i—f	AC MA ROTI A
1 V^zamleto . - *3.<K> ji \J XJiTXkJ X ~ -riXwWlyrA	I Issued every day except Sundays |
Ima nad 8000 naročnikov. i!	» and Holidays. §
m_______________________________Ji List slovenskih delavcev v Ameriki	«& £
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March S, 1879.	TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT
NO. 52. — ŠTEV. 52. ___ NEW Y0RK' SATURDAY, MARCH 2, 1912. — SOBOTA, 2. STJŠCA, 1912.	VOLUME XX. — LETNIK XX.
I
Kralj sleparjev j Francesco Zotti1
vedno napada Frank Sakserja in | njegovo pošteno poslovanje. «1!. zakaj ! Zato, ker lopovu ni povše-; Či pošteno delovanje. Pravi, da Frank Sakscr ni polo/il bonda kot ban k ar. Mr. Sakser se sramuje pridevka '*bankar'\ ker ve, koliko zla so povzročili hrvaški bnn-karji. a la Zotti, hrvaškim de -laverm. Honda pa ima .$15.000, kakor mu zakon predpisuje in to j' $5000 v državnih vrednostnih pa-j pirjih. a drugo nepremakljive
vrednosti, pa ima tudi nad!
1 i
£50,000. E*ri Sakserju še ni nihče ,zgul>il centa in ga nikdar ne bo-! de. pri kralja sleparjev Zottiju -pa so izgubili hrvatski in sloven-' ski delavci blizu tri milijone kron! No. v obče pa kaj bi dosti pisali,, dovolj je ako rečemo: kdor krade tudi laže, in kdor laže tudi krade in s takimi i'ji lot i se baviti je člo-j vek« gnus. i -o-
LAŠKO - TURŠKA VOJNA. j
Italija namerava poslati še 40,000 mož v Tripolis, da bi bila vojna hitrejše končana.
—n—
1
London. Anglija. 1. marca. —! 01 asom brzojavnih poročil iz Iii-; ma, namerava poslati italijanska ; vlada kakor hitro mogoče še na-daljnjih 40.000 mož v Tripolis. v, upanju, da se bodo Turki in nii-i hovi zavezniki Arabci prestrašili te nove vojne moči Italije, in dal bode prej konec vojne. Turške iu arabske čete so se tekom zime zr-j lo pomnožile, in povzročajo ita- i lijanom vedno več preglavic. Se- j daj bi bil jako ugoden čas za prodiranje italijanske armade v no-1 trino dežele. Nova vojna sila bode čakala na povelje generala Ca- j neva. in se potem ukrcala na la - j
dje, ki prepeljejo vojake v Tripo-j _
-o--[
Štrajk v Savannah.
V Savanah, Ga., gradijo sedaj velik hotel, in pri gradnji so za -posleni delavci organizacije Iron Workers. Včeraj so delavci za -štrajkali, in štrajk je proglasil P. A. Ooolev. Član glavnega odbora« imenovane unije, ki je tudi obto-j žen znane diuamitne zarote. De-; lavei zahtevajo višje plače in pri-« znanje unije.
Za sestro se je žrtvoval.
Vonkers, X. Y„ 1. marca. — Irwin Guernsey, nek pohabljen1 dijak Columbia vseučilišča, je dovolil, da so mu odstranili v St. 1 John's Riverside bolnici več pal-eev njegove kože in jo prenesli na njegovo sestro Mary, ki je pri-godom neke nesreče pri sankanju! zadobila strašne poškodbe. Ope-! racija se je popolnoma posrečila, j
Paznik radi uboja v Sing Sing:.
Na dve leti zaporne kazni jej bil obsojen Hurry Sinclair, ki je bil v mestnem zavodu za paraliti-l ke na Staten Islandu v New Yorku paznik. Obtožen je bil in1 spoznan krivim, da je skupaj s i paznikom Harry Carltouom vr-' gel nekega starčka v kopalno ha-j njo. napolnjeno z vročo vodo. ter j s tem povzročil smrt nesrečnika, i Ca rit ona so poslali že pred nekaj časa kot glavnega krivca za 12 j
let V ječo.
—
C t na vožnja*
Parnik od iaitn Anericui pros*
ARGENTINA odpluje dno A. marca 1912.
ALICE odpluje da« 20. marca 1912. Vožnja etaM is New York* do i Trsta ia Reke $35.00 Ljubljane	35.60
Zagreba	36.20
S parnikom "Alice" dospejo potniki ravna u velikonočne pravnike v staro domovino.
Vožnje listke jm dobiti pri Fr ! Sakser, 82 CortUnd Strmet, Ns»
Jm*____
i
Zmaga delavcev v Lawrence, Mass.
—o—
Sedaj so zaceli delodajalci stav-ljati štraj kuj očim tekstilnim delavcem ponudbe.
—o— VIŠJE PLAČE.
Arlington delavnice naznanjajo o petodstotnem povišanju plač. i Tudi drugi se gibljejo.
-o-
Lawrence. Mass., 1. marca. — Javni lepaki na Arlington delavnicah naznanjajo, da dobijo od prihodnjega ponedeljka naprej tekstilni delavci v oni delavniei najmanj petodstotno povišanje plače, kar pomenja važen korak naprej pri prizadevanju za končno poravnavo tekstilnega št raj -; ka. pri katerem je udeleženih do j 20,000 oseb.
Tukaj prevladuje mnenje, daj dobijo tudi drugi delavci enake i ponudbe. Arlington delavnice so namreč na nekak način odločilne, j ker jih je prištevati največjim;! v njih je zaposlenih do 5,500 de-j laverv, kadar obratujejo s |>ol-i niin parom.
Deputaeija otrok, ki so delali v , tovarnah, in katero sprejme ju-i tri kongresni odsek v Washiugto-j nu, D. ('.. je odšla danes zjutraj! iz mesta. Deputaeija. šteje 13 o-irok. med katerimi so štiri deklice. Xa kolodvoru se je poslovila od njih velika množica ljudi. Ko so bili vsi v vlaku, je vzkliknil Samuel Kneble iz Philadelphije glasno: "Tako slavijo naše ustavne pravice zmago nad policijskimi krepelei!" Med otroci se nahaja tudi neko 151etno dekle, kij je prigodom neke nesreče v de-' !la vnici izgubilo vse lase.
-o-
DVE ŽRTVI POŽARA.
i	-o-
V Harlem okraju našega mesta je našla mati z otrokom smrt vi plamenih.
—o—
V gorenjem nadstropju pet nad-j .stropnega stanovanjskega pošlo-j pja na severovzhodnem vogalu i 'Amsterdam Ave., in 120. ulice, j katero so plameni notri popolno--ma razdejali, so našli včeraj zve-1 Čer gasilci poogleno truplo 33 let ; stare Mrs. Margaret Connelly, in ,njene triletne hčere Marv. Nad 25 oseb so rešili redarji, ognjega-sei in drugi tekom požara. Postar-na mati ponesrečene Mrs. Counel-jlv. 72 let stara Jane Doorlev, in nečak Walter Conbby. sta bila rešena, in sicer po redarjih Donolme in Glynnu pod smrtno nevarno-Istjo. Xa tisoče oseb je bilo priča j tega junaškega čina.
-o-
Razstrelba kotla.
I Mtincy. Pa.. 1. marca. — Xa tu-i kajšnjem kolodvoru Reading že-| leznice se je razletel kotel lokomotive, in pri tem so bile usniree-ne štiri osebe. Kolodvorsko poslopje je skoraj popolnoma razdejano, tako silna je bila eksplozija.
Izvoz jajc.
Preteklo leto se je izvozilo iz j Združenih držav nad 13 milijonov i ducatov jajc v vrednosti več kakor $2.000.000. Največ jaje se je izvozilo v Canado. Mexico in na Cubo.
112nmc posvetovanje porode.
Fort Worth, Tex., 1. marca. — ,Porotniki v postopanju proti u-moru milijonarja A. C. Boyee obloženega John Beal Sneeda se kljub 112 ur trajajočem posvetovanju niso mogli zediuiti, nakar so bilV odpnSčeni. Sedem jih je j bilo za oprostil«^ razsodbo, pet pa za obsodbo. Sneed je ustrelil Bovcea v nekem hotelu v Fort i Worth, ker ga je imel na sumu. jda je pomagal svojemu siuu Al. jBovceii, ko je le-1 a pobegnil s ;Sneedovo ženo.
■ .	..iijjttff ...v. -......tmrng^Sa&tr.'^
LAKOTA NA KITAJSKEM.
-- -------------------- - ■ ........
V daljni Kitajski vlada že dalj časa strašna laEkota. Na tisoče in tisoče ljudi strada in mre lakote. V naši deželi se je tedaj započela akcija, kako bi bilo mogoče pomagati bednemu kitajskemu prebivalstvu. Dne 10. t. m. bodo po vsej Ameriki nabirali prostovoljne doneske za gladne Kitajce, in pokrovitelj te kolekcije je G. Mooser, katerega vidite na sliki. liizur tega nam kaže naša današnja skupina gladkega kitajskega p bivalstva, ki čaka na hrano, drevesa, katera so oglodali Kitajci, in i na strani kup riža, s katerim večinoma plačujejo sedaj na Kitajskem delo.
{Velikanska delavska i borba na Angleškem j
|	—o-
i ;
Nad en milijon premogarskih delavcev se nahaja sedaj na štraj-| ku. — Nadaljna pogajanja.
NEMIROV NI.
V Južnem Walesu, kjer štrajkarji i nimajo pričakovati podpore, vlada veliko razburjenje.
-o-
i
London, Anglija, 1. marca. —i Tzimši nekaterih premogovnikov, l j je ustavljeno obratovanje v vseh jpremogovih rovih Velike Britanije. V Warwickshire dela še okoli 10.000 premogarskih delavcev, toda tudi ti se pridružijo jutri štrajkarjem. Le v malih rovih v severnem Walesu. so sldenili de-ilavei. da ne zaštrajkajo. in ti de-! lajo sedaj pod policijskim varstvom. Po uradnem iz vest ju je pustilo delo 1.049.407 premogarskih delavcev. Začasno vlada mir na Angleškem. Samo v južnem I Walesu. kjer bode sklad za podporo štrajkarjev zadostoval le za malo časa, vlada veliko razburjenje. Razne železniške družbe so že naznanile, da bodo morale omejiti promet, in to radi primanjkanja premoga.
Člani izvrševalnega odbora premogarskih delavcev so se danes zopet posvetovali z odličnimi vse-bami za poravnavo usodnega spora. Kakor se čuje. je precej upa -nja, da bode ta delavska borba, kakršne še ne pomni svetovna zgodovina, potom posredovanja vlade končana v ^oglednem času.
Javno mnenje oitobrava sklep vlade, ki namerava prisilnim..potom doio<^ti minimalne plače ^^a premogarje. neglede na to. če so s tem premogarski mogotci zado -voljni ali ne. Šestdeset odstotkov delodajalcev je že izjavilo, da hočejo ugoditi zahtevam delavcev.
Hooseveltovi napadi na predsednika Tafia
—o-
McKinley, vodja Taftove predsedniške kampanje, ni hotel od-! govoriti na Dixonove obdol -' žitve.
—o— OSEBNI NAPADI.
—o—
Za Tafta prihajajo ugodne vesti iz vseh krajev Združenih držav. — Californija zanj.	j
-o-
• Washington. D. C., 1. marca. — Vodja Taftove volilne kampanje, j McKinley, se ni hotel izraziti o napadih Rooseveltovega vodje' Dixona na predsednika Tafta in! njegovem načinu prizadevanja, da si pridobi delegate na jugu. O-pozoril je edino-le na dejstvo, kako se je postopalo pod predsednikom Rooseveltom leta 1908. Povedni je nadalje tudi, da se Taftovi pristaši v volilni borbi ne bodo. posluževali osebnih napadov, kakršnih se bo'de mogoče nasprotna stranka. McKinlevu se zdi tudi čudno,-da dopušča Roosevelt svo jim pristašem, da napadajo Tafta. katerega je vendar več let prip».-. ročal kot predsednika Združenih držav
Danes je prišlo v Belo hišo mnogo ugodnih vesti za Tafta. Republikanski osrednji odbor v 4'^li-forniji se je izjavil za Tafta. V -.-»-rek bodo imeli republikanci zborovanje v San Francisco, in najbrž e se bodo tudi ti izjavili zanj.
Iz države Wisconsin naznanjajo, da Roosevelt tam nima mnogo upanja. Tudi država Iowa je v ogromni večini za Tafta.
-o-
|
Žrtve vožnje z avtomobili'
V preteklem mesecu je izgubilo življenje v našem mestu prigodom avtomobilskih nesreč 11 oseb. težko ranjenih jih je pa bilo 57. — Lansko leto so bile v istem času na enak način usmrčene 4 osebe.
Dalekosežni načrti meliikanskili vstašev
—o-
Država Chihuahua v Mehiki naj postane neodvisna republika, z i Crozcom kot predsednikom, —o— NOVI BOJI. —o—
Pri Ojinaga, Mex., je prišlo do hudih spopadov med insurgen-ti in vladnimi četami.
!	-o-
El Paso, Tex., 1. marca. — Me-hikanski uporniki so si pridobili j z zavzetjem nasprotno ležečega obmejnega mesta Juarez važno 'strategično točko. Xa vagone ob-jleke in živil prihaja iz El Paso za oskrbo uporne armade. Carina je znižana za polovico, da bi dobili vec.ie veselje za uvažanje, kar bi zasiguralo vstašem lepe . uonodke na carini.
Vojaški vodje upornega gibanja se pripravljajo za pohod na Cliihuahuo, glavno mesto istoimenske mehikanske obmejne države. Kakor se čuje, nameravajo proglasiti uporniki to državo kot neodvisno in postaviti generala Orozeo kot predsednika.
Marfa. Tex., 1. marca. — Pri Ojinaga. Mex., je prišlo do hudih spopadov med insurgent i in vladnimi četami. Vsa obmejna pokrajina se nahaja v znamenju splošne vstaje. 31 nogo amerikanskih fariuerjev je že ostavilo nevarne kraje in prihajajo sedaj v Texas. Med meliikanskiuti vstaši vlada! veliko ogorčenje vsled poročila, da je pričakovati posredovanja
s strani Združenih držav.
-o-
Vstaja "v Portugalski Onineaji.
Lizbona. Portugalska. 1. marca. — V Portugalski <luineaji je izbruhnila resna vstaja. Uporni doinačinei so plenili po evropej-skih naselbinah, ter odvedli več žensk in otrok v gore. &tiri v bo-i jih padle vojake so spekli in jih-pojedli.
*
Revolta na Kitajskem. Skrajno resen položaj.
Kitajski vojaki, nezadovoljni vsled tega, ker niso dobili plače, so se uprli.
YUAN ZA MIR.
—o—
Inozemci v veliki nevarnosti. — V Pekingu je položaj glasom zadnjih poročil jako resen.
-o-
Tsientsin, Kitajska, 1. marca. -Med kitajskimi četami v Feng-tai ki se nahaja nekako 22 milj od Pekinga, ob progi Peking-Tientsin železnice, je nastal danes zjutraj malo po polnoči upor. V onem delu mesta, kjer bivajo domačin-ei. so vojaki, ogorčeni ,vsled tega. ker še niso dobili plač, strašno gospodarili. Prebivalci inozemskih kolonij, ponajveč železniški na -stavljenci z družinami, so poiskali varstva v bližnji angleški postojanki, kjer se nahaja 150 inož Somerset infanterijskega polka v stražo železniške proge.
Poročila iz Pekinga naznanjajo, da je tamošnji položaj zelo resen. Začasno pa še ni potrebno ojače-nja straž za inozemska poslani -štva.
Uporne kitajske čete so onemogočile promet na železniški progi med Tientsinom in Pekingom. — Vlak, ki je odpeljal danes zjutraj iz Fang-tai, 22 milj od glavnega mesta, še vedno ni prišel tja. Nek angleški častnik se je odpeljal z oddelkom angleškega Somerset infanterijskega polka, da ugotovi, kaj je temu vzrok. Najbrže so uporniki ustavili vlak.
Računa se, da so povzročili u-porni vojaki v mestu do 15 milijonov dolarjev škode s požiga -njem. Kolikor je dosedaj znano, je bilo prigodom zadnjih izgre -dov ubitih do sto oseb, med katerimi pa ni nobenega Evropejca. Predsednik Yuan Shi Kai je izdal danes proglas, ki jamči inozem -eem popolno varstvo. Obenem vsebuje proglas tudi naznanilo, da so ni bati ponovnih izgredov. -o-
Od krošnjarja do odvetnika.
Boston, Mass., 1. marca. — Moses H. Steuer, ki pred desetimi leti ni znal ne brati ne pisati, je dobil danes dovoljenje, da sme izvrševati poklic odvetnika. — Steuer je prišel pred desetimi leti v Ameriko, in si služil svoj kruh s krošnarjenjem. Pri tem je prišel nekdaj s postavo v navskrižje, toda zagovarjal se je tako dobro, da mu je vrnil šerif zaplenjene št vari. Ta vspeli je napotil Steuer-ja, da se je začel učiti angleškega jezika, in potem drugih vednosti. Xoč in dan se je učil, in njegov trud mu je bil danes poplačan s tem. da je dobil advokatsko diplomo.
Iz tobačne industrije.
Lexington, K v.. 1. marca. —( Pod vodstvom Burlev Tobacco! Society se vršijo v 46 countvjih! v Ohio, Indiani in Kentucky po-j svetovanja v svrho vstanovitve! iiiove zveze. Posvetovanja imajo j [namen, pripraviti lastuike tobae ! nih nasadov do tega. da se zavežejo pristopiti z vsem tobačnim produktom v prihodnjih desetih letih k družbi. Uradniki družbe računajo, da pristopi okoli 40 tisoč fariuerjev s skupno produkcijo približno 300 milijonov fun-| tov na leto.
BltfZnlkova velika
PRATIKA
M leto 1912
je dobiti iztis po 10c. : Upravoištvo "Glas Naroda",
82 Cortlandt St., New York City, v
6104 St. Clair Ave. N. E. Cleveland, O.
Vesti iz Avstrije.
Nesporazum z Ogrsko.
i __
Nastal je radi tega, ker bi imela rada Ogrska kontrolo nad vojaškimi rezervami.
BERCHTOLD POSREDOVALEC
'Italijani prihajajo v vedno večjem številu v Avstrijo, ker doma ni kruha zanje,
Dunaj. 1. marca. — Xespora-znm med Avstrijo in Ogrsko, radi zahtev Madžarov, ki hi radi izsilili iz Avstrije razne koncesije, postaja vedno večji. Iz ofieijeliiih krogov naznanjajo, da je povzročil postopanje ogrske vlade z ozi-rom na zahteve o armadnih rezervah resne pomisleke. Vojni minister. general infanterije pl. Auf-fenberg, kakor tudi avstrijska vlada, sta naročila ogrsk. ministrskemu predsed. grofu Khuen Hedervaryu, za avtoritativno interpelacijo z ozirom na glavne zahteve Ogrske. Grof Berehtold, novi avstro-ogrski minister za zunanje zadeve, je odpotovaUv Budimpešto, v svrho posredovanja. Avstrijski minist. predsednik grof Sturegkh, se je posvetoval o položaju z vojnim ministrom, generalom Auffenbergom, in s šefom generalnega štaba, Blažom Sehe-mua. —
— Kakor naznanjajo iz Inomo-sta na Tirolskem, prihaja vedno več italijanskih delavcev v Av-strijo. Večinoma so dezerterji, ki imajo strah pred Turki v Tripo-lisu.
Domačim delavcem prihod Lahov umevno ni nič kaj všeč, ker vplivajo na delavske plače. Novo-prišleci naznanjajo, da so razmere v Italiji tako slabe, da se ne morejo tamkaj preživljati. Na tisoče in tisoče jih je brez zaslužka in kruha. Tudi iz drugih krajev prihajajo pritožbe, kako škodujejo italijanski delavci domačim.
-o-- ^
Nova obravnava proti Harrisu in Blancku.
Dne 11. t. m. se začne nova obravnava jTroti Harrisu iu Blancku lastnikoma -usodne Triangle de -lavnice v New Yorku, v kateri je pri požaru vsled zločinske malomarnosti lastnikov izgubilo življenje 145 delavk.
Otrpnjenje tilnika v Kentucky.
Louisville, Ky., 1. marca. — Dvanajst slučajev otrpnjenja tilnika se je pripetilo tukaj, in zdravstvena oblast ima zaznamovati že sedem smrtnih slučajev. Danes je preskrbela merodajna oblast za bolnico za silo, kjer bodo morali ostati bolniki za Časa bolezni. Zdravila so bila naročena brzojavnim potom.
Za en glas se je šlo.
Richmond. Va., 1. marca. — Vsled odsotnosti nekega člana [državnega senata ni bilo mogoče i ovreči zakonske predloge za dr-ižavno prohibicijo. Da bi prišla j zadeva do razprave, je bilo pogrebnih 27 glasov. Nasprotniki so !razpolagali s 26 glasovi. Xek zakonodajalec. o katerem je znano, da je proti prohibiciji. je izginil, in ker ga niso mogli najti, predloge ni bilo mogoče ovreči.
Bojaželjne sufragetke na Anglo, skeni.
London. Anglija, 1. marca. — Danes je prišlo tukaj do velikih demonstracij, katere so priredila sufragetke. Na stotine bojaželjnih žensk je razgrajalo po ulicah, pobijalo šipe. in nag&njalo s kamni policijo. Ko so prišle rezerve s Sehottland Yard, je bilo aretova-uih 148 sufragetk, katere je pa bilo komaj mogoče ukrotiti, kajti bojevale so se, kakor amaconke. Aretovanke so bile prepeljane v zapor, odkoder so jih pa izpustili, ko so položile jamcevino. Skoda, katero so napravile s pobijanjem, znaša do $100,000. I
GLAS NAHODA^. MARCA 1912_
Snežni metež.
A. S. Puškin.
Proti koncu leta 1811. — v tej čudni dobi — je živel Gavrila (jttvriloviu R. na svojem posestvu
v	Nenaradovu. Slul je daleč na o-koli kot gostoljuben in ljubeznjiv j mo/; sosedje so se vedno oglaša-! ]i pri njem, da bi kaj prigriznili,, pili. poigrali /. njim in z njegovo! ženo IVtrovno, a drugič so se o-' glašali zaradi hčere Marije Gav-j rilovne, ki je bila krepka, zala J sedemnajsletna deva. Imeli so jo j za bogato nevesto in marsikateri si je namenil dobiti jo za ženo zase ali za sina.
Marija Gavrilovna je bilo vzgo- i jena s francoskimi romani in po- i sledica t »-ga je bila, da se je rada ozirala po mladeničih. Pred-j inet njene ljubezni je bil ubog armenski praporščak, bivajoč na dopustu v rodni vasici. Samo ob sebi je umevno, da je mladi človek 1 gorel za njo in da so ji njeni sta-J riši prepovedali misliti nanj.
Naša prijatelja sta si dopisova-, la in tudi osebno pridno občeva-1 la. Prisegla sta. da ostaneta drugi drugemu zvesta, tožila sta nad i s nžuo usodo iti snovala razne I naklepe. Na ta način si dopisujoč in razgovarjajoč sta prišla do I sklepa:— (V ne moreva drug brez drugega živeti in volja rodi-i teljev nasprotuje najini sreči, ali naj sineva opraviti brez njih? —, Razume se, da se je porodila ta srečna misel najprej v mladenče-!
vi	glavi in da se je popolnoma prilegla romantiški fantaziji Mari-; je (iavrilovne.
Nastopila je zima in preprečila njuue sestanke; no, dopisovanje je postalo tem živahneje. Vladi-j mir Ni\volajevič jo je v vsakem pismu rotil, da se tajno poročita, nekaj časa skrivata, potem pa padeta na kolena pred stariše, kateri jima porečejo konečno ganjeni' vsled junaške vztrajnosti in ne-i sreče: — Otroka, pridita v naše; naročje!
Marija Gavrilovna je dolgo premišljevala. Mnogo načrtov za begi j«' bilo odbitih. Konečno se mu je j udala. Na označeni dan naj se od-' tegne ona večerji in ide v svojo sobico, pod pretvezo, da jo boli glava. S svojo strežnico naj se zmeni in jo pridobi za se. Obe naj gresta skozi zadnja vrata na vrt, kjer dobita za vrtom pripravljene ' sani. Te naj zasedeta in se odpeljeta pet vrst od Nenaradova v j srlo Žadrino naravnost v cerkev; j tam ju bo že pričakoval Vladimir.
