ČASOPIS S PODOBAMI ZA SLOVENSKO MLADINOJ
Štev. 3.
V Ljubljani 1. marcija 1387. Leto XVII.
Popotnik.
■db vélikej cesti popotnik sedi Na kämenu belem —■ okó mu solzi, Ko gleda v dolino, oj! krasno, lepó, Kder nekdaj srcé je presrečno biló.
Ozfra se milo na travnike tjà, Kder cvetke poljublja nebeška solzi, In ptičje se petje razlega glasnó Po gozdih, dobravah odméva lepó.
In zveženj razgdne — to zvesto sestró, List vzame iz njega, poljùbi sladkó; Solzami ga moči bridkóstno srcé, Zakäj bi ne tožil, prelival solzé?
„Roditelji dragi pod zemljo so vž0, Na svetu več nima ni brata, sestró. Kam šel bo pod streho, ko ljubih več nI, Iu v hiši domačej se tujec glasi ! " Iv. A.
Milica na izprehodu.
(Po J. Girardinu preložil Rad. Knaflič.)
iati so vže zjutraj na vse zgodaj potegnili iz peči pet velikih kolačev : domačega kruha, ki je imel takó prijeten duh, da ga je bila polna vsa hiša. Na jednem teh kolačev je ležal na vse strani napòkan podpepelnik. To je dobra povitica, pečena v žarečem pepelu.
„To bode pač nekaj dobrega za Miličine zobé," rekó mati in se veselo nasraéhnejo. Jedva se je Milica probudila, vže je zavohala prijetno vonjavo, požirala jo je z vso sapo ter z rokama ploskajoč upila : „Jejmina, kakó to danes nekaj dobro diši Ia
Kakor navadno drugi otroci. takó se tudi Milica vsako jutro brani. da bi jo mati z mrzlo vodo limili. Vselej se joče, kadar jo mati zjutraj umivajo. Ali danes se ne brani, prijeten dnb pečenih kolačcv jo preveč žgače v nos.
„Je-li vidiš ta lep hlebec?" rečejo mati ter jej namignejo z očmi na pečeni podpepelnik.
„Oj kako lepo diši," vzklikne Milica ter pogleda zdaj mater zdaj hlebec, zdaj hlebec in zdaj mater.
Mati vzemó nož, razrežejo podpepelnik ter ga dado velik kos hčerki.
Miliee ni bilo treba siliti, da bi rekla: „Hvala lepa!" ali „Bog plati!" gledala je le dišeči podpepelnik ter ga držala z obema rokama.
„Lahko ga ješ zunaj na vrtu," rekó jej mati ter jo pogladijo po lepo počesanih laseh.
Matere kaj dobro vidijo v srce svojih otrok ter tudi lahko uganejo, kar jih najbolj veseli. Milica je takój tekla na vrt, ki se je razprostiral kraj hiše. a predno je pokusila podpepelnik, pokazala ga je poprej jablanam, hruškam, zelnatim glavam in bučam, ki so dozorevale in rumenéle na vrtu.
Prišla je do ograde ter pogledala skozi njo. Za vrtom je bil velik travnik a kraj njega vrbe, stoječe ob potoku, v katerem je njen starejši bratec Ivanek lovil rake.
Oj kakó bi jej dobri hlebček pod ónimi vrbami še bolje dišal nego li til na vrtu ; gledala bi Ivanka, ki lovi rake, videla bi te lepe povodne živalice, ki mrskajo z repi in ščipljejo z ostrimi škarjami!
Milica je še vedno poskakovala. Takó hodijo otroci, kadar so srečni in jim prav uič ne teži nežnega srca v mladih prsih.
Tiho odprè vratca, ki peljejo iz vrta na travnik, splazi se skozi nje kakor mucka, ki hoče ukrasti kos slanine in — zdaj ni več poskakovala.
Glej, to je bil glas vestii
Milica ne poskakuje več; stopa mirno, to je res, ali vender ni več takó vesela, kakor je bila na vrtu.
■Mati jej sicer niso prepovedali iti na travnik, ali ljubo bi jim vender ne bilo, če bi šla. Zato Milica zdaj ni več takó vesela, in tudi ne skače več. Gre dalje ah naglo se ustavi, zdi se jej, kakor bi jo nekdo klical in svaril z resnim glasom: „Stoj. 110 hodi dalje!" Ali nihče je ni klical in tudi nihče svaril; samó dve gosi, ki ste se na travniku pasli, dvigali ste glavi, ker ste slišali, da se jima nekdo bliža. Zrli ste okolo sebe in stezali svoja dolga vratova.
Kaj li hočete ti dve gosi? Morda ste redeli, da je Milica na travniku brez materinega dovoljenja.
Milica se ju iz začetka niti pogledati ne upa. Tiho stopa, da bi ju ne splašila. Ali glej ! gosi si nekaj izmislite, približate se jej in jej zaprete pot.
„Ljubi gosici!" reče jima prav prijazno" pustita me dalje, saj vama ne storim ničesar žalegal Jeli gosici, da me pustita?"
Gosi se jej ne izognete, iztegnete še bolj svoja dolga vratova ter sikate : „Sss! ssss!" Se odrasli ljudje se boje razkačenih gosi, kaj bi se jih Milica ne bala! Te majhene, ognjene oči, to sikanje in stezanje vratü — vse to je podobno strupenim gadom. Milico zapusti veseli uasméh, ustnici se jej nategnete in inalo ne jokàje izgovori besede :
„G osici ljubi ! nikoli nisem vama žalega storila ; dražila tudi nisem vajinih mladičev, to je le storil nagajivi Dragutin. Ako nečete, da ostanem pri vaju na paši, vrnem se takój zopet na vrt; samó to vaju prosim, ne gledita me takó hudo ter ne hodita k meni!"
„Sss! Ssss!" odgovorjate jej gosi ter niste hoteli Milici samó zastaviti potii, nego tem boljo še silita k njej.
Milica se jima hoče izogniti z hrbtom nazaj stopajoč.
Ali gosi sto zaduhali sveži podpcpelnik, in videč, da ga jima Milica ne dà, hoteli ste si ga vzeti po sili.
Mar mislite, da ste gosi krivico delali Milici? To se zna, ali vsaka žival se ravna po svojem nagonu.
Gosi ste podili korak za korakom Milico nazaj ; sikajoč kakor dva gada kljuvali ste jo po rokah in nogah.
Kdor z hrbtom nazaj hodi, ne vidi za seboj. Milica zadene ob kamen, izpodtakno se ter pade vznak.
Izgubljena je!
Nè, nikoli, zdaj je še le oproščena nadležnih gosi!
Padajoč izpustila je dišeči podpepelnik. Gosi ste se vrgli nanj, ne meneč se za ubogo Milico, ki je ležala na tleh, ter je niti obžalovali niste, daje padla.
