m i- - 5 I - - siftšnff-. ■ -c/.- t--.-.?:' * ■H Kil peni j- _ pii fv tee * -. ■■■■■MBNiilHj št NA IN DOM OKTOBER 1939 LETO X. STEV. 10 Ta mesec ni priložena nobena knjiga, ker ste prejšnji mesec prejeli dve knjigi, in sicer: tla pridne roke* in fZivljenje se prične s štiridesetim letom*. Prihodnji mesec Vam priložimo zopet dve knjigi. PVflK ZA JESEN oblečete sebe in družino najbolje v Jiai/ui/faf^Ui/d AUmak NOVOSTI za obleke, plašče, kostume, komplee, površnike, zimske suknje itd. - Priporočamo po znano ugodnih cenah odeje, zavese, platno za posteljnino itd. - Ogled naš h izložb Vam bo užitek. Nakup pri nas je zadovoljstvo. - Pričakujemo Vas NANUFAKTURA NOVAK LJUBLJANA - KONGRESNI TRG 15 PRI NUNSKI CERKVI Skrbi za bodočnost. «Pepček, kaj boš, ko končaš šolo?» \0 V vj O X V* t acje uaxccuice t it It alLe ! V težkih in resnih časih živimo. To, kar se [e vsaki izmed nas žen zdelo nevredno človeka današnje kulturne in civilizacijske stopnje, se je vendarle zgodilo. Tisti, ki imajo usodo narodov v rokah, so pozabili, da prav sleherna mati rodi svojega otroka v vroči želji, da bi ta otrok dorastel v miru, ki je edini pogoj za to, da se razvijejo v človeku vse tiste zmožnosti in vrline, ki ga usposobijo, da tudi on, ko pride njegov čas, doprinese svoj delež k izpopolnitvi človečanstva. Pozabili so tudi na to, da sleherni kmet orje in seje zato, da bi potem v miru in sreči užival sadove tega svojega dela in truda. Na tisoče mož je moralo zapustiti dom, zapustiti očeta in mater, ženo in otroke. In sedaj se bojujejo tam nekje v kraju, ki ni tuj samo njihovim očem, ampak tuj tudi njihovemu srcu in njihovi duši. Doma pa čaka dovršitve započeto delo, čakata trepetajočega srca, oče in mati, ženai in otrok... Da, res je, v težkih in žalostnih časih živimo. Toda, bodimo odkritosrčne in priznajmo: ali je mar že bil kdaj čas, da bi bile srečne, tako prav brez pridržka srečne? Vedno in vselej se nam zdi, da so bili časi, ki so že za nami, lepši in boljši, kakor so časi, ki jih pravkar živimo. Vzdihovanje in jadikovanje po tistih lepih, zlatih, starih časih nam je že kar nekako prešlo v kri in meso. Če se pa danes zamislimo nazaj, bomo spoznale, da smo tarnale in vzdihovale tudi v tistih časih, ki se nam danes zde tako zapeljivo lepi. In to naj nam bo zlati nauk iz katerega črpajmo moč in dobro voljo! Se nam je lepo! Ni nas zajel vojni vrtinec. V miru živimo, v zlatem, blagoslovljenem miru! Ne dajmo se torej plašiti in begati tistim majhnim ljudem, ki vztrepetajo že ob vsakem najrahlejšem šumu, ki poblede že ob vsaki nejasni novici. Zavedajmo se, da se iz strahu in iz bojazni spet porodi samo strah in bojazen, ki ne hromita v nas samo voljo in moč do dela in do življenja sploh, ampak tudi zasenčita in zamorita vsako še tako skromno iskrico veselja in radosti. Vedre bodimo in močne! In z vso silo se oklenimo vere, da1 ne sme in ne more priti tudi nad1 nas tisto veliko zlo, katero bi moral z gnusom in odporom odkloniti vsak, ki se ima za vrednega, da se imenuje človek. Imejmo pamet in ne verjemimo vsaki lažnivi govorici! Vršimo svoje delo in ne dajmo se begati. Naša država je izjavila, da bo ostala nevtralna. S tem se strinja vsaka žena. Zato moramo biti državi hvaležni in ji to z delom dokazati. Z dobrim zgledom in pametno besedo moramo vplivati na tiste, ki so zaradi lažnivih vesti obupani. Vsako jadikovanje in tarnanje moramo opustiti. Delajmo svojo dolžnost in izvršujmO' svoje delo nemoteno naprej, s prepričanjem, da nas bo vojna vihra pustila o Marjanca je nemo prikimala. «Pa s kom?* Zdaj je ona stisnila ustnice in molčala. Oče je zavihtel bič. «Povej, če ne, te ubijem!« Marjanca pa je le s široko razprtimi očmi strmela v njegovo roko in čakala, kdaj jo bo udaril. Glasno so padali udarci po njenem telesu, po obrazu, po rokah, povsod, kamor je priletelo. Drugače pa je bilo vse tiho, le oče je kdaj sika joče vzkliknil: «Pove j!» In ni odnehal. Šele ko je zlomil bi-čevnik, je sklonjen, za deset let postaran odšel. Ko si je Marjanca malo opomogla, se je splazila domov. Šla je v svojo izbico. In tisto noč, ko je luna obsevala zoreče grozde, se je oglasil krik, nato pa je zaplavala proti nebu dušica malega Mihca. In prav malo je manjkalo, da ni šla tudi Marjančina za njo. Le počasi si je Marjanca opomogla. Majhen košček vinograda je ostal še neobran, ko je prvič stopila iz hiše. Šla je naravnost proti vinogradu, nikamor se ni ozrla in ni odgovarjala ljudem, ki so jo pozdravljali. Ko je prišla na vrh, je sedla v travo in zrla na grozdje. Na rahlo je premikala ustnice in šepetala: «Le trgaj, Mihec moj, trgaj in jej, kolikor hočeš. Vse to je tvoje, sama sem ti posadila te trte, samo zate so, moj mali fantek, da boš imel grozdja, kolikor ga boš hotel. Ljubezen pod temi trtami te je spočela, zato ne gre, da bi ga ti ne bil deležen.« Tako je govorila in se smehljala vse do noči. Drugi dan je prišla spet in tretji dan in vse do konca, dokler grozdje ni segnilo. Čez zimo in poletje se je malo pomirila, na jesen pa je hodila vsak dan v gorice in gledala v svoji zbegani duši, kako njen Mihec grozdje zoblje. R. Volkinann-Leander: O kraljici, ki ni znala flancatov cvreti, in o kralju, ki ni znal na brundice igrati Poslovenil dr. Joža Glonar. ralj Koromandije, ki je bil že več časa sem v najboljših letih, kakor se pravi, je bil pravkar vstal in je, še neoblečen, sedel na stolu pri postelji. Pred njim je stal njegov hišni minister in mu je držal pripravljene nogavice, izmed katerih je ena imela veliko luknjo v peti. Toda čeprav je bil nogavico tako obrnil, da bi kralj ne opazil luknje, in čeprav je kralj bolj gledal na lične čeveljčke ko na cele nogavice, njegovim bistrim očem luknja v peti tokrat vendarle ni ušla. Z grozo je vzel ministru nogavico iz roke in šinil s kazalcem skozi luknjo, da se je pokazala roka do zapestja, nato pa je vzdihnil: «Kaj mi pomaga, če sem kralj, ko nimam kraljice! Kaj misliš, ali naj si poiščem ženo?» «Veličanstvo,» je odgovoril minister, «to je sijajna misel, misel, ki bi se bila, z vso pokornostjo bodi povedano, porodila tudi v moji glavi, če bi ne bil čutil, da jo bo Vaše Veličanstvo še danes blagovolilo samo izrazito «Lepob je odgovoril kralj. «Ali pa meniš, da bom tako lahko dobil ženo, ki bo za mene prav?* «Ph!» je rekel minister. «Deset, ne samo ene!» «Ne pozabi, da so moje zahteve velike. Če mi naj kakšna princesa ugaja, mora biti umna in lepa! Potem pa je še nekaj, kar je prav za mene posebno važno: saj veš, kako rad jem flancate. A v vsej moji državi ni človeka in ga ni, ki bi jih znal narediti, tako da bi bili vsaj, kakor je treba, ne premehki, ne pretrdi, ampak ravno prav krhki. Flancate cvreti mora na vsak način znatib Ko je minister čul te besede, ga je pograbil silen strah. Vendar pa se je kmalu zbral in odgovoril: «Kralj, kakor je Vaše Veličanstvo, bo brez dvoma našel tudi princeso, ki zna flancate cvreti.» «No, pojdeva skupaj na ogledeb je odgovoril kralj in je še isti dan v spremstvu svojega ministra začel po vrsti obiskovati svoje sosede, o katerih je vedel, da imajo dorasle princese. Toda našla sta samo tri princese, ki so bile tako umne in lepe, da so bile kralju všeč, toda nobena izmed njih ni znala flancatov cvreti. «Flancatov res ne znam peči,»je rekla prva princesa, «pač pa srčkane, drobne mandljeve poličke. Ali s tem nisi zadovoljen?« «Ne,» je odgovoril kralj, «jaz hočem vsekako flancate.« Ko je vprašal drugo princeso, je tlesnila z jezikom in nejevoljno odvrnila: «Dajte no mir s takimi komedijami! Princes, ki bi znale flancate cvreti, sploh ni!» Najbolj pa jo je kralj skupil pri tretji princesi, čeprav je bila med vsemi najumnejša in najlepša. Niti časa mu ni dala, da bi prišel s svojim vprašanjem, kajti še preden je prav odprl usta, ga je sama vprašala, ali zna igrati na brundice. In ko je rekel, da ne, ga je odklonila, pa je še rekla, da ji je prav hudo žal. Da ji je sicer prav všeč, ampak da na vso moč rada posluša brundice; zato je sklenila, da ne bo vzela moža, ki bi ne znal igrati nanje. In tako se je kralj z ministrom odpeljal domov; ko je stopil iz voza, je rekel ves poparjen: »Torej nisva nič opravila!« Toda kralj mora vsekakor imeti kraljico, in tako je čez nekaj časa dal ministra poklicati k sebi, pa mu je rekel, da ne bo več iskal žene, ki bi znala flancate cvreti, ampak da je sklenil, da bo vzel za ženo ono princeso, pri kateri sta se bila najprej oglasila. «Ono mislim, ki je rekla, da zna peči mandljeve po-tičke«, je še pristavil. «Stopi k njej in jo vprašaj, ali hoče biti moja žena.