Učiteljski tovariš Stanovsko politiško glasilo J- C/. C/. — selcci/e xa dravsko banovino v Cfubljani MiB LfA»A^n/l nril/k/I/> == Ur*d*iit— bt mpmmt IJmUJmmm. FnmiOiumika milm «/I. Rmkmpi—vnmvrmimmm. Nt/rmnkiranih pUmm nt .prtjmmmm. a. /cA«/« ndt Utrttk. Naroinlna IHmm lK ^lesecnu f* M.±U%J%J. " l'! = M />*■ M M o*. ČM »M/. J. U. V. UW . Ummrbm. Oglmsi p, mmik., trn dmf^rm, d.v. k p. MtM.nri.//.IU Tmlmfon 3112 Pod pokroviteljstvom Ni. Vel. kralja Aleksandra I, v okrilju iUU, sekcije za dravsko banovino Mogočna manifestacija mladinske pesmi ,Dneva mladinske glasbe" 2. in 3. junija — Stoti koncert „Trboveljskega slavčka" — Velikodušni dar Nj. Vel. kralja — Nastop 20. mladinskih pevskih zborov iz vse dravske banovine — Ustanovitev fonda za propagando mladinske glasbe Odprlo se je tisoč mladih grl in iz tisoč mladih src je privrela pesem, kakršne še ni slišala jugoslovanska zemlja. Bila je iskrena, spontana pesem, ki je svojemu brezmejnemu hrepenenju iz ust mladine dala dovolj jasen dokaz, da je edina, ki ji ni meja, ki je edina dovolj 'bogata za vse in vsakogar posebej, da mu da, kar mu ne more dati nihče danes, ko potrebujemo vsi vere vase. vere v zgodovino in bodočnost naše države. 2. in 3. junij bo večen mejnik v zgodovini naše glasbe. Pa bodimo iskreni; ne samo naše glasbe, tudi naše narodne prebujenosti, naše nacionalne vzgoje, zakaj ni ga močnejšega elementa od pesmi, ki bi razgalil v človeških dušah jasneje one poti, ki prav vse vodijo k najelementarnejši zavesti, da smo sinovi samo širše zemlje, ki nam je bila edina zmožna dati to. kar imamo, naj si bo pridobljeno z žulji in pelinom — naše je, s trpljenjem prepojeno, pa z glorijolo slave in uspeha ovenčano. V znamenju velikega dogodka »dnevov mladinske glasbe« je rastlo zanimanje in pričakovanje ne samo ljubljanske javnosti, marveč vsega slovenskega ljudstva, ki mu je bila pesem v zibelko položena. Mrzlično so se pripravljali posamezni zbori širom vse banovine. Požrtvovalni vodje — učitelji so v krogu svoje pevske družinice vadili in si prizadevali ustvariti čim več. Z velikim razumevanjem je sledilo preprosto ljudstvo, čeprav z nemalo žrtvijo, da dostojno proslavi praznik svoje pesmi. Mrzlično so delovali organizatorji učiteljske sekcije, da bi dobil ta veliki dogodek poleg svoje notranje dovršenosti tudi primerno odgovarjajočo zunanjo obliko. Vse je prevzela ena samo zavest, da misel kakršnekoli žrtve tu ni umestna, marveč da je treba za tako mogočno manifestacijo žrtvovati vse, kar se le da. Vse je kakor poplava zasegla ena sama želja, dokazati sebi in vsemu svetu, da je v nas še dovolj bogastva, ki ga je treba dvigniti iz pozabi j enosti, da je v nas dovolj pristne umetniške sile in s tem vere v lepo narodno in državno bodočnost. Vse pripravljeno! Nastop! V najzgodnejše sobotno jutro so se zbujali naši mladi »Slavčki« na vseh koncih in krajih v znamenju naše pesmi. Hiteli so vlaki tam od Konjic z Žičani, od Rogatca z Žetalci, s Prekmurja z Lendavci in iz Celja in iz lepe Savinjske doline s Šmarčani. Nekaj dinarjev v žep, če jih je seveda bilo, pa kos kruha na pot, kakor je to naša usoda. Utrujeni od dolge poti so zastrmeli ti otroci nad belo Ljubljano. Ljubljana! Saj jih je bila velika večina, ki še nikdar ni videla Ljubljane, zdaj pa prihaja s svojo pesmijo v metropolo svojih otroških sanj. Z začudenimi in velikimi očmi so se razgubili s svojimi spremljevalci po ljubljanskih ulicah. Kdo bi mogel opisati vse tisto, kar se je porajalo v teh mladih dušah! Kdo bi mogel popisati vso veliko hvaležnost, ki so jo nosili s seboj — našo pesem, za danes, jutri in vse dni? »Trboveljski slavčki«, katerih pesem je čula že vsa srednja Evropa in katera se je stotič oglasila v Ljubljani, v soboto 2. junija zvečer, so s svojim nastopom v Unionski dvorani otvorili velika in pomembna dneva. Občinstvo je napolnilo dvorano, balkone so zasedli Žičani, Žetalci, Lendavčani in Šmarčani. Po prihodu zastopnika Njegovega Veličanstva kralja, polkovnika Živanoviča, ki je v najvišjem imenu izročil kraljevo podporo Din 5000.—, so »Slavčki« odpeli državno himno in za njo krasno uspeli koncert. Dirigent tov. Avgust Šuligoj, pionir naše mladinske pesmi, je s stotim nastopom »Trboveljskega slavčka« pokazal uspehe, kakršni še niso bili doseženi na polju naše mladinske glasbe. S svojim globokim razumevanjem otroške duše, njene pesmi in izraza, je zajel kakor ogromen val poslušalce, ki v svojem brezmejnem navdušenju niso štedili s priznanjem. Matetič-Ronjkova pesem »Narekovane za ocem« je vžgala v dušo občinstvo toliko resnično občutenega trpljenja našega najbolj bednega rudarskega življa, kakor ga ni še nobena pesem. Da je bila zlati ključ za najbolj zakrknjena srca, ne more zanikati nihče. Prav isto je bilo z Mokranjčevim »Bolnim čedom«. Tako, kot so zapeli ti dve pesmi Trboveljski slavčki, bi jih ne mogel zapeti noben zbor in toliko umetniške dovršenosti, kolikor jo je položil v omenjeni pesmi tov. Šuligoj, more dati samo človek, ki je sam občutil vso bedo in trpljenje. Stoti nastop »Trboveljskih slavčkov« ni bil samo dokaz visokega umetniškega stremljenja mladine, marveč je bil tudi dokaz, da nova slovenska plavljena s podeželskimi otroki. V velikih skupinah so se pomikali po ljubljanskih ulicah proti Unionu. Čas za skupni nastop se je bližal. Na odru unionske dvoirane, povečanem iin razširjenem, kolikor se je največ dalo, na balkonu in galerijah, se je zbralo do 1200 mladih pevcev. Dvorana se je napolnila in iz ti-sočev grl je zapela pesem, kakršne še niso čule stene naše največje koncertne dvorane. Poslušalci so obstrmeli. Obstrmeli so kritiki. — Odkod ta pesem? Odkod ta sila, ki razganja mrtve stene, hiti po ulicah, čez polja, gozde in travnike ter med potjo trosi iz svojih, življenja polnih rok? Zaplesale so »snežinke«, oglasila se je »svatovska«; tako enotno, tako brezhibno, kakor da bi od samega veselja nad življenjem zašel med žitna polja pomladni veter, da bo klas poln, težak in bogat. Saj tudi bo; in čas zoritve ni daleč. Nihče ni pričakoval, da bodo vsi došli mladinski zboiri kazali pri skupnem nastopu toliko zrelosti nihče ni pričakoval, da bo skupni nastop užgal kakor plamenica in posvetil v katakombe in pokazal na vrhe; pravemu in resničnemu življenju v vse drugačni obraz, kakor pa nas straši in mori že leta in leta. Iz tega skupnega nastopa, iz te organične celote, pa so pozneje nastopili posamezni deli, pa vendar celota zase. Zvonki, ubrani in iz-glajeni glasovi so kar za povrstjo prevzemali občinstvo, ki ni štedilo s priznanjem. Manipulacija z odrom in nastopajočimi zbori mi bila lahka, pa se je vendar pokazalo, da so bili organizatorji na mestu. Po določenem redu je brezhibno in brez prestanka nastopal zbor za zborom. Mladinski zbor Sokola z Jesenic s pevovodjem Razingerjem Ladom, Št. Vid nad Ljubljano z Jovanom Maksom, mladinski zbor jeseniške osnovne šole z Ra-bičem Lojzetom. Dolnja Lendava, sprejeta z burnim aplavzom, z Ljubičem Mirkom, Že-tale s Tomažičem Božom, Litija s Pirnikom razšli. Objekti njihovega zanimanja so bili predvsem muzej, velesejem, grad in nebotičnik. Večji del so se vsi odpeljali z večernimi vlaki. Samo večerni štajerski vlak je odpeljal 15 voz nadebudnih mladih pevcev. Po vsem tem ogromnem delu pa je bilo treba postaviti še temelj za veliko stavbo, ki naj se zgradi v bodočnosti. Treba je bilo najti poti, po kateri naj se vse to zbujeno življenje pripelje do čim večjih uspehov. V nedeljo .popoldne se je vršil skupni sestanek vseh pevovodij in ljubljanskih glasbenikov. Na tem sestanku, ki ga je vodil predsednik sekcije in učit. pev. zbora, tov. Dimnik, se je položil temeljni kamen mladinski pevski zvezi. V uvodnem govoru je poudaril predsednik ogromen pomen prireditve ta'ko v kulturnem kakor tudi nacionalnem pogledu. V imenu sekcije in vsega učiteljstva se je zahvalil požrtvovalnim in idealnim pevovodjem za njihovo