Boli ali ne boli, Milica se naglo pobere ter beži, kolikor ste jo nogi nesli, vedno misleč, da sta jej gosi za petama.
Dospevši skozi odprta vratca na vrt, ozrè se vsa preplašena okolo sebe. Videč, da je sama, stopi vsa zmedena v loseno uto, ki je bila z viniko (divjo vinsko trto) kaj lepó obrasteua.
Mati, ki so ravno o tem času hoteli iti na travnik razohešat in razprostirat mokro perilo, šli so mimo nje ter jo vprašajo: „Srčeee moje! kako ti je dišal podpepelnik?"
Milica povesi glavo ter ne reče ničesar. Mati jo vprašajo drugič.
„Gosi ste mi ga snedli!" odgovori Milica ter gleda vsa plaha na svoje nove čevljičke.
Mati so takój uganili, kaj se je Milici zgodilo, vrnejo se v hišo ter ne rekó ničesar.
Milica je ostala sama.
'/a. četrt ure jo pokličejo mati. Milica pride z objokanimi očmi v sobo.
„Srčece moje!" rekó jej mati, „ne smeš ostati lačna do kosila, a ker si šla brez mojega dovoljenja iz vrta, dobiš le kosec starega hleba."
.Milica skesano pogleda kosec, suhega kruha in bila je zadovoljna.
Mati jo poljubijo.
Kadar mati svojega otroka poljubijo, znači, da so mu odpustih. Milica sede z lahkim srcem k oknu ter gleda gosi, ki ste se na travniku pasli.
Iz srea vesel biti ne more, kdor nima mirue in čiste vesti. Zatorej pomnite prigovor, ki pravi:
Kdor nemirne je vesti, Svoje sence se boji.
Otroci, spominajte se Boga in molite radi.
(3e pogledamo nebó in zemljo, na nebu zlato solnce,
in
I sjajni mesec, svitle zvezde, na 3 zemlji široka polja, visoke goré, fi zelene gozde, rodne njive, plodna Uj, drevesa, krasne cvetice, nebrojne If živali in ponosnega človeka: kdo H je vse to ustvaril? kdo vse takó ■ lepo napravil? Kdo drugi, nego ji j vsemogočna roka božja ? Bog je || vsemogočen in neskončno dober (j ter skrbi za vse svoje stvari na J zemlji. Mi ga sicer ne vidimo, ali po tem, kar je ustvarjenega, zna-
mo, da je On stvarnik nebes in zemlje in vsega, kar je na njej. Vse, kar le boče, naredi Bog. Kar Bog reče, to je, kar zapovo, to se zgodi. Na njegovo besedo se užigajo bliski in ugašajo, grom zagrmi in utihne, nevihta nastane in mine ter se zopet prikaže rumeno solnce. Po njegovoj naredbi orumeni list in pade z drevesa, voda pomrztie, sneg in led pokrije zemljo. Velika, neskončno velika je moč božja ! In kako dober jo Bog, kako lepó skrbi z,i vse svoje stvari na zemlji ! Njegova milost je prevelika. Od njega imamo življenje in zdravje. On nam daje potrebnih moči za delo, pa tudi spanje, da se nam telò odpočije. On ukazuje solncu, da nas grejo in obseva; vetrovom in oblakom, da nam prinesó potrebnega dežja, zemlji, da nam rodi žito in sladko ovočje. Bog naredi, da se led in sneg taje, polje in gozdi ozelenò, drevesa cveto, žito in sadje zori. Vse, kar je dobrega, imamo od Bogi. Komti bi tedaj mogli bolj hvaležni biti, kakor Bogu, ki je neskončno dober in milostiv vsem svojim stvarem.
In kaj želi Bog od nas za toliko dobrot, ki nam je skazuje? On želi, da spolnujemo njegovo sveto voljo, da verujemo vanj, ljubimo ga in spoštujemo, da njemu služimo ter vse svoje zaupanje stavimo vanj. On hoče, da vi, otroci, ljubite in spoštnjete svoje roditelje in predpostavljeno, da je slušate, ter njih zapovedi in naredbe vestno in natančno zvršujete. On hoče, da se med seboj ljubite in drugim vso to storite, kar želite, da bi drugi storili vam.
Če spolnujete voljo božjo, izvestno tudi radi molite. Dobra molitev pa človeka veže na Boga. Z molitevjo kažemo, da smo otroci božji. Kdor rad moli, temu je Bog dober in milostiv oče. Molitev nas povzdiguje nad vse druge stvari na zemlji; molitev blaži in posvečuje človeka. Otroci, ki pobožno molijo, pogovarjajo se z Bogom in so angeli v človeskej podobi. Dobri otroci pa tudi radi molijo in prosijo Boga najpred za svoje roditelje in potlej še le za sebe. Tudi vi, otroci moji, radi in pogostoma molite. Zjutraj, kadar vstanete, spomnite se takój ljubega Bogi, od katerega imate življenje in vse, česar potrebujete. Moliti morate vsako jutro, moliti morate zvečer, pretino greste spat, bodi si, da ste bolni ali zdravi, molitev vam je potrebna.
Kako prijetno je v takej hiši, kder otroci radi in pobožno molijo. Zòrka je bila še malozmožno dekletce, pa je render že toliko znala, da je vsako jutro sklenila nežni ročici in dejala: „Oče moj nebeški! dodeli mi moči, da bodem dobra in pridna in da vselej in povsod zrršujem tvojo sveto voljo!"
Laž v obleki resnice.
J^jpa*^	(Pravljica. — Ceiki spisal Fr. Polis e k.)
. M.Ä aži ni bilo doma po godu; nikdo jej ni verojel, nikomur ni bilo do f ' /V nje. In namenila se je iti po svetu.
Precej v sosednjej vasi se ustavi. Bila je to majhena vas, za lučaj dolga. Kakih dvanajst raztrganih kočic, nekoliko drvarnic in hlevčkov in tam ob gozdu podrt kozolec •— to je bilo vse.
„To imato tukaj lepó, samó kar je resnica!" začne govoriti v prvej koči.
A na pohojenem tlaku je skakalo nekoliko rosnih otrok, v jednem kotu za ograjo je ogljušljivo meketala koza, v drugem pod klopjó je kokotala koklja, a v kotu pri durih je krulil prašiček. Dim z ognjišča je zginjal pri oknu in durih, ker dimnika ni bilo.
„Prosim te, Katra, daj vže kozi kaj jesti, da mi ne mekeče v jedno mér!" oglasi se gospodar od dela. Delal je slamnike. „In potlej odpravi to babnico, da se nas ne prime!"
„To je čudna družina !" tolaži se Laž odhajajoča.
Ali tudi v ostalih kočicah se jej ni nič drugače godilo, da-si je odprla vse zatvornice svoje zgovornosti. Tukaj je rekla to, drugod ono — povsod laž — jednemu je svetovala takó, drugemu onako — nobenemu dobro — takó da so jo ljudje kar odpravili.