Zvečer pred določenim dnevom ni mogla Marija Gavrilovna vso; noč spati; pripravljala je za pot j perilo in obleko in napisala gau-1 1 ji vi pismi, sočutni gospodični, j svoji prijateljici, in drugo stari-šein. Poslavljala se je od njih s to/nimi besedami, izgovarjala se i radi svojega prestopka, da ni mogla drugače storiti, in končala s tem, da ji bo najlepši trenutek v življenju oni. ko bo smela poklekniti pred noge svojih roditeljev. Ko je zapečatila obe pismi s j tulskim pečatnim prstanom, na katerem sta bili vrezani dve go- t reči srci in primeren napis, se je I vrgla ua posteljo, ko se je že svi-i talo in je zadremala. A vedno soj jo prebudile strašne sanje: poka-! zalo se ji je, da jo je isti hip, ko | je hotela stopiti v sani, da bi se ? odpeljala k poroki, zalotil oče, jo j vlekel kruto po snegu in jo pahnil j v temno podzemlje; in ona je le-! tela nizdol in umirala od strahu. --Videla je Vladimirja, ležečega v travi, bledega, okrvavljenega, on jo jc umirajoč prosil, da naj hiti in se ž njim poroči. In še druge prikazni so jo vznemirja-: le. Končno je vstala, bledejša kot! navadno in s hudim glovobolom. j
Oče in mati sta opazila njen ne-j mir; njuna nežna skrb in neprestana vprašanja: — Maša, si - li bolna, Maša? — so ji trgala srce. Skušala se je pomiriti, kazati se veselo, a ni bilo mogoče. Nastopil je večer. Ob misli, da biva ta dan posledjnič v krogu svojih, se ji je krčilo srce. Bila je komaj živa ; potihoma se je poslavljala od vseh oseb, vseh predmetov v domači hiši.
Podali so se k večerji; srce ji je silno bilo. S tresočim glasom je izjavila, da ne more večerjati in se je poslovila od očeta in matere, da gre spat? onda sta jo poljubila in kakor po navadi blagoslovila. Toliko da ni zaplakala.
Prišedši v svojo sobo se je zgrudila na stol in se zalila s solzami. Strežajka jo je skušala pregovoriti in pomiriti.
Vse je bilo gotovo. Bližala se je ura, ko bo Maša morala zapustiti
roditeljski dom, svojo sobico, mirno dekliško življenje.
Na dvorišču je medlo; veter je bučal; šipe na oknih so se tresle in rožljale; vse se ji je kazalo grozno in slabo znamenje.
Kmalu je v hiši vse potihnilo in zasnulo. Maša se je zavila v šal, si nadela topel kapot. vzela v roke svoj povezek in šla k zadnjim vratom. Strežajka je nesla za njo dva zaboja. Prišli sta na j vrt. Metež ni ponehal; veter jima je pihal nasproti, kakor bi silil | mlado ubežnico, naj ostane doma. j Komaj sta prišli do konca vrta. ■ | Na stezi so jih čakale sani; konji j j prezebajoči, so bili nemirni. Via-j jdimirjev kočijaž je stal poleg! njih in jih zadržaval. Pomogel jej 'gospodični in strežajki, potem pa;
j je vzel vojke in pognal.--Bil
je hud metež, nobenih potov in strašna vožnja... Pustimo gospo-1 dično usodi in izkušenosti koči-jaža in se obrniino k našemu mlademu ženinu.
Vladimir je imel ves dan dovolj opravkov. Zjutraj je bil pri žadrinskem svečeniku, da se je ; ž njim pogovoril; potem pa je poiskal med sosednjimi pomješči-ki prič. Prvi, pri katerem se je ! oglasil, je bil vpokjeni sedemdesetletni zastavonoša pri konjenici, Dravin. ki je soglašal s tein; ta slučaj, je dejal, ga spominja prejšnjih časov |n huzarskilK burk. j On j;' pregovoril Vladimirja, da :je ostal pri njem na kosilu in ga uverjal, da ni treba hoditi za i drugima dvema svedokoma. V resnici sta se takoj po kosilu javila. zomljemerec Šmit z brkami in ostrogami in sin kapitanskega sodnika, mladenič 16 let. vstopiv-ši nedavno med ulane. Komaj sta slišala, kaj želi Vladimir, že sta se začela rotiti, da se hočeta žrtvovati za njegovo življenje. Vladimir ju je objel in se odpravil domov, da vse potrebno uredi.
Solnee je zatonilo. Vladimir je odpravil svojega nadebudnega Tereška s sanmi in podrobnim na-1 ročilom v Nenaradovo, zase pa je velel pripraviti male enovprežne sani in se je sam, brez voznika, popeljal v Žadrino, kamor bi ino-jrala priti čez dve uri tudi Marija Gavrilovna.
Pot mu je bila znana in vožnje je bilo o lepem vremenu vsega skupaj le dvanajst minut.
Komaj je prišel na polje, kar se je vzdignil veter in nastal je | tak metež, da je nebo zatemnelo. i V hipu je zamedlo pot. Konj je stopal na slepo srečo, minuto za minuto zadeval ob žamete in padal , sani so se preobračale. Vladimir se je trudil, da ne bi izgubil ; prave smeri. Prešlo je pol ure, do žadrinskoga loga pa še ni dospel. Preteklo je še deset minut — gaja j ni bilo videti. Peljal se je po po-! I ju, prepreženim z globokimi jarki. Metež ni potihnil; nebo se ni razjasnilo. Konj se je ustavljal; fnoj je tekel od njega v curkih in tičal je skoro ves v suegu.
Končno je Vladimir uvidel, da ne sme na to stran. Postal je in začel misliti, premotrivati in predstavljati si in se je uveril, da ima iti na desno. Pognal je na desno; konj je komaj stopal, že več kot eno uro je bil na poti. Žadrino je I moralo biti nedaleč; no, on je vo-.zil, vozil, a polja ni bilo konca, j Povsodi zameti in usedi. Sani so : se obračale, a on jih je vzdigoval. ( as je tekel; Vladimir je bil vedno bolj nemiren.
: H koncu se je začelo na stra-j ni nekaj temniti. Obrnil se je t je: ko se ie približal je zagledal log; hvala Bogu! je pomisli, sedaj smo blizu. Podal se je okrog loga, na-dejaje se, da pride na znano pot. Žadrino je moralo stati takoj za njim. Skoro je našel pot in zapeljal v mrak dreves, obsneženih ! od zime. Veter ni imel tu toliko j moči. Pot je bila gladka. Konj se I je obodril in Vladimir pomiril.
Vozil ie in vozil, a Žadrina vendar ni bilo videti. Logu ni bilo konca; zapazil je s strahom, da je zablodil v neznan gozd. Obup ga je obvladal; udaril je po konju; bedno živinče se je zagnalo v tek. a končno je opešalo in stopalo ko rakom nemeneČ se za priganjanje nesrečnega Vladimirja.
Drevje se je malo po malo redčilo in Vladimir je prišel iz gozda; Žadrina ni bilo videti. Biti je moralo okoli polnoči. Solze so mu zalile oči. Sel je na slepo srečo dalje. Vreme se je pomirilo in viharni oblaki so se raztepli. Pred njim je ležala ravnina, pokrito s snegom. Noč je bila jasna. Nedaleč je zagledal vasico, sesto-ječo iz štirih ali petih hiš. Podal se je tja; pred prvo kočo je skočil s sani, pristopil k oknu in začel trkati nanj.
Čez nekaj minut se je zavesa
dvignila in starček je pomolil ven sivo brado.
—	Kaj bi rad ?
—	Je-li daleč Žadrino?
—	Ali je daleč Žadrino? Ni daleč ; deset vrst.
Pri tem odgovoru se je zgrabil j Vladimir za lase in obstal nepre-: mično, kot človek, ki je priprav-j Ijen na smrt.
—	Od kod si? — je nadaljeval starec.
Vladimir je preslišal to vprašanje.
—	Me li moreš, starček, — mu ! je dejal. — peljati s konji do Ža-
i drina ?
j — Kje pa naj dobim konje, — je odgovoril starček.
—	Ne morem li dobiti ti! vod-; I nika, plačam mu, kolikor zahteva ?
—	Počakaj! — mu je rekel sta-1 rec, spustivši zagrinjalce. — po-1 šljem ti sina, on te popelje.
Vladimir je čakal; ni prešla mi-i nuta in zopet je začel razbijati po oknu; zagrinjalo se je dvignilo in brada se je pokazala.
—	Ne delaj take sile!
—	Kje je tvoj sin?
—	Takoj pride, obuva se. Ali te zebe? Pridi in se pogrej !
—	Hvala, pošlji le hitro sina!
Dveri so zahreščale; ven je stopil mladenič s svetilko in je. pred Vladimirom stopajoč, kazal pot zanešeno s snegom.
—	Koliko je ui-a ? — ga je vprašal Vladimir.
—	Kmalu se zdani. — mu je odgovoril mladi kinet.
Peli so petelini in bilo je že svetlo. ko sta prišla do Žadrina. Cerkev je bila zaprta. Vladimir je plačal vodnika in šel na dvorišče k svečeniku. Njegovih sani za nevesto ni bilo tam. Ko bi le vedel kaka vest ga čaka!
A vrnimo se k dobrim nenaro-dovskiin pomješčikom in poglejmo, kaj se tam godi.
Starčka sta se zjutraj zbudila in prišla v družinsko sobo; Gavrila G a vri 1 o vie v kalpaku in kur-tuku, Praskovja Petrovna v spalni suknji. Zakurili so samovar in Gavrila Gavrilovič je poslal strežnico, vprašat Marijo Gavri-iovno, kako se počuti in kako je počivala. Devojka se je vrnila in sporočila, da je gospodična slabo spala, da pa je sedaj boljša in da pride takoj k njima v sobo. V resnici so se duri odprle in Marija Gavrilovna je prišla in pozdravila očeta in mater.
—	Kako je s tvojo glavo? — je vprašal Gavrila Gavrilovič.
—	Bolje, očka, — je odvrnila Maša.
—	Ti si se gotovo včeraj pre-hladila, — je dejala Praskovja Petrovna.
—	Mogoče, mama, — je odgovorila Maša.
Dan je srečno prešel, a pod noč je Maša oslabela. Poslai so v mesto po lečnika; ta je prišel in našel Mašo bolno, v blodnjah Nastopila je huda mrzlica in bolnica je visela dva tedna ob robu groba.
Nih če domačih ni vedel o Mastnem begu. Pisma napisana tedaj, so bila sežgana. Njena strežnica ni nikomur o tem črhnila, boječ sB jeze gospode. Svečenik, vpokojeni kornet, brkati zemljemerec in mladi ulan so bili tiho in voznik Tereška ni nikdar ničesar sumljivega zinil niti v pijanosti. Na ta način se je od te stran«, tajnost ohranila. A izdala jo je Marija Gavrilovna sama v blodnjah. Da-si tudi so bile njene besede nejasne, je vendar mogla odkriti po njih mati, ki ni šla od njene postelje, da je hči bila smrtno zaverovana v Vladimirja Nikolajevi-ča in da je to vzrok njene bolezni.
Gospodična je počasi okrevala. Vladimirja že davno niso videli v hiši Ga vri le Gavriloviča; poslali so ponj in mu sporočili nepričakovano srečo, da mu dajo Mašo v zakon. A kako je bilo iznenade-nje nenaradovskih pomješčikov, ko so prejeli kot odgovor na svoje poročilo polblazno pismo. Poročal jim je, da njegova noga ne prestopi njih praga in jih je prosil, pozabiti na nesrečo, zaradi katere mu ostane smrt edina tolažba.
Cez nekaj dni so izvedeli, da se je podal Vladimir na vojno. To se je zgodilo leta 1812.
Dolgo niso upali povedati tega okrevajoči Maši; ona ni nikoli omenjala Vladimirja. Cez nekoliko meseeej je našla njegovo ime v številu odlikovanih in težko ranjenih pod Borodinom in zgrudila se je nezavestna. Bali so se, da se ne bi mrzlica povrnila; a, hvala Bogu, omedlevica ni imela slabih posledic.
Toda druga nesreča jo je zadela Gavrila Gavrilovič je umrl, za-pustivši njej vse premoženje. A
dedščina je ni utešila. Delila je
*
bolest z bedno Praskovjo Petrov-no in se rotila, da je nikdar ne zapusti. Obe ste ostavili Nenaradovo, kraj žalnih spominov in se podale na —x...sko posestvo.
Ženini so lazili za lepo in bogato nevesto, a ona ni dala nikomur niti najmanjšega upanja. Mati jo je nagovarjala, naj si izbere drugega, a Maša je vselej odmajala z glavo. Vladimir ni več živel; umrl je v Moskvi pred prihodom Francozov. Spomin nanj je bil Maši svet. Zbrala je vse. kar jo je nanj spominjalo: knjige, ki jih je on lat. zapiske in stihe, ki jih je on napisal zanjo. Sosedje so se čudili in radovedno pričakovali junaka. ki pride in zmaga tožno zvestobo te deviške Artemide.
Medtem se je vojna slavno končala: naši polki so se vračali domov. Narod jim je hitel naproti. Godba je svirala vojne pesmi, j i ve Henri - Quat.ro. tnrolske valčke in arije iz Žakond. Častniki, koji so šli v boj skoro mladeniči, j so se vračali možje, odičeni s : častnimi križci. Vojaki so se vese- j ;lo razgovarjali med seboj in mešali v govor francoske in nemške' besede. Nepozabni čas. čas slave j in ponosa ! Kako silno je bilo rusko srce pri besedi: domovina. ' Kako sladke so bile solze svide-1 nja!
Žene. ruske žene, so bile takrat brezprimerne: zapustila jih je na- i vadna hladnost; bile so istinito o- i mamljajoče, ki so hiteč nasproti * zmagovalcem kričale :liura!
Kdo izmed takratnih čatsnikov ! ne prizna, da je bil raje obvezani od ruske žene, kakor najsijajneje obdarovan 1
V tem slavnem času je živela Marija Gavrilovna z materjo v X guberniji in ni videla, kako sta praznovali obe prestolnici vrnitev j vojske. Po vaseh in selili je vla-jdala veselo razburjenost. Pojavljanje častnikov v vseh krajih je slavje še povečavale.
Povedali smo že, da so Marijo G a vri lovno obkroževali eestilci, dasi ona za to ni iskala nobene prilike.. No, vsi so morali odstopiti: javil se je pa ranjeni huzar-ski polkovnik Burnin s sv. Jurijem na prsih in z zanimivo bledico, kakor so govorile tamošnje gospodične. Bilo mu je okrog 26 let. Prišel je na dopust, na svoje posestvo, ležeče v bližini posestva Marije Gavrilovne. Ta ga je zelo odlikovala; pri njem se je njena navadna zamišljenost razgubila. Ne smemo sicer reči, da je ž njim koketovala, a pesnik bi rekel: — Se ainor non e. ehe dunehe— Če ljubezen ni. vendar nekaj tli.
Burnin je bil resen in zelo lep mladenič, hnel je značaj, ki ugaja ženskam. Občevanje njegovo z Mašo Gavrilovno je bilo prosto in svobodno. Njegova i.rav je bila tiha in skromna, a govorilo se je. da je bil nekdaj strašen pustolovec. To je po mnenju Marije Gavrilovne bilo značajno in mu ni škodilo, ker je — kakor v obče mlade dame — z zadovoljstvom poslušala šale. kažoče smelost in ostrost značaja.
A bolj kot vse, bolj kot njegova nežnost, bolj kot prijazni razgovori, bolj kot zanimiva bledost, bolj kot ranjena roka — je vzbujala njeno radovednost in domišljijo njegova molčečnost. Mogla je zapaziti, da mu zelo ugaja. Tudi on je zapazil, da ga odlikuje pred drugimi. Kmalu je postal zelo zamišljen in njegove črne oči so motrile Marijo Gavrilovno tako živo, da so govorili sosedje o svatbi kot gotovi reči in da se je dobra Praskovje Petrovna radovala, da dobi hči naposled vendar primernega ženina.
Stariea je sedela nekoč sama v družinski sobi, ko je vstopil Burnin in takoj vprašal po Mariji Gavrilovni.
—	Na vrtu je. — je odgovorila j stariea, — pojdite k nji, jaz vas1 tu počakam.
Burnin je našel Marijo Gavrilovno pri ribniku -pod vrbo s knjigo v rokah in v belem oblačilu, kot se spodobi junakinji romana. Po prvih vprašanjih ji je Burnin naznanil, da je že davno iskal priložnosti, da ji odkrije svoje srce in jo je prosil par minut posluha. Marija GavriL i-na je zaprla knjigo in uprla oči v tla v znak soglasja.
—	Jez sem nastopil neprevidno, udavši se priliki, da sem z vami vsaki dan občeval. Sedaj" je že prepozno protiviti se usodi,- spomin na vas, na vaš mili, nepozabni obraz me bode odslej mučil' vse življenje. Ostane mi izpolniti j težko dolžnost, odkriti vam stra-l šno tajnost in položiti med naju' nepredorno steno.
—	Ta je že bila doslej, — je i odgovorila Marija Gavrilovna ži-'
vo, — nikoli bi ne mogla biti' jaz vaša žena!
—	Vem, — je odgovoril tiho,!
—	vem, da ste nekdaj ljubili. Do-| bra Marija Gavrilovna, ne oro-! pajte mo poslednje utehe; misel.! da bi me napravili srečnega, če
—	Molčite, radi Boga, molčite! Vi me mučite!
—	Da> jaz vem, jaz čutim, da bi bilo tako. če bi bili vi moja. a jaz najnesrečnejši stvor — sem --oženjen!
Marija Gavrilovna se je ozrla začudeno nazaj.
—	Jaz sem oženjen, — je nadaljeval Burnin; — jaz sem oženjen že tretje leto. a ne vem, kdo je moja žena. kje jc. ali jo bom kdaj videl!
—	Kaj govorite! — je vzklik- j nila Marija Gavrilovna. — Kako čudovito je to! Nadaljujte, Jaz'
vem---no. nadaljujte, na-j
pravite mi uslugo!
—	V začetku 1812. leta. — je izpregovoril Burnin, "sem hitel
: \»Vilno. kjer je stal naš polk. Pi i-sedši nekoč na postajo pozno zve-! čer sem ukazal za zabavo takoj ! napreči konje. A hipoma se je vz-1 Jdignil tak vihar, da so mi uprav-1 ! ni k in jemščeki svetovali, da naj (počakam. Jaz sem jih poslušal, a j neuniljiv nepokoj se me je polastil. Med tem metež ni ponehal. Več nisem mogel strpeti, velel sem zopet zapreči konje in odpeljal I sem se v burjo. Jemščik si je iz-| izmislil peljati ob reki. kjer bi j skrajšal pot za tri vrste. Bregovi ; so bili zasneženi. Jemščik je zgrešil mesto, kjer so vstopali na pot ;in tako smo prišli v čisto nežna-,
I no stran.---Burja ni utih-i
nila. Zagledal sem v daljavi luč in velel pognati tja. Prišli smo v ! vas; vaška cerkev je bila razsvet-I Ijena; vrata so bila odprta : za o-j grajo je stalo nekaj sani. V lopi so se izprehajali ljudje. — Sem. sem — je klicalo nekaj glasov. C kazal sem jemščeku peljati bližje. — Po milu j. kje si zaostal. — mi je dejal neki glas, — nevesta leži v nezavesti. Pop ne ve, kaj bi naredil. Mislili smo se že vrniti; pridi hitro!
Jaz sem molče skočil s sani in stopil v cerkev, slabo razsvetljeno z dvema ali tremi svečami. De-kle je sedeo na klopi v temnem cerkvenem kotu. Družica ji je gladila lase.
—	Hvala Bogu. — je vzdihnila,
—	vendar ste prišlt. Komaj da niste gospodične umorili s tem.
Stari svečenik se mi je približal z vprašanjem: — Ukažete, da začnem ?"
—	Začnite, začnite, batjuška!
—	sem odvrnil raztreseno. Vzdignili so deklico.
—	Neuniljiva, neodpustljiva ne-premiljenost. Stal sem poleg de-ve. pred palojem (pult za eitanje v cerkvi). Svečenik je hitel: trije možje in strežnica so držali nevesto in se bavili ž njo. Duhovnik naju je poročil in ukazal: — Poljubita se!
Moja žena je obrnila k meni svoje bledo lice. Jaz sem jo hotel poljubiti, a ona je zakričala s tresočim glasom: — Ah, ni on. ni on ! — in se zgrudila brez zavesti ---
Priče so me začudeno pogledale. Jaz pa sem se obrnil, stopil iz cerkve, skočil v sani in ukazal odpeljati. —
—	Moj Bog! — je vzkliknila Marija Gavrilovna. — ali ne veste kaj se je zgodilo z vašo bedno že-G
—	N"c vem, — je idgovorii r*ar oin. — !;e vem kako pravijo vasi. j v kateri sem bil poročen; nepom- i nim niti. s katere postaje sem pri-j šel. Takrat sem polagal tako malo važnosti na ta čudni dogodek, da sem, odpeljavši se od cerkve, zaspal in se zbudil drugega dne zju-rtaj že na tretji postaji. Sluga, ki me je takrat spremljal, pe umrl
|na vojni; tako nimam sedaj nade, j da bi našel ono, s katero sem se tako neusmiljeno pošalil in katera je sedaj tako erozno maščevana.
—	V ».i P c moj Rog! — je vzdihnila Marija Gavrilovna in ga zagrabila hipoma, krčevito roko, — tedaj ste bili vi tisti?! In vi me več ne poznate?!
Burnin je onledel in ji padel j pred nog? — —__
-o--|
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Wauke-ganu, North Chicagi, 111., in okolici naznanjam, da sem pričel na ,10. ulici blizu slovenske cerkve iv Waukegan, 111., svojo
KROJAŠKO OBRT po zmernih cenah. Za obila naro-• eila se priporočam.
Josip Žtirn, krojač.
1	(28-2—2-3)
»
rjvflAJLEPŠE, najcenejše in najbolj trpežne tis-kovine dobijo slavna
- društva vseh Jednot v
unijski slovenski tiskarni. Izdelujemo pisemski papir, kuverte pravila, zdravniška liste, vstopnice in vse druge tiskovine. SLOVENCI, PODPIRAJTE SLOVENCA!
Clevelandska Amerika
6119 St. Cfair Ave., Cleveland, 0.
EDINA SLOVENSKA TVRBKU
ZASTAVE, REGALUE. ZNAKE, KAPE PEČATE IN VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE.
Delo prve vrste.	Cene nizke.
______F. PFRZE CO.
36I6S. LAWN0AI,S;AVB.,	CHIC400 |ll-l_
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO Z*STOW?.
,' Vsem Slovencem in bratom Hrvatom po širni Ame-	!
■ riki naznanjamo, da smo dobili več železniških voz brinja	!
; iz starega kraja, iz katerega se Lode kuhal v naši lastni	'
distileriji že vsakemu dobro znan pristni K ker je v	1
b r i 11 i e v e e.	i
Eden od najbolj izkušenih zdravnikov v Evropi,	<
1 Msgr. KNEIPP, piše v svojih zdravniških knjigah ah-	i
[ deee: "Najstarejše in eno najboljših zdravil proti liotra-	t
[ njim. posebno želodčnim boleznim je in ostane pravi pri-	"f
[ stni brinjevee: ako si bolan na ledvicah, na jetrih, na	«
| kaiiinn. ako se počutiš slabo, zjutraj ko vstaneš in predno	\
| ideš k počitku, pij pravi pristni brinjevee in pomagal ti	]
bode." Na tisoče ljudi je ozdravelo, kateri so poslušali	i
t Mrsg. Kneippa nasvete.	\
Zatorej vsaka družina, kateri je zdravje ljubo, bi se	*
t morala preskrbeti s domačim zdravilom to je pristni Kra-	' | kerjev brinjevee, katerega se dobi pri izdelovateljili
j The Ohio Brandy	j j Distilling Coe
l e 102 St. Clair Ave., Cleveland, O.	•
' Ali pa pri sledečih tvrdkah, kateri so	J
\ edini glavni razprodajalei za Ameriko:	1
' Huss & Prendergast Bros. Co., Pueblo, Colo.	i
' The Slovenian Liquor Co., Joliet, 111.	i
I Frank Petkovšek, Waukegan, Dl.	i
\ A. Justin, Rock Springs, Wyo.	i
*	<
flfc	«4
Slabi vzroki viivanja
SAME KAVE
zamorejo biti omejeni.
Franckova Cikorija
glasovlta primes kavl
omeji zle posledice kave iz samega kavinega zrna, naredi isto prijetnejšo, mnogo boljšo in veliko redilnejšo. Enostavno primešajte Vaši kavi
-
Pravo Franckovo Cikorijo,
ter nikdar ne bodete trpeli zlih vzrokov, ktere povzroči vživa-nje kave brez vsekake primesi.
Zahtevajte od Vašega grocerja Frankovo Cikorijo v stirivoglatih zavitkih.
Vsak zavitek opremljen je z našo varstveno znamko malinček za kavo.
Heiiir. Franck Soehne & Co.
Ameriik« podnii.;«. H*ior. Franck Soehne	ri ||OII|Ur> llrur vnnv
vludwigsburg. nemška.	rLUoHINb, NtW TURK.
------—..... ..
<J a r e.
Črtica ix naših gor.
