Številka 157 Trst, v četrtek 8. junija 1905 Izhaja vaakl dan. ~wm rorJ ob nedei-axi in praznikih ob 5. on. ob ponedeljkih ob uri zjutraj. P»oibI/d" številke ne urooaiajo po 3 nove. f<5 stotink) • oinonh tr- ararnab ▼ Trnu in okolici. JLjubljani, Gorici, 3elji. Kr»D'u. Mariboru. Celovcu. Idriji. S t. Petra. Sežani, Nabrežini. Novemmeatu itd. ^juf ta sarfr. — Cene oe lanom 16 m na vrsto peti t; poslanice, Mcrtmee. javne zanvaie in domači orttm no pogodbi TELEFON fitev. U»T. ccc^^gaaaag Cdlnost Glasilo društva „Edinost' za Primorsko. V edinosti je moč I Naročnina znaia sa vse leto 24 K. poi leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Nt-aaročbe brez doposi&ne naročnine se uprava ne ozira. Vn dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liata UREDNIŠTVO: nI. Giorgto ttalattl IS. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, nlica Giorgio Galatti it. iS. PoStao-hranilnični račun 8t. 652.841. Rusko-japonska vojna. (Brzojavne vesti.) Ruske vojne ladije v Manili. \VA5HINGTON 7. (Renterjev biro). Guvernerju v Man.li je bila na vprašanje od-•o^ ana brzojavka, v kateri je predsednik looeevelt izjavil, da ee mora tično držati prelpisov, gla-:om katerih je ladi sm bojujoče fe države le dovoljeno, da se «" *jo mud.ti v nevtraln h prietan ščih samo 'J4 io da smejo tore ruske ladije v predpisanem čsbu vkrcati le t l.iro oremrga ia ž vil, kolikor je potrebno, da preplujejo do prihodnje poetaje. MANILA. 7. ^Reuterjev bin ). Danes ob 11. uri predpolu~n» je bila edmirelu Eiikistu uročena odredba preisednika Roosevelta, Češ da mora tikom J4 ur, računarši od daneB •ooludne, zapustiti Manilo, ali se pa pustiti internirat:. Podmorski čolni LONDON 7. »Dailv Telegraph« poreča z Tokija, da je bilo od oficijelne strani ic-rv eno, da so v zadnji pomorski bitki v •o d pršili v porabo podmorski čelni. Dogodki na Ruskem. MOSKVA 7. Kakor se govori, so mestni sni in člen: zemstev, ki so včeraj ves dan z>oroval*, sogitš-li v tem, da je prišel čas, to e neobhodno potrebno, da se zasliši glas nar ta in ko je na narodu samem, da odloči 0 m r . ali o vojni ter da prične ustavno de- 1 vanje. PETROGRAD 7. List »Sia Otešfstva« roJa, da je feki caoje »Zemssega sobora« ijodjeno do pr;bodaje bitke na kopnem. Brzojavne vesti. *r Profesor Mnssatia. DUNAJ 7. Znani romanist in vseučil sČni prc:eaor Mus?aria, je umrl danes zjntr.-j v Moreče:. Nadvojvoda Kainer. SARAJEVO 7. Nadvojvoda Rainer je ioapal včera- v Sarajevo v spremstvu \ o e--ceea i>oveJ:n k a v Zadru. Danes je nadvoj-v di nsp c.rel kr. o^rek) osrednjo solo častim kov c Budimpešte in kurz štabnih čattnikov ieie.ae bram led prihoda g. Kvaasfva presenečen vodilni odbor koalicije, je moralo, kolikor je nam znano, bili Š9 veča presenečenje na onem ved Inem mestu, kjer se stekajo vse nit: akcije za razvozljaoje položaja. Grof Tisza. BUDIMPEŠTA 7. Grof Tiaza sa poda dan' s na svoje posestvo v Geszt ter ae povrne v Bm! mpešto se le po binkoštnih praznikih. (reseril Degeorgis pala. CARIGRAD 7. General Degeorgis paša je dospel semkaj, da se sultanu zahvali za nedivno podeljeno mu odlikovanje. Potres t Skadra. CETINJE 7. Včeraj po dnevu je bilo v Skadru potret, ki je bil močneji nego prejšnjega dne m katerega je spremljala nevihta. Po noči je bilo vtč potresnih suokov, od katerih sta bila dva močna, toda kratka. V Vraki sa je zruš lo pet hiš. Franeozka zbornica. PARIZ 7. Zbornica je nadaljevala v predpoludanski seji debato o predlogi glede carine na tkanine in Čiste svile. Odstop Delcasse ja. LONDON 7. Aogleiko časnikarstvo smatra odstop DeJcietć-jev kakor sijajno zmago nemšse dplomtcje, ki je naperjena toliko proti Angležki kolikor proti Franciji. Iz Srbije. BEL1GRAD 7. Uradni list je priobčil kraljev ukaz od dne b. t. m., vsled katerega je bila ^ sprejeta prošnja ministra z& pravosodje Nikol e a ter je vodstvo pravosodnega minifeterstva poverjeno Pavičev <;u. BELIGRAD 7. Paaie: je v »Samoupravi« izjavil, da ni avstrijski diplomacji ničesar obljubil, istotako ni njegova vlada vsprejela mkake ustavne obveze, da naroči puške in strelivo pri avstrijskih ali ogrskih tvrdkah. Vlada ima popolnoma Bvobodne roke, da zamore to naročiti v Avstro < >grski ali pa v Nemčiji, topove pa pri kateri si bodi iVascozki tvrd k;. kralj Alfonz t Londona. LONDON 7. Kralj i a kraljica sta včeraj v palači Biickingham na Ča9t španskemu kralju priredila dire\ Kralj A i'>i.z je sedel p ile^ kraljice Aleksjndre, njemu napprnti je sedel kralj Edvard poleg vojvodinj«* Cjn-naughfe. Kralj Edvard je napil španskemu kralju. Najprej je pozdravil svojega gosta ter je potem nadaljeval: Vaš vzvišeni oče se je učil na naš; vojaški šoli v Sandhurstu ter je nosil un fjrmo naših kadetov. PonoseD sem, ko m slim, da je Vaše Veličaast/o vsprejelo naslov in uniformo aDgležkega generala. Španska in Angležka sta bili večkrat zaveznic1. Naj bo§Ti to vedno ter naj vedno skupno j delujeta v p ospe h miru, napredka in civili-i zacije. Kralj Alfonz se je na napitnici: ahvalil ter je napii kralju, kraljici, kraljevi rodbini in Angliji. Iz Srbije. PODLISTEK. >'25 Prokletstvo. LgodovmRKi roman Avguata Šenoe — Nadaljeval in dovriil I. E. Tomlo. Prevel M. O—O. — Pred veem t® prosim, gospod Vladko, zsprij za sedaj svoje >paiareQstvo« v duši in pr:tisni na to tri pečate. <) ipusti, da ti mlaji tako govori, ali med Dravo in Savo so vsi ljudje, naši prijatelji in neprijatelji, trdni katoliki, istotako kakor v Dalmtciji. Ne daj, da h kdo zaslut 1 tvoje »patarenstvo«, nikar ne $rfcni pred kanoniki, ki so nam najbolji prijatelji, da nisi papežev človek, ker bi to moglo -soditi nt : im svetlega kralja Tvrdka v tem kraju. — Ne b j se. mladi gospod ostrovički, dovolj mi je djlga brada. Umeiem govoriti n molčati, B ga molim po svojem ercu, a za d<>mov;no se biiem stotako kakor ti. Beligrad, 31. maja 1905. Javno mnenje v Srbiji se še vedno bavi a novim ministeratvom in kritikuja na različne načine. Časopisje v glavnem ni nezadovoljno z novo vlado, že radi tega ne, ker je njena naloga zelo omejena : Ta vlada ima sam i izvesti nove volitve in v to so sposobni tudi mladi ljudje E lino s fiaančnim ministrom ni zadovoljen nihče, ker Milan Marko-v.