« Drugi dan se je minister vrnil s poročilom, da princesa ni več prosta. Da je za moža vzela kralja dežele, v kateri raste koprec. «No, pa pojdi k drugi princesi* Toda minister se je tudi tokrat vrnil praznih rok. Stari kralj, oče princeske, je rekel, da mu je hudo žal, ampak njegova hčerka je žalibog umrla, in tako mu je ne more dati. INato je kralj dolgo razmišljal; ker pa je vsekakor hotel imeti kraljico, je ukazal ministru, naj vendar še enkrat stopi tudi k tretji princesi. Tretja princesa je sprejela ministra zelo prijazno in mu rekla, da je sicer res sklenila, da bo vzela za moža samo koga, ki bo znal igrati na brundice. Toda kaj so takšne mladostne želje in sanje! Spoznala je, da se njena želja ne da izpolniti, zato ga bo vzela za moža. Mladi kralj in mlada kraljica sta srečno in veselo preživela prvo leto. Kralj je popolnoma pozabil na flancate in kraljica na brundice. Nekega dne pa je kralj zjutraj vstal z levo nogo iz postelje in potem je bilo ves dan vse narobe. Tedaj se je zgodilo, da sta se zakonca prvič sporekla; zakaj, tega drugo jutro sama nista več vedela, in če sta vedela, nista hotela povedati. Skratka, kralj je godrnjal, kraljica pa se je kujala in hotela, da bi njena obveljala. Nekaj časa sta se prerekala, nato pa je kraljica prezirljivo skomignila z rameni in rekla: «Mislim, da je že čas, da molčiš. Saj tudi sam niti na br undice ne znaš igrati b Toda komaj ji je to ušlo, ji je že kralj segel v besedo in jo strupeno pičil: «In ti ne znaš niti flancatov cvreti!« Tedaj je kraljici prvič zmanjkalo besed, da je kar umolknila; ne da bi si še kaj rekla, sta odšla vsak v svojo sobo. Tam je kraljica sedla v vogal zofe, jokala in razmišljala sama pri sebi: «Kakšna nespametna ženska si vendar! Kje si zapravila svojo pamet? Bolj neumno res nisi mogla ravnati b Kralj pa je v svoji sobi hodil sem in tja, si zadovoljno mel roke in govoril: «Prava sreča je res, da moja žena ne zna cvreti flancatov! Kaj naj bi ji bil sicer odgovoril, ko mi je očitala, da ne znam igrati na brundice?« In ko si je to še trikrat ali štirikrat ponovil, je bil vedno bolj vesel. Začel si je požvižgavati svojo najljubšo pesmico, ogledoval si je veliko sliko kraljice, ki je visela v njegovi sobi, celo na stol je stopil, da je s svojim robcem obrisal pajčevino, ki je visela prav čez kraljičin nos, slednjič pa je rekel: «Vsekakor jo je hudo zadelo, dobro, majhno ženičico! Pojdimo gledat, kaj dela.» S temi besedami je stopil skozi vrata na dolg hodnik ob vseli sobah. Ker pa je na ta dan res bilo vse narobe, je bil sluga pozabil prižgati na hodniku svetilke, čeprav je bila ob osmih zvečer že trda tema. Zato je kralj iztegnil roke predse, da bi se kam ne zadel, in je ob steni previdno tipal naprej. Zdajci je občutil nekaj mehkega. «Kdo je?» je vprašal. «Jaz sem», je odgovorila kraljica. «Kaj pa iščeš, dragica?« «Hotela sem te prositi odpuščanja,« je odgovorila kraljica, «ker sem te tako užalila.« «Tega ni prav nič treba b je rekel kralj in jo objel. «Jaz sem več kriv ko ti in sem že davno vse pozabil. Ampak veš kaj? Dve besedi bosta odslej v najinem kraljestvu pod smrtno kaznijo prepovedani, namreč brundice —» «— in flancati«, je kraljica smeje se dodala in si skrivaj obrisala solzo — in s tem je storije konec. Tvaš kraj je letovišče. Vsaj tako mu pravijo številni leto-visčarji, ki poleti napolnijo vse sobe in sobice. Ta naziv mu dajejo tudi reklame, ki popisujejo njegove naravne in umetne lepote, ki povzdigujejo vsako lužo v prijetno kopališče in vsak hribček v velezanimivo goro. Skratka, najpopolnejše in najvabljivejše letovišče. Nam, ki smo tu doma, se spočetka ni zdelo, da bi bil naš kraj kaj posebnega. Ko smo pa videli, koliko govorjenja gre po svetu o njem, smo še sami postali ponosni, in vsakemu, ki nas Loče poslušati, pripovedujemo, od kod smo. Kakor že rečeno, vsako poletje nas preplavijo letovi-ščarji, vitke damice v moških hlačah, gospodje, ki tudi podnevi nosijo svoje pidžame, predvsem pa seveda otroci, ki delajo toliko hrušča in vika, da nas včasih bolijo ušesa. Ampak kaj hočemo, saj smo vendar na letovišču. Na jesen pa nas vsi zapuste. In takrat se prične za nas novo življenje. Takrat se gremo mi letoviščarje. Vsak pokaže, kaj se je bil med sezono naučil. In verjemite mi, da pri nas nikdar ni lepše in bolj letoviščarsko kakor ravno jeseni. Gozd, prej ves zelen, ima zdaj nešteto barv. Mlaka pod njim se pokrije z listjem, ki pada z dreves, da je videti kakor pisana, mehka preproga. Nebo, prej sivo od vročine, postane sinje kakor kristal. In kako izkažemo mi svoje letoviščarske zmožnosti? Le pridite in si oglejte mlade mamice, kako vodijo kot velemestne gospe svoje najmlajše na sprehod v park, kjer posedajo po klopicah in kakor letoviščarke po cele popoldneve premlevajo najnovejše dogodke. Mali pa leže v vozičkih, spočetka prijetno utrujeni od obilnega kosila, potem pa, ko leze sonce že proti zahodu, drug za drugim uberejo svoje glaske, in prične se koncert, lepši in bolj doneč od zvokov glasbil, ki v poletnih mesecih odmevajo po parku. Tako je pri nas, kadar pride jesen. In v gostilnah in lokalih, kjer nas poleti v hrupu tujih jezikov komaj opazijo, se nam zdaj klanjajo in nam dajejo visokodoneče naslove, kakor so to delali pri leto-viščarjih. Tako postanemo sami sebi imenitni in važni, celo otroci, ki se bosonogi podijo po cestah, se obkladajo s priimki, s katerimi so med sezono obogatili svoje besednjake. Tako nam mineva čas, vse dokler ne pade zadnji list z drevja in nam sonce le še malo ogreva zemljo. Jana. Arlette de Pitray: Rdeči balonček «Peter, sedi ravno!» Peter je ubogal. Pozabi na svojo pomarančo in posluša pogovor svojih staršev. Starši se niso menili za njegovo navzočnost in so se pogovarjali že v začetku obeda o velikem vprašanju, ki zanima človeštvo že od rojstva: o smrti in njenem misteriju. Med več ali manj nepovezanim razlaganjem pravi gospod Reval kar tako brez posebnih misli: «Peter, ne naslanjaj se s komolci na mizo!» Peter se ne zmeni za svarilo. Z neubogljivim kodrom, ki mu leze na čelo, z oživljenim obrazom in z na pol odprtimi usti sledi Peter misel, ki ga je pravkar obšla. In z nezavestno krutostjo otrok vpraša: «Ali pride stara mama kmalu v nebesa?® Njegova stara mama, ki jo Peter obožuje, je že več let vsa hroma. In že neštetokrat se je skrivaj govorilo o njeni smrti kakor o edino možni rešitvi, ki bi končala njeno trpljenje. Toda vprašanje je ostalo brez odgovora. Malo pozneje, ko so ga žareče oči sinčkove vznemirile, je gospod Reval zapovedal, naj poje Peter svojo pomarančo in govori o nečem drugem. * «Stara mama, kam letijo rdeči balončki, kadar jih nekdo spusti?« «V nebesa, da se bo mali Jezušček z njimi igral.» Peter sedi modro zraven stare matere in sestavlja z velikim trudom nekak Eiffelov stolp, ki se začenja nagibati. Stara gospa odgovarja neutrujeno na vsa njegova vprašanja. Prepletajoč resnično z neresničnim, ustvarja otroku ves tisti fantastični svet, neznani in pravljični svet, koder se izprehajajo vile. Peter, ki se je rodil v času strojev in mehanike, išče pri stari mami hrano, ki je potrebna njegovi domišljiji. In nikoli ne pripoveduje staršem, ki so preveč moderni, izmišljenih prigod, ki jih posluša z zasanjanimi očmi. «Stara mama, moj Eiffelov stolp noče ravno stati.» »Podloži torej na eni strani škatlico vžigalic.« Peter namršči obrvi in pogleda staro mamo, češ, to sploh ne spada k stavbi. «Pojdi sem k meni, moj ljubček! Ali hočeš, da ti povem zgodbo o babilonskem stolpu?« «Oh, da, da!» In stara mama začenja z nežnim glasom: ^ekoč je bil neki.. * Nekega jutra okrog tretje ure je stara gospa izdihnila, ne da bi bila iz- pregovorila. Za Revalove je bil to velik dogodek. Ker ni nič kazalo na to, da bo tako naglo umrla, ni bil nihče ob njeni smrtni postelji. Umrla je mirno, brez razburjenja. Na dan pogreba je ostal Peter, ki so mu hoteli starši prihraniti preveliko žalost, doma. Deček je gledal skozi okno pogrebni sprevod, ki se je oddaljeval. Potem je šel kakor magneti-ziran v sobo stare mame. V polmraku je boječe stopal in se približal ležišču, ki je bilo zdaj tako prazno. Nenadoma so se mu razširile oči od presenečenja. Na nočni omarici je stala sredi raznih zdravil njegova fotografija kot dveletnega dečka. Ves zmeden, je skušal razumeti, zakaj jo je stara mama tam pustila. Morda jo je pozabila? Res je, da ima tisti, ki odhaja v nebesa, mnogo dela. Ampak vendar ji mora biti zelo žalostno brez fotografije, ki jo ima tako rada. Peter nestrpno čaka na povratek staršev. Komaj presiopijo prag, že jim skoči naproti otrok, ki govori v zadregi: «Očka .. «Kaj bi rad, moj fantek?« «Jaz ... Jaz bi rad rdeč balonček.« Čudna želja preseneti gospoda Revala. «Rdeč balonček?