Najdenček je bil Pologarjev Jure. Pologarjevi so ga dobili ob košnji na travniku za hišo, redili so ga in vzredili in v plačilo jim je moral biti hlapce in delati ko črna živina. Usmiljenja ni poznal 1 ri Pologarjevih in prijazna, ljubeča beseda mu je bila tuja. Že v j • otroških letih je skusil vse to in njegov duh se je razvijal počasi in težko. Pologarjevi so bili tega veseli, ker jim ni bilo treba poslati otroka v šolo in ga rediti o-i sem let zastonj in ne bo mogel iti pozneje v svet za boljšim zasluž-j kom.
Tako je Jure dela dan za dnevom, leto za letom, ubijal svoje mlade moči — a odporne misli ni poznal Jesti so mu dali in ga ob- j la<ili. Dovolj mu je bilo in drugega ni zahteval.
Kastcl je in odrastel — a ostal je otrok, boječ in plah. Njegove velike tope oči so gledale prestra-šeno in zaeudeno v svet in ob vsaki besedi, ki jo je izgovoril tiho in jeclja je, mu je obkrožil široka' nsta smehljaj otroške zadovoljno-sti.
Delal je in trpel in ni se čutil nesi • *i>< ga.
Pa tudi k njemu je prišlo čuv-stvo nezadovoljstva in to tedaj, ko je prišel do prvega denarja i in si tfa potem želel vedno več.
Hrepenenje in njegove posledi-j ve so prišle tako. Nekega dne je I šel po vasi. oči vprta v tla in do-j bil je krono. Jvepo se mu je zazde-; lo — a kam ni vedel ž njo. Shranil jo h in ho H pos< j *«dio s! povešeno glavo in v tla vprtimi j očmi d bi št dibil. Pa take sreče;1 ni več imel.	M
Teden pozneje je bil v vasi se-J' men. Prišli so trgovci in havzi-rovei in postavili svoje šotore. ■ Jure se je spomnil na krono in i hodi! okoli havzirovcev, gledal le- i pe nože, ogledalea s cesarjevo podobo. orgljice in drugo tako dro- ]\ bnjad in vse se mu je zdelo neiz-i i rečno lepo. A ni se upal vprašati j ] po ceni. da bi kupil. Otroci, ki sop drli okoli šotorov so se mu sme- i jali in ga dražili. Jure jih je pu-|i stil. hodil mirno od enega proda-h jalca do drugega, postal, gledal, ( in se čudi!.. Pre enem se je vstavil i dalj časa. Tam je stala Ogljarje- 1 va Tončka in izbirala razgledni- s ee. na katerih so bile pozlačene ro- 1 žice in pod njimi rok?, ki se po- j sla vi jata. gol obe i z belim pisem- t ceni v rdečem kljunčku. lepi sr- ( čki in spodaj drobne vrstice zaljubljene pesmi in kdo ve kaj še j vse.
< >. Jure! — prijazno smeh-Ijujoč se ga je pozdravila s pri- J jaznim glasom. — Ali bi tudi ti j rad kaj kupil?
Nasmehnil se ji je, pokimal in , pokazal krono.	*
Jej. kako bognt si! Seveda!, lahko kupiš; kar izberi, ti bom pomagala!	^
Jure s,, j«, osrčil. pogledal vda- ' no Tončko, potem prodajalca, ki m u je ž<- začel razkazovati svoje 1 blago.	1
- Orgljice! — je rekel Jure-n ? prodajalec j.- vzel ene iu posku- 1 šal icrrati.	^
—	Dobre so. Jure, kar kupi! — mu je svetovala Tončka.	I
—	Štirideset krajcarjev — de- 1 set ti Še ostane. — j(. rekel proda-j* jalec iu mu jih dal.	j t
—	Petintrideset vam da! Dosti 1 imate. — je pomagala Tončka ine-,' šetariti. Mož se je upiral in pra- / vil, da ne more, ker jih je kupil !1 sam za isto ceno. A Tončka je le;J silila vanj iu Jure je napravil I kupčijo. Ves vesel je bil in začel igrati. Ni šlo — pa.dovolj mu je ' bilo, da so se oglasile. Ne ene ne!1 dveh ni rekel, samo nasmehnil se i je hvaležno Tončki in odšel.
Tako je prišel Jure do orgljic < in do spoznanja, da je denar ne-j kaj velikega, ker zanj dobi, če j« ga ima, kar hoče. Orgljice so mu I prinesle veselje, spoznanje, žalost. 1'bogega se je začutil in mislil je; in tuhtal, kako bi prišel do de-; uarja, da kupi ob drugem semnu zopet kaj lepega.
Tiste dni pa je umrla bogata Potokarica. Pologarjeva sestra, ki je dala Juretu večkrat kos belega kruha in ga podučila z ljubečo besedo kakor mati. Jure jo je| šel kropit in po pogrebu z otroci' k Potoka r je viin. ki so delili po \ vaški navadi za rajnko drobiž v'|, boga ime. Jure je dobil deseticoj ker je bil nekako v žlahti.
Petindvajset krajcarjev je imel1 v — a le premlo se mu je zdelo. Za-1 to je tuhtal naprej in prišel do nove misli. Videl je, kako nosijo fantje za klobuki krivčke in dru-j
ga peresa in sklenil je poiskati
podobnih iu jih prodajati. A kje jih dobiti? Spomnil se je, da je videl večkrat zleteti iz Belega čela, par sto metrov visoke skalnate navpične stene, orla in jastrebe, sokole in kragulje in sklenil 'je iti pogledat.
In šel je. Pod Belim čelom se je oglasil pri ogljarju, ki je imel tam svojo kočo, in povedal Ton-j j čki, kaj misli. Njej je zaupal svo-i jo skrivnost, drugemu ne. Ton-| , čka se mu je nasmehnila in mu i odsvetovala plezati po steni dol ptičjih gnezd,	' I
—	Visoko je in prej ko prideš do njih, se ti začne motiti in pa-j deš. Nevarno je Jure!
Jure ni poslušal. Šel je iz o-; gljarjeve koče, igral med potjo; na orgljice in ko je prišel tik pod! steno, je pogledal, kod bi najlož-j je prišel do gnezd. Prej jih je mo- i ral še izslediti in zato je začel lu-,: čati kamnje na vse strani stene.' Par sokolov in divjih golobov je I , spodil. Dosti mu je bilo za sled. | Pleza! je po steni navzgor. Ton-1 čka je gledala od daleč n se čudi-' la Juretovi drznosti. Bala se jej da se mu zdaj, zdaj spodrsne, da se odtrga trava, ki je tuintam poganjala iz stene in se je držal za njo. in bo strmoglavil v prepad. Toda Jure je plezal počasi in gotovo. prišel do jam, v katerih so gnezdili ptiči, pobiral peresa in jih deval v njedri. Ko je pobral, kar je mogel, je zlezel previdno s stene in šel zopet do ogljarje-ve koče. da se postavi pred Tončko in ji pokaže lepa peresa.
—	Revček, — si je mislilo dekle. ko je stopil v kočo in mu ponudila kislega mleka. Vzel je in pil. Potem ji je razkazoval pe- j resa. j
—	Pa nikar ne hodi. Jure. več i na steno. Ponesrečil bi in škoda bi * te bilo. Dober fant si — še jokala bi za tabo!
Tako lepo prijazno je izgovorila besede, da je postalo Juretu milo pri srcu in ji je obljubil, da ne pojde več,
Prišel je domov, ponujal fantom po vasi persa. a niso jih marali. Vžalostil se je Jure in sama bridkost se je oglašala v njegovem srcu. Ker vsi lepi upi o denarju so izginili. Da bi vrgel peresa proč, ki so bila tako lepo pisana in so spreminjala v soln-cu barve, se mu je zdelo škoda ~ in zato jih je začel ponujati otro-i" kom. In pri otrocih je imel več . sreče. Dečki enajstih, dvanajstih let bi se tudi radi postavili z le-P pimi peresi za klobuki kakor fan-i tje. Kadi so dali Juretu svoj kraj- 1 ear, ki so ga že kje dobili.	r
Jure je poprodal svoje blago L in bil za par grošov bogatejši. j
Ko je zvečer ležal na skednju, 11 je štel pri luninem svitu svoje'c novce i skesal se je. ker je oblju-|s bil Tončki, da ne pojde več v Be- L lo čelo. 1 ro bi kupil drugič rad. U a zanjo bi trebal več ko krono. Iu sklenil je. da ne bo držal ob- j g ljube. Nič se ne oglasi pri ogljar-j ju, Tončka ga ne bo videla,-pa bo f dobro.	j j
In Jure je hodil vsakih 14 dni i v Bel o čelo. nosil peresa domov i in jih ponujal po vseh sosednih r vaseh. Poprodal je navadno vse f in zato je šel vsa ki krat z večjim < veseljem novih iskat.	7
Neke nedelje proti večeru je { plezal zopet po steni. Med pleza- r njem je prišel do gnezda divjih 1 golobov in našel v njem dva go- t dna mladiča. Pobral ju je. dal v i njedra in ni mu bilo več za pere- s sa Spomnil se je Tončke in misel se je vzbudila v njem, ki je je ! j bil srčno vesel iu ji je dal izraza i z zadovoljnim pogledom na o- j gljarjevo kočo.
—	Tončki jih ponosem, — je sklenil. — Vesela bo in imela me bo še bolj rada in ne zameri mi, ' ker nisem držal obljube.	,
Splezal je s Cela in stopal po j drči veselo proti ogljarjevi koči, j iznad katere se je dvigal dim in , se razgubljal kakor meglica nad ] zelenim bukovjem, kjer je pre- « peval kos svojo večerno pesem.
Tončka je slišala že od daleč 1 korake, prišla pred hišo in se vse-dla na klop. Začudila se jc, ko je zapazila Jureta, ki se je bližal z iz v an red no veselim obrazom.
—	Kaj pa je, Jure? — ga je poprašala.
Nič ni odgovoril. V zadregi jej segnil z d^sno roko v njedri in z , levo potiskal goloba, ki sta mu zašla med potjo za hrbet. Izvlekel je enega in potem še drugega in ju držal z obema rokama.
—	Kje si jih dobil?
—V Čelu, — je boječe zajecljal j Jure in nadaljeval, — tebi Ton-j čka jih dara, ker si dobra z mano; in me imaš rada in ker te imam | jaz rad.
V tla je pogledal, kakor bi ga j : bilo sram, da ji je povedal, kar je i večkrat občutil, ko je ležal na j skednju in poslušal zaljubljene ' pesmi, ki so jih peli fantje na I i vasi.	| ]
j — Jej. jej, Jure, golobce si mi!ž ! prinesel, in zato si mi jih prine- ; j sel, ker me imaš rad! O kako si i j ti ljubezniv fant! Prav zares, ra- J da te imam, — mu je prijazno smeje se govorila Tončka. Vzela ] | golobca in ju odnesla v hišo, od- i | koder se je takoj vrnila.	;
Jure je hotel oditi, pa Tončka « ga je vstavila.
— Čakaj no. Jure, ker si tak1 < fant. pa ti ^odtrgam rdeč nagelj | j in rožmarin in roženkravt ti de-L nem zraven, da se postaviš!
Sla je k oknu, kjer so cveteli j; nageljni, rastel rožmarin in se So-j] piril roženkravt, in ko je delala!] šopek, jc govorila: — A veš, Ju- j re, če me imaš rad, bi mi moral j: prinesti kaj drugega. Fantje ne nosijo dekletam golobcev. Prstan i bi mi prinesel, ki bi bil zlat in i-rael na sredi kamenček, ki je tako svetel, da lesketa ponoči in j sveti ko luč!
Jure se je vžalostil in oči so se! mu zasolzile. — Z Bogom, :— je 1 rekel in odšel z mislijo o zlatem [ prstanu in čudnem kamenčku v j njem.
Tončki se je smilil in kesala se, je. da se je tako pošalila ž njim.! Rada bi ga potolažila in zakli-1 cala je za njim: — Jure. kar nič ne bodi žalosten! Saj si dober fant. Denar zaslužiš, če hočeš, pa i mi kupiš prstan. In tudi če ga ne! kupiš, vse eno te bom rada imela J Samo priden moraš biti!
Jure je izginil za ovinkom in i Tončka je odšla v hišo.
Pologarjevi so ravno večerjali, I ko se je Jure vrnil ves žalosten j in zamišljen. Dali so mu večerjo. Po večerji je pomolil ž njimi in i se odpravil na skedenj. Nič ni mogel zaspati. Prešteval je de-| nar in mislil na prstan. Dobiti ! I ga je hotel na vsak način, ker i brez njega bi si ne upal niti po-j gledati Tončke. Da bi ga kupil? Premalo ima denarja. Eno krono i in dva groša! Premalo za prstan, j j kakoršnega bi rada Tončka, ki je 1 tako dobra. Čakati bi moral mo-l j rebiti še leto in dan, da bi prihra- j nil toliko denarja, kolikor velja! prstan in mogode še bi ne bilo! dosti. Nemirno se je valjal po le-
}
žišču in se grizel v ustnice, ker|i si ni vedel kako pomagati. Oči so :; ga ščemele, a zaspati leni mogel, i
Iz zvonika se je oglasila ura. ; Zamolklo so sekali njeni udarci < nočni mir. Jure jih je štel in na- S1 štel enajst. Ob enajstem so se mu ; zaiarele oči in skočil je pokoncu. j
—	O prstan — čakaj Tončka, j, še jutri ti ga prinesem!
Ura ga je spomnila na pokopališče in na grob rajnke Potoka-rice. Takrat, ko je šel kropit, je zapazil, da je imela na roki pr-j stan. Zlat je bil in zato je sklepal ! Jure dalje, da je moral imeti tu-! di čuden kamenček.
—	Dobim ga. Potokarica ga ne ; rabi v jami. Mrtva je in nič ne bo j jezna, če ji ga vzamem. Prstana • je škodfi. Zlat je in kamenček ne ; more svetiti v zemlji. Tončka ga ; bo pa vesela in rada me bo imela.
Tako je mislil in govoril sam s saboj v presledkih. Poiskal je j kramp in lopato, šel oprezno s j skednja in se napotil proti poko- j pališču. ki je ležalo vse tiho in j mirno koncu vasi. Vesel je bil Jure, tla je bila tema bi nič ga ni bilo strah. Dospel je do cerkve in postal. Videl je, da so cerkvena okna razsvetljena in pomislil je, kdo bi bil v cerkvi. Nič se ni ganilo in spomnil se je, da gori večna luč. Sel je mimo cerkve in dospel na pokopališče. Tesno mu je postalo, ko je pogledal po njem in videl črne križe, ki so stali drug poleg drugega tako resno po grobeh. Posebno pogled na o-nega velikega sredi pokopališča ga je zmrazil. Pravili so mu, da stoji za vse one, kateri nimajo svojega križa in mislil je, da bo tudi njegov. Da ni bilo misli na prstan v njegovem srcu, bi vrgel kramp in lopato in odhitel s pokopališča. A prstan, ki bi ga ne mogel kupiti niti cez leto, mogoče I : čez dve, tri leta ne, mu je dajal | pogum in preganjal strah, ki se; je začel buditi.
Poiskal je grob, v katerega so' i položili Potokarico. Križ, ki je! jstla na grobu, je prijel oberoeki, | ga zamajal sem in tje," da je za-j iječal, kot bi prosil naj ga pusti i in odide. A Jure je začel in do-j 1 končati je hotel svoje delo. Izm-! val je križ, ga postavil na stran, | vzel kramp, razrahljal zemljo in !jo z lopato izmetaval. Počasi je ! šlo in ni prišel do sredi jame, ko je zdrknila v zvoniku ura in za-
Jčela biti dvanajst. Vstavil se je in poslušal. Po zadnjem udarcu je nadaljeval s krampom in potem spet z lopato. Zemlja je rastla na obeh straneh jame in Jure je bil le za glavo iz zemlje, ko se je j zra vnal.
jr	.
—	Se eno plast lzmeceni, — si; je mislil, — potem em pri trugi in prstan bo moj!
Z novo vnemo je zamahnil s krampom in zabobnelo je pod njim. Zdaj bo! O, Tončka, jutri j ti že prineseni prstan. Takšen bo. j ! kot si rekla, da ga nosijo fantje! J dekletom. — Ni izgovoril tega. 'samo mislil je in veselo mu je bi-i I lo pri srcu, kot mogoče nikdar.
Res je prišel do truge. Izmetal i je z lopato zadnjo plast, potem vzel kramp, pokleknil, da ga bolj 1 ; priročno zažene in odbije deske I ter sname Potokarici prstan. A takrat, ko je zagnal in je zabob-jnelo v jami, se je vtrgala zemlja! j in zagrmela nanj. Obupen klic je j presekal noč in mir je zavladal j j nad pokopališčem----
Drugo jutro je prišel cerkovnik zvonit jutranjico. Odzvonil je in ko je hotel oditi, je pogledal po pokoplišču in vstrašil se je. Videl je, da je razkopan Potokari-čin grob. Šel je gledat in spoznal podsutega Jureta.
—	Bog se usmili za duša! — je rekel polglasno in stopil k Po to karjevim, da pove, kar je videl.
Uro pozneje je ležal Jure na mrtvaškem odru v mrtvašnici in zvonovi so mu peli zadnji pozdrav. Milo in ubrano so se glasili, kakor bi klicali Juretu v ono-stran: — O, Jure, da nisi poznal denarja, bi ne poznal hrepenenja in ne prišel do ljubezni; delal bi in trpel — a bil bi srečen! -o-
Obsojen ruski pisatelj.
| Svetovnoznani pisatelj Koro-lenko je bil v Petrogradu obso-ijen na dva tedna zapora, ker je 'kot odgovorni urednik neke revi-]je priobčil članek proti ruskemu | carskemu dvoru.
MATIJA POGOKELC, 3MT" trgovec z zlatnino.
V zalogi imam tudi znake vseh slovenskih Jednot in Zvez ter prodajam iste po primernih cenah.
Matija Pogorele, 29 East Madison Street, Room 1114,	Chicago, BI.
Severov
fivljenski balzam
(Severa's Balsam of Life)
i
vzdržuje in krepi prebavo, popravi zapeko in zagotovlja pravilno delovanje želodca, jeter in črev.
Pomenja manj bolezni, več telesne moči in boljše zdravje.
75 centi.
II
I
Severovo
i
Gothardsko olje
(Severa's Gothard Oil)
j
se nadrgne kjerkoli boli in kjer se nahaja oteklina, okorelost ali bolečina.
Vedno ga imej pri roki. Danes ali jutri ga boš morda rabil.
i
50 centi.
II
11
Severov
j Balzam za pljuča
i
(Balsam for Lungs)
ji
upliva naravnost na obolela pljuča, umiri kašelj, teši razdraženje v grlu. popravi pljuča in prepre-ča razpletjaje.
Uživaj ga kadar je nekaj nepravilno v tvojem grlu, pljučih 'ali sapniku.
25c. iu 50c.
j
Severov
Antisepsol
se naj nadena zvečer in zjutraj ali večkrat potrebno pri zdravljenju. nosnega katara, belega iztoka. hripavosti, zoprnega diha in obolelih zobni. *
Zelo potrebno sredstvo pri vzdrževanju osebnega zdravja in či-stobe.
25 centi.
Severova zdravila se prodajajo v vseh lekarnah. Zavrni ponared-be ponujene ti namesto Severovih zdravil. Knjižice in navodila so tiskana v tvojem jeziku. Kadar si zdravniškega posveta potreben, piši na:
W. F. Severa Co. cmLT0S
4,
— ZLATA ZRINA. =
Zbirka slovenskih citatov in aforizmov.
Cim bolj bridkost navdaja srce
tvoje,	i
tem stanovitnejši v kreposti stoj!	i
Pavi Pajk.	1
Ce svečenik si, bodi ljudstvu sve-	^
cenik	•
in sveti mu z izgledi dobrimi!
A. Aškerc. ,
I
Cemu li človek se na svet rodi. ] da kakor rosna kaplja v sonlcu 1
mine? \s
Kaj ga je treba bilo, kaj sveta l 1
Jos. Stritar.	2 1
Če svojih iščeš si pravic,	1
po konci glavo nosi!	s
Pobožnika ves svet tepta	1
in le za norca ga ima...	j Zahtevaj, nič ne prosi!
A. Aškerc. ,
Ce tepe te usoda, skloni tilnik f
više!!
Xe beži ko deseti brat iz rojstne
hiše, |
obup, brezdelica in mrak s teboj -a sam najhujši si sovražnik svoj. j Trpi le, kdor se sam uslužno kla-!
nja. i ;
volka od staje pa pastir si naj od- i i	ganja: \
In brez moči je. kdor o prošlosti *
živi. j.
nikdar ne oni, ki kljubuje in stoji. 1
Jos. Hum. 1
i
Če tukaj želiš ubežati nesreči in srečo srčno zaželeno doseči, glej. delati treba in se potiti, v nedolžnost, priprostost se prej- J1 šnjo vrniti, i1
Sim. Gregorčič, i
I ....	11
Cvete življenje nam iz razvalin	^
in iz otožnosti radost rodi se;	i
ko nad izgubo rram oko solzi se,	] zaupaj ! V dobro srečo spremeni se
kar sipa nate temo bolečin.	(
Fr. Gestrio.
II
Če vrabec sme iskati si družice, kdo to človeku braniti bi kanil V
A. Aškerc.
Če v roki zli zakladi so bogati '
le zlo iz njih se porodi na dan, ,
a v roki plemeniti zlata ruda, i'
nebeška dobrodejstva vstvarja 1
čuda. Sim. Gregorčič. ]
Če žar je v očeh in v krvi je strast i in volja ponosna je misli kraljica, | svobodna je duša kot jadrna ;
ptica.i]
; kot gora šumeča, kot morja propast ...
Pogum drug! In vedra naj bodo ti
lica:
vsa sreča na zemlji je silnega last!
Vlad. Levstik
Čim lepše je cvetje, tim prej se ospe. Pridejo skrbi in težave za-t konskega življenja, prevare in ! strasti in naglo izpodjedo cvetje ženskega lica. Kolikokrat se nam !je pripetilo, da smo v spominu o-I hranili podobo lepega ženskega o-braza iz davnih let; toda žalostno smo bili presenečeni, ko smo v poznih letih zopet srečali znan-j ko mladih dni in na njej zapazili ne ostankov nego razvaline nekdaj oboževane lepote. O takih i prilikah modrujemo potlej izku-išeni starci, da je prave vrednosti edino le duševna lepota.
Jan. Mencinger.
Človeka, tiea, se mi boj! Ne veseli se tuje sreče, podira rad, mori povsod, ne gane ga oko proseče za mlado kri, nedolžni rod. j
Jos. Stritar.
Človeka ti ne kaže le beseda, temveč pogledov tudi tajna moč.!
Aut. Medved.
ČIpvek. bodi človek v polni meri, zemlje ne pretvoriš v raj. Gledaj, da ne boš podoben zveri.! angelu boš težko kdaj.
An t- Medved-
Človek brez srca malokdaj pozna svojega bližnjega in notranjo n r;«rvo vrednost. Vajsr. je soditi po sebi, in blažjih t.rtov ne-; sebične ljubezni, prizanesljive potrpežljivosti, dobrohotnosti itd., ki so njemu samemu tuji, tudi pri drugih ne išče in ne nahaja,! ali če se mu jasno pokažejo, ne
priznava.
Jf3. Jnr?:c.
Človeku hinavskemu ti naj dal zloglasni priimek bi rokovnika, primernega nisi naslova izbral, nevredniku čast je to prevelika. Ogiblji se ga kakor modrasa, čegaver strup umori brez spasa.
I	Jos. Cimperman. j
Hovek časih zadremlje iti hipoma se mu zazdi, da pri hajajo od nekod. Bog vedi od kod, pesmi velikonočnih zvonov, pesu i njegove mladosti. Čudovito mehko i mu je pri sreu in takrat začuti jasno kakor nikoli, da mu je ne-; kaj izginilo, da je živel nekoč lepo življenje in da tistega življenja ne bo več nazaj. Mlad je bil in neumen in sentimentalen. — ali solze mu teko po mladosti, ne-| umnosti in sentimentalnosti. In začuti, da to resno iu grenko življenje ni življenje, da je samo velika in usodepolna zmota. Zadel si je bil breme na rame — čemu ? Rame so mu vse ožuljene in srce polno grenkobe in nezadovoljnosti. Čemu resnoba in pehanje? Pogleda v ogledalo — gube čez in | čez in temne oči. To je sad in drugega nič..
Iv. c •
Človek do ero'-a vj-.v*. . >: pa si le prazne pene lovi.
J Viri
I
[...Človek je kot listje v ie^eui. 'ci veter ga ledeni zanese koderkoli. Nekter rodeč se. v trnje koj za-
i _	gazi
j in. boli al' ne boli.
po njem vse dneve krvaveč se
plazi.
I Trinko.