ć je popolnoma neznana os)ba, ali boljega v vrstah ekstremnih radikalov ni. Nekateri členi novega kabineta (n. pr. ministerski predsednik Ljuba StrjanoviV) so simpatično pozdravljeni. Ali pri veem tem vseeno vlada nezadovoljstvo radi neparlamen-tarnega načina, pc> katerem so ekstremni radikali vsprejeli vlado. Oni so namreč skupštinska manjšina, kar se je jasno videlo na razpuščanju »Narodne Skupštine« ko je bilo zmerno-radikalnih poslancev v skupštini 82. a vseh drugih, ekstremnih radikalov, liberalcev in nacijonalistov samo 79, in [ao torej imeli zinerni radikali absolutno večino. Ektt^emai radikali so torej, čim so prišli na vlado, zadali parlamentarizmu udarec, ki s cer n; občuten, ali je vseeno udarec. In zato bo izgubili mco^o simpatij tudi tam, kjer eo jih vživali dosedaj. To jim bo škodilo. Nove volitve bodo koncem julija, a skupština se sestane v izredno zasedanje začetkom avgusta. * * Slovenski listi si zabeležili vest, da pridejo Srbi o Binkoštih s posebnim vlakom v Ljubljano in Postojne. Poseben vlak res pride ali ne o Binkoštih, ampak na Ivanj-aan, ki bo 7. julija po novem koledarju. Potovanje je odloženo zat^, ker je uprava postojnske jame pistla, da o Binkoštih prihaja v Postojno teliko tujcev, da oni ne bi mogli bratov Srbov vsprejeti tako, kakor bi žjleli. Zato proBijo z\ odložitev na drugi čas, ko b:do mogli dostojno vsprejeti Srbske brate. Na odkritje Prešernovega spomenika prirede Srbi iz kraljevine tudi poseben vlak v Ljubljano. * * Srbgki časnikar, g. Dušan Šijački, tukajšnji dopisnik ljubljaaskega »Slovenci«, je bil nedavno v Ljubjani nekaj dn'. Ko se je povrnil v Bsligrad, Z3Č;1 je priobčevati v radikalni »Borbi« »Slovenska pisma«, od katerih je včeraj izšlo prvo. O 81oveccih govori z velikim navdušenjem. Samo škoda — Misliš-li, gospod Vladke, da meni ni težko nesiti po svetu na svojih plečah sveto nemško obleko meeto železne srajce, ki mi je postala skoro lastna koža. Pom eli le, kako je še le meni pri duši, kolika je muka za-me, da moram čapeti v ttm le skrivališču, dečim se mi Zagreb kaže pred cčmi. A tam biva, kakor sera ti že rekčl moja izvoljenka, zaroč-nica, katere mi je duša žejna kakor B\et solnca : moje oči je niso videle že nad dve leti. — Ha. ha ! Verujem ti, junak Berislav. Ni to šala, ako stoj š pred cerkvijo, a ce smeš vanjo. Ali tneni ee dozdeva, da S3 stari Filip boji tudi vrbove sence. — Filip da Be boji? Ob, je rekal mlaji redovnik v smehu, obrnivši glavo proti sta-rejemu tovarišu, daieč ti je s:rela odskočila od cilja. Veruj, Filip je kremen, enak ga neboječneta ni rodila hrvatska mati. Ne vem, ima-li ktt-ra mežka glava med Dravo in Savo toliko lukenj v Bvoji koži, kakor jih ima brat Fdip. Gledal sem ga ob sto prilikah. Starina se ne bi straš i siočiti z glavo v živi ogenj, ako mu gre za to, da prime vraga za tilo k. Premetal pe je med ognjem ' in vodo, med kopjem :n strelami, a ni vražja sekira ga ne more zadeti v živo. Rekel bi, da je okamenel, pak mu železo ne more škoditi. Ali na mrjem Filipu ni zastonj osivela brade, moder je, pravim ti. Tu v Slavoniji ve za vsako pot, za vsako dušo, ne pcetavi ti noge na nobeno mesto, dokler Be ne uver, da bo stal na trdnih tleh. Zato je dobro, da potrpežljivo pregrizeva tudi to dclgočasje. Ti, gospod Vladko, ne poznaš tega kraja v dušo; Hrvstika in Slavonija ni to, kar vaša Bosna. Vi imate svoje kralje in bane; uit d vami sede, vaši ljudje eo. To je v vas, vidite, trden red. Pri nas ni tako. Naj nam bo kraljem ta ali on;, eden in drugi kupuje z zlatom duše. R'.s je tudi tu na stotine in stotine kremenjakov, ki bi si raje sami odsekali roko d jsn co, nego da bi se izneverili ; ali je tudi, žalibože, krščenega mtsi, ki sa dsja prodajati, ki je Bvoje poštenje vrglo v vodnjak brez dna. Je kaezov msljpridnežev, ki si ti cb zori zaverjajo ob krvi Jezusovi, da se bed) borili s teboj za svobodo in zakon do zednje kaplje krvi. Ali poprej, nego je je, da slavenskih razmer .ne pozna dobro. Saj je bil med Slovenci komaj nekaj dni — in zato je bilo že v prvem pismu, kjer Famo splošno govori o Slovencih, nekaj netočnosti. Teh netočnosti bo v naslednjih pismih, kjer bo avtor govoril o kulturnem, političnem in ekonomskem položaju Slovencev še več ; ali Slovenci mu moramo vseeno biti hvaležni za njegovo delo, ker s tem ee povspežuje medsebojno vposnavanje. Avtor sam pravi na zaključku prvega pisma, da je velika škoda, da Srbi tega najaimpati&nejšega jugoslovanskega plemena (Slovencev namreč) skoraj nič ne poznajo. — Ut. Rusko-japonska vojna. Trst, dne 7. junija 1905. Nova verzija o smrti admirala Felkersama. Londonski »DaiJy Telegraph« poroča iz Tokija, da je takoj ob pričetku pomorske bitke v korejskem prelivu, 12-colna kroglja udarila v stolp oklopnjače »Oaljablja« in ubila admirala Felkersama. Tudi pomožnega križarja »Urala« je zadela enaka krogla. Četrta eskadra odpluje? Iz Hamburga poročajo, da je ruska vlada pred 6 dnevi prcvizoricno suspendirala pcgidbo glede dobave premoga za eatrto eskadro, ki jo je bila sklenila z nekaterimi tukajšnjimi tvrdkami. V torek je ruska vlada omenjeno suspenzijo preslicala ter določila, da mora biti premog na razpolago ea dne 15. julija. Llnevič za nadaljevanje vojne. Panžki »Matin« je prejel od Bvojega dopisnika v ruskem glavnem taboru v Mandžuriji od G. t. m. nastopno poročilo: Nocoj so dospela semkaj inozemska odpoelan-stva, ki so Be nahajala v Harbinu. Sedaj je na bojišču vbo mirno. Govori se celo, da so se Japonci dne 4. t. m. umaknili na desnem krilu za 40 kilometrov. Možno je pa, da pride v kratkem do bitke. Izid pomorske bitke je provzročil tukaj globok utis. Vrhni poveljnik general LineviS je na neko vprašanje izjavil, da je za nadaljevanje vojne do skrajnosti, rekši, da je pripravljen stopiti v ofenzivo, in da se nadeja da odbije Japonce. Poročilo japonskega pomorskega častnika o bitki. Dopisnik