Cena 10 din V KOČEVJU, DNE 18. MAJA 1957 ^a-ijsica knjižnice -”2.3.'Jarcs ' ovo ay 8+0 LETO II. ŠTEV. 21 Izdaja okrajni odbor SZDL Kočevje Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik Jože Košir List izhaja vsako soboto Okrajna konferenca DS obrtnih podjetij Direktorji v manjših podjetjih imajo še vedno odločujočo besedo! Le še kratek čas nas loči od prvega kongresa delavskih svetov Jugoslavije. Tudi v podjetjih našega okraja se pripravljajo na ta zgodovinski dogodek delavskega razreda in delavskega upravljanja. Pred kratkim so bile okrajne konference, na katerih so volili delegate za kongres delavskih svetov. 13. maja je ibila taka konferenca tudi v Kočevju. Zbirali so se na njej predstavniki delavskih svetov, upravnih odborov manjših podjetij ter obrtnih podjetij oziroma obratov. Razprava je pokazala, da je delavsko upravljanje v manjših kem. O tem in podobnem so razpravljali na konferenci. Sedaj je odvisno od delegatov, kako bodo umestne predloge s konference prenesli v svoje kolektive. Majhna podjetja in obrtno usiuž- podjetjih še na šibkih nogah, nositna podjetja bo zastopal na Upravniki, oziroma direktorji v kongresu delavskih svetov v Beo-nekaterih ’ manjših podjetjih ima- gradu tov. Lesar Janez iz Sodra-jo odločujočo besedo, organi delav- žice. Iz kočevskega okraja se bo skega upravljanja pa največkrat kongresa udeležilo sedem tielega- kimajo, kar predlaga njihov šef. Da se to stanje izboljša, je najprej treba ljudi vzgojiti. Dober je predlcg, naj bi bili v vseh občinah krajši seminarji, na katerih hi organi delavskega upravljanja dobili vsaj osnovno znanje o pravicah in dolžnostih delavskega upravljanja. Na konferenci so tudi poročali, tov. -žem OSEMENJEVALNA POSTAJA NA VIDMU že leta 1953 je na Vidmu začela z delom osemenjevalna postaja za govejo živino. Postaja je sedaj, do- da je bil odnos nekaterih organov bro urejena, služi pa za pcitretoe ljudske oblasti do članov delav- živinoreje vse dobrepoljske doline, skega upravljanja nepravilen. Za Z umetnim osemenjevanjem so do-razne stvari so se organi obračali se®di zelo lepe uspehe. Tako so la- samo na direktorja ali knjigovodjo, kakor da v podjetju predstavljajo samo ti ljudje »oblast«. Prav bi bilo, da bi se predstavniki občinskih ljudskih odborov udeleževali sej DS in imeli z njimi večjo povezavo. V našem okraju primanjkuje manjših uslužnostnih obratov. Na drugi strani pa vidimo, da so storitve uslug previsoke. Tudi davčna politika do malih obrtnikov naj bo bolj pravilna. Ti obrtniki naj bi bili obdavčeni s pavšalnim dav- rtf(as tzanientat ---------- ni dosegli 86 odst. oploditve. NOV TRANSFORMATOR V vasi Podgorica gradijo nov transformator, ki bo večji od starega. Delo je že precej napredovala in računajo, da bo v kratkem zgrajen. Občinski praznik v Dobrepolju Delovni ljudje občine Dobrepolje bodo 19. maja imeli občinski praznik v spomin na velik, dogodek, ki se je zgodil 17. maja leta 1943, ko so se v vasi Tisovec zbrali aktivni borci in vsi, Id so čutili in delali za osvobodilno stvar. Posvetovali so se o političnem delu, kakor tudi o takratnih vojaških operacijah v teh lira jih. Ob občinskem prazniku — 17. maju — čestitajo vsem občanom in jim želijo še mnogo uspehov na vseh področjih dela: Občinski ljudski odbor Dobrepolje Občinski komite ZKS - Občinski odbor SZDL Občinski odbor ZB - Občinski sindikalni svet Občinska gasilska zveza PROGRAM PROSLAV V nedeljo 19. maja bo gasilska godba iz Vidma v zgodnjih jutranjih urah po vseh večjih vaseh dobrepoljske občine igrala budnico. Ob 10. uri dopoldne bo v Strugah slavnostna seja občinskega ljudskega odbora in c Minskega odbora Zveze borcev. Ob 11. uri bodo položili vence na grobove padlih borcev in žrtev okupatorjevega nasilja v Strugah Od 11. do 12. ure bo igrala v Strugah gasilska godba. Ob 13.30 bo mimohod gasilcev in članov TVD Partizan iz Dobrepolja. Ob 14. uri pester kulturni spored, kjer bodo nastopili: pevski zbori, gasilska, godba, TVD Partizan, dijaki nižje gimnazije in učenci osnovnih šol. V okviru kulturnega sporeda I) > tudi slavnostni govor o pomenu 17. maja za prebivalce Dobrepoljske doline, ki je največji zgodovinski dogodek iz NOV ;a te kraje. Po končanem kulturnem sporedu bodo skupne vaje gasilcev iz dobrepoljske občine. Nato bo ljudsko rajanje. Vabljeni! Dobrepoljsko apno uživa sloves Najvažnejša je organizacija dela Podjetje »Apnenica« v Dobrepolju ima- že pisan o preteklost. Začetek »Apnenice« sega v leto 1897, kar nam pove, da dela »Apnenica« že šestdeset lat. »Apnenica« je bila v rokah privatnikov do jeseni leta 1946, ko je bila nacionalizirana. Nevo podjetje je začelo z rednim delom spomladi leta 1947, Proizvodnjo so povečali, naprave v Apnenici so izboljšali. Sedaj je za- jejo tudi domače potrošnike. Nujno bi bilo, da se .proizvodnja epr.-v »Apnenici« poveča in da na pristojnih mestih vso stvar glede kreditov še enkrat preuče. -žem PODGORICA Podgorica šteje enajst hiš. Ljudje se bavijo poleg kmetijstva inži-■~~r. J’ tudi z gozdarstvom. V tem kraju so doma tudi izdelovalci zobotrebcev. Del Podgoričanov ima zaposlitev v Štolami Dobrepolje. Spomenik v modrepoljti Ribniška mladina za Dan mladosti V Ribnici pripravljajo bogat pro- niške gimnazije in učenci osnovne .gram proslav, posvečen »Dnevu šole Dolenja vas. Ta dali bodo v Povečano produktivnost dela ne dosežemo izključno le z visoko mehanizacijo .proizvodnega procesa, _ __ ampak so poleg strojev potrebni p.osieinjh v Apnenici 25 ljudi, 12 pri mladosti«, že 19. maja bosta dve Dolenji vasi ustanovili četo Parti- tudi dragi pogoji, da bi pn proiiz- pey v apnenici, ostali pa v ibliž- šahovski prireditvi na šolah v Rib- zana, ki bo delovala v okviru Par- vodih^dosegli