„Je-li to vender resnica, da bi imela kratke noge, da bi ne prišla daleč!" premišlja sama v sebi. „Moram vže drugače do tega priti!"
Imela je starejšo a ne pravo sestro, Besnico. Precej se odpravi k njej, da jej posodi obleko, da bi je nikdo ne spoznal takó hitro. Potem otide zopet po svetu.
Prehodila je nekoliko vasic — vsaj veste zakaj ! — dokler ne pride do nekega mesteca pod gorami. Na konci ulic doide starko, opirajočo se ob palico.
„Kaj je novega, babica?"
„Ej, nič novega, nič — samó da je ta svet vže ves predrugačen. Pomislite: 0 Jurjevem so izvolili mojega sina za župana!"
„To je častno za-nj !"
„Lepa hvala! Ali on ni za to, komaj da umeje podpisati svoje ime. A zdaj mi zanemarja polje in živino."
„Zakaj pa ima gospodinjo in družino?"
„Saj res — ti mu kaj storé ! Mati županja je po ves dan v kuhinji, pripravlja gostije in hodi na nje, a družina ne skrbi za nič. Bavnokar sem zasačila liiapce, ki so postopali. Ako pojde to takó naprej, pride Vse posestvo na boben. Saj vže takó dolgovi jedó z nami z mize."
„Pojdite v Ameriko; tam človek ne pozna starosti, tam sede vsak kar k gotovemu."
„To jo tra -16. - ]fi ! Glejte, da naprej priđete — jaz nisem od danes, jaz sem vas spoznala precej tudi v tej krinki. In — z Bogom, dogovorili sve!"
Mestece je bilo od znnaj dosti čedno. Pobeljene hiše pa so vender večkrat zakrivale notranji nered. Gospodarji, zvečine kmetje, skrbeli so malo za povzdigo svojega gospodarstva. Nedavno še le so zmogli povišati trg v mesto, predelali hiše, napravili kočije in igrali gospodo. Delo na polji jim vže ni bilo po volji, tem bolje pa pivo v gostilnici. V kuhinji se je vrtel zmirom gošče mlinček za kavo. Hčerke so odložile vaška oblačila, sinovi pa, če niso imeli za karte, grebli so ravnodušno iz žitnic in nosili Židom.
„Tla so dovolj zrahljana," misli si Laž. „treba bode sejati."
Še tistega dne napové, da se misli tukaj naseliti. Sploh ni ničesar oporekala. Poklic za gospodarstvo si je dobila ns ime sestrino. Izprra jej še ni šlo prav gladko — Belski ljudje so nezaupni, posebno proti tujcu — ali počasi jo to premagala. Gospodarstvo se je posrečilo imenitno. H komur je hotela, k temu je šla. Nekateri jo je poznal, nekateri je ni poznal. A mnogo več je bilo teh, ki je niso poznali. Nekomu sede na jezik, nekomu se ukrade v misli, nekomu zleze še celò v kri ; in kakor jo je le kdo občutil, lagal je, da se je kadilo za njim. In tako je nalagal in prevalil mož ženo. žena moža, otroci roditelje in družina vso hišo. Krivičniki so imeli brzo dela do grla. Za kratka se je na nekaterih kmetijah dogospodarilo, na drugih pa je šlo kar kupoma narazen.
„In to vse je zakrivila ta gnjusna Laž!" tožil je mestni žnpnik uradniku, ki je ravno dospel semkaj, da bi dovršil dražbo nekega posestva. „Kar se je ustanovila tukaj, zanemarja izročena mi čreda moje opomine, zanemarja in ne veruje, da-si jasno vidi, da jo ta nestvor podpira v lenobi, dà, še celò vabi do prevare in tatvine. Dal bi za to nekaj let, ko bi mogel odpoditi odtod to kačo."
Ni je odpodil, izgubila se je sama. Ali seme, zasejano v zrahljana tla, dajalo je dobre sadove in nikakor jih ni bilo moč iztrebiti.
S tihim korakom izgubi se odtod, vedoč, da bode delo, začeto v njenem zmislu, uspevalo tudi brez nje. Ukrene tudi ogledati si nekoliko po glavnem mestu, in zaide v vojašnico. V vozu na železnici stopi nekej gospici ua nogo.
„üuve!" zategne ta zobé od bolečine. Ubožiea — imela je kurja očesa na nogi.
„Krivico sem vam naredila?"
„O prosim, nič, prav nič se ni zgodilo."
Laž je spoznala v njej Uljudnost, svojo daljno soródnico.
¥ glavnem mestu sreča jih mnogo svojega rodò. Tam so jej roke nudile: prevara, zvitost, napačnost, licemerstvo, trdoglavost, napetost, prezirljivost, opravljanje, obrekovanje in druge nekreposti.
Obiskavši hišo za hišo, videla in slišala je mnogo stvarij. Kupci so bajò do jednega prodajali samo pravo blagó; gostilničarji so posluževali svoje goste vedno sè svežimi jedili in pijačami, mladiči so nosili naočnike na nosu samó iz potrebe; nikdo se ni ponašal s ponarejenimi lasmi; služabniki niso nikdar previrili in obrekovali svojih predstojnikov; krivičniki in njih posredovatelji so bili pravi dobrotniki ljudij ; novine so pisale nepristransko in brez vsakega pretiranja — in takó dalje, in takó dalje.
Laž bi bila veselja poskočila na ulicah, ko bi se bilo to spodobilo. Kupivši si pajčolan vnide v cerkev, kjer se je vršila prava pobožnost.
Obisk je bil jako skromen, a ti, ki so tu bili, niso imeli vsi v mislih, da so v hiši, Bogu posvečenej. Tu sta si dva šeptala neprestano do ušes, tam se je držal nekov frkolin za nos, da bi ne počil v glasen smeh, v konci klopi pod propovednieo je dremala starka, poleg nje je zrla mlada ženska izza molitvenika na novo obleko gospodične, pred njo stoječe, a doli pri uhodu ste se prepirali skoraj na glas dve svečarici.
Po svetej maši je govoril duhovnik od oltarja k ljudem. Po besedah sv. evangelija je poveličaval resnico, ki je prišla kot hči iz očesa Stvarnikovega, resnico, ki drži svet skupaj, a v nómar je pustil laž kot začetnico pekla, ono iaž, ki je zapeljala precej v raji v kačjej podobi v greh prve naše stariše, da bi mogla vreči v pogin človeški rod. In ko se blagi duhovnik razvname, zakliče z visokim glasom: „Poznam te, gadje pleme, in strgam obleko raz gnjusni tvoj obraz kadarkoli in kjerkoli te zasačim !" Tu začuti Laž, kakó jej lici žarite in brez obotavljanja otide, kakor bi je polil. „Tam ui mesta za nas, tam žgo pod noge", pomisli si idoč v gostilnico, da bi po tej razburjenosti ukrala kako drobtinico.