Undonskega »I)aily Tele-grepba« v Saseho poroča nastopno : Poveljnik neke japonske torpedo*ke pripoveduje, da je b:lo morje za časa pomorske bitke v korejskem prelivu zelo viharno. Tisoče granat, ki sta si jih izmenjali obe floti, so nudile prizor, kakor da bi na etotine metrov daljave švigal po zraku ognjeni plamen. Možtvo veeh ladij je močila morska voda, udarilo na zvoniku poiudne, izdajajo tebe in Jezusovo kri, pa ti pomagajo plesti vrv za tvoj vrat, ker jim je tiran vrgel kost v meh. To ti je tista kuga, gospod Vladko, ki naB jć na živem telesu in zato nam delo nima blagoslova. — Slabo, brate 1 Zio je to, mladi gospod ! Uh, kuga, prav praviš ! ie potrdil Vladko H ran* d, lopnivši z dlanjo po kolenu. Vidiš, pred malo Gisi so ubili tu tudi carja Lazarja na KoBovem polju. To smo videli sami. — Res. gospod Hrani<5, sa je razvnel Berislav. Radi tega S3 je morala liga umakniti, da-si je s prvega zmagovala. Izdajstvo je gledalo izza vsekega grma, zlato se je sipalo na vse strani, jn ko smo v neki bitki v Sriemu podlegli, so kukavice odleteli od nas, kakor padajo gnj la jabolka z drevesa. Iva-niša poznaš, videl si, kako se je na tvoji strani bil proti Turčinu na Koso vem polju. — Ali ? je zinil bosanski plemič in razširil oči. Treba-li, da omenjamo tega ? Iva-niša se bo spominjala peiem junaška, dokler bo našega jezika. Enakega junaka ni rodila mati. (Pride še.) ki je ei.ila na ladije. Morska voda jim je šla v oči, da niso skoraj ničesar videli. In to je trajalo celih 12 ur. Toda vojaki so si brisali obraz s rutami ter so odhajali zopet na eveje delo. Mnogim «e je olupila koža na ncsu, na licih in okolo oči. Bojni signali so vihrali na naših glavnih jarborib, sredi med oblaki dima. Topovi so neprestano gromeli. Vojaki so si tolažili glad s tem, da so grizli trd biškot. Ni možno podrobno opleati vseh grozot te pomorske bitke. Priprave za bitko 'na kopnem. Petrograjski list »Novoje Vremja« poroča iz Gunčulina nastopno : Glasom neke govorice, so Japonci cd svoje glavne armade odpcplali oddelke v Inkav, Daljni in Port Artur, ker niso bili gotovi, kako da izpade pomorska bitka ter so pričakovali, da utegnejo Rusi v slučaju napasti omenjena mesta. Sedaj hočejo baje počakati, da dospejo oja-čanja iz omenjenih mest, da potem napadejo rusko armado, ki pričakuje boja. Razgovor med knezom Jfikolajem črnogorskim in državnim poslancem {iankinijem. Dunajski listi poročajo o razgovoru, vr-šivšem se na Dunaju dne 6. t. m. med knezom Nikolajem in dalmatinskim državnim poslancem Biankinijem. Posl. Biankini je izrazil svojo radost na tem. da more na Dunaju pozdraviti slovanskega kneza, s katerim je bil v patrijotičmh stikih že pred 30 leti, ko je povodom ustaje v Bu^ni in Hercegovini mnogo begunov prihitelo v Dalmacijo, kjer so bili bratski vepre;eti. Knez Nikolaj je odgovori), da se rad spominja onih časov. Smrt Strossmajerjeva — je nadaljeval — pomenja veliko nesrečo za hrvatski narod. Nadeja se pa, da bo Biankini nosil Strosemaverjevo zastavo ter da bo nadaljeval propagando za velike ideje pokojnika. Hrvatje so bratje Crnogorcem. Ob ni nikdar ničesar 6toril proti proti Hrvatom, a v afero zavoda sv. Jeronima je bil saple-ten proti svoji volji, ker ti tfera nima interesa za Ćrnogoro. Biankini je pritrdil, da ideja slovanske vzajemnosti je neporušna in bo živela dalje. Za Jugoslovane je nssreča, da usoda proganja Rusijo na skrajnem Vztoku, ker s tem se manjša nje vpliv v Evropi. A fitalno bi bilo, ako bi se balkansko vprašanje reševalo brez sodelovanja Rusije. Knez Nikola je uverjen, da končno vendar le zrnata Rusija in da balkanske države ne bodo trpele škode radi sedanjih vojn:h dogodkov. Odnošaji med Avstrijo in Ćrnogoro sosepopel-noma spremenili in knez ne nahaja besedi, da bi označil ljubeznjivost avstrijskega cesarja. Odnošaji med ob»ma dinastijama eo bili vedoo najbolji, ali izvestni mali diplo-matje v Zadru in Kotoru so menili v zadn em času, da morajo sejati nesporazum-ljenje med obema dinestijama. — Knea Nikolaj je navel tu par izgledov, kako so se mu po krivici podtikali nameni, sovražni Avstriji. P-al. Biankini je pripomnil, da se raduje tudi on na zbol^inju razmer med Avstrijo in Ćrnogoro in to tudi glede na PODLISTE K. 75-letnica Janeza Trdina. Z namenom nisem bil, pa če nem vendar 1« bil indiskretan v svojih skromnih obriti a tega slavja, naj mi prizadeti oproste to velikodušno. Konečno pa mi bodi dovoljeno, da se tudi jaz osmeiim nlavljeneu posvetiti skromen spomenik. Žs tedaj, ko eem še hlača trgal po novomeških razredih, sem poznal našega Trdino. Dobro se spominjam tega na videz čudnega mota. Večinoma je b i obvezan s črnim robcem čez glavo in ušesa in s kučmo na glavi. Obleka mu je bila priprosta, ali vedno snažna, vrat obvit, naočniki ■ črnimi obronki. Bil je vedno resen, zamišljen. Takega sem pizaal pred več nego 20 leti in tak je, do malih iz>m tudi še sedaj. Bil ssm često v njegovem obl žju, pa nikdar nisem videl smehljaja na njegovem vedno resnem obrazu. Moje čuvstvovanje do njega datira od momenta, ko sem bil (idealov prenapolnjen mladič) zvedel, da je ta moj — čudni mož eem mu rekel — peeaik in pieatelj. Saj ekonomska interesa Dalmacije. Bienkini ja izrazil tudi ieljo, da bi se med Avstrijo :n Ćrnogoro sklenila trgovinska pogodba, na kar je pripomnil knez, da se nadeja, da skoro pride do take pogodbe, ker sicer bi morala Ćrnagora rabiti represalije proti uvažanju is Avstrije. Oa žali dobrih trgovinskih odnoša* jev tudi zato, kar ▼ Avstriji živa Slovani, toli sorodni Ćrnogorcem. Će tudi ga vežejo z Italijo vezi sorodstva, vendar ne pozabi nikdar, da v Avstriji živa Slovani, dočim ti vi v Italiji drugo pleme. »Moje srce je s Slovani«. Pogovor se je zasukal tudi na potres zadnjih dni. Knez Nikolaj je zatrdil, da po-tras v obče ni provsročil veliko škode. Le v Skadru je bila katastrofa strašna, tem h uja, ker so Arnavti izkoristili priliko za plenjenje. • Končno je knez Nikolaj povabil Bian-kinija, naj ga obišče na Cetinju. Na politiko — ja rekel — ni treba