vztrajno delo in jim čestital k uspehu. Za njim so podali zelo laskava poročila o prireditvi vodilni naši glasbeniki. Za enkrat naj bo samo povedano, saj podrobno poročilo o tem sestanku bo še itak sledilo, da se je ves čisti preostanek ki ga je imel »Trboveljski slavček« poklonil fondu za mladinsko glasbo. Tudi to je bila v zgodovini naše glasbene umetnosti svojstvena poteza: Mladina si je s svojim delom začrtala svojo pot. Če pregledamo v celoti to o>gromno delo in nepričakovan uspeh, ga moramo priznati našemu učiteljstvu. Priznati moramo, da je tej mladini, ki je izročena večji del vodstvu mladih dirigentov, ki jih je sama požrtvovalnost, zajamčeno telesno in duševno zdravje ter jasna jn srečna bodočnost. To priznanje ni zgolj laskavo, to priznanje se ni rodilo hote in namenoma, to priznanje je izsilil uspeh, pred katerim smo osupnili. Naši umet-osti in z njo v zvezi narodovi bodočnosti so se pokazala nova pota. Ne s stereotipnimi Skupni nastop 3. junija — pogled na koncertni oder. V ospredju pevovodja. in jugoslovanska generacija tista, ki je sprejela oporoko svojih očetov, prodira v nove dni na celi črti. Ljudje so navdušeni zapuščali dvorano. Še nečesa ne smemo prezreti. Po koncertu so se razdeljevali otroci nekaterih zborov po privatnih stanovanjih. Povedati je treba, da so ob tej priliki pokazale ljubljanske družine toliko socialnega čuta, da je zmanjkalo otrok. Vsak bi ¡rad sprejel enega ali dva, pa jih je na žalost zmanjkalo. V tem pogledu ljubljanskim družinam vsa čast! V nedeljo zjutraj so zapeli po ljubljanskih cerkvah nekateri mladinski zbori. Za cerkveno petje je bilo veliko zanimanja. Brežicam, ki so prispeli že na vse zgodaj v Ljubljano, so peli pri Sv. Jožefu Žetalci pri Sv. Petru mladinski zbor iz Medije-Izlak p" Srcu Jezusovem, šentviški zbor pa v stolnici. Zbori, kar jih ni prispelo v soboto, so se pripeljali z vlakom in na avtobusih v nedeljo zjutraj med 7. in 9. uro. Ljubljana je bila pre- Maksom, Žiče z Ulago Emilom, dekliški pevski zbor licejske osnovne šole z gospodično Albino Svetkovo, Medija - Izlake s Korošcem Dragom, Šmartno ob Paki z Oskarjem Huda-lesom. Ig pri Ljubljani z g. Maro Petrovčičevo. Brežice z Vladom Lemplom, Šmartno pri Litiji z Maksom Kovačičem, Zagorje ob Savi z Ivanom Koprivo, Komenda z Antonom Tro-bičem, Gornja Lendava z Ano Županovo, Radeče pri Zidanem mostu s Franjem Čukom in končno mladinski zbor meščanske šole iz Novega mesta s Karlom Štrbenkom. Vsi ti pevci, ki so dosegli višino, o kakršni ni nihče slutil, so za svoje požrtvovanje in idealno delo želi toliko priznanja, da naj jim bo dovolj močna vzpodbud? k nadaljnemu udejstvova-nju na polju mladinske glasbe. Po skupnem nastopu, ki je trajal nad poltretjo uro in katerega je poslušalo občinstvo do konca kljub veliki vročini in pri katerem je v svojem navdušenju pozabilo celo na običajno kosilo, so se mladinski zbori frazami, ne z meščanskim samol j ubijem, ne z »visokimi ideali«, z iskreno pesmijo, z zdravjem naše vasi in podeželja sploh, ter s krepkim resničnim delom, bomo zadostili visoki nalogi, zadostili nalogam življenja, ki smo ga primorani izživeti v teh težkih dneh naše mlade Jugoslavije. V znamenju uspeha gre, o katerem je 'kritik napisal: klobuk doli pred to mlado, nadebudno generacijo. Izvršila bo umetniške naloge, kakršnim mi nismo bili kos. Tistim tihim delavcem, ki dajejo pravo lice stvarem, ki so kakor zakopano bogastvo, delavcem - organizatorjem, učiteljem in brezposelnim abiturientom, ki so se v teh dneh pod vodstvom Draga Supančiča žrtvovali svojemu poklicu, pa lahko tem potem izrečemo v imenu vseh nastopivših pevcev, v imenu vsega učiteljstva in vsega občinstva najiskrenejše priznanje in zahvalo. Jugoslovanska dria^fia prosvetna politika Usmeritev šolstva po življenjskih potrebah — Potreba stalnega prosvetnega programa — Duhovno edinstvo v šolstvu — Glavni prosvetni svet — Državna tiskarna — Narodno izobraževanje (Govor senatorja g. Jeremije Živanoviča na seji senata dne 24. marca 1934.) Gospodje senatorji! Kdorkoli je dalje časa opazoval naše šo}s|vo, kdorkoli je ime} priliko si pobližje ogledati rezultate, ki jih ta šola daje, se je lahko prepričal, da šola ni korakala vzporedno z življenjem in da je zaostala za življenjem, ki se hitreje razvija nego se je razvijalo šolstvo. Vzrok je v tem, ker se je šola preveč držaja tradicij in premalo razvoja življenj a. To velja predvsem za srednjo šolo, ki pripravlja mladino sicer za visokošolski študij, a bi jo morala enako pripravljati za življenje. Veliko število naših dijakov ne dospe do zaključnega izpita, nego zapušča že prej šolo in prehaja neposredno v življenje. Združitev pouka s potrebami fivfjenja. Izreči hočem vse priznanje predmetom, ki služijo izoblikovanju značaja in duše ter poplemenitenju človeka. Toda priznati si moramo, da bi morali priti učenci iz šole kolikor-toliko pripravljeni tudi za življenje. Izvežbani bi morali biti vsaj v onih poslih, na katere nalete najprej v življenju, da žamorejb v njih sodelovati ali se proti njim boriti. Zaradi tradicije, ki se predvsem pri pouku zelo težko opušča, zapušča dijak šolo fe znanjem letnic, raznih nepomembnih dogodkov, s stotino imeni geografskih detajlov o oddaljenih kontinentih, s popolnim poznanjem izjem te in one deklinacije in konju-gacije, z znanjem Vseh primerov konjuktiva m substantiva, matematičnih formul in temu stičnega — toda pri vsem tem je popolnoma nepripravljen, da bi se znašel v svojih državljanskih dolžnostih, v rezultatih napredka tehnike in prometa, v higienskih potrebah, ki so vedno večje in vedno bolj pereče, v kompliciranih življenjskih razmerah in odnošajih v katerih mu ne pomaga še tako veliko znanje letnic, imen, formul in izjem. Sem daleč odstranjen od tega, da bi ospo-raval pomen pouka, ki nima direktne zveze s praktičnim življenjem. Vem, da se moč pravilnega mišljenja razvija po metodah, ki so ostale še iz Aristotelove dobe. A ravno tako tudi uvidevam in občutim, da zaostaja šola čedalje bolj za življenjem. Ce bi bili njeni gojenci v izvenšolskem času izolirani od Življenja in prepuščeni samo šolskim knjigam in pouku v šoli, bili bi po dokončanem šolanju zelo malo sposobni za življenje in ne bi mogli v ničemer koristiti družbi. Prepričan sem, da to mišljenje ni osamljeno, in da se je zaostajanje šole za življe-pjeip opazilo in občutilo tudi med drugimi narodi. V tem pogledu se je v mnogih državah za odpravo tega nedostatka dosegel že velik napredek, posebno v Nemčiji, kjer se Že od osnovne šole pripravljajo otroci za razne panoge življenja ter se ta sistem izvaja v vsem šolskem sistemu. Za stalni prosvetni program. Gospodje senatorji! Glavni razlog nezadostnega uspeha naše šole leži — po mojem mišljenju — v tem, ker nimamo stalnega prosvetnega programa, radi česar nam je predvsem srednja šola v neprestanem kolebanju. Tava v vsem: v določanju osnovnih nalog srednje šole, v poudarjanju vrednosti sedaj eni in potem drugi njeni vrsti, v učnih predmetih, učiteljskih kvalifikacijah, v načinu predavanja in ocenjevanja, v odnošajih med učno in vzgojno vlogo, glede nastavnikov, učnih knjig, v notranjem šolskem redu itd., itd. To tavanje, gospodje, ni nastalo pred kratkim, marveč traja že 'več let. Profesorsko uclruženje je na nekem svojem kongresu — mislim, 1925. leta v Skoplju — na"pelo vprašanje sprejetia stajnega prosvetnega programi. 'Imef sem takrat čast biti predsednik profesorskega udruženja in sem bil Jakrat tudi referent za to vprašanje na kongresu. Vprašanje je bilo že' iE&aj do¿b-relo in je bilo tudi z navdušenjem soglasno ¿prej'eto: A ni ostalo Samo pn ^em?