čim večji časovni pri- nj0m kamnolomu. V upravi pod- miti in Dolenji vasi. Tega dne bo tizana Ribnica. Zvečer bodo dijaki ” — pravočasna jeya so pa trije uslužbenci. Dnev- šel tudi odred predvojaške vzgoje ponovili igro »Alenka išče srečo«. na proizvodnja apna, znaša 15 dt> iz Ribnice na partizanski pohod v Na gast »Dneva mladosti« tek-za produkuv- ,+nm n»iajo v treh izmenah. Travno goro. 21. in 22. maja bo- mujejo učenci osnovnih šol rihni- - . s ----------------j—— apna v letu 1956 je do v domu Partizana predvajali gke občine v učenju, disciplini in acije potezale, brezhibno je poleg iznašala skupno 3533 ton. Delajo mladinske filme 23. maja pa bo- kulturnem obnašamiu na cesti ter tega potrebna tudi dobra metoda mesecev -- ’ ' -- —-*■- - -.... —■-------------■> dela, pravilna izbira in razdelitev ker ljudi, dobro organizirana delovnai za remontna dela in pripra- na partizanski -pohod v Travno go- hranek. Pravilna in priprava orodja, strojev in materiala je važen pogoj za produktiv- 16 ,tan_ Delajo nest dela. Da bi proizvodne epe- proizvodnja Odkar je vsaj delno popustila danes na Kitajskem res ne more-mednarcldna napetost, so se tudi mo več govoriti o nasprotujočih si »veliki« začeli ukvarjati sami s se- razredih, ampak samo še o manj boj in svojimi problemi. Tako je te ali bolj naprednem in konservativ-dni v Sovjetski zvezi zasedal Vr- nem razredu. Zaradi tega sedaj hovtni sovjet in razpravljal o de- razpravljajo pa vsej Kitajski o centralizaciji gospodarstva v tej deželi. Ukinili so 25 ministrstev in prenesli pravice upravljanja na republiške vlade. Decentralizacija je tem, kako naj njihove politične organizacij 5 delajo v novih pogojih. Predsednik angleške vlade je obiskal nemško glavno mesto in je na leto, to pa zato, do dijaki nižje gimnazije Ribnica v odnosu do starejših ljudi in tolje proizvodnja v hudem mira- uprizorili igro s petjem »Alenka Varišev. ... .~ ---- -------- zu nemogoča. Preostali čas pa iz- išče srečo«. 24. maja pa bodo šli mesta, svetli m urejeni prostori Tajtijo itd. Produktivnost dela je v veliki meri odvisna tudi od pravilne razporeditve delovnih mest. Razporejena morajo biti tako, da je med začetno in zaključno operacijo tesna povezava, da ne bi izgubljali čas pri prenašanju proizvodov. Mizarsko podjetje, ki ima serijsko proizvodnjo, bo na primer z dobro razdelitvijo dela doseglo večjo proizvodnjo v istem delovnem času, zlasti če se- vse delovne operacije zvrstijo v podjetju od vhoda do izhoda, kcit pa podjetje, v katerem so proizvodne operacije razdeljene po raznih med seboj oddaljenih oddelkih. Z organizacijo Procesa proizvodnje je v tesni povezavi tudi pravilna izbira in razpored ljudi po strokovnih sposob-hnstih in psihofizioloških nagnjenjih. Toda kljub še tako organiziranem procesu proizvodnje ne bi dosegli velikega uspeha, če ne bi najprej vso metodo dela proučili in Pripravili. Izkušnje strokovnjakov, ki so analizirali proizvodnjo v mno-Sdr naših podjetjih, kažejo, da 'gre veliko čaisav izgubo zaradi pogovorov, kajenja, nepotrebnih sprehodov in iskanja orodja. Razen te-sq izkušnje pokazale, da med proizvodnim procesom marsikje Premalo skrb e za ekonomijo časa. skoiraj ni podjetja, kjer ne bi bilo Nepotrebnih proizvodnih operacij 1,1 kretanj samih delavcev v času se ve za naslednjo sezono. ro. Učenci osnovnih šol v Dolenji Podjetje »Apnenica« ima že dalj vasi, Grčaricah, Suš ju in Ribnici časa v načrtu gradnjo nove peči pa bodo imeli športni dan in na-v bližnjem kamnolomu. Tam je do- redili tocido izlete v bližnjo okolico, volj kvalitetnega kamna, ki bi bil Najlepše pa bo 25. maja. Ob 8. za apna dosti boljši, kakor pa ga uri zjutraj bo v gimnaziji odprta imajo v sedanjem kamnolomu. Tu- razstava ročnih del dijakov. Na di naprave v stari peči so že pre- osnovnih šolah bodo tega dne spre- »Dan mladosti« bo v Ribniški dolini res praznik vseh mladih ljudi v pravem pomenu besede. Obenem pa bo praznovanje posvečeno rojstnemu dnevu našega dragega maršala Tita. volutiji bile velike notranje spre menihe, ki so privedle do tega, da cej izrabljene, čeprav so jih že večkrat popravljali. Podjetje bi za gradnjo nove peči potrebovalo 28 miilij. din kredita. Obrnili so se na Jugoslovansko investicijsko banko za odobritev kredita. Banka pa jim je stavila take pogoje, da zaenkrat ni upanja, da bi kmalu prišli do prepotrebnih sredstev. i» Apnenica« je poleg jeli cicibane v pionirske organizacije. Sprejem bo pod pokroviteljstvom Društva prijateljev mladine. Pri sprejemu bodo navzoči tudi predstavniki OfoLO, DS in množičnih organizacij. V dopoldanskih urah bodo izvedli dijaki na stadionu Partizana pester športni program. Zvečer bo v domu Par- Zuzijonet O prometnih nesrečah je bilo že veliko napisanega. Vendar bi bilo bolje, da pišemo, kako se nesreč obvarujemo, kakor da poročamo o nesrečah samih. Tov. Stane Tonkli je referent za podjetja tizana svečana proslava, posvečena premet na Tajništvu za notranje »Štolama« edino večje podjetje, ki Dnevu mladosti in rojstnemu dne-predstavlja industrijo v dobrepolj- vu maršala Tita. dolini. Za proizvodnjo apna je 26. maja ob 9. uri dopoldan bo-surovin na pretek, tudi delovne si- do na gimnaziji odkrili spominsko le ne bi manjkala. S povečanjem ploščo padlim dijakom v NOB. Po »Apnenice« bi se zvišal tudi narod- odkritju bo predsednik ObLO tov. hi dohodek kraja in skupnosti. Ap- Selšek v dvorani ObLO sprejel naj-no iz »Apnenice« je iskano blago boljše mladince, mlade delavce, in vsako leto že v naprej prodano, pionirje in cicibane. Popoldan bo Letos je moralo podjetje zavrniti organiziral Partizan izlet v Deleže več interesentov. Tudi tovarna njo vas, kjer bodo izvedli pisan dušika v Rušah, ki