jemati ozirov. Po* navijam vam, da so se naše razmere s Avstrijo popolnoma spremenile. Povejte Hrvatom, da jih knez črnogorski 1 j u b i k a k o r s v o j a brata tar jim vošči blagoslova iz nebes. List »Budapeeti Hirlap« poroča, da ima program barona Fejervarv ja nastopne točke: 1) Razširjenje volilne pravice ; 2} ustanovitev ogrske konzularna akademije; 3) popolna svoboda na polju šolstva v narodnem pogledu ; 4) službena pragmatika sa uradnike; h) reforma parlamenta ; 6) dveletna vojaška elužba ; 7) u vedenje progresivnega pribodnin-skega davka; 8) razbremenenje-občin oziroma na prenešeni delokrog in vir novih prihodov za iste. To bi bil torej program, ki naj bi služil v podlago akciji barona Fejervary,a. Ali zdi se, da staremu generalu vendar na treba izpiti grenke čaše, kajti že se je (povsem nepričakovano) pojavil na pozorišču drug mož, ki je začel konferirati a voditelji koaliraae opozicije. To je predsednik konzularnega sodišča v Carigradu Kvasesjr. Ta mož menda ni imel formalnega pooblastila, kaj in koliko sms koncedirati, toda ni dvoma, da je bil poslan od dvora,, naj sondira teren. Prišel je in izvršil avojo nalogo % — negativnim vspebom. Opozicija je pač neizprosna. Kakor slike v kalejdoskopu so stopali rešitelji po pozorišču : AndrasBv, Khuen, Szechenjr, Burian, Fejeriarj in sedaj Kvassay. Prihajali eo in odhajali, ostavivši isto vreme, ki so je našli. Zato pi mora osiajati oni — in v tem je humor v ogrski krizi — ki bi rad šel, gref T Paradoksno zveni to in vendar je r99: ravno zato, ker je vsled volitev padal, mora dalje stati na čelu vlade! iz Statistika Makedonije. Po nsjnoveji na Francoskem jeziku iz dani statistiki Makedonije, ki prihaja bolgarskega vira, živi v tej deželi 1,172.136 Bolgarov, od katerih jih 897.160 priznava za v.šega cerkvenega poglavarja bolgarskega ekaarba, ostalih 216.i*69 pa gtškega patrijarha. Srbov je po tej statistiki baje le 52.672, Grkov pa 190 047. Kucovalahov je 63.895, Albancev 12.006, Ciganov 12.604. Vseh prebivalcev v Makedoniji je torej po tej statistiki 2,291.121, po turški statistiki jih ja pa skoro tri milijone. Drobne politične vesti. Razpuščanja hrvatskega sabori. Zagrebški »Obzor« zopet beleži vest, da utegne biti hrvstski sabor razpuščen ter da bodo razpisana nove volitve za jesen. To bi se moglo dogoditi — pravi list — ker se računa na to, da bo razpuščen tudi ogrski zbor. Zagrebški nadškof dr. P o s i lovi 6 se je v nedeljo zvečer povrnil iz ravno redka prikazen, skoro vsako leto je kova rana tako neznatna, da se radi tega navadno ne kliče zdravnika. Saj tike ira-lenkoetne rane v neštetih slučajih na. vadno ne zakrivljajo ^e snrrti, vsaj za teta-nom ne. To bolezen, tetanus imenovano, ki se pojavlja v strašnih krčih vsega tele3a, provzroča neznansko mala gljivics, ki biva navadno v zemlji. Čim se je kaka rana na človeku, in celo tudi najnedolžneja rang, onesnažila s tako zemljo, v kateri se nahaja ta kal ali nje trosi, že je prilika dana za raevoj te hude bolezni. Radi tega tre a vsako rano skrbno čuvati in izlasti ekrbeo izpirati morebitno onesnaženje z zemljo ali smetjo sploh. Tu na Tržaškem ta bolezen ni Rima v Zagreb. Papežev konsistorij, ki je bil določen za tekoči mesec, je odložen na po-znejo dobo. Najbrže se bo isti vršil meseca oktobra ali novembra. Istrski deželni zbor je na ukaz cesarjev odgodjen. Grof Lamsdorff odstopi? Petrograjski list »Novoje Vremja« je zvedel, da v kratkem odstopi grof L i madorff. Njegov naslednik postsne baje Muraviev, sedanji rnski poslanik v Rimu. Izseljevanje Židov iz ruske Poljska. Lvovska »Reforma« poroča iz Varšave, da se iz severnih in zapadnih okrajev ruske Poljske v masah izseljuje židovsko prebivalstvo, med katerim da vlada velika beda. Z Krete. Iz Kaneje na Kreti poročajo preko Paziza, da je pri Melidonu prišlo med ustaši ter ruskimi vojaki in krečanskimi orožniki do spopada. Oddelka francozk:li in italijanskih vojakov sta zasedla štiri vasi. so ravno tedaj tudi mene sošolci dražili na šolski tabli s »Poeta Romanorum«. Pa pričel je tudi zame čas, ko so me valovi življenja pogn li daleč v tuji svet. Po neprestanih blodnjah nastanil sam se bil lansko leto za nekaj časa tudi v Mengšu. In tudi tu sem našel svojega mojstra iz mladih dni — našel v spominih mej narodom. »Tu«, so mi pravili, se je porodil naš slavni Trdina dne 29. maja leta 1*30.« V Ljubljani se je izšolal. Potem je odšel na Dunaj uč:t se modroelovja. Kaj ga je napotilo, da je kakor profesor oetavil svojo slovensko domovino ter odišel na Ogrsko, in od tam na Hrvatsko, tega nisem mogel poisvedeti. Pač pa sem izvedel, da je ob ladijo njegovega živlienja butalo razjarjeno valovje nemile osode, izlasti za č.sa njegovega službovanja na reški gimnaziji. Niti 30 let mu ni bilo in že je stopil v pokoj ...! B 1 je Slovsn is dna dušs, is dna srca, in to je bila njegova škoda . .. Škoda ? Ne, ne in tisočkrat ne ! V momentu ko bi se bil potopil v sovražaem valovju, utonil bi bil veliki mož z malega otoka velikih Slova« nov. Njegova čista, sveta ljubezen do svo jega naroda, do svoje dcm)vine, ga ie vadr-žala po koncu, in nam obranila ntoža ve- Domače vesti. Tetanus. Tržaški časopisi so sporočili te dni o nastopnem dogodku: Neki 8 letni otrok na Vrdeli si je pred nekoliko dnevi ranil nogo, igraje bs na vrtu. Mati pa, mesto da bi bila poklicala zdravniško pomoč, isprala mu je sama rano z vodo tar jo obvezala. A kmalu, že po par dnevih, pokazali so se znaki hudega obolenja. Na otroku bo se pojavili krči. Zdravnik, ki eo ga poklicali, je ukazal dete prenesti v bolnišnico, kjer je otrok umrl še istega dne in sicer za tetanom. Ta žalostni slučaj nam vzbuja vprušanje, nieo-li morda stariši zakrivili kaj, ker so zanemarili rano. Ker pa nam slučaj ni bliže znan, ne dovoljujemo si m: nikake sodbe. Dvomimo pa, da bi bi!a opravičena indignacija tržaškega »Piccolac, ki seda na sodni stole c in strogo obsoja nemarnost stari še v, ki da so zakrivili otrokovo smrt in to — v Trstu, kjer ne primanjkuje nikjer zdravniške