V obednici je viselo zrcalo do malega od stropa do tal. Laž se grozno hudnje nad njim; kadarkoli pogleda vanj, vidi le resnico, to je: naličeno obličje, ponarejene lasé in izposojeno obleko.
„Izvestno, da slabo kaže to zrcalo," glasila se je njena sodba o njem.
Večer tega dne je prebila v gledališči, in to na svojo popolno zadovolj-nost. Po volji jej je bilo namreč, da so bili igralci v resnici nekaj drugega nego na deskah, ki pomenijo svet. Jeden je igral tam kralja, a doma ni imel ni pohištva, da ne rečem vojske in podložnih. Drugi je prebodel z jednim mahom svojega tekmeca, a nič se mu ni za to zgodilo. Tu zopet je pravila jedna, da sojo otrovali, a nihče izmej gledalcev jej ni pritekel na pomoč. In ko nazadnje umrè, niti zvonili jej niso. In še najlepši je bil konec: kakor hitro pade zavesa, poskoči rajnka na zdrave noge in vrag in nasprotnik njegov gresta zložno skupaj po pozorišči.
Tudi v zbornico zavije Laž nekega dne. Tam so sedeli gospodje bistrega uma in globoke učenosti, tudi ljudje plitvega duha in površnega znanja, svetli ministri in dvorni svetniki, visoka žlahta in vitezi brez jekla, prelati in svečeniki, vlastelji in priprosti kmetje, doktorji in profesorji, možje trdih glav in biažiinih mislij, sloveči govorniki, rogovileži in klečeplazci. Laž je poslušala njih besedam z vso pozornostjo. Tu govori jeden črez dve uri o neznanej stvari, v govoru sieer premišljenem a malo zanimivem, takó, da se je vže malo ne polovica zbornikov na mah poizgubila, a ti, kar jih je še ostalo, govorili so ali zévali. In da si tu pa tam pristavi, da je to. kar govori, resnica — vender to ni bila resnica, ampak le njegova izmišljotina. Drugi pa mu odgovori na te dokaze brez priprave; a ta govor, nasejan z gostimi dovtipi, glasil se je takó dobro in prepričevalno, da so bile klopi v tem trenotku zopet zasedene, a na konci so poplačali govornika pristaši njegovi z burnim ploskanjem. Laž pa mu ne ploska, ampak siče zlobnosti in ropoče z nogami z drugimi vred takó dolgo, dokler ne zagrozi prvomestnik zbornice, da bode dal galerijo izprazniti. In potem se še le oddahne z raznimi „ohol" katera besedica jej je jako godila.
Iz zbornico Laž ne gre mirna, ker je tam nadvladala resnica.
Velikomestno življenje pa je bilo Laži prav po volji. Bili so seveda tudi tukaj ljudje resnicoljubni, ki bi si dali raje jezik odrezati, nego da bi se zatekali k laži; a teh je bilo mnogo manje in Laž je slavila tu prave gostije. Mnogi so. lagali, ker so bili hudobni, mnogi zavoljo dobička ali tudi navade, mnogi (udi, ker so to videli na drugih ; in kdor je že dvomil, temu je skočila na jezik in ga šegetala, da jo je precej izpustil.
Vsakdanji gost je bila Laž v družinah, kjer prevladuje poželjivost v besedi in ošabnost v dvomih, kjer se dela marsikaka nepristojnost na rovaš plemenitih nravij. In to ni dobro!
K svojim je hodila Laž po domače, k neznanim pa se je upala le preoblečena. Sploh je hodila in hodi Laž tudi še zdaj najraje v tujej obleki in pod pajčelanom.	____Prevd B—c.
m pa ti rujavka?" vpraša osel lisico, pasoč se ob robu zelenega gozda.
„V vas po pečenko, ker jutri je nedelja, pa se ne spodobuje, da bi nas jeden delal nečast božjemu dnevu. Treba si je še o pravem času poskrbeti za svoje."
„In kakó pa ti, dolgouhi sivec," reče lisica, „ali ue posvečuješ tudi ti svetega dneva?"
„Vže na vse zgodaj moram nositi vodo, potlej me vprcže moj gospodar v voziček, in vleči mu ga moram na vse strani po sejmiščih. A to še ni dosti, da prebijam glad in žejo, nego vesel moram biti, kadar dobim poleg leskovke kako pest sena ali pa kak grižljej trave. O kako srečna si ti, ker imaš sedem nedelj v tednu!"
„Ako želiš tudi ti imeti sedem nedelj v tednu," pristavi lisica, „pobegni svojemu gospodarju, in hrani se kakor jaz in moje sorodstvo! Po gozdu ti raste toliko tečne in okusne solate, da jo ti in sto tvojih bratov vse leto nc pohrustate."
„Oj, dà, dà!" vzdihne osel in glasno zariga.
Lisica pa se izgubi v gošči, ker se je bližal gospodar dolgouhega sivca, da bi pognal svoje živinče zopet domóv.
Ko se osel nekega dne zopet pase v senci kraj zelenega gozda, spomni se prijetnih lisičinih besed in svojega prestanega trpljenja, ter pobegne v gozd. Po kratkem potu pride do širokega prostora, na katerem je bilo drevje posekano in je rastlo obilo osata. „To bode življenje!" misli si in hlasta po zelenem osatu. — Ali kmalu pride gospodar z dolgo loskovko v roki ter nažene ubozega sivca zopet domóv.
Ko se osel zopet pase kraj zelenega gozda v senei, pride memo lisica in pravi; „Nii, sivče, kako je s tvojo svobodo?"
„Vse moje nade in želje po svobodi mi jo izgnal moj gospodar z debelo leskovko iz glave," odgovori osel in tožuo zariga.
Lisica se mu porogljivo nasmeje in pravi: „Osel, zapomni si: kdor svobodo prav ceniti zna, ne pozablja je vže v prvem zelniku!" jM. Lmrit,
Osel in lisica.
(Basen.)