« «Da, očka, prosim, kupi mi enega!» In Peter prosi tako milo, da mu oče slednjič ugodi, češ, saj je še otrok. * Popoldne nese Peter balonček v svojo sobico kakor kak zaklad. Na motvoz pri balončku priveže z nitjo nekaj, kar je prej skrbno zložil. Zadovoljen s svojim delom, odpre okno, in mala roka izpusti balonček v zrak. Peterčkove oči sledijo rdečo kroglo, ki odnaša proti nebu njegovo fotografijo, na katero je z neokretno roko zapisal: «Balonček je za tebe, Jezušček, fotografijo pa daj stari mami!» / / i]! /f ^ tvfrifl V\ Annie Paine: Novi doktor Že pet in dvajset let hodi gospa Ko-drova k doktorju Malnarju. Pomagal ji je v njenih hudih urah, pomagal je večkrat otrokom, da so ozdraveli, ozdravil je možu želodec in njej je vsa leta dobro svetoval. Ampak v zadnjem času sedi gospe Kodrovi pcotin v desnem kolenu, ki ga doktor Malnar ne more spraviti ven. Gospa Kodrova hodi težko po stopnicah, težko opravlja gospodinjstvo, in zdaj pa zdaj ima hude bolečine. In prišel je nedavno novi zdravnik. Ali naj njega vpraša? Gospa Linkarjeva ga hvali, gospe Luznarjevi je čisto odpravil revmaiizeui in gospa Kotmkova pravi, da je takle mlad doktor nekaj čisto drugega kakor star gospod, ki ima sam putiko. »Le pojdi k doktorju Malnarju, drugače ne dobiš od blagajne nič«, meni gospod Koder. In gospa je šla, ker ni hotela možu ugovarjati. Ravno ko gre mimo hiše doktorja Malnarja, se odpro vrata, in pride doktor Malnar. «No, gospa Kodrova, kako se vam godi?« vpraša prijazno. «Kaj je s kolenom?« Gospe Kodrovi gleda slaba vest iz oči. «Zmeraj enako, gospod doktor,*, jeclja in mu ne more pogledati v oči. cNo, seveda, nismo več med najmlajšimi, kajne:' Tu je težka reč.» Videti je bilo, da ima doktor Malnar isto pot. Gre ob njeni strani, i'i gospa Kodrova koraka kakor po Žerjavici. Žerjavica se zbira tudi na njeni glavi, ko jo doktor Malnar sprašuje po možu in otrocih. Na oglu ulice stanuje novi doktor. Le kako bi tja prišla? Gospa mrmra nekaj o nakupih in izgine v najbližjo trgovino. Ko stopi spet na ulico, doktorja Malnarja ne vidi več. Gospa Kodrova je prva v čakalnici novega doktorja. Kadar je bila čakala pri doktorju Malnarju, ni bila tako nervozna. No kajpak, pri novem tujem zdravniku — človek ne ve prav, kako in kaj. Ko je že devetindevetde-s^tič premislila, kaj mu bo rekla, se odpro vrata. Gospa Kodrova hitro vstane in plane k vratom. Ah, moj Bog, kje je tista mišja luknja, v katero bi zlezla, da bi st skrila. Ali sanja ali bedi? Ali prav vidi? Na pragu ordinacijske sobe stoji — doktor Malnar! Da, stoji v belem plašču in pravi: «Prosim!» Doktor Malnar je takoj razumel položaj. Doktor , je dovolj pameten, da ne igra užaljenega. Zapre vrata, se namuzne in pravi: «To mi je res hudo žal, draga gospa Kodrova. Doktor Kranjec je odpotoval in me je prosil, naj ga zastopam. Da — da, mladi kolega se zdi, da ima več zaupanja vame kakor moje stare pacientinje!« B-F 2755 'pO B-F 2756. Moderni kostum za mladenke. Krilo je sestavljeno iz šestih ozkih pol, ki imajo spodaj ob sešivih odprte gube. Tudi pri jopici sta na prsih dve odprti gubi, ki segata do pasu. Zavihki in žepi so prevlečeni s kožuhovino, so pa lahko tudi kožuhovinasti. Blaga potrebujemo (za velikost 16) 2.60 m, če je 140 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih 14 in 16 po 22 dinarjev. B-F 2756 rguL mGcLl B-F 2755. Tridelni jesenski komplet za mlada dekleta: karirasto krilo, telovnik in tričetrtinski plašč iz enobarvnega ali pa iz vozličastega blaga (glej sliki ob strani). Krilo ima spredaj dvojne gube. Telovnik, ki se nosi na športno bluzo, se zapenja spredaj z gumbi in ima na prsih na vsaki strani po en pokončni žep. Ovratnik plašča in žepnice so iz kožuhovine. Blaga potrebujemo (za velikost 17): 1.65 m karirastega in 2.50 m enobarvnega, oboje pa mora biti široko po 140 cm. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih 15 in 17 po 22 dinarjev. M 2857. Popoldanski plašč po novem kroju. Lep je iz volnenega blaga, pa tudi iz žameta. Veliki ovratnik je iz lisičje kožuhovine. Plašč se zapenja v pasu na dva gumba. Blaga potrebujemo (za velikost II) 2.60 m, če je 140 cm široko, ali pa 4 m, če je samo 90 cm široko. Veliki kroj « Ultra« se dobi v velikostih I in II po 22 dinarjev. M 2874 M 2857 M 2874. Tudi letošnja zimska moda prinaša med plašči ogrinjalo, ki je ob ramah nabrano in ima zadaj prišito oglav-nico. Tako ogrinjalo je lepo iz raševina-stega ali pa iz vozlastega blaga, pa tudi iz gabardena in iz impregnirane svile. Ogrinjalo se zapenja spredaj na dva gumba. Blaga potrebujemo (za velikost III) 3.10 m, če je 140 cm široko, ali pa 3.60 m, če je samo 120 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih I, II in III po 22 dinarjev. K 8450 Ii 8450. Obleka iz vinsko-rdečega volnenega blaga za mlade gospe. Okrašena je s prešivi in se nje kroj poda tudi bolj obilni postavi. Blaga potrebujemo (za velikost III) 4.15 m, če je 92 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih III, IV in V po 22 dinarjev. K 8480. Športna rdečkasto-rjava volnena obleka, obrobljena s karirastim blagom. Ta kroj se poda samo bolj vitkim gospem in gospodičnam. Rokavi so lahko dolgi ali pa kratki. Blaga potrebujemo (za velikost IV) 2.80 m, če je 130 cm široko. - Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih II, III in IV po 22 dinarjev. K 8463 K 8463. Robidastorjava volnena obleka za bolj obilne gospe. Lep okrasek je volanasti naprsnik, ki je obšit s svetlejšim blagom, in petlja iz istega blaga. Blaga potrebujemo (za velikost V) 3 m, če je 130 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih IV in V po 22 dinarjev. K 8491. Moderna popoldanska obleka iz svile. Ovratnik, zapestki in obroba zvončastega krila so iz bele vezenine. Blaga potrebujemo (za velikost I) 3.50 m, če je 92 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih I in II po 22 dinarjev.. 'P.tiapko.ste. oM&ke. in svl(U in vdOjml K 8480 • • / v v * Lit S 1764 S 1764. Tudi pozimi bo v modi kombinacija karirastega in enobarvnega blaga za športni kostum. Krilo je sestavljeno iz treh pol in ima v koraku vstavljena še dva kosa. Jopica ima naplečnik, na prsih in spodaj pa po dva žepa z gubo po sredi. Jopica se zapenja na eno vrsto gumbov. Pas je usnjen. Blaga potrebujemo (za velikost I): za krilo 1.20 m, za jopico pa 1.65 m, če je široko 140 cm. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih I, II in III po 22 dinarjev. M 2873. Kožuhovina bo letošnjo zimo spet zelo moderna, zlasti sivi in srebrni odtenki. Tudi ta ohlapni tričetrtinski plašč je iz take kožuhovine. Po istem kroju naredimo lahko tudi daljši plašč. Kožuhovine potrebujemo (za velikost III) za tričetrtinski plašč 2.60 m, za daljšega pa 2.80 m, če je 120 cm široka. Volnenega blaga bi potrebovali za krajši plašč 2.20 m, za daljšega pa 2.30 m, če je 140 cm široko. Veliki kroj «UItra» se dobi v velikostih II, III in IV po 22 dinarjev. M 2867 M 2867. Ta modemi plašč se lepo prilega životu, spodaj je pa zvončasto razširjen. Naš kroj ima nakazan spredaj in zadaj obramek, kar je letos zlasti moderno. Na predniku sta napravljena tam, kjer prehaja v obramek, dva žepa. Ozki pokončni ovratnik iz kožuhovine sega do prednjega razporka. Plašč se zapenja na štiri gumbe. Ta plašč bi bil lep tudi iz žameta. Blaga potrebujemo (za velikost IV) 3 m, če je 140 cm široko. Veliki kroj . «Ultra» se dobi v velikostih II, III in IV po 22 dinarjev. S 1763. Jesenski kostum s kožuhovinastim ovratnikom. Krilo je sestavljeno iz treh pol in je popolnoma gladko. Nekaj posebnega je kroj jopice, ki ima spredaj in zadaj nenavadno oblikovan obramek in spodaj na vsaki strani po en žep. Blaga potrebujemo (za velikost II) 2.35 m, če je 140 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih I in II po 22 dinarjev. M 2873 K 8503. Na tej popoldanski obleki so posebno lep okrasek žarkasto razporejeni robčki na bluzi, nagubano krilo pa vtisne obleki mladostni pečat. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih 17 in I po 22 dinarjev. Blaga potrebujemo (za velikost I) 2.40 m, če je 130 cm široko. K 8446. Obleka z jopico. Za okras je obšita z vrvco, povzdigne jo pa tudi beli ovratnik. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih II, III in IV po 22 din. Blaga potrebujemo (za velikost III) 3.90 m, če je 130 cm široko. K 8495 K 8446 K 8447. Športna obleka z belim ovratnikom in z zapestki iz pikeja. Zapenja se na eno vrsto gumbov. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih II, III in IVa po 22 dinarjev. Blaga potrebujemo (za velikost III) 2.60 m, če je 130 cm široko. K 8495. Moderna popoldanska obleka iz tafta ali moareja. Nekaj posebnega je prišita volana iz čipk. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih I in II po 22 dinarjev. Blaga potrebujemo (za velikost II) 3.50 m, če je 92 cm široko. Za slavnostni v e v C K 8457. Svilena večerna obleka za bolj priletne gospe. Život obleke je iz čipkastega blaga. Zvončasto krilo, ki se v pasu oprijemlje života, lahko sega do tal ali je pa podaljšano spodaj v vlečko. Obleka ima na prsih čipkast nabor. Blaga potrebujemo (za velikost IVa): 4 m svile, če je 92 cm široka, čipkastega blaga pa 1.75 m, če je 90 cm široko. Veliki kroj «UItra» se dobi v velikostih II, III in IVa po 22 dinarjev. K 8434. Elegantna obleka po novem kroju. Život je tesno priležen. Krilo je sestavljeno iz petih pol in je močno zvončasto. Pod vratom in na rokavih je obleka okrašena s plisiranimi nabori iz svetlega blaga. Petlja pod vratom je iz lakastega traku. Blaga potrebujemo (za velikost II) 3.70 m, če je 92 cm široko. Veliki kroj «UItra» se dobi v velikostih I in II po 22 dinarjev. B-F 2772. Preprosta obleka iz zelen-kastomodrega tafta za mladenke. Jopica ima kroj bolera in je obrobljena s plisiranimi nabori. Obleka nima rokavov, ampak samo naramnice, in ima tudi na spodnjem robu plisiran nabor. Blaga potrebujemo (za velikost 16) 6.50 m, če je 92 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih 14 in 16 po 22 dinarjev. B 2470. Bluza iz šifona i n dolgo krilo (R 557) s priležnim opasjem. Bluza je okrašena s čipkastim vložkom in ima obramnik. Nosimo jo lahko k vsakemu krilu. Po kroju R 557 se ureže lahko dolgo ali pa kratko krilo. Blaga potrebujemo (za velikost I): za bluzo 2 m, za dolgo krilo pa 4.35 m, oboje pa mora biti 92 cm široko. Mali kroj «Ultra» za bluzo in za krilo posebej se dobi v velikostih 17 in I po 14 dinarjev. m z H 6474. Ovalni prt, dolg 68 cm, širok pa 41 cm in okrogel prtiček, ki ima premer 43 cm. Odlikanica «Ultra» za vzorec z nariskom za votli šiv se dobi za prt in prtiček za 7 dinarjev. H 6473. Ta okrogli prt, ki ima v premeru 130 cm, je iz srednje debelega platna in ga lahko vezemo z belo ali pa z barvasto prejico. Črtasti motivi so delani z votlim šivom. Odlikanica «Ultra» se dobi z navodilom vred za 12 dinarjev. H 6475. Dvodelni čajni grelec, visok 36 cm. Odlikanico «Ultra», kroj za grelec in tri velike in devet malih motivov dobite za 12 dinarjev. H 6475. Za veliki štirikotni prtiček, ki meri 54x40 cm, in za jedilne p r t i č k e, ki so veliki 30X30 cm, dobite odlikanico «Ultra» za 12 dinarjev. H 6475 H 6475 H 6473 PISANI VZORC H 6572 H 6572. Dvodelni grelec je spodaj širok 36 cm, visok pa 28cm. Gorske cvetice so vezene s pisano prejico. Odlikanica «Ultra» se dobi za 7 dinarjev. H 6439 H 6439. Ta p r t i č e k meri v kvadratu 80 cm. Motivi prtička se lahko uporabijo tudi za večje ali manjše prte, za blazine, grelce in celo za predpasnike in obleke. Vogalni motivi merijo 28X22 cm, ravni so 18 cm dolgi in 6 cm široki, mali motivi so pa veliki le 4 cm. Odlikanica «Ultra», na kateri sta dva velika motiva in dva ravna ter štirje mali in en srednjevelik motiv, se dobi za 7 dinarjev. Za prt se potrebuje dvakrat. H 6572. Preprosti vzorci za različno velike prte. Na prtu, ki je sestavljen iz več delov, so mali cveti razporejeni v -obliki venca. Odlikanico «Ultra» z desetimi motivi, ki so veliki 8 in 9 cm, in dvanajst malih cvetov dobite za 7 dinarjev. M^ * H 6572 H 6290. Vezena obroba za bluze in obleke. Cel vzorec je visok 11 cm. Odlikanica «Ultra», na kateri je 1 m vzorca, se dobi s popisom vred za 7 dinarjev. H 6290 K-K 1689. Športna deška oblekica po novem kroju. Telovnik se zapenja spredaj in na žepih z zadrgo in sega s širokim prišitim pasom čez hlačke. Blaga potrebujemo (za velikost 5) 1.10 m, če je 130 cm široko. Mali kroj «Ultra» se dobi v velikostih 5, 7 in 9 po 14 dinarjev. K-M 5515. Modra oblekica za šolo. Ovratnik, zapestki in žepi so pošiti z rdečimi tvezmi, ki so lahko tudi dvobarvne. Rokavi so dolgi ali pa bolj kratki, po kroju urežemo lahko oboje. Pas je usnjen ali pa iz istega blaga kakor obleka. Blaga potrebujemo (za velikost 6) 1.80 m, če je 92 cm široko. Mali kroj «Ultra» se dobi v velikostih 6, 8 in 10 po 14 dinarjev. K-M 5517. Dekliška oblekica iz kariraste flanele. Nekaj novega je oblika ob-ramka. Okrogli ovratnik je iz belega pikeja. Rokavi so dolgi ali pa kratki, oboji so zazna-menovani na kroju. Blaga potrebujemo (za velikost 3) 1.75 m, če je 80 cm široko. Mali kroj «Ultra» se dobi v velikostih 3, 5 in 7 po 14 dinarjev. Moderno oblečeni otroci K-K 1689 K-M 5515 K-M 5517 K-M 5548. Dekliški p 1 a š č e k z obramnikom. Spredaj ima dve vrsti gumbov in se zapenja do vratu. Ovratnik, zapestki in žepi so obrobljeni s prešivom. Žepi so pokriti z žepnieami, ki so pripete na gumb. Plašček ima zadaj pasec. Blaga potrebujemo (za velikost 4) 1.20 m, če je 140 cm široko. Mali kroj «Ultra» se dobi v velikostih 4, 6 in 8 po 14 dinarjev. K-M 5520. Zimska obleka iz temnomodrega rožastega pralnega žameta za večje deklice. Spredaj se zapira na zadrgo. Blaga potrebujemo (za velikost 12) 3 m, če je 70 cm široko. Mali kroj «Utra» se dobi v velikostih 8, 10 in 12 po 14 dinarjev. K-M 5523. Dekliška oblekica z bolerom. Krilo In karirasti pas sta prišita na životek iz podloge, Jopica se pa oblači posebej. Blaga potrebujemo (za velikost 9) 2.30 m, če je 92 cm široko. Mali kroj «Ultra» se dobi v velikostih 7, 9 in 11 po 14 dinarjev. K-M 5539. Dekliški plašč po novem kroju. V pasu se tesno prilega životu in je zato zožen s posnetki. Od pasu navzdol je plašč sestavljen iz ozkih pol, ki so spodaj zvončasto razširjene. Ovratnik je iz ponarejene kožuhovine. Plašček se zapenja na tri gumbe in se lahko zapre tudi do vratu. Blaga potrebujemo (za velikost 10) 1.50 m, če je 140 cm široko. Mali kroj «Ultra» se dobi v velikostih 8, 10 in 12 po 14 dinarjev. K-K 1683. Deški plašč iz rižastega volnenega blaga, besiv po sredi zadnika je prešit, vsi štirje žepi so pa pokriti z zepnicami. Plašč ima spredaj dve vrsti gumbov in se v pasu zadrguje s pasom iz istega blaga. Blaga potrebujemo (za velikost 8) 1.50 m, če je 140 cm široko. Mali kroj «Ultra» se dobi v velikostih 8, 10 in 12 po 14 dinarjev. K-M 5520 K-M 5523 K-M 5539 K-K 1685 Usnjene torbice, ki niso več lepe, umijemo s toplo vodo, ki smo ji primešali nekoliko kisa. Z mehkimi krpami jili potem drgnemo toliko časa, da so popolnoma suhe. Potem zmešamo malo terpentinovega olja in malo stol-čenega beljaka in s to zmesjo natere-mo torbice, ki jih nazadnje prav dobro spoliramo z mehko flanelasto krpo. Torbice so potem spet kakor nove. Preden se lotimo dela ob sajastem štedilniku, si suhe roke krepko zdrgne-mo z milom. Vsa nesnaga se potem hitro in lahko izmije z njih. Obleka ne zdrkne z obešalnika, če oba konca obešalnika ovijemo z ozkim gumastim trakcem. Madeže od rdeče tinte odpravimo iz platna, svile in volne najhitreje s svežo gorčico, ki jo namažemo v debeli plasti po madežu in jo pustimo na blagu čez noč. Drugi dan madež dobro preplaknemo v sveži vodi. Rana prestane takoj krvaveti, če položimo nanjo kosmič vate, pomočene v vroči vodi. Potemnele in raskave šivanke začno kaj kmalu rjaveti. To preprečimo, če jih večkrat vbodemo v kos mila in jih potem dobro zbrišemo. Likalnik je bil prevroč in perilo se je zasmodilo. Če niti niso prežgane, si lahko še pomagamo. Madež zdrgnemo z borovo vodo in izplaknemo v čisti vodi. Madeže od tinte odpravimo s prstov najhitreje s salmijakom. k|£UHKC - KAKO Varčevati ali hraniti se ne pravi samo imeti proračun v ravnovesju, ampak tudi skrbeti za to, da nam v gospodinjstvu ne gredo ostanki in odpadki v nič. Ako se nam skisa smetana ali zgrize mleko, lahko napravimo okusno in zlasti zdravo juho takole: V lonec denemo košček masla, malo kumine, drobno čebulico ter zalijemo to z nekoliko vode (približno za kavino sko- delico). Ko to vre, mleko (ali smetano) dobro razžvrkljamo, primešamo vanj t—2 žlici moke, jajce in sol, potem pa to nalijemo v ono vrelo vodo, poku-lianio in pfidamo malo kisa po okusu. To juho podajamo z opečenim krompirjem. Morebiti se nam kdaj sirček prevleče s klejasto plastjo ali pa se celo raztopi, da skoraj teče. Zrežimo ga na koščke in naredimo okusen sir takole: V kožici (najbolje iz kamenine) raztopimo košček masla ali margarine, denemo na to klejasti sirček, ščepec kumine, malo soli in paprike ter kuhamo med neprestanim mešanjem, da se nam sir ne prismodi. Ko nastane gladka gosta zmes, ji primešamo, med- tem ko vre, hitro eno jajce (pa ga tudi ni treba) in zlijemo v porcelanasto skledico, ki smo jo prej z mrzlo vodo ohladili. Zmes se strdi, in imamo za večerjo košček dobrega domačega sira. Kadar kupujemo slanino, da jo scvremo, kupimo hkrati tudi telečjo ali svinjsko nogo. Kožo s slanino, nogo,, malo narezanega korenja in zelene skuhamo v slani vodi, v katero smo deli nekaj zrn popra, materine dušice in 1 lovorjev list. Kuhano meso z noge obrežemo in ga denemo z zelenjavo vred v globoko skledo. Na to precedimo ostalo kuhano juho, ki smo jo po okusu okisali, in postavimo na hladno, da se strdi. Tako dobimo dobro domačo žolico. PIKANTEN TELEČJ Jezik olupimo in mu Telečji jezik, skrbno in okusno pripravljen ter lepo ser-viran, je jed, ki jo lahko ob vsaki priliki ponudimo še tako razvajenemu gostu. Pri vsem tem pa jed niti ni draga. Iz cbrezanih delov lahko še napravite za večerjo prav okusne krokete in še okusna juha vam ostane. Rabite: 1 telečji jezik, 60 g masti ali masla, manjšo škatlico šampinjonov ali drugih dobrih gobic, eno do dve žlici moke, malo soli in popra in nekaj jušne zelenjave. JEZIK S ŠAMPIJONI jezik operemo in ga v slani vodi skuhamo do mehkega, ^e vročega olupimo in mu odrežemo grlo in vse neuporabno. Nato ga zrežemo na lepe, enakomerne rezine. Iz masti in moke napravimo svetlo prežganje, ga zalijemo z vodo, v kateri se je kuhal jezik, ter pridenemo primerno Količino jušnega zelenja. Ko se omaka navzame pikantne arome teh zelišč, jo precedimo, osolimo