250. številka. Trst. v ponedeljek dne 3. novembra 1902. Tečaj XXVII „EDINOST" Izha'a enkrat n« dar. rflznn nedelj in praznikov. oh 4 tiri po{>oludne Naročnina znaša: :« ce!o leio........24- kron za, poi let*........12 ca ćetrt let«........ 6 u en m*--*-c ........ 2 kroni Naročnino j** j»la<-«*vati naprej. Na na-ročt-e brer priložene narornine se oprava oe ozira. Po tobflkamali t Trstu «e prodajajo po-•amernf -tevilkf j>o 6 -totink i3 nvč. \ itTen Trsta pa po 8 stotink »4 nvć Telefon fitr. 870. —-"T" Izdajatelj in odgovorni urednik F^n Glasilo političnega društva ,.Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Oglasi *e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslanu. osmrtnice in javne zalivale domači otrU»j-i itd.. «e računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani >loj>isi ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in pg!:i'*r jema upravni>tvo. Xaro«'»irtj/+n oglase je plačevati loco Trst ^ S ■ Uredništvo in tisttarma *e.aaUajata v ulici Carintia -tv. laf? Upravniitvo in sprejemanje inseratov v ulici Moli 11 piccolo -tv. 3, M/.na^Jstr. G o d n i k. - Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Kdinosr* v Trstu. Slovenski jezik na deželnem sodišču za kazenske stvari v Trste. v Trs u, da /a civilne stvari vt ljajo v jezikovnem pogledu isti zakoni in predpisi in da ni nobenega zakona ali predpisa, ki l«i naravnost ali posredno ustanovljal italijanski razpravni jezik za kazenske stvari v Trstu. Kaj naoia biti torej vzrok temu neenakemu postopanju, temu zapostavljanju slo- po veliki večini slovenske narodnosti ? ! Ali ne vedo ti gospodje, da osnovni zakoni zagotavljajo vsem narodnostim enake pravice, da je s tem tudi Slovencem zagotovljena Kakor je razvidno z poročila o kazen- pravica, da v svojem materinem jeziku iščejo aki razpravi proti A. Bo etu in I. Zegi (Glej jn najdejo pravico — da se jih torej sloven-notico »Dve volilni pooblastili in poledice« Bk| godi, in da je po teli osnovnih zakonih v »Klinosti« minolega |»etka !). si sodni izključena vsaka predpravica posamičnih ni- dvor deželnega sodišča tržaškega r.a kazenske rodnosti, oziroma jezikov ?! Ali ne vedo torej venskega jezika na kazenskem oddelku dežel-j-tvari, pod predsedstvom c. k. svetnika Pe- rečeni gospodje, da je po takem izključena nega sodišča v Trstu? derrolli-ja, ne upa uvesti skozi in skozi t:i 1 rl 1 vsaka predpravica italijanskega jeizka, Po našem mnenju edino le to, da so slovenske razprave. To je: Bi ne upa, da bi jezika manjš ne okrožja tega deželnega so- drugačne osebe ca kazenskem in drugačne v slovenskem jeziku, sestavil za- dišča ?! : na civilnem oddelku. Ker pa sta obadva pisnik, razglasil ter spisal svoje zaključke in \\\ ne vedo da ima biti na kazenskih oddelka pod istim vodstvom, pod istimi za- raz=odbo, četudi so toženci in priče Slovenci sodišč.h — po kardinalnem prin- koni, pričakujemo šn zahtevamo, da se v ki n® znajo besedice italijanski, četudi eo cipu kazenskega pravdnega obeh oddelkih uvode isto postopanje, ki se vsi pravdni akti (razun obligatne italijanske reda — razprava neposredna. in da iz je že tako lepo sp metlo v civilnem oddelku, obtožn;ce slovenski in čeprav je tudi ta ob- Jjaja jz tega, da se mora s tožencem nepo- jn ki odgovarja zakonom, pravičnosti in hu- sre ino občevati v njegovem jeziku, torej mu maniteti. »11 Travaso delle idee* zahteva, da se vse stori, samo da se vzdrži supremacija Italije na »mare noBtrum . Bog sam vedi, da li naši državniki in druga gospoda kaj čitajo o teh ie pojavih?! To eo tisti gospodje namreč, ki nam kroje usodo in vzdržujejo sedanji zistem v Primorju. Narodnosti v Avstriji. — V Av- tcžaica prevedena na slovenski jezik ! Sodni dvor si ne upa uvesti čisto slovenske kazenske razprave, a ne trdi niti, da bi bila zahteva po slovenskem razpravljanju neopravičena ! Zikaj pa si ne upa ugoditi tak<5 opravičeni zahtevi ta sicer tafc<5 energični in neupoglji?i senatni predsednik, c. kr. sodni svetnik Pederzolli ? I^s zato, ker je stara navada, da se zapisniki vodijo italijanski ter da se zaključki in razsodbe razglašajo italijanski. Ta stara navada se je gospodom na deželnem sodišču tako priljubila, da se tudi v njegovem jeziku priobčiti zaključke Sicer pa naj ne bo rečeno s tem, da str>j i je : leta 1SN) I90O Nemcev 8.0OS se,* S. 4 «1.581» «».170.939 Cehov 5.17-2.S71 5.955.397 Poljakov 4.259.152 Malornsov 5,1()5.221 •"»,375.576 Slovencev M40.JJ04 1,17G.»>72 1.192.780 Hrvatov in Srbov ;><;;;.»; u «44.92»; 711.380 Italijanov <»75.:U ►:» 727.102 Komunov 1U 230.963 Matljarov 0.&S7 S. 131 > 9.519 Skupno 21,7!>4.231 23,473.056 25,«: »2.8« 15 in razsodbo ter opisati protokol v istem je gre, kar smo tu pisali, le na rovaš sodišča : ziku, v katerem se vrši razprava?! Iz tega je vidno, da je že relativna ve- , . . . . , . . čina Nemcev v Avstriji le majhna. ( ehi in sokrivo oziroma glavni krivec na teh žalost- ,, ... . . * Poljaki skupno pa jih ze nadkn'jujejo za G. Pederzolli se je skliceval na neko nili poiavih ie c. kr. državno pravdnistvo, . e. „„ • , 1 j * 1oei(ll ....i, t J J - 1 več nego en milijon. Skupno pa so Slo\ani ministersko naredbo od leta 1862 (!). Ali je katero Be ne more odlcciti, da bi začelo » 00001^ i„a xrat> . . , , .