Človek je ljubljenec stvarnikov | njegova podoba, vsi smo sinovi j enega očeta, bratska ljubezen nas , veže v veselju in trpljenju. J* kaj nam kaže življenje? Vsak živi zase, svoje solze otira. svoje rane zdravi, za svojo srečo hrepeneč hiti; tujec, sovražnik mu je, kogar zadene na poti do nje. j Človeštvo, prijateljstvo, zvestoba — prazne besede, ki zbirajo pomilovalni posmeh zrelemu, modremu možu. Kakor divja zver bori se v krvavem boju brat z bratom, ljudstvo z ljudstvom, za kos zemlje. za puhlo slavo, za kratek čas! kPa kaj jravim kakor divja zver? j Zver plane srdita na zver, raztr-iga jo v trenutju s krvavimi zobmi: kratek je bil boj, kratko trpljenje premagane živali. A človek l On zbere vse moči svojega uma — in te niso majhne — da izmisli in iznajde svojemu bližnjemu bolečine, da ga bodo najhuje skelele, kibodo najdalje trajale. Pri Bogu je milost, pri človeku je ni Vae vietis! Gorje premaganim! Ta strašni, vnebovpi-joči krik doni po človeški zgodovini !
Jo«. Stritar.
Človek je nesrečen samo. če se ukvarja s svojo nesrečo.
Iv. Cankar.
Človek je podoba lože vinske, ktero mož odreže, da jo presadi v goro zemlje svoje domovinske, kder jo greje solnce. blagi dež
poji.
Prime se. ko nekaj časa mine, ter zasaja nove korenine, v zemlji tuji zopet zeleni.
Fr. L.ovsi«k
Človek, ki čuti. da je pomilovanja vreden, ne občuje rad z ljudmi, ki so pomilovanje vredni kakor on; hodi po cestah z visokimi, ponuosninii ljudmi, da pade žarek imenitnosti tudi na njegovo zakrpano suknjo.
Iv Canktt-
Človek. ki je v življenju mnogo pretrpel, ne more prav sreči več zaupati. Vedno se boji, da ne njegova nepričakovana sreča bila podobna luči. ki za trenutek visoko vzbaklja, predno ugasne.
Pavi Pajk.
. | Človek, ki ne veruje v življenje po smrti, tem bolj ljubi življenje na zemlji in hoče tu ustvariti nebesa, ne samo zase, ampak tudi za druge, kajti le v tem more ležati njegova sreča. ■ i	Svobodna MiseL
. ... Človeku vrže v razvaline . veselja tempelj časi jezna sreča, i ko moč se v bran ji staviti ga j'	mine.
? Ostane up mu stena še stoječa, pri kateri v solzah revež plaka,
gine
misleč, da še doba pride mu eve-
teča.
Fr. S. Cimperman.
Človeštvo po hrani hlepeč — divja v besr.osti prvotnega žival-. stv a.
j	9	Dr. Iv. Tavčar,
"SLAS NARODA"I
(Slovenlc Dally.j
Owned and published by the Alovenlo Publlahlng Co.
(a corporation.) FRANK ŠAKSER, President. JANKO PLEŠKO, Secretary. LOUIS BEN EDI K, Treasurer.
Place of Bo»ine% of the corporation and •ddresM« of above officers: 82 Cortlandt •treet, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Začelo leto vclja list za Ameriko in
Canado.........*a.00
" pol leta........ 1.50
" leto za mesto New York . . 4.00 " pol leu za me.<o New York . , 2.00
" Evropo za vw leUj.....4-50
M " 44 pol leta.....2.50
44 " " četrt 'ota ... . 1.75
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemal nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice ot the People") taaoed every dav, except Sundays and Holidays. Subscription yearly f'i.OO.
Adv«rtUMm«nt£ on «g» Mimnt.
Dopisi brez podpiea in osobnoeti ee ne natisnejo.
Denar naj p« blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kra)a naročnikov j
Erosimo. da b« nam tudi prejšnje ilvallAče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite ta naslov :
MQLAS NARODA"
62 Cortlandt St,	New York City.
* Telefon 4687 Con land L
Koncem tedna.
S svojo izjavo, ki ni prišla ne-1 pričakovano, je Roosevelt zopet postal senzacija — njegova ose-
bu je zopet prišla v ospredje. * * *
In če tudi iz te moke ne bi bilo kruha, vstane vendar lep spomin ; iz poznejših let moža, ki ni bil j nikdar srečnejši, kakor takrat, ko j se je vse zanimalo zanj. in so inu posvečali časopisi dolge članke...
,To je dosegel.
* ^ *
♦
Nekaj liani pa ne gre v glavo. Če je colonel res za Tafta tako nenevaren, zakaj potem ti izbruhi jeze, kakor da bi pomenjala Roosevelt ova kandidatura" revolucijo?
# *
Generalni štrajk v Angliji.... to je vojna v lastni deželi, vsled česar bodo tam pozabili na vojno drugje.
* * *
Glasom sklepa legislature, v nadalje mirovni sodniki v New Jersey nimajo vet; pravice, sklepati zakonov. Ker izgubijo s tem lep postranski zaslužek, ni nič čudnega, da so nastopili mirovni
frodniki bojno pot.
*
Newvorska legislature hoče odpraviti dajanje in sprejemanje napitnine. Zakaj ti zakonodajalci najprej ne pome te jo pred lastnim pragom?
Sherman naj pridobi za republikance New York. Dosed a j še nismo slišali, »la bi imel kot podpredsednik Združenih držav v
"svoji državi" tako velik vpliv. * * *
Glasom razsodbe nekega sodnika v Philadelphiji ima žena pra-vieo, preiskati žepe svojega možu. Postava dovoli marsikaj, kar je ravno v nasprotju z zdravim
človeškim razumom.
*
Guverner države Arizona je bil nekdaj natakar; upati je tedaj, da bode iiuel odprto roko in da bode dobro postregel svojim voli lcein.
* • *
Neka ženska v Riehmondu je kupila za osem dolarjev oljnato sliko, ki je vredna peUisoč dolarjev. — Navaduo se* zgodi ua-obratno.
# * *
Nek pariški pisatelj je oklofu-tal nekega kritika. Potem sta se
pač oba čutila prizadeta.
* ^ *
*
Londonski i>olicijski sodniki naznanjajo, da Anglež, ki more | še izgovoriti "British Constitution", ni tako pijan, kakor zahteva postava.
* * *
Nek draguljar je bil v dunajskem brzovlaku oropan za četrt | milijona! Mi bi rekli: kakor naj divjem zapadu... Tam pa pravijo. kadar t»e pripeti kaj takšnega :! kakor v Kalabriji... To je vsa, razlika.	'
» *•' i
Zopet je opaziti gibanje, da se{
naj z jetniki v zaporih*"človeko-"
Iljubnejše" postopa." Hočejo jim olajšati njihovo usodo, kupiti žaluje farme, kjer bi mogli lepo živeti in se veseliti življenja. Kaj pa še? Gospodje skrbijo menda
za svojo bodočuost?
* * *
Naše ogorčenje radi razmer v Mehiki bode kmalu preseglo vse meje.
* * *
Tudi znamenje časa: v mestnih prenočiščih išče zavetja sedaj povprečno 1115 oseb čez noč — ko je bila panika, je znašalo povprečno število 615...
* * *
Taka |>očasna kriza učinkuje mnogokrat slabše, kakor akutni!
napad bolezni...
* *
*
Res je. da se je vsak dan težje preživljati — kaj pa naj napravijo pomilovanja vredni prebivalci v Glasgowu, kjer so zaštraj-
kali grobokopi ?!...
* * *
Ako dolžita dva advokata drug drugega laži, je težko razsoditi, kateremu obeh je najmanj verjeti. . .
* * *
Trust za jeklo je imel v devetih letih eno bilijono dolarjev čir stegu dobička. Bilijon.'! To je za nas število, ki si jo ne moremo predstavljati drugače, kakor kot
število 1 z devetimi ničlami. * * *
V	Seattle je bila obsojena neka žena. da mora plačati svojemu možu, od katerega se je dala ločiti, štirideset dolarjev alimentov na mesec. To so tudi posledice prizadevanja za enakopravnost z možem.
• »
*
Dva moža sta poizkusila, se 'preživljati z enim dolarjem cel teden. Se sta živa — ker je trajal poizkus samo en teden.
* * * \
Oni pridigar v St. Louis, ki je rekel, da morajo .biti ženske suhe, bode moral kmalu iskati druge službe, če ne postane kmalu j previdnejši.
• *
*
Najstarejši mož v deželi umrl... neumnost ! Najstarejši nikdar ne umre!
* *
*
Kaj koristi Italijanom stroga cenzura, ko jo kljub temu dobijo
od Turkov po grbi ?
* '«
*
V	nekem kraju v Kentucky sta bila pri prepiru v cerkvi ustreljena dva mladeniča, in v Tennessee so bili ustreljeni trije zamorci v sodni dvorani. Cc bi se to zgodilo v kakem oddaljeuein kotu Rusije, bi vse govorilo o barbarskih razmerah. ki vladajo ta in. Tukaj pa ljudje zmajejo z rameni, kadar se pripeti kaj takšnega.
Slovenske vesti in dopisi.
Z novim, krasnim parnikom "Kaiser Franz Josef", lust Au-
stro-American a črte, kateri prvič odpluje iz New Vorka dne 15. ju-i nija. se odpelje v staro domovino tudi Frank Sakser. Deloma gre na obisk sorodnikov, deloma v zdravljenje v dolenjske Toplice in deloma kupčijskim potom. Kakor je razvideti iz popraševanj. se bode s tem parnikom več Slovencev odpeljalo v staro domovino. zato se je zgodaj oglasiti za potne listke, ker bode parnik go-1 tovo napolnjen.
Važno za tukajšnje Belokranj-cc- _— C. kr. okrajno glavarstvo v Črnomlju na Dolenjskem nam j je poslalo po dr. Šireelju podpisano vlogo štev. 24:36, v kateri nas naproša, da naj sporočimo v listu, da lahko dobi pri gradnji nove belokranjske, železnice delo nad 1000 dobrih delavcev, pa tudi dosti polirjev. zapisa če v (škri-j vanov) in drugih boljših dehtv-l uih moči. Belokranjska železnica j se bo začela graditi še to pomlad: J kdor tedaj želi priti, naj se javi' c. kr. okrajnemu glavarstvu v j Črnomlju, kamor naj tudi pošlje j svoj natančen naslov. (2-5—3) !
__ . .. ._, I
—----
DELO
za dobre gozdarje za izdelovanje dog. Oglasite se pri:
Max Fleischer, 258 Lewis St., Memphis, Tcnu.
(16-2 — v d)
j Kje sta FRAN ŠKRABAR in
LUKA M ESO JEDN1K1 Prosim cenjene rojake, če kdo ve , za uju naslov, da mi naznani, 1 ali naj se sama javita, za kar j bom zelo hvaležen. — John Vi-r dergar. Box 280, Virden. 111. •(2-4—3) '	"	*
Na Volgi.
Spisal dr. R. Marn. —o—
Najrajši bi zapel slavospcv v verzih nate, Volgu! Sprejela si trudnega, izmučenega potnika v svoje naročje; dala si mu uovc uadc, dvignila mu potrtega duha ter svežega in okrepčauega zopet vrnila rodni zemlji. Bila si čarovnica, bila si zdravnica, hvala ti!
1.
Sestrična moja, Amalija Osipovna, je živela dolgo vrsto let j na Ruskem, kjer je iuiel njen so-|prog — tudi kranjski rojak — : trgovino z lesom ob Suri, pritoku Volge, daleč tam že blizu Kaza- ] ni. Otroci so dorasli za šolo in ta razlog je bil odločilen, da se je rodbina pred dobrim letom vrnila v domovino Fran Ospič je pa trgovino v Rusiji še vedno obdržal.	(
Amalija Osipovna nam je opisovala rusko življenje, navade in kraje in je svoje pripovedovanje vedno koučavala: "Volga. Volga. po nji se mi toži! Vse drugo lahko pogrešam, toda Volgo mo- 1 ram spet videti."
in pravila nam je veliko o Volgi, o tej opevani vodi. o prometu. :
0	prijetnosti vožnje na nji. da se je tudi mene polastilo hrepenenje, videti matuško Volgo, ki nam je iz slovenskih spisov o Rusiji tako malo znana.
Želja se mi je izpolnila. Fran Ospič me povabi, naj letošnji dopust porabim za potovanje v Rusijo pod njegovim vodstvom. Kdo rajši nego jaz!
Sestavili smo program za eno-j indvajset dni. Z Amalijo Osipov-no se odpeljeva v Petrograd, kjer j naju počaka Fran Ospič, odtam jo odrinemo potem na Volgo, naš | zaželjeni cilj. Pridružil se je namj še ljubeznivi potni tovariš in prijatelj g. Ivan Mejač, ki bi že davno rad potoval po Ruskem, a ni j j našel družbe, sam pa ni hotel iti. j Iu: nas četvorica je tvorila dru- \ žbo najlepše harmonije in prija-' teljstva, da bi si človek nikoli J boljše ne mogel želeti.
Preskrbeli smo si potne liste, I najpotrebnejšo stvar za to potovanje. Brez denarja bi se morda še dalo shajati, brez potnega li-i sta se pa v Rusiji ne more biti. oziroma niti čez mejo priti. Pripomnim pa takoj že tukaj, da nismo imeli nikjer nobene sitnosti ali nadlegovanja od strani poli-; eijskih oblasti. Kjer smo se usta-j vili. smo oddali potne liste na policijo v vid i ran je, to pa preskrbi i že hotelir sam in v tem oziru ni bilo treba nič skrbeti. Le potni! list ali pasport je treba v redu! imeti in potuje se po Rusiji bolj j neovirano nego po drugih deželah.
Sredi julija sva se s sestričuo j odpeljala z opoldanskim brzcetnj iz Ljubljane. Celo pot mi je mo-j rala pripovedovati o Rusiji in spraševal sem jo tudi, kako se to iu to pravi po ruski. Vožnja je i nama hitreje pretekla kakor sva mislila in na Dunaju sem ji že odgovarjal: harašu! Besedo lia-t ašo — ima nekako pomen "do-i bro. izvrstno" — sem po Ruskem največkrat slišal in največkrat rabil. Z južnega . kolodvora na Dunaju sva se odpeljala na severni kolodvor in tu je naju čakal prijatelj Mejač, ki ga bodem odslej imenoval kakor so mu Rusi rekli: Ivan Fomič.
Vozne listke smo vzeli direktno v Petrograd in se ob desetih
1	z večer odpeljali proti severu. Bili smo štirje v kupeju, torej ni bilo dosti misliti na udobno spanje.
"To pa ni harašo". se je oglasil Ivan Fomič; jaz sem ga kajpada začuden pogledal, videč, da že zna toliko ruski kakor jaz. O-jpazivši to. je smehljaje izvlekel ;drobno knjižico "Polyglott Kun-j tze" ruskega jezika in zdaj sem jsi bil na jasnem, kje je vzel svoje znanje. Čeprav sem sicer neza-jupen in ne dam nič na take bu-jkvice: "In kiirzester Zvit schnell-jstens malayiseh zu lernen", ven-]dar nama je navedeni Kuutze za-j čet kom jako dobro služil. Pozneje sva že toliko ruski znala, da ga ni bilo treba na pomoč klicati. Knjižica vsebuje namreč vsa najpotrebnejša vprašanja, odgovore, nazivanja, ki se rabijo na potovanju, bodisi na železnici, v hotelu, v prodajalni, pri brivcu itd.
Kajpada sva se hitro poglobila v knjižico in se učila brati in izgovarjati. Takoj na meji sem že porabil modrost, ki sem jo črpal iz Kuntzeja, ter zahteval po ruski čašo čaja.
"Stanakan čaja!" ' sem' prav:-
"Look OutT You'd better ^gv take care of ^burself "
^Mk Glavobol, bolečine v grlu, v prsih 1 f\ 11 Zj\| iu straneh, slabe žleza iu drugi znaki prehlade ne bodo imeli nevarnih po- ^^Satf3^ j.^g— sledic, če bodete rabili
n Dr. Richterjev B^P5fi(r,) Pain-Expeller
|po predpisih, ki so natisnjeni na ;
Čuvajte se ponaredb iu pazite ua i ^HH^A^H ' JjL sidro naše ime.
fl^KHQ^H^^H^wZS^-F. AO. RICHTER A CO.. 715 Pearl St., fc«w York, N. Y.
Dr. Richterjev« Congr^Pilule olajšajo.
samozavestno rekel natakarju. Ta me je debelo gledal, u. se je končno diskretno nasmehi j al in popravil: "stakau čaja". Besede stakan si namreč prejšnji večer t nisem dobro zapomnil in jo malo! podaljšal, no. zato sta se pa A-j malija Osipovna in Ivan Fomič J dobro nasmejala na račun blami- j ranega Evropejca.
Pa tudi jaz sem prišel na svoj račun.
Sestrični sem rekel, naj ona za ' naju govori ruski, dokler j>e midva ne priučiva, saj je leta in leta samo ruski občevala. To je.sto-j rila. Opazil sem pa, da njeno ruščino popolnoma razumem, Rusi pa velikrat ne. Večkrat je mora-. la kakšno vprašanje dvakrat po-: noviti. da jo je sprevodnik, nata-; kar ali kak sopotnik razumel.' Spočetka sem se ji samo muzal, končno sem se'ji parkrat glasno zasmejal.
"Kaj se mi smeješ.'" mi je jezno rekla.
"Ker misliš, da govoriš ruski, j pa govoriš po večini slovenski."
In to je morala priznati. Samo leno leto ni več ruski govorila, pa je zdaj že začela mešati sloven-jski in ruski, kakor ji je bilo bolj i prav. No, v dveh dneh se je pa že spet privadila in govorila čisto ruski, v treh dneh sva pa s Fomi-čem že znala ono mešanico, ki jo jje govorila prvi dan, ker sva ze-! lo na ušesa vlekla, kaj in kako se jje okrog naju govorilo.
V	takih razmerah nam je vož-jnja do Petrograda kaj hitro pre-jtekla, kajti zunaj je bilo le malo zanimivega videti. Vsa ruska Poljska od avstrijske meje do !Varšave je pravzaprav žalostna
i zemlja. epregledna ravan na o-beh straneh železne' ceste! Nikjer nobenega hribčka ali vsaj grička, zemlja pusta, neobdelana, brez gozdov in sadnih dreves. Ie tiipa-S tam par borovcev ali belokožna i breza. Name je ta Žalostna zemlja s še. bolj žalostno zgodovino napravila tužen, stab vtisk. Pa tudi drugod po Ruskem notri do i Volge ni vtisk veliko boljši. Zna-jčaj teli pokrajin je pač drugačen, 'kakor smo ga mi navajeni, ki smo takorekoč preveč razvajeni od iuiične okolice naše Gorenjske, [Dolenjske ali Spodnjega Šta-ijerja.
Omeniti pa moram, da sem zoper pričakovanje opazil veliko ■ tovarn ob progi na ruskem Poljskem. Povedali so mi pa, da so lastniki teh tovarn po večini inozemske tvrdke. ki ustanavljajo na Ruskem tovarne. da jim ni i treba plačevati carine za svoje izdelke. Sempatja, če smo se vozili mimo kakega mesta ali večjega kraja, je tudi oko uživalo mi-kavnejšo izpremembo: hiše v zelenju dreves, lepo obdelano polje in pri kolodvorih celo vrtne gredice. Zanimanje se nam je posebno vzbudilo pri vožnji mimo Censtohova.
Vlak se je ustavil na postaji, toda videti je bilo le par hiš, a nobene cerkve. Ko smo se že na-prej peljali, je Amalija Osipovna vprašala našega sopotnika, častitljivega ruskega jjopa: "Očka. pokažite, kje leži Censtoliov!"
"Takoj ga bomo videli", je j prijazno odgovoril "očka" in za nekaj hipov pokazal na levi strani prijazno mesto, razprostirajoče se ob gričku. Vrhu hriba je stala velika, lepa cerkev; okrog nje pa ».velikanska poslopja. Bila je to slovita romarska cerkev ter samostani proslulih čenstohov-skih menihov z Macohom na čelu.
V	Varšavi smo "se ustavili za par ur, ' da si površno ogledamo znamenito prestofieo nekdanje poljske kraljevine. Varšava mi je zelo ugajala. Kijutr rusKi nasilnosti proti Poljakom;" lii se kaže tudi na zunaj ob celi prpgi na popolnoma ruskih lleb; j<? ohranila poljsko lice, kar scf najbolje vidi na napisnih tablah iia trgovinah. Na ulicah smo., slišati le poljsko govoriti in v kavarni,; kjer smo se. malo krepčali, iia's:'po ruski niti razumeti niso ^hoteli, - ampak stnolii morali pomagati s "po polj-
ski zavito slovenščino, čeprav so [ natakarji že radi ruskega vojaštva in uradništva morali znati ruski. Tako samozavestni so Poljaki na Ruskem!
(Dalje prihodnjič.)
j LACKAWANNA ŽELEZNICA
!je najboljša, najvarnejša in najčistejša proga v Ameriki.
Število potnikov in pa hitrost, ki se na tej progi rabi. dokazuje, j kako izvrstne so varnostne priprave omenjene proge. Res je za j občudovati te varnostne priprave. ki so potnikom v največjo o-bran proti nezgodam. To je dobiti le pri Delaware. Lackawanna
Western.
Te skrbno in natančno izdelane priprave* ki varujejo potnike pred nezgodo, je treba tudi uva-. zevati. Lackawanna železnica je prevozila v zadnjih 10. letih sko-i-o 300 milijonov potnikov in niti eden ni izgubil življenja pri že-1 lezniški nesreči. To je resnično in nobena druga železniška proga se ne more s tem pohvaliti, j Lackawanna proga se radi tega lahko imenuje vzor železniških prog. V nje vozovih se poču-:tiš kakor ,dorna in vsakemu so na razpolago vse ugodnosti, katere se sploh želijo. Poleg vsega tega j vozi pa eno miljo na minuto.
Lackawanna proga res zasluži biti kot vzor. ker skrbi najbolj za dobro vodstvo, katero je skrbelo. da je bilo mogoče toliko o-seb prevoziti 70 milijonov milj daleč, ne da bi izgubil en potnik svoje življenje,
j Nam nikakor ni mogoče dovolj priporočati Lackawanna progo, da jo rabite, kadar potujete. Na-' šli bodete vslužbence vedno pripravljene vam ustreči, ter skrbeli bodo vedno za vašo varnost in H go d n ost.
t *""" '
j 'Slovenski Ilustrovani Tednik* je izdal slike Prešerna, Jurčiča in Gregorčiča, ki so 47 X cm. veli ike in krasno v dveh barvah tiskane. Dobijo jih naročniki brezplačno kot nagrado, Slike so res
lepe in bodo v kras bodi si kmečki sobi. kakor tudi gosposkemu i salonu. Slovenci, proslavite spomin svojih vel mož. s tem. da krasite svoja stanovanja z njih slikami. Znak naše nezavednosti in , mlačuosti je. da ne krasimo svojih stanovanj s slikami zaslužnih , mož. Do sedaj žal Slovenci nismo imeli lepih in eeirih slik naših vel-mož-. a sedaj se.nudi vsakomur lepa prilika, da dobi lahko brezplačno slike Prešerna. Jurčiča ali Grcgoriča. Naročite se torej na "Slov. Ilustr. Tednik", ki prinaša' vsak teden mnogo zanimivih slik' in čtiva o znamenitih dogodkih . doma in na tujem.
"Slov. Ilustr. Tednik" priob-. čuje novice, suiešnicc in krajše , povesti. V posebni prilogi pa pri-j naša velezaniniiv. znamenit romanj j s slikami iz zgodovine Jugoslova-j j nov "V burji in viharju". Kdor si j ve priloge shranjuje in jih da po-j item vezati, dobi tako lepo knjigo j brezplačno. Vsi naročniki "Slov.; j Ilstr. Tednika" dobe vsako leto brezplačno velik, bogato ilustro-| van koledar, novi naročniki ga j dobe tudi za leto 1912. — '"Slov. j lust r. Tednik" je nepolitični in1 nestrankarski list in ga vsem prav! ,! toplo priporočamo, da si ga na-»i roče. "Slov. Ilustr. Tednik" je ledini slovenski list te vrste in bi .'se naj razširil med vse slovenske j kraje in vse slovenske rodbine, i Naročnina za Ameriko znaša 3 dolarje za celo leto in 1 dol. oU c.j (I za pol leta. Kdor želi slike Prešer-, I na, Jurčiča ali Gregorčiča naj pri-. , dene za poštnino 20 centov. Denar je poslati ali na tvrdko Frank , Sakser, 82 Cortland Street. New York, ali pa naravnost na i upravnirtvo "Slov. Ilustr. Tedni-j j ka" v Ljubljani. Avstrija.
Cerkev se podrla.
V Genovi na Laškem se je po- i drla cerkev sv. Štefana, ki pohaja iz 9. stoletja in v kateri je bil j baje krščen Krištof Kolumbus. 1
'	Ravensko katoliška	,
podp. društvo ^^^ sveteBarbare
2iedinjene države Severne Sedež i Forest Citv. Pa &&orforiruo dne 31. ianitarjs ffoz v državi PccnxSvaatfi. ODBORNIKI:
Predsednik: MARTIN GERCM.A N, Box 68S, Forwt City, Pa. Podpredsednik: JOSEF PETERN'EL, Bor 95 WlUock, Pa.