^'fcife izražepg samp žejje za sprejčtje Jega jJrfedlo-£a, nego se je šlo tudi korak dalje. Tedanji prosvetni minister si je osvojil idejo, jo predložil Glavnemu prosvetnemu svetu, ki je na več sejah razpravljal o tem vprašanju. Tem sejam so prisostvovali tudi z&stopnilci raznih ministrstev, ki imajo v sVo-jem'resotu razne šole. Predlog je:b'il sprejet soglasno in so bile tudi izdelane instrukcije v zveZi s tem. S spremembo ministra je propadla stvar. To vprašanje se je načelo še enkrat v ministrstvu. Poiskali so se akti o starem prosvetnem programu, toda nadalje se ničesar ni ukrenilo. Iz tega razloga bi na tem mestu želel zainteresirati g. ministra prosvete za to vprašanje, da se nadaljuje akcija za izvedbo te nujne potrebe našega šolstva. Prepričan naj bo, da bo pri tem delu našel popolno sodelovanje profesorjev v tem domu, ter profesorjev sploh, kakor tudi sodelovanje profesorske organizacije. Hibe našega šolstva. Gospodje senatorji! Ko se govori o našem šolstvu, ki mislim da ga dobro poznam, posebno srednje šolstvo, na katero se moje pripombe predvsem nanašajo, izjavljam, da ta šola, ki formira človeški značaj, ki daje osnovno znanje, v resnici nekatere usposobi. Ali velik del izstopi predčasno iz šole. To zadošča, da ta šola ne doseza tolikih uspehov, kolikor se jih pričakuje v primeri s časom, ki se v njej prebije in v primeri s trudom, ki se vanjo polaga. Osem let hodi naš dijak v srednjo šolo; to je mnogo časa, in z intenzivnim in sistematičnim dejom bi moral doseči veliko količino znanja. So šole, v katerih je to znanje ne samo zadostno, nego povolj-no. Toda 'gospodje, vsi vemo, da obstoje tudi šole, ki ne nudijo niti toliko znanja, kolikor bi ga bilo treba in poleg vsega truda in vse volje, odhajajo včasih dijaki s slabšo izobrazbo iz šole nego bi to smelo biti. Mnogo je vzrokov! Vsi veste, kakšne so težkoče. Ni zadostnih dobrih in prostornih šolskih zgradb, ki naj bi nudile dijakom vse, kar moderna šola zahteva. Gospodje, sredi Beograda so letošnjo jesen otroci begali od šole do šole, da bi našli streho in preteklo je nekaj nedelj, dokler se ni našlo neko privatno poslopje, ali neka gimnazija, ki jih je sprejela. Toda ne v septembru, nego mesec ali dva pozneje. A oni še vedno niso sigurni, da jih ta šola lepega dne ne odslovi. Vsi veste tudi za drugo pogreško, kolikokrat se izmenjajo profesorji tekom šolskega Jeta. Ako najboljšemu dijaku daste v enem šolskem letu'51rat noV^ga profesorja, re spožpati (jijaka in ne more dijak v^jubiti profesorja, niti ^e priučiti njegove metode! Zgodi se laliti6, da cftrok, ki ima šice^ftobre lastnosti in bi po dispozicijah moral biti najboljši, postane radi tega sreden ali celo slab dijak. Te hi/prestane spremembe zelo sjabo vplivajo na delo v šoli. "Nočem govoriti dalje o tem. Ni tu mesto, kjer naj se iznesejo vse stvari. Znane so neprilike S prenatrpanimi razredi, nepHlike radi nezadostnega nadzorstva nad profesorji od strani starešine, ki ni pravi starešina, ki ni prvi med vsemi nego je povsem drugega prepričanja itd. Vse to doprinese, da se ■ jHiMIui llv. v. Cj ju 11 Rl .lIC. i. It »- ne pojavlja tolik napredek v razvoju nase šole; kakršen bi m&ral' biti. 1 1::v°'u ' V glavnem se moramo zadovoljiti s tem, kar cjaje s£>Ja in^fetUl'in s teb', kit $aje' s telesno vzgojo, ki pa se more s športnimi društvi morda celo bolj razviti nego je potrebno. Obstoja zefe vetijc nedbs|atek v nežadOstrii moralni Vzgoji dijakov: Na žil os t ni v'Jšeda-nji'<|qbi več ta£o inti'mni|i~pdnošajev med cjj-jaki i'A profesorji, kot šo to bili prWvojno. Tčmu 1 rti 'krfv ^roTefeOr. Profdšorjl' 'morajo skrbeti za lastno življenje. Oni imajo nezadostno plačo, imajo skrb za družino, se ne ihorejb otres'ti potrebe, da čas po šoli izkoristijo za zboljšanje'svojih dohodkov, da lažje vzdržujejo svojo družino. "Zaradi tega nimajo časa za vzdrževanje vezi z dijaki. Ta zveza preneha, čim zapusti profesor šolsko sobo. Nekdaj je bilo drugače. Dijaku je v veliko zadovoljstvo, če se približa profesorju in če ga po uri nekaj vpraša in drago mu je, če se z njim razgovarja. A tudi profesor ima priliko, da na dijaka vpliva tudi po predavanjih in da vzdržuje z njimi duhovne zveze. Ta duhovna zveza je sedaj zelo slaba. Tu ne zadene profesorjev nikaka krivda, ker jih je življenje prisililo, da morajo porabiti prosti čas za to, da se v teh težkih časih vzdržijo. Vsled tega bi bilo za splošno stvar gotovo mnogo bolje, če bi bilo učiteljstvo v takih materialnih razmerah, da bi se moglo posvetiti šbli, v katerf deluje in da ne prekinja vezi z dijaki po dovršeni učni uri. Duhovno edinstvo. Dotaknem naj se še nekaterih specialnih vprašanj. Eno od teh je naše duhovno edinstvo. Morda bom pogrešil, toda iznesel bom svoje mišljenje povsem odkrito. Večkrat se poudarja, da je naše politično ujedinjenje predhodnik duhovnega ujedinjenja, ali bolje rečeno, da smo tudi pred vojno razumeli, da smo v bistvu en narod od Kranjske gore do Pehčeva in od Dolenjcev do Lugojna. To je točno, ako se upoštevajo samo glavne linije. Obstoja pa vendarle dejstvo, da je treba za duhovno ujedinjenje še marsikaj zgraditi. Kdo je za to v prvi vrsti poklican? To so šole in učiteljstvo! Mislim, da smem trditi, da precej dobro poznam prosvetne razmere v vsej Jugoslaviji in da je moje stališče pravilno. Poleg zelo velikega števila odličnih prosvetnih delavcev in idealnih apostolov državnega in narodnega edinstva je vendar na žalost tudi neko — sicer majhno število — ravnodušnih in neaktivnih. Sodeč po gotovih znakih, tudi nekaj takih, ki omogočajo, da iz nekaterih šol v gotovih krajih še ni izgnan duh, ki bi moral biti iz njih že zdavnaj izgnan. Nočem na tem mestu iznašati raznih nepravilnih podrobnosti, ki so mi bile stavljene na razpolago, verujte, da obstojajo in da nas čaka še mnogo dela za dosego in izgraditev duhovnega edinstva. Pmeni|:i moram zelo simptomatičen primer. Gospodje, nd vzhodu učimo v slednjih Šolah dijake, da poznajo tudi najvažnejše pisatelje in pesnike Ostalih pokrajin n. pr. ne šarilo °P^šer'na, Wegovtf!icli ostale, ki tiisd tako znani. Navedem naj vam naslednji primer, ki se je dogodi} v dravski banovini. Profesor je v IV. letniku neke učiteljski šole dal pismeno nalogo z naslovom: »P srbskih narodnih pesnikih«. Kaj se je zgodilo? Dijakinje so izvedle — pasivno resistenco. Vprašanje je ostalo nerešeno. Ko se je profesor pritožil pri ravnatelju, je ta vzel v zaščito dijakinje in rekel: »To je zelo težka naloga«. Vendar bi morale dijakinje na koncu učitejjišča le nekaj vedeli o ^uku Karacjžiču. Starešina je rSfcčf: »Morda rte >naj<> o tem nič « Torej, gospoda, ako jen(tia zavfšetku učiteljske šole mogoče nepoznanje jugoslovanske literature, tedaj si lahko mislite, koliko bo treba še delati za duhovno edinstvo in koliko polja je še neobdelanega. Mnogo je treba še dela, da bomo eriako imenovali ustanovo, ki jo v Beogra-3u imenujemo »pozorište«, v Zagrebu »kaza-lišt<&, v Ljub|jani »gledališče«. Višja pedagoška šola. Gospodje, moram omeniti tudi to, da nisem mislil govoriti o višji pedagoški šoli. Včndar se moram dotakniti tudi tega vprašanja, ker jo je predgovornik podcenjeval. Višja pedagoška šola je bila osnovana pred 12. do 13. leti vsled potrebe in ne samo vsled želje, da se komu ugodi. Ob priliki ustanavljanja te šole se je mislilo, da bo zasnovana na širši podlagi nego je danes. Ali je ta šola uspela ali ne, mislim, da najbolje dokazuje dejstvo, koliko sposobnih kandidatov je izšlo iz te šole. Po mišljenju predsednika komisije za polaganje prof. izpitov so najvišji procent odličnih uspehov dosegli pri polaganju prof. izpitov ravno oni, ki so dovršili višjo pedagoško šolo. V višjo pedagoško šolo so prihajali študirat učitelji, mladi ljudje, ki sO imeli štiri do pet odličnih ocen, ki so z odliko položili maturo. V Beogradu so imeli možnost se prav dobro pripraviti. O predavateljih, tako srednješolskih, kakor tudi univerzitetnih profesorjih teh šol, lahko rečem, da so odlično predavali. Omenim naj le gg. Dordeviča, dr. Vlado Petkoviča, pokoj. Milorada Popoviča, prof. fizike in druge. Vidite, gospodje, kako velike uspehe je imela ta šola. Na žalost sč ji ni dalo