-.i.- močneji od Ntmcev za dna. Vse ta naredba, ki pa ne izključuj« " — elo v enakega raz pravnega jezika, več vredna, nego temelj ni zakoni ?! .Vi ne ve g. Pederzolli za pravni princip: poznejši zakon spreminja prejšnjega (le\ joster or derogat ej ne rdrečejo tat«'« z lepa! In če se jim priori)?! Ali ne ve, da so temeljni zakoni stokrat dokazuje in dokaže, da je ta na- 0d leta 18»>7, da so torej po njih odprav-va la — razvada, protivna obstoječim IjeDe vse nare Ibe, ki bi bile v nasprotju zakonom! 1 /.njimi ? ! na deželaem sodišču za kazenske I»a gospodje na kazenskem s< dišču pra- stvari, p 1 vo l-tvora energičnega gospoda vijo : »Mi ne raortmo spremeniti dosedanje Pederzolli jse torej ne smatrajo opraviče-j navade brez višega ukaza !« Ta je pa lepa! nim;, , 355.765 Iredenta in Dalmacija. Italijanske d u š. In vendar jim manjšina krati narodna, novine v zadnji čas živo razpravljajo o nami- politična in kulturna prava, šljenem italijans-tvu v Dalmaciji. Te novine Zmaga krščanskih socijalistov v 1'alz iieirajo dejstva ter napovedujejo napade kmečkih občinah na Niže Avstrij-na hrvatstvo Dalmacije. Irredenta, ki ee je v skem je popolna. S prvim naskokom so si zadnje čase z< pet organizirala v par odborih, že priborili 20 mandatov od 21. Le v kmečki nahaja podpore tudi v merodavnili krogdt j skupini okraja ttaden je prišel kandulat Italije. Iz \ sega g.b&nja je cčitno, da gre združenih strank v ožjo volitev s krščanskim isto za osvojevalnimi cilji. Italijani hočejo socijalistom. Ta ožja volitev se je vršila v imeti tudi drugo obal Jadranskega morja. petek in je napravila zmago krščanskih soci-Zoačilni so glasjvi pojedinih novin. Nekateri jalistov popolno. Kandidat poslednjih je dobil poživljajo naravnost prebivalstvo v Italiji, 1701 glas, a kandidat nemške ljudske ttranke naj z denarjem podpira italijanstvo v Dal- j ]e 1451. Povdariti pa treba še posebno tudi maeiji. Italijanska vlada pa da to, da je na ožji volitvi število krščansko- socijalnih glasov veče, nego na prvi volitvi, ono glasov združenih nasprotnih strank pa vedo ti gosjK>dje, kar vedo njihovi gg. ko- j Zakaj pa civilni senat ni čakal na viši j legje na civilnem oddelku, da je slovenski ukaz in je že zdavna uvedel za f-lovenske jezik tukaj deželni ia sodni jez:k na de- pravde slovenski razpravni jezik, kar je p:>-! bi morala dajati denar na želnem sodišču v Trstu, ker v okrož e tega s-ulat temeljni) državnih zakonov in tudi s kri v nem, da te ne bi razburjali duhovi, -"dišea - razun Trsta in okolice, kjer je odgovarja načelom naredbe od leta l*fi2, Tudi senator Villar, da je po svojem poto manjše. To je naravno in psihologično umevno, u li nekaj Slovencev — spadajo izključno katera pravi, naj se na primorskih sodiščih vanju po uasih krajih priporočal italijanski Krščanske socijaliste je velika, 1 o no m ena 1 na slovenski kraji: K .menski, Sežanski in Pod- po možnosti rabi tudi slovenski jezik: na-1 vltdi :n prebivalstvu, naj skrbe za denarne zmaga na dan prvih volitev osokolila, pr: iTraj^ki, po ve«" i ni slovenska okraja Koperski 5elom procedure in na čelom prave podpore. »Tribuna« pravi n. pr., da bi se drugih pa je nečuveni poraz, slicen popo - n Piranski ter hrvatski okraj Voloski, in human i te te in pravičnosti! Vam je vsi Italijani v Italiji in po svetu morali bri- nemu polomu, napravil ravno nasprotni »ci- >>r je torej prebivalstvo okrožja tega sodišča vendar znano, gospodje na deželnem sodišču gati za to, kar se tiče italijanstva Dalmacije, nek. Zato je težko misliti, da ne l»i -xu 1:12 na poseben, izbran dan. Ideja o tem rogaškem Melita bila je kraljiea temu plesu. Njena razburjena, a ta ples, to pretresanje v njegu- sestanku plemstva izvirala je-od starega ne- lepota, njena prava aristokratska pojava, po j vera objemu na njegovih prsih jo je raz >un o oženjene ga štajerskega barona, ki se je ! nosna in čarobna, na kateri je vsakdo mogel še bolj. Uprla je svoj s strastjo opojem pogled h slastjo spominjal sijaj n h rogaških plesov iz videti istiniti znak plemstva, vse je očarala, vanj in se vsa privila k njemu, a ob takti 1 svoje mladosti. Zakaj uaj bi se to ne po*ku I Nocoj je imela na sebi opravo svetložoltega zadrhtela in krčevito začela stiskati roko. A silo tudi dandanašnji, mislit je on, saj vendar satin-rogala, čegar inkrustacije od d'Alencon- on je le pohotno gledal v nje utopljene o-i, nas je v treh zemljah toliko osfinkov, .la bi' čipek so bile ozaljšane z muslinora. Vzela naslajal se pogledom na nje alabastrove ra- vendar zamogli prired ti nekaj iz minolosti ? ! je nocoj prekrasni brilijantni nakit, poročni meni in valovita prsa, čutil na svojem ieu dar svojega rooža. V laseh, okolo vrata in na nje gorki dih iz vsahnelih ust, in cuul zar rokah iskrili so ee biseri čarobnim svitom, nje polti, ki je nanj prehajal, kateremu so se gledalci divili. — Koje »Alfred!« je dihnila ona. zraven nje Alfred stal, je po dvorani vodil »Kaj je Mely?