I.	tajnik: IVAN TELBAN. Box 707, Forest City, Pa.
II.	tajnik: STEFAN ZABRiC, Cox f.OS, Conemaugb, P*. Blagajnik: MARTIN MUHIC, Box 627, Forest City, Pi.
NADZORNIKI:
Predsednik nadzornega odbora: KAROL ZALAR, Box 647, Forest City, P»-;	I. Dfcd*ornik: IGNAC PODVASN1K, 4734 Ilatfleld St-, Pittsbur«. Pa.
II.	nadzornik: FRANK SUNK. £0 Mill St.. Luzer-ie, Pa.
III.	nadzornik: ALOJZ TAVOAR, 299 Cor. N — 3rd St.. Rock Springs, Wya
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Fredsednlk porot, odbora: PAUL OBREGAR, R. R. No. 1., Weir City, g«n« I. porotnik: MARTIN OBER/CAN, Box 61. Mineral, Kans. IL porotnik: ANDREJ SLAK,, 7713 lssler St., Cleveland, Oblo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. J. M. 8EL1SKAR, €127 St. Clair Ave.. Cleveland, Ohio.
Dopisi naj se poftiljajo L tajniku IVAN TELBAN, P. O. Box 707 V Forest City, P«.
Društveno glasilo Je "GLAS NARODA".
} - ®	/,
)	f|I ]W% Illl pošiljajo naši rojaki	1
k	■■■ll ■■■■■■ radi svojim sorod-	V
l	^^B ■ V^M ■ ■ B^ nikom, prijateljem	/|
\	^^^ ■ HT ■ ■ ^^B P znancem v staro	J
(	■ ■■■■■■■■ domovino in to se-	V
/	M MMUJP M I Jkrf Teda naj**aje v	(
')	tovem denarju, kar pa najtiitreje, najvestneie in n a j c • a a j e	J
\	preskrbi	l
FRANK SAKSER
( 82 Cortlandt St., New York, N. Y.	V
( -Podružnica:--i
( 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O.	(
\	Čemu bi drugam segali, ako Yam Vaš rojak najboljše	]
t postreže ! Sedaj pošiljamo	t
100 kron avstrijske veljave za $20.50.	j
j s poštnino vred,	J
zahvala in priporočilo, i
Slovensko pevsko društvo ":l)o-iiiovina" ne zahvaljnjt* vsem i*jri"al-eem in igralkam zadnje predstave '"Domen" \ kateri so vsi brez izjeme svoje vloge v popolno zailo-voljnost navzočih tako imenitno izvršili. Zahvaljuje st- tudi slovt*n-i skemu obeinstvu za tako nepričakovani dober obisk, kar dokazuje. da je društvo '"Domovina" med našimi rojaki zelo priljub -Ijfiui. Kakor d»t sc-ilaj. tal<«> l»«ul<-društvo "Domovina" tudi v nadalje gojilo cerkveno iu narodno petje, kakor tudi razne predstave v popolno zadovoljnost tukajšnje naselbine, vsled t«-jra upamo, da bodo naši rojaki društvu "Domovini"" še v nadalje naklonjeni. »	Anton Burgar.
priložnost.
Kdor ž<-ii kupili dobro posestvo na slovenskem Koroškem, naj se obrne na društvo 4"Goro-tan", Sv. Peter pri Vašinjah, Ve-likovec, Koroško, katero daj.-brezplačno informacije.
Za društvo "Gorotan". dne j 1-1. svečana 1!)12.
Peter Močnik, nadučitelj. t. č. predsednik.
Kje je ANTON SRNKL.' Doma je iz < "irknice. Svoječasuo je !»ival v ( 'irkniei ! Prosim. j kdo ve za nj«-gov naslov, da mi ga sporoči. — John Oblack. P O. l>ox 1:50. Kinporium. Pa.
'Hamburg-American Line.
Redni prekooccanski pr?ni«:t iz
NEW YORKA do HAMBURGA | preko PLYMOUTH in CHERBURG
z dobro poznalimi parniki na dva vijaka: Kaiserln Aupiite Victoria, Amcric*. Cincinnat Cltvelud, President Lincoln. President Grant,
Pennsylvania, Patricia. Pretoria itd. Veliki moderni parniki nudijo najboljše udebnoa xa primerne cene; ncprekosljiva kuhinja in postrežb«.
Opremljeni so > vsemi modernimi aparati.
Odhod iz New York.a:
AMKKIKA — odpluje 7. marca. {PRESIDENT LINCOLN — o.lj luje 14.
man
j GRAF \VALDEI\SEE — odrl. Jt marra
ob 11 dopol.
Vozijo tudi v Sredozemsko morje.
i Hamburg-American Line,
41-45 Broadway, New York City.
| Pisarne: Philadelphia. Boston, Pitlsbarf. i Chicago, St. Lacjis, Sao Francisco.
SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO
: : KODPORNO DRUŠTVO : : za Greater New York in okolico v obsegu dvajsetih milj. Ustanovljeno 17. decembra 1911.
ODBOR:
i "i i dsedni: I.I NOVIK BKNEU1K, - i'Jl Hughes St.
Itidgt-vvovd, X V. , I'vxlpredsednik: JC»SIf IHJGAČNIK. "-G Ten Kyck St.
Lirooklyn, X. Y. I'rvi tajnik: VINKO ZEVXIK, liJSl' Silver St.
Itidgewooil, N. Y.
■ lJi-.fii tajnik: Al.o.iZIJ ŠKltAUAIi. l^'l Kast :<U) St.
New York. X. Y. IJI;isajnik: FIIANK GIOVANELLl, East 16th St.
New Yurk, N. Y.
Xadzoniiki:
JII1IAEI. l'tliXAT.
•I 16 R. :m!i St New York. X. V. IVAX I XT 111 Alt.
■J1 Webster St Newark, N. J. ■\L( >.IZI.I AXD< >1jSKK.
1T00 Pacific- St. lirooklyn. X. Y. S-je se \rše vsak>» Oetrto sul.ot.i »ii»-seeu v S--!i'.j»-tz-:i - Halle. 12 St. .Marks flare t s. ulj.-.i ► X-U- Yurk. X. Y.
li;id hi zv»m|i-|. kj»- sc iiabnja inoj
h rat ANDKIvJ FISKLIJI, doma i/, vasi Vi^šnik. tura Žiri. Kranj-sko. Pred dvriuL leti sem pv«>jel zadnje pismo oil njega iz K velet h. .Mirni., in od takrat mi .je neznano njegovo hivališee. Pro-| sini eeiij«»iie rojake sirom Amerik«'. ee kdo ve za njegov ti«-slov. naj mi blagovoli naznaniti. ali naj se pa sam oglasi, za kar um bodem zelo hvaležen. Paul Frelili. Box PIS. Thomas, W. Va. C>ix 'J6&J'J-2,
THE LACKAWANNA.
, Majpripravnciša železnica za potnike namenjene v Kvropo. V neposredne j biiiini transa tlantskih
par ni ko v. Prevoz potnikov in prtljage zelo po ceni.
THE ROAD OF ANTHRACITE
Najkrajša pot v Buffalo. Direktna pot v Scranton in premogove okraje. Med New Yorkom in Buffalo vo«i vsaki dan v vsake j smeri po pet vlakov;
Med New Yorkom, Chicagom n> raDadom rsaki dan Štirje vlaki;
Med N sw Yorkom, St. Louisom m I jairozapadom, dnevni promet; Med lokahiimi točkami priroCen in j pripraven promet.
Nadaljne informacije glede vof-njih cen, odhoda in prihoda vlaknv itd., se dobe pi; lokalnih agentih ali pa pri
iMgfllljB Reorga A. Cullen,
ItWiMlH Klavni potniški arest Bi"™!^! 90 West Street,
j ^^^^^^ Now York. : ^HMDMBBnnnHHIHMmv
I SLOVENCI IN SLOVENKE NA aoCAJTE SE NA **GLAS NAR#-| DA", NAJVEČJI ENT NAJCENEJŠI 'SLOVENSKI DNEVNIK!
Lgoslovanska|^^[Katol. Jetinota,
i 'Uhwjaifcw doe 24. januaija 1901 v državi MsmmU. K	Sedel v ELy/mINNESOTA.
URADNIKU
I	rrKl—dalfr; IVAN OKUlf. U1 Ctstw It Bn4docki Pa -
I	P«df>r*dM*lnlk: IVAN PRIMOŽIČ, Eveleth. Mina., Box «41.
K	CMavnl tajnik: GEO L. BROZ1CH, Ely. Minn., Bos 414.
Pomot ni tajnik: MIHAEL M RA VI NEC, Omaha N*b.. Uli So. lStk. IL Blagajnik: EVAN GOUZE. Sly, Minn.. Box 10$. » upttlk: FRANK MEDOSH, So, Chicago, UL, M« Swing At*.
VRHOVNI ZDRAVNIKI
Df. MAXriN XVBG* J oil. t. DL, M* Ko. Chicago IL
NADZORNIKU
AJUOI8 KOPT KLIC, SaUda, Colo.. Box itt.
MIHAEL. KLX)BUCHAR, Calumet, Mich.. Ill — Tbt St.
PETER SPEHaR. Kana** City. K&na. 422 No. 4th St.
POROTNI ODBOR:
IVAN KERZIANIK. Burdln*. Pa., Box l«t. % RANK GOUŽE. Chi.holm, Minn., Box 71*. MARTIN KOCHEVAR, Pueblo. Colo., 1X1» EU«r Arm.
Jodaotlno glasilo Je "GLAS NARODA". Now York CIty. Now York.
Vid dopUl naj m poUlJaJo na glamega tajnika, vm denarna toiUJatra »a ta Sla s asa blagajnika Jadnola.
memembe clanov in članic «1 »PODAJ NAVEDENIM DRUŠTVIH
Sv. Barbara it. 3 La Salle. III.
i m«' 51. irbruarja i'.«12.
PrtstooiM:
». frvilt-lati. 1H77 — 1 »S*? — »UH>« — 1 Fr. Lamp* ehl ) —	— ihhhi — 1
DruAtvo aleje 8 Članov.
Sv. Ciril in Metod it. s Calumet. Mich.
Dne 27. februarja 1*12.
Pr (»topili:
Mile kobovor. 1*79 — 1502s — »1«00 — 4 Jgnuc (jretx'nc —	—	— 1
Math. Kabe*. is70 — 1s#2« — $h»00 — « Jod Jaki«- 138!» — 1S«izs — $1000 — 2 Društvo šteje 234 iHanov.
Sv. Jolef it. 12 Pittsburg. Pa.
Dne 24. februarja 1912. Pristopili:
Frank I»ekl»J	— I5<;2» — fMMl — 2]
Druatvo ti te Je 76 <"lanov.
Alojzi j it. 13. Baggaley. Pa.
dti« 2«. februarja 1312.
Suspendirani:
Aloi« dožkh, 188« — (s6feu — »1-v0 — 2 Društvo Alej« 47 članov
Sv. Peter in Pavel it. 15. Pueblo. Colo.
Dne 27. februarja 11» 12. Suspendirani:
alois IIus, lfi&: — 133d7 — flooo — 3. Druitvo 4tej« 93 Članov.
Sv. Jož.f št. 17. Aldridae Mont.
dne 2» februarja 1912. prestopili
k dr. sv. Mihael m. »s Uouiulup. Mont. | Andrej Sharku. u77 — 7ss& — »1000 — 3 Prvo druMvu šteje 38. druiro 34 članov. j
Sv. AtoUiJ At. 11. Rock Sprinoa, Ark.
Dne 27. februarja 1812.
i Pristopili:
Toiuh£ Kum m'J'i — 15o30 — *1(h>0 — 1 i Louis mroteh. ih^'j — 15031 — .<1000 — i j Dru&tvu ateje 212 članov.
Sv. Alojzij It. 19 Lorain, Ohio.
dne 24. februarja 1!»12. Suspendirani:
Martin Kerenc 1883 — h351 — $50« — 3; Drudtvu fiteje 82 Clanov.
Sv. Jožef it. 20 Gilbert. Minn.
Due 2«. februarja 1»12/ Zopet sprejeti:
Josip Slabe 1877 — 5266 — jlooo — 3 !
Suspendirani: Ant. k.thf'1 1871 — 3216 — $1(kw — 2' lolui Srtah 187» — 13161 — 11000 — 4
l>ruStvo Ateje 0'j Clanov.	*
Sv. Jožef It. 21 Denver. Colo.
Dne 27. februarja 1812. Pristopili:
Prim. gregor i c 1887 — 15032 — $500 — 2 i Društvo šteje 70 Članov.
Sv. Mihael it. 27 Diamondville. Wyo. 1
Dne 21. februarja 1u12.	j
Zopet sprejeti:
i*r. PetroVck-h — 1iu2-— $1000 _ l
Ant'a Petrovclch 1892 — 13730 — *100u 1 j inoifitvu šteje 37 Članov in 13 Članic, j
Marija Oanica it. 28 Sublet, Wyo. *
Dne 24. februarja 1»12. Suspendirani:
Jos Ilribernik 1867 — 74M — |1<KK> — 5 Urufctvu fltejc 31 Clanov.
Marija Zvezda it 32 Black Diamond w»«h |
ime 24. februarja 1»I2.	j
Prestopili. "
k dr. sv. Barbara št. 72 lUveiiddale wn jo*. j*untoslemftek '76 — 3625 — $lw© - 3 Prvo društvo šteje 62. drugo 25» Clanov. j
Sv. Alojzij ftt. 3« Conemauah. Pa.
Dne 27. februarja 1812. Zopet sprejeti.
John Krale, 18b« — tvt>» — Jli«©« — 5 Društvo šteje 112 Clanov.
Sv. Janeza Kratnika it. 37 Cleveland. o.
Dne 27. februarja 1812. Suspendirani:
Mart. Ponikvar 1886 — 4156 — 1500 _ 2
Društvo šteje 187 Clanov.
Dne 2«. februarja 1812. Prememba zavarovalnin«:
John Svete '«>5 — msrtw — »5«io \z j1000 Alois Svete, '»5 — 14*01 — »50« iz »10w
"Sokol" it. 3s, Pueblo. Colo. Dne 27. februarja 1812.
Prlatoplli:
Pet. OkiCiC 1888 — 15033 — »1000 — 2 John Klobas 1805 — 15034 — «1000 — 1 Društvo šteje 57 <%lanov.
Sv. Barbara št. 3» Rosfyn. Wash. Dne 27. februarja 1812.
Pristopili:
Avg. Handel j86s — 15035 — $lut*> — 6 lov ro Kučmi 1834 — 15036 — jiooo — 1 bl Kauziarich '75 — 15»)37 — »1000 — 5 Drušvto šteje 123 Clanov.
Marija Pomagaj it. 42 Puebto. Cola
Dne 24. februarja 1s12. Prestopili.
Al. Janezi« 1882 — h98i _ *hkm) _ 4
roa'a Janezi« 1885 — i4t«*5 — $1000 — 3
KranCiftka GlaC 1888 — lms — $1000 _ 2
Društvo šteje 7« Clanov in 27 Članic.
Sv. Alojzij it. 43 Cast Helena. Mont.
Dne 27. februarja 1812. Odstopili.
Jos AmbroiiC _ 132^3 _ jiooo _ « p'r'a AmbrošIC *«3 — 1j257 — $500 — 6 Društvo šteje 28 Clanov in 11 Članic.
s«. Martin št. 44 Rarberton. O.
Dne 24. februarja 1»12. Pristopili:
Paul Dosaj. 1bs7 — 14987 — $1000 — 2 društvu šteje 34 Clanov.
sv. Jolef it. 45 Indianapolis. Ind. Dne 24. februarja 1»12.
Zopat sprejeti.
ofeef Zaiec ihm — 3875 — $500 — 1 fm»"a	1881 — 1011« — $500 — 2
I-
1
Susoendirani:
Franc Zupan	_ n:«il — ?500_2
-M ari h Zupan	— lO'JO — $5nO — 1
Društvu šteje 76 članov in 41 članic.
Sv Pater it. 50 Brooklyn. N. Y.
Dne 24. februarja lili 2.
Suspendiranl:	j!
Peur ltodf. 1*86 — 14806 — $500 — 3 Društvo šteje 24 Clanov.
Sv. Peter in Pavel it. 51 Murray. Utah. .
Dne 24. februarja 1912.
Zopet sprejeti:	J
Grpa StarC-eviC, "82 — 4163 — $1000 — 4 . Lue'n StarCev i C '84 — 9731 — $5u0 — 3 '
Društvo šteje 37 Clanov in 13Clanic. 1
<
Sv. Joief it. 52. Mineral. Kans.
J me 24. t eoruarja 1912.	!
Zopet sprejeti:	I
Al. Kozevčar 1883 — 3897 — $1000 — 2 ]
Uruštvo šteje 66 Clanov.
Sv. Jožef »t. 53 Little Falls. N. Y. 1
Dne 24. februarja 1912.	{'
Prememba zavarovalnine:	' 1
Lovro Masle — 11875 — $50o iz $1000 j
Sv. Štefan it. 58 Bear Creek. Mont. * /
C»ne 27. februarja 1812.
Pristopili:	(
Frank Kubieh 1S95 — 15038 — $1000 — l|< Društvo šteje 4S Clanov.	^
Sv. Barbara i*. 60 Chisholm. Minn.	}
Dne 24. februarja 1912.
Prestopili:	1
k dr. sv, Jožef št. 20 Gilbert. Minn.	L
John trcrm 18S5 — 10616'— $1000 —	21
I*rvo društvo feteje 50, drugo 69 članov,	j]
Sv. Peter in Pavel it. 6« Joliet. 1)1. !|
L»ue 24. 1'PbiUarja 1312.	]
Priatoplli;	T.
Krwiiis KošiC-ck 'S2 — H9SS — $loOO — 3
Društvo šteje 8 članic.	h
Sv. Janex Krstnlk St. 71 Colllnwood, O. |l
l>ac 24. februarja 1»12.	Ij
Pristopili:
Fr. VuleriCiC, 1S85 — HS*89 — $500 — 3 t J Aloia Krajšek 1892 — 14990 — $500 — 1 \ Ant. CJrdovič 18«8 — 11991 — $500 — 2 ^
Suspendirani:	1
Miha Logar. 1883 — 13652 — $500 ~ 3 j Društvo šteje 82* Clanov.	II
Sv. Janez Krstnik št. 75 Canonsbura> Pa. L
Dne 27. februarja Uši2.	i
Zopet sprejeti:
Jožef Žagar 1886 — 12595 — $50« — i\ Društvo šteje 47 Clanov.
Sv. Alojzija št. 71. Salida, Colo. I
Due lebruarja 1912.	j,
Pristopili:
Ant. l!abič 1866 — 14992 — $1000 — 6;.' Mary DrobniC 1886 — 14993 — $1000 — 3,1 Francis Sajii 1878 — 14394 — $1000 — 4; Angela .Struna 1886 — 11995 — $1000 — 31] Francis Glavan 1883 — 14996 — $1000 — 3: Hel'a Cernllec 1883 — 14997 — flOOo — 3i
f
Suspendirani:
John Iteba 1892 — 14473 — $1000 — 1 ;' Mike 1'anila 1888 — 14257 — $lv00 — 2'" Nick Reba 1866 — 1S511 — $1000 — 6! John Kuttak 1867 — 11700 — $1000 — 6,' Društvo šteje 94 Clanov in 30 članic. y
r
Prememba zavarovalnine:
Al a Ko#trlc -77 — 10<j05 — $100»» iz $500 ,
Ant'a Kvansek "88 — 11186 — $10<»0 iz $50 i _
Sv. Janez Krstnik št. 82 Sheboygan. Wis. ■
Dne 27. februarja 1812.
Pristopili;	1
Ant. KJciuše 1881 — 15o39 — $1000 — 4 1
Suspendirani:
John Leskovec "89 — 14144 — $1000 — 21 Pavel Shutter '32 — 13948 — $1000 — 1 Društvo Šteje 74 članov.
Sv. Andrej št. 84 Trinidad. Colo.
Dne 24. februarja 1912.
Pristopili:	(
jJoliu Slevec 1891 — 14338 — $1000 — 2} Mike Jerše 1-V6 — 14999 — $1000 — 3 j Društvo šteje 101 člana.
Sv. Mihael, št. 88 Roundup. Mont.
Dne 24. februarja 1912. Suspendirani:
;Jos eVtrin 1893 — 6176 ~ $1000 — 4 I Društvo šteje 37 članov.
Orel št. 90 New York, N. Y.
Dne 24. februarja 1912. Pristopili:
Jok Tičar 18S0 — 15000 — $500 — 4 Helena Mlakar 1890 — 15001 — $500 — 2 Društvo Šteje 20 članov in 6 članic. j
Sv. Rok št. 94 Waukegan, III.
Dne 24. februarja 1912. Pristopili:
Anton Terpin 1871 — 15002 — $1000 — 6' Društvo šteje 43 Clanov
Sv. Rešnie Telo it. 05 Waukeaan. III.
T/m- 24. februarja 1912. Zopet sprejeti:
Stefan LiziJ 1876 — 22291 — $500 — 4 ; .Stefan Medoj 1861 — 5768 — $1000 — «
Suspendirani:
Kari Lapu ta 1884 — 12699 — $1000 — 3 Maks Ju van 1S$5 — 14522 — $1000 — 1 Ferd. Lii>ošCek *15 — 12706 — $1000 — 2 Društvo šteje 20 članov.
Sv. Frančišek it. 99 Moon Run. Pa.
Dne 24. februarja 1912. Suspendirani:
Jošef L«'ben 18S8 — 13727 — $1000 — 2 Društvo šteje 34 Clanov.
Marije Vnebovzetje it. 10» Colllnwood, O,
Dne 27. februarja 1812. Pristopili.
JoJiana Perušek 1893 - 15040 - $500 - 1 Lucija Glavich 1894 - 15041 - $500 - 1 Društvo šteje 27 Članic.
Sv. Janez Krstnlk it. 101 Davis. W. Va. Dne 24. februarja 1912. črtani::
*ohn Rejec 1814 — 14109 — $500 — 3 leas. Zivoker 1815 — 14107 — $500 — 3 DruStvo šteje 29 članov.'
Dne 27. februarja 1812.
Pristopili:
Fr. Zor man 1883 — 15042 — $1000 — 3 _ John Spllar 1879 — 15043 — $1000 — 4 Društvo šteje 31 Clanov	jj
Samostojen član.	I]
Zopet sprejeti.	i
John Balog 1867 — 2591 —	$1000 — 4 ''
—	r
PROŠNJA	,
Dne 26. februarja 1912.
novo društvo "Sv. Anton" v Youngtsown	l
Ohio ie li pristopiti k J. S. K. Jednotl.	,
John Zalar 1ss1 ~ 15003 — $500 — 4	1
John Mezi 1872 — 15004 — $1000 — 5	a
Fr. Rupnik. 1886 — 15005 — $500 — 3	,
Pet. Roseman 1887 — 15006 — $500 — 2	1
John ČopiC 1888 — 15007 — $500 — 2	s Mart. Gornik 1884 — 15008 — $1000 — 3
Jos c i goli c 1877 — 15009 — $1000 — 4	t
Ant. Steblaj 1875 — 15010 — $1000 — 4	, Mat. Kenik 1s77 — 15011 — $500 — 4 Josef Lešnjak 1s86 — 15012 — $500 — 3
Gregor Bergoc 1875 — 15ol3 — $500 — 5	1
OPOMBA: Poleg članovega Imena na- t vedene številke značijo: Prva leto rojstva, druga certifikatno številko, tretja. zavarovano svoto, četrta razred.
z bratskim pozdravom. , .	geo. l. brozich, gl. tajnik.