pomoči. Tako strašno obsodbo nesrečnih starišev je lahko napisati, ali mi dvomimo jako, da-li ss sme koga kar tako očito obdolžiti. Kolikor smo po:zvedeli mi kakor lajiki, ni nikakor izključeno, da bi se bila tieta, strašna bolezen vendar razvila tudi v slučaju, ako bi bil izkušen zdravnik rano pravočasno in vešče izpral. Možno je tudi, da je bila otro likega po duhu kakoršnjega nam je porodila tam v oziblju divne Gorenjske. Te velike ljubezni ni kazal Trdina v besedah, marveč v dejanju samem. Sto venska literatura je pridobila žnjim v svoj obsežni vinograd, še pred 12. uro pridnega — ne samo pridnega, marveč neumornega delavca, ki ja delal od zore do mraka in dela še vedno tako...! M;c:o enega izmed najboljih zgodovinarjev svojega času, vid m o ga med najboljimi raziskovalo! nabiraloi in pisatelji tradicijonalnega materijala vzetega in izarpa-nega iz dna pristne narodove duše. A kja je najti več narodnega blaga, nego ravno v obliiju Dolenjske metropole ? ! Tu pri nas je od vekov sem domovina ljudskih tradicij, nanašajočih se večinoma na verske, cz roma praznoverske značaje. Tu, kjer še vedno poganjajo atare korenine poganstva, če tudi v preoanovanih. milejših, Kristovi veri prilagođenih oblikah, tu ja za duha-v slikana, kakoršen je Trdina, pravo polje blagodarjenkn vspehom. Pa prišel, oziroma zsštl sem predaleč od svojega cilja na polja, ki je je treba posebej obrazložiti. To pa danes ne more biti mo> naasen. Kdor hoče Trdino prav poznati, ga saora čitati in zopet čitati. Izlasti v »Bajkah o Gorjancih« mu Slovenska zemlja še ni kakov slučaj smrti za tetanom. Opazuje se, da eo izlasti vrdelski, rocoleki in škedenjski okraj ugodna tla za to bolezen. Morda radi tega, ker gnoje zemljo z mestnimi smetmi. Dobro Jih pripravljajo! Prijatelj našega lista nam poroča, da je srečal te dni v Istri dvanajstoiioo mladeniče v na ekskurziji v taki opravi, kaker jo nosijo vojaški gojenci v — Italiji (to je montura nekako slična oni tržaških mestnih policajev). Ugibanja je bilo mnogo povsodi, kdo so pač ti mladeniči in česa da iščejo po Trstu. Nu, radovednost je bila kmalu pri krajo, ko se je razvidelo ic njihove govorice, da so domačini to in sicer gojenci slavnega »Instituto Agrario Provin-c sls« v Poreču. Po tej uniformi ne more biti nikdo — izvzemaj seveda, našo toliko Blavno, koli* kor modro vlado — v dvomu, kakov duh mora vladati na tej — — — kmetijski (!) šoli ! Nota bene je to deželen zavod, v kate rega bi smeli zahajati tudi mladeniči hrvatskih etarišev, in ki ga z ogromnimi troški vzdržuje vsa Istra. Zavod je torej to, ki ni namenjen samo Italijanom. No, šemi' naj bi se kdo razgreval ? Saj je stvar dovolj jasna. Vsprejem v prvi razred c. k. nemške gimnazije. Učenci, ki žele koncem tega šolskega leta biti vsprejeti v prvi razred c. kr. nemške gimnazije, Be imajo v spremstvu svojih rediteljev oziroma njihovih namestnikov prijaviti v pisarni ravnateljstva dne 27. t. m. med 9. in 12. uro dopoludne. Seboj naj pri-neso odhodno spr.čevalo, ako ga imajo, rojstni in krstni list, svedočho o cepljenih k«-zab in svedočbo o zdravih očeh in nacijonale, ki ga vdobe pri šolskem slugi in ki ga morijo izpolniti v dveh izvodih. Vsprejemni izpit se bo vršil naslednjega dne 28\ t. m. ob 9. uri dopoludne v učni dvorani za fiz ko. Gospodi namestnik princ Holienlohe obišče, kakor pišejo iz Gorice, v tem letu oticijelno Goriško. Himen. Včeraj se je poročil g. Fran Vidmar, c. kr. sodni avskultant v Roviaju z goapico Rudolfo Fonovo iz Gorice. Velik škandal. Laški okrajni rastop na Štajarskem je v jako burni seji dovolil v pokritje stroškov za slavnost nemškega »Schulvereina« 200 K prispevka. Podaljšanje Vipavske železnice. — Upravnemu svetu Vipavske Železnice se je ea dobo enega leta dovolilo, da sme pričat; rodila vrBtnika. Pravico do te trditve si pri-lastujemo vsaj mi Dolenjci. Drpga dela Trdine, kakor so »Gluha loza«, »Kresna noč«, »Bahovi huzarji in Iliri«, »Dve ljubici«, »o vam gotovo zaana. Zato jih ne bom omenjal tu posebej. Slavljenec naš je kljub svoji visoki starosti Se čvrst in Čil mož po duhu. Le žal, da ga protin in trganje (posebno zadnja leta) tako nadlegujeta. Preje se ga je veliko videlo zunaj, zdaj se večinoma omeja le na pot cd Bvojega stanovanja pa do priljubjenega mu zavetišča pri »Tučku« . . . Novome§t:> Bme po vsej pravici biti ponosno nanj kakor diko Slovanstva. In iskrena želja naša je. da ga Bog ohrani še na maoga leta med nami. In jaz ? Jaz eem na dan slavja Trdine, sedeči sam na divnem vrtu na istem meatu. kakor pred 20 leti, prvič in bržkone zadnji«' vzbudil svojo okorno struno in sem zapel : .Zaori vsa slovanska domovina od daljnega Urala do Triglava : Slovan veliki. Tebi slava, slava, Na mnogo tet »e, dični nas Trdina!" Bratje tam ob Jadranski obali! Neu-glajen je struna glas, pa uvretite ga in izro-č te ga valovju Acl.ije slovanste, da ga pc-nese v daljni svet kjer čuje se in govori je-sik slovanski . . . Bratski pozdrav ! Radivoj Srebrniški. s tsba'čaimi pripravami ca oskotiroo železnico od Ajdovščine 5ez \ ipavo v Št. Vid. Ljudske kopeli pri svetilniku in pri plavžu v Šiednju so mestea junija, julija in avgu'ta veak dan odprta od 5. ure zjutraj do 10. ure zvečer, meseca septembra od 6. ure z utraj do ure zvečer. Ljudska kopel pri svetilniku je ob vseh delavnikih od 5. in pel do 6. ure popoludne reservirana za vojake. Ljubljanski grad. V seji ljubljanskega občinskega sveta minolega torka je bila odobrena kupna pogodba za ljubljanski grad. Ljubljanska občina dobi od državnega erarja grad za 60 000 kron, katere plača v obrokih po 10.000 kron. — Vse t:zadevne poprave in naprave ss morajo izvršiti po dogovoru b centralno komisijo za umetne in zgodovinske spomenike. Nezgoda na delo. 33 letni miner Ferdinand Aureli, stanujoči v ulici del Ponzia« nino št. 13, je delal tam bliza na gradnji železnice. Včeraj popoludne je pa revež pal z nekega odra tar si o padcu zlomil pišČal leve noge. Njegovi tovariši s3 ga najprej prenesli na dom, a potem so šli na redarstveno stražnico