Leio 1IL, Siev. 73. V Ceil**, četrtek due 23« Juniia 1921. Fostnitis ßlQciiRa v sotom'ni. Stene ccloletno 120 K, racsctiio 10 K. — Oglasi za vsak mm wiSinc stoJpca 1 K 20 v. Rcklama mcd tekstom, osmrtnicc in ¦ehvaic K 1*50 — Poeanxezna številka 8lane K 1-20 Izbas a vsak torek, četrteK in soboio. Urednl&tvo Sirossmajcrjeva ul. St. 1,1/nadstr. Telefon št,53. UpmvnišlVO Slrossmajerjeva ul. St. 1, pritličjc. Telefon št. 65 Račun kr. poštnega čekovnega urada St. 10.066. Na seljačkem kongresu v Sisku Cclje. - voriJo o iugoshv/Jn.stvn. o našcm narod- 11 em in d^žavncin edinstvii. Dvoje, kar sein posncl iz uoftka rar- prav na kangresu in pa iz i-rivalnil» ™>.- xov-orov s seljnki, mi ]z iin|ionivj)!o: äTo- boka zavest srbskesa seljaka, da je prvo in glavno za ty.gradnio močiie drza'vc sprejetjo ustave, In dragič njegovn slobo- ka zavest o potrebi iiarodn^j^t cdinstva, ra katero žrtvujc vse. In Se cno: Ijiibozen in uJanosi kmeč- kega miroda do 'WJgovc^a cika 'Pere. do Jijegovega narudniga viadarja, i/Uiega iz seijačkih vrst. 3 kakini navdusewjem je pripovedpval seljak-Kraničari star mož, o svojem ra^ovjru s Cika Pern o prHiki bosanskega «stanka. Nepj/abncf mi ostanejo v sponiir.a slike priprostQSti in vendar velike inteliRcnco s»rbskcj?a sc- Jjaka. njegova :it?premakljiva j-iojio- vensKo-na-cij.'mliu zavcdnosf. In pa od- kritost, prisrčiios-i, s katero <^c *e na kon- gresu razpravljalo c vseh knicOkih sia- novskih in pclit'.t'iüi vpraSanjih biez dc- magoStva, brez fraz in brez hujskan|a, kakorSnega smo vajeni na shodifc na$lh kferikalcev in dnigih irazerskih b-lrank. Intercs države nad vse — to jc gcsio s^j- skega seljaka Pa evo kr;}.*!;'0 p^roOilo o koM'/rcsir \ Slavor.iji, Vojvodini. zapa»!ri lios- ni itd- se je kniečki iiaroJ od prcvuna sem arga^iizirai v t'lkozvan.i SeljaCka Veča (kmečke s^n:e> Vsako vcio ima ta- ko veče. Organ'./.iranih je na ta aačin an dancs nad 270 se] v ?clin:-ka vcCa, ki stejejo "ad 3o.ooo ortjaiii/iranili Claiicv Da sc orgdnizacija p:.ijl-)H. j v.r.an Pribičevič ko; orRisi./-,!,., .klical za ne- deijo 19. tm. v Sisak koiKrrvs vscj, ?c ni_ ganiaira-uih S Jjačkih VeCa. Zastopana so bila vsa po veC kot 4^0 delcRati!* Izv.^i; (eh sc je udeie#l > kongrcsa pa se vellko drugega kmcčk^ga ljudstva ter prHaie- Ijev k-TOeckefia gibanja iz Siska in oko- lice. 'I'akoj iK)čei!-.oni /borovaiija so bill odposkmi brzojuvni iv>zdravi kralju. rc- gentiJ, pr.cdscdn!l;n konstit"antr.- dr. Ri- baiju in ministvs! Pribičevičn. I-a sic vi- deli navdnsenju. ko jo Milan Pril:ičtvlč predlagal pozdrjiv za sivoiasejea kraIJa Petra! »On za nas ni sanio vladar«, je dejai, «on ie naš narodni vodja. tvoree našega osvobofcma in njedinjeiija.« V svojem p3'-oči!ii o dozuajnem dc- ln za orga-nizacijo kmcčkoga naroda v Seljačka Veča je poslaiiec PribičeviC po. vdarjal: Nasa borba za poiitično osvoTjo- jenjc jc konČLiiia. Scdaj je no vrsti borba za ükonomsko -osvoboj^nje scljackcffa naroda. V tej borbi pa ncčenio rušiti. kaar smo ustvarili .' boju 15 let za politicno sv-obod'o, kakor to dclajo Radicevci. Pra- va knieeka politika inora odločno zasto- pati stališče edinsiva Srbo-v, Hrvatov \n Sloveiiecv Uiv stalis^e evrstc cdinstvenc države. Smo nroti vsem, ki hočejo drža- vo cepiti ter razkrr.jiti to, kar smo z mo?- jem krvi ustvanli. (Burno pritrjevanie.) Danes, ko sc vluda narod sam, mora ktnet delati za osvobojenje (^ono-m.sko., za naprcdek krriočke.i(a stanu. Znto treba kmečkiin intercsoni praviene zakonoda- je. V intcrcsu vseli drngih stanov jc, cm sc 80/« prebivalsiva na§o državc, nag sjljački narod, sospodarsko dvij?ne. Da to doseže. se mora kmeeki stan organizi- rati. Kjer ni močnj organizacije, ie vse delo posameznikov zarnan. Vsakdo spo- sruje in upoštcva Ie onc^a, ki je nwicon. In Cim mocnejsa bo kmcüka or.^anizaeija. tern bolj nas bodo morali upost^vatl tndi pri zakonodaji v na5i narodni skupščim. Nato so se vrstili i-efemti o poljoprl- vredi. o gospodarski politiki, prosveti itd. V popoldan.skem nadaljcvanju kon- grcst* so se najprej prctresla in spKMCla pravila organizacijc ^Seljačkili' Veča«. Ustanovi.se na podkigi teh Savez seliač- kih veča kot stanovska kniecka orffant- zacija za Hrvatsko, Slavonijo, VoJA'odi- no, Bosno in Srbijo. Savez fvorijo vsa d'O'Zdaj že obstoječa se!ska SeljaCka veča in vsa nova, ki se v prihoduii iistanovc. Voditelji gibaiija upajo, da bo ickom enc- sn Iota organiziranih Že najmanj 100.000 scliakov v krog 1000 Seljačkih Večih. Savez stoji na staliSčn državn-ega In jiar-odliega edlnstva. Ko se razdeli država v obla.sti, se sclska Veča vsake oblasti or^anizirajo v oblastno Vcče. Savez ini.i !?lavni odbor, scstoječ iz 6—10 poli-tienih in gospodarskili strokov- njakov tei najmanj 20 seljakov. Predsed- uik in podpredscdnik glavnega odbora morarta bili seljaka. Olavna pisama Sa- voza je v Zagrobu, glasilo organizacije ie icdnik »Srpsko Kolo<-. Naivišja instanea organizacije }e vsakolctni kongres tlclegatov, takozvano glavno Veče. Po s-PTCjetjn pravil in izvolitvi glav- aiega odbora so se sprejele rezolucije, med drugimi s sledečo vscbnio: 1. kongres zahteva od vseh narodnlh preidstavni-kov zakonodajno delo v mle- resu kmeč-kega staun kot oKromne vcCi- ne prebivalstva; 2. obsoja stranke. ki se debate o u- stavi ali niso udeležile ali so Pa konšti- tuanto zapustile ter tarn niso delale na to, da bi bile v ustavi kmečke zahteve boljSe povdarjene; 3. poziva khib zcmljoradnikov v zad- nji uri, da glasujc za ustavo in naj v tern usodncTn trcnutku m pomaga nasprofnv. kom nanodnega edinstva; 4. zahteva takoj po sprejetju ustavc U'zakonitev najnu.inej*>ih kmelijskin za- htev, zla&ti glede agrara, kategoriziranja invalidov, preuredbe šolstva v inter;su seljaštva, zlasti gledc gospodiniskega šolstva, zdravstvenc povzdige sela, nre- ditvc saienja in dobave duhawa itd- Vso te rezulucije se izroec vlacli. predsedstvu konstituante m kliibn clemo- kratSikih poslan^ev. Nn kon.Ti'es je prislo nestclo pisme- nili in brzojavnih oozdrnvov, ineJ drusi- nii od rniniSLra. Svetozara Pribičeviea m iiMioicih drugili demokratskih ])oslancev in politikov. P-ozdrav jc dose! tndi od predsednika kluba po:-!:incev SKS Jos. Hrofenika. Do poznc večeriiu lire .so vsi zlxn'o- valci vztrajali ter tako poka/.fili. kako globoko se /,:tvedajo velike važnosti inoOne staiiovst^ organizacije. H konen bodi poxdarjeno, da vidtin glavni pomen opisane kmečke organiza- cije v tern, da je 2 njn ustvarjen itioCen protintcž proti ratlieevskoiuu demago- stv u med tamošnjim narodoni. Nc dvo- mimo, da bo aiirno in stvarno delo Savc- za in njeg'ovili voditeljev rodilo baš v tern poglvdn bogutc sadove. Kmeeki r.n- rod na Hrvatskem in v Slavoniji ter P>os- ni jc trezen; da sc sicer trenutr.i.i zavestl po bles.lce.ili frazah, toda ko tividi, da s^ fraze same nc bodo dovwl'e do pozitiv- iiih uspehov, pojdü zone* na not, ki je cdino prava, hi kaiero him kažc Savez v zvezi s trczno in prevdarno politlko dS- molsratske stranke. Dogodki v Beogradu. Ustavna razprava gre h koiictt. B e o g r a d 20. jimija. V d'uiasnji se- ji min. sveta je bil storjen sklep, naj se § 95 osmega odd. iistava spremeni tako, da sc kot največje doptistno štcvilo pre- bivalstva za eno obla.s^ določi «S00.00O mesto 700-000. Olasovanje o osmem delu bo v konstituanti najbrže v soboto, gla- sovanje o ustavi v celoti pa najkasneje v sredo. Takoj po glasovanju bo ustava prediložena regentu v podpis in razsla.se- na v >^Službenih Novinah«. Musfimani zopet ra/burjenf. Be or rad 20. jiuiija. Predvčeraj je bila v »Službcnih Novinah« razglašena uredba o bcglukih v Rasni in Macedoniji, ki je vzbudila mcd nwslimani veliko raz- burjenje, ker se baje ne strinja z doloČ- bami sporazuma, sklcnjenega med vlado in mnslimani. Muslimanska ministra za- htevata spreincmbo dotičnih elenov uredbe, ker bi sicer mnslimani morali iz- vajati posledice. Uredbo bo revidirala posebna konferenca. Regentova prisega na ustavo. BcogTad 21. junija. Po najnovej- ših vesteh bo v soboto glasovanje o PTe- hodnih določbah nstave. v nedeljo o u- stavr v celoti. Na Vidov dnn, 28. tm. bo regent prisegel na ustavo, due 29. tm. pa poslanci v ustavotvonii skup^ini, ki po- stan© s tcra dneni zakonodajna skup- s^lna. P^Siticne vesti. Nikttina »črnogorska vlada«, ki je pod predsedstvom Jovana Plamenca dozdaj še vedno obstojala v Rimp, je vsled medsebojnega nesporazuma v »vladi« sami odstopila in naznanila svoj odstop razkraljici Mileni v San Remu. Sodijo, da se kaka nova »črno- gorska vlada« ne bo več sestavüa. Zdi se, da so že tudi Nikitovci siti komedij! V Albivniji so se 13. t. m. vršile volitve v albansko narodno skupščino. Podrobni izidi 5e niso znani. V ska- derskem okraju je izvoljenih 8 kato- likov in 4 muslimani. Vladne krlze v AvstrljI. Ker je dr. Mayr, sedajni predsednik avstr. zvezne vlade, že pred easom podal demisijo, je sedaj dunajskemu policijskemu predsed- niku Ivanu Schobcrju poverjena naloga, da scstavi novo vlado, ki bo povečinl u- radniška. — Na Stajerskeni pa sia poda- fa ostavko deželni «iavar dr. Khitelen in njegov namestnik dr- Ahrer, k? sta bi!a -— kakor smo poročali — pred tedni na ne- kem shodn v muriški dolini napadeiia in težko ranjcna. Nova avstrijska vlada. Novi od zvcznega kanclerja Schoberja sestav- Ijeni kabintt je 21. t. m. zaprisegel v roke zveznesa predsednika dr. .Mai- nischa. Nova vlada je prevzela posle pod pogojem, da vse stranke jamčijo za vstaviiev nadaljnih akcij za priklo- pitev Avstrije k Nemčiji. Iz italijanskega paiiamenta. V seji 21. tm. je prisegt! komunist Mi- siani, ki so ga svoj čas fa^isti vrgli iz zbornice. Takoj po prisegi se j(? od- peijal na komunistični kon^res v Mo- skvo. — V nadaljevaniu seje je naci- jonaiist Federzoni obsojai zunanjega ministra Sforzo, ker se je v rapailski pogoJbi likvidiralo tudi črno^orsko vpraSanje in ker itaiijanska vlada raz- puSča sedaj črr.ogorske legije. K!ub faSistov v posebni irjterDe'aciji znhteva, da pride črnogorsko vprašanje pred mednarodno razsodi^Če, ki.naj skiene pravico samoodločbe za ^rnojiorski narod. — V rimskem parlamentu je razmerje strn.nk sedaj sledeče: 26cgrar- cev, 11 komunistov, 79 demokratskih libernlcev, 63 demokratskih socijalistov, 105 klerikalcev, 25 reformistov, 7 re- publikancev, 5 Jugoslovanov, 4 Nemci, 121 sccijalistov, 35 fašistov, 9 neopre- deljenih. Orško-turŠki spor in zaveznlkl. Ka- kor poročajo iz Pariza,. je bila odposlana «rški vladi nota zavcznikov, v kateri t\ izjavljaio, da so pripravljeni sodelovatl pri poravnavi grško-turškega spora. La- vezniki so si edini v tern, da mora Orška izprayjiiti Malo Azijo in Smirno. Glede srških mej v Traciji si Anglija in Frandja še nist« edini. Iz Korotana. Volitve na Koroškem so se izvršile^ v znamenju tercrja nemSkih heimats- dienstoveev v slovonskem delu dežele. Pri volitvah v narodni svet (avstr. nar. skupščino) so dobil-i Velenemci 16.053, kršč. soc. 25.767, soc. dem. 59.669, kor. vol. zveza (km-etje in nar. soc.) 27.677, Slovenci 9134, komtmisti 720 glasov. Soc. demokrati dobe najbrže 4. kršč. soc. 2, kmetje 2 in Velenemci 1 mandat. Sloven- ci nobenega. — Pri volitvah v koroški dež. zbor so dobili soc. dem. 19, kršč. so- ciialci 8, koroška volilna zveza 8, Vele- nemci 5 in Slovenci 2 mandata. Vendar to še niso uradno ugotovljeni reznltati. IWariborske novice. Zauhnivl porotnlkl so vsekakor v. Marlboru. Dnc 14. marca tl. je porotno sodišče obsodilo Franca Ogrizka od Sv. Horjana pri Ro^atcu, ker je ob priliki znane vojaške pobunc dne 22. jnl. 1919 v Mariboru v družbi z vcč tovariši vdrl v blasajniSki prostor in oropal dvc bla^aj- iri. pobesnil drugi dan iz zapora v Qra- dec, kjer je denar skriJ. Oraške oblast! so Sa kasneje aretirale in izročile našim o- blastim. Pred poroto jc dobil Ogrizek 18 •mesecev težke ječe. Dne 17. tm. pa fe .stal pred porotniki soudeleženec Ogriz- 'kovega dejanja, Ferd. Rubin iz Slovenj- gradca. Svoje deianje jc priznal. Vkljub temu so porotniki z 9 glasovi njegovo krivdo zanikali in je bil nato oproščen. Sc enkrat pravimo: zanimivi porotniki! Na smrt obsojeni morilec. Dne 20. tm. je bil pred mariborsko poroto obso- jen na smrt na vešalih Josip Eferl iz Rcš- paha, ker jc na Sv. Treh kraljev dan v Sp. Sv. Kungoti ustrelil v neki gostilni MaTija Sori, mater osmero otrtik. >tf «a • NOVA B O H \ ^'¦¦\- t '' Umrl fe 19. tm. :nesar Janez Nendl. Drage češnje- Pri kupov'ciiiju čescn] na mariborskem trgu jc poročnijk Aiidrcj Lubši» izgubil 52.000 K DRŽAVNA DVORAZKEDNA TRGOV- SKA SOLA V CELJU. Namen i>o1e je, da v. teku dveh let prakticno izobrazi pouiožne moel za n- govski stau v oüjcm poiricuu besede ter usposobi licence in tičcnV'.- yri namosfojno vodstvo trgovin. Sprcjcitini pogo/i: V pripravljalni letnik morejo vsloplfl učenci, ki so uspešno dovrsili VI. ra/red osnovne (ljudske) Sole ali IK razred sred- nje oziroma rneščanske sole ter so vsal 13 let stari. V prvi letnik sc sprcjeniaj) brez spfejemnega. izpHa dečki ozlroina dedu- ce, ki so dovrsili IV. razred srednje sole ali popülno meščausko solo ali pa pn- pravljalni letnik dvorazredne trgovske sole in so stari \ saj 14 let. Poles teli mo- rejo biti s-prejeli v prvi ietnik tudi oni, ki so dobili v IV. razrodn srednje sole ilrugi red ali tisti, ki so dovrsili tretji razred srednje sole ali VIII- razred Ijudske Sole ozirorna predzadn.ii razred meščansfcc sole, ako so .stari M let in napravija sprc jomni izpit iz slovenščine, srbolirvašOi- iie, nemšoinc, racunstva. geoirictrije, zemljepisja, prirodopisja in pnrodoslovja. iPri preizkitšnji se zahteva toliko znanja, kolikor si ga pridono učenei v prlprav- ljalncni razredti dvora/.redne trgovsfcc sole. V drugi letnik se spre.ieniajo abso!- venti 1. letnik a dvora/re-dnln trgovskih «SOI. Vpisovanje gojeneev in gojenk /.a sol. icto 1921/22 se vrsi 4.. 5., 6. in ... Jiilija od 8. do 10. urc. K vpisii jj prinesfi zad- nje Šolsko izpričcvalo in krstni ozlronia ro-jstni list. Gojcncvm in gojciikam v/vcfi Celja je možno priglasiti se in poslati predpisane listinc po posti- Vpisnlna ?na- Sn 10 K in prispevek za učila 20 kron. Sprejenini, potuivljulni in nakimdni izpiti se bodo pričeli v pondcljck, d»e 12. septcmbra ob 8. nri. .....V sroJo, fine 14. scplenibra bode ob l). nri otvoritvena služba božja v cerkvi Marijiuega Vnebo- vzctja. Nato sc /A)ero neenci In učonke v svojih razredih. kjer se jim prečila 0i?cl- pltnanii red in nnznani nrnik. ¦ V čctrtek, due 15. septciubra ls>Ci prične redni ponk. CeBjske tiovš&&a Županske volltvc v Celju notrjenc. Iz Beograda ie pvišlo poročilo, da je re- geirit-prcstolon«slodnik Aleksander potr- dil izvolitev g. dr. Jnro HraSovca za žu- paiia našega mesta. ČEŠK1 SOKOLI NA POTU SKOZI CELJE. V petek popoldne s češkoslova- šklm brzovlakoin ob 15. uri 12 mintit se pel)e skozi Cel.ie 70 češkoslovaškili So- kolov pod vodstvom dr. Vmiička in Ma- Ska na pokrajinskl sokolski zlet v OsJeK. Celjski Sokol v zvezi z drugitni narodnl- mi drtištvi priredi bratom Sokolom ča- sten sprejem. ApeHramo na celjsko ob- člnstvo, da pride v i\m večjem števllu p<)zdravit brate Cehe! CLANICÄM SPLOŠNEHA SLOV. 2ENSKEGA DRIIŠTVA! Ker potuje v petek 24. titi. z brzovlakom, ki vozi skozt Celie ob 15. iirl 12 min., 70 bratov Cehov na pokrajinski sokolski zlet v Osjek, pro- simo In pozlvljamo vse naše članlce, öa se v kar najvcčjom štcvilu udeležč brat- skeglst pozdrava, kl «a pr\rod\ Cehom Celjski Sokol na iiašem koloüvoru! Na svideiiie! — Odbor spl. slov. ženskega arttŠilK6LO JUGOSLOV. SESTER, V CELJU nu.ino vabl vse svole članice, da se udeleže zanesi.üvo in mnogobrojno sprejema in pozdrava našlh čeških bratov Sokolov, ki se vozijo tod mlnio na pokr. sokolski zlet v Osieku. V PETEK OB 15- URI 12 MIN. Naj uobena rie izostäne! OBCNI ZBOR »NARODNE GOD- BE« se vršl v petek, dne I. julija v čital- uiskih prostorlli NaroUnega donta. Ker postak vprasaiüe dobre godbe za CelJe in okölico vsali dau bol] pereče, |o prl- Cakovati čim uajvečje udelerbe, posebno öd strani narodiilh druistev. h političite sluibe. Za okrajnega ko- inisarja. jc üticnavan vladni koncipist g. tvo Subic v Cclju. OselMia v6»t. O. Janko Sostir, trg- tin. po dolgi bolezni vpok. nadpaznik sin. straZe Mihael Orozel v nl. letu sturosti. Oddaia vojaških trobent. Ministr- stvo za vojno in mornarico lazgla.ša oc!- redbo: Po poročiln, katcro inm ministr- stvo vojne in mornaricc od posameznHi koniand v lwvih krajili naše doniovln», nahaia sc pri tamkajšnjeir, prebivaLstvTi večje štcvilo vojaških trobent. katere so za easa j)re;obrata izvzeli iz vojnili skTa- dišč ali jih je piebivalsivo -- kot bivsi avstro-ogrski vojaki -- ]io i>revratn od- neslo na svoje doniove. To je posebno slučaj v Hrvatski in Slovcniji; ker so pa po nredbi o plenn te trobente državna last, kalera pripada vojski, sc prebivai- stvo mesta Ccljc pozivlja tc trobente od- dati takoj, najkasnejcj pa do 12. julija tl. incstnenin niagistrahi celjskermi. Proti osebam. ki do navedenega roka ne bi-od- dalc teli trobent, sc bo strogo po zakonti postopalo in si bodo iinele posledice saniD sebi pripisati. (loljufiv inkasotu? Prcd nekai ča- WMii se je pojavil neki tnoz, ki je s tiska- niml listinirtiii pobiral naročuikc in nuroč- nino za bcograjski »IUistrova-ni list«. Nc- kateri so eas-opis narocili. Ker pa naro- č en eg a lista niso prejeli. so urgirali v Beogradu. Od tarn pa so prejeli porocilö, da ni bil nihee npravieen pobirati naroč- nino- Polieija zasledujc zadevo. Dljaškl kaliiirl v Celii« je chirovala gospa Droienik 100 K inesto venca na grob g. Ivanu Breznikii. Circus Reiilow. Velika oivoritvenn predstava, dolocena za cetrtek 2.}. jnn., je preložena na soboto 25. Jun. Na sploš- iio žeijo I.jubljančanov, ki so za dva clni sedeže popolnoma pokupili, ostane cTr- kus še v eetrtek in petek v Ljubljani. Za otvioritvenio predstavo v četrtek v Cclju knpljenc vstopnicc veljajo za sobotno otvoritveno predstavo. Sokolstvo. Celiski Sokol vabi elanstvo kakor sploh vse zavedne Slovane. da pridejo v petek ob 3. nri 12 rnin, popoldnc na ko- lodvor pozdravit brate Cehe-Sokole, ki se peljejo s čehoslovaškim brzovlakom skozi Celje na zlet v Osijek. Clani in čla- nice nastopijo v kroju. Sokolski Glasnik. St. 8. Vsebhia: Sknpština Jugoslov. Sokolskog Saveza due 30. juna o. g- u Osijeku. — Fizičko obrazovaiije u Cehoslovaekoj. — Pokra- jinski sokolski sletovi. — II. pakr. sok. zlet v Osijeku. — Sokolstvo. Varaždinski Soko! je imel v 1. 1920: 108 izvršujočih članov, 39 Sokolic, 97 čla- nov gimnazijsikega in vajcniškega naraS- čaja, 31 podpornikov, 105 ustanovnikov, skupaj 420. Začasno ostane dniStvo pri mariborski žnpi. Soko! Dravograd—Meža se je usta- novU 12. tm. Starosta je živinozdravnik g. Kolenc, podstarosta g. Ivan Verdnik, tajnik nčitelj Nabergoj, blagajnik poštar Glogovšck. načelnlk nčitelj Via do Pore- kar. Sokolski zlet v Osjeku poseti tudi regent AleÜcsaiider, ako bodo količkaj pripuščali državni posii. Veseilčnega davka se opro.ste v smj- slu sklepa fwia'ticno-gospodarskega od- bora izven gasitekih tudi sokols4olj ra/širjena igra nego nogomet. Kot nekclanji pred- sednik Taft je tudi Harding prav dober igralee, poln odločnosti in vztrajnosti. Po mučnjii strokoviijakov ie Rolf igra, ki od- kriva dušcvne zmožno.sti igralca v mno- g'O veeji meri nego kaka druga igra. Po- temtakem je Harding vztrajnosicn in od- iočc-ji niož. ki si jc v svesti. da je za rc- lesno in duševno zdravje pri tako zapo- slenih ljudeh, kot je on. prvi predpogoj razveseljiva, živahna sportna igra. Zato posveča Harding po dva popoldneva v tednn tJcsni vzgoji: onega svoji priljirb- 'ijeni igri golf, drugega pa ireningu v tc- ¦nisn. Prosveta. Slovenska Matlca je ravnokar izdala kot izredni izdanji dve kniigi. in sicer F. S. Pinžgarja Ijudsko dramo »Razvalina žlv- ljenja« in lirsko zbirko Pavla Golje »Pe- smi o z'latolaskah«. Obe knjigi sta nst prodaj v matieni pisarni na Kongrcsnem trgu St. 7/H. od inh do pctili popoldne. Ccna broširanim knjigani jc 24 K za "z- vod. vezanim pa 30 K. Tisti clani, kl so članarino za tekoče leto f.e poravnall, dobe po en izvod broširanih knjig eetrtl- no, po en izvod vezanih pa petino cene- jc. — Redne publikaeijc za tckoee leto, A po steviln. se tiskajo in bndo kinalu g«- tove. Iz odborove seje Slovenske Matlce z dne 17. jun. 1921. Odbor konstatira: Preden je podal odbornik dr. Alojz Kratg- her svojo izjavo. je povdaril, da s iem nl v nobenem oziru dotaknjeno dr. Laliovo raz'tnerje do Matice. Predsedstvo je do- volilo izjavo, ker se je obraeala Ic proti načhin dr. Labövega nastopa napram (Jo- ttonini 0(xlpisancein, izmed katerili so nL'kateri obenem tudi odborniki Sloven- ske Matice, a se ni spuseala v meritorno presojo tega ali onepfa političnega prepri- čanja, zaknj ni šlo za politično. temveč za eastno zadevo. Ker se afera ni poravna- ~la v notmujosti, kamor spada, smatra odbor, da je za Matico resena- Obenem konStatira odbor, da tajtiik Milan Pugelj ne odstopi. Vcsti o tem so pri^lc v jav- nost brez vednosti odbora in tajnika. Izsla je enaista «tevilka «Njivc«. Vsc- binn: Vsc.i^iliSki profesor dr. Mctod IJo- lenc: Dclo-zä edinstveni ka/cnski zako- nik. Prof. dr. .Moj7.«J Zalokar: Nasi sani- tetni za-koni. Miroslav Ambrozic: Narod- na telesna vzgoja po sokolskem sistemu. Andrei Druškovič: Oržava in izseljeva- nje. Listök: Alojzij Oradnik: Priliod. Et meminisse. (Ova scmeta, priliml Sloven- eev na Soco in v Brda, drugi pa »denun- oijantoiu«). Pregled, med revijami, dnev- nifk, Oblika okusna, vsebina prvovrstna. »Njiva« izhaja letno v najmanj 20 števil- kah in ])o 24 straui in staue celoletno 120 •kron, /.a naročnikc ^,Iuti-fi'.< lc (>0 kroii. JuKoslovenki nmetniki v tujini. Slo- venska iiinetnika operni pevec Jos. Rija- vec in pijanist Ciril Ucar sta na svoji svetovni turneji nedavno dospela v Lon- don. Sprcjcl in v londouske umelniške kroge uvedcl ju je ziiani hrvatski vijoliii- ski virluoz Zlatko Halokovic. Koncert ju- gosiov. umetnikov cln-c S. tm. v salonih znanega prijateljn .Ingoslovenov Seato- na Watsona je imel velikanski uspeh. — Londonsko časopisje pise navdii^eno o jugoslovanski uuietnosti. Te dni se vrsi .koncert 5 jugoslovauskih umetnikov na .fiigoslov. poslaništvn. Nato slcdi v Lon- donu več javnih koncerlov. Cuji-iiio. da se umetniki podaio zateni u.i tnrne.io v Anuriko. Naša umetnika Rijavec in l.ičar, o katerih turneji porojamo že v drugi nn- tiei, sta prišla te dni na kratek oddili v j donvoviuo in priredila vecnij 22. tm. kou- ! cert v Mari bor ii. Jugoslovanski gasilec. GastEsK^I svöf. (K zboiovaniu gasilstva dne 10. juiija 1921 v ŽalcuV Kakor sem že zndnjii! omonii, je gasilski svet v drugih besedah obcrü zbor »JuR'oslovanske gasilske zveze »Ljubljana« (JGZ). Oasilski svüt je najvažnejši del uprave zveze. Zve-ž,na pravila določujejo: Uprava zveze siaui na najširši demokratski podlagi, po njenih pravlüh delimo zvezo v posta- vodajalni ^asilski svet in v postavo- izvršujoči odbor JGZ. Oasilski svet ja toraj zakoiiodajalni, nekaka gasilska skupščina. Ta svet tvorijo gasilske e- note-^asiina društva, katerih vsako poSlje encga izvoljonega odposlanca, nadalje zvezni odbor in župni naüclniki, odnosno, ako so ti slučajno čiani zvüz- nega odbora, pa podnačelniki. Vsi rav- nokar [menovani imajo pravico v ga- silskem svet» staviti predloge. Llaso- vati, voliti in voljeni biti. Ragtime se, da ima k xborovaniu gasiiskesa sveta vstop vsakdo, ki se zanima za gasilstvo, tudi, ako ni clan gasilske organizacije, tembolj imajo dostop^lani organizacije. naši vrli gasilci, kateri slučajno niso izvoljeni v ta svet, Tako bo sestavljen tudi gasilski svet. kateri zbornje dne 10. juiija 1921 v Žalcn. Zdi se mi> da bode dosti ljudi vpraSalo, o Com prnv- zaprav razpravljajo na teli zborovanjih. Zborovanje obsega vsa poročiia, katera so običajna pri vsakem občnem zboru, različne volitve, določitsv letnih pris- pevkov dru§tev itd. Najvažneiša točka dr.evnegn reda pa 'je izdajanje splo§- nth strokovnih navodil in predpisov glede opravilney,a reda, notranje uredbe in vaj gasilnih društev, daije glede krojev. Ker pa ni mogoče v kratkem času vse pretresti, ozir. ker bi zboro- vanje gasilskega sveta trajalo predolgo, se deli zvezni odbor v dva odseka, v tehnični in v literarni. Vsak odsek pripravi na podlagi temeljJte razsoje pri zborovanjih celokupnega OClbora razprave za gasilski svet hi stavi tam že izgotovljene predloge, o kateiib pa na'dalie razpravlia gasilski svet. Sad teh zborovanj je že viden, ne samo gasilcu, kateri je konečno venclar en- krat dobil enoten, vzorno urejen vež- bovnik, kaiercga je seslnvil in gasi!- skemu svetu prcdložil naš neumorno delavni zvezni starosta, tov. magistratni ravnaielj Barle v Ljubljani in katerega glasbeni del-znamenja s trobento i" trobko-je uredil naš znani godbenik, kapelnik dravske muzike v Ljubljani g. dr. Čerin. — S tem vežbovnftom, kateri je izšel v dveh delih, veianih v eno knjigo, v tevu meseca februarja tl. imamo celo nolranjo upravo druStev rešeno in je s tem dana podiaga enot- nosti za vse gasilstvo siovenijo in morda sčasoma tudi države 1 udi SirSa javnost bode zapnz«'3- akö hose videti, da se tudi na zunaj pozna vpliv dveletnega deiovanja, izginevajo visoki stoječt ovrat- niki, izgineva popolnoma zlato, ostane samo tarn, kjer je za označenje gasü- skega dostojanstvenstva neobhodno potrebno, prkiejo ^nakenaranuiicf, Ci;la- da izgubi svoj paradni namen katerega bi sploh ne smela nikdar imeti; kajti če- lada naj §čiti glavo proti mogoCi po§- Mtv. 73. I* 0 V A 0 O # A « Stran 3. kodb'i pri požaru; odttranjene so sab- Jie in tudi naSc gasilske sekiricc so morale izvedeti, da, ako so tope in nenabrusene, sUižijo kakor sablje le paradi in da je seciaj prise! tudi njih kotu-c. Polagorna dobimo enotne kroie in čepice; že obstoječa druStva si ne .more-jo se-daj vsega naenkrat tia novo nakt>;;iü; pride čas, ko (bode gasilski kroi- enostaven; a lop in prikupljiv. Oiasom sklepa lanskega Kasii.>lcega sveta se označi gasilsko dostojanstven- stvo na naramnicah, katere so pri druStvih rudeCe, pri župi srebrne, pri zvezi 'pa zlate. Taka in siična vpraSajiia se resujejo pri toh zborovanjili. Raz- pravo so zelo zanimive in obetajo Dili ¦ ravno Istos čisto posebno zanimive, kc-r s.c bode v telai razprav govorilo o g-asiiskcrti zakonu, pri kalerega se- stsivi hoče gasilski svet odločihio so"- delovati. Vabirn Vas toraj vse, ne Ha- ir-o ftasilc*1, ampak tudi vse one, kateri stojijo sicer izven ;;a5ih vrst, a se •iHordü za gasilsivo zanimajo, naj pri- deio na zborovanjc gasilskega sveta dm- 10. jul. v Žaiec. Tani bode vsakdo imei pri'iko 'sliSati," da jo naše delo ¦ resrio, in morda bo mp.rsikateri spo- znal, da manjka v organiraciji, v ka~ tero bi 2o davnej spadal. Pridite, po- sluaajte, doma pa mirno prosodile. mor- da bode msrsikateri gost od letos že C!an :<. riorJCaria veliko veselico, Mcd niiioLovrstni-m sfj«- icdom .ic krasiia ronarska pravljica »Voi- kasin«. s peijem in spremljevanjem g!a- -sovirja. ki sc bo uprizorila na «ovetn drustvenem odru. -- Vse prijatelje pcr- stDiie zabave vabi k nhilni iideležbi od- bor. (k) Veseliciii davek. V sr. 12 z dnc 21. Junija jc omenjeno. da jc iiii.-ekonoms.Td somite i>od predsedstvom niinislra Cir. Krizmana sklcnil likiniti veseliČni davclv na vesdice tfasilnih liništev. Ta čm ,ie zclo hvalevrcden, (einbolj. kcr se vkll, il ito svojega imenovanja za uiiuistra tajulk vatrogitsnega dnistvu \- V am Mini. Pa 4ic samo minister dr. Kriznian, tudi mini- ster na rnzpoložcujii dr. Kramer ,ic tfa- sHec. Dopisi. Iz šniarskega okraja. (! z p o p o t - ii e t o T b t\) Ko sein Yam zadniič poro- čal, da sctii po šmarskem in rogaškcm o- •krajii popotoval, scm Yam pozabil tudi omoniii. da scm nasel tudi starega znan- cä puščctvnlka na Babnigori pri Sv. S>tčl- lanu. Ali iniol sem smoio, ker njegov br- log sem našel prazen in namesto njega "listK, Katerega vscbino se mi zdi potreb- no, da Vam jo pošljem. Pisal Vam jc namrec o župnrkn Močnikti, kako vsako nedcljo zabavlja raz prižnico iia naprcd- ne trtože. Enkrat jih imemijc bele vranc, drusic- zopet jih zmerja s pijanci in lucz^ verci, tretjič zopet 7. napuhnje-ncl. Pa dcč- ko SC bo zmotil, čc bo txj te.? poti nadalje- vaJ. Le naj poglcda, kie Jc najvcč nap«, ha- AH nc prtd altariöm, kjer seditc dvo žek> napulinjcni žcnski o-sebi, i-na na žen- «kä, druga pa na moški strnni. Ti dve <>- se-bi spadata vse Vam drugam, kakor Pred oltar. ŽupniR- je pa tudi ob času ob- tftosJdh volitcv .ecrdo iagal, kn jfc iz prižni- ce trdil. da se nc bo v volitve meSa!, po- ^em pa sc kar ni moKel na dan volitve loditi-od obcinske pisarne, ker je hotel wsakega čtovdca prestreči in ga nago- varjal, s kom naj voli. Zdrazbnr jc velik, 'skoraij je podoben ziipniku Orosu fiustl- ntj v Oospojni. Drugič šc vcč. — Bimbo. • Smarje pri Jelšah. V ncdeljo, due 26. w!» °k pf>l 4' nl' pt>p' i:'nrcc^ ^niarski »So- k™s: p^i!iuh!jcno Jurčičevo igro »Do- men«. Po iKri K umrlega dr. Jakoba Ra.iha k. 4t. Fero~ kvarjeue in nbrabljenc bankovee po 1 C\U nar in po 0.50 dinaria zamenjavati za no. vo, ncpokvarjciu.1. Obcinstvu je kolikor mog'Oce iistrcci. Zamenjati jc bankovee tudi, ako so raztrgani, zamazani, brez iu- ba.ali čc jim kaj manjka. Nc smcio se pa zamenjavati bankovei, katcrirn lnani^a kar polovica. Razpis dobave ovsa zst Hravsko d(- vizljsko oblast. Kornanda Pravskc tllvi- zijskc obiasti potrcbüje za skUidišča m sicer v Ljubljani 1^0.000 kg, v Mariboru 110.000 kg in v Cclja 20.000 kg ovsa üi j)ozivljc iiitcrcsLMitc, da stavijo koiuanai v Ljubljani brzojavno ali |)ismcno ponnct- bc franko skladisča. Skladišča tinajo 2o- lezničnc tire. Dovoljen je edeii odstotek nečistoče. Rclativna teža najiiianj 41 kg. Oddaja sc brez vree ali v vojnih vreeah. Dobavni rok je od 1. do 10. jiilija ti. Kav- cija znasa 10%. Ra.z|)is jo v pi.xanii rr- govske in obrtniškc zbomicc v Ljnbljani na vpoglcd. (St. 5161.) Vpisovanjc v I. razrcJ drz. roaliro giimnazijo v Ptujii bo 2l). junija in II. scp. (embra, v-sakikrat od 9. do II. urc. Spre- jerriTii izpiti 30. jun. in \2. sepicnibra. Fraiicoski vojni maierijal za Püljsko. »l'Jcrlincr. 'sasebl.'.tt« poroca iz Beogra- da, da jc Franciia namenüa ves njej dolo- con avstiijski vojni mnt^rijal Polj-ski m da se prevaža ta matcrijal čez .lugosla- vijü na Poljsko. List trdi, da jc odSlo do sedaj žc 300 vagonov pod napačno de- klaracijo na Poljsko. Važue spreuiembe v kazeuskem za- Könn. Ministrski svei jc odobril tiredbo o s-premembi «nih določil kazenskcga za- kona, ki postavJjajo za ko.mpetcnco so- dišč gotove vrednostne incjc ori zločinllj, naperjcnili pr-oti inaterijalnim dobrinarn. V kazenskem zakouu sc nahajajočl odlo- cnjoči zneski so povišani za dvajselkrat. S tem bo doscžena znatiia razbremenl- tev zhisü za porotna sodišča, kcr piidejo nmoge tatviine, goliuiije itd. sedaj pred kazenske senate. Zoper nasilno pieprečevanje dela. V seji 20. tm. je minisfrski svet odobril no- vo naredbo, ki ima nanicn oncnioj-'oelti jiasiilno prcprečevanje de!a potom icrorl- stičnih aktov in sabotaže. Generalni direktor carin Sava KukiC jc upokojen. Njegov naslcdnik jc Hogda- novic. Upanio, da bo manj birokrat new jc bil Knkič. Moč polhlčnili strank v na$i državf. Na podlatfi zbranih uraciiiiii podatkov so pri volitvah v konstitnanto v celi dtžavi tlobiL1 posamezne stranke: deniokraü 319.448 glasov, radikalci 281.576, Radi- čevci 230.590, k-o-munisti 1.98.732, zemljo- radniki in SKS 150.503. klerikalci 110.975, musliniani 110.895, sooijalisti 45.792, inn- slitiumi iz južnc Srbijc 30.020, Nar. klub (zajedničarji) 25.867, republikanci 12.136. nar. socijalisti 6.186. Ribarčcva sknpinn 3061. sprcniljali noniski sfrokovnjaki. Prošnje In prltožbe glede skrajšanjja roka službc v kailru. Komanda celjskega vojncga okrožja razglaša, da je ministr- stvo vojne in mornarice radi velikega števila prošenj in pritožb. katere se na- naSajo na skrajšanic roka službc v ka- dru in da bi se delo na istih pospe^ilo, od- redrlo: 1. da sc take prožnjc in pritoZbe. katere se predložijo proti rcšitvi komaji- da>ntov divizijskih oblasli, dostavijo iz di- vi'Ziijskih Stabov ncposredno ministrstvu vojiit) in mornaricc, a ne preko arinijs-kih oblasti; 2. vse te pritožbe naj se predajo pristojni komandi vojuega okrožja, a ti- ste, katere bodo oddane ali poslane po- tom pošte noposredno ministrstvu vohic in mornaricc ali poveljstvom armijskih in divizijskih oblasti, dosfavljajo se nepo- sredrio vojnim okrozjeni na uradovanje. a ne preko armijskih odnosim divizijskih oblasti; 3. komandanti vojnih ofcrožij ndj občinstTU pojasnijo, da ministrstvo vojnc in mornaricc, ozfr. armijska in divizijska komanda iw more nič prcj storiti na takih prošnjah ali priložbah, dokler se ne do- bijo od vojncga okrožja potrcbni podatkl za rešftcv teh pro?ienj ali pritožb, in da je v interesu občinstva samega. da vse ta- ke prošnje oziroma prifcožbe.vPoSlje sa- mo pristojnkn vojnim okrožjern, tudi če so prttoži proti reSttvi vi&jlh vojnih oblä- sti. kcr pride samo na tak način do hi- tfcjšc rešitve prošcnj oz- pritožb. Socijalna politika. Alcclja za zidanjie hiš v Ljubljani. Pod piudsjdstvom velctr.^ovca Ycrov- ška se jc ustanovil pripravljalni odbor, ki hočc uvesti novo zasebno akciio za zgradbo novih stanovanjskih his. s cemur cd'ino jc mogocc odpomoči stanovanjski bedi. Prcdsednik dež. vlade t(. dr. Baltic jc deputaciji tega odbora obljubij ])odpi- rati akcijo z vnenio pri vladi, da sc dosc- žcio razne alajsavo. Jsto je obljnbil pn- vcrjeni'k za soc. skrbstvo s:. Ribnikar. Uredba o penzijskem zavarovtuiju zasebnih iian:cščeiicev za Slovcnijo in Dalmac-ijo je rdobrena od min. svela. Narodno gospodarst vo, POUK'OGOVEJIKUOI. Izmed vsch živalskili kiižnih bolczni je goveja kuga nainevarnčjša in najstraS- iiej§a. Ko se je kjc zakotila, povzroCa strašno moritcv mcj govedjo ter priza- ncsc lc malokatereinu govedu. Poleg te- ga napada ovee in koze, prasičc in bivolc ter ugonobi mnogo tell živali. Kako strašno moritcv laliko povzroči, kažc najboljc to, da jc v XVIII. vcku poniorila \- srednji Rvropi nad 200,000.000 goved. Ako bi vsako govedo račiinili samo po 400 K (100 dinarjev), bi bila to že straSna škoda'80 milijard k'-on «'20 miiijard dinar- jev). Lcta 1897. jc pomorila samo v Transvaalu blizn 1 milijon jeoved; pa tii- di naše ipokrajinc so si io dobro zapomni- lc. ko je v šiiridcsetih letih prošlega vc- ka razsaiala po niih ter pokosiia silno štcvilo živali. Pri nas se je zatria začet- kom osemdesetih let prošlega veka. v Srbiji pa sc je zadušila s strogimi odrcd- banii lcta 1882.. ko se jc zaiicsla iz Bo.snc v Prnjavor, okrožje podrinsko; v Bosnl jc minila lcta 1883. ter se potem ni veCJ pojavila. Cloveja kuiin je kužna holczen govc- di, preliaja pa časih tudi na ovce in kozc, bivolc in prasiee. Bolezcn se navadno prencse po boi- iiih žlvalih in s predmeti. ki so okužen! z oknžljivo kaijo (baktcrijami) tc bok-zni. Tudi ozdravele živali lahko prcnesejo bolezen v zdrave krajinc. Ako priöe zdravo govedo v dotiko z bolnim, zbolT v 3 do 8 dneh tudi to. Prvi začotek boleznl je visoka telesna toj)lota. ki naslo nura- stc do 41.5° C. Žival se nc kaže mno.^o bolezni. je in prežvekuje; toda kravc- mlekarice skoraj popolnoma izgube mk- ko ter se posuše v vimenu. In dostikrat so po tern najprej opazi bolezen. MaTo casii potem, čez pol cine, redkeje poz'nc- je, zbofH žival vkfno, naježi se if dlaTca ter izgubi svoj sijaj, govedo prcneha jest? in prežvekovati, podrhtaya in se trcse po vsem telesu. glavo drzi k tlom, oslabi ?n izgubi vso živahirost. Bolj poredkoma Jo govedo v tern prvem početku bolezni vzjic-mirjeno; koplje z nogami in udarja z glavo ob jasli. easih pa se ponaša ka- kor besno. Toda ti znaki trajajo jako ma- lo časa, poredkoma dalje ne.s^o pol dnc; .pote-ni nastopi obča onemoglost in sTa- boS't- 2c od dalee se lahko opazi, da ]c žival težko bolna; na paši se odloči od drugih živali, tožna stoji kje pri grmu ter se nerada giblje. V lilevu naslanja glavo na jasli. skrivi se v ledju (križu), koža na P'tecih. straneh in na lakotnicah pa »¦; pogiostoma stresa in podrhtava. Okoii gobca s-e navadno naberc mnogo p-enr, toda pena se ne vlečc tako kakor prLsJI- navki. Tudi iz nosa začne curetl začet- koin votienersta, a poznejc temnosiva gnojna sluz (gnojno žlemanjc). ki so nn- bira okoli nosnih odprtin (nosnic) in na- pravlja cele krastc. Iz oči kapljajo sotze, a očesna belina pordeči. Bržkone čtitl govedo srbeoico v nosti in v glavi, k-er pofiostoma stresa z fflavo, in tako sc iz oktizenih hlevov sliSi rožljanje verig, po katerem se že od dalcč spoznajo okužc- ni hlevi. V nadaijncm po-tcku bolezni prično živali sstokati in iečati, hHro shi- rajo in npadeio ter po.ctanejo mrSavc, dobe redke prolive (driske), ki v pozne]- ši dobi straSno smrde ter sr> mnogokrat pome'San! s krvjo. Zato se iimaze govedo po rcpn in sklcpih (skocnom zgibn) z gm>jem. a naposled sc z ad nie L?revo (rit- nik) popolnoma odpre. tako da je mogo- če ffloboko pregledati vneto shiznico (no- tranjo kožico) debelega (zadnjega) čre- veca,.a blato se izloča brez voije živali. Po ffobcu sc prlkažejo takoj izpočetkn bele, iK>tem rjave in pepelnatosive ali ni- I Mmw mnim P'¦¦'""¦¦¦ - ¦¦;iaL* 15. in 16. julija tl. § preititj! 1OO0QQ Sf:čk = SO000 tiobiüiöU Absolutna sigurnost in dr^. jamstvo. V tcku od pet meseee^ i;:žrobalo se bode J brez vsaStCQii odbiika v ejotov«ra denarju. Z eno srecko se more dobiti H millions \\m, l müijsna »tBo.ooo, 1 mi- nion 6Dfl.aoo, Soo.pgo, Goo ooot jfoo.oefl, 320.000, Z80.Ž3D, Z^.'jgj, Zeo.ooo, IBq tisac, TZo.noa, 8d ggp ifd jfd. Priporočamo sledeče, 5e neprodane src-cUe na izbiro: | 94655 j [ 94690 ) | 98619 | ) 98648 j f 4 20" { / 8009 | | 12958 } j 14477 j | 15454 j } 15498 | \ 18570 \ j 24666 | | 29806 ] | 34723 | | 36468 | | 38759 1 | 44832"] | 49516 | Cena srečk za vsako izbiro: Vt srecka Din. 48 — afi K f92- r/j s r e Č k e Din. 24, - ali K 96*- V4 s rečke Din. !2 — afl K 43- 7s s r e Č k e Din. 6 — ali K 24 - Listo dobitkov brez odlaSanja takoj po vsakem žrebanju! liitra in točna po- strežbn. Naročila se izvržujejo edino le, ako se denar poSlje naprej. Naročila iz cele države nasloviti na uradno Glavno kolekttiro državne raz- redne loterije. (oddelefc razredne loterije) nikoliceua 7 Zagreb öajeua ul. 8 Telefon Il-t9 in 22—98« Strain 4. »NOVA ÜDBAi Stev. 7s PoatnUck. —-----im:-----r~ ffiO(IrilŽlliCŽ& _______ a 1058 LJiibljaasKe kreditne banke v Celjii [ Delniifca glavnica 3Q,00a.0Qtf fcron. | - OEWTRALA V LJU BLJANI Telefon St. 75 In 76 [ JiKwrvni fondl nad 45yC00«C00 fcraw. ] ir Sp?Hu, Trsfu, Sarajevu, Go?*iei, ffltaribaru, B&srovKjafe* Piuju in Brežicah. -64 50-21 Sprejema VlOge na Knjižlce III le&OČi SJ5JK Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račftin profs ugodnemn o&irestovanjjK. 3*$#$ valut in dovoljuje VSaKOVrsftlO Kredite. g>odstjct specke d^zavne pazi^edne lotei?ije. Regmtrow. fcreeKtna in »tsvbena ##— ^^» ^MMMj^tiV Wfet itf'fe. mw** Spnejema hraniine vioge irc j»t* 3»s»s§ernowa us. 15 w *****mLmm JButiUSiSk&aifP db «&™Jh> M^ ^aO? JL& ML §tii*3 in pol od sto ^L^Bc |2 foj? Rezer>vnl xaktad (2C.CC0 K. Restnino in mvaldski davek plača zadruga, ne d;i bi ga vhig*teljem zaračunala. -;6S-36 Hranifne vtoget 2,O0G.nO*J K. mene krastice, ki se izpuste najbolj na dlcsni okoli zob, po tfobcu, gornji eeljnsn, na nebesu in spodnji strani jezika- T~e krastice sc pogostoma odeiejo in na ist cm mestu nastanejo plitve. rdece ra- iiice (ugnidc) z razjedcniini robovl. Te krastice se izpuste tucli na sluznih kožicah nolranjc strani obraza, ki takisto odpadcjo, se poveslio po notranji straw! Hca ter so videti kakor presckam\ odre- zane. Tudi po secnih (scahiih) dclili ye mogoOe opaziti podobne izpnščaje in ra- nice (u^nide), časih pa .samo rdeče Use ali petfe. Živali pogostorna kasliajo, in si- cer z bolečinaini, pa poizkušajo kašelj zadrževati in ustavifi, ali vedno se laliko opaža težko in naporno clihanje. Naposled zwal os'labi in ornedli, pade z zadnilm Ui ukriiiinskcga vodl- teHa. Ukrajrns-ki tiskovni virad poroča iz Lvova: Po poljsklh poročilih se vrše pri Kijevu srditi boji med ukrajinskimi upor- niki in močnimi bolišcviškimi vojaSklmi odd^tki. Ker so bili boljševiki v premoei, so ukrajinske ustaSc porazili in cclo ujeli :ijihovega atamana Struka. Struk je bil od boljševikov obsojen na smrt In takoj obešen. Pri Beli Cerkvi jc Izbnihnil rmv ukrajinski upor ;>roti boijševikom. Povratck naše Sinančne delegaelje h Parlza. B e o K r a d 21. junija. Jutri dospej-o naSi finančm dclegati dr. .Tankovič, dr. Kumanudi i'i Kostič iz Pariza. Uspeh nji- hove mis'; Se ni podrobno znan- Zopet 1 en v Ualllanskcm pnrta- mentiL Ri 111 J! innija. V datiasn.u >.eji zbör- nice je prišlo pri govoru nekega socijali- sta do bnrnih prizorov med socijalisti in fašisti. Oboji so se spopadli in obdelovali s pestnii. Seja je bila prekinjena. Obsodba potomcev nemških iitučeuikov za svobodo. Praga 21. junija. Danes se jc vrsi- la spominska svcčanost na nsmrCcnjc 27 Cehov pred 300 leti, ki so jih dali po bitki na Beli gori nsmrtiti habsbnrJki krvniki. Predsednik narodne sknpšeine TcMnasek je imul govor, v katcrem je naglašnl, da jc bilo med temi 27 mnceniki tudi nekaj Nenicvv. Kdcn nrvih voditcljev vstaje Schlick, rodo'.ii Nernec. jc prcd smrtjo v-zkliknil: Na.s in nase potomce moraino osvoboditi. Zakaj - pravi Tomašek — niso Neinci liivnotako priredili slavno- sti? Zdi se, da so potovnei pozabili na j;vojc jnnaške prednike. Naš narod se jc dvignil in osvobodil. Cc so takrat Nem- ci hi Cehi stali ramo ob ratni, ali bi no bilo pniv. da bi daues tudi potomci onih Ncniccv bili tain, kjer so bili njiliovi pretl- niki? Konča s pozivom na boj prot! :-:ibsburgovstvu, ki je potomce slavnih nemških borcev za svobodo naprnvilo za pd'polne duševiie sužnje. »Prazna stanovanja«: Odstopili sta^ novanjski komisiji, kamor stvar spada. Lssinica in j.Tdajatsi!iica: Zvezna tbkarna v Ceiju. Urednik: VtJcoslav SplrsdJer. Tiska: Zvezna tiskarna v Ceiju, TrgovsKa solrudn&ca starejSa, zanesljiva moč, z veCletno trgevsko praksO) prvovrstna manufak- turistinja in z dobrimi priporočili, se sprejrne v Irgovino z meSanint blagom. Samo takSne naj blagovolijo vposlati svoje ponudbe in priloi^iti prepise spri- čeval tvrdki: iosir» i&o&tanj&ek, v Mozirju v Saw. dot, 2—1 Učenka se sprejme pri F. Pacchiafffo, 1. jugoslovanska tovarna zlatnine in sre- brnine Celje, Gledališka ulica 2. 4-1 V lepem prometnem trgu Prlekije se ^; oda ali da v ^r.l.nn na izbor- nem prostoru. 3 poslopia, ki tvorijo v celotl trgovino z opravo, Spec, in manufakt. blagom, 30 oralov zemljišca, gozdi, njive, trav- niki, vinograd, s pritiklinami in pre- mičninsmi. Ugodni pogoii — po dogo- voru — se zveio v upravi li=ta. 2—1 vsak dan popoidne in zvečer ^¦^l^ Gn. iB Jb fil On ^B^ IB BI l!y[ll!lidiiy yUilUL Ravnateijstvo^ (kuriač) s spričevali, najraje dobro ohranjen penzijonist (a!i o^enjen brez otrok) k ma!i oarni lokomobili, s hrano in stanovanjem v hi5i, sc išče za ta- kojšnji nastop. Kje, pove npravništvo tega lista. .i—1 se nekaj vo.:; tepc-;a -sena franko Celje 250 K 100 kg. OskrbniStvo Vinegrada pošta Dobrna. 680 Proda ser dobro ohranjen pisalni stroj tvrdkc Smith — Bros. Ljubljanska ces»a 14. Išče se stanovanje za tri dijakinje od *. s«pt. tl. pri boljši obitelji. Naslov: hotel Ev- ropa, soba št. 29, Celje. 4—2 CENE ZMERNE! T R G 0171 li, Ä CeSje9 KraBJa Pelra c. m se pripotroča za * $ muogobrojntototsk - V zaflog* vse rove so- ? Itolske potrebdeine!« !POSTREZBA TOCNÄS [ 11- JElAJBLML mULT^fti o eelje pow^oia» Some SuttnEF-pBa ura! uhane. zaptstnice, stenske ure, za- I pestnice z urami in vsakovrstne po- \ trebne reCl kakor: Skarje, nože, doze za cigarete, nažigalnike, britve, de- narnice, jedilno orodje, razna darila za krste, imendane itd., kakor tudi velika zaloga vsakovrslnih zlatih in srebrnih predmetov. V-e dobro in ccnol 1461 Zahtevajto cenike od 11 — H Suttner, Ljubljana §t. 983. |