To io ono. 1
—O—	}
Protimadjarske demonstracije na J Dunaju.	A
Bivši ogrski liaučni minister • grof Appon.vi je te dni najavil na j Dunaju predavanje pod našlo- 1 voni "Spomini iz mojega parla- ; iueutaiit'uega delovanja". K pre-jj da vanju je prišla velika množica^ občinstva, med njimi pa tudi več-h je število ogrskih Rumunov. Slo-' vakov. Srbov ter tudi precejšnje) število uemykih naeijonaleev. ki | ;so ogorčeni protestirali proti predavatelju grofu Apponviju. ki je ' s svojo zagrizeno velikomadjar- ' sko politiko kot bivši naueni mi- \ nister z najnasilnpjšimi si*edstvi 1 zatiral nemadjai'ske narode na 1 Ogrskem. Hrup je bil tako velik. 1 da predavatelj ni mogel govoriti. J ■Zlasti je bilo slišati kliee: "Krv- ^ juik, dol z njim, madjarski ti- * rari!" Polieijski komisar, ki je 1 bil navzoč pri predavanju, je za- ( pretil, da bo razpustil poslušalce, ^ nakar je opozicija nekoliko po-pustila iu je grof Appouvi mogel * začeti s svojim predavanjem. Toda opozicija si je izmislila jako originalen način motit ve predavanja : začela je peti — cesarsko s himno. Ker je grof Apponyi vzlie'i temu hotel nadaljevati svoje pre- 1 jdavanje in so . njegovi pristaši i protestirali proti petju cesarske j himne, jih je opozoril policijski |komisar, da naj mirujejo in ne 1 motijo petja, ker bi sicer zakri- ^ j vili razžaljenje veličanstva. 8ele ( i po dolgem času je mogel nato gr. ^ Apponyi nadaljevati predavanje, | i pri čemer so ga pa vedno še mo- ( tili z medklici. Medtem pa je po- j lieija, da zabrani demonstracije na ulici, zasedla ulice in tako one- ■ jmogočila demonstracije.
jštrajk budimpeštanskih urednikov.
j Uredništvo "Pesti Naplo", ene- ; iga največjih budimpeštanskih li-| sto v. je začelo stavkati. Uredniki ■so podali lastniku lista pisane za-ihteve po 25odstotnem zboljšanju j plače. Ker se jim je ta zahteva ■ odbila, so vtaknili svoje rokopise v žepe. zapustili uredniške prostore in šli v bližnjo kavarno. j Lastnik lista je poklical enega izmed njih k sebi in obljubil, da bo inekaterim plače zvišal, za druge j pa si pridrži pravico po skušnje. | i Uredniki so pogoje odklonili in! jtako ne prinaša list nič drugega kakor suha poročila raznih korespondenc. Enake stavke se obeta-jjo tudi v drugih uredništvih.
J
Portugalska ne proda svojih kolonij.
Portugalsko odposlanstvo v i Londonu je izdalo izjavo, da se i i portugalska vlada ne pogaja z !drugimi vladami za prodajo svojih kolonij. Zunanja politika Portugalske temelji na zvezi z An-i gleško in zamore postopati samo v takem smislu.
Skrajni šovinizem šlezijskili Po-
i	ljakov.
t
j V Opavi v avstrijski Šleziji se ;je te dni vršil mnogoštevilno ob-! iskan poljski shod v zadevi šol-jlskega vprašanja, na katerem so sklenili Poljaki, da bodo v prihodnje pošiljali svoje otroke v takih krajih, kjer ni poljskih šol, !;v nemške šole. ne pa v češke. Ta sklep je vzbudil v češkem svetu ; splošno začudenje in umljivo o-i gorčeuje. — Pač star slovanski in 1 posebno poljski greh!
Aeronavtika v avstrijski mornarici.
•
Iz poučnih krogov prihaja poročilo, da bo v mornariškem proračunu za leto 1912 tudi postav-t ka 25,000 K. ki je namenjena v i avijatične svrhe avstrijske vojne mornarice. V Puli se uvede po-' sebno avijatiško vežbališče, katerega vodstvo bo izročeno linijske-| mu ladijskemu poroenikn Klobučarju.
-----I-	.n --------1 1 .	-------
Nemiri v Alfa^ii.
* Iz Kosovega javljajo: V Gosi- „ uju in Plovi so izbruhnili težki & nemiri. Odposlano je bilo tja vo- d jaštvo. V Prškini so našli v hiši H nekega Srba štirinajst bomb in ^ mnogo smodnika. V neki vasi v 11 bližini Ištipa je iz petnajstih članov sestoječa bolgarska četa vrgla tri bombe, od katerih se je pa ^ le ena razpršila. Trije prebivalci , so bili pri tem ubiti, več jih je fi bilo ranjenih; en orožnik je bil najden ubit. V neki drugi vasi pri Ištipu je bilo s šestimi bombami ubitih več nego 20 oseb, med temi trije vojaki.
Iz velikomestnega blata.
■ Dunajska policija je aretirala 301etno delavko Liehtmaverjevo, ki je imela v najemu krasno o-premljeno stanovanje, v katerem je prirejala orgije dunajskih ka- p valirjev z mladoletnimi deklica- s mi, celo s takimi, ki so bile stare r/ šele po 12 let. Fini gospodje so j. plačevali po 300 K takse. Pri hiš-ni preiskavi so našli mnogo obte- j ževalnega gradiva. Obenem z de- "s ilavko Liehtmaverjevo so aretirali r j tudi njenega poslovodjo, nekega s jHelderlina.	x
Strašno praznoverje.
i Iz Lodza na ruskem Poljskem se poroča: Skupina Marijavitov,	i ki so ustanovili posebno sekto, je	> zahtevala, da se en član sekte, po	> imenu Kowalski, pusti križati, da	> Ibi s svojim vstajenjem, ki bi mo-	i ralo slediti smrti, opravičil vero	š sekte. Trideset žen je obkolilo	i Kowaiskega ter sililo v njega, da	2 se pusti križati. On je odgovarjal	i izogibajoče. Medtem so pripadnice sekte začele oblegati hišo. Pra-	I vočasno posredovanje redarstva	i je Kowaiskega rešilo gotove smrti. Provzročitelji so bili aretovani.	^
Obsojeni nemški vohuni.
Pred sodiščem v Varšavi na ruskem Poljskem sta bila obsojena nemška vohuna Stumpfer na tri let^i ječe in njegov tovariš Stei-
V zaporu se je užgal.
Neki postopač Falbe je prišel na policijski urad v Vrhlabi na Češkem in je zahteval, da naj mu dajo prenočišče, ker nima iti kam spat. Dejali so ga v posebno celico. Tu si je Falbe saiii užgal obleko in je zgorel v groznih bo- 1 lečinah.
PAPEŽ JE DAL NA INDEKS
KNJIGE, KI JIH JE PREJ BLAGOSLOVIL.
Z dekretom v '; Osservatore Kor . mano" z dne 31. januarja je dal ' papež na indeks cerkveno zgodo- i vino profesorja Duchesncja. Pet | let je bila že Duchesnejeva knjiga , uvedena na francoskih seminar- | jih kot učna knjiga. Neki duhovnik, ki je na sumu kot modernist, | jo je preložil v italijanščino, na kar je dobila iz papeževe pisarne "imprimatur". Raznim štreber-jem in nevoščljivcem pa knjiga j tega duhovitega voditelja šole |"Ecole francaise d' archeologie" ' i ni nič kaj ugajala iu napeli so vse | | moči, da jo uničijo. Govori se, da se bo monsignore Duchesne podvrgel. Ko so mu sporočili pape-žov korak, je zaklieal: "Če papež I želi. bom sam svoje delo sežgal!" I Nekemu svojemu prijatelju je pa precej ogorčeno pisal, da je papež Pij prvi in drugi zvezek njegovega dela blagohotno sprejel. Ko mu je izročil tretji zvezek ter ga prosil naj blagoslovi delo da se bo srečno končalo, je papež odgovoril, da ne dvomi o tem. ter mu dal svoj blagoslov. To je bilo meseca aprila 1. 1910. Antimodernisti so bili pa nevoščljivi Duchesneju za uspehe ,ki jih je dosegel, ter toli-kočasa intrigirali, da je papež iz-premenil svoje naziranje ter dal na indeks knjigo, ki jo je prej1 blagoslavljal. In to je — nezmo-
-	tljivost papeževa, i
Ravnodušno.
■— Kako moreš vendar mirno . spati, ko imaš toliko dolgov? . 1 — Temu se jaz ne čudim: čudim 1 se le temu, kako morejo oni spati,
-	katerim sem dolžan.
t --—--
P020B!
Ljubezen in maščevanj«, 10S
-	zvezka $5.00.
Ciganska sirota 100 sv. $5.00. Strab na Sokolovem 100 sv . $5.00.
. Grofica bera&ca $4.00. Beračeve skrivnosti $6.09. Tisoč in ena noč $6.00.
To to izvanredno nizke eene; . poštnina uračunjena. Naročila s . denarjem poOjite na:
GLAS NAJtODA, _ , 82 Cortlandt St., Mew York City. I
HIŠA Z- V&TOM. r . J}
V lepem prijaznem trgu na Sp. | Štajerskem je na prodaj lepo zidana hiša in precej veliki vrt. i Hiša je v trgu pripravna za vsako, obrt. Cena je 5500 K. Natančneje se izve pri lastniku:
Kari Cimperšek. veletrgovee, i Sevnica ob Savi. Austria.	Spod. Štajersko.
(2-5—3;	i
Kje je IVANA KRAIC? Doma je i iz Srednje vasi pri Loškem po-i toku. Prosim cenjene rojake,} če kdo ve, da mi naznani, ali | naj se pa sama oglasi. — Louis, Rus, Box 44, Alexander, \V. Va._(1-5—3)
POZOB!
Onim, katere veže še vojaška dolžnost!
Vsi oni, kateri ste služili v sta-, rem kraju pri vojakih, in ste se pozneje izselili v Ameriko, dobili ste od vojaške oblasti dovoljenje za izselitev samo za par let, nakar se vas zopet lahko pokliče na orožno vajo. Ker se pa veliko ro-1 jakov v od oblasti določenem času ne more povrniti radi same o-rožne vaje, dovoljeno jim je prositi za oprostitev iste, katere je vsaki oproščen, toda ne za dalje i kot za euo leto: drugo leto pa mora zopet prositi za oprostitev.
Torej vsi oni rojaki, kateri morate prositi za oprostitev orožne vaje. in kateri iz kateregakoli vzroka ne delate prošnje sami, vam isto preskrbimo tudi mi, samo nam blagovolite poslati vojaško knjižico in pozivnieo, če isto že imate, drugače pa samo knjižico, ter $1.50 za poštne stroške in naše delo.
Izdelujemo tudi pooblastila in posredujemo dedščino itd. iz starega kraja.
FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York City. (17-2 v d)
Kje so moja prijatelja ANTON [ SOLATNI in IVAN FRAN-GEŠ iu znanka NEŽA EKAR? Vsi so doma iz Metvec na Sp. Štajerskem. S prvim sva bila skupaj pred dvema letoma v Poli in tretja sedaj omožena. i pa ne vem nje sedanji priiiRek. j Prosim, če kdo ve za nje. da i mi naznani, ali pa naj se sami j javijo, za kar bom zelo hvaležen. — Frank Dvoršek. Box 95- Kly, Minn.	(2-5—3)
Kje je moj mož i DELEJA?* Pred 18. ineseei mi je p^al zadnjič iz Delagua. Oolo., in od takrat nič več ne veui o njem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. kje se nahaja, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Jo-sipina Deleja, Ternove. lust. 10, pošta Rečica pri Celju. Štajersko. Austria,	(2-5—3)
Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno ne upravništro, ce nreduiit»o.
j VinO. Iz slavnih Ozark hribov. VillO« a
:	MISSOURI.	(
J Slovenci po Združenih državah splošno ne vedo, da Mis- j souri pridela na milijone galonov vina in to boljega kot vsaka ' P država v Ameriki.	;
5 Namen moj je seznaniti prijatelje dobre kaplje v Ame- j a riki in tdino to me je dovedlo do tega, da sem kupil večjo za-3 logo vina, katerega prodajam po svojih cenah, dokler je za- j i loga.	'
J Garantiram, da je vino absolutno čisto iz grozdja. Ga- ! p rantiram, da je vsaka vrsta prešanja izključno iz vrste grozd- I | ja, ime označeno. Garantiram tudi vsakemu denar nazaj, ke-" dor z blagom ni zadovoljen in vino zastonj. Garantiram tudi, j g da cela Amerika nima vina tega okusa, kakoršnega ima vino ' f iz Ozarskih hribov. Ako si bolan, ne kupuj humbugov, tem- « ^ več naroči vino iz Missouri. Ako hoeeŠ dobro okrepčevalno | J kapljico, zahtevaj v vsakem salonu Missoursko vino. Ne pij ( * brlozg pod različnimi imeni,
£ Vse vino je iz jednih največjih trtnic na svetu. P Vrste vina: Cena gal.	Vrste vina: Cena gal. i
« Elvira belo .......... 60c. Concord rudece......50e. I
S Riesling belo .......* 70c. Claret rudeče........50c.
^ Marsala belo.........>75c. Ives Seedling rudeče .. 65c. ,
% Dry Hill Beanty belo $1.00. Virginia Seedling rud. $1.00 U Vino se pošlje od 5 gal sodčkih naprej v vsake j množini. n Sodi se računi jo za 5 gal. 75c., večji $1.—, sodi 50 gal. prosti. S Cene se razumijo, prosto postavljen na železnico. Za večje množine vina se napravijo nižje cene. Na zahtevo vzore od f gotovih aH vsih vrst.
I? Kredit trgovci s vinom in dohrimi referencami, drugače a vsa naročila proti gotovemu plačilu. ^ Pisma pošiljajte na
| F. Gram, Naylor, Mo.
^VAŽNO^
za pošiljalce denarjev v staro domovino.
Rojakom, ki pošiljajo svojcem denarje v staro domovino I naznanjam, da odpošljem vsako pošiljatev, katera dospe do torka , do 2. ure popoldne, še isti dan na pošto, in gre s parnikom v sredo čez morje; za to najraje vzamem najhitrejše parnike. Po-šiljatve, katere dospejo do 2. ure v petek popoldne, pa gredo s hitrimi pamiki v soboto v Evropo.
To je zelo važno za pošiljalce denarjev v staro domovino. Razume se, da je potreba poslati ali drafte^ ali Money Ordre, ali ■ gotove novce; za privatne čeke pa je treba čakati nekaj dni, da se , i izve, ako so dobri; s tem se vedno nekaj dni zamudi. Zato je tedaj j	najboljše, posluževati se draftov, Money Ordrov, denarje v goto-
'	vini do zneska $50.00 pa je pošiljati v registriranih pismih.
|	Rojaki, uvažujte to in vedno bodete dobro in sigurno
postopali.
Pošiljatve je nasloviti:
FRANK SAKSER
! 82 CORTLANDT ST., '	----------- NEW YORK, N. Y.
«i(l» Podružnica: 6104 st. clair ave. n. e.. cleveland, ohio, if
A. J. KRASHOWITZ
Oakford Ave^ Richwood, W. Va. I
• >
trgovina z mešanim blagom j
Pri meni dobite vsakovrstno špecerijsko blago, najfineje j sveže in suho meso, vse po najnižjih cenah. Imam veliko zalogo finih svežih in suhih klobas, gnjati in plečet VSE <JE PRIPRAVLJENO M PREKAJENO PO DOMAČI Š(GL |
ROJAKI! Ne hodite k tujcem,	'
ki vas že toliko časa do kosti	I
glodajo, temveč podpirajte domačo obrt to je svojega rojaka.
SVOJI K SVOJIM! ;
f
| Za naše gospodinje.
Moško in žensko delo.
Vs:;k moški, ki ne razpolaga z mnogimi tisočaki, ali ki ni največji lenuh, ima dandanes svoj poklic, t svdjo s' užl;o. Ali življenske raz me-, Lt■ so se tako shujšale, da mora tu-l »li ž? na nižjih in srednjih slojev; takisto iskati zaslužka, ker sicer ni mogoče preživljati rodbine. Ta-1 Ko teži danes ženo večinoma dvoj-j ijJt | < za : deio v poklicu in delo doma. Ko je mož izvršil svoj posel! v uradu. \ tovarni, v delavnici ali kjerkoli, ko so minule njegove lire dela, tedaj ga navadno čaka resnu"-« m dclopust. svoboden je in se lahko odpočije in nabira novih moči za naslednji dan. Njegove delavne sile niso napete do skrajnosti. ker ima, vedno toliko časa, da Me telesno Jrr duševno opomore in si tako ohrani dobro voljo in |
zdravje. Izobrazit je s«' lahko. čila. j telovadi ali se bavi s kakim drn-triiu športom. kar je vse potrebno., da --i človek ohrani neomajano de-1 lavno moč.	j
Vse drugače pa se godi ženski, ki mora izvrševati poleg gospodinjskega še kak drug poklic. A-ko dela izven hiše. tedaj so jej i
merjene za delo tudi gotove n-re. Toda doma jo čaka eel kup novih dolžnosti, pa najsi živi pri; stariših. ali pa je omožena. Tu je slasti gospodinjstvo, ki sloni delo-1 mu. ah pa tudi popolnoma na njej.! Na primer naša delavka gre navadno že zjutraj z doma, dela ves dan. in prišedši zvečer domov, jo čakajo novi opravki in nove skrbi. Ce tudi niso razmere povsod tako obupne, vendar je res, da čaka žeiio-gospodinjo vedno še kaj. kar mora narediti sama in kar se ne, da odložiti. Pospravljanja, šiva-Aja, eejenja jej nikoli ne zmanj-| < e hoče še otroke nadzorova- i U v;-a j 'nekoliko pi i učenju, tedaj i jej mine \ delu čas počitka in odmora. Delo jo že čaka, ko vstane! s postelje iu delo stoji še poleg li e ko Jetra pozno v noč spat. Ženski. ki izvršuje poleg poklica go-' sf*odii:je in matere še kak drug! I oklie, treba posebne prevdarno-.-tj ter veiike telesne iu duševne svezosit. steer ne zmore vsega in mora prej ali slej omagati.. Saj o kakem odpočitku skoraj ne more j • »iti govora. Žena ne more nikdar iz j s«■ • i. . t.i hi si nabrala dovolj i novih moči. Iu vendar bi bila od-poeitka celo mnogo bolj potrebna ! kakor mož. To pa zato, ker vpo-!
v,':' itioči. kakor mož. Ne samo da mora ž« na poleg dela v svojem poklieu še doma vsak dan j Vl' ur (blati, jo uničuje ali v -fj s!,i!.( predvsem raznovrstnosti velikih iu malih, malenkostnih r do žnost i. ki so pa vse tuli važne /a vzdrz. vanje reda in miru v hi-j si., /ena 11 mor« nikola dajje časa j-»svetiti svoj i it misii eni stvn-l ri, k«-r »ia treh. štirih straneh je • treha iijem-ga sodelovanja. Vedno: n« novo mora odtrgati svoje misli od prejšnji• stvari ter jih obrniti [ di ugam. P« najsi tudi izvršuje samo ročno d. lo. delo brez sodelova »ija duha je slabo ali brez vred-, nosti. To ve vsakdo, ki zna delati. A pre t ga t i kar naglo,,la red svojih n i^.i ,u ,ih združiti na povsem t.r uga •< predmet, tega ni /.možen \>ak moški; od ženske pa /a.itevamo to kot nekaj samo ob! m-bi tazumljivega. To ji* tudi vz-rok, da so nekatere ženske raztresene. zdražtjive in površne, kar je seveua na .-»kodo njihovemu delu iu vsemu njihovemu bitju. Ljudje, ki malo mis'ijo. pa meni-i jo., da je raztresenost in površnost splošna in menda prirojena s lastnost ženske, ka li. Dalje zahtevajo tudi spolne funkcije od ženske precejšno mero življenske j moči. tembolj če izvršuje žena kar dva poklica. Ženska, ki je delavka soproga, mati in gospodinja,1 dela najm mje za dva moža.
Znana filozofinja - pisateljica! Plleii Keveva zahteva, naj bo ma-j ti samo mati, gospodinja samo go-' spodbija. Seveda ne sine pri tem zanemarjati svoje duševne izobrazbe in se mora zanimati za vse \ až:,ejš", kar se vrši okrog nje in po svetu. Želeti bi bilo, da bi se mogle ta zahteva uresničiti in bi se s tem približali idealu. Toda menda ni bilo življenje še nikdar tako težko kot je sedaj; današuja draginja zahteva neizprosno, da dela vsa rodbina; le tako je ,mo-tudi srednjim in nižjim s!©-jem zmagati v boju za obstanek.
*.	\* rnf. ■	V*"*
A ženske ne smemo misliti samo i na danes in jutri, ter si moramo; privoščiti včasih kako uro miru in počitka ter duševnega razvedri- j la. Le tako bo naše delo res dobro; . in se nam ne bob ali. da omaga-' m o že sredi pota.
Kuhinja	g £
_o_ !
i
Ovseni kosmiči v goveji juhi.
V	vrelo govejo juho stresi za ] vsako osebo po eno polno žlieo ov- j senili kosmičev, ki jili lahko kupiš v vsaki špecerijski trgovini. ter jih kuhaj četrt ure; potem pa zlij v skledicft. ki si vanjo ubila in zmešala eelo jajce.
Ovseni kosmiči kot močnik. i
V	en liter osoljenega kropa stre-1 >i tri polne žliee kosmičev in jih j
j kuhaj četrt ure. Nato jim pridc-1 sli polovieo na drobne kosee zre-1 . /ane in v štirih dckagramili su-j rovega masla zarumenele ženil je i in če hočeš tiuli žlieo smetane. Ko J je jed še par minut vrela, je moč-1 n i k gotov.
Zdrobili žličniki.
Najprej vmešaj poldrug deka-gram masti z rumenjakom debele-!
tra jajea. Xato napravi iz beljaka i sneg in ga narahlo primešaj rumenjaku. ter končno primešaj še 10' |dkg pšeničnega zdroha. Sedaj pa j takoj vzemi žlieo. jo pomoči v ju-j ho in z njo zajemaj po pol žlice; testa in ga spuščaj v juho. ki »no-j ra vreti. Testa ne smeš prav nič pustiti stati, ker bi sicer postaji j žličniki trdi in malo okusni. V 20 i minutah so kuhani.
Krompir na juhi.
Skuhaj olupi jeni na tri kosee I zrezali krompir in ga osoli; ko i je že skoraj kuhan, od cedi krom-j | irjevko in krompir zalij z go ve- j jo. svinjsko ali koštrunovo juho, < pusti pre vreti in daj na mizo.
Dušena zelena s smetano.
Kuhaj Zeleno v slani vodi, pa; ne premehko: shladi jo ter jo zre-! '.i na listke in potem na rezance,! naloži jih v kozo. na vrh prkleni i nekoliko surovega masla, par žlic j juhe, kisle smetane, popra, soii s in malo stolčenega muškatucga o-re.ška. duši zeleno mehko ter jo daj k govejemu mesu. pečenki itd na mizo.
Zdrobov jabolčni sok.
Olupi štiri precej debela jabolka. z reži kar je dobrega, deui v j lunee. ualij poldni«; liter vode ter ! kuhaj pol ure. Ko so jabolka me-i lika, vodo odlij ter prilij osmiuko; litra zdroha, dobro vmešaj z vodo,! katero si prej odeedila. zopet pri-j 'i.i in kuhaj še četrt ure: potem! ; razbeli za orehovo velikost masla ! m zabeli v loncu, ali namesto da bi • 'a bel iia, postavi uczabeljeiio naj mizo z mlekom.
!	I
Zdravje	gg
—o —
KAKO OBVARUJEŠ BOLNIKA PRED OBLEŽANJEM.
Dolga bolezen, vsled katere je, bolnik priklenjen na posteljo, pro-j vzroči premnogokrat rane na te-' lesu, katere prizadevajo človeku! hude bolečine in so celo včasih' • smrtnonevarne. Pri nas je zelo v navadi po<llagati obležauim bolni-1 ko
ni blazine, napolnjene s prosom; to mu sicer nekoliko olajša bolečine. a ozdravi jih ne. Drugo sredstvo. katero je le malo znano, a zanesljivo, ozdravi preležane dele. »je sledeče:
Kupi v lekarni ali droge riji peške od kuten. daj jih v kozaree in I nalij
c rez vode. tako da za dva I prsta čez 'peške stoji, to pusti osem fdo deset ur. Vodarje postala go-i sto mazilo, s katerim uamaži bol-i niku obležane dele. Namazi tolikokrat bolnika, kolikorkrat zahteva in mu dobro de; preseueče-jua boš o zdravilni moči preprostega zdravila.
Isto zdravilo, samo da dodaš vodi
še košček sladkorja, je izvrstno zoper bolečine v grSu. ki se dobe od govorjenja in prašnega zraka. posebno pogostokrat pri učitelji
in učiteljicah v soli. Vzame se vsako uro požirek in bolezen se . ozdravi v kratkem času.
SREDSTVO ZOPER OTEKLINE.
Pri opeklinah z ognjem, vrelo vodo, soparo ali z različnimi kislinami so takojšnji mrzli obkladki najbolj na mestu. Opečeni ud naj se takoj pomoči z vodo, katera! mora imeti 20 — 18 — 10 stopinj i Celzija, in tako dolgo v vodi drži. ^ da bolečina popolnoma preneha, f Tej kopeiji se priliva mrzle vode, da se ohrani zgoraj navedena tem- ^ ! pirat ura. Napačno bi bilo, ako bi * e opečeni u«J jemal iz vode in zo- . pet pomočil vanjo. Pristop zraka -1 iprovzroči prisad in velike boleči- ^ ;ue. Male opekline se na ta način 1 ; ozdravijo v ii) do 30 minutah po- A polnoina. Pri velikih ranah na te-lesu bi ne bilo mogoče tako do go ^ v vodi vztrajati, da bolečine od- 1 jenjajo, zato jih je treba hladiti z mrzlimi obkladki.
Takoj po opeklini se morajo ra- ' ne oviti z viažnohladnimi in tan-: kimi krpami, na katere se pokla-j dajo 16 do 18 stopinj Celzija mr- • zli obkladki. s katerimi se sme še—1 j le tedaj prenehati, ko bolnik ne J čuti nič več bolečin.