rabi velike ko- preigram v vseli disciplinah telesne 'ličine apna, bi želela kupovati do- vzgoje. Sodelovali bodo tudi gojen-brepoljsko apno. Z apnom oskrbu- ti pr edvo jaške vzgoje, pionirji rito- zajela predvsem industrijo in grad- skusal Nemce pridobiti za t», da beništvo. Računajo, da bodo zar;di ne bi več nasprotovali angleškim tega prihranili letno preko 8 mili- načrtom o zmanjšanju oboroženih lard rabljev. sil na kontinentu in da bi uredili Na Kitajskem je v teku velika svoje odnose glede zahodno-evrop -akcija za spremembo stilai v peli- skega trga, kjer^ se obe deželi petičnem delu V tej deželi so po re- javljata kot močna trgovska konkurenta. Zahodna Nemčija, ki je v zadnjih letih, ker ni imela nobenih vojaških bremen, gospodarsko izredno naglo napredovala, je postala že nevaren trgovski tekmec ostalim deželam na Zahodu, zlasti pa Angliji, ki ima v marsičem zastarelo industrijo. Hudi boji v Alžiru kljub velikim francoskim naporom in velikim izdatkom za vojsko nočejo prenehati. V zadnjem času so alžirski uporniki v majhnih skupinah začeli zopet močno napadati po mestih. kjer so bili Francozi doslej še kolikor toliko varni. Kriza v Alži-za notranje- V politično življenje Francije, kjer socialistična vlada zavija vedno bolj na desno, da bj si tako podaljšala svoje klavrno življenje. Še prav posebno pa belli Francoze ameriško vmešavanja v življenje Tunisa in Maroka, ki jih je na motornih vozilih več prometnih nesreč je bilo v zim- enako, kot ostale arabske dežele, skem času zaradi poledenelih cest. prav tako obiskal posebni cdposla- Tekmovanje v Dobrepoljski dolini Med prvimi v našem okraju so prijavili za -tekmovanje, ki ga Proizvodnje. Če bi vse to odpravili je razpisal Zvezni izvršni svet za 111 nepotrebne procese izločili ter povečanje hektarskih donosov, tu-^halizirali procese dela posamez- di zadražniki-kmetovalci iz kme-delavcev, bi brez vsakršnih in- tijskih zadrug Videm in Kompolje. za povečanje hektarskih donosov krompirja so tekmovalci razdeljeni na tri skupine. Tekmujejo samo kmetovalci iz KZ Videm. Nameravajo tekmovati tudi pri vzreji prašičev. Doslej je število ^ticij lahko ustvarili večjo pro- T^mov,ah bomo v povečanju molž- ^ Ntodnjo, saj bi bil razen tega tudi nesti in hektarskem donosu krom- .. T. J P J • J , roj ra dijakinja, Stara cerkev 41; Brian Jože, Tiskarna Kočevje, 2. nagrado — 3000 din prejme Lušin Lojze, Sodražica 51, Adamič Šmalc Francka, žlebič 4, Ribnica. 3. nagrado — 2000 din prejme Hribar Rezka, OLO Kočevje. 4. nagrado — 1000 din prejme Nač Peter, Vojni odsek Kočevje. 5. nagrado — 1000 din prejme Rupe Marija, TNZ Kočevje. 6. nagrado — 1000 din prejme inž. Milenko Honzak, Kočevje, Kolodvorska 2. 7. nagrado — 800 din prejme Kosi Vika, OLO Kočevje. 8. nagrado — 500 din prejme Kramar Marija, Kočevje, Ljubljanska 7. 9. nagrado — 500 din prejme * in Anica> Ribnica 223. 10. nagrado — 300 Stane, Zadolje 8, p. Ribnica, Di-mitrijevič Dragiša* Vojni odsek, Kočevje; Fabjan Eva, Kočevje, šeškova 19. Izžrebani reševalci iz Kočevja lahko dvignejo nagrade na upravi lista v Kočevju, ostalim pa bomo poslali nagrade po pošti. Poleg gornjih so bili izžrebani, a ker so križanko napačno rešili, niso prišli v poštev za nagrade naslednji reševalci: 1 Tanko Janez, Nemška vas pri Ribnici, Šmalc Stanič?., žlebič 4, Zelnikar Alojz, Kočevska Reka, Oražem Pavla, Mali log 29, Turk Marjan VP 6608 Komiža, Dalmacija; Smuk Marko, Rant v, -- ---din prejme Kočevje, Rešita 6; Rustja Fani, Kant l eter, Podles, pošta Mozelj. Budlcin 2, Piran in Konte Julija loieg denarnih jo bilo razdelje- »Klas«, Kočevje. .gibanju, njen mož in oče štirih otrok pa je daroval življenje na oltar domovine. Zaradi prestanega ’trpijetija med cisvdbodilno vojno je začela Cetinski Kristina po osvoboditvi bolehati. Končno jo je bolezen popolnoma strla in njeno še mlado življenje je omahnilo v smrt. Prelepo sije sonce v teh majskih Cetinski, že leta 1942 so Italijan- dneh. Narava se je odela v zele-ski okupatorji ustrelili moža An- nje in cvetje. Rodila se je nova podreja v najlepših meških letih — mlad. Toda tudi pomlad nosi s se-star je bil 39 let. Mlada žena in boj ismrt, ki se na nikogar ne ozi-mati je ostala sama s štirimi majh- ra. Kljub novemu rojstvu, ki se nimi otroki. Vsa skrb materinstva poraja spomladi, smrt brezobzirno in očetovstva je padla na njena ra- terja svoje žrtve. Tako je iztrgala mena.. Kljub vsemu pomanjkanju otretoom tudi mater. Njenega lju-in trpljenju je preživela svojo dru- bečegai materinskega srca in vse-žino — tri fante in hčerko. Vzgoji- ga dobrega, kar je storila zanje, la jih je v naprednem duhu in v njeni otroci ne bodo nikoli poza-Ijubezni do rodne grude. Med na- bili. Naj ji bo lahka domača zem-rodnootsvcbodilno vojno je po svojih Ija, užaloščeni družini in sorodstvu močeh .pomagala osvobodilnemu pa naše globoko sožalje. Po kratki, a mučni bolezni je v torek 14. maja v starosti 48 let za vedno preminula naša draga mamica KRISTINA CETINSKI roj. ZBAŠNIK gospodinja iz Novili Lazov Prisrčno se zahvaljujemo vsem organizacijam, znancem in prijateljem, ld so z nami sočustvovali, našo mamico spremljali na zadnji poti in njen prerani grob prekrili z venci in cvetjem. Neutolažljivi: sin Matija z ženo Merijo, sinova Andrej, Edvard, hčerka Kristina in ostalo sorodstvo l—■ === O KOČEVJE Rodile so: Mlakar Marija, gospodinja iz Mlake 16 — dečka Stanislava; Grabrijan Elizabeta, gospodinja iz Stare cerkve 12 — dečka Stanislava; Mrežar Neža., delavka iz željn 29 — dečka Franca; Domijan Marija, gospodinja iz Livolda 60 — deklico Vilmo; šamide Rozalija .gospodinja iz Koblarjev 32 — deklico Margareto, Pel-car Cvetka, trgovska pomočnica iz Kočevja, Trg 3. oktobra 21. Srečnim staršem čestitamo! Poročila sta se: Ritlop Jože, delavec iz Livolda 40 — star 29 let in Antonič Frida, delavka iz Livolda 40 —- stara 21 let. Srečnima zakoncema čestitamo! Umrla je čuk roj. Janež Katarina, gospodinja iz Kočevja, Podgorska 45, stara. 