« Pravih so, da pride mnogo plemiče v s Šta- gosposkih kočij vseh \rst, a naval je bil to-j ali v živahnem plesu ž njo drvel po gladkem podu dvorane, bil je le en glas, da je to najlepši dar v tem izbranem društvu. P O D I, I H T E K. MELITA. Povest iz naše dsbe ?pie&l J<>*ip Evfreu Tomie; prevedel Kadi. Drugi del. XIII. V ukusni plesu: dvorani velike rogašne In baron je razglasil mej svojimi stanovskimi restavracije bil je zad jega avgust , na dan drugi svoj raot d ordre, ki je popolnoma zvršetka zdraviliške sezone, sijajen ples, o v spel. liaterem se je že v naprej mnogo goveido. Že dan pred plesom vrvelo je v Rogatcu ierske, Kranjske in Hrvatske in ta glas se lik, da so komaj našli mesta v hotelih in je uresu čil. Ljudje od stanu našli so se na vilah rogaških. Gospe, ki so mislile priti na plesu v ogromnem številu, kakor se je to le moglo goditi na dan sv. Ane pred letom 1848, ko je še plemstvo cvelo, in pohajalo v celih jatah take glasovite plese, kjer so se vršili ljubavni sestanki, zakoni sklepali, se shajali -tari znanci za letom dnij in so se snovala nova prijateljstva. Tu je plemstvo v onih »dobrih ie(>ih čas.h« vsako leto slavilo slavje -voie društvene izključivoati in premoči. To se je poskušalo tudi letos, ali ne na dan sv. Ane, ker je svetoanski dan že davno izgubil svoj izrecito kaval rski značaj amp: ta ples, prišle so z nakano, da razvijejo na njem največi Bijaj in eleganco. Bi a je divota gledati v plesni dvorani te krasne in elagantne dame v družbi njihovih kavalirjev. Njihove toaltte ao bile sijajne in najfinejega ukusa, da so mej goepemi, ki so bile mej gledajočimi, izzvale splošno občud>vanje. I /.mej rogaških gostov se je le malo udeležilo tega plesa, da-si so bili povabljeni, ker so znali, da se bo tu moglo po iašati le to, kar je rodom in društvenim položajem povzdignemo nad druge. Alfred, ne morem dalje. Pojdi va'. Sledi mi I« »Ah ne veru, kaj se z mano godi.« A on si jo je krepkeje privil in plesala sta dalje. A dolgo ni trajalo, Melita je oma-Bilo je že za polnočjo, čas odmora. V govala. Burni občutki, ki eo jej trgali dušo, postranskih prostorih, kjer se je supiralo, bilo zlomili so tudi njeno fizično silo. je jako bučno iu veselo. Modra krv se je razvnela. Bila je tam samo istorodna družba, enega čuta in istih mislij o sebi in tovariših. Zam&ški sampanjk so veselo pokali, a v čsšah penil se je najfineji Heidnieckov monopol-sampiiDjec, ki je ugodno razvnel krv in živce. Glasba je zasvirala za odmorom šrsto koračni valček. Plesali so le najbolji plesalci. Alfred je plesal z Melito. Ona je bila že jako Nehala sta plesati in šla sta v garderobo kjer je Alfred skrbno ogrnil Melito z nje dragocenim plaščem. Šla sta oba v prvo nadstropje, kjer si je Melita vzela dve sobi. Hitro je šla naprej in odprla sobo ter precej zapalila svečo. Alfred je stal na vratih. »Alfred!« zaklicala gaje zapovedajočim glasom in on je stopil v sobo. kmečkih občinah nič ne vplival tudi na iz d volitev v mestnih skupinah, ki se bodo vršile pojutrajšnjna. Da so združeni nasprotniki krščanskih socijalistov dosegli nekoliko novih vspehov, ali ako bi bili vsaj ohranili stare pozicije, bi njihove vrste v mestnih Bkupinah šle gotovo z vso drugačno vnemo v boj. Bodi pa tudi, da jim bo pojutrajšnjim sreča nekoliko mileja, vendar pa ne verujejo več niti najhuji optimisti med njimi, da bi jim mogla dati toliko, da bi dosegli, po čemer so hrepeneli: strmoglavljenje Luegerjeve večine v deželnem zl>oru Niže Avstrijskem. Agitaeija pa je uprav erdita na vseh straneh in se izid volitev v mestnih skupinah m/avstrijski h pričakuje z občno na-pe tost jo. Zakonski načrt glede reservistov umaknen ? Z Dunaja ee poroča, da je bil včerai pod <"»--;arievim predse«!ništvom kronski svet, ki ie trajal dve uri. Istega so se urle-leži!' min -ter i a vnanje stvari, vojni minister, minister^ka pre«l-«-lnika Szell in Koerber. oba domobranska mnistra in načelnik generalnega štaba, baron Be«'k. V svetu da se je sklenilo umakniti zakonski usčrt glede porivanja nadomestnih rezervistov pod orožje in da se ta načrt pozneje spremenjen zopet |»redloži zbornici. Potovanje ruskega carja v Italijo. Na ruskem poslaništvu v Kimu se delajo priprave za bližnji prihod carja v Kim. Car vsprejme na poslaništvu načelnike ruske kolonije. Po-lanik priredi earju na čast gala-obed, katerega se udeleži tudi italijanska kraljeva dvojica. Komendator Zambarini je bil te dni v Neaj>elju. kjer je dal povelja, kako se ima urediti tamošnji kraljevi grad za prebivanje kraljeve dvojice ter nje ruskih in nemških gostov. Štrajki na Francozkem. Štrajk i na Francr zkem še vedno trajajo, vendar se slednje dni m;r nikjer ni kalil. Vse rudniške družice pa so pripravljene pogajati se štrajku očimi premogarji. V Marzelju so delavci v luki sklenili, poiudne so imeli v Lille de-egat i-1 raj kuj oži h prenaogarjev in delegati premogovniških druž>> zapadnega okrožja konferenco, v kateri so delegati družbe izjavili, oriti — priboriti v pravem pomenu besede ! — prostota. S poročilom pričnemo j u tri in l>eležimo tu le par momentov . I\>-1. SpinSVj je obč nstvo prirejalo viharne ovacije; dr. Kvbaf je govoril brili -jantno, da je kar elektrizoval občinstvo: pri-glasivšemu se gospoda Linhartu pa občinstvo — ni dovclilo govoriti. Na vstal je silen vihar; Dve sobarici, ki ste imeli sobo ne daleč «>d Mtlitine, sti. začuvši korake na hodniku, stopili na prag in videli sti vse. Ko je Alfred zginil v sobif čulo s j je njiju šepetanje. Od r. dol u iz dvorane čula seje neprestano