pri sv. Jakobu, odkoder fo teletoničnim potom pozvali zdravnika se zdrav-n.eke postaje, ki je takoj šil k nesrečnemu delavcu in mu podelil potrebno pomoč. Sestra tatica- Antonija Planis, stanu* joča v ulici del Crocifi§B3 št. 9, je včeraj popoludne prijavila na policiji, da jej je njena sestra Ofalija skupaj z neko Emo Bo-n laccio ukradla iz neke cmare svoto 80 kron. Samomor. V podstrešju hiše št. 18. v uliei G. Gatteri so 4 Btenovanja. V enem teh stanovanj — soba in kuhinja — sta stanovali sestri š'efinčič: 60 letna Terezija in preko 70-letna Magdalena. Dve nesrečni, vsega pomilovanja vredni, umobolni ženski. Terezija se je ukvarjala se šivanjem, a Magdalena gre vsaki dan za par ur v neko družino, kjer opravi nekaj dela in tako zasluži nekoliko novčičev. S temi novčiči in z onim, kar je Terezija zaslužila pri šivanju, poteaa pa še z neko mslo podporo, ki sta jo ibivali od rezn;h sorodnikov sta se se6tri, azoravno borno, vendar preživljali. No, včerzj predpoludne je eno teh ne-srečr ih bit j nehalo trpeti. Okolu 8 ure in pol, ko je bil nsiiv dežja nsjhuji, sta šli obe sestri k nekemu oknu na hodniku podstrešja, da sta tam iz žleba zajemali dežnico, ki sta jo hoteli rabiti za pranje perila. Te-rez ja je z neko posodo zajemala vodo iz žleba in jo zlivala v škaf, katerega je Magdalena, ko je fci 1 poln, odnašala v kuhinjo in tam izlivala vodo v drugo večjo poecdo. Že pri z »jemanju drug-ga šktfa vode je pa Magdalena dejala Tereziji, n*j gre raje e vat, da bo že ooa sama zajemala vodo. Terezija je res stopila od okna in prepustila zajemanje vode Magdaleni. Šla je od okna proti svoji sobi, a na hodniku je Brečala g -po Leopoldo J., ki Btanuje v enem št -r ti stanovanj v podstrešju. Srečavša to žensko, je Terez-ja tkočila proti njej in začela vpiti: »Oj. hvala, hvala vam, goepa Pol4*, za vse, kar ste mi storili dobrega ! Hvala vam in zbogom !« Gospa J. vedoča, da Terezija mi hipne napade blaznosti, se jej je izv la in šla v svoje stanovanje. A ni bila sa '1 minuti v svojem stanovanju, ko je začula na hodniku grozen krik. Šla je na hodnik in tam našla Magdaleno čepečo na tleh in grozno vpijočo. Vprašala jo je, zakaj da vpije, kaj da se je pripetilo, na kar je Magrialeoa odgovorila: »S a je, šla je t« — »Kdo?« — »Terezija!« — »Kam?« — »Na dvorišče !« Slednjič je Magdalena vendar poved*la, da je nje eestra skoSila z okna na. dvorišče. Na vpitje so prileteli skupaj vsi prebivalci hiše, a eden od njih je šel hitrj na božajo redarstveno stražnico v ulici Caiozra, o i koder so telefoničnim potom poevali zdravnika se zdravniške postaje. Truplo nesrečne ženske je nepremično i*žalo v veliki luži krvi na dvorišču ; a ko je zdravn k pr šel na lice mesta, ni mogel druzega, nego konstatovati, da je neerečnica že neitvfl. Odredil je torej, da se je truplo prenes'o v mrtvašnico pri sv. Justu. S ednjič nsj še povemo, da je bila nesrečna pokojna Terezija enkrat cele 4 leta v blazaici. Društvene vesti in zabave. Pevsko društvo »Kolo« se je odzvalo povabiiu bratskega bralnega in pevskega društva »S'.ovau« v Kobdilju ter poleti dne "2. julija v Šinjel. »Slovan« je povsem mlado društvo in Be še ni razvilo, kakor bi bilo potrebno izlasti sedaj, ko bo tudi v Kobdilj in Štanjel zahajalo polno tujih elementov. Upati je, da se »Slovan« čim prej oprime lepega slovanskega petja, s katerim bo budil zaspane, razveseljeval svoje j in kazal tu'ca, kaj zmore slovenska — pa bila tudi kmečka mladina. Pevsko društvo »Kolo« prevzame pevske točke, eno deklamacijo in eno veseloigro. Ker je sedaj v Štanjelu in okolici mnogo bratov Srbo-Hrvatov, bo društvo »Kolo« pelo med drugimi tudi več hrvatskih in srbskih aborov. Kakor čujemo, sa tega zadnjega izleta, ki ga priredi »Kolo« preko Krasa na vozovih (prihodnje leto bo že nova železnica), udeleži tudi več drugih izletnikov in morda tudi še eno tržaško narodno društvo. (Imena tega zadnjega na smemo šs objaviti !) Za si a vnos t »Kola«. Na povabilo pevskega društva »Kolo«, za sodelovanje na elavnoeti 10-letnice, se je prvo priglasilo pevsko društvo »Adrija« iz Barkovelj, katero ee udeleži slavnosti, dne 9. julija, korporativno in nastopi z A. Foersterjevim možkim zborom »Sjkolska«. Občni zbor pevskega In izobraževalnega društva »Čitalniea« pri sv. Jakobu v Trstu vršil se je v nedeljo, dne 4. t. m. na časten način. Po ganljivem predeedoiko-vem nagovoru preči tal je tajnik zanimivo letno poročilo, v katerem ee zrcalijo povsem neugodne društvene rszmere, vzl c katerim se društvo vendar vzdržuje, kljubovaje vi-[ harjem. Omenjal je nadalje smrt društvenega ustanovitelja pokojnega g. Frana Rakuše. Vsi navzeči so vstali v znak scžalja, nakar je zaoril trikratni »Slava!« Slednjič je tajnik poročal o novi društveni pe mi »H nina Ć tiln ce«, katero ja občni zbor potrdil kakor društveno himno. Po blagajnikovem poročilu o letnem ra-čunekem sklepu in po nekaterih eventualio*al, d* *leni v Dalmaciji ne ic*tnpi jo iz d uštvs. Ustanovi v znesku K li»8.78 in 150 K je cbčni zbor podelil pod pore potrebnim členom, ki jib je predlagal centralni odbor. Predlog »Skupno zavarova- nje proti vlomu«, je bil odbit z večino glasov. Viši poštar g. Schrey je predlagal, naj poštna uprava naroči poštnim komisarjem, da pregledajo poštna lokale in ako spoznajo iste dovolj varne preti vlomu in požaru, naj eventaelno škodo trpi uprava sama. Dalje je predlagal, naj se skuša doteči, da bodo poštarjem tudi službena leta preko 1879. všteta v penzijo in sicar proti primernem doplačilu. Poštar g. Grego iz Pirana je predlagal po-polen nedeljski počitek in podelitev poštnih mest III. razreda 1. do 3. vrste izključno izprzšanim ekspeditorjem in ekspeditoricam. Ker se ni stavil noben predlog več, je občni zbor sklenil sledeče : deluje naj se z veemi dovoljenimi sredstvi za avišanje plač vsem poštnim uslužbencem na deželi, za 35-letno službovanje, volilno- in domovinsko pravico ter stalno legitimacijo na vseh železnicah. Skliče naj se da tekom tega leta na Dunaju splošai ehod poštarjev, ako minister za trgovino oziroma vlada ne izpolni v kratkem svoje obljube. Občni zbor se bo vršil drugo leto v Trstu. Predsednik se ja še zahvalil g. poštnemu v. s ima svetovalcu na prihodu in je zaključil občni zbor s trikratnim »Slava«-klicem na Njega Veličanstvo. Petra je bila procesija, katere se je udeležilo okolo 100 škcfov in kardinalov. Papež je nos:l Najsvetejše. Loterijske številke izžrebane dne 7, junija : Brno 41 51 14 90 77. V Inomostu se ni vršilo žrebanje. Književnost in umetnost. Broj 119. »Tršćanskog Llovda«, lista ■a narodno gospodarstvo, izlaze<5sg svake subote u Trstu, donosi dne 3. 