možnosti razvoja. Ona je v glavnem vsled neinformiranosti imela precejšnje število neprijateljev tako med profesorji in med učiteljstvom, pa tudi med nekdanjimi ministri proSvete. Skupščini je bil predložen tudi zakon, ki je vseboval samo dva člena — da se pedagoška šola ukine. Sedaj je spremenjena v šolo z dvema letnikoma z namenom, da pripravlja šol. nadzornike in nastavni-ke meščanskih šol. Gospod minister je omenil rneščanske šole in jaz bi hotel le podčrtati pomen teh šol. Gospodje senatorji, meščanske šole so potrebne za življenje, one so v mnogih državah odigrale svojo vlogo tako kakor treba, posebrto v državah z večjim praktičnim smislom nego ga imamo mi. V srbskih krajih niso bile sprejete najbolje. Prva naša meščanska šola je bila osnovana leta 1898 pod režimom Andre Dordeviča, pod režimom, proti kateremu so se borili profesorji in prosv. osebnosti, pod režimom, ki je bil nesimpati-čen. Na to šolo ni mogel priti nobeden od sposobnih ljudi nego so bili nameščeni učitelji, ki jih je favoriziral tedanji režim. Nesposobni za to delo in pod vtisom, da so prišli na to šolo za nagradb, so užalili vse prosvetne osebnosti in se'je visled tega prenesla ta mržnja tudi na šolo samo. Spomniti Občni zbor Slovenske šols^ matice V nedeljo 27. maja se je vršil na ledin-ski šoli v Ljubljani iZ reetni občni zfcor SšAS. Članstvo se ga je bolj skromno udeležilo, zato pa so se redki udeleženci res živo zani-n.aii za ves dnevni red. C S . t- ' 1 i : Predsednik g. dr- K. Ozvald je v uvodni besedi govoril o nalogah in delu Matice in zavrnil očitek, da je Matica postala pre,več »akademska«, kar naj pomeni, da se je preveč odmaknila od praktičnega pedagoškega dela. Nanašal je, da se je odbor trudil, da bi bile Matične knjige čim boljše in le v tem je bistvo »akadeihske« smeri sedanjega vodstva. — V tej zvezi je bila tudi zanimiva izjava celjskega poverjenika SŠM g. Gobca, ki je povedal, da so člani zlasti zadnja leta s knjigami prav zadovoljni in prosijo, naj odbor skrbi, da bodo knjige ostale na tej višini ali pa bodo še boljše. Dobre knjige bodo gotovo pridobile Matici še več naročnikov. Saj je letos naročilo Matične knjige le 32% naših učiteljev (g. Gobec je to pokazal tudi s številkami). Treba bo pridobiti med učiteljstvom še vsaj toliko naročnikov in Matica bo dobila več sredstev, da bo lahko skrbela za čim boljša dela Sedanji honorarji so itak prav beraški in se je le čuditi, da je odbor mogel dobiti tako dobre rokopise. Po branju zapisnika je poročal predsednik, da je skušal pritegniti v krog sotrudnikov čim vrč ljudi in se mu je tudi posrečilo dobiti več odličnih sodelavcev, ki bodo napisali razne spise, da jih bo Matica izdala v prihodnjih 'et h Tajnik g. dr. Gogala pa je med osta-Tir tu li povedal, da je odbor pripravil za letošnjo izdajo tele knjige: Pedagoški zbornik ■'• ',!iimi članki, Hessenov spis: Petnajst ? ovjetske pedagogike in Bohinčevo: Geografijo povojne Evrope (s posebnim ozirom na Jugoslavijo), mišljena kot pomožp^ uč^? 5'f/i %j.yeč zanimanja pa je vzbudilo poročilo blagajnika g. Plesničarja (ki je že 12 let blagajnik SŠM). Matica ima še veliko zalogo Starih knjig, zlasti Pedagoških zbornikov iz predvojnih let. Ker je v njih mnogo člankov, ki so Še danes aktualni, naj skijisa Matica te knjige po možnosti prodati; morda bi bilcp to nailaže v posebnih knjižnih zbirkah. — Govorilo se je tudi o nabiranju naročnikov, o poverjenikih, nakladi knjig itd. £o poročilu 'preglednika računov g. Fle-reta je dobil odbor absolutorij s pohvalo, nakar so se izvršile nove volitve. Na predlog g. nadzornika Urbančiča je bil izvoljen naslednji, večinoma stari odbor: predsednik dr. K. Ozvald, podpredsednik Fr. Gabršek, tajnik dr. St. Gogala, blagajnik P. Plesničar, odborniki Fr. Drnovšek, Senkovič, J. Jurančič, I. Tomažič,' A. Zavašnikova, namestniki A. Cernejeva, dr. S. Dolar in A. Kutin. Pri slučajnostih se je razpravljalo o predlogu poverjenika g. Gobca, da bi se pravila SŠM nekoliko izpremenila in bi na obč.ni zbor prihajali poverjeniki, ki bi zastopali vse članstvo. Občni zbor je predlog pozdravil in sklenil, naj se odbor obrne še na ostala poverje-ništva. Pravil pa občni zbor ni mogel izpre-meniti, ker bi bila za to potrebna navzočnost -¡a članstva. -n. ANDREJ DEBENAK: Mladinski časopis V skupnih pismenih organih beležimo in razpravljamo o pojavih življenja. Kakor odrasli, tako imajo lahko tudi učenci svoj skupen časopis, v katerem zamorejo svoje doživljaje in misli pismeno prikazovati ter obratno: učiti se spoznavati med množico vrednost in nevrednost tehtnosti in pomenljivosti se- stave rpodernega življenja; pa tudi pomenlji-vost časopisov ter dobre in slabe s tem, da jifc s£mi ustvarjajo in podpirajo s svojo dobro voljo in soudeležbo. M(bdtetm,'ko so drugod M,stregli potrebam časa, se še pri nas ne moremo ogreti in najti razumevanja. V Češkoslovaški, da drugam niti ne sežemo, jih izdajajo celo vrsto; tako n. pr. y Zlinu, predvsem za svoje poizkus,ne šole »Časopis zlinjskyh deti : Mlady Zlin« v obsegu 16 strani z bogato in raznovrstno vsebino, kateri ne manjka slik in učenčevih ilustracij. Ob početku le na 4 staneh v 2000 izvodih, sedaj na 16—20 straneh v 5000 izvodih. Kot pravi Kopeček, jim je bil v začetku eden prvih problemov odločitev, ali naj vodijo in upravljajo časopis otroci sami pod vodstvom učiteljev. Pri dijaških listih je drugače. Imajo obstoj, trajanje vezano le na nekoliko posameznikov, po odhodu katerih običajno tudi list preneha. Dijaki so zrelejši, do-čim so osnovnošolski učenci od 7—14 let potrebni harmoničnega sodelovanja s strani starejših — odraslih; v našem primeru učiteljev ali drugih pripravnih oseb, ki so sposobne razviti in predvsem zaposliti vse navdušene sile mladostne plamenosti. Kako so začeli? Izbrali so si redakčni in administrativni odbor; v prvem je imel vsak razred po enega zastopnika, ki je zbiral prispevke in z drugimi urejeval list v obsegu posameznih številk. Za drugega pa se je ravnalo po času in po delu samem. Imel je nalogo propagande, razdeljevanje po razredih, pisanja adres, lepljenja ovojev, določitev oblike, kvalitete papirja itd. Zamisel je uspela. Učence je sčasoma prešinila skupnostna misel, da le vsak s svojim delom, ki ga doprinese, koristi. Danes je »Mlady Zlin« časopis, ki je z dobro voljo in nasvetujočo kritiko pomagal spoznati vse slabosti ter se je s pre-izkušenostjo in soudeležbo vseh učencev razvil v oblikujoči faktor v njih družbenem medsebojnem odn06u. Opozoril bi še na »Mlady svet«, ki je tipičen mladinski časopis, tako po obliki kot po vsebini. Izhaja tedensko v Pragi. Vsebuje več rubrik: novic^ iz domačih krajev, razgledovanje po svetu, vmes pregovori, program šolskega radia, reprod. fotografij, ilustracije učencev, pesmi, poljubno tolmačenje iznajdb, zanimivosti iz prirode, dopisi čitateljev, podlistek, šah, križanke, šport itd. Moramo pa ločiti Mlady Zlin in Mlady svet; prvi je odziv tovarniškega življenja — čevljarske industrije, da se točno izrazim in odraz svojevrstne duševnosti, katero ustvarja tamkajšnji gospodarski sistem, dočim je drugi že preveč meščansko okostenel in premalo aktualen. Tehnična zamisel prvega je predvsem pripravna za razredni list, list ene same šole ali pa določenega kraja, ki je tipičen po življenjskem miljeju, takšen kot je n. pr. ravno v Zlinu; posnemati bi se v naših razmerah dal samo v industrijskem centru kot so Trbovlje; drugi pa za vsebinsko osvojitev tudi popolno ne odgovarja, ker za nas pride v poš,tev le časopis, ki bi zajel vase ves problem kmetsko-delavskega življenja, predvsem kmetsko gospodarskega. V njem bi se moral brez prikrivanja razgrniti vsak gospodarski dogodek in proces, vsako socialno vprašanje; važne politične dogodke kot je trenutno problem na vzhodu in vse z njim v zvezi ter slično. Poročila o sežiganju kave in žita, izlivanje mleka v morje in podobno bi bila