glasba. Brez dvoma imel je ples trajati do jutra. Ko je svitalo, jwojavila se je na hodniku, kjer so bile Melitine sobe, oseba v potni obleki. Bil je to Branim r. On te je sinoči vrnil v Zagreb in ko je izvedi 1 od tasta, da je Melita preti dvema dnevoma od potovala v Rogatec na ples, šel je on takoj za njo. Ziaiutil je v isti hip, da je bil to dogovorjen izlet. Potoval je vso noč v svojem vozu in ravnokar dospel v Rogatec. Prvo je bilo, da pogleda v plesno dvorano, a zatem v restavracijo, no Melite in njega ni našel tam. Poiskal je restavraterja in «;d njega je izvedel, da je v prvem na Istropju štev. 15 neka go*pa iz Zagrebi, grofica Armano, kije dolgo plesala, ali sedaj šla odpočit se. Branimir je pohitel v prvo nadstropje in skočil pred Meiitino sobo. Pogledal je še enkrat gori, da vidi, je li prava številka. Je res : številka 15 ! (Pride še.) krik je bil neopisen, ki je trajal še dalje, ko je predsednik Mandr<% komaj izsilivši si nekoliko posluha, zaklical stentorskim glasom, da je shod zaključen. V novi odbor so bili na predlog zboro-valca Mihe Hrovatina ,>er aclamationem izvoljeni : Predsednikom Matko Mandie; odborniki : dr. Gustav G r e g o r i n, dr. Otokar R v b a r, dr. Ferdo Ć e r n e, od- j * vetniški koncipijent Fran B r n č i dr. Josim A b r a m, dr. Edvard S 1 a v i k, Stanko Godina, Štefan P r e 1 c ; namestniki : Fran Šuman, Anton Mi klavec, Josip Rože, Alojzij G o r i u p, Ivan G o -r i u p, Ivan P e r t o t, Ante Pogorele, Hrabroslav R a ž e m in Josip T u r k ; pre-gledovalca računov : Gracijan Stepančič in Ivan P r e 1 o g. Na shod je došel ta-le brzojavni pozdrav iz Cresa : Duhom jeemo svanv, pratimo srcem cjelo di-jlovanje kog Bog neka blagoslovi. Izborni pučki odbor. Dr. Matko L a g i n j a pa je pisal : »Spoštovano preJsedništvo političnega društva »Edinost« v Tistu. Jako obžaljujem, da mi radi hudega vnetja na očeh ni mogoče, kakor bi rad, sodelovati na jutršnji skupščini. Srčno se zahvaljujem na povabilu in s trdno uado, da [še pride dan, ko bom mogel tu pa tam razpravljati javno pred tem vrednim občinstvom o skupnih naših potrebah in željah, in kličem iz dna srca: Živela naša »Edinost« ! Odličnim spoštovanjem V Puljii dne 1. novembra 1002. Dr. Matko Laginja«. Takoj, čim je predsednik g. profesor Mandić spregovoril ime dra. Laginje, in potem, pe prečitanju pisma, so se razlegali po dvorani frenetični živio-klici na dra, Laginjo. Po zborovanju se je razvila krasna, animirana zabava. Pevali sti društvi »Velesila« in »Slava«, katerima je napival g. Spinčic uprav mladeniškem ognjem. Diven, znamenit je bil govor dtželnega poslanca, g. dekana Kompareta, ki je ob orkanih pritrjevanja pozival narod, naj tudi v cerkvi brani svoje pravo, »kajti to pravo ni bilo podeljeno ne cerkvenim zid »vom, ne škofom, ne župnikom, ampak pode-ljenoje bilo narodu..!« »Slovansko pevsko društvo« je pevalo v drugem prostoru iste gostilne. Pa tudi druge gostilne — izvzemši seveda tistih par italijanaških — so bile po shodu natlačene našega ljudstva in po ulicah je bilo vse živo. Povsodi in na vsem si lahko opažal, da se vrši v Skednju pomemben dogodek. <«rški kralj v našem mestu. Danes zjutraj je dospel v naše mesto z brzovlakom z Dunaja kralj Jurij Grški, kateri potuje zasebno (meognito). Na kolodvoru ga je vsprejel grški generalni konzul Vitturi in poveljnik kraljeve vachte » Amphitrite«, fre-gatni kapitan vitez Bouduris. S kolodvora odpeljal se je grški kralj naravnost na svojo vachto, ki je zasidrana v naši luki. Žaljatije Slovanov na dunajskem vseučilišču. V petek popoludne, ali prekasno, da bi moglo priti v list, smo prejeli z Dunaja nastopno brzojavko: Bivši rektor S<-hipper je imel dan.s v avli dunajske univerze za Slovane zelo pro-vokatoričen govor. Razburjenje med cbjaltvom veliko. Bati se je nemirov. »II paese della farne«. Pišejo nam: »Dt žela lakote« je naslov nekemu dopisu z Dunaja (?!), tiskanemu v Vrhovem glasilu »II Gazzettino« (d prošlega petka. Ko bi mi mogli vprašati vse Tržačane vseh narodnosti in vse Italijane, katerih je na milijone v širnem svetu s trebuhom za ki uhom — ko bi mogli vse te ljudi vprašati, kje je dežela lakote, dobili bi — o tem smo prepričani popolnoma — da bi nam vsi enoglasno odgovorili, da je to — laška dežela. Kakor vsi gori imenovani, tako je tudi pisec članka: »II paese della fame« prepričan, da večega in več gladu, nego ga je na Laškem, ga ni na vsem širokem svetu! Ako je pa bedo nekaj pouzmal in ne že t, da bi ga prijeli, pa upije: Oni drugi je vzel, njega primite! Tako nekako se godi tudi piscu omenjenega članka. On ve, katera dežela zaslužuje pred vsem gornji žalostni naslov. Da pa odvrne ta uialočastni naslov od svoje »obljubljene« dežele, imenuje neko drugo deželo: deželo lakote! Mi priznavam-), da so v Galiciji žalostne razmere, da ima gospodovalna šlahta mnogo na vesti; ali takih od-nošajev, kakor so po nekod na Laškem, ni nikjer drugod — vsaj v Evropi ne ! Zato bo boljše, da f»e taki dopisniki, ko opisujejo bedo, drže svoje lastne mizerije ! Za sestavo slovenske porote na c. k. deželnem sodišču v Trstu so uložile nadalje prošnjo občine Brezovica, Selo, Gorjansko, Velikidol, Volosko in Komen. Enakopravnost za — silo! Na tu kajšnji centralni pošti (fcakor po vseh ostalih ces. kr. uradih) ni niti znamenja o nadpisih v slovenskem jeziku, da-si se leta in leta že pritož.ujemo v tem obzira. Te dni pa smo opazili ravno na centralni pošti iejemo, ki priča, da za — silo je dobra tudi slovenščina! Napravili so tam v pritličju na desni strani poslopja aparat, ki ima služiti za obveščanje v slučaju, da nastane ogenj. Ob tem aparatu je, zraven nemžko-laškega tudi slovenski: »Ne dotikati !