Obveza se potem naglo premeni i! 'z v oje namočenimi krpami, nap ! katere se zopet polaga obkladke. ■' i omočene v vodo 1<> — 2<> — 22 sto- | jinj < Vizija. Pri globokejših ope-;; ! klina h se pojavi v teku treh do ; štirih dni gnojenje ran. ki se po-1 item ovijejo z bombažem, potnaza-1 | nim z mazilom narejenim iz mako- I | vega olja in raztopljeno kozijič-j I kovo mastjo. Na ta način se pra-j vil no in hitro ozdravijo najhujše j opekline, ako se zdravljenje pri-i ! čelo pravočasno in se jih ni izpo-j -ta v i'o strupenemu vplivu zraka.
!h i š a	g g;
—o—
Prav radi se sname j o držaji vilic in nožev, ako jih umivamo v j j j rev r oči vodi: ravno tako se rade , sna mejo glavice igel. ki jih rabijo j dame za klobuke. Na jako pri-| prost način lahko sama popraviš j (pokvarjene nože a i igle.
Kupi za par centov kolofonije, j dobiš jo skoraj v vsaki Špecerijski! j trgovini, zdrobi jo v prah in stre-! si istega v luknjico ročaja oziroma glavice. Potem razbeli isti del j : noža. ki spada v ročaj in vtakni ga hitro v ročaj, ravno tako stori j j z vilicami ali iglo. Kolofonija sestopi in kot tanka plast obda raz- j j beljeno železo. Ročaj oziroma gla-viea igle bo zopet dobro držala.
Solna kislina. Škafe, banje, u-! 'miva'nike itd. iz pločevine zamorimo očistiti le z solno kislino. Pri' sna žen ju se večkrat zgodi, da ka- ! ne kapljica na predpasnik ali ob-1 leko. Rujavo blago na primer po- j stane rdeče, kamor je kanila ka-; pljica solne kisline. .\ko pomočiš i tak madež s salmijakovim cvetom, izgine v nekoliko minutah.
I
Uporaba stekla razbitih šip. Pri
j vsakem gospodinjstvu se dobf i ; razbite šipe. katere se pravilno re- j j za ne porabijo kot šipe pri podo- j ! bali. še manjši kosci za pokrivanj. ] j številk pri tomboli. ; Sipe prav .lahko razrežeš, ako I j postopaš na sledeči način. Vzemi poln škaf vode in reži z uavadui | mi škarjami steklo pod vodo. Pa-i žiti moraš le. da so škarje, steklo !in roke popolnoma pod vodo. Ste-j klo se ti bo rezalo kakor navaden bolj debel papir, niti škarje se ne skrhajo. Na ta način lahko razrežeš vsako steklo na različne tudi okrogle oblike.
Rokavice iz usnja ali krpe iz ( usnja, ki jih rabiš ze umivanje j I šip postanejo trde in nerabne, ako Ijiji opereš z milom. Poskusi oprati j j rokavice oziroma'krpe v mlačni j vodi, ki si j^pridejala nekoliko so-! Ii, to parkrat ponovi in prer^čala : se boš. da ostane usnje popolnoma i mehko.
i Ne čisti nikdar stvari iz bisernice
)Perlmutter) z milom, čisti jih z; vodo. v katero si dala nekoliko; i ilovice.	J
; Pse obvaruješ pred mrčesom,
ako jim ležišče nastelješ s prapro-' ; tjo, hišico obložiš s praprotjo in islo tako pod njo naložiš praprot. Ako se ta prenovi, kadar postane suha, tvoj pes ne bo imel nikdar bolh
in drugega .nadležnega m$-
česa.
Čiščenje belega krzna. Dobro ;
t pšenieno moko razgrej počasi v •skledici na štedilniku. V tej moki | operi belo krzno, le paziti moraš. ;da je moka cel čas vroča. Ko si gotova iztepi moko in krzno bo kakor novo. Na enak način lahko ! opereš belo obleko iz tibeta.
; Madeže iz sadja ali zelenjave
1 j odpraviš najhitreje z rok. ako jih [uiuiješ s piujeucem.
Razce zanimivosti.
—o—	1;
TAJNE SARAJEVSKE GO h STILNE.	je
V Care vi uliei stoji stara hiša. v kateri je še izza tui škili časov ^ gostilna. Hiša je bila last nekega Turka, ki se je pa ob okupaciji iz- ^ selil v Carigrad; njegov sin je hišo prodal, ki je prišla iz rok v ro- ^ ke. dokler je ni kupil nek žid, ki \ je razven gostilne odprl tudi ka- ^ varno. Lokal je bil od nekdaj na ^ najslabšem glasu in se je dogodilo
v njem mnogo umorov. Pred 4 mc-. . ., T¥ j] seei je prevzel gostilno Henrik .
Krischka ter z velikimi stroški ^ vse preuredil in otvoril rvstavra-|cijo pod imenom: "Pri avstrijskem cesarju". Na dvorišču v šu- j pi ji' Krischka redil dva prešička. ^ ;katerim so pa minoli petek poza- } bili dati krme. Prešička sta od lakote vse ogrizla in končno preglo-dala talne deske. Ko so se zvečer % prašičkov spomnili, so jih šli nakrmit. a nudil se jim je grozen ! prizor. Izpod izgrizenih desk so štrlele človeške kosti, ki so bile še t 'precej sveže. Krischka je stvar nemudoma prijavi! redarstvu. — j i Ljudje pripovedujejo, da ' v tur - , škili časih i/, le krčme marsikdo , ni odnesel žive glave, i p
INDIJSKA ŽENA.	\
V	Indiji se omoži vsako leto j 2f,r,,000 deklets p e t i m i leti. dva
milijona deklet z 8 — 0 leti in G j milijonov v starosti 10 — 16 let. Približno !> milijonov deklet se ' poroči v starosti od 1"» — 20 let. j : Seveda je v Indiji življenje po- . 1 vsem drugačno. Deklice
so mnogo > j prej zrel kot pri nas. Vendar ne more biti pri večini tamošnjih zakoncev govora o ljubezni, ker so i pač še otroci. V Indiji je več milijonov mater, ki so stare šele 13 — 14 let in starih mater, ki štejejo 2"» — 28 let! Ženska je v Indiji . i sužnja, njeno življenje ne velja. ! nič. '
ŽENSKE PRI ESKIMOTIH.
Na najvišjem severu zemlje. : k jer vlafla večni led in sneg ter ! imajo celega pol leta temo in 'mrak. žive Kskimoti. V deželi j (Jroeuladski so veseli rojstva de-! klice prav tako. kakor rojstva de-jeka. S ]:{. letom gredo otroei k! birmi, z 18. letom se može in ženi-! jo. Dekleta se pokore starišem, ki: j sami izliero ženina. Žene imajo j zlasti mnogo dela z raztelesenjem j j in uporabo rib in ubitih morskih i
■	i psov. Male ženske imajo prav če-'
dne obraze in najlepše, zelo maj-'!
■	j line nožiee. Oblečene so večinoma 'l v moške.,obleke, torej v hlače in j
; j kožuhe. A vse se kmalo postarajo.
i 1
I HRVATICE ODLIKOVANE.
Na svetovni razstavi v Turihu i je dobila veliko čast no nagrado hrvatska ženska zadruga za domačo obrt v Petrinji.
1
Lekarničarke na Hrvatskem.
Gdč. Golubica Grubičeva in gdč. |
Borislava Knezevičeva sta vstopi-'
li v žagrebu v lekarno kot lekar-!
niški pomočnici, i 1
. i
Srbkinje v Bosni
imajo ](> dobrodelnih in kultur- ' nih društev, katerih sedež je v ' Sarajevu. ' i
NCVOMODNI MUF.
V	zadnjih letih je postajal niuf : vedno večji in ročne torbice so se ' ] izpreluciiile v prave kovčega. Se-» daj si je moda izmislila nekaj 110-i} vega in praktičnega. Združila je Umuf! in torbo. Zgornji <le! inufa' -'se zapenja z gumbi; ako ga od-' i pneš. vidiš spodaj svilnato podlo-J ! .ženo torbico. Seveda so ti mufi ta-j
i ko veliki, da se človeku kar smili uboga modna žrtev, ki mora vle^ i či za seboj tako veliko in okorno
! i stvar. ^ i »
-LJUDSKO ZDRAVJE V BOSNI-HERCEGOVINI.
i i	i
Pred dobrimi šestimi leti se je i 1 bosenska zdravstvena oblast z vso, - silo vrgla na zatiranje sif. kuge,!
ki je bila silno razširjena med i " ljudstvom, tako, da se je v začet-j "ikii akcije konstatiralo 41.398 slu-j čajev. Prizadevanja za izboljša-i jinje teh razmer so rodila obilen i . sad, tako. da je po šestih letih de-j j la ostalo v zdravniški oskrbi le še j 2750 oseb. Ozek stik zdravnikov' i z ljudstvom je pripomogel do faz-> bistrenja liigijenienih pojmov v! j ljudstvu, do izboljšanja stanovanjskih razmer. Silno veliko so k le-" jpemu uspehu pripomogle zlasti e zdravnice, ki so se nastavile pred-i »vsem iz ozirov na mohamedansko ženstvo.
SERUM PROTI TIPUSU.
Zadnja leta so mnogo uporabljali iz umorjenih tifusovih bacilov pripravljeni serum, ki naj bi človeka zavaroval proti tifusu, podobno kakor ga zavaruje tudi druge vrste serum pred kozami. Že lansko leto je priporočala vbri-j zgauie tega sera vsaj v posebnih j okoliščinah neka francoska komisija. Zdaj pa je priobčilo angleško poročilo jako obsežen materi- i jal o novem cepljenju tifusa, tako j da ga lahko sodimo o novem sred- t stvn z večjo gotovostjo kakor do-1 slej. Serum proti tifusu so bili « namreč uvedli v indijski armadi ; in so ga vcepili izmed 71,623 voja- ^ kov :J8.4S1, to je več kakor štirim ] petinam, in sicer nekaterim po <
dvakrat ali še večkrat. Naslednje ] leto se je pojavilo v indijski ar- ^ mad i vsega skupaj 33f> slučajev ti-|; fusa, izmed teh jih je odpadlo 187 j na cepljene in 148 na necepljen« j vojake. Ti podatki ne govore po- j sebno ugodno za novi serum. Zdi * pa se. da učinkuje serum ugodno j še proti drugim boleznim, zlasti poveča v človeku odporno zlo proti črevesni mrzlici, ki je do tro-pičnih deželah zelo pogosta in jako nevarna bolezen. Izmed cepljenih vojakov so oboleli za to boleznijo od tisoč samo trije, umrljivost je bila (J.4. Med necepljenimi vojaki pa jih je obolelo skoro 13 med 100 in umrla sta dva. ►i 1
POROD POD LOKOMOTIVO.
Pred kolodvorom v Garmischu je pred kratkim zdravo tele za -gledalo luč sveta. To se je zgodilo na sh-dee način. Brzovlak je povozil brejo kravo. In dočim je bi 1 !a krava takoj mrtva, je izpod lokomotive prilezlo popolnoma zdr: -tvo tele v največje začudenje vseii ' 'pričujočih.
*l Novo veliko delo o Slovanstvn.
>;
j V kratkem izide v Pragi v , Laichterjevem založništvu obsežno delo "Slovanstvo", na katerem delajo najbolji češki poznavalci minulega in sedanjega kul--i turnega življenja slovanskega. • Zgodovinski razvoj Slovanstva je H obdelal vseučiliščni profesor dr. 1 Jaroslav Bidlo. ki se dotika tudi i i verskih in cerkvenih razmer med ■j.Slovani. O državni ureditvi piše " i vseučiliščni profesor dr. Kare! i c Kadlec, statistiko Slovanstva po-; ■idaja profesor Anton Bohae, slo- j ' vansko šolstvo prof. F. Taborsk.v ),ler koneeno glosbo prof. Z. Ne-1 jedlv. Bazun tega bodo v ome-1 njeni knjigi izerpljivi članki o -.slovanski žurnalistiki, sokolstvu.
-	turistiki itd. Kolikor je razvidno 1 iz navedenega, bo "Slovaustvo" 1 i prvo sistematično delo te vrste,
-	kakoršnega v slovanskem svetu še ni bilo, ter bo to delo temelj za dobro poznavanje Slovapstva.
' Spopad med črnogorskim in turškim vojaštvom.
30 mož broječa četa črnogorskih vojakov je te dni prestopila pri Podgorici turško mejo. Crno-jgorce je ustavila turška mejna " jstraža in je prišlo med obema če-" j tarna do hudega boja, v katerem "jsta bila ustreljena dva črnogorska vojaka. Preiskanje dogodka je bilo oddano mešani komisiji, 'sestoječi iz črnogorskih in tur-. ! ških častnikov.
Duhovništvo proti kinematografskim predstavam.
Iz Inomosta poročajo: Briksen-j. ski kapitel se je obrnil na tirolsko namestništvo s posebno vlo-go. v kateri zahteva strogo cenzuro za kinematografske predstave in pa prepoved obiska mo-ralo kvarečih kinematografskih ^predstav otrokom.
-1	Vohunstvo v Italiji.
'j V Speziji, ki je glavno itaiijan-" sko vojno pristanišče, se je dalj "jčasa mudil neki inozemski čast-3 nik, ki je zelo temeljito ogledo-ival vojno luko, študiral italijanske vojne ladje in njihovo opre-
-	,mo ter posvečal mnogo pažnje tudi italijanskim utrdbam. Italijan-
^ |Ske oblasti so aretirale dve osebi, } pri katerih so našli mnogo raznega špijonažnega materijala, oni l j inozemski častnik pa je izginil .|brez sledu in ga italijanske obla-Isti niso mogle zaseči.
J
^Italijanska vojna statistika v Tri . j	politaniji.
ej Rimski listi priobeujejo vojno v statistike glede Tripolitanije. Po
-	računih listov se nahaja v Tripo-v j litaniji 109,389 mož vojske. 600() j- j častnikov, 5600 konj in 9200 mul. >-1Poleg tega pa se nahaja v Tripo-;i j litaniji še veliko sanitetnega ma-t-.terijala in možtva. Stroški za voj-o sko znašajo na dan dva milijona
lir. Lepa svotal
^ Za kratek čas. ^
i
On zvit, ona zvitejša.
Celo leto je že napenjala, da ji mora on kupiti nov klobuk. Težke- li I ga srca. a ne pretežke mošnje je \ šel on vendar enkrat v modni sa-|š i. Pa zvit je bil in je ukazal po- j i slati dva moderna klobuka svoji. ] ženi. da si naj sama izbere. Eden J Je bil silno drag, drugi poceni. U-| i kazal je cenine liste zamenjati: i onega z visoko ceno na slabši klobuk in narobe. Mislil je tako pre- < variti svojo drago zakonsko dru- J J žico v njeni nenasitni poželjivotsi ; po vedno novih klobukih.	]
Po dobri večerji je bilo izbiranje. Napeto je čakal, kaj bo. Predolgo mu je zbirala in ogledovala i klobuka. Nazadnje reče ona: j
"Dragi klobuk je lep in lepo je od tebe. da mi daš na izbiro. Druge žene bi seve takoj izbrale , dražjega. Jaz pa sem zadovoljna s cenejšim. Tako lop je... a, pa kaj je tebi. tako bled si postal — .tli ti je slabo?
, Razloček.
—	Povejte mi vendar, gospod doktor, kakšen razloček pa je med kolero in koleriuo".
—	Ce ozdravite, ste imeli kole-rino, če umrjete, ste imeli pa ko-
1 lero.
Lepa tovariša.
Prvi konsumar: Včeraj sem bil ^ tako razburjen, da nisem vedel, kaj govorim. Imenoval sem vas švindlerja. Ali ste razžaljeni?
Drugi konsumar: Kaj še! Saj sva vendar kolega!
Zarekel se je.
Na stranski promenadi, stopi pred sprehajajočo se damo berač.
—	Prosim za kak dar — sem ubog slepec...
' — Slepi ste • A včeraj sem vas j ravno tukaj, na oni-le klopi vide-j la, ko ste eitali časopis.
—	Oh. gospa — saj nisem či-
L( tal — samo podobe sem gledal.
1 j
I
Pozna ga.
r Gospod A.: Ta predpust! Straš-->. kaj ti ljudje počenjajo. Plesi. . zabave, pijača, strašno, kar sra-u motno!
.. Gospod B.: Ali tudi vi nič de-5 narja nimate '.
Enostavno.
1 — Veš, ljuba prijateljica, zve-' El čer mi je navadno dolgčas. Moj mož ima sicer jako lepo knjižni-co, a jaz sem že vsako knjigo pre-čitala. Kaj bi neki storila?
—	Vzemi drugega moža.
a	Njegovo mnenje.
a Učitelj: Zakaj ima žirafa tako dolg vrat
Cčenec: Ker ima glavo daleč proč od života.
a	_ .
j	To je res.
Gospod kaneclist Suhec je porabil ugodno priliko in je svojemu predstojniku namignil, da naj vendar gre v že davno zasluženi pokoj.
Gospod predstojnik se je sktv-[_ nostno od kaši jal in je rekel:
Ljubi gospod kaneelist! Slep sem skoraj, gluh sem, noge me bo-[_ le, da skoro ne morem hoditi, ro-ka sc mi trese — kaj pa naj de-(. lam v penzijonu?
Nesporazum.
Zdravnik (po temeljitem pre-.; iskanju obolele gospe k njenemu soprogu): Mislim, da dobi vaša gospa malo angino.
Soprog: Oh pa vendar ne — saj imava že osem otrok.
| Hi^ina Ančka: Povej, kaj pa
■	storiš, četi da gospod krono in te potem izprašuje, kaj gospa poli
Hišina Pepca: Kar resnico mu povem. . .
Hišina Ančka: huče ti da dve kroni ?
■	Hišina Pepca: Potem pa še kaj dostavim.
^	Med prijateljicami
Gospodična Zora: Čestitaj mi. 0 prijateljica . dr. Sodar me je vee-l. raj zasnubil in jaz sem ga usli->. šala.
i-1 Gospodična Vida: Ali, ti mi la-j.ihko tudi čestitaš; dr. Sodar je a namreč včeraj tudi mene zasnubil, a jaz sem mu dala košarico.
Ima prav.
Pepček se je urezal v prst in ' lie dere. kakor bi ga drli. Mati pribiti vsa prestrašena in išče košček platna in medicino, da bi rano obvezala, kuharica pa zakliče
Pepčku: Vtakni prst v usta in sesaj. Pepček uboga in vpitja je kn-
nec.
Mati: Poglej no. to je pa res dobro. Ali to veduo pomaga zoper rane?
Kuharica: Zoper rane ne, pač pa zoper vpitje.
V jezi.
Prh leži na smrtni postelji in ' narekuje notarju svojo poslednjo voijo. Notar ugovarja različnim naročilom, češ, da so v nasprotju s postavo.
Crha mine na vse zadnje potrpežljivost in jezno zakliče:	i
—	Ja, hudiča vendar, kdo pa 1 bo pravzaprav umrl —ali vi ali jaz?
Še tega se manjka.
—	Strašni časi! Kaj se vse godi po svetu! Na Portugalskem provzročajo duhovniki anarhistične vstaje, n" Nemškem so zmagali socijalisti, Kitajska je postala j republika____
—	Res strašno! Zdaj naj še v Avstriji upeljejo ravnopravnost, pa bo konec sveta.	'<
Nezanpnost.
—	Veš, ljuba prijateljica, naš domači zdravnik mi je svetoval naj grem za dva meseca v Opatijo, ali jaz mu ne zaupam.
—	Svojemu domačemu zdravniku ne zaupaš
—	Seveda ne. saj je vendar moj zet.
Zafrkljivo.
Od dolge in hitre vožnje upehan fijakerski konj. je prišedši na stojišče, nagnil glai o in pustil jezik viseti iz gobca. Mimo idoči stražnik zaapzi to in sluteč, da je izvošček konja močno podil, se u-stavi.
—	Slišite, izvošček, kaj pa to pomeni!
—	Ne vem zanesljivo, zdi se mi pa. da mrha policajev ne more videti.
Smola.
Veleposestuik Illod sedi po svojem povratku iz Trsta v svoji večerni družbi in odgovarja dolgo časa samo z jeznimi pogledi na vprašanja njegovih prijateljev, zakaj da ima obraz ves razpras-kan.
Končno se vendar ojunači iu začne pripovedovati:
"Trst me ne vidi nikoli več!j Prodal sem svoj les prav dobro. Vesel izborne kupčije, senf šel s svojimi znanci večerjat in končno ž njimi v variete-gledališče. Res, prav dobro smo se imeli. V gledališču sem se seznanil z neko i-menitno gospodično. Prav čedna je bila in prav prijazna. Dobro sva se razumela in končno je šla, . sani ne vem. kako se je to zgodilo, z niauoj v hotel. In to je bila , moja nesreča.
"Ali je niso notri pustili?" "Notri so jo že pustili. A ko . jc prišla v mojo sobo, nisva bila sama. V pijanosti sem bil čisto pozabil, da je moja žena šla z menoj v Trst. Vse drugo si lahko mislite."	^^
Poredno.
Šolski sluga je v pijanosti dal med podukom znamenje, da šola gori. Učitelji in učenci so bežali iz šolskih sob. a čim se je izkaza lo, da se je sluga "zmotil", so se vrnili. V nekem razredu je učitelj zapazil, da je en dijak ušel od poduka. Z resnim obrazom je vprašal:
—	Kje pa je Maček?
—	Ta je pa zgorel! — se je o-glasil frkolin iz zadnje klopL
Brez sjuc*
Kuharica: Gospa, prosim, poiščite si drugo služkinjo. Jaz »e hočem omožiti.
Gospa: Doslej si na zmerom rekla. da se ne boš nikoli omožila^ ■ ker ne maraš otroV
Kuharica: Da, to je res. Am-
-	pak moj ženin pravi: Ce doslej v ' treh letih, kar sva znana nisem
-	dobila otroka, ga tudi poslej ne . bom.
GLAS NAB0DA 2. MARCA 1912_
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
»
__ KRANJSKO.
Tatvina v čevlju. Te dni je prišla v Ljubljano neka 201etna
služkinja iz Spod. Štajerja ter se nastanila, cloklt-r ne dobi službe, v "Zavodu sv. Marte'*. Ponoči je pa vstala in ukradla zavodovi kuharici 6 K 40 vin. Ko je oškouu-vanka zjutraj denar pogrešila, je pri navedenki preiskala obleko, kar j«* pa bilo brezuspešno. Naposled je pogledala še v osumljenem čevelj, kjer je našla ves svoj denar in si ga pridržala.
Požar. Na Suhi pri Labodu se je dne 14. febr. ob 7. uri zvečer prikazal rdeči petelin na poslopju viteza pl. Opoltzer, kateremu je zgorelo ogromno veliko krme in slame z vsemi gospodarskimi stroji. Brizgalnica ni nobena prihitela raili pomanjkanja vode v bližini zgorelega poslopja. Vsa rogata živina, -f5 komadov, in 5 konj je bilo rešenih. Bližnja poslopja so bila v veliki nevarnosti, ker so iskre letale na bližnje strehe kakor iz hlapeče lokomotive. ! Skoda je ogromna.
Nevaren kolesarski tat pobeg- i nil iz zapora. Fran Maček, doma i i/ Radeč, je bil že večkrat radii enakih tatvin v zaporu. Zelo ne-| varen je za kolesa, ker zna dobro voziti. Kolo, ki ga ukrade, prebarva, ali tvrdke napis odpraska ali odtrga. Tako je storil tudi s kolesom Tauzherja, lesnega tr-i govca v Ljubljani, in s kolesom. Frana Kneza v Sapoti pri Rade-j eah. Hlapec Tauzherja je spoznal kolo kot last gospodarja. Spoznaj pa tudi po pokazatii mu sliki M a- J čka, kateri je večkrat prišel k( njemu za delo vprašat in bil tudi v hlevu. Maček, v Podgradu v 1-sl i i po orožnikih prijet, je iz zapora okrajnega sodišča v Pod-gradll Ušel. V/.el je seboj jetlliško obleko in kot pokrivalo zelen klobuk.
Navihan goljuf. Dne 15. febr. popoldne je prišel v barako pri Dolenjskem mostu v Ljubljani nek neznan človek ter rekel pro-' dajalki Josipini Trtnikovi, da je njena gospodinja rekla, naj mu' da steklenico žganja. Ker Trtni-kova tega ni verjela in inu žganja ni hotela izročiti, jo je močno udaril po obrazu, potem razbil steklenico brinjevca in odšel pro-; ti llradeckega vasi. Na poznejšo' ovadbo je policija takoj storila potrebne korake, toda nasilneža ni mogla izslediti.
Prekanjen lovski tat. Delomr-' žen 201etni Nace Vrtačič, vulgo, Jožkov, rojen v Pristavici, se je1 učil raznega rokodelstva, a ni imel z istim potrpljenja. Sled-njič je postal nestalnega bivališča lovski tat. Oče mu je zblaznel in mati mu je umrla in tako je fant zašel že večkrat v hišo pokore. V jeseni je ukradel Pavlu Zu-! pet ii v Škoeijanu nad 100 K vred-, no dvocevko in jo skril pod neki kozolec, kjer se je našlo tudi drugo strelno orodje. Najditelj teh stvari je javil orožništvu, a Vrta«'ie mil je začel groziti s požigom, ako te najdene stvari ne po-, loži zopet na omenjeno skrivališče. Puško dvocevko in ukradene stvari je orožništvo izročilo županstvu v Št. Jernej v začasno shranitev. Nepridiprav je za to zvedel, priklatil se v Št. Jernej in s silo odrinil ponoči železni križ z okna občinske pisarne, splezal v isto in odnesel na steni \ isečo dvocevko, vse drugo, de-, nar itd., pa pustil nedotaknjeno. S to puško je hodil na lov. Večkrat so ga čuvaji zasledovali, a vedno jim je odnesel pete. Stavi tudi /anjke in marsikatero divjačino pripravi v smrt. Orožništvo zasleduje predrznega divjega lovca.
Tatvina v vlaku. Ko se je dne
1"). felir. popoldne z vlakom peljal trgovec Josip Lavrič, je med vožnjo opazil, da mu je iz žepa : izginila denarnica, v kateri je imel :<o K denarja. Tatvine je sumljiva neka neznana ženska, ki je pripovedovala, da gre k nekemu odvetniku v Ljubljano zaradi neke pravde. Ko je Lavrič tatvino opazil in to povedal drugim sopotnikom, je osumljenka na Jezici izstopila in naglo odšla.
PRIMORSKO.
Nesreča. Dne 13. febr. popoldne se je ponesrečil v nekem kamnolomu ob morju v Sv. Kri-' žu pri Trstu delavec Alojzij Pere. doma iz Vojščice na Krasu, •»♦anuioč z družino v Brišeah. občina Zgonik. Zmečkalo mj je eno nogo. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico.
Po sili rekrnt. Drž. pravdni-*tvu v Rovinju je ovadila voja- ^
-o-
'ška oblast 201etnega ključavničarja Josipa Schlemmerja. Ta j mož je nepotrjen in proti svoji i p volji služil več mesecev pri vojakih v Rovinju. Zgodilo se je to p tako. Ko so šli njegovi tovariši k vojakom, je šel Schlemmer po večdnevnem postavljanju z njimi ? v vojašnico. Pijan je bil tako, da ni vedel, kaj dela. Ko se je do! dobra zavedel, je že stal v vrsti novincev in pridno tolkel, prve . vojaške vaje. Zastonj je bilo vse zatrjevanje in priduševanje, da ,'on ni vojak. Ko je hotel pobeg-. niti, odpeljala ga je v zapor vo-j jaška patrulja. Ko so ga privedli ( pred raport, si pa Schlemmer ni . upal več povedati resnice, ampak ■ se je zlagal, da je Iril pravilno po-j trjen kot vojaški novinec. Sele' . čez 3 mesece je prišlo pojasnilo: od njegove občine, da fant še ni
, 20 let star in da še m bil na na- i
i
boru. Možakar bo sedaj za ves svoj trud in strah dobil mesto na-! grade morda še kazen od sodišča, t ker je nalagal vojaško oblast, da je bil potrjen. Komu pa se bode j v vojaških krogih potegnil nos' i zaradi tega. se še ne ve.
Stavbni les za Tripolis. Dne 15. j febr. je odplul iz Reke italijanski parnik 4 * Perseveranza'' v Tripo-! lis. Odpeljal je 1200 ton stavbnega lesa. ki je bil nakupljen večinoma po slovenskih krajih. Les, i bodo porabili Italijani za zgradbo barak.
Raziskavanje Jadranskega mor- j
ja. Dne 15. febr. je odplul iz Pu-| jlja na peto raziskavanje Jadran-j skega morja avstrijski parnik! •Najade" z znanstveno komisijo, ki naj prouči hidrografične in biologične razmere morskega dna. Ta raziskavanja Jadranske- • ga morja se vrše sporazumno z: avstrijsko in italijansko vlado, i
I
ŠTAJERSKO.
Nesreča v Eggenbergu. Pri ,
stavbi neke hiše v Eggenbergu je j spravljalo 10 delavcev in 1 poliri neko kamnito ploščo za stopnice, j ki je tehtala kakih 6 meterskih stotov, po stopnicah v tretje nad-j stropje. Med drugim in tretjimi' nadstropjem se je vdrl ogrod, ki j je bil iz varčnosti za tako težo veliko preslabo narejen, in vse slcu-|paj je padlo v globočino. Štirje j; delavci in polir so težko ranjeni I in imajo deloma vsi zdrobljene roke in noge; pa tudi ostali so!, dobili vsi več ali manj teške po-j škodbe.
Najden mrlič. V bližini Dogoši so našli mrtvo žensko truplo. Spo-j znali so ga za neko žensko, ki je doma iz Št. Janža na Dravskem i polju.
Za župana v Dogošah je izvo-j Ijen Peter Kreitner.
Pretep med šolskimi otroci. Iz Brežic se piše-. Te dni sta šla dva šolarja v Artičah pri Brežicah v šolo. Med potjo sta se nekaj prepirala in prepir nadaljevala tudi v šolski sobi. V prepiru je vzel eden iglo za kvačkanje, ki jo je nosil seboj, ter sunil z njo svojega tovariša tako močno v obraz, da je slednji zadobil nevarno rano. Prepeljati so ga morali takoj v brežiško bolnišnico.
Spoštuj starši! Iz Maribora se piše: 291etni čevljar J. J. je prišel dne 25. dec. 1911 zvečer pijan domov. Ker pa je vrata našel že zaprta, se je začel surovo obnašati napram svojemu očetu, ki mu je prišel odpirat. Ko ga je oče za- ■ radi surovega obnašanja stavil na odgovor, ga je sin podrl na tla, ga pričel daviti ter s pestmi biti v obraz. Oče je vsled tega bil precej ranjen ter je moral iskati zdravniško pomoč. Zaradi svojih dejanj se je moral surovi sin zagovarjati pred mariborskim sodiščem, katero ga je obsodilo na 2 meseca ječe.
Aretirana vlačuga. Iz Celja se poroča : Orožništvu se je posrečilo prijeti že večkrat predkazno-vano vlačugo Marijo Ribič, ki se je potepala meseca septembra po Kranjskem in Spod. Štajerskem. Preživljala se je s tatvinami m s tem, da je odpeljevala 141etna dekleta in jih prodajala v javne I hiše. Proti Ribičevi jc naznanjena ovadba zaradi goljufij, tatvin, zapeljevanja in prestopkov proti nravnosti. Oddali so jo okrožnemu sodišču v Celju.
Morilka svojega moža pomilo-ščena. Posestnica Julijana Kmetic* iz Raz vanj, ki je bila pri porotni obravnavi dne 15. dec. 1911 v Mariboru zaradi zavratnega u-mora, izvršenega na svojem možu, obsojena na smrt na vislice, je pomiloščena. Smrtno kazen so ji ^izpremenili v 201etno ječo.
t
KOROŠKO. Nesreča v strelnem klubu. V
gostilni Frana Krena v Žabnicah j so imeli 11. febr. zvečer strelne■ vaje. Med streljanjem se je sprožila nekomu puška pri basanju. I Strel je zadel pri točilni mizi sto-i ječo natakarico Ano Melher v glavo in ji je prodrl v nosno kost : tik levega očesa. Melherjevo je obvezal za silo dr. Kofan iz Trbi-I ža, • pozneje pa so jo odpeljali v! beljaško bolnišnico.
Cestni rop. Na Svečnieo zvečer je iztrgal neki neznanec soprogi profesorja Borovskega na Rudol-fovi cesti v Celovcu iz rok ročno, torbico, v kateri je imela poleg j denarnice zlato žensko uro in sre- J jbrno tobaenico. Dne 14. febr. so aretirali pri nekem prekupcu v i Celovcu mesarskega pomočnika Josipa Meinhardta, ko je prodajal uro in tobaenico.
Kje je moj brat FRAN HROVA-TIN? Pred enim letom je bival v Akron, Mieh., in sedaj ne vem, kje se nahaja. Z njim bila sta še dva rojaka Ivan Volk in Andrej Stuftn. Prosim nju, j kakor tudi druge rojake, če ve-! do, kje se nahaja moj brat, da , mi naznanijo. — Joseph Hro-' vatin. Forest C'itv, Pa. (29-2—6-3)
-———————-- i
NAZNANILO. Rojakom Slovencem in Hrvatom kteri potujejo čez Duluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g.	,
JOSIP SCHARABON-a, 415 W. Michigan St., Duluth, Minn.,
;kteri ima svoj
SALOOIN
prav blizu kolodvora. Vsak rojak je pri njemu najbolje postrežen.
Zastopa nas v vseh poslih. To-»aj pazite, da se ne vsedete na lim | laskavim besedam ničvrednežev, | katerih v Duluthu ne manjka.
VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA!
Vsak potnik, kteri potuje skozi j New York bodisi v stari kraj ali pa iz starega kraja naj obišče
PRVI SLOVENSKO-HRVATSKI i
H O T E L
AUGUST BACH, [145 Washington St., .. Ne York, Corner Cedar St.
i
Na razpolago so vedno čiste j j sobe in dobra domača hrana po ! (nizkih cenah.
i ---.i
OGLAS.
Novo vino črno, rdeči zinfan- j del, beli ali rdeči muškatel 35«H galon; riesling 40č galon. Vino od leta 1910 črno in belo, muška- j tel ali riesling 40^ galon. Staro j samo belo vino 50<* galon. Drož-nik ali tropinovec $2.50 galon. IVino pošljem pq 28 in 50 galon! in dara posodo. Pri večjem naro-l čilu dara popust. Vinograd in' klet St. Helena, Cal.
Naslov za naročila:	<
STEPHEN JAKSE, P. O. Box 657. Crockett, Cal.
i Iščem svojega brata ANTONA i VIČIČ. Pred enim letom se je I nahajal v Eureka, Mont., sedaj ; pa ne vem, kje se nahaja. Pro-! sim cenjene rojake, če kdo ve. kje se nahaja, da mi naznani njegov naslov, ali naj se pa sam javi: jaz njegov brat bo- : leham že 7 mesecev. — Joseph Vičič, 1685 E. 31st St., Lorain. ; Ohio.	(29-2—4-3)
DELO DOBI
takoj 10 do 15 mož. ki znajo "tajze*' tesati. Zasluži se od '$2.50 do $3.50 na dan. Hrana in jstanovanje stane $16 na mesec, j Več se poizve pri:
Louis Mohar, Box 44, Alexander. \V. Va. _(1-2—3) _j
Iščem svojega brata JANEZA J FATUR. Doma je iz Baea pri Knežaku na Notranjskem. Sli- j šal sem, da je bil ubit nekje pri Denver ju, Colo. Prosim cenje-i ne rojake, če kdo ve podrobno- i sti. naj mi javi, za kar bodem i zelo hvaležen. — Matija Fattir. i Box 58, Goldfield, Colo, i (1-2—3)
[ POZOR, KROJAČI!
i ;
Potrebujem mladega fanta, ki govori angleško, za pomoč pri jkrojačih in za raznašanje obleke.: 'Dam mu hrano in $6 na teden, j ;Delo stalno.
Frank Cufer, 689 Selby Ave., St. Paul, Minn. (29-2—2-3)
OPOMIN.
Podpisani opominjam vse one. j ki mi kaj dolgujejo, da se v kratkem oglasijo. Jaz in žena name-j ravava odpotovati v stari kraj in j želiva dobiti, kar nama kdo dol-1 guje. Ce se ne oglasijo, priobčili jih bodem v slovenskih listih, i
John Lajkovič, P. O. Box 104, Moon Run, Pa.i (29-2—1-:*)
SLOVENSKIM DUHOVNIKOM,
ki naročajo svečnike, lestence ali metalne spominske plošče itd., i priporoča se kar najtopleje PEREGRIN MERTEL,
SLOVENSKI UMETNIK IN PASAR,
813 John St., W. Hoboken, N. J.
Popravlja in prenavlja tud: vse stvari v to stroko spadajoče.
NAZNANILO.
! Tem potom naznanjam, da ! imam veliko zalogo letošnjega vina in ga prodajam:
belega... za $30.00 sod, rdečega., za $20.00 sod. Tropinjevec po $2.50 gal. Cena se bode povišala po praznikih. Za obila naročila se pripo j ročam.
A. W. Emerich,
16205 St. Clair Ave., Cleveland, (v d)	Ohio.
PO/O»V »OJAKlT
dolsrem t«*u se
jffiwjjCr* f^^SvjwL »roti izpadanju lr i tSIllrfmr**	«%r»at l»». kakoi-Sn* •
WHfftLl T	te donedaj na nveto
mo6V i-n in ?ona)tin-
j	»-j5 izr.adali. ter n*
. "	.. krasni brki pnpol-
D«u. crssteju. H*M>o...tb*.a t rokah nogah in 1 »rtW»h v 9 «Jn*h VHrpolnoir aoidraviiu. kurjac*e«a bradavice, twtne no«t? in ozebline m popolnoma Jd«tr*nljo. On je to rmnira jamčim a ««<). Ptfit« i>o «M)ik k*tHcsa DoAljeir zaatojn.
JAKOB VAHCIC, P O. "«» «W	''^EVn.ANn'-
———————_ I
. Mm —Mm	— a.	mm .. «	-__—. - __
RED STAR LINE.
Plovltba med N«w Vorkom In Antiverpom
Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov i brzoparniki na dva vijaka.
LAPLAM)	>f	KJkOON LAf\ L
JFINLANc' čg^^^^^^^^fal^ VAI>LKLAN> 12.185 ton ^^^i? Ol8to«>
udobna pot u potnik« ,v Avstrijo, na Ognk<, biovtnako, Hrvatasc in Oalidjo. t ajtl m*d Antwcrpom in imenovanimi deželami je dxo]na direktna i«, lesniaka mo
Posebno se le skrbi sa adoboor-t iwv>ni*tvw medkrovja. TrcIO racrnd onstoiW malih kabin ta S. i, 6 in 8 potnikov'
Ka'nadallnc informacije, eeoc^o ***** |l»tkf|abnitti>
RED STAR LINE.
statvi*,. "^težsrsar- ^sž&^rsRf
Splošno zahtevanj e.
Jako malo je zdravil na svetu, ki se jih splošno zahteva, v vsaki letni dobi, v vsakem delu zemlje iu od vsih slojev ljudstva. Najbolj znano od takih zdravil je
TRINERJEVO
AMERIŠKO ELIXIR GRENKO VINO.
Vzrok tega splošnega zahtevan ja je ta, da^ je to zdravilo velike pomoči v tako raanih bolestih človeškega telesa. Ker je sestavljeno iz popolno čistega rudečega vina in izbranih zdravilnih zelišč, je namenjeno da zdravi in okrepčuje bolne prebavne organe. To olajša
BOLEČINE V ŽELODCU, NEUGODNOST PO JEDI, KOLCANJE, VETROVE, — KOLIKO, NEPREBAVNOST, ZAPRTJE, NERVOZNOST, IZGUBO TEKA, SLABOST,
in povspešuje prebavljanje. To je prave vrednosti v vseh takih boleznih, ko se opazi, da telo stalno slabi in da je kri slaba. Rabi naj se pri vseh boleznih želodca, jeter, čreves in krvi.
V lekarnah.	Zavrni cenene, nekoristne ponaredbe.
JOSEPH TRINER,
visk Importer & Exporter ^
1333-1339 SO, ASHLAND AVE.,	CHICAGO, ILL.
50,000
KNJIŽIC II
Popolnoma Zastonj	^k
Vsak moški bi morsl nemudoma j.isivti po nr..šo knjižico. Možje,	B^L
ki se nameravajo /tciiti — bolni možje — možje, ki »o uilani pijan-4-evanju, ponocev&nju iu raznim ftrastnim navadam — iiiož.;e, ki so i>s!:Jjljoni, nervozni in ir.Vr^iini -— mažjf, ki nis.o zmoini 7.:i delo in ^^H ki ne morejo v polni meri uživati radosti življenja — ti možje bi flH j^&U	morali pii>r.ti po našo brezplačno knjižico. Ta knjiiiea ; ovp k-.ik i možje ^^^L
jg uničujejo 3voja življenja, kc.ko se nalezejo raznih bolezni in kako fi Ziunoreio zepet pridobiti po-polno zdravje, mm': iu krepost v kratkem času in no nizki eeui. Ako l»o«"ete biti možje med možmi, 9h ta Lnjižjcii vam pove, k:iko priti do tega. Pove vam kako se zamorejo bolezni kakur
P Želodčne Tesksče, Revmafizem9Boleziii Mehurja in Ledvie, m
1 zastupljena kri ali sifilis, triper, spolna nemoč, splošna Izguba moči, gubitek j^M ^ moške Ureposta, nočni gubitek, izgubljena moška sila, atroflfa, striktura, organ- M A sice bolezni, bolezni jeter in posledice razuzdanega življenja bitro in stalno ^H	ozdraviti privatno doma v vaši hiši.
mm Tiioče mož js že .adobilo perfektao ZDRAVJE, MOC in TELESNO KREP05T potom te
brezplačne knjižice. Zaloga, znanosti je, in Ttefcuje ravno tiate stvari, ki jib mora znat JmMp
^^^^ vsak ml&d ali star, "bogat ali reven, a&mski ali oženjen in zdrav ali bolan mož. Ne zapra- jŠSjf ^B vljajte denarja za razna malovredna zdravila, čitajte poprej to knjižico skozinskoz. Prihranila Hft vam bo denar in va« poučila, kako zadobiti POPOLNO ZDRAVJE IN MOČ. Izpolnite, izre- J« Ma. žite in pošljits nam že danes sledeči kupon,
na kar dobite v najkrajšem času to zanimi- H8S1B1IBIII8|||||||||H||B|||| vo knjižico POPOLNOMA ZASTONJ; M	w	„w# ■
™ piacamo tudi poštnino. Mnogi g KUpOH 7£	KnjlZiCO "
jrjbcilni zdravniki uiutojo ljudem vtihti	z	MT	C
Ad",vila f:tem* da Pf5i,iuj° Dt S Dr. JOS. LISTER & CO., Aus. 200,208 N. Fifth Ave., Chicago, IB. i
C.O. D. eli proti povzetje brez dr. ;•>!	K	' '
kdo naroči. Ml NIX.OAR NE STO-	K	GOSPODJE'—Jaz trpim vsSe«] notrzni. zato prosim. poSlihc ml ■
yyjfcfar^.. RIMO i EGA. Ako piicte po knji*	B5	L.cijibC-io knjiiicoza Boic. puituiue iiTj&ti;.
NžKaSr^. žico. dobite jo brez cajmanjiih	M
ctv.zr.crti napram nam.	^	I" r
^Mb.. Pošljite nam va»t- ime in ^	'" ............................................................
^^^^^naalov še dane,. B UUCA ia ali Bo,.........................................
_ 5	' ■
^^^^P^Bfetfff^ffiHs? i' EST C)........................Drlr.va........................
OGLAS.
Velika izbera slovenskih grafofonskih plošč in vseh vrst grafofonov. Istotako tudi ur^ verižic in najrazličnejše zlatnine in srebrninine. Pišite po cenik, ki Vam gi pošljemo zastonj in poštnine prosto!
A J. TERBQVEC & CO. 1622 Arapahoe St.,
Denver, Colo.
Phone 24b,
FRANK PETKOVSEK,
javni notar - Notary Public,
71R-720 Market St.. WAUKEGAN, ILL.
PiiODA JA fina vina, najbolje iganje te-uvrstne smotke — patentovana zdra vil«.
PRODAJA vofne lističe vseh prekomor skih CTt.
POŠILJA Henar t star kraj zanesljiv« in poSteno
UPRAVLJA vse v notarski posel spada.
toča dela.__
/.H,topnik "GLAS NA KODA", 82 Cortlandt St..New York.
i.}k mm ž? j it: it; STM!>mm trB mrtkl
------—-	lili m.i
SLOVENCI IN SLOVENKE NAROČAJTE SE NA "GLAS NARO-^ANAJVEČJI IN NAJCENEJŠI Sl,i »VENSKI DNEVNIKI
GLAS NAftflftA o MAftCA 1012
! PEKLENSKO ŽIVLJEIJE.
ROMA N. Prancnskl spisa I Kmtl Onhorlnu. Mrlrsdll	"CJ. rs." Bert r>. Lnknsr.
te
(Dalje.) ENAJSTO POGLAVJE.
Komorni sluga gospoda Chalusse.
Kazimir, komorni sluga grofa Chalusse, ni bil no boljši in ne. Isabši, kakor so drugi njegovi ^ inovski tovariši. Stari ljudje; pripovedujejo, tla je bilo prejšnje ease dobiti zveste služabnike, ki so mislili, da jih veže dolžnost, skrbeti za korist družin, katere soj % jih najele. Gospoda onega easa je poplačala to zvestobo s tem, da i je skrbela za služinčad v starosti. O takih gospod in služabnikov pa danes ni več najti sledu. Današnja služinčad meni. tla je hiša. v ka-j tero pride, takorekoč samo prenočišče, kjer je dovoljeno vse napra-j viti. ker mid»-jo drugi dan itak že namestniki. In družine spre je-j majo svoje posh- kakor neljube coste. ki so čestokrat nevarni, in na! katere je treba strogo paziti. Tem premetenim poslom ne zaupa jo j kljiva k vratom kleti, k večjem le otroke, pri čemur pride pa veliko-: krat do raznih neljubih prizorov.
Kazimir je pa bil. kar se mora priznati, pošten človek v najobsežnejšem pomenil besede. Prodno bi ukradel deset vinarjev, bi raje napravil škode za sto frankov, kar se je čestokrat pripetilo, ako je bil ozmerjan. Njegova nečimurnost, hinavščina in pohlep, vse to jra je napotilo, da je bil nekako vdan svojemu gospodu, katerega je služil, dasi ga je strašno zavidal; neumno in nepravično se mu je: zdelo, tla ni bil rojen na mestu grofa Chalusse. Ker je pa hil dobro plačan, je še precej vestno opravljal svoje dolžnosti, istočasno je ps>; pazil na vsak korak svojega gospoda. I>a skriva hiša neko rodbinsko skrivnost, je kmalu iznajdel. in le to je žalilo, da mu je niso zaupali. Da se mu pa še ni posrečilo, ji prPti na sled. je pripisovati; temu. da je bil gospod Chalusse nezaupnost sama. kar je povedala-tudi gospa Leon. Ko je tedaj videl oni dan. da sla iskala grof in Margareta koščeke raztrganega pisna, je komaj prevladoval svojo ra j do vednost.	i
Dal bi zaslužek enega meseca, in še več. če bi mogel izvedeti vsebino onega pisma, katerega k< se je grof skrbno prilepil na veliko' nolo pauit ia. In ko je slišal, tla je rekel grof Margareti, tla manjkajo najvažnejši kosi. in da je b: z pomena, iskati še naprej, si je Komorni sluga prisegel, da hode srečnejši, kakor giof. Res je našel ; po skrbnem iskanju pet majhnih koščkov pod nekim grmom. Očivi-dno ie hilo, da jih je pisala ženska roka, toda kateregakoli smisla ni mogel pronajti iz besed. Toda kljub temu! — Kazimir je spravil koščke ter pred vsem sklenil, da o najdbi nikomur nič ne pove. Toda j koščki so mu vedno rojili po glavi, posebno še. ko je videl učinek
pri tri of u Zato torej se je ponudil, tla preišče obleko gospoda! Chalusse, ko ga je pozvala Mai treta. da naj poišče ključ k pisalni mizi. Sreča mu je bila mila. kajti razun ključa, je našel tudi pismo, katerega je zmečkal in skrivaj spravil v žep. Toda to mu je malo koristilo. Zastonj je izpopolni1 pismo s po njem najdenimi koščki. ] zastonj je bial: o vsem ni nič razumel, oziroma tako malo. da je bil zelo razočaran. Za trenutek je že pomislil, če ne bi bilo dobro, da • odda pismo Margareti toda to misel je kmalu zopet zavrgel.
'Ne — boljše je. da ne." je govoril sam s seboj. "Mogoče bi ji I pismo koristilo."
Kazimir ni hotel koristiti Margareti, ki je bila vedno dobra in prijazna z njim. Sovražil jo je vsled tega. ker ni spadala sem, ker nikdo vedel, odkod in pokaj je prišla, in ker bi hilo smešno, da bi moral on. Kazimir, izpolnjevati njena povelja. Ona topovska opazka, katero je slišala Margareta na poti v cerkev, namreč: tam gre pri-h .nica bogatega grofa Chalusse! je bilo Kazimirjevo maslo. Prisegel je, la se maščuje nad tem ponosnim bitjem, in kdo ve. kaj bi si še vse izmislil, če ne bi prišel mirovni sodnik. Da ga je sodnik tako odločno zavrnil