tudi, vzemimo za računstvo, kaj privlačna in hvaležna snov, iz katere bi učenci brali dejanske življenjske razmere. Takih problemov nas obdaja vse polno, treba je le razpreti oči. Njih važnost pa leži v ustvarjanju bolj človeške miselnosti v mladini ter v spoznavanju družbenega reda. Spreten urednik bi si pač moral tako nekako ustvariti uresničenje mladinskega časopisa, ki bi naj vsaj v tedenskem izhajanju nadomestoval naše čitanke! je Jreba samo na to, kaj pomenjajo te šole na Češkem, kaj pomenjajo v Nemčiji in celo v naši državi, kaj pomenjajo v dravski bano vini in v Bosni. Tem šolam se mora pomagati in edina šola, ki vzgaja nastavnike zanje, je višja pedagoška šola. Glavni prosvetni svet. Dotakniti se hočem tudi glavnega prosvetnega sveta. Tu je bilo rečeno, da bi se članom glavnega prosvetnega sveta ne dovolilo pisati učne knjige. Ta prepoved bi bila upravičena samo v primeru, ako bi člani glavnega prosvetnega sveta s pisanjem učnih knjig obogateli. Kolikor nam je znano, to nt drži. Člani glavnega prosvetnega sveta so osebe z najboljšimi prosvetnimi kvalifikacijami v naši državi in ne vem, kakšen razlog naj bi bil, da bi se tem ljudem prepovedalo pisati dobre Učne knjige. Ravno radi tega, ker so v glavnem prosvetnem svetu, bi se jim ne šrtielo prepovedati pisanja, ker bi še potem v slučaju, da bi bila odkloftjena kaka učna knjiga, ki so jo spisali drugi, moglo reči, da so člani glavnega prosvetnega sveta naredili to namenoma, ker jim ni dovoljeno pisali učne knjige. V glavnem prosvetnem svetu sedijo najboljši ljudje. Najboljšo našo današnjo gramatiko za srednje šole je sestavil direktor zagrebške klasične gimnazije g. Musulin, je član glavnega prosvetnega sveta; dalje, predsednik prof. drrištva g. Divac je napisal odlično zoologijo in tudi on je član glavnega prosvetnega sveta. Zakaj naj bi tedaj bila taka knjiga odklonjena in zakaj se ne bi smeli dijaki okoristiti s tako dobro učno knjigo? Nazadnje, predsednik glavnega prosvetnega "sveta g. dr. Petkovič, je napisal odlično upno knjigo mineralogijo. Nerodno bi bilo, prepovedati'tem ljudem, samo radi tega, ker so člani glavnega prosvetnega sveta, pisati učne knjige. Edini kriterij za to naj bo kvaliteta napisane knjige. Državna tiskarna. Moram, gospodje, na tem mestu vzeti v obrambo še neko ustanovo. Eden od g. senatorjev je govoril proti zidanju poslopja državne tiskarne. Prvič, gospodjfe, nimamo to liko državnih tiskarn, kolikor on misli. Imamo samo eno državno tiskarno, ki je starejša oq vseh naših gledališč in od vseh naših denarnih ustanov in bank. Obstoja že 100 let in mi še vedno nimamo zanjo primernega poslopja. Zaslužila je svoje poslopje ne samo radi tega, ker je koristna in ker tiska mnoge knjige na lastne stroške, večkrat celo v lastno škodo, ki jih potem razširja med narodom, nego tudi vsled tega, ker vsako leto mnogo zasluži tudi za državo. Ona zasluži toliko, da bo tudi poslopje za narodno tiskarno moglo biti odplačano že v štirih do petih letih. Obstoja pa še en razlog za zidanje novega poslopja za državno tiskarno. Ta razlog je ta, da se mora dosedanje poslopje porušiti, ker ovira vhod na zemunski most, ki je ne samo arhitektonsko velikega pomena, iiego tudi političnega. Ne more se braniti stališče, da ni treba zidati poslopja za državno tiskarno, ker ta zasluži zase in tudi za državo. Prosim gospoda ministra, da to vprašanje pospeši in to tem bolj, ker bi se ga moralo že zdavnaj rešiti. Prej je bilo določeno že tudi zemljišče za to poslopje, a šč je to vprašanje odložilo, sedaj ga je pa treba že vendar enkrat rešiti. Gospodje, lahko rečem, da sem hvaležen gospodu ministru, ker je posvetil toliko paž-nje resoru, ki ga je šele pred kratkem zase del in ker se zavzema za to, da se da šolam Čim več sredstev. Narodno izobraževanje. Prosim, da se posveča pozornost tudi vprašanju narodnega izobraževanja. Mi smo, gospodje, začeli z narodnim izobraževanjem v težkih dneh našega izgnanstva, v času našega bivanja na Krfu. Tedaj je bila sprožena misel o snovanju oddelka za narodno izobraževanje. Tedaj smo delali načrte, da po povratku v domovino začnemo z narodnim izobraževa-. njem v živahnejšem tempu in v širšem obsegu. Tedaj nismo mislili, da se končno po 15. letih vse to zreducira na odsek v prosvetnem ministrstvu in na tiskanje in na odkupovanje koristnih knjižic. Tedaj smo zamišljali, da bo to — ako ne samostojno ministrstvo, vsaj velik oddelek, v katerem bi delovale najuglednejše prosvetne osebnosti, ki za prosveto nekaj pomenijo. Ne pa, da se zrediicira ta misel na šablonsko pisarniško knjižničarsko delo, nego da se razširi široko in intenzivno delo izobraževanja širokih narodnih plasti. S prošnjo gospodu ministru, da se oprime tega vprašanja in pazi na to, kaj bi se moglo v tem pogledu ukreniti, izjavljam v naprej zahvalnost, ker sem prepričan, da bo gOspod minister to tudi storil, in izjavljam, da bom glasoval za ta proračun. SploSne vesti — Na sreski konferenci Jugoslovanske nacionalne stranke, ki se je vršila v ponedeljek, dne 4. t. m. je iznesel tov. Josip Lapajne, ki je bil sreski delegat za Kranj tudi zahteve, odnosno opis položaja in stališča, ki ga zavzema učiteljstvo. Poudaril je, da bi bilo treba ža državno narodno idejo predvsem pridobiti duhovščino in cerkev, kjer se grupira VeS naš narod. Depolitizirati se mora gospodarstvo, ki je še vedno pod vtisom predvojnih razmer. Za zboljšanje gospodarskih razmer je priporočil podvig kmetske prosvete in ustanavljanje kmetijskih šol. V svrho dviga splošne in politične morale naj se preprečijo ogabne denuncijacije, ki so se razpasle zadnje čase, da danes ovajajo izvestni ljudje že vse vprek. Ovajalci naj se izroče prizadetim, da z njimi obračunajo pred pristojnim forumom. Navajal je težke razmere, ki jih mora prenašati učiteljstvo radi SKJ in neurejenosti tega vprašanja v pogledu razmerja med državo in cerkvijo z ozirom na to vprašanje. Pezo tega neurejenega stanja nosi učitelj. Zato ne more biti to kriterij pri nameščanjin, ker je treba upoštevati tudi okoliščine, pod katerimi deluje učiteljstvo v poedinih krajih. Omčnjal je napako, da se razpisujejo le slabša mesta boljša se pa oddajajo izven razpisa. S tem so močno prizadeti družinski očetje, ki omagujejo pod dajatvami za svojo družino in ne morejo priti v mesto, kjer bi jim bilo olajšano šolanje otrok. Izvedba redukcij draginj-skih doklad je izvršena na socialno nesorazmerni osnovi. Podčrtal je nujno potrebo ureditve vprašanja nameščanj i.n premeščanj uči-teljstva na popolnejši zakoniti podlagi in nujno potrebo ureditve disciplinskega postopka za učiteljstvo narodnih šol. ki je sedaj edino izvzeto iz modernega disciplinskega postopka, kakor ga vsebuje uradniški zakon. Učiteljstvo se čuti v tem pogledu nezaščiteno. V splošnem se na tem zboru ni obravnavalo prosvetnih, šolskih in učiteljsko - stanovskih vprašanj. — Tovariše, ki so v zastopih raznih korporacij in ustanov, opozarjamo, da je nujno potrebno ob vsaki priliki naglasiti naše stališče in zahteve kakor je to storil ob gornji priliki tov. Lapajne. Ako se bomo oglašali in branili svoje stališče, se ne bo upal vsakdo ob vsaki priliki obregati ob nas iri nas neupravičeno napadati in bo prestalo tudi premeščanje učiteljstva iz nešolskih vidikov. — Vsem tovarišem in tovarišicam, ki nameravajo izročiti v prihodnjem šolskem letu svoje sinove našemu domu, sporočamo sklep kuratorija, naj pošljejo takoj po »prospekt«, da se seznanijo s pogoji. Prijaviti za sprejem v Učit. doni pa se morajo zanesljivo 5 (pet) dni po opravljenem sprejemnem izpitu na srednjih šolah. Neučiteljski sirtovi se v prihodnjem Šolskem letu ne bodo sprejemali, ker v zavodu ni prostora. Tudi od učiteljskih sinov se sprejemajo samo začetniki. Kuratorij Učit. doma v Mariboru. — Maturantinje letnika 1928/29. Do petletnice nam je že ubež^l čas. Naša petletnica pa ne sme tiho mimo nas, smo'sklenile ob maturi. Zato vas vabim: 7. julij, Ljubljana, ob 3 uri pop. pri Čadu pod Rožnikom. Javite se na moj naslov z eventualnimi predlogi glede kraja, dneva in ure. — Šoukal Magda, Sv. Florjan, Rogatec. — Tovariši maturanti iz 1. 