< Kakor vidite, je poštno vodstvo dalo izobesiti trojezičen nadpis, ki je (kakor rečene) le — za silo, za ogenj namreč, ki pa ni izpostavljen v javnosti, ker strankam ni dovoljen vstop na dot čai hodnik. Ako je pa slovenščina potrebna za notranjo porabo, menimo, da je še mnogo bolj potrebna tam, kjer ima pristop tisoč slovenskih strank! Začetek pa je vsakako !! Posnemljemo brez pripombe. Zagrebški »Glas naroda«, ki je glasile hrvatskih krščanskih socijalistov, prinaša slovensko sestavljen dop's, v katerem poroča o thodih in socijalno poučnih predavanjih, o konstituiranju vodstva katol ško-narodne stranke in drugiu*. Oz rom na rečeno konstruiranje piše: »Dne 12. t. m. dopoludne vršilo se je v Ljubljanskem katoliškem domu zborovanje zaupnikov katoliško narodne stranke. Odobrila se je taktika stranke in se izvolilo vodstvo katoliško narodne stranke. V vodstvo bili so izvoljeni s^mi duhovniki, advo-katje in jeden kmet. Žalostna jim majka navzočin zaupnikom krščanskega delavstva: gospodom Štefetu, Gostinčarju, Zillerju, Urbarju. Pippu, Rešeku in drugim, ki so bili navzoČni na shodu zaupnikov, pa ust niso odprli, da bi bili opozorili zborovavce na to krivico. G. dr. Šušteršič je bil pre l zborovanjem pismeno opozorjen na krivico, ki se godi delavstvu s tem, da nima v vodstvu kat. narodne stranfee niti jednega zastopnika. No, da g-, dr. SusterŠ č ni uplival na to, da nima delavstvo nobenega zastopnika v vodstvu katoliške narodna stranke, se še opraviči, ker možato i odločno zastopa v po^tavo-dajalnih zbornicah in po shodih dslavske zahteve, žalostno in naravnost neodpustljivo pa je, da so navzoči delavski zastopniki nemo žato molčali. Ždljstno je za stranko, ki vedno povdarja demokratično načelo to, da h čejo gospodje duhovniki ve Ino biti z gospodi advokati sami med seboj. Drugod je drugače. V krščanskih poli-tiških strankah v Neaičiji, na Moravskem, Nižeavstrijskem in Zgornjem štajerskem so Člani strankinih vodstev tudi delavski voditelj1'. Na Kranjskem pa bodi delavstvo zato samo tukaj, da voli ob volitvah kandidate vodstva v katerem nima niti jednega zastopnika uiti kmet, niti delavec ni obrtnik. To je nelojalno, iu nepravično; krščanske stranke z načelnim demokratičnim programom naj ne bode le pravični zaslužni naši duhovščin', in advokatom, marveč pravična bodi tudi ljudstvu, to pravičnost pa dokumentiraj s tem, da imej v vodstvu ne samo advokate in duhovnike, marveč tudi zastopnike delavcev, kmetov in pa tudi obrtnikov, ki tvorijo velevažen voliven materijal po mest h in trgih. Ker smo ravao pri krivicah, ki fc gode delavstvu, hočem navesti še jedno krivico. Kakor je ipak znano, imamo močno gospodarsko organizaejo na Slovenskem. Gosp >-darske zadruge so zvezane v Gospodarski zvezi. Tudi delavci imajo lepo število gospodarskih zadrug. Omenjam le : delavski stavbeni družtvi v Ljubljani in Zagorju, delavska konsumna družtva v I^ub-jani, Idriji, Jesenicah, Kropi, Železnikih, Tržen, v Devici Mariji Polju in Dobru nju. Lapo štev lice, ki bi skoro da zadostovalo za samostojco delavsko gospodarsko zvezo. In čujte in strmite: vse te za druge pa nimajo niti jednega odbornika v Gospodarski zvezi! Slika o Iborov gospodarske zveze je : duhovniki, adv. katj«*, kmetje, trgovci in celo obrtniki, ki nem^jo pred božjim solncem pokazati kako zvezino zadrugo, samo delavca iskal bodeš zaman v odborih gospodarske zveze. Bil je svoj čas (vrli tovariš Pliberšekf tola vodilni gospodje hočejo biti med saboj — sami! Isto velja o novi vzajemni zavarovalni proti požarom in poškodbi zvonov, v ustanovnem odboru bil je tovariš Gostinčar to;la ko je zavarovalna jela poslovati: stara slika: v odborih advokatje in dohovn'ki, delavca ali kmeta iščeš zaman. Isto velja o ljudski posojilnici. Zavarovalni so delavci členi delavskega stavbenega družtva dobro odgovorili o tem, da so svoje hiš'ci zavarovali ne pri domačem strankarskem zavodu, marveč raje drugod. Poročevalec jih obsojati ne more zato. Take razmere so pri nas in tako milo rečeno, prezirajo vodilni krogi katoliško-na-rodne stranke delavstvo pri nas (»b času, ko vedno in povsod povdarjajo demokrat, načelo: ob času, ko vihra hud kulturno-pol.boj na Kranjske n, ko vodilni krogi vsak trenutek apelirajo tudi na delavstvo, ki je navdušeno vedno šlo v boj za katoliško demokratična načela, ki je ob volitvah v V. kur ji s kislim obrazom aieer toda lojaino šlo v boj za kandidata V. kurije, ki je zanj samostojno in brezplačno na lastne stroške prirejalo volivne sli .de in tudi prišlo v kor tlikt z sodnijami in je samo plačevalo kazDi pa brez advokatov, za katere se je borilo in stalo pre l okrajnim pa tu li pred deželnim sodiščem. Opozarjali smo ustmeno in pismeno vodilne kroge zaupno na krivice, ki pe gode v reprezentačnem oziru v delavstvu ali zaman, a seda* vidimo, da