1'pnja t. g. bogati i zanimivi sadržaj. »Tršćanski Lloyd«, preporuča se sam po sebi. On donosi članke v svim strukama narodnog gospodarstva. S toga ni jedan otmjeniji trgovao, industrijalac, obrtnik, posjed nik, pomorac, ne bi smjeo biti bez njega. I svratišta, kavane, gostione, Čiteonioe, obć ne, štedionice, banke, obrtne i vjeresijske zadruge, jednom rieči, svi bi morali držati »Tršćanski Lloyd«, kejemu je zadsćit, da ore i radi na onom polju naše budućnosti, našeg dobrostanja, koje je jedino sredstvo našeg uskrsnuća. A to je polje: naredno gospodarstvo. Predplata na »Tršćanski L!oyd« iznosi na godinu 12 K, a na pol godine 7 K u cieloj monarkiji austro-ugarskoj. Izvan Austro-Ugarske, gdje godj bilo, godišnja predplata iznosi 20 franaka u zlatu. Novci i pisma šalju se vlastniku i glavnom uredniku »Tršćanskog Llojda«, g. Fr. Kuč ni ću, Trst, Vin Fabio Severo, br. P. 104, T. 246 (vlastita kuća). včeraj danes 101 05 101.- 101.05 101 05 119.85 119.75 100.50 100 50 S3 10 93.20 118.— 117 9C? 97.85 97 80 89.20 f<9.05 1648 — 1651.— 663 75 662.25 240.27 V, 210.23 117.27V, 117.30 23. »8 23.48 19.10 19.10 »5.35 95.45 11.33 11.30 Zadnje brzojavne vesti. Rusko-japonska vojna. Baski pomoćni križar »Rionc. NAGASAKI 7. Ruski pomožni križar | »Rion« je minoli petek 80 milj cd Vusunga ustavil ia preiskal angležki parnik »Cilur-mun«, ki ga je najela parobrodna družba »Mitsur-Bursan Comct« v Nagasakiju. Rusi so odprli zalogo ter so vrgli v morje 411 vreč soČivja, 125 bal bombaža in 12 zabojev ant:mona. Ladjo so potem izpustili. Parnik, ki je bil tako naglo tsvobojeai tolmači to s tem, da je »Rion« po brezžičnem brzojavu Evedel, da se bi žijo Japonci. Švicarski civilni zakonik. BERN 7. Narodni svet je sklenil soglasno, da pričae r z »ravljati o načrtu enotnega švicarskega civilnega zakonika. Erharističnl kongres v Rimu. RIM 7. Včeraj popoludne je bil svečani sklep evharističnega kongresa. V cerkvi sv. Trgovina. Sorzna poročila dne 7. junija ^ Tržaška borza. Napoleoni K 19.C8— 19.12—, angležke lire K — -do —London kratek termin K 240 20—240 60 Francija K 95.40-95.55, Italija K 95.40—95 60 italijanski bankovci K ——. Nemčija K 117.20—117^0, nemški bankovci K------ avstrijska ednotna renta K 100 50 100.75, ogrsis kronska renta K 97.75 98. V« italijanski* rent- K —.— —.— kreditne akcijt K 663.— — c65.— državne železnice K 663 50 — £65.50 Lombar K 88.— 89.—, Llojdove akcije 675.--694 — Srečke: Tisa K 239.50-343 50 Kredit K 485 — do 495.—, Boden kredit 1880 K 307.— 314.—, * -denkredit 1889 K 3u7.— 314 Torfiko K 143.{ 0 do 144.50 Srbske —.— do —.—. Dunajska borza ob 2. url pop. Državni dolg v papirju n srebru Avstrijska renta v zlatu „ „ „ kronah 4°/0 A vat. investicijska renta 3 */,*/» Ogrska renta v zlatu 4°/0 „ t „ kronah 4 » » 31/« Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 ital. lir Cesarski cekini Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta i>9.70, Italijanska renta 106.6'J, španski exterieur 9132, akcije otomanske banke 611"—. Menjice na London 251.85. Pariz. (Sklep.) Avstrijske dzžavae ieler- r© —.— Lom bardi--nnihcirana tuifika renU 88 32 avstrfj. zlata re^ 101.—, ogrska 4*/, na; t* rjntu 100 75 Llnderban - -.— turSke srečke 13475 parižka banka 14.02, italijanske meridi-jonalne akcije —.—, akci e Kiu Tinto 15.29. Bolj .. London. (Sklep Koneolidlrau aui„ 90.'/, Lombardi 3.s/4 srebro 2d>3/i«, Španska renta 91.— tu lijanska renta L05.s/A, tržm aiskoct, 2''. menjice •> Dan sja 24.26 dohodki banke —.— icplaffila bus. —.—. Mirna. Tržna poročila 7. ju nija. Bndimpefita. Pšenica za ukt. K 16 20 do K 16 22; rž za okt. K l:U4 do K 13 lb ; oven z* okt. od K 11.26 do 11 2»; koruza za julij K lo.l2 do K 1^.14. PSenica: ponudbe zadostne, povpraševanje zboK*ano, tendenca vzdržana. — Prodaja 25.000 met. fltot., nespremenjeno. PSenica 10 do 1£> stotink nižje. -— Koiuza vzdržano. Druga žita vzdržano. Vreme: vroče. H a v r e. (Sklep.) Kava Samoa gooa h v -rage za tek. mesec po oO Kg 43.— frk, za sp^t ; 44.'/,. New-York. t. Kava Rio ca bouote dobave. Stalno, i espremenjeno. 3t00 vr.u. id Mm o u r g. (SJCle, »>op.) oantca good I average z» junij 35-- za september 353/4 za dec. j 36V4, marec 36."/« za taj 371/., - Vzdržano. - Kavi* ' Bio navadi*, loco 3b—40, na*adna reeln* 4l—42 . navada « do^'r, 43—45. Hamburg. (Sk e .> Sladkor junij 23.90, za julij 24.20, »a avgust 25.b5, za septeoober —. , za oktober Ž0 59, za november 2^-50. Mirno. Vreme: obIČČno. London. Sladkor iz repe surov 12— Si. Sta«no. Sladkor tuzemski Centrifuga! pile. promp«" • K 74.50 do 75.50, za maj-r.vgust K 74.50 do 75.50 Conesep* >*■ Mf>»'*> prompuio K 75.50, za maj-avgust R 75.50 do 76.