1924.! Se strinjate s predlogom, ki ga je sprožil naš tov. Štrbenk, da bi namreč praznovali svojo 10 letnico v Novem mestu? Sporočite na naslov: Valti Erker, šol. uprav., Karteljevo p. Mirna peč ali pa tov. Štrbenku v Novo mesto. — V zavod za slepo deco v Kočevju se sprejmejo ob pričetku šolskega leta 1934/35 slepi otroci na prošnjo roditeljev ali njih namestnikov: Pogoj za sprejem: 1. da je otrok popolnoma ali toliko slep, da ni sposoben za obiskovanje normalne osnovne šole, 2. izpolnjeno 6. leto starosti, 3. primerna telesna in duševna zmožnost. Od sprejema so brezpogojno izključeni slaboumni, božjastni in gluhonemi otroci, potem otroci, ki so neozdravljivo bolni ali imajo prehude telesne hibe, iz-vzemši slepote, 4. gojenci, katerih starši so zmožni plačevanja, morajo prispevati zavodu za oskrbo primerno preskrbovalnino, katere višino določi kraljevska banska uprava dravske banovine. Če je uboštvo dokazano, Kraljevska banska uprava preskrbovalnino lahko zniža ali pa popolnoma izpregleda. — Gojenci dobivajo vso oskrbo v zavodu, vendar jih pa morajo oni, ki so jih dolžni preživljati, preskrbeti z obleko, obuvalom in perilom. Seboj v zavod morajo prinesti sledeče potrebščine, ki naj bodo v dobrem stanju in zaznamovane; 2 vrhnji obleki (deklice 3), klobuk ali čepico, zimsko suknjo (deklice zimski plašč), dva para čevljev, copate, 4 srajce, 4 spodnje hlače, 4 pare nogavic, 6 žepnih robcev, ščetko za zobe, krtačo za obleko in Čevlje, ter po možnosti dežnik. — Prošnjo za sprejem v zavod je treba vložiti do 28. junija 1934 pri IV. oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani. Prošnji je priložiti sledeče listine: 1. rojstni in krstni list, 2. domovnico, 3. »Prijavni list« za sprejem v zavod za slepe otroke, ki ga izpolni pristojni šolski, sreski ali banovin-ski zdravnik. (Prijavni lišt jfe založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani), 4. morebitno šol-skb spričevalo, če je že obiskoval kako šolo, 5. potVdilo o 'cepljenih kozah, 6. ubožno spričevalo, ako so starši ubožni, 7. potrdilo pristojnega davčnega urada o višini davkov, ki jih starši plačujejo, $) družinski izkaz, izdan po župnem uradu. —- Prošnja je po čl. 44 zakona o zaščiti rfiladine kolka prosta, alco je ubožnost dokazana z ubožnim spričevalom. Ravno tako so dolžne pristojne oblasti po navedenem zakonu1 izdati vse potrebne priloge brezplačno in kemika prosto. — Vsem šolskim upraviteljstvom sporočamo, da te dni razpošilja' tiskarna Slatnar v Kamniku priljubljeno'^oVeSt našega tovariša' A. Milkoviča: Medvedek Markec. Plačilni rok je dolg pol .leta in torej šole, ki bi slučajno ne mogle takoj nakazati malenkostnega zneska — lahko nakažejo ta znesek tudi šele jeseni. Z ozirom na to, je pričakovati — da ne' bo šole, ki bi knjižico zavrnila! Knjižica bo razposlana tudi vsem ostalim, ki so jo bili naročili. ZAKON O NAROPNIH ŠOLAH, III. DEL. Vsebuje: I. Dosedanje izpremembe v zakonu o narodnih šolah od 5. dec. 1929. leta, II. Pravilnik o ambulantnih šolah in šolskih staniCah, III. Pravila o opravljanju učiteljskih izpitov in IV. Zakon o obvezni telesni vzgoji. Priredil Pavel Flere, založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani.. Cena broš. Din 14.—, v platno vez. Din .22.—. K prvima dvema snopičema smo dobili sedaj III. zbirko zakonov o šoli, vzgoji in uči-teljs^vu. Vsakdo ne more biti naročen na Uradni' list in zato je zelo umestno, da izdaja Učiteljska tiskarna zakone, ki jih mora dobro poznati vsak učitelj v tako priročnih knjižicah. Pričujoča knjižica prinaša zakon o spremembi čl. 43., ki govori o verskem pouku, dalje o spremembi člena 29., ki nam točno pove, koliko stanarine nam pripada, priključen pa je tudi posebni zakon o verortauku na vseh šolah. Zelo praktično je poglavje, ki govori, v koliko je šolski zakon bili izpreme-njen vsled uradniškega zakona od 31. marca 1931., vsled zakona o občinah in vsled finančnega zakona za 1. 1933^34. Važna sta tudi pravilnika o ambulantnih šolah in šolskih staničah ter pravila o opravljanju praktičnih Izpitov učiteljev, učiteljic gospodinjskih šol in pa zabavilj. H koncu je priključen še zakon o obvezni telesni vzgoji, ki je vzporedil našo državo z najnaprednejšimi drugimi državami. To je zakon, na katerega smo lahko ponosni in zato ga moramo vsi dobro poznati. Vsled nad vse važne vsebine se III. snopič zakona o narodnih šolah vredno uvršča k ostalima dvema in ne bi smel manjkati v nobeni knjižnici učitelja ali učiteljice, najmanj pa v šolskih knjižnicah. Komentar Zakona o narodnim školama od 5. decembra 1929. godine, sa izmenama i dopunama od 7. jula 1930. godine. Izradili Branislav J. Todorovič, pravni referent Mi-nistarstva prosvete i Adam M. Bogosavljevič, sekretar Ministarstva prosvete. Cena broš. Din 33.—. Oba pisca nam garantirata, da je komentar k šolskemu zakonu dovolj avtentičen in dovolj jasna razlaga poedinih morda še nejasnih členov. Na podlagi tega komentarja je šele postal šolski zakon toliko razumljiv, da se ga z lahkoto uporablja. Komentar jemlje v obzir vse razne druge zakone, ki imajo količkaj zveze s šolskim, ravno tako pa so v komentarju upoštevane in deloma dobesedno navedene vse naredbe in odredbe ter vsi odloki ministrstva prosvete, ki šolski zakon dopolnjujejo ter razlagajo in ki dajejo natančnejša navodila za izvajanje posameznih členov. Dokler ne dobimo k šolskemu zakonu potrebnega poslovnika, nam pomaga k njegovemu umevanju in pravilnemu tolmačenju edino tak komentar. Vsled tega knjižica ne sme manjkati na nobeni mizi šolskega uDraviteljstva, neprecenljiva pomoč pa bo tudi vsakemu učitelju, če se le količkaj zanima za pravno stran svoje službe. Knjižico ima v zalogi Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani in njena podružnica V Mariboru. Učiteljski pravnik —§ Tovariši abiturienti (-ke), ki ste nastopili maja — junija t. 1. službo, sporočite sekciji po dopisnici leto rojstva in. mature, ako niste vpisali teh podatkov v naznanilo o nastopu službe in to: Lorbek, Dovgan, Špirič, Grgič, Vusser, Vučajnik, Fatur, Golar, Levstik, Bolta, Kovač, Tolmajner, Žmavc, Zorn, Leder, Škrabelj, Agrež, Jordan, Vanič, Lipa-vec, Ladič, Stropnik, Mazaj, Toplak, Slapar, Korošec, Dereani, Šijanec, Čuček, šubert in sprejete abiturientke. V. G. —§ Napredovanja po skupinah. Pod tem naslovom in V odgovorih na 'vprašanja »kdaj lahko zaprosim za višjo skupino«, smo mnogokrat pojasnili v rubriki »Učiteljski pravnik«, kdaj ima posameznik pravico do višje skupine. Tudi v »Roč. katalogu«, »Pregledu dospelosti poviškov« in tablicah »Moji prejemki« je bilo to vprašanje točno pojasnjeno. Vendar se dobe še danes posamezniki, ki se niso ravnali po navodilih — o d noš no navodil sploh čitali niso in vlagajo prošnje tudi po več let prepozno t. j. potem — iko jim je dospela pravica do višje skupine in se razume, utrpe pri tem veliko škodo, ki stotero in stotero odtehta znesek za nabavo pripomočkov, ki jasno opozore na zahtevo pridobljenih pravic. — Menili smo, da bodo zalegli kričeči, objavljeni, primeri o škodah, a vseh le niso ozdravili. Takim se pač sedaj ne more pomagati, da bi dobili nazaj. Ili •"•«>•••« i« » Naša gospodarska organizacija —g »Obmorski učiteljski dom« v Omišlju na otoku Krku vabi svoje člane in vse cenjeno učiteljstvo na poset. Dom vam nudi najugodnejše cene za letôvanje. Popolna oskrba t. j. stanovanje, prehrana in vša postrežba znaša za člane — ustanovnike od Din 25.— do Din 40.— dnevno. Takih ugodnosti ne dobite nikjer. Vsled tega izrabite ugodno priliko in'nas obiščite. ' Tako nekako se bo glasilo vabilo na letovanje V obmorskem učiteljskem domu v Omišlju, kadar bo dom postavljen. Do takrat ni več tako daleč, da ne bi smeli tega sprejeti v naše' račune. Naše: društvo za zgradbo tega doma deluje z vso paro. Tč dni razposlalo tih VSe žef prijavljene člane qkrozni'co z'najnovejšimi podatki in s poročilom o sedanjem stanju našega d^la. Vse člane prosimo, da izpolnijo člansko pristopnico in izjaVo o plačevanju prispevkov 'ter nam jo nemudoma vrnejo. S tem bodo naše delo le pospešili in veliko pripomogli k čim hitrejši dosegi našega cilja. One tovariše in. tovarišice, ki se še žele vpisati v naše društvo, pa prosimo, da se s prijavo požurijo, ker bo društvo svoje vrste pri članskem številu 200 zaprlo. Opozarjamo vse interesente, da bi bilo naše število že davno polno, ako bi upoštevali tudi želje po vpisu tovarišev iz drugih banovin. Ker pa ima učiteljstvo iz Slovenije prednost, bomo nekaj časa še počakali. M- Z. .i"»-,- ■-r ■ ' r>f- ' ' A n-S^^rr Mladinska matica Z 12 seje M. M. 1. Določijo se honorarji za avtorje in ilustratorje publikacij M. M. 2. Radiofonski oddajni postaji, ki je uvedla tedensko poročanje o slovenskem, hrvaškem in srbskem revijalnem življenju, se sklene pošiljati brezplačno »tyaš rod«. 3. Društvom, ki so prosili za darove v knjigah, teh sicer ne moremo dati brezplačno pač pa po znižani ceni. 4. Za prihodnjo sejo se pripravi razpis nagrad za redne publikacije. V Beogradu je izdal v založbi Jeremije Celevciča G vido Tartalja prevod slovenskih mladinskih pesmi in proze pod naslovom »Brača sa Drave«. V tej zbirki je Tartalja tudi v stvari iz »Našega roda«, in sicer od Milčinskega »Starega in mladega razbojnika«, od Anice Černejeve »Pismo«, Bevk je zastopan s pravljico »Čudna živalca in čudežna palica«. Bogomir Magajna pa z legendo »Jezus in mornar«. KNJIGE M. M. SO DOTISKANE. S 15. junijem bomo pričeli knjige že razpošiljati in do 20. jih lahko dobijo že vse šole. Cenjene poverjenike prosimo, da dopošljejo čimprej še zadnji obrok naročnine, da ne bo nepo^-trebnih zamud pri ekspediciji. Najlepši in najcenejši darovi za pridne učence so knjige Mladinske matice, ki jih še vedno lahko dobite z 25—50% popustom. r^V' * -^^nT^-- o.-• ' ^ T - 7 =r JUU — SRESKO DRUŠTVO V LOGATCU bo imelo zaključno zborovanje v tekočem šolskem letu v soboto dne 16. junija 1934. ob pol 9. uri na Rakeku. Na dnevnerh redu predavanje gosp. svetnika Krošla o »Kmetijsko nadaljevalnem šolstvu«, porbčilo tov. nadzornika o stanju šolstva v našem sre-zu ter poročila vseh društvenih funkcionarjev. = JUU SRESKO DRUŠTVO V NOVEM MESTU bo zborovalo v soboto 16. junija ob 9. uri na osnovni šoli v Novem mestu. Pred zborovanjem ob 8. uri se vrši seja društvenega odbora. Dnevni red zborovanja: 1. Si-tuacijsko poročilo. 2. Dopisi. 3. Referati o podrobnih učnih načrtih. 4. Volitev delegatov za glavno in banovinsko skupščino. 5. 0 gospodinjsko nad. šol. referira tov. Pleškova. 6. Slučajnosti. 7. Razgovor o šolsko vrtnarski razstavi in zadevah vrtnarskega krožka. Odbor za šolsko vrtnarsko razstavo naproša tov. (-ice). da prinesejo k zborovanju obljubljene predmete tehničnega značaja. Vrtnarji (-ice) prinesite s seboj k zborovanju v svrho zamenjave: cepiče vrtnic, pod-taknjence lončnic, sadike itd. Sporočite čim prej svoje želje glede semen in drugih potreb za bodoče leto, kakor tudi, kaj lahko odstopite iz svojega vrta proti zamenjavi krožku za bodoče leto. Odbor. = JUU SRESKO DRUŠTVO DOLNJA LENDAVA bo zborovalo v soboto 16. junija v Beltincih ob K10. uri. ODBOR. = JUU SRESKO DRUŠTVO SLOVENSKA BISTRICA zboruje v soboto dne 16. junija v Šmartnem na Pohorju. Odhod iz Slov. Bistrice ob 7. uri po romantični »Riži« čez kolonijo. — Zborovanje je ob 10. uri v osnovni šoli z običajnim dnevnim redom. Je to zadnje letošnje zborovanje, zato naj bo polnoštevilno. ODBOR. = JUU SRESKO DRUŠTVO M. SOBOTA bo imelo zaključno zborovanje dne 16. junija v G. Petrovcih. Na dnevnem redu so poleg predavanja tudi važne stanovske zadeve. Začetek ob Vi 10 uri. Udeležba je dolžnost. ODBOR. = JUU SRESKO DRUŠTVO V KOZJEM bo zborovalo v soboto 16. junija 1934. v Lesičnem pri Pilštanju ob 10. uri. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. »Psi-hopaitologija otroka v šolski dobi«, tov. Zehrer. 4. Volitev delegatov. 5. Predlogi za banov, skupščino. 6. Slučajnosti. Zamudniki! Do 15. junija mora biti poravnana vsa članarina. Polnoštevilne udeležbe pričakuje ODBOR. = JUU — ORMOŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo zborovalo v soboto, dne 9. t. m. v Ormožu. Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO V ŠKOF-JI LOKI bo zborovalo 16. junija 1934. ob 8. uri v prostorih deške narodne šole v Škof j i Loki. Poleg običajnega dnevnega reda je na programu predavanje tov. Grumove: Nadaljevalno šolstvo v zvezi z državljanskim poukom. Ker je to poslednje zborovanje v letošnjem šolskem letu in imamo rešiti važne šolske in stanovske zadeve prosimo tovariše(ice), da se ga vsi udeleže in vztrajajo solidarno do konca programa. Zborovanje bo predvideno trajalo preko poldne in vabimo vse to-variše(ice), da se prijavijo za skupno' kosilo na naslov: Roje Jakob, šol. uprav. Škofja Loka pismeno oziroma ustno pred zborovanjem. Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO V LITIJI bo zbodovalo v soboto 16. junija 1934 v litijskem Sokolskem domu. Skupno kosilo (10 Din) se bo naročilo le za tiste člane, ki se bodo prijavili do 14. t. m. upraviteljstvu osnovne šole v Litiji. Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA zah. del bo zborovalo 9. junija 1934. ob pol 9. uri v telovadnici nar. šole na Grabnu v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročila odbornikov. 2. Nadaljevanje predavanja o denarstvu. (dr. Mihelak.) 3. Volitev delegatov. 4. Razno. Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO SLO-VE N J GRADEC bo zborovalo v soboto 9. junija ob 9. uri v 4. razredu nar. šole v Slovenj-gradcu. — Poleg običajnih točk je na dnevnem redu predavanje tovariša Visočnika: »Skozi vojno in vojno ujetništvo v Rusiji«. Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO V KOČEVJU bo zborovalo v soboto, 16. junija t. 1. ob 10/4 uri v kočevski narodni šoli s sledečim dnevnim redom: 1. Zdravstveno predavanje. 2. Situacij sko poročilo. 3. Predlogi za banovinsko skupščino. 4. Volitve delegatov za obe skupščini. 5. Slučajnosti. — Pred zborovanjem je sestanek sreskega razstavnega odbora v šoli. Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO V PTUJU bo zborovalo v soboto, dne 16. junija v Ptuju in sicer v Mladiki v prosvetni dvorani Sokola ob 9. uri. Dnevni red je običajen. Spopolnjen bo s predavanjem. Odbor. = JUU — SRESKO DRUŠTVO V ŠOŠTANJU zboruje v soboto, dne 9. junija t. 1. ob pol 10. uri v Šoštanju z običajnim dnevnim redom. Ker je to zadnje zborovanje pred skupščinama, pričakujemo polnoštevilne prisotnosti, da daste navodila delegatu. Odbor. Poročila: RESOLUCIJA, sprejeta 21. aprila 1934. pri zborovanju sres. učit. društva Maribor levi breg. Odkar obstoja uzakonitev dolžnosti učiteljskega izvenšolskeiga delovanja, je zlasti podeželski učitelj naravnost preobremenjen in sloni na njem skoraj vse društveno delo. Sedanji konglomerat premnogih društev grozi delovno in gmotno izčrpati še Itako krepkega učitelja. Zle posledice vsega tega so: 1. da s to preobremenitvijo trpi šolsko de 1 o, ki je in mora ostati na prvem mestu; 2. da je s to preobremenitvijo zlasti prizadeto mlajše učiteljstvo, ki se ne more zadostno posvetiti svoji še potrebni nadaljnji izobrazbi za šolsko-vzgojno in učno delo ter trpi tudi temeljitost priprave na pouk; 3. da je vzgojno škodljiv pojav, da mnoga društva zahtevajo že članstvo med šolsko mladino. 4. Neizpodbitno je neumesten in škodljiv pojav, da si nekatera društva in osebnosti prisvajajo pravico, ob raznih prilikah izrekati svojo oceno o učiteljevem delovanju, se z raznimi predlogi in koraki celo vtikati v njegovo službeno razmerje (celo namestitve, premestitve itd.), za kar vse so edino pristojne in morajo ostati merodaj-ne nadrejene šolske oblasti, sicer postaja lahko učitelj igračka vsakočasne volje in nevolje laikov in tendencioznežev, ne glede na svoje morda odlično delovanje v šoli. 5. Neizpodbitno je posledica vsega tega opasnost osovraženja učiteljstva pri ljudstvu, kajti vsem v nobenem primeru ne moreš ugoditi, kot učitelj in vzgojitelj pa vendar moraš biti prijatelj in svetovalec vsem, sicer je — poleg mnogih drugih neugodnosti — vez med šolo in domom iluzorna, nemogoča. Učiteljstvo je prepričano, da so navedena dejstva težak problem, ki ga je težko prijeti, še težje pa rešiti. Ono hoče dvigniti društveno delovanje iz desedaj preveč na papirju in premalo na življenje naslonjenega stanja, kar pa je spričo kvantitativne nadpro-duikcije društev nemogoče. Ono je, hoče in bo delalo, hoče pa tako vrsto i6 toliko množino dela, da, isto ne ovira šolskega dela, ne krati njegovih (učiteljskih) pravic ter ne odtujuje šole in učiteljstva od naroda, pri takem izvenšolskem delu pa računa tudi na zaščito oblasti. O tem važnem predlogu prosimo, da razmišlja oblast in javnost ter se izvenšolsko učiteljsko delo po temeljiti reviziji primerno omeji in regulira. Sekcijo prosimo energičnega nastopa v tej smeri! + JUU — SRESKO DRUŠTVO MARIBOR DESNI BREG je zborovalo dne 10. aprila t. 1. v Maribora. Udeležba 76%. Tov. predsednik Petrovič Simon je po pozdravu dal besedo g. prof. Finku, ki je mesto zadržane g. Pirkmajerjeve, obudil spomine na velikega našega slovenskega matematika Luka Lavtarja. V prijetno tekoči razpravi nam je Lavtarjevo metodo in njene vrline v podrobnostih orisal na živojasnih primerih, v točkah: Princip nazornosti, števni princip in Lavtarjevo računalo, o upravnih nalogah, formalnih stopnjah, vrstnih vajah, ponazorovanju številk in njegov trojični princip. Naslanjaje se na to razpravo je še poudaril potrebno spremembo načrta za višje nar. šole, ker je vse preveč znanstven. Po debati je bil sprejet tudi sklep, da se dela na to, da se zopet uvede v osnovne šole računica za I. in II. razred. Pri dopisih je bila daljša debata o redukciji poročenih učiteljic in odobren daljši predlog. Naslednje zborovanje je bilo v Studeni-cah pri Poljčanah, dne 12. maja 1934. Tov. predsednik Petrovič je uvodoma posebno pozdravil tovariša upok. šol. nadzornika Ko-ropca in Černeja, preda sres. društva Maribor levi breg tov. Vaiudo, upok. tov. Kokla in Kovica iz Studenic oz. Poljčan. Pri dopisih je bila sprejeta resolucija radi zadnje redukcije drag. doklad, sprejet predlog društva Učit. dom Maribor, da si ustanovimo v Mariboru svoj lastni kreditni zavod, predlog za letošnji občni zbor Šolske matice, ki se naslanja na naš lanski sklep. O mladinskih listih so po šolah povedali svoja mnenja šolski otroci sami. Na tej podlagi je bil sprejet sklep, naj se z listom »Jugoslavijo« in pa z ©žirom na sedanje gospodarsko stanje počaka. Kot delegat za letošnjo skupščino se je določil tov. tajnik Šeško Ivan. Upokojeni tov. Kokl je podal kratko a jedrnato in zanimivo sliko o postanku, razvoju in zgodovinskih momentih Studenic. Zborovanje smo zaključili z izročitvijo diplome častnega članstva našega društva, svojemu zaslužnemu in priljubljenemu tovarišu šolskemu nadzorniku Ivanu Koropcu, kateri odhaja v pokoj in od katerega smo se prišli v njegov rodni kraj poslovit. Slavnostni govornik tov. Hren je orisal njegovo plodo-nosno delovanje na šolskem, kulturnem, gospodarskem in narodnoobrambnem polju. Njemu podrejeno učiteljstvo je videlo v njem uvidevnega in najvzglednejšega šol. nadzornika, ki je človekove razmere do dna poznal, in bil najboljši tovariš, svetovalec in vzgojitelj, zato ga je tudi spoštovalo in ljubilo, ter se s težkim srcem loči od njega, s srčno željo, da svoj pokoj uživa v sreči, mi pa da dobimo njemu vrednega' naslednika. Tov. nadzornik se je za pozornost zahvaljeval in nas bodril, da delamo vedno po najboljših močeh za vzgojo značaj.nih ljudi in dobrih državljanov. Prihodnje zborovanje bo dne 9. junija v Limbušu, kamor pride zborovat tudi društvo levi breg, da po letih zopet zborujemo skupno in obudimo spomine na čase, ko smo bili eno društvo. Simon Petrovič, preds. Ivan šeško, taj. + JUU SRESKO DRUŠTVO M. SOBOTA je zborovalo dne 17. marca 1934. v Murski Soboti. Navzočih je bilo 65 članov(-ic) t. j. 50%. Po otvoritvi je tov. predsednik podal obširno situacijsko poročilo, ki ga je članstvo z odobravanjem sprejelo. Sprejet je bil zapisnik zadnjega zborovanja in dopisi. O mladinskem tisku je zbor zavzel sledeče stališče: O »Našem rodu« in »Mladi Jugoslaviji« je težko izreči končno sodbo o upravičenosti obstanka in prvenstvu enega ali drugega. Zadeva pride ponovno v razpravo po poizvedovanju v razredih med učenci in na podlagi sodbe otrok samih. Posegli so pri tem v debato tov. Deškovič, Hribar in Šu-bel. Stališče sekcije glede poročenih učiteljic je pravilno, vztraja naj še nadalje neomajno pri tem ter razvije čim jačjo borbo v obrambo interesov poročenih tovarišic. Tov. Šavli je referiral o učiteljevi osebnosti. Predavanju je sledila krajša debata, v katero sta posegla Itov. Hribar in Horvat Franc. Sprejete so bile sledeče resolucije: Sekcija naj si prizadeva odpraviti službene podatke o izvenšolskem delu učiteljstva. ker v sedanji obliki s prakso znanih dokazil, katera naj bi učitelj iskal pri raznih institucijah in društvih, prej rušijo kot utrjujejo učiteljev ugled in vrednost njegovega dela med narodom. Učiteljske službe naj se razpisujejo tudi v mestih. Šolsko-vrtnarska razstava naj se opusti. Uvedejo naj se zopet matični listi in izkazi nekoliko izpopolnjeni v prejšnjem zmislu, ker so sedanji katalogi in dijaške knjižnice premalo pregledni in tudi neekonomski. Treba je na vsak način zvišati aktivnost članstva v društvu. Onemogočiti je zlasti, da bi se nekateri člani sploh ne udeleževali zborovanj. Bolje je, če sploh izpadejo iz društva,, kakor na itak način omalovažujejo stanovsko organizacijo. Tov. Deškovič stavlja predlog, naj se izločijo iz društva vsi člani, ki se trikrat neopravičeno in zaporedoma ne udeležijo zborovanja. Pri slučajnostih je tov. Gabrijelčič opozoril članstvo na »Hlapce«, prireditve Sokol-skega društva v M. Soboti in na koncert malih harmonikarjev, prireditev Kola jugosl.. sester. Izrazila se je (tudi želja s strani članstva, da bi bilo prihodnje zborovanje skupno z dolnjeleindavskim društvom. Fr. Gabrijelčič, preds. A. Šavli, tajnik. HALI OGLASI Mali «glasi, ki si ni i j» t pasredtvaine ia mlilae aaaicae Občinstra, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Dia 5 — FR. P. ZAJEC i l p r a i a n optik Ljubljana, Stari trg 9 priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno. ffilifian RADIRKA ZA NAVADNE KOPIRNE IN BARVNE SVINČNIKE GÜNTHER WAGNER k. d., Zagreb — Poštni predal št. 94 Šolske knjige za vse kategorije Sol In po najnovejših izdajah šolske zvez ke vsakovrstne, za šolo in domače vaje šolske potrebščine za vse mogoče šolske zahteve Vam nudi vedno KNJIGARNA „UČITELJSKE TISKARNE" LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA 6 — MARIBOR, TYRŠEVA ULICA 44 i Za dame elegantne damske plašče in kostume, od cenejšega do finega, izgotavljamo po meri [ Za gospode vsakovrstne obleke in površne suknje po meri, že od nizkih . cen navzgor [ Za dame in gospode vsa športna oblačila kakor: trenčkoti, dežni plašči, pum-parice, vsakovrstne specialne jopiče za šport, ter vsa smučarska oblačila Priporočamo tvrdke. li i Za deco plaščki i K. PUČNIK Selenburgova ulica Stav. 1 nasproti kavarne „Zvezda" aro pri tvrdkah, ki inseriraio v našem glasilu! S Za cenjeno učiteljstvo znatno nižje cene in ugodnosti odplačevanja! Avgust Agnola LJUBLJANA TYRŠEVA CESTA ŠT. 10 Telefon 2478. Zaloga stekla, porcelana, kamenine, zrcal in šip. Kompletne opreme za restavracije, hotele, gostilne, kavarne in bare ter za splošno gospodinjstvo. l