vodilni krogi namenoma prez rajo delavstvo. Poročevalec bil je vedno in povsod, zasebno in javno za skupno poli-tiško delovanje katoliške slovenske demokracije, toda pri takem nehonetnem nastopanju vodilnih krogov katoliško narodne stranke napram delavstvu bilo bi res najbolje, da krščansko slovensko delavstvo popolnoma opusti vsako politiško delovanje in se organizira v zvezi s Hrvati kot samostojna delavska stranka na krščanski podlagi. Vodstvu katoliške narodne stranke pa : Amicus Cato, sed ma^is amiea veritas! M . . . c«. Slavni birokraciji — spomenik. Slavni birokracij'', to je oni Trsta in Istre, bi morali pjstaviti spomenik. Tako vsklika spljetsko »Jedinstvo«, ko govori o rezultatih ljudskega štetja. Stvar je — tako pravi — neverjetna, čudna in smtšaa, ali resnična. Poznan je ta zistem, takov je, kakor da na3 niti ni ! Zabeleživš;, da je bil na zadnjih obč. volitvah izvoljenih v okolici pet Slovencev in samo en Italijan in še ta le z večino borih 15 glasov pravi: »Tak vspeli naj bi bil možeu pod tem glasovitim zistemom, ako bi bilo v okolici res vtč Italijanov nego Slovencev ?! A če so v Trstu tako postopali, pom slite, kako bo še le v Istri !« »Nič ne de, birokracija nas brise na papirju, ali Bag nss drži na svetu. Tu smoli »Mlinar in njegova hči«. Uprizoritve te igre minole sobote v »Narodnem domu« v Bark ovija h se je udeležilo ogromno občinstva. V veliki dvorani je vladalo uprav tropična vročina. O »ljubljena nam je daljša ocena. Bodi pribito ! V soboto popoludne so socijalisti, po veliki večini Italijani, uprizorili veliko demonstracijo pred namestništvoin in magistratom, kjer so protestirali proti vladi in Italijanom, ki odrekajo tržaškim Slovencem slovenske ljudske šole. Vpili so : Ž veli tržaški Slovenci ! Deli z zatiralci ! Živio slovenske ljudske šole v Trstu ! Demonstracija se je 'izvršila dostojno, na kar eo se demonstranti aami razšli. — — — — — — — — — Kaj nas tako debelo gledate dragi čitatelji *? ! Veselite se raje z nami vred od srca, da so tudi socijalisti slednjič vendar-le krenili na pravo pot ter se postavili na stran zat ranih v boju proti zatiralcem. Kaj ne, dozdeva se Vam to skoraj neverjetno, podobno bajkam, katere so vam v vaši mladosti pripovedovale dobre babice? Vi dvomite se vedno!? Ne morete prav verjeti, da so se oni socijalisti, ki so hoteli razgnati velikanski naš manit't;3tacijski skod pri sv. Jakobu ze slovenske šole, v tako kratkem Času tako korenito pobljšali ? In vendar je ta vest popolnoma — — izmišljena!! No, ne ravno popolnoma; dogodila se je res demonstracija socijalistov, a ne v našem mrstu, temveč v — 1 n o m o -stu, kjer so tudi nemški socijalisti demonstrirali v prilog laški univerzi! Kaj ne, daje ogromna razlika med socijalisti in socijalisti ! V Ino-mostu protestirajo socijalisti brez razlike narodnosti onim v prilog, ki reklamirajo na- rmloo-kultorae pravice: v Trstu pa so vedno za petami ravno onim, ki reklamirajo svoje pravice, in služijo s lem (socijalisti namreč) -gospodovalni isti Camorri, ki odreka šibkejim pravice I Drsibe premičnin. V torek, dne 4. nov. ob 10. uri prsdpoludn* po bodo vsi«.1 aarsdhs tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vriil« sledeč« dražb« prsorčn n : ulica Porporella št. 1, 3 mizarske klopi in steklena omara : ulica Punta del Farno št. 1 umivalnik; ulica Kossetti št. 16, hišna oprava; Korzo št. 1> I. st., Btroj in oprema v zalogi : Štorklja št. 371 in ulica Bjlve-dere št. * It, hišna oprava in glasovir; ulica Conti št. 20, h šaa oprava. Vremenski v©«Tnifc. Včeraj : topi>naer ob 7. ari cjutrsj i*0 - ob 2. uri popoln « \'J .."> C. — Tlakomsr ob 7. uri ejutraj 772 3 — J)&a«g plims ob (V35 predp. in o* 5 54 pop.; ^mes o> 0.17 pred pol ud ne in ob 11 .»t! pop »tuHns. Društvene vesti. Družbi sv. Cirila in Melodija je gosp. Iv. Jeba čin, trgovec in tovarnar v Ljubljani vročil, zopet 2O0 kron kakor iskupilo okij kružok. Naznanja se vsem, ki so se prijavili za prvi kurz in vsem tist'ra, tii se še mislijo prijaviti, da le ta začne jutri v t rek in sicer ob 7. uri. Predavanje bo ob rkdi in petkih od 7—8 ure. Upamo, da - torek ne bomo videli samo t stih, ki eo se /e prijavili, temveč tudi drog*1, tako, da bo ta kurz vreden vrsto' k drugemu. * Pesniku Ketteju so postavili na pokopališču v Ljubljani nagroben kamen. Srčna hvala vsem darovalcem, sij so pripom >gli, da ne bo zanaprej Kettejeva gomila med pozabljenimi grobovi. * C ml na reklama. V kratkem otvori v Ljubljani gospo! Kane svojo parno pekarno. Da napravi reklamo, so v soboto pred tobsčao tovarno njegovi usluž l>enci delavkam brezplačno delili hlebe kruha. Vesti iz Štajerske. — Dobra vest. V Št. Petru v Savinjski dolini so dolgo gospodovali neiuškutarji in njim na čelu je paševal glasoviti župan I^enko. No, končno je pal tudi ta I.enko. Dne 1>S. t. m. so bile zopet občinske volitve in Leukovjanei so se b li nekaj časa nadejali, da zopet iztržejo Slovencem to občino. No, pr šel je dan volitve in nemškutarji so — ostali doma. Izvoljeni so bili seveda sami t-love* ski narodni možje in si^er enoglasno. Opravičena je pač nada, da je v tej občini nemškutarji odzvonilo za vedno. — Volitve volilnih mož. Nadalje je jako razveseljiva zmaga na volitvah volilnih mož v