80 let. VELIKE LAŠČE Rodili sta: Hribar Veronika, kmetovalka iz Novega pota —deklico Olgo; Stražišar Sonja, krne-tovaika iz Krvave peči — deklico Sonjo. Srečnima mamicama čestitamo! Umrla je Podržaj Marija, kme-tovalka iiz Vel. Lečnika, stara 86 let. DRAGA Rodila je Žurga Marija, gospodinja iz Lažca 16 — deklico Marijo. Srečni mamici čestitamo! RIBNICA Poročila sta se: Kožar Jože, delavec iz Ribnice 252, star 24 let in Mohar Danijela, delavka iz Ribnice 134, stara 25 let. Srečnima zakoncema čestitamo! 3 A V PREDGRAD Poročila sta se: Držaj Stanislav, kmetovalec iz Jerneje vasi 12 in Tekavec Helena, gospodinjska pomočnica iz Črnomlja. Srečnima zakoncema čestitamo! SODRAŽICA Rodile so: Stupica Zinka, gospodinja iz Sodražice — deklico Marijo; Čampa Ana, gospodinja iz Sodražice — dečka Janeza. Srečnima mamicama čestitamo! Umrla je Adamič Marija, polje-delka iz Hojč 5, stara 42 let. Poročila sta se: Čarman Gvido-Anton, uslužbenec iz Kočevja in Vesel Jožica, uslužbenka iz Kočevja. Srečnima zakoncema čestitamo! DOLENJA VAS Poročila sta se: Bojc Jože, zidar iz Dolenje vasi 112, star 27 let in Pogorelc Frančiška, kmetijska delavka iz Dolenje vasi 9, stara 30 let. Srečnima zakoncema čestitamo! KOČEVSKA REKA Poročila sta se: Ritlop Jožef, delavec iz Kočevske Reke (25 let) in Praprotnik Kristina, pisarniška uslužbenka iz Kočevske Reke, stara 26 let. Srečnima zakoncema čestitamo1! OBVESTILO Družino Hiti so obrekovali zaradi dediščine. Tiste, ki bodo še raznašali neresnične vesti, bomo predali sodnim oblastem. E == DOBREPOLJE Rodile so.: Rus Silvina, gospodinja iz Podit abra 12 — dečka Franceta; Zevnik Kristina, trg. pomočnica iz Predstrug 1 — dečka Marka; Ferkulj Jožefa, gospodinja Pri cerkvi 25 — dečka Stana; Šuštar Marija, gospodinja iz Zagorice 52 —- deklico Marijo. Srečnim, mamicam čestitamo! ZAHVALA Ob bridki izgubi mojega dobrega moža in našega nadvse skrbnega očeta MATIJA KLUN izrekamo iskreno zalivalo vsem, ki so z nami sočustvovali, pokojnemu pa kakor koli izkazali' poslednjo čast. Posebno zahvalo izrekamo Prostovoljnemu gasilskemu društvu in vsem darovalcem cvetja! Žena, otroci in sorodniki. PREKLIC Podpisani Tanko Edvard, čevljar iz Nemške vasi 52 obžalujem in preklicujem žaljivke, ki sem jih izrekel .dne 4. aprila 1957 v Nemški vasi o Lesar Albini. Tanko Edvard NAJDENO DVOKOLO V začetku meseca maja 1957 je bilo najdeno žensko dvokolo štev. 1676152, zeleno pleskano, v dobrem stanju. Lastnik ga lahko; dobi na Tajništvu za notranje zadeve. OLO Kočevje, soba št. 30/11, na podlagi predloženih dokumentov o lastništvu. SKRB ZA ŠOLE Na področju občine Dobrepolje imajo štiri šole in nižjo gimnazijo. Gimnazija je na Vidmu, osnovne šele pa na Vidmu, Kompoljah, Strugah in Ponikvah. ObLO posveča šolam vso skrb, samo v lanskem letu je bilo izdano za nekatera popravila šol na Vidmu, Ponikvah in Strugah ca. 1,300.000 din. ZDRAVSTVENA POSTAJA V starem prosvetnem domu na Vidmu iso pred kratkim začeti z adaptacijo prostorov za Zdravstveno postajo. Zdravstvena postaja na Vidmu je bila ustanovljena sept. leta 1956. Sedaj deluje v zadružnih prostorih, ki pa ne ustrezajo svojemu namenu. Računajo, da bodo novi prostori urejeni čez dva meseca. SREDSTVA ZA ELEKTRIFIKACIJO Občinski ljudski odbor Dobrepolje je na zadnji seji sklenil, da se odobri za elektrifikacijo vasi Mala Ilova gora, Vodice in Kompolj e. po 200.000 din, Strugam pa 400.000 din. Računajo, da bodo začeli z elektrifikacijo najprej v Mati Ilovi gori, potem pa v Kompoljah in Podgori, nato v Podgan, na jesen pa v Strugah. V dobrepoljski občini je še osem vasi, Hej nimajo urejene elektrike. Za elektrifikacijo teh vasi bi bilo potrebno ca. 16,000.000 din. Naj omenimo, da so prebivalci prispevati po osvoboditvi za elektrifikacijo svojih vasi v lesu, denarju in .prostovoljnem delu približno 6 milijonov din. Vroče jedi napolnimo v steklene kozarce tako, da ovijemo steklo zunaj posode vse do roba z mokro krpo Steklo tedaj ne bo počilo. Gorska straža tudi v Kočevju GORSKA STRAŽA V KOČEVJU Vedno več ljudi hodi ven, v naravo, da si nabere novih moči za delo in da nekaj ur prežive na čistem gorskem zraku. Naše planine so danes dostopne vsakomur. Poleg tstih, ki .gredo v planine na pravi oddih, pa hodi v gore tudi mnogo takih, ki mislijo, da v prosti naravi lahko delajo, kar hočejo. Taki ljudje, ki nimajo razumevanja za naravne lepote, so opu-stošilti že nešteto planinskih travnikov in vrhov. Mnogi se niti ne zavedajo, da so s tem, ko so uničili redko rastlinstvo, prizadejali občutno škodo tudi našemu turizmu. Naše planine slovijo po lepi flori in ravno ta privablja mnoge tujce; goltih in pustih vrhov je na svetu še nešteto. V prvih povojnih letih, ko je .planinstvo postajalo množično, se ni prav nič pazilo na obnašanje turistov. Našemu narcisu pod Gotico je že pretilo iztrebljenje, še hujšo usodo je doživel (in jo še doživlja!) košutmik ali rumeni encijan, ki ga ponekod še danes množično iztrebljajo. Na srečo so se (kmalu našli ljudje, ki so uvideli nevarnost takega početja in so odločno protestirati proti takemu ravnanju. Naša oblast je njihovo zahtevo podprla, toda ni bilo ljudi, ki bi te ukrepe .prostovoljno tudi izvajati. Taborniška organizacija je bila prva, ki je v svojem okrilju ustanovila posebne oddelke »Gorške straže«. »Gorska straža« je dosegla širom po Sloveniji že prav lepe uspehe, prav sedaj pa se tudi v Kočevju pripravlja njena ustanovitev v okviru taborniške družine. Marsikdo se bo namrdnil, češ, kaj bo le delala pri nas »Gorska straža«. Pa bi imela dosti dela. Gorski stražarji krmijo pozimi ptice in divjad; čuvajo redko jamsko živalstvo, skrbijo za razne prirod-ne spomenike, skratka, sodelujejo povsod pri čuvanju narave. Pa tudi zaščitenih rastlin ima Kočevska precej — preko 15 raznih vrst. Po naših gozdovih raste lep zimzedemen - bodika, ali božji les. Bodika raste le na Kočevskem in Notranjskem in je za nas še posebno znamenita. V dolini Kolpe boste na skalovju našli celo galerijo najrazličnejših rastlin, ki so drugod po Sloveniji že. zelo redke. Tu raste narcis, dišeči volčin, avri-kel in še mnogo manj znanih vrst. Na Goteniškem Snežniku pa raste celo rumeni encijan. Kolpska dolina je znana tudi pa tem, da je še skoraj nedotaknjena. Zato je naloga nas vseh, da ne bomo pustiti Planinških roparjev, da bi se vtihotapiti v ta mirni košček naše domovine. Pred našo »Gorsko stražo« stojijo še velike naloge, mi pa ji borna najbolj pomagali s tem, da ne bomo delati škode. Podpirajmo delo in nesebično kulturno prizadevanje članov »Gorske straže«! Čuvajmo prirodne lepote in znamenitosti naših krajev! S. P. = O B 3 AVE == KINO 25. in 26. maja avstrijski film JADRAN, Kočevje: od 17. do 19. »Stari grešnik«. maja ameriški barvni film »Nocoj bomo peli«; 20. in 21. maja italijanski film »Kruh, ljubezen in fantazija«, 22. in 23. maja ameriški film »Ne kot tujec«, od 24. do 26. maja ameriški barvni film »To je ljubezen«. DOBREPOLJE: 18. in 19. maja ameriški film »žrtvovani«, 19. maja ob 10. uri mladinska predstava, francoski film »G. Hul-lot na počitnicah«. 25. in 26. maja ameriški film »Smrt prihaja«. PREDGRAD: 18. in 19. maja italijanski film »Nočni taksi«, 25. in 26. maja belgijski film »Banket tihotapcev«. RIBNICA: 18. in 19. maja ameriški film »Kadar žene ljubijo«, 25. in 26. maja ameriški film »Julij Cezar«. VELIKE LAŠČE: 18. in 19. maja nemški film »Stari grešnik«, 25. in 26. maja angleški film »Pod Rdečim morjem«. KOČEVSKA REKA: 18. in 19. maja ameriška barvni film »Rdeči gusar«, 22. maja angleški film »Tihotapci«, 25. in 26. maja angleški film »Stalag 17«. LOŠKI POTOK: 18. in 19. maja nemški film »Srce lažno bije«, Trdne korenine Dočakati 95 let je že nekaj. Tako visoko starost dosežejo le redki ljudje. Ena talcih korenin je tudi Uršula Zgonc, ki je bila rojena leta 1862 v Ponikvah in je že 20 let vdova. Zgončeva je še zdrava in tudi tu pa tam pomaga pri delu. V svojem dolgem življenju je marsikaj doživela, vendar več slabega kot dobrega. Sedaj pa mimo preživlja jesen življenja v krogu svojih domačih, želimo ji, da bi zdrava in čila dočakala 100 let, pa tudi več. Uršula Zgonc je najstarejša prebivalka občine Dobrepolje. Tudi Zalar Janez, ki je bil rojen leta 1865 je nameril že lepo vrsto let in sicer kar 92! Zalar se SOBOSLIKARJI IN PLESKARJI POZOR! Sprejemamo večje število dobrih sobosiikarjev in pleskarjev. Plača po akordu, služba stalna. Javite se pismeno ali osebno na »Slikar« Kočevje, »Samski blok«. Uprava Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14a. Telef. 3-89. Tek. račun pri podružnici NB Kočevje št. 617-T-388. — Letna nar ročnina znaša 400 din, polletna 200 din in je plačljiva vnaprej. Za inozemstvo 800 din. Poštnina plačana v gotovini. Rokopisi se ne vračajo. Tiska tiskarna »Urška« Kočevje OSILNICA: 19. maja avstrijski film »Potepuhi«i 26. maja italijanski film »Sanjala sem o raju« SODRAŽICA: 18. in 19. maja italijanski film »Za dva solda upanja«, 25. in 26. maja ameriški barvni film »Pas za pištolo«. POTUJOČI KINO Kočevje: 17. V. ob 20. uri v Strugah, mehiški film »Vedno tvoja«, isti film bodo predvajali: 18. maja ob 20. uri v Banja loki; 19. maja ob 14. uri v Stari cerkvi, 19. maja ob 17. uri v Dolenji vasi, 19. maja ob 20. uri v Grčaricah, 20. maja ob 20. uri v Koprivniku, 21. maja ob 20. uri v gostilni »Lovec« v Kočevju na vrtu, 22. maja ob 20. uri v Dolgi vasi, 23. maja ob 20. uri v Maziju. DEŽURNE TRGOVINE Dežurno službo imajo: v soboto 18. maja od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure v Kočevju trgovina »Prehrana« Kočevje, v Ribnici pa trgovina »Živda« Ribnica. V soboto 25. maja ob istem času v Kočevju trgovina »Preskrba« Kočevje, v Ribnici pa trgovina »Prehrana« Ribnica. v Dobrepolju je v življenju ubijal s kovačijo in sedaj živi v Vidmu kot upokojen kovač. Tudi njemu ni bilo v življenju »postlano z rožicami«, vendar je kljub vsem težavam dočakal visoka leta. Ker je bolj rahlega zdravja, mu želimo okrevanje in še vrsto let mirnega življenja v krogu svojih dragih. VRBOVEC Na Vrbovcu pri Strugah so začeli z gradnjo novega čebelnjaka, čebelnjak je za razvoj čebelarstva v dobrepoljski dolini zelo potreben. Stal bo približno 200.000 din. INDUSTRIJA APNA VIDEM DOBREPOLJE Proizvaja garantirano najboljšo kvaliteto živega apna. Čestitamo vsem delovnim ljudem občine Dobrepolje za občinski praznik 17. maj 1957. * ČLANOM kmetijske zadruge Struge in vsem delovnim ljudem dobrepoljske občine čestitamo k občinskemu prazniku — 17. maju, in jim želimo mnogo uspehov in napredka pri delu. KMETIJSKA ZADRUGA STRUGE VELIKE LAŠČE Telefon 8 Dobavlja takoj: trboveljski cement, betonsko železo 5, 6, 7, 8 10, 14, 16 mm, ves ostali gradbeni material, stavbno in pohištveno okovje itd., palično in fazonsko železo itd. OBVESTILO GOSPODINJAM! Pri nakupu emajl posode, ostalih gospodinjskih potrebščin in steklenine dajemo na redne prodajne cene v tem mesecu 5 odst. posebnega popusta! Iz naših krajev NAM PIŠEJO PLETARSKI TEČAJ V KUŽELJU V Kuželju je Ibil februarja 30-dnevni pletarski tečaj, ki ga je organizirala Kmetijska zadruga Fara. Vodila oz. učila nas je Velber Ančka iz Predgrada in sicer 8 ur dnevno. Naučila nas je plesti različne stvari iz ličkanja. Uspeh tečaja je bil prav dober, saj smo do konca tečaja izdelale vsaka 1 cekar, dvojne copate, Sape in predpražnik, Za nas je bil ta tečaj velikega pomena, saj se bo marsikatera od nas s pletenjem preživljala. Zato se v imenu vseh tečajnic lepo zahvaljujem Kmetij, zadrugi Fara, ki nam je omogočila tečaj. Obiskovalkam tečaja in ostalim priporočam, da bi postale člani Kmetij, zadruge Fara, ker le v skupnosti najdemo moč. K. Škvarč ŠE MED »GOSPODI« in »TOV« S piscem članka »Med gosp:diin tovariši« se v toliko strinjam, da se tovariši, ki smo sodelovali v NOB, med seboj še vedno tituliramo s »tovariš«, ne glede na položaj, ki ga kdo ima. Strinjam se tudi, da je že čas, ,da pometemo z raznimi gospodi in gospodičnami, če pa pogledamo odnose v družbi bolj natančno, naletimo na, stvari, ki za naša ušesa- ne zvenijo ravno najbolje. Kako naj nagovore otroci sivolase starce in morda celo' za so-, cializem zaslužne može. »Tovariš« se mi zdi, da ne bi ustrezalo, ker so nekateri od otrok še ležali v zibelkah, ko so ti možje že desetletja, delali vsak na svojih odgovornih položajih. V tem .primeru ne vemo, kdaj je nastalo: tovarištvo. Pri prvem srečanju gotovo ne. Oglejmo si še drug primer. Med narodnoosvobodilno borbo je bilo veliko vojaških formacij, ki so se aktivno borile proti nam z orožjem v roki. Primeri se, da se danes srečamo z udeleženci teh formacij, pa naj bi se med seboj m živali s »ti tovariš«. Kdaj pa je v tem primeru nastalo tovarištvo? Takrat smo mi zanje -bili banditi, zdaj naj bi pa bili tovariši. Nimam namena dajati navodil, kakšni naj bi bili odnosi med ljudmi, ker je to odvisno samo od kulturne stopnje celotne družbe. Če imam opravka z različnimi ljudmi, si sam pomagam nekako tako, da jih ogovarjam po lastnem preudarku in sicer: če srečam žensko, ki jo poznam, vendar pa jo cenim, jo vprašam: »Novakova, alj ste že prišli?« Nadalje: »Vi, direktor, kaj pa mislite o tej zadevi? ...« Vem, da je tako nagovarjanje ,pomanjkljivo, a žal druge rešitve ne najdem. V primeru, da bi nekdo dal navodila, kako naj se nazivamo med seboj v družbi z različnimi ljudmi, bom šel po lastni poti in verjetno ne bom sam. I. Tomič DOLINA »StjHE ROBE« Trdoživ je rod v Ribniški dolini, kakor je skopa zemlja, ki daje že stoletja kruh prebivalcem te doline. Bilo je pred kakimi 500 leti, ko so začeli Ribničani z izdelovanjem »suhe robe«. Surovin je bilo dovolj na razpolago, glave pa brihtne. Ljudje pa niso izdelovali »stihe robe« le za sebe, temveč tudi za prodajo. Oprtali so krošnje Sir so prehodili Kranjsko, Štajersko, Hrvaško; pot pa jih je zanesla tudi na Dolnje Nemško (Avstrijo) in Madžarsko. Iz tujih krajev so prinašali tudi napredne ideje o kmetijstvu in gospodarstvu. Še dandanes hodi sodobni Ribničan s krošnjo ali vozom po svetu s svojo suho robo. Vendar je dandanašnje »zdomarjenje« le še medel odsev starih »zdomarjev«. STANOVANJSKE GRADNJE KGP KOČEVJE Na zadnji 'seji DS /Kmetijsko gozdarskega posestva Kočevje so razpravljali tudi o stanovanjskih gradnjah in adaptacijah nekaterih stanovanjskih hiš. V načrtu imajo gradnja štiristanovanjske stavbe v Kočevju, dokončati nameravajo stanovanjske hiše v Rajndo-lu, Kočarjih in še nekatera druga gradbena dela. VRBOV NASAD V KARLO VICI Domača obrt ima v Karlovici in okoliških vaseh že staro tradicijo. Tu izdelujejo predvsem pletarske izdelke vseh vrst in velikosti. V Kariorvici imajo manjši vrbov nasad, ki pa ne daje dovolj surovin za potrebe izdelovalcev. Zato je potrebno, da se vrbov nasad še razširi. Zemlja je tu ugodna za gojenje vrbe. Pobudo za razširitev vrbovih nasadov so dale žene-za-družnice, vso stvar pa naj bi organizirala KZ v Karlovici. Jurij Kozjak pri kraju Marsikdo bo vzdihnil: »Naš Kozjak je pa končan.« žal, vsake povesti je enkrat konec, tako tudi naše slikanice. Odgovori na lanskoletno anketo nam povedo, da je večina bralcev z veseljem sledila naši domači povesti, saj so bile slike lepe in tudi za dober tisk smo vedno skrbeli. Morda je koga motil star jezik, toda prepričani smo bili, da je vsakomur bolj pri srcu domača govorica in domač jezik, zato smo tudi ohranili jezik kakor ga je pisal Jurčič. Povedati moramo, da so prav s posebnim veseljem brali slikanico v okolici Kozjaka in Stične. Ti kraji so v novomeškem okraju, a imamo tudi tam zveste bralce in naročnike. Prebivalci te okolice so nas tudi povabili, da si ogledamo kraj, ki ga opisuje zgodba. Obljubili smo, obljube pa žal še nismo izpolnili. Povedati Vam moramo tudi to, da je povest »Jurij Kozjak« prevedena v skoro vse svetovne jezike, te dni pa je bila povest prevedena tudi v grščino in latinščino. Zgodbo o strašnem janičarju in zlobnem stricu lahko berejo v nemščini, angleščini, francoščini, italijanščini. Delo: je prevedeno tudi v latovščino, kitajščino, vietnam-ščino, abesinščino, japonščino, ho-landščino, češčino, madžarščino ter hrvaščino in srbščino. Ob koncu se moramo zahvaliti tudi uredništvu »Gorenjskega glasu«, ki nam je cimogcčilo objavo slikanice, Vam, dragi bralci pa v tolažbo izdajamo skrivnost, da ne bomo dolgo brez slikanice in da vas bomo najbrž prav kmalu popeljali z novo slikanico na »Divji sever«. IZVAŽALI BOMO ELEKTRIČNO ENERGIJO Vedno večji razvoj industrije za>-hteva tudi več pogonske sile. Države z močno razvito industrijo na zahodu so izkoristile že vse naravne vire za pridobivanje električne energije, elektrika, ki ja dajejo termoelektrarne pa je predraga in zato v glavnem novih termoelektrarn ne gradijo. Bodočnost ima atomska proizvodnja električne energije, ki pa v sedanji obliki še ni možna v vsaki državi in v tako veliki meri. V naši državi pa srno izkoristili šele majhen del naših rek za pridobivanje elektrike. Strokovnjaki so izračunali, da število elektrarn lahko še podeseterimo. Vse te energije pa ne bomo potrebovali sami, ampak jo bomo lahko v veliki meri izvažali. Vemo, da elektrike ni mogoče konservirati, ampak se lahko prenaša samo po daljnovodih, zato je v načrtu (in delno tudi že izvedena) medsebojna spojitev vsega jugoslovanskega omrežja. Odvisno elektriko, ki jo imajo največ v Bosni, lahko uporabljamo tudi v Sloveniji in jo potem naprej izvažamo v Avstrijo, Italijo in druge zahodne države. Ustanovljeno je posebno podjetje, imenovano »Jugoelekspori«, ki izdeluje načrte za štiri velike hi-dr-ocentrale s skupno zmogljivostjo 4300 milijonov kilovatnih ur. Stroški za te gradnje bi znašali skciro 400 milijonov dolarjev in bi jih prispevale predvsem zainteresirane države. NAČRTI KZ VIDEM Tudi v KZ Videm imajo gospodarski načrt za leto 1957. Del tega načrta je že izpolnjen, ostalo pa bodo izvršili do konca leta. Nabavili so hladilnike za meso in mleko, ki so stali 1,600.000 din. Nabavili so si tudi elektro-motor za mlatilnico, ki je stal 320.000 din, luščil ec za semensko deteljo inraz-kuževalni boben za žito. Kupili bodo tudi Baumandv aparat za pridobivanje sadnih sokov, motorno kosilnico itd. Po načrtu nameravajo adaptirati trgovske prostore kmetijske zadruge ter urediti prostore za upravo zadruge in za skladišče. Trgovski lokali hoda ločeni: posebej za kmetijske stroje, za ostalo potroš-no blago pa spet posebej. Načrt za ta dela je že Izdelan, manjkajo pa sredstva za realiziranje. ČUDNI OBISKI V MALEM LOGU Na gmajni blizu v-asi Mali log pri Laškem ,potoku je pred kratkim povrgla medvedka mladiče. Kraj je medvedki menda všeč, zato se je tu kar udomačila. Ker v gozdu ni hrane, si jo poišče v Malem logu, kjer v bližini hiš brska, da tol kaj našla za svoje mladiče. Delo opravlja kar podnevi v veliko zalbavo otrck. Vaščani menijo, da se bo medvedka z družino kmalu »prekvartirala« v širne kočevske gozdove. Kulturno umetniško delo kočevskih dijakov že vrsto let na kočevski gimnaziji uspešno deluje MKUD »Matej Bor«. Društvo je doseglo že toliko lepih uspehov, da bi ga lahko upravičeno smatrali za eno najboljših v okraju. Leto za letom preseneča publiko z najrazličnejšimi kulturnimi prireditvami, ki so vseskozi na dostojni umetniški višini. Ljudje zadovoljni zapuščajo predstave, zelo malo pa jh najbrž pomisli na to, koliko truda in volje mladih kulturnih delavcev je bilo treba, da so bila dela zrela za javno uprizoritev. Društvo je mlado, člani so mladi. Dopoldne morajo v šolo, popoldne pa na vaje. Nekateri se vozijo z vlakom, drugi stanujejo v internatu, tretji so iz Kočevja. Vsi pa živijo v različnih pogojih: nekateri so vezani na vlak, drugi na čas večerje v internatu itd. če bi se hoteli spuščati v vse podrobnosti, kaj vse bi lahko navedli! Vse to pa je pri delu društva treba upoštevati in misliti tudi na posameznika. Čeprav so dijaki morda le dve, tri leta člani društva, kajti potem zapuste šolo in se ne vrnejo več, ta trud ni izgubljen. Kdo ve, koliko bodo marsikomu teh mladih ljudi koristile izkušnje, ki si jih je pridobil v dijaških letih pri dra-majtskem društvu. Kljub vsem težavam pa društvo uspešno1 deluje, člani dramaitske skupine so nastopili z dramo »Globoko so korenine«, pevski zbor, folklorna In recitacijska skupina pa sd skupno priredili »Večer slovenski narodnih pesmi in plesov«, ki je zelo uspel in so ga gledalci toplo sprejeli. Literati izdajajo svoj list »Prvi poganjki«, vendar pa manjka sodelavcev. V listu sodeluje samo nekaj »vodilnih gimnazijskih -literatov«; mnogo dijakov pa svoja dela ljubosumno skriva, škoda! Mogoče pa je med njimi nekaj prav nadarjenih, ki bi z objavo svojih del sebi le koristili. še mnogo bi lahko povedali o uspehih in delu tega društva, vendar pa je že to dovoilj. Vsakdo, ki se zanima za njegovo delo1, pa lahko želi društvu za bodočnost samo še lepše uspehe. P. M. fc Qovice KOČA NA MESTNEM VRHU V Kočevju je bil občni zbor Planinskega društva. Najprej so z enominutnim molkom počastili spomin nedavno umrlega, zaslužnega člana planincev, Merčunai. Po izčrpnem poročilu predsednika in ostalih funkcionarjev društva je bila razprava. Po razrešni-ci staremu odboru so izvolili nov upravni odbor Planinskega društva. Novi upravni odbor je na prvi seji 18. aprila sklenil, da izboljša propagandno delo. Društvo bo nabavilo zastekleno oglasno desko, kjer bodo objavljene vse važne stvari za društvo. Ponovno so odprli kočo na Mestnem vrhu. Koča bo imela stalnega oskrbnika in bo odprta od 1. maja dalje vsako soboto in nedeljo ter ob praznikih, člani društva, ki bodo obiskovali kočo v delavnikih, bodo dobili ključ pri inž. Vovku. Tudi letos bo priredilo društvo skupni izlet na Mestni vrh. Letos bomo praznovali 1. maj z raznimi izleti, zato bo verjetno tudi koča na Mestnem vrhu imeta tiste dni precej obiskovalcev. Ob zaključku seje je' upravni odbor društva sklenil, da naj se čim-prej zamenjajo članske izkaznice, članj društva naj takoj, čim jim bo mogoče, oddajo svoje planinske legitimacije tov. Oučkovi, ali pa svojim poverjenikom, da bodo prejeli nove. Mertelj Drago NOVA POLIKLINIKA V LJUBLJANI V prvi polovici maja ,bo v novih prostorih na Njegoševi ulici začela delovati nova poliklinika, ki bo sprejemala dnevno v svojih specialističnih oddelkih do 2000 bolnikov, predvsem iz ljubljanskega okraja, Dolenjske in Primorske. V njenem okviru bo delovala tudi posebna služba za poklicne bolezni. Za bolnike bo na razpolago 112 postelj. Nova poliklinika bo vključena tudi v sestav Medicinske fakultete, s čimer se bo izboljšala strokovna izobrazba bodočih zdravnikov in drugega strokovnega osebja. Ta ustanova je ena izmed najmodernejših v Sloveniji. Stavbo se- stavlja pet dvonadstropnih traktov, ki jih povezuje 80 metrov dolg hodnik. Zavzema površino 13.700 kvadratnih metrov, vsi hodniki merijo skoraj en kilometer, ima 596 prostorov s 4000 svetilkami, 12 rentgenskih aparatov in 8 operacijskih prostorov. T. MOTORNO KOLO ZA POVSOD Avstrijska tovarna motornih koles KTM je izdelala motorno kolo (sedaj ga izdelujejo že v serijski proizvodnji), ki je sposobno premagovati tudi neraven teren in izredno velike vzpone. Motorno kolo znamke »Tarzan« ima prav majhen motor, samo 125 ccm, ki pa razvije tmoč 8 KS. Ima štiristb-penjski menjalnik, kar mu ornoi-goča, di z dvema vozačema premaga vse klance. Porabi 2,6 1 bencina na 100 km in razvije hitrost do 110 km na uro. PIJANCE FILMAJO Znano je, da v Franciji popijejo največ alkoholnih pijač in je zato tam tudi največ pijancev. Ti, predvsem pa kronični pijanci, so že ,prar va nadlega za okolico, v kateri žive. Med pijanci je tudi vedno več mladine in celo deklet. Da bi pijance tudi v širši javnosti prikazali, so se v Parizu odločili, da bodo obnašanje pijancev filmali in nato te filme predvajali v javnosti. Ko je neka študentka videla svoje obnašanje v filmu, se je zaklela, da ne bo nikoli več pokusila alkoholnih pijač. PONOSNI SMO Fantje iz kočevskega okraja, ki služimo kadrovski rok v Banjaluki, smo ponosni na to, da smo sodelovali na prvomajski paradi v Beogradu. Veseli smo, da smo lahko pozdravili našega vrhovnega komandanta JLA, maršala: Titla. Na paradi smo tudi pokazali, kaj smo se naučili v naši armadi. Ogrinc Ivan, Brus Alojz, Adamič Alojz, Škulj Alojz, Kocjan Marijan, Vidmar Janez, Kapš Ivan Zadnik Jože, Mesi ek Jože, Meslek Vinko in Obranovič Jože. — V. p. 1232. ZBORNIK ŽENA V NOB Pri okrajnem odiboru Zveze, ženskih društev je bila ustanovljena posebna komisija, ki bo zbirala material za ženski zbornik iz NOB. Ta zbornik bo izšel čez 2 leti. Zajel bo vso republiko Slovenijo in bo razdeljen na rajone. Tudi v kočevskem okraju bomo lahko marsikaj -zbrali, saj so bile žene iz našega okraja zelo aktivne v NOB že od leta 1941 dalje. Prosimo vse odbore ZB in zgodovinske komisije, da priskočijo na pomoč tovarišicam, ki bodo snov zbirale, pisale in urejale. Za vsako občino je določena ena tovarišica z nalogo, da zbere čimveč aktivistk, da ji -pomagajo. Sodelujejo naj tudi odbori ZB. Predsednica te komisije je Bradač Pavla, tajnica Debeljak Pepca. B. C. ŠOLA ZA UPRAVNIKE KZ V bližnji prihodnosti ibodo osnovane posebne štiriletne šole za upravnike kmetijskih zadrug. Spričo odgovornosti dela v zadrugah bodo morali imeti upravniki večjo šolsko in strokovno izobrazbo, da bodo lahko kos vsem nalogam, ki se postavljajo pred -kmetijske zadruge. Te šole bodo zelo koristne. PRODAJA OTROK NA JAPONSKEM Japonska, čeprav »modema« država, dovoljuje prodajanje otrok. Vsako leto prodajo približno 1500 dečkov in deklic. Te, za nas skoraj neverjetne podatke, tam uradno izdaja japonsko ministrstvo za pravosodje, ki s tem prav gotovo priznava tudi svojo nemoč. Trgovci z otroki so včlanjeni v »Podjetje za pridobivanje delovne sile«. Posestniki pošiljajo svoje agente k revnim kmetom, ki po zelo nizkih cenah prodajajo svoje hčere in sinove. Otroke pošiljajo potem na težka dela v tovarne ali rudnike. Torej teoretično ta podjetja služijo za zaposljevanje delovne sile, a praktično so to le »skladišča« sužnjev. PRED DUHOVNIKOM NI MOGEL Ko je nosil Ribničan Urban svojo krošnjo po Gorenjskem, je srečal na cesti daleč iz vasi duhovnika, ki se je mučil, da bi spravil iz obcestnega jarka kočijo, kamor je zavozil, ker ni bil vajen vožnje. Urban je pobožno odložil svojo suho robo in pomagal duhovnemu gospodu. Vpila sta nad konjem in tako vzdigovala-, da sta bila že kar makra od znoja — pa vendar nista mogla spraviti kočije na cesto. Ni in ni šlo. Tedaj je Urban naročil fajmoštru, naj gre sto korakov naprej, naj miži in si tišči ušesa, dokler ga ne bo poklical. Ko se je duhovnik vrnil, je bila kočija spet na cesti. Duhovnik se ni mogel načuditi in je hotel iz Urbana izvleči, kako je to napravil in zakaj ga je poslal vstran. Po dolgem pregovarjanju mu je Urban le povedal: »Ih, kaj! Ho-ruk srn rjeku, pa poštjanu zekleu — pa je šlu. Vas srn pa glih zetu ustran poslou, k’ zravn vas ne smajm hudiča ne pomuč poklicat!« TF P O v E S T 101 Šele drugo jutro navsezgodaj je prišel mlad hlapec strahoma staremu Marku grozovito novico povedat, da gospod Peter doli pod gradom v -gozdu — na veji visi mrtev. Bila je to grenka kapljica v pijači novega veselja. Opat Udalrik, ki je bil že poprati s Petrom v gram Kozjak prišel, rekel je z žalostnim glasom: »Kakršno življenje, taka smrt.« 102 Ljudje, ki iso na tihem sneli Petrovo truplo z drevesa in ga pokopali, pravili so pozneje, da je cigan iz gošče pristopil ih smeje se mrtvecu rekel: »Zakaj si me dal v vodo vreči, (trap! Ne bi sel bilo treba sicer obešati.« To so bile zadnje besede, ki jih je kdo čul Iz ciganovih ust, kajti od tistega dne ga ni nihče več videl v slovenskih krajih. Nedolgo potem je bila dežela rešena nemilega gosta: Traki, siti prelite krvi in morije, pomaknili so se spet nazaj. Zopet se prikažejo slovenski kmetje, ki niso bili padli pod krivo sabljo ali, ki niso morali v sužnost med Turke. Pela je sekira v starem hrasovem gozdu; razkopavali so upepeljene ostanke svojih poprejšnjih stanovanj in so si stavili nova bivališča. 104 Marko Kozjak užival je veselje, živeti pri svojem sinu, ki je bil vsem sosedom čudež, najboljši mož med kranjskimi plemenitaši. Ime janičar, mu je bilo sicer ostalo, vendar nobena tistih grozovitih lastnosti, katere so se navadno vezale s tem imenom. K ONEC