—. -lOliOliOHOliOliOHOllOliOliOllOl o wmr Tovarna pohištva Aleksander levi jtiinzi ulica Tesa štv. 52. A (lastna hiša). ( ZALOGA: PIAZZA R05ARI0 (Šolsko poslopje). o Cene, da se ni bati nobene konkurence. = Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po § posebnih načrtih. ^cccccc= ? Zlaetrov&n cenik brezplačno in franko ? o lOllOllOllOliOHOllOMOliOliOiiOl A f Podpisana naznanja potrtim srcem vsem znancem in prijateljem, da je njen glavar Edvard Drašcik posestnik na Opčin&h, v f>7. letu svoje dobe, po kratki in mileni bolezni, previden se sve-totajstvi za umirajoče, danes ob I). uri zvečer mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se bo vršil v petek,, dne 9. t. m. popoludne ob 5. uri in sicer iz hiše žalosti na Opcinah št. 175. OPČINE, dne 7. junija 1905. Žalujoča družina. ».SLAVUA" -prpiMM zavarovanja člo-ve^kf-ir* živ!;en;a n:ijrazn«>vr*tnej~ib kombinacijah pod tako ug<»iniuii pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je agodao zavarovanje na doživetje in emrt z zaianjiujo«"-inii vpiaeiii. VmJc elan ima po preteku petih let pravic > do dividende. Ic „S lavija a vzajemna zaramalna tanka y Pragi. — Eezemi foni 31,865.386*80 K. izplačane odMniie: 82t737.159'57 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narod no upravo. Vaa pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, cegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja iu premičniue pr požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobičku izdatne* podpore v narodne in občnokaristne namene. M I r Hp ri j A vešč knjigov. dstva z večletno v prakso, zmožen slovenskega, Italijanskega, hrvatskega jezika v govoru in pisavi ter deloma tudi nemškega išče službe. E *entuveln«» tudi samo [m>1 dneva. Ponudile T»o minute oeniika. Istotam je otldati samo za poletje stanovanje s kuhinjo in dvema aoboma in se morejo stanovah*i posluževati senčnateira vrta. F.PertOt urar TRST - ul. Poste nuove št. 9 priporoča veliki izbor ur: Ornega. SchafThause. Longines. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor nr za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. Podpirani priporoča svoj iskušeni železni plug - koi«-».i za oranje na polju, pri brajdah in drevju, za pletev. zasipanje, zrivanje itd. samovodilen. preprost, lahek in cen. — Svoje dobro znane Škropilnice proti peronospori in svoje ne-prenehlj Ive vinske stiskalnice. ŽIVI C, inženjer - Trst Skladišče — trgovinska ulica 2. V novi prodajalnici jestvin in koionij.i petra Peternel v ulici Gulia št. 76 je Tdobiti vsakovrstne jestTine kakor: karo. ri i, testenine i napeijske) , sladkor, turtčno to helo moko, naravno maslo, »ve£e. milo. jedilno olje prve vrste po 36 novć. — Blago vedno sveže.— Tomasoni Ulisse Trst slikar-dekorater. Sprejema delo na deieli dekoracije soh s papirjem. Slikanje sob in napisov v ^seh slogih in ca vse načine. Ponarejen les in marmor. Far-vanie pohištva, podov itd. Vse po zmernih cenah, točno in hitro. — Delavmoa: ulic« 'igo Fosoolo itev. 19. coooooooooooooo Svoji k svojim! Podpisani priporoča svojo zalogo oglja. drva. premoga in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Muha, al. Cavana tuhod ulica Ca-vazzeni št. 3). 05000000G000000 Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene sveče ♦ Cenik orezplačno m Iranko. Podpisani priporoča svojo ■v-NOVO PEKARNO IN SLADĆIČARNO pri Sv. Jakobu iitrsla ilica 12 fzravei si. šole). Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom. Sprejema naročila in domači kruh v pecivo Postrežba točna. Benedikt Suban Majalnico jestvin 6nerino jftarcon založeno z vedno svežim tdagom I. vrste kakor: kavo vseh vrst, sladkorja, olja. mila. kisa, testenin, moke, otrobov itd. priporoča svojim rojakom udani Počkaj Ivan ul. PETRORIO 2 (vogal ul. S. F. MIROOILNICA Simona SKrinjar nlica Farne to it. 33 podružnica nI. Settefontane 629 sprejema tudi pismena naročila ter pošilja na zahtevo blaga na dom po najnižjih cenah. MIRODIL^ICA Henrik Bonetta ul. Carradori 18 (vogal GSDPa) Specijaliteta navadnih in me-dicinalnih drog, barv, ' pokosti. lakov, Sćetk. čopi če v. navadnega in parfum nega mila, petroleja, Špirita (iestel za goreti. — Barvilo za čiščenje 1 vina.------j Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno alica Tivaruella štv. 3 Priporoča svojo zalogo oglja in drv, ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. Poilljaaje na dom. Telefon štev. 1664. Nova prodajalnica Romolo Perini zlatar in droguljar Via del Rivo 26 Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele. Popravlja nre na jamstvo. — „SANUS" —1 novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. COMINI\ Trst Barriera 28 R trgovina z manufakturnim blagom -im ANTON SANZIN pok. Frana - Barriera vecchia II. jpf Velik dohod aatena, perkala. batiata. pike j a in cefirja. — Blago za ženske obleke, pletene spodnje srajce, modercl. drobnarije. — Bele in barvane srajce za moike, ovratniki, zapestnlki; kravate in potrebščina za delavce. - Vse po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence. -- naznanjata cenjenemu občinstvu, da sta prevzela na lasten račun trgovino in avtorizovano krojačnico Alla Citta di Trieste v ul. Torrente ^t. 40 4 nasproti erledišču Tam se vdobiva velika zaloga izgotovljenih oblek za odrastle in dečke. Delavske hlače prve vrs„l - zlatar in draguljar —- prodaja, kupuje in zamenjuje zlatanino. sre-brnino in dragulje; sprejema poprave po najzmernejsih cenah ter prodaja na mesečne obroke proti solidnemu jamstvu. Kdor se hoče dobro in z veliko ekonomijo obleči, naj se poda v prodajalmco izgotovljenih oblek I. FARCHI Barriera radia5 kjer se vsaki dan izdeluje obleka ----- v lastni krojačnicl. Gostilna T. MAJCEN ul. Nicolo Maccliiavelli 34 (t x Forni). Toči istrska in dalmatinska vina. teli opolo, psebua tirolska Yiua- a*- Prve vrste pivo. Gorke in mrzle jedila. Sprejema naročbe na kosila in večerje. NT t3. Za družino istrsko vino po 36 od 5 litrov naprej po o4. Pekarna in sladčičarna z lastno tovarno biškoto v fran Campe TRST - ulica Moliti Grande št. 32 - TRST 3 krat na dan svež kruli, raznovrstne moke prvih ogrskih mlinov, line vina v buteljkah. sladČiee itd. Sprejema naročbe za sladčiee. BAi I » Jfianujakturna trgovina « i £tnbrosich £ ]VIodricky \ ? TRST - ul. Belvedert 32 - T * ST \ Fuštanj za krila širok 90 cm po 36, 42 novi. Fubianj veleur cd 27 novć. dalje. bel. siv In piquet fuštanj. Kotenlna bela In siva. Maje. šlajl In rute. Odeja od volne ali bombaža. Pregrinjala preproge za mej posteljo. Kravate, srajce za mozke in ženske. Krila, uogovice, Čipke in zamet, kakor iuii raznovrstne drobnarije. » » » i » d Zaloga slavbinsklh potrebščin kakor: »pilil, poskii, opeke, korcev, cimentnih plošč itd. itd. GUSTAV MARCO Trst ulica Luigi Ricci štev. 8 Trst