Studencih pri Mariboru. Tamjenem-škntarija jako rarš rjena in jako dvomljivo je bilo, da li zmore naša slovenska stranka. No, zmagala je s štirimi voliln-mi m žni. Poleg teh je bil voljen en nemškutar. Ta izgltd kaže štajerskim rodoljubnu in drugod, da se ne sme nikoli obupavati tudi v takih krajih, kjer je morda zavladala naro Ina demoralizacija. Kjer je naro«I že živ, je vedno še m< žao popraviti marsikaj s pridnim in vztrajnim delom. — To je inosoee menda le na Štajerskem ! Pišejo nam : V predzadnji »Domovini« čitamo, da je celjska okrajna bolniška blagajna določila, da mora sleherni bolni člen iste vsako soboto vzdigniti tedensko podporo — drugače, da bo dotičnik kaznovan in zgubi vso zaostalo podporo ! V Trstu bi kaj takega ne bilo sploh mogoče! Take določbe bi vzbudile viharen odpor in bi jih tudi državne oblasti težko odobrile. Vesti iz ostale Primorske. X Tečaj /a krojaee. Na inicijativo goriške trgovske in obrtne zbornice se otvori «lne 10. novembra t. 1. tečaj za pouk v krojaški »»roki. Obiskovalce/ tečaja sme biti najve«"- 30, najmarj 2«». Ttčij b> trajal do >">. decembra letos. Poučevalo se bo vsaki aa |m ]>oludne po ♦"» ur, v soboto po 3. - t: -e e za tečaj do ."». novembra pri tr-govski in obrtni zb ra ci. X ViTa 1'ltalia! Is Zadra brzojavko zagrebškim listom, da je napravil s:len itis na nsmestn:ka Handela napis »V.va i" italia !«, ki »e je pokazal dne 21». t. m. zjutraj na — z du namestništvene palače. Nepoznana roka ga je nečrtala ponoči. Obče ■ne ne ne je, da t=e to ni moglo zgoditi, ne !a bi b l videl to redar, ki je straži 1 v oni ulici. Torej tako! Na gospoda cesarskega namestnika v Zadru delajo »silen utis« st\ ari, ■ci n so druzega nego naravna konsekvenca z.stema, kuteremu služijo gospodje namest nlki v našem Primorju. < adno, res čudno, da g. namestnik v Zadru ne ve še tega, da izvesLnim Italjaoum treba »lati le en prst in že črta »Viva 1'Italia« — cela roka ! ! V Opatiji je bilo cd 1. septembra -gratirana pisma z naslovom: »Na občno N. N. v roke g. župana«. Pismo nima znamke in ima zato opombo: »Službeno, poštnine prosto«, in vsebina p sma"? Vabijo na volilni razgovor v gostilno »pri pošti« v Velikovcu, pedpiean je državni poslanec Čare Pavkar, ki predstavlja kandidata za deželni zl> >r, Plešivčnika-Tempoharja, »Mir« vpražuje : Od kod pa ima g. Care tako do voljenje, da se poslužuje občinskih uradov, j da mu ni treba plačati poštnine? Prosimo za odgovor! koroška v državnem proračunu za leto 1903. Spl» šna državna potrebščina znaša za 1903. leto 1.726,225.436 kron, lansko leto presega za 37 milijonov kron. Ste vilke za Koroško so sledeče : 1. Ceate 270.280 kron. 2. Reguliranje Drave 140.000 kron. 3. Uradna poslopja v Špitalu 40 0OQ kron. 4. Za uk in bogočastje 448.758 kron. ">. Za Ziljo in Kajbelj 138.3^9 kron. 6. S »d ni jako poslopje v Brtžih 10.104 kron. 7. Podpore železnicam itd. 82.300 kron. Pastorka je --poljedelstvo. S te vi lice govore ! Razne vesti. Ves davčni urad odstavljen To se je dogodilo v Krisfjaniji na Norvežkemi. Od pustile so namreč vse »sobie tamošnjega davčnega urada, ker mu niso več zaupali v denarnih stvareh. Nadavno odstopi vsi načelnik tega urada je obsojen, da mora pokriti primanjkljaj, ki znaša nekoliko tisočev kron. Pretep med nemškimi in laškimi visoko-solci v Inomostu. Predslnoči so se na neki ulici v Inomostu srečali pijani 'aški in vse-neniški visokošolci. Ker fo Italijani |>eli ila-Lijatsko pesem, so Nemci zahtevati, da obmolknejo. Italijani niso hoteli slediti temu pozivu, vsled česir je došlo med nasprotnima stankama do hudega pittepa. Prišla je j>o-licija, katera je razpršila pretepajočo se gručo. Več laških dijakov je lanjenih, med njimi dva težko. Ta pretep je gotovo uavstal vsled napetosti, ki vlada sedaj med luškimi in nemškimi 'lijaki radi zahteve Italijanov, naj bi se vseučilišče v Inomostu proglasilo dvoje-z "enim. Italijanski dijaki so zahtevali, naj ima rektor svoj letošnji otvoritveni govor tudi v laškem jeziku. Tej zahtevi pa ni bilo ustreženo in so Italijani radi tega demonstrativno zostali od otvoritvene slavnosti. Mačka doji mlade — miške. Angležki ilustriran list »Globe Trotter« prinaša sliko, kako mačka doji deset mladih mišk. Ta neverjetni slučaj dogodil se je v mestu I^os Angelos, v Kaliforniji. V skladišču neke mi-rodilnice nahaja «e mačka maltežke pasme, imenovana »Mailama Muggin-«, ki je jako spretna v svojem poslu, t. j. lovljenju miši. Nekega dne rušili so neko sosedno hišo in našli gnjezdo, v katerem je bilo deset mladih mišk. Poklicali so takoj »Madamo Muggin4?