ÌKK. dor je vže bil v velikej ogerskej kraljevini in si ogledal njene znarne-nitosti, izvestno ga je najbolje zanimala obširna ogerska planjava, ki se razprostira mej Karpati in Alpami. Deset kranjskih dežel bi lehko razgrnil po njej! Kamor koli seže človeško oko, ne vidi dražega nego to neizmerno pustopoljino, ki jo imenujemo: ogerske stepi. Po dva, celò tri dni lehko hodiš po teh stepéh, da ne vidiš žive duše na potu, še celo drevesa ne najdeš, da bi Be nekoliko odpočil v njegovej hladnej senei. Te neizmerne stepi se širijo pred in za teboj, da se ti zdi, kakor bi bil na morji. In po teh brezkončnih planjavah se paso mnogobrojne črede konj, ki nimajo ne konjušnic ue gospodarjev, nego prosto se paso v prostej naravi božjej. Jedini čuvar jim je konjski pastir, ki čnje na ime: čikoš. Čikoši so zelò predrzni, ponosni in vztrajni konjski pastirji. Ustrahujejo in ukroté vsakega, tudi najdivjejšega žrebca. Velike konjske, črede se nahajajo po ogerskih stepéh po več let v na polu divjem stanji, dokler ne pride dan, o katerem se žival ukroti. Zjutraj na vse zgodaj si poišče čikoš žrebca, ki se mu najbolje dopada. Prijazno govoreč, bliža se mu ter steza roko k njemu, kakor bi se mu hotel dobrikati. Konj gleda človeka nekako plaho od strani, kakor bi se bal za svojo svobodo in vže se hoče spustiti v beg, ali v tem hipu mu vrže čikoš z neko posebno izurjenostjo zadrgo okolo vratil in jo zadrgne s tako močjo, da konj kakor mrtev telebi na tla. Kakor blisk šine zdaj čikoš na žrebca in porablja zadrgo. Konj skoči k višku, spenja se z jezdecem ter dirja ž njim kakor besen po obširnih stepéh, da na vse strani razbegava pasoče se konjske in ovčje črede. Z jedno roko se drži čikoš dolge konjske grive, z drugo pa vihti bič. Takó jezdi v divjem diru, dokler konj ne oneraore in se ves upehan ne udi čikošu, ki mu je vzel svobodo in ga ukročenega odpeljal na svoj dom. Pravijo, da je vsak konj takoj krotak, katerega je samó jedenkrat prijela krepka roka čikoševa.
ftkušeiJi so močoi ovčarski psi zvesti tovariši in krepka podpora, kadar je treba neposlušnega konja strahovati, ali pa v mrzlej zimi odganjati izstradanega volka od črede, ter se celò klati ž njim, če je treba.
Domišljavost.
J^ljjUi'ški sultan Ahmed III. je večkrat bolehal na domišljavosti. Takó si H*?^! je včasih domišljaval, da mu sedi na nosu velika muha, ki se nikakor ne dà pregnati. Vsi zdravniki so se trudili to domišljavost pregnati — ali zamàn. Slednjič pokličejo tudi imenitnega francoskega zdravnika De Dttc-a. Ts mu da neko omamilo, potegne mu nekoliko krati z nekim orodjem preko nosa, ter mu v trenotkn pokaže muho. ki jo je bil vže poprej pripravil v ta-namen. „Dà, —taje, ti!" vzklikne zdaj domišljavec ves radosten. „Ta spaka me je mučila takó dolgo in noben je ni maral videti!" — Sultan je bil Ozdravljen, zdravnik pa bogato obdarovan.	J. M.
Legenda o sv. križi.
K e vet sto in trideset let je živel Adam. Onemogel od starosti in truda-polnega dela, čutil je vedno bolje, da se spolnujejo Gospodove besede: „V potu svojega obraza bodeš jedel kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, iz katere si vzet. Na smrtnej postelji pokliče sina Seta k sebi in mu reče: „Sin moj, zapustiti te moram, ker moja smrt se bliža. Smrt je plačilo za greh. Siua Abeljna sem videl umreti, in zdaj je vrsta na meni."
Bridko je zajokal Set. „Oče moj!" dejal je, „vi ne smete umreti. Iz-vestno je kdc na svetu zelišč«, ki vam pomore proti smrti. Jaz je grem iskat, našel je bodem, če bi mi bilo tudi iti do raja, o katerem ste mi tolikokrat pravili, da v njem raste» drevesa življenja!"
„Sin moj!" zavrne ga Adam, „pomisji, da me je Gospod v svojem pravičnem srdu izgnal iz raja, in da uhod vanj čuva angel z gorečim mečem!"
„In da-si je vse takó, kakor pravite," reče Set, „jaz omečim angela s prisrčno prošnjo. Bog vas hrani, oče dragi! Vaš blagoslov naj me vodi! Vrnem se z zeliščem, ali pa nikoli!"
Adam je blagoslovil sina Seta — a čutil je v sebi bližajočo se smrt. Set je otišel. Mnogo in mnogo svetà je prehodil. Končno dospeje truden in potän do raja. kamor se je bil namenil. Ali angel z gorečim mečem mu zastavi pot, veleč mu: „Tega praga ne prestopi nihče — vrni se!"
„Oh," vzdihne Set, Jaz sem sin Adamov, moj oče umira, pusti me, da mu poiščem zdravilnega zelišča tukaj v raji !"
„Vrni se!" odgovori angel, „tvoj očetje vže davno mrtev ... nà, tù imaš vejico od drevesa življenja, zasadi jo na grob svojega očeta, pognala bode korenine in veje. in iz drevesa bode prejel tvoj oče v hladnem grobu tolažbo in mir."
Set se vrne z vejù-o domóv. Očeta vže ni našel več. Majhena mogila pod gostim grmovjem mu je kazala kraj, kder počivajo kosti njegovega očeta. Spomnil se je besed angelovili in vtaknil v zemljo vejico, ki naj deli očetu tolažbo iu mir v hladnem grobu.
Iz vejice je vzrastlo drevesce — iz drevesca mogočno drevo. Presegalo je na visokost in širokost vsa druga drevesa. Na njegovih vejah je gnezdilo brez števila ptic in na zelenej grivi pod njegovo senco so rastle najlepše cvetice.
Ali v tem, ko je drevo lepše in lepše rastlo, podivjali so ljudje bolje in bolje. Pozabili so Boga — in Bog je poslal kazeu — vesoljni potop. Vse, kar je živelo in se gibalo, pokončala je strašna voda — a drevo je ostalo nepokvarjeno. Golob iz Neotove ladije je prinesel vejico z drevesa v znamenje sprave božje jeze. Pozneje je s palico od tega drevesa udaril Mozes ob skalo — in voda se je udrla iz nje.
Iz same zavidnosti zaradi njegove lepote pa ga spačeno ljudstvo ni hotelo videti. Prinesli so sekire in posekali drevo. Mogočno deblo so hoteli za drag denar prodati — a ni ga bilo kupca, ki bi je kupil. Položili so deblo preko derečega potoka, da jim je bilo za brv. Mnogo stoletij je ležalo tù in (Javno vže ni nihče vprašal: od kod ta brv? A vsakemu, ki je sel preko nje,
krvavelo je srcé — in nikdar v svojem življenji se ni več zasmijal. In da-si je marsikdo izkusil to, govorili so vender ljudje le zaničljivo o tej brvi.