in opopramo, vložimo vanjo zrezani jezik in gobice in pustimo, da prav odrežemo grlo in vse neuporabno Jezik zrežemo na rezine Omaka s šampinjoni Tako pripravljena jed je ponos vsake gostiteljice dobro prevre. že pikantnejša je omaka, če ji pridenemo žlico (madejre) dobrega vina. Če je jezika več, kakor ga potrebujemo, ga ne vložimo v omako, ampak ga shranimo in serviramo popoldne ali pa zvečer poleg drugega i arezka in masla. Iv roke ti: Obrezane dele jezika drobno sesekljamo, pridenemo nekoliko jezikove omake ali juhe in toliko moke, da je zmes primerno gosta. Nato oblikujemo svaljke, jih po-v 'jamo v jajcu in drobtinah in na masti ocvremo. Serviramo z zeleno solato in gorčico. ŠPINAČA Špinača je pri nas ena izmed najcenejših zelenjav, pa vendar jo prištevamo med najdragocenejše listnate zelenjave, ker ima v sebi veliko vitaminov A in beljakovin, ki so zelo podobne živalskim. Škoda le, da uničimo prav te najdragocenejše snovi, ker jo predolgo kuhamo in sekljamo. Špinače bi namreč spi >h ne smeli kuhati ali pariti. Tudi če jo zmeljemo, sesekljamo ali pretlačimo, izgubi veliko redilnih snovi, ne glede na to, da se marsikatera kuharica prav ; zaradi zamudnega dela ogiba špinače. V Franciji jedo špinačo celo. Porežejo ji samo peclje, potem jo pa dobro ope-srejo in duše v pokriti posodi v pečici, =a'Ji ji pa prilijejo čisto malo vode ter jo kuhajo približno pet minut. Nate ■stresejo špinačo na rešeto, da se popolnoma odcedi, nakar jo osole in servi-rajo kar na krožnikih ali pa v skledi • s koščkom presnega masla, včasih jo jpa polijejo z raztopljenim maslom. Angleži pripravljajo špinačo prav 'tako kakor Francozi, samo da jo po- lijejo razen z maslom tudi s kislo smetano; kdor ima rad, jo pa lahko potrese še s parmezanom. Italijani pražijo špinačo na olju, tudi celo. Otrebljeno špinačo na olju nekoliko zarumenijo, osolijo, opoprajo, ne- kateri tudi osladkajo. Dobra je tudi z nastrganim parmezanom. Špinačne omlete, cmoki, pudingi, na-rastki in zvitki nas kar vabijo, da je ta dragocena zelenjava čim večkrat na mizi. Narisal: J. Pecliaček. VOLK IN Stara ruska pravljica pripoveduje, da se je nekoč, pred mnogimi leti, vračal siromašen vaški učitelj s svojimi gosli z veselice domov. Pot ga je vodila po širnih zasneženih poljih. Nenadoma je padel v jamo, iz katere ni mogel sam zlesti. Nesreča je hotela, da je bil v jami velik, star volk. Ubogi vaški učitelj ni vedel, kaj bi storil. Zdajci se je domislil svojih go- _P V svetovni vojni so v vseh armadah uporabljali pse za določene namene. Nedvomno jih bodo rabili še bolj v bodočih vojnah. Angleški pisatelj Ha-rold Albert opisuje, kako je angleški Rdeči križ zdresiral mnogo psov na strašilih in živih ljudeh ter jih naučil, da se ne zmenijo za mrtve in stoje na straži pri ranjencih. Psi so nosili na hrbtih torbice s potrebščinami za prvo pomoč, in tako se je lahko marsikateri ranjenec za silo obvezal, ko ga je pes našel. GOSLI sli. Prijel je za lok in začel igrati. Igral je, karkoli mu je prišlo na um, in to ga je tudi res rešilo. Volk je najprej obstal pred njim in poslušal. Toda čez nekaj trenutkov je začel strašno tuliti, kakor da ga kdo tepe. Kmalu nato je skočil iz jame, tekel po polju in se naposled zgubil v oddaljenem gozdu. Drugo jutro so vaščani rešili uboge- V flandrskih močvirjih so se ovčarji bolj obnesli kot vprega za prevažanje strojnic kakor pa konji. Vohali so sovražnika že od daleč in so se mu izogibali tako spretno, da strojnice niso prišle sovražnikom v roke. Na ruskem bojišču so uporabljali polarne pse, opremljene s protiplinskimi maskami, da so donašali strelivo. Na italijanskem bojišču v Alpah so prinašali psi živila in vlekli telefonske žice po pečinah, ki so bile ljudem in mezgom nedostopne. ga učitelja iz jame in ko jim je povedal, kako je z igranjem pregnal volka, mu skoraj nihče ni hotel verjeti. Pa je res tako. Volk ne mara glasbe. Vodja zoološkega vrta v Berlinu je nedavno tega napravil nekaj poizkusov. Skril je goslača v volčjo kletko. Ko so zadoneli prvi zvoki gosli, se je volku po hrbtu naježila dlaka. Postal je nemiren in začel v krogu tekati po kletki. Naposled je postal tako razburjen, da ga je strežaj le z velikim trudom pomiril. Zdaj dresirajo pse v vojaške namene skoraj po vseh državah. Gotovo ste že kdaj tudi pri nas opazili četo vojakov s psi. Nedavno so imeli javno revijo vojaških psov celo v Harbinu v državi Mandžuko. V Franciji, Italiji, Belgiji in Bolgariji imajo celo posebne šole za dresiranje vojaških psov. Uče jih spoi-znavati teren, nositi tempirane granate v sovražne posojanke, napadati sovražne vojake in nositi strojnice po neprehodnem zemljišču. V Jeni imajo celo bolnišnico, namenjeno izključno vojaškim psom. o SI V VOJSKI Rešitev ugank štev. 9 Rešitev križanke. Vodoravno: 1. zima, 7. od, 8. Nina, 10. rak, 12. Nil, 14. si, 16. Avar, 18. Anam. Navpično: 2. in, 3. mir, 4. anas, 5. dona, 6. Akim, 9. diva, 13. lan, 17. Ra. Rešitev zlogovnice. September. Uganke štev. 10 MAGIČNI KVADRAT. 12 3 4 1 2 3 4 Vodoravno in navpično: 1. izvir vse dobrote, 2. pohorski svetnik, 3. sorodnica, 4. kraj pri Kamniku. ZLOGOVNICA. Sestavi iz teh zlogov: klo, kon, le, lib, na, o, vi, za štiri besede, ki pomenijo: 1. zakrament, 2. orodje, 3. otok v gornjem Jadranu, 4. podstavek za obratovanje. Začetne črke od zgoraj navzdol ti dajo ime vlitine, končne črke od zgoraj navzdol pa misel, ki ti pride na um ob njenem zvoku. ŠALE ZA NAŠE MALE Bumčkova šolska naloga o konju. Konj je domača žival. Na divjem zapadli je konj tudi divja žival. Konj živi navadno v hlevu. Na enem koncu ima konj dolg ali kratek rep, na drugem koncu ima pa glavo. Konj ima v glavi velike zobe in dolg jezik, na vsakem vogalu pa po eno nogo. Razlog za jok. «Zakaj pa jokaš, Pepček?« Pepček ihti: «Vsi moji bratje in moja sestra so imeli letos tako dolge počitnice, samo jaz neb «No, to je seveda žalostno; pa zakaj jih nisi imel?» «Ker še ne hodim v šolo!« * UCenci tretjega razreda so pisali šolsko nalogo: «Pri teti na obisku.» Najkrajšo nalogo je oddal Pepček. Glasila se je: «Včeraj sem bil pri teti, ampak moje tete ni bilo damo.» * Iz šole. Učitelj je bil že ves obupan, ker so učenci tako slabo znali. Nekega dne so bili še prav posebno nevedni. Učitelj vzame iz žepa dva dinarja in ju da učencu, ki ga je imel za najbolj neumnega, in pravi: «Pepček, pojdi v lekarno in kupi za dva dinarja pameti!» Pepček je šel, pri vratih pa se je obrnil: «Ali naj rečem, da je za vas, gospod učitelj ?» Jana: PRVIČ Od severa je pihal vedno hladnejši veter in nosil suho listje po zraku. Prišla je jesen, tista usodna jesen, ki jo je Janezek s takim strahom pričakoval. Treba bo v šolo. Zdaj bo konec vseh zabav in norčij, ki so prinašale toliko pestrosti v njegovo mlado življenje. Da, včasih si je pač zaželel, da bi bil že velik in da bi hodil v šolo, toda to je bilo samo takrat, kadar so ga starejši tovariši prezirljivo izključevali od iger, češ, kaj boš ti, saj še brati ne znaš. Toda to je bilo le redkokdaj, kajti v srcu se je vedno bal šole, učiteljev, palice in drugih grozot, s katerimi so ga strašili starejši fantje. Ljubi Bog, to pač ne more biti kar tako, če moraš sedeti v klopi kakor pribit in strmeti samo v gospoda učitelja, ki ti razlaga reči, o katerih se ti še ne sanja. No, ampak bo že kako. Konec ga pri tem gotovo ne bo, saj so že mnogi drugi pred njim pretrpeli te težave, jih bo pa še on — Janezek, saj je junak! Teden dni pred začetkom je mama Janezka lepo oblekla, pa sta šla na-kupovat knjige. Janezku se je hudo imenitno zdelo, ko so ga prodajalci s takim občudovanjem gledali, češ, glej ga fanta, v šolo že gre. In pravili so mu «mladi gospod* ter mu v torbico dali knjig, da so ga rame bolele, ko jih je prinesel domov. «AIi je težka ta učenost*, je potožil zvečer očku, ko se je vrnil iz pisarne, in mu pokazal rdeča ramena. «Pa še kako,» mu je odgovoril oče, «ampak k sreči ti učenosti ne bo treba dolgo nositi na ramah, temveč jo boš moral čimprej preseliti v glavo, kjer bo sicer lažja, zato pa jo boš teže noter spravil!* Vso tisto dolgo noč je potem Janezek sanjal, kako je tlačil knjige v glavo, da mu je pri tem tekel pot z obraza, pa je bil ves trud zaman. Ko se je zjutraj zbudil, je bil strah pred šolo še večji, kajti če so ,že v sanjah take težave, kako hudo bo šele takrat, ko bo šlo zares! Veliki dan je prišel. Janezek se je od samega razburjenja zdramil že ob šestih in prebudil vso hišo. V torbo je dal vse knjige, žepe pa si je natlačil z jabolki in kruhom, da bi od prenapornega sedenja v šoli ne omagal. Na skrivaj pa je vtaknil v žep še «fračo*, da se bo lahko branil, če bi mu kdo delal silo. Tako oborožen, se je odpravil z mamico na pot. V šoli je bil že pravi sejem. Starejši otroci, ki so se že poznali, so se živahno pozdravljali in si pripovedovali počitniške pustolovščine. Manjši, ki so prišli prvič v to hišo učenosti, pa so se previdno tiščali maminih kril in se zvedavo ozirali naokrog. «Glej ga no sosedovega Pepčka*, je pol tiho zaklical Janezek. «No, kakšen bojazljivec, da ga le ni sram, čisto objokane oči ima. Na cesti se je pa vedno tako junačil! Od zadnjič sem mu dolžan še brco, ko me je izza vogala tako grdo ometal z blatom. Mu bom že pokazal, če bova skupaj sedela!