«, kateri so predstavili mladi naraščaj, misleSi, da i močjo in je ustrelil večkrat iz revolverja, ne da bi bil koga ranil. Cesar v grobišču. DUNAJ 3. (B ) Danes predpoludne je prišel cesar v grobišče pri kapucinih ter je opravil molitev na krstah ctsarice Elizabete, prestolonaslednika Rudolfa ter nadvojvodinje S ti;e ter je na te krste dal položiti vencev in cvetja. Ob enem je bila v navzočnosti členov cesirske hiše zadušnica, katere se je udeUž lo mnogo občinstva. Državni kongres trgovinskih uslužbencev. Dl'NAJ 3. (B) OJpcslan^i mnogih trgovinskih gremijev in zadrug, kakor tudi združenj trgovinskih uslužbencev z Dunaja in provincije je obiskalo državni kongres, na katerem se zahteva celodnevni nadeljski počitek, kr ozoača nezadostnim zakonski načrt za uravnavo službenega razmerja trgovinskih uslužbencev ter zahteva, naj se število obrtnih sod-šc poveča a število členov istih zmanjša. XX* XXXXK . septembra do 14. oktobra poslali pri-' s|»evke p. o. gosj o la in društva: L pravni-Štvo »Slov. Naroda« 225 28 K, uredništvo »Slovenca« 28 K, Anton Nabergoj na Prošeku 40 K, tvrdka I. Perdan od vžigalic 600 K, župnik Iv. Vrhovnik namesto venca v prof. It. Vrhoven 10 Kf Antonija Kadi-vee izkupilo sa družbene znake 133 20 K, učitelj Mirko Kožuh pri Martinu na Paki zbirko učiteljev-vojakov 8 K, adiunkt Drag. Dolenc na Dunaju 130 Kf občina Trnovo pri II. Bistrici 2o K (po »SI. N.c), kapelan V. Poljane** v Škccjanu (Kor.) ob godovanju g. M. Rižuna v Št. Jakobu nabranih 20 K; podružnee: ženska frančiškansko - šenklavška pokroviteijuino tvrdke Gričar Mejač 200 K, ženslra šentpeterska pokrovitelj ni no iste tvrdke 200 K, za Šteben in okolico 2.r> K, na Greti 2<»0 K, za Veli-k jvcc in okolico K, za Lehen (Staj.) 49 K, možka v II. Bistrici 133*47 K. Blagaj ništvo družbe sv. Cirila in M e t o d i j a. I Sprejema naročite za obleke po meri. I Epilepsija. Kdor trpi na omotici, krču in drujrih nervoznih strasteh. naj zahteva o tem knjižico. Vdobiva Fe brezplačno in franko v Schwan-nen-Apotheke. Frankfurt a. ¥ i Aleksander Levi Hlnzl V&l Ptt» !■ BajrečJ* tovarna potlftra i -T R S T J.— S0 0) e* 3> Sf & Sf Sf & <31 3) =21 TOVARNA: Via Teta, vogal Via Linltmi«« zaloos: Piazza Rosarfc it- 2 (šolsko p slopj«) In Via Ribi rs« It. 21 Telafon it. 67 0. -HOM- _ Velik is bor tmpecarlj, zrcal ln aiik Is- ^ Tria je BJLioČbe tudi po posebnih načrtih. Gena brts konkarenor. ILUmOTAU CI11I liSTOIJ II tklliO Predmeti postavio se na pat obroci aH železnico franKO za domačo rabo in obrtnike. 5 letno jamstvo Manit-sjecliaM za rppra?ljhiije strojev vseh vrst RUDOLF ROTTL TK>T. Pia/za S. (aferi na it v. — T UST. Prodaj alnica ur J. }(aslinger zaprisežen izvrdeneft n ur:*r <*. kr. pri v. iu#ne železnife Via delle Poste (Palača Galatti) nasproti nter. 12. Vel k izl>or ur vi*eli vrst. I*« prave h« izvrše v katerisikoli množin- n k ateres!b«<«li vftle. kakor krononoetri itd. z vso natančnostjo in t >čn< stjo t.a jam-t o. Brezkonkurenčne cene. Prodaja rr.anifakturnega blaga SALARINI v ulici Ponte della Fabra št. 2. in |>odi nr.u'ca „yil!a citta 3i £on9ra" ulica Posle nuove Št. 9. (Ibur.erjeva h š,). -H- Velika zaloga izgntovljenih ohlek za mo-ke in r>erkr. Velik izl <>r oblek za nio»ke o«J ghl 6.50 do '24. za detke oH gl«l 4 do 12. suknene jope v velikem '*Soru o zimske močne in pod-ite j'»pe z ovratnikom od antrahana od gld. 5 — 14, ravno lake (»odbite * kožuhovino po gld 12. — PovrSne nuknje v velikem izboru oo dogovorjeni cea.. " Josip F ur lan, lastnik. Najugo d n ej&e cen c. i Gosp. lekarnar piccoli Ljubljana. Vaše železna to vino '^aDut^ uporabljal z iz- vr^triirii vvjieliom pr in« ji »»progi, katera e 1. Razprodaja v lekarnah v Tr>tu, Istri. Dalmaciji. Primorskem. i*o< rjskem rn TohiiiDskem po K 2.40 steklenica. 1X1 X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X paglianovo mazilo (sirup) oPo o o o za osveženje in čiščenje krvi prof. Ernesta Pagliano o o o o o o o o o nečak pokojnega profesorja Hleronima Pagliano je bilo predloženo zdravstvenem vodstvu min. za notranje posle, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi iSg4 in na liigije-nični narodni razstavi igoo z zlatimi kolajnami. Dvor višjega sodišča v Lucca je izdal razsodbo p • koji nun tvrdka llier<>nima Pagliano izključno pravico postopati pr« ti vsi k« mtir, ki bi ra?peČaval ponarejanja, ter je ob jednem prisodil tvi d ;i Vbe sodne tr< ške in odvetniške tioške provzro6ene do leta 1897. Naš sirup ie ravno ieti, kojega je izumil 1838. pok. naš stric prof. Hierooim Pagliano ter hianiroo njegove izvirne recept^, s kojim i je dokazala resnica. Vsi ti dokumenti ki so p sani z njegovo lastno roko, so bili predloženi pristojnemu sodišču. Poživljamo vsakogar, da prekliče; to zadošča v dokaz resuioe, kojo Fino vedno trdili in razkrili brezvestne laži gotovih špekulantov. Zgoiaj označene listine zamore si vsakdo ogledati. Ogibajte ?e vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke, koji nosijo na lončku in ovitkih našo varstveno znamko. Tvrdka druž Napolj 4, Calata S. Marco. IX X n * * * n * * n * K X * X X * X X X X Prodajalnica izgolovljenih oblek = „Alia citla (li Trieste! = tvrdke in EDVARD KALASCK h Via Torrente št. 34 nasproti giedališču „Armonia" s krojačnico, k;er se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V prodajalnici ima tudi z a 1 o g o perila za delavski stan po izvenredno nizkih centih. Izbor boljši h in n a v a <1 n i h snovij. VELIK IZBOR (zgotovljenih hlač za delavce kakor tudi bl-iga za hlače, pravijo po meri. ki se na- xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxnxxxxxxx OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kani pa kani ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Yam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k P ie rotu. Tam v dobi te vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Tsti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Pehar.