Samó jedna oseba tega ni storila in to je bila kraljica iz Sabe. Ko je šla nekega dne z obilimi darovi preko rečene brvi k Salomonu, najmodrejšemu kralju, mogla se ni odločiti, da bi postavila nogo na to brv. Zamislila se je
—	v njenem duhu so vstajali spomini na Adamovo drevo — in v proroškem duhu je videla, da bode na križu od tega drevesa viselo zveličanje vesoljuega sveti. Pokleknila je pred lesom in ga čestila. Potem si je dala narediti prod
—	po katerem je Sla preko potoka.
Salomon si je nkazal prinesti brv, da bi jo porabil v svoj prekrasni tempelj — ali nikjer je niso mogli porabiti. Tii je bila prekratka, tam zopet predolga — in ako so jo odžagali, skrajšala se je žo celò za polovico. Salomon jo je ukazal nesti nazaj.
Ljudstvo je postalo zopet brezbožno. Bog je je kaznoval z nevihtami in vodami. Potok, preko katerega je bila brv, šel je po drugem tiru, drevo je ostalo na suhem. A prišle so večje vode, in drevo je splavalo z njimi do jezera Betzajde. Tii je obležalo v kraku poleg obrežja. Nihče se ga ni več spomina).
Kadar jo prišel čas odrešenja sveta, ona osodepolna noč Kristova v ječi in se je zdivjano ljudstvo posvetovalo o križi — spómneli so se debla v kraku ležečega. Ta Jes, napil pregreh s reti, bode dovolj težko breme. Z velikim trudom so ga potegnili na suho, stesali iz njega križ, ter ga položili na Kristove rame.
Dospevši na tiolgato, postavili so križ v zemljo. Bila je ona ista zemlja, v katero je bil Set vsadil vejico — Adamov grob.
Stoletja je bil tii pokopan sv. križ. Ko je pa cesar Konstantin sé svojo materjo sv. Heleno hotel tii sezidati katoliško cerkev, najden je bil zopet sv. križ. A bili so trije; kateri je pravi? Vsled goreče molitve pobožnega škofa Makarija se je zgodil čudež ozdravljenja in sv. križ je bil najden.
Odslej se je začelo častenje sv. križa in sléharon, ki je dobil samo trščico «d njega, hranil ga je kot najsvetejši spominek. V zlato in srebro so je kovali knezi in vladarji. Prišel pa bode čas, ko bodo vse te trščice oproštene okòv; angeli božji je bodo zbrali in poslednji dau se bode zasvetil križ na nebu. Zbrali se bodo na to znamenje vsi narodi in čuli sodbo, ki bode določila vsakemu človeku njegovo večnost.	presela j. m.
Pisma mlademu prijatelju.
XV.
Dragi !
Ä eta 1848. je udihnila tiskovna svoboda rekel bi kar črez noč novo ® življenje tudi na našem časopisnem polji. Štirje časopisi poleg „Novic" so zagledali beli dan v drugej polovici 1848.1. — V Blaznikovej tiskarni je jel izhajati pod dobrim uredništvom jezikoslovca M. Cigaleta prvi slovenski
politični list v pravem pomenu besede: „Slovenija". Ta časopiB, ki je prihajal na svetlo po dvakrat na teden v celej poli, potegoval se je moško za eelokupnost slovensko in narodno ravnopravnost v uradu, šoli in cerkvi v navduševalnih členkih in dopisih, zadnja nepolitična stran pa je prinesla vselej kaj leposlovnega ali znanstvenega.
Matej 0 i ga le je zagledal svet 1819. 1. v Loméh pri Ornem vrhu nad Idrijo in je sedaj 0. k. ministerijalni svetnik na Dunaji. — Poleg uredništva „Slovenije" je dopisaval v novejšem času tudi v „Novice", „Kres", priobčivši kot temeljit jezikoznanee več slovničnih razprav, ki so mnogo pripomogle k likanju naše slovenščine. Kot izveden pravoslovec ureduje (sè Stritarjem) za pravnike važni „Državni zakonik" (vsako leto v četvorki). Sad dolgega truda je njegova knjiga: „Znanstvena terminologija" (izrazoslovje, nazvoslovje), ki rabi kot vodilo raznim še le dobro se razvijajočim znanostim v materinem jeziku. Izdala jo je „Matica Slovenska" 1880. 1. Bolj še slovi kot urednik Wolfovega nemško-slovenskega slovarja.
Povedal sem ti vže, da Vodnikovo glavno delo „nemško-slovensko-latinski slovar" ni ugledal belega dne. Prišel je po smrti njegovej v roke znanemu prozajistu Ravnikarju, ki ga je uročil slovničarju Metelku, ta pa ga prepusti ljubljanskemu „slovenskemu društvu" (1848. I., da ga spravi na svetlo. Ker pa je zaspalo po 1850. letu „slovensko društvo" po neprijaznih političnih nezgodah, zategne se zopet izdaja slovarja. Po nagibu Bleiweisovem pa je založil nepozabljivi Ljubljanski knez in vladika A. A. Wolf ogromno vsoto za dve deli, ki imati stalno važnost v slovenskej književnosti: Wolfov slovar in Wolfovo sv. pismo, kakor se navadno iyjenujeti. Vodnikov slovar je namreč pomnožil, z boljšal in uredil po drugih zbirkah iti sè sodelovanjem večjih rodoljubov M. Cigale, ter je takó prišel v dežel 1860.1. nemško-slovenski del v dveh obilih zvezkih. Slovensko-uemški del pa se je zavlekel po raznih zgodah in nezgodah, dokler ga ne spravi zopet v tir zaslužni knez in vladika Ljubljanski Iv. Pogačar in izročilo se je pred par leti uredovanje njegovo gosp. Maksu Pleteršniku, profesorju na Ljubljanskoj gimnaziji (r. 1840. 1. v Pišecah na Štirskem), priznanemu književniku slovenskemu, ki je pisal svoje dni v „Zoro", „Dunajski Zvon", sodeloval pri knjigi „Slovenstvo I." (1873. J. izdala ' Matica Slovenska) in v .lanežičevern „Cvetji" je prijavil v slovenskem prevodu staro rusko epično narodno pesen v nevezanoj besedi: „Slovo o polku Igorevè (1866.1.). — „Sveto pismo stare in nove zaveze" pa je uredil (1856, 57, 58, 59) v 6 zvezkih s pomočjo večjih duhovnikov (po AUioIega nemškem prevodu) Jurij Volec (•(■ 1885.1. kot dekan in kanonik v Ljubljani), duhovit propovednik in zelò priden sotrudnik „Zgodnje Danice".
„Slovenija" je prenehala 1850.1. (v četvorki) meseca sušca, namesto njo pa se je nadaljeval izdajati prvi slovenski uradni list (če ne vštevamo dva-mesečnega glasila francoske vlade „Télégrapbe ofticiel") „Ljubljanski časnik", ki ga je urejeval znani župnik H. Potočnik, 1851 I. pa profesor Dragutin Mclcer.