* Takele pregrešne misli so obhajale Janezka, ko sta z mamo stopila v razred. Ob katedru je stal učitelj, jo j, kakšen je bil! Preveč grozen sicer ni bil videti, ampak pleša vrh glave! No, to si jo bo Janezek ogledal, kadar bo učitelj razlagal kakšno pusto stvar. Z vsakim trenutkom se je večal njegov pogum, še pol tako ne bo hudo, kakor so ga strašili! Šolsko življenje se mu je kmalu priljubilo. Z velikim navdušenjem se je seznanjal s svojimi sošolci, s katerimi je potem domov grede uganjal vse mogoče norčije. Je bil pač junak naš Janezek, junak, ki se nikogar ni bal in se je spustil v vsako pustolovščino. To je pravil tudi svojim tovarišem, pa mu niso verjeli. «Čisto vsega si pa tudi ne upaš*, so ga dražili. «Ali naj vam dokažem*, jih je izzival Janezek. «Kar povejte mi, kaj naj naredim, pa bom!» «Veš kaj,» se je spomnil eden izmed njih, «pa ustreli našega učitelja s fračo v plešo, če si upaš! Ko si tak junak!* Janezka je pogrelo. Ne, kaj takega se pa res skoraj ne upa. To je vendarle preveč. Ampak kaj, če tega ne bo napravil, se mu bo smejal ves razred, in prišel bo ob ves ugled. Mora, pa naj ga stane, kar hoče! «Prav, pa bom, da boste videli, da se res ničesar ne bojim*, je rekel tovarišem. «še jutri boste videli moj pogum.* Potem so se razšli. Janezek je bil ves popoldan nekam zamišljen. Vsa zadeva vendar ni tako preprosta, in posledice bodo zanj lahko usodne. Vso noč je sanjal, kako meri v učiteljevo plešo, pa ne more in ne more sprožiti, sošolci se mu pa smejejo in mu stržejo korenček. Od vseh težav, ki jih je ponoči preživel, ZAPRT mu je bilo zjutraj skoraj slabo, tako da ga je mama zaskrbljeno vprašala, kaj mu je. Pa je hrabro zatajil svoje težave, pomolil je k angelu varuhu, da bi mu ta dan zvesto stal ob strani, stisnil fračo in papirnat nabojček v žep in odšel. V šoli so že vsi vedeli za njegovo stavo. Pol z občudovanjem, pol s strahom so ga ogledovali tovariši in ga z očmi spraševali, kaj bo. Janezku je od minute do minute bolj upadal pogum, in ko je pozvonilo in je stopil učitelj v razred, je bil čisto na koncu. Če bi mu le kdo hotel namigniti, da mu tega grozotnega dejanja ni treba storiti. Toda ne, vsi so ga izzivalno gledali, kdaj bo pokazal pogum. S tresočimi rokami je izvlekel fračo, jo nameril, in zzz je zletela papirnata kroglica učitelju naravnost v plešo. Krasen strel! Ni zaman slovel za imenitnega strelca. Toda kaj bo zdaj? Učitelj se je vprašujoče ozrl po razredu. «Kdo je bil to?* je zagrmel njegov glas. Vse oči so se obrnile v Janezka, ki je hitro vstal. «Ti? No prav, po pouku me počakaj v razredu!* Janezek si je skoraj oddahnil. Svoje dejanje je storil, čast je bila rešena. Vse, kar bo zdaj prišlo, ni več besede vredno. Toda v srcu ga je vendar stiskalo. Komaj mesec dni hodi v šolo, pa že zaprt! Kaj bodo rekli doma! Dopoldne je minilo, kakor bi mignil. Sošolci so se odpravljali domov in škodoželjno pogledovali Janezka, ki je kakor kupček nesreče sedel v klopi, in si mislili: «Prav ti je, ti junak, zdaj pa imaš!* Ko so na stopnicah utihnili poslednji koraki, se je učitelj vrnil v sobo, in zasliševanje se je pričelo. Janezek je učitelju vse lepo razložil. «Saj mi je žal,* je zaupno razlagal, «pa nisem mogel drugače, ker bi se mi vsi smejali.* Učitelj ga je resno gledal, toda nekaj kakor smehljaj se je zabliskalo v njegovih očeh. «Torej tako je to! Seveda, prav za prav res nisi mogel drugače, dasi ni Bog ve kako lepo, da se tako postavljaš pred tovariši. Mar bi se pridno učil in jim s tem pokazal, kakšen junak si! No, za danes naj bo, drugič pa glej, kje in kako boš razkazoval svoja junaštva!* Janezku so oči kar zažarele. Šolska soba, ki se mu je še malo prej zdela prava ječa, je na mah postala vsa svetla in prijazna, učitelja bi pa od same ljubezni najrajši objel! Brž je stlačil knjige v torbo in med potjo, ko je tekel domov, je za trdno sklenil, da se bo pridno učil in s tem pokazal učitelju svojo veliko, pravkar vzcvetelo ljubezen. ŽENSKE IN Daleč so že časi, ko niso knjige ženskam nič pomenile. Takrat so celo dame le malo listale po knjigah; brale so kvečjemu podlistek v dnevniku. V modernem času pa je čisto drugačen odnos žene do knjige in čitanja. Vsaka gospodinja bere svoj dobri ženski časopis, ki ga ne more pogrešati, in čuva knjižnico moža in otrok. Pametno skrbi, da se duševni zaklad poveča. Gospodinja ve: izposojevalne knjižnice prinašajo v hišo nekaj neosebnega, tujega. Zato si prizadeva, da si po možnosti nabavi čim več lastnih knjig. Tudi dekleta rada berejo knjige, in prav je, da jih berejo, zakaj tudi iz knjig si človek pridobi izkustvo, poznanje življenja — in sicer ceneje kakor z izkušnjo v življenju. Nobena gospodinja bi ne snrela biti tako malomarna, da bi si ne prizadevala, množiti domačo knjižnico. Dve reči delata dom udoben: ura na steni, ki tiktaka in bije ure, in knjižnica ali polica s knjigami v tihem kotičku. «Knjige so prijateljice in prijatelji, knjige so tovarišice in tovariši«, je star preizkušen rek. S knjigo se lahko zabavamo, če hočemo, jo lahko odložimo, ako se nam poljubi. Knjiga ni nikoli huda, vedno nam je na uslugo. Saj ni treba, da bi imel človek v svoji knjižnici samo klasična dela. Dobro je, če jih ima, treba pa je tudi razvedrila. Zlasti v bolezni je potrebno lahko čti-vo. Zato imejmo vsakovrstne knjige za razna razpoloženja. Zabavne, poučne, praktične knjige. Žena ne sme imeti knjig samo v okras stanovanja, temveč jim mora biti tudi duševna prijateljica. Mora se zatekati k njim, kadar si zaželi zabave, kadar išče tolažbe, kadar bi se rada poučila. In knjiga komaj čaka, da prideš k njej in ji poveš, kaj želiš od nje. «Seveda,» boste rekli, «ampak knjige st:mejo denar!» Res je, toda pomislite, da izdaste večkrat majhne zneske za stvari, ki imajo za vas komaj bežno vrednost, liočim je vsaka knjiga, ki si jo nabavite, za vas majhen trajen zaklad, nekaj, kar vas bo v življenju bog ve kolikokrat zabavalo in poučevalo. In pa danes si lahko množite knjižnico prav poceni in pod ugodnimi pogoji. Jaz sem na primer danes v posesti malone prav vseh knjig, ki so izšle v založbi «Eva-lit» in «žena in dom«. Nabavila sem si jih pod tako ugodnimi pogoji, da res nisem čutila in pogrešala tistih zneskov, ki sem jih dala za te knjige. In zdaj imam lično zbirko knjig, kamor se zatekam po zabavo, pouk in tudi tolažbo. Koliko lepih ur sem že preživela s temi dobrimi prijateljicami! In če izračunam koristi, ki so mi jih prinesle praktične knjige «Žene in doma«, vidim, da sem naložila tiste male zneske tako dobro, da mi nosijo več ko sto- KNJIGE odstotne obresti. Poskusite še vi! Dajte si poslati brezplačne sezname knjig in knjižnih zbirk po upravi «Žene in doma« — saj če že niste naročnica, pa vsaj citate to revijo — in gotovo mi boste hvaležni za to opozorilo, ko bo- Dva britanska duhovnika, Balleine in dr. Goudge iz Oxforda, sta pričela velik boj proti praznoverju, ki se v Angliji zmerom bolj širi. V ta namen sta priobčila pravkar v veliki nakladi knjižico, katero imenujeta «katalog grozen. Namen te knjižice je, da bi se Angleži vzgajali tako, da bi brez strahu šli pod vsako lestvo, ki bi nanjo spotoma naleteli, da bi brez skrbi sedli k mizi, pri kateri sedi trinajst ljudi, da bi se ne bali ne petka ne trinaj-stice. Nekatera praznoverja — razla-L'£ la duhovnika v svojem katalogu — so poganskega, drusra pa spet krščanskega izvora. Na primer prazna vera, da je petek nesrečen dan, je nastala zato, ker je bil Kristus v petek križan. Tudi praznoverje »trkanje na les, mizo itd.» izvira iz srednjega veka, od «dotaknjenja križa«. Prazna vera, da ne smemo hoditi pod lestvo, je nastala pod vplivom slik Gospodovega križanja, kjer je bila na križ prislonjena lestva, zraven nje spodaj pa je bil hudič, ki v . Življenje V svoji znameniti knjigi, ki je dosegla svetovni uspeh, pravi pisatelj dr. Walter B. Pitkin, profesor kolumbijske univerze v New Yorku: «Šele ko smo štirideset let stari, vemo prav za prav, čemu smo na svetu. Šele štiridesetletnik lahko trezno presoja, ima dovolj izkušenj in ve ceniti prave vrednote tega sveta. Veselite se, štiridesetletniki in štiridesetletnice, da se Vaše življenje šele pričenja! Štirideset let — to je zavidanja vredna doba!» Toda s samim dejstvom, da smo štirideset let stari, seveda še ni vse opravljeno. Pretehtati je treba svoj delavnik, potrebna je organizacija našega dela, naših sposobnosti in našega prostega časa. Dr. Walter B. Pitkin je svo jevrsten apostol, ki nam zna dopovedati, kako si moramo urediti vsakdanje življenje, da do kraja uživamo tiste koristi, ki nam jih življenje lahko nudi. ste segali po tej ali oni knjigi v svoji knjižnici. Videli boste, kako vam bo v zadoščenje, v ponos in v veselje, ko boste lahko rekli: «Vse tole je moja last! Z ljubeznijo sem si vas pridobila, drage prijateljice, in to ljubezen mi vračate, vedno pripravljene, da bi me zabavale, poučile in mi svetovale ob vsaki priložnostih je jezik kazal. Nesrečna trinajstica izvira \l tega, da je bilo pri zadnji večerji trinajst oseb in se je trinajsti — judež — drugi dan obesil. Praznoverje, da prinaša raztresena sol nesrečo, je istega izvora: pri zadnji večerji je Judež raztresel sol. Mnogi ljudje — trdi knjižica — ne verujejo v te srednjeveške prazne vere, a se jih vendar držijo, ker človek ne more premagati občutka nadnaravnega. Če si ga ne zna versko pojasniti, pada človek v prazni' • i je. * Ta najnovejša knjižica britskih duhovnikov in znanstvenikov zopet dokazuje, kako potrebno je bilo, da izda naša založba izvrstno knjigo «L. Lost, Česa iščete v zvezdah?* Ta knjiga Vas bo poučila o vsem, kar človeka slepi in vara in zato tudi muči. Kdor jo bo razumno bral, bo spoznal, kolika nesmiselnost in nesreča je praznoverje, čarovništvo, astrologija i. dr. letom Da, življenje se res da prične s štiridesetim letom, toda samo tedaj, če smo sploh začeli prav živeti. Zgolj mi sami lahko odločamo o tem, ali hočemo biti s štiridesetimi leti starčki ali s šestdesetimi mladeniči. Da ne zaigramo svoje usode, je treba, da se točno poučimo o načinu življenja po štiridesetem letu. In če že nam samim ne bo dano v polni meri doseči idealov, ki jih navaja Pitkinova knjiga, naj bodo vsaj pokolenja, ki pridejo za nami, srečnejša in zadovoljnejša. Zato je Pitkinova knjiga važna in tehtna vzgojiteljica. Rade volje nam boste zatorej priznali, da je založba «Evalit» storila dobro delo, ko je poskrbela za jasen in poljuden slovenski prevod Pitkinove knjige. Založba je uvrstila Pitkinovo knjigo «Življenje se prične s štiridesetim letom> med svoje letošnje redne izdaje, ki jih prejmejo naročnice revije «žena in dom« med petimi knjigami, vse za 37 din, v knjigarnah pa bo samo ta knjiga stala 30 diii. BOJ PROTJ PRAZNOVERJU se prične s štiridesetim um /tur Pred desetimi leti je umrla Dana Golia Koblerjeva Pred desetimi leti je za vedno zaprla svoje lepote žejne oči naša največja pianistka Dana Koblerjeva, poročena Golia. Njena smrt je pustila v našem glasbenem življenju globoko vrzel. S kolikim upom, obožavanjem in ljubeznijo smo spremljali njeno življenje, kajti vedeli smo, da hrani v svoji duši nebroj zakladov, da nam je komaj začela dajati iz svojega bogastva in že jo je neizprosna bolezen položila v tiho bolniško sobo. Bog sam ve, kako se je borila za svoje življenje, kako se je z vsemi silami upirala smrti, kako je hrepenela po ozdravljenju, ker se je zavedala, da nam ima še toliko dati. Poslednje razočaranje v njenem življenju je bila zavest, da je vsa ta borba zaman in da je smrt močnejša od življenja. Dana Koblerjeva se je rodila 6. junija leta 1892. v Ljubljani, kjer je dovršila učiteljišče, hkrati pa študirala glasbo. Po maturi je odšla v Prago na konservatorij, kjer je ostala več let. Slovela je kot nenavaden talent in odlična učenka, ki je takoj skraja v glasbenem svetu vzbujala veliko pozornost in mnogo nad. Razvila se je v našo najboljšo pianistko, obdarjeno z globoko čutečo dušo. Že med vojno je večkrat koncertirala v domovini. Ko se je Dana Koblerjeva vrnila iz Prage v Ljubljano, je postala klavirska učiteljica na šoli Glasbene Matice, pozneje pa profesorica na našem kon-servatoriju. Nekaj časa je poučevala tudi klavir v Osijeku. Med njenimi učenkami sta bili tudi Zora Zarnikova in Jadviga Poženelova, obe priznani pianistki iz mlajše generacije. Po prevratu se je odpravila Dana Koblerjeva z našo sopranistko gospo Pavlo Lov-šetovo na daljšo turnejo. Po vseh večjih mestih Jugoslavije sta prirejali koncerte. Povsod so ju sprejemali z največjim navdušenjem, povsod so kritike hvalile Danino visoko muzi-kalnost in tehnično dovršenost. V Beogradu je obiskal koncert tudi takratni regent, poznejši kralj Aleksander I.. ki je bil sam izredno muzikalen in je znal pravilno oceniti Danine umetniške zmožnosti. Povabil je obe mladi umetnici, da sta koncertirali na dvoru, kjer sta bili odlikovani z redom sv. Save. Velike uspehe sta želi tudi v Trstu in Gorici. Ko se je vrnila s turneje, se je z velikim zanosom lotila dela v Ljubljani. Hotela nam je dati vse svoje bogastvo, a žal je morala spoznati, kako grenak je kruh umetnika v do- lini šentflorjanski. Jazz in manj vredna glasba je užigala, na umetniške koncerte Dane Koblerjeve pa so hodili le izbrani, umetniško čuteči ljudje, tako da je bila zmeraj v skrbeh, ali bodo koncertni dohodki pokrili tudi izdatke. Mnogo bridkih ur in mnogo razočaranj je doživela na svoji kratki življenjski poti. Osebno je bila Dana Koblerjeva izredno simpatična, pogumna, živa, duhovita in dovzetna za vse, kar je lepega in dobrega v življenju. Močan narodni duh je preveval njeno oseb- nost, in živo je verovala v dan osvoboditve izpod avstrijskega jarma. Ko so avstrijski orožniki gnali po ulicah vklenjene naše slovenske fante, je iz protesta skočila k enemu izmed njih in mu poljubila vklenjene roke. Za tako dejanje je bilo treba v tistih časih veliko poguma ... Umrla je dne 27. oktobra leta 1929. v Ljubljani. Pokopana je na pokopališču Sv. Križa. Ob desetletnici njene smrti se z ljubeznijo in vdanostjo spominjamo nanjo in jo slej ko prej težko pogrešamo. (zž) Kadar boste žalostni, se spomnite da so ljudje — in morda živijo blizu vas — ki so neozdravljivo bolni, brez upanja, da bi se jim vrnilo zdravje, da v trenutku, ko se vi predajate svoji žalosti, nekomu umira njegov najdražji, da so hiše bolečin in trpljenja, ki jim pravimo «bolnice», «bolnice za duševno bolne« itd., kjer bi vi šele izmerili velikost svoje žalosti, ki je pogosto nepotrebna, da je vse na svetu minljivo; tako, kakor se menjavata dan in noč, tako pride za žalostjo veselje, četudi včasih le majhno, da prav tako, kakor ne grozi iz vsakega oblaka dež in nevihta, marsikatero zlo, ki ga pričakujemo, sploh ne pride, da se zelo motimo, ako mislimo, da je naše trpljenje največje, da je čisto nepotrebno mučiti sebe in druge zaradi nečesa, kar se ne da več izpremeniti, da se na svetu vrstita radost in žalost, in da se nam bo včasih to, kar nas danes žalosti, zdelo pozneje čisto malenkostno, prav tako kakor otroške bolezni, za katere več ne verno, da si škodujemo že s trditvijo, da smo nesrečni, zakaj tudi ta inisel pomaga k temu, da bi bili res nesrečni, da je veliko bolje živeti in verovati v boljši jutršnji dan, kakor obupovati in izgubljati nado, da raste iz trpljenja značaj — in narod potrebuje dobrih značajev. Ali poklic n nadomestilo za zakon • Že slavni grški filozof Aristoteles je spoznal, da je človek družabno bitje. Iz tega spoznanja je pravilno sklepal, da je samota za človeka nefoaravno stanje. Duševna samota delovne žene tvori danes eno izmed najvažnejših, najbolj perečih vprašanj. Mi smo tega nazira-nja, da danes tako razširjeno mnenje, češ da poklic more ženi nadomestiti zakon, ni v skladu z dejstvi. Kdor to trdi, skuša iz sile narediti čednost. Reči bi se moralo, da poklic pač na žalost «mora» večkrat nadomeščati zakon, a nadomestiti ga ne «more». Gotovo je poklic za zelo mnogo žensk dandanes prav važna, da, življenjsko važna zadeva. Toda nikakor ne more biti polna vsebina življenja, ker v ozadju takega ženskega življenja neizprosno preži samota. Ženske samoto še veliko teže prenašajo kakor moški. V samoto obsojena ženska je zelo pomilovanja vredna stvar na zemlji. Na tem ne morejo ničesar izpremeniti niti zgolj umstveni razlogi; to je zakon narave, in narava je neizprosna. Ljubezen igra namreč v čutnem življenju žene največjo vlogo. Ženi ni potreben samo njen «jaz», ampak tudi «ti», na katerega se morajo osredotočiti vsa njena čustva. Kjer tega «ti», tega čustvenega objekta ni, mora priti na njegovo mesto nekaj drugega. Ako je to poklic, ki naj bo nadomestilo, potem morajo misli razuma in pameti izpolniti tisto mesto, ki je drugače pridržano čustvovanju. To je sicer mogoče, toda najlepše, kar ima žena, namreč njeno žensko notranje življenje, pri tem zakrne. Zakon je in bo najvišje doživljanje človeške sreče. Kdor stopi v zakon, uide samoti. Toda celo tiste ženske, ki jim zakon ni usojen, bi se ne smele odločiti za samoto. Pojem osamele žene je na žalost pojem današnjega časa. Kdor ga prav razume, ga ne bo zase sprejel, temveč si bo prizadeval, da bo ta pojem spet izginil. Samota ne more človeškega življenja nikoli obogatiti, temveč napravi življenje samo revnejše. M. K.: DA SO ŽENSKE INDISKRETNE? (Beseda mladini možem na srce.) Jelka se je s svojim fantom razšla. Vse v pisarni smo videle na njej, kako jo to boli. Kadar smo jo s silo vzele v kino s seboj, je vselej izrabila temo za to, da je lahko jokala. Ah, kako je to dekle imelo svojega fanta rado! Štiri leta sta se ljubila, in zdaj nenadno konec. Zakaj sta se razšla, nismo izvedele. Po njeni krivdi? O tem smo močno dvomile. Poznale smo jo kot pošteno in zvesto dekle. Vsa ta leta je ni nikoli nihče videl, da bi obračala oči na koga drugega. Kadar ni imela sestanka z Jankom, je sedela doma, ši-* > la in živela samo v mislih na prihodnji sestanek. Vse smo si prizadevale in se delale, kakor da ne vidimo njene žalosti. Nič več je ni čakal po uradnih urah, za to pa smo jo čakale vedno me, da bi ne občutila samote in žalosti, ker je on več ne čaka... Zadnjič sva se peljala jaz in moj fant na izlet. Pa mi on kar iznenada pravi: '•Poslušaj, tega mi niti nisi povedala, da sta se Jelka in Janko razšla.® «Nisem vedela,» sem odgovorila, «da bi te to zanimalo!* «Zakaj ne! Saj sem hodil z Jankom v šolo! Lepa ptičica se je izvalila iz Jelke; na videz taka svetnica, v resnici pa baje neznosen značaj. Kakšna je bila med vami dekleti? Še dobro, da se je Janko pravočasno odločil za rla-zid, sicer bi se mu to grdo maščevalo v zakonu.* Zagledala sem se z odprtimi usti vanj. Toda moj dragi je govoril dalje, kakor da ima namazan jeziček. Pripovedoval je razne podrobnosti iz razmerja Jelke in Janka, različne spoire in napake. Skratka — nisem videla še tako poučenega človeka, kakor je bil moj bodoči gospodar in zapovedovalec. Slednjič mi je bilo že preveč in u stavila sem tok njegove zgovornosti z vprašanjem: <ra volja poedinca in medsebojna ljubezen ljudi sta najboljše jamstvo za svetovni mir. In če hočemo me ženske popolnoma izvršiti svoje poslanstvo na zemlji, moramo služiti tej nalogi v vsej tišini: dajajmo ljubezen in skušajmo zediniti vse družine sveta v eno samo veliko družino, ki živi v miru in slogi v dosego popolne sreče.. MATI TRI STO MILIJONOV ŽEN Poročile so se naročnice: gospodična Fanika Drečnikova z gospodom Zoranom Cundrom iz Kamnika, gospodična Teja Drašeoa z gospodom Franjom Srnovršnikom iz Celja, gospodična Nežika Grundnerjeva z gospodom Pavlom Erznožnikom iz Škofje Loke, gospodična Marija Kalanova z gospodom Adolfom Kovačem iz Slovenskih Konjič, gospodična Mici Klandrova z gospodom Francem Bizjakom iz Ljubljane, gospodična Pavlina Kauklerjeva z gospodom Leopoldom Mohorkom iz Po-brežja pri Mariboru, gospodična Emilija Kogejeva z gospodom Josipom Mazejem iz Preval j, gospodična Marica Kovačeva z gospodom Rikom Gdtzom z Jesenic, gospodična Matilda Novakova z gospodom Ladislavom Babičem iz Niša, gospodična Monika Novak z gospodom Ladislavom Medvedom iz Št. Jurija, gospodična Olgica Ožbaltova z gospodom Siherlom iz Dev. Mar. v Polju, gospodična Angela Staničeva z gospodom Franjom Punčuhom iz Poljčan in gospodična Lojzika Volčeva z gospodom Slavkom Jelinčičem z Jesenic. Iskreno čestitamo! NE POZABITE nakazati ostanek naročnine za «2eno in dom», ki je zapisan v pismu, ki ste ga te dni s položnico vred dobili, in naročnino za pet zanimivih knjig: «Za pridne roke* — IX. deb «2ivljenje se prične s štiridesetim letorm «Česa iščete v zvezdah?» «2ivljenje in zapisana pravica* ter «Gospodinjski koledar za leto 1940». MISLI Izpolnjuj svojo dolžnost toliko časa, da ti bo v veselje. * Mnogo izkusiti se še ne pravi: biti izkušen. * Devet desetin naše sreče je osnovanih edinole na zdravju. * Tsto hoteti in istega ne hoteti — je pravo prijateljstvo. * Naši prijatelji se ne menijo za to, če se nanje jezimo, pač pa se jezijo na nas, ako se zanje ne menimo. Modna risarica Lojzka se je v osnovni šoli dobro učila, posebno risati je znala. Učitelji so jo hvalili, toda njen oče je bil preveč praktičen mož, kakor da bi jo dal študirati. Poslal jo je v meščansko šolo, češ, potem se pojde pa kaj učit. Čeprav je Lojzka imela v šoli dobre uspehe, sta vendar oče in mati sklenila, da jo bosta dala v kako obrt. In tako je Lojzka vstopila v modni salon,, da se bo izučila za šiviljo. Šivanje jo je vedno1 veselilo. Posebno s kroji je imela rada opraviti. Kadar je količkaj utegnila, se je učila risati. Dve leti se je že učila v popolno zadovoljstvo svoje mojstrice, ki je poznala njeno marljivost in njen dobri okus. Lojzkin oče je bil železničar. In ker je imel kot tak vožnjo zelo poceni, je vzel o veliki noči hčerko s seboj v Trst. Lojzka je bila vsa srečna, saj je prvič videla morje, in mesto je bilo tako lepo. Seveda so jo zanimale tudi lepe izložbe. Katero žensko bi ne? Najbolj si je kajpak ogledovala izložbe svoje stroke. «Gospa,» je pravila vsa navdušena, ko je prišla po praznikih spet v službo, «tako lepe obleke pa še nisem videla! Čudno, sredi aprila smo šele, pa imajo v Trstu že poletne obleke v izložbah. Joj, tisti poletni model je bil prekrasen. Barve, oblike, kroj, okusna razporedba okraskov itd. — vse je bilo kakor pesem.* «Kakšna pa je bila tista obleka, da si tako navdušena?* In Lojzka je vzela svinčnik pa je začela risati in pri tem razlagati. Po spominu je narisala model do vseh podrobnosti tako lepo, da je mojstrica kar strmela. Ne dolgo nato je Lojzkina gospa pri sestanku obrtnic in obrtnikov njene stroke in sorodnih strok pripovedovala o Lojzki in njeni nadarjenosti. V torbici je imela Lojzkino risbo. Pokazala jo je in vse potrebno povedala. Navzoč je bil tudi lastnik nekega velikega podjetja, ki je bil hkrati tudi arhitekt. Ta je takoj spoznal, da je Lojzka res talent, ki bi ga bilo škoda, če bi se udejstvoval samo pri enoličnem šivanju v modnem salonu. «Jaz bi pa to dekle le rad videl. Morda bi se ji dalo kako pomagati«, je rekel arhitekt. «Če želite, ji bom povedala.* «Dobro, veselilo me bo.» In drugi dan je mojstrica vse to povedala Lojzki. Sprva je bilo dekletu malo nerodno, da bi šla v pisarno gospoda arhitekta. Ko pa je nekaj časa premišljevala in ji je njena gospa rekla, da ji bo dala popoldne prosto, se je odločila. Popoldne je stopila v arhitektovo pisarno, vljudno pozdravila in se sploh lepo, prikupno vedla, tako da je napravila tudi v tem pogledu najboljši vtis. Z nekaj praktičnimi primeri se je gospod dodobra prepričal, da bi se dala Lojzka lepo izvežbati in izpopolniti v svojem znanju. «Sprejel bi vas za modno risarico, gospodična, če hočete. Ker ne dvomim tudi o vaši dobri volji in prizadevnosti, upam, da se bomo dobro razumeli.* «Ampak naša gospa? Moram jo prej vprašati in prositi za dovoljenje.* Uspešni rezultati so zajamčeni v vsakem priti mera, ali pa se Vam vrne dvojna kupna cena BREZPLAČNI VZOREC: Vsak čitatelj tega lista more dobiti zelo okusno kaseto s kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih nijans. Pošljite Din 5*— v poštnih znamkah za poštnino omot in druge stroške na naslov: H nko Mayer i drug. Odio 16-W, Zagreb, Pra ka ulica br. 6 Rokopisi se ne vračajo. Izhaja vsakega 1. v mesecu. Odgovorna urednica Rija Podkrajškova v Ljubljani. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Dalmatinova nI. 8/1. Tel. 21-32. Tiskala Delniška tiskarna d. d. (predstavnik Frane4 Pintar v Ljubljani). iojenleta: S 9-13 Budillca. sa pre- — ciznim slroiem, emaili- 2 Cj rana u rainim bojama. J moderan, — praklican oblik, t» napravam pomoeu koje dodiron prsta obuitavite nepoieljnu tvenjavu na- kon ilo sle se probudili Din 19,— S 9-2 Garnitura ta njegu Ijepote: kutija pu ca ta pudranje, crvenilo za lice, crvemlo črnilo ta obrve i toaletni sapun. sve ukupnc S 9-12 Boca kolonjske vode, na|-moderniji oblik, sadrži 3 decilitra line kolonjske »ode sa mirisom po ielji, pok Ion cijena Din 28.— S 9-3 Garnitura la brf|an|e: ogledalo na stalku sa zdielicom ta sapo- nan,e. četka za sapunan,e. aparat za bnianie od bakelita. tO komada noiiča za bnianie marke »Habu- so«, sapun za sapunanie u tuljku od bakelila. stipsa (kamen) za po- M P^k _ Slije brijama, zaustavljač krvi. sve • ukupno Din 26.— S 9-14 FlaKon t« kolonjsku vodu, od stakla u raznim boiama, sa kratkom montaiom, nainoviji oblik Din 17,— S 9-4 Garnitura t* manikiranje, Maokure S 9-17 Flakon la kolonjsku vodu, van-redno ukusan, kombiniran raznobojniro; prugama, slaklo bijelo pola prožimo pola mat samo Din 16.— S 9-16 Flakon ta kolonjsku vodu, od bi- ,elog stakla sa ukusnim ornamentima, sa kratkom riontažom, vrlo apartan oblik, reklamna cijena Din 20.— S 9-5 Garnjju^ la kiranje, več«, luk: u raznim bojama, tirana na kartonu S 9-15 Termolor, od crvene gume, sa pn-čvričenim patentnim čepom, veliki Din 36.—, srednji Din 29.—, mali Din IS— stran našega katerega dobite brezplačno Vzlic situaciji, ki je nastala, moremo svojim stalnim odjemalcem nuditi v novi sezoni radi znano velike izbire TUDI NIZKE CENE kakor vedno doslej. novega kataloga ponudbe«, S 9-8 Ukinna boca, fine kolonjske vode u raznim miri-sima po ielji, sadriina 1v' decilitra, samo 18.— S 9-9 Budtllca, udomačeni oblik, poni-klovana, sa strojem, koji desetka go-dina funkcionira, veči oblik Din 48.— P o k I o n i uvijek dobro došao! Njegujte Vaše čedo! b 9-11 SlroJ za illanje. (ino pomklovan. sa re- a ^^ zervnim perom, fino pakovan u originalnoj tvor- j m ničkoj kutiji. br. 00 »In 28— W * S 9-10 Garnitura za damu: najmoderniji oblik emajlirane doze za puder i kutija čuveno linog p dera marke ..Lenlhenc, oboie samo Din 19.