V Celji so jele izhajati z drugim polletjem 1848. 1. po jedenbrat na teden politično „Slovenske Novine", na konci 1849.1. pa so se preobrazile v „Celjsko novine", ki so izhajale dve leti pod uredništvom profesorja V. Konška.
V Ljubljani se je porodil drugo polovico tistega usodepolnega leta tudi leposlovni časopis „Vedež", ki ga je izdajal in dobro uredoval po jedeukrat na teden do konca 1850. 1. priznani pisatelj slovenski Ivan Navratil. Ta list je bil namenjen slovenskej mladini in jako priljubljen ter je prinašal mnogo zabavnega in poučnega gradiva slovenskih rodoljubov, ki se štejejo sedaj med boljše pisatelje slovenske.
Ivan Navratil seje porodil 1825.1. v Metliki in je sedaj c. kr. ravn. predstojnik pri najvišjem sodišči na Dunaji.
Kazven uredništva „ Vedeževega" je podpiral z jezikoslovnimi drobtiuami, z narodnim in drugim blagom „Novice", „Slovenijo", „Šolski prijatelj", „Slov. bčelo", „Glasnik", „Kres" ... v letopisih „Matice Slovenske" je spisal par korenitih in zanimivih razprav (o Bosni in Hercegovini, o vražah . . .) in v „Kopitarjevej spomenici" (izdala Matica Slovenska 1880.1.) je priredil životopis njegov. Sestavil je tudi Miklošičeva slovenska berila za višo gimnazijo (1853, 54, 58, 65 [81]) in vže 1850. 1. je spisal kratko a jedernato slovnico (sè slovarčkom) v nemškem jeziku za sodnijske uradnike. Leta 1856. je izdal jako temeljito razpravo o rabi glagola (Beitrag zum Studium des slavischen Zeitwortes) ter je precej pripomogel k večjej pravilnosti slovenskega jezika.
Drugo polovico 1848. 1. je zagledal luč sveta v Ljubljani tudi prvi „Slovenski cerkveni časopis", ki ga je ustanovil dični knez in vladika Ljubljanski dr. Ivan Zl. Pogača r (f 1884. 1.), pisatelj slovenski, ki je vsestransko podpiral in pomagal ustanovljati književna in druga narodna podjetja. A še isto leto preneha „Slov. cerkveni časopis", ki je izhajal vsako soboto, prekrstivši so (20. oktobra 1848. i.) v „Zgodnjo Danico", ki izhaja še danes vsak petek v četvorki (40. leto). Ta slovenski cerkveni časopis je «vedovai Pogtóar sam do 1S52. 1., ko prevzameta uredništvo po malih pTO-inenah sedanja kanonika, mnogozaslužni Luka Jer an in rodoljubni cerkveni pisatelj Andrej Zamejec, od 1856. 1. naprej pa mu je vedno urednik sam L. Jeran. „Zgodnja Danica" je prinesla v svojih malo ne štiridesetih letih svojega življenja, vzlasti v starejših letnikih, marsikak izvoren, pa tudi korenit spis ali razpravo, tikajočo se bogoslovnega in cerkveno-zgodovinskega (slovenskega) polja; nadalje mnogo ascetičnega (strogo pobožnega) in obredoslovnega blaga, poročila o misijonarjih (vzlasti slovenskih), o cerkvenej književnosti in različnih drugih več ali menj ukovitih spisov in dopisov, ki imajo bolj začasno, a vender starinsko zanimivo vrednost. Kakor so stare „Novice" v nekem oziru nekak arhiv (zaloga starih listin) za kulturno zgodovino našega naroda, kar se je preporodil, takó je stara „Danica" nekak arhiv za cerkveni razvoj in zgodovino našega naroda ter je uplivala mnogo na probujo in izobraževanje posebno priprostega iu neukega naroda slovenskega. Pridobila si je vzlasti v prejšnjih letnikih — ko še ni bilo toliko preveč slovenskih časopisov — lepo število nabožnih pisateljev (in pesnikov), ki imajo zasluge tudi na drugih poljih slovenske književnosti. Jezik njen je z malimi izjemami kakor pred tridesetimi leti ter se odlikuje po pristno narodnem zlogu, domačej besedi in priprostih izrazih.
0 Luki Jerinu in njegovem slovstvenem delovanji prihodnjič.
Pozdravlja Te
P. Ji.
Dete.
V zibelčici Dete spava, Preko ličec . Sméh mu plava; Se zavesti Vzbuja zarja, Mati ž njim se Pogovarja. Mati skrbna Mati blćda Dete svoje Milo gleda; Se zamisli — Kaj bo z njega? Bo li v Čisli Sveta tega? Bo v krepóstih K višku rastlo, Al' v nasladah Telò paslo? Bo v višave Duli se vzpénjal — Puhle glave Zia poččnjal? Bo Slovenec Kdaj iskreni, Róda venec Sinek njeni? Krona njena? —
Uboga žena I
F—i.
Janko očetu za god.
Preljubi oče!
Radost, največja radost napolnuje dane« moje srcé, ker Vi, oče moj dragi, praznujete svoj god. Kaj naj Vani želim f Ne morem izraziti vsega, kar danes čuti moje srce; zatorej vzemite ga in odprite, v njem najdete vse moje želje, vsa moja. čustva. Prositi pa hočem Boga, da Vas hrani se mnogo mnogo let v najboljšem zdravji in veselji na mojo radost in na radost mojih bratcev in sestric. Živili !
Vaš sin
Janko.
m «relje.
Kratkočasnice.
*	Učitelj : „Imenuj mi pet domačih živali, Anica!" —Anica: „Mačka, miš. pes, kanarček in bolha."
*	Učitelj vprašajo Jarnejčka: „Kaj so storili Izraelci, ko so prišli iz rude-fega morja?" „Sušili so se," odgovori Jarnejček
*	Katehet vprašajo Jarnejčka : „Kaj mora Človek storiti, da pride v nebesa?" — „Umreti mora," odgovori naglo Jarnejček.
*	Mati prinesó svojim trem otroči-čem košarico orehov. Dadó je Mihcu, ki je bil najstarejši, da je naj razdeli. Mihec vzame orehe in je deli : „Ti jednega, ti jednega, jaz dva; ti jednega, ti jednega, jaz dva ..." — Ko mati to vidijo, pokarajo ga, da krivično deli. Mihec, deček o Štirih letih, pa misli, da je delittv pravična, ker po dva oreha oddaje, mora tudi on dobiti po dva.
Uganko.
1)	Kdo ugane kaj je to : a a h a a ?
2)	Kdo ima največ zob v cerkvi?
3)	Kdo je najradovednejši v cerkvi?
4)	Kam pride največ glav?
5)	Česa Bogu ni bilo mogoče ustvariti?
6)	Kdo ob enem laže in resnico govori?
7)	Kdaj začnć psi kosti grizti?
8)	Kdaj teče zajec preko največ lukenj ?
9)	Ljudi nosim in iadije podiram, pa me vender nihče ne vidi. Kdo sem?
10)	Vso zimo nimam miru, po leti pa počivam. Kdo sem?
11)	Kdo stoji na lesu, govori in opleta večkrat po celo uro neprenehoma, pa mu nihče ne dà odgovora?
12)	Kaj napravi vino v kozarci ali pa steklenici?
13)	Katera past (mišolovka) se s peterimi črkami piše?
14)	Kaj ima človek pred nosom?
15)	Kaj nima telesa, pa se vender vidi?
16)	Kje je bil svet najtesnejši?
(Odgonetko nganck r prihodnjem llatu.)
Aritmogrif.
(Priobčil * • *.)
20 2 18 16 1 2 . . Muhamedova hči. 12 2 15 16 21 9 13 . . moško ime.
2	12 2 14 7 16 . . narod v Aziji.
3	2 15 16 12 . . točka v neskončnosti.
11	12 2 10 2 . . mesto Češko.
12	5 8 16 3 24 . . mesto Francosko.
8 10 16 11 22 2 3 16 . . narod ? Afriki.
4	22 16 11 . . lunino stanje.
8 21 15 12 2 . . imeniten duhoven izraelski. 12 2 24 18 16 24 6 2 21 . . moSko imé 8 12 2 18 9 . . jedna izmed deveterih Muz. 3 8 11 29 17 3 . . Bog starih Rimljanov.
Rešitev bodi taka, da bodo prve črke vsake besede nizdolu čitane povedale imé slovečega pesnika slovenskega, a črke na koncu besed, čitane od spodaj navzgor naj povedó jednega njegovih umotvorov.
Demant.
(PriobSll Cvet Rasti|a.)
a
a b d
e e e e e
g IS i i J * k
k 1 m w n h o o o o o o o o o r r r r r s s t u
v
Zamenjajte v tem demantu črke takó med seboj, da 6e bode čitalo v devetih vrstah devet besed od leve proti desnej; srednja vrsta, rekše peta naj se čita tudi od zgoraj nizdolu po sredi posamičnih besed.
Besede naj značijo: 1. soglasnik; 2. drevo; 3. mesto na Tirolskem ; 4. knjiga družbe sv. Mohora ; 5. del avstrijske vojvodine; 6. mesto na Jugu; 7. ljudsko prebivališče ; 8. del glave; 9. samoglasnik.
(ReSltev In imen» reSilcev v prlh. listu.)
Zabavna naloga.
(PrlobJil H. Po dkrajä ek.)
Razdelite ta v 36 kvadratov razdeljeni pravokotnik lako na dva dela, da z njima leliko napravite pravilen kvadrat, ako ju prav vkupe 80stavitc.
(Reiitor in imena reJilcev v prihodnjem lUtu.)
Nove knjige in listi.
*	Zgodovina farà Ljubljanske škofije. IzdajeA. Ko blar. Öetrti zvezek: Zgodovina Adlešičke fare na Belokranjskem. — V Ljubljani 1887. Natisnila Klein in Kovač 8°. 43 str. — Kolike vrednosti so zgodovinske knjižice, osobito naše Kranjske dežele, ui nam treba omenjati, ker to mora priznati vsak, kdor ljubi svoj dom in svoj narod. Zatorej hvala gospodu izdavatelju A. Ko blar ju, da nas ie zopet razveselil s toli zanimivo knjižico, ki je ravno tako izvrstno osnovana, kakor so bili poprejšni trije zvezki. Mi samó to želimo, da bi se knjižica čim prej razširila po vsem Slovenskem.
*	Popotnikov koledar za slovenske u čitelje 1887. Sestavil in založil Miha J. Nerat. nad učitelj in „Popotnikov" urednik v Mariboru. 8® 128 str. — Cena trdo vezanemu s poštnino vred 1 gld. 25 kr. — Gosp. Nerat ie izve8tno ustregel vsem slovenskim učiteljem z izdajo rečenega „Koledarja", ki obseza natančni šematizem vseh šol in vsega učiteljskega 080bja po vseh slovenskih deželah. Pač si ne moremo misliti domoljubuega učitelja, da bi ne imel tega „Koledarja".
*	Jugoslovani v zlati Pragi in slavnem Velegradu. Potopisne črtice. Svojim sopotnikom spisal Veko-slav Vakaj. V Mariboru. 1886. 8°. 128 str. Cena s poštnino vred 45 kr. — Ta najnovejša knjižica zanimala bode vsacega, kdor jo vzame v roke in čita. Zatorej bodi priporočena v obilo naročevanje. Dobiva se pri založniku Al. Vakaju pri Sv. Ani v slov. gor. (P. Mureck) na Štifskem ali pa v Ciri-fovej tiskarni v Mariboru.
OC h preteienega leta 1886 imamo ie nekoliko nepopolnih „ Vrtčevih" letnikov na razpolaganje. Manjkati samó dve številki (1. in ./. Stev.) Kdor seli tak nepopolen letnik imeti, poilje se mu poštnine prosto za HO kraje.
BC Denaš-njo število smo poslali ie nekaterim naSim starim gg.-naročnikom; prihodnjo pa poiljemo samó ónim, ki so nam sa tekoče leto naročnino poslali.
W-'pravniitvo ,,Mrrtéevm".
Listnica. Cìg. F. F. v Šl J.: Z Vailml prevodi ne moremo na dan, ker bi treba vse predelati, predno lil bilo n godno ia natis. — Iv. A. ValeJ želji imo ustregli, da-si ne vemo, kdo ste: a prihodnjič bi prosili m Vale popolno im<5. — V. J. v St. J. Povest „Nesrečni Nacek" Vam ni dobro potekla itpod peresa; treba bi vse kako drugače sasukoitl, da bi bilo primerno 7.a natis. Sestavek nima pray nobenega poduka sa našo mladino, res dogodek jo bila le ne«roča. — J. O. v P. : I/emantov se nara je rie precejSao Iterilo nabralo. Me vemo, kdaj pride Vas na vrsto. Isto velja tadi vsem onim, kl so nam raallčnlh računskih in drugih nalog poslali v reäevanje. — J. L. v Gr.: Hvala na poslanem. Pride na vrsto I — A. V. pri Sv. A.: Spomenica „Ne aabi me!" ni sa natis.
„Vrt««'4 Uhaja L. dni vsacega meseca, in stoji sa vse leto S gl. 60 kr. ; sa pol leu 1 gl. SO kr. Napis: UrednlJtvo BVrté»TO," mestni trg, if t. 23 r Ljubljani (Lalbach)._
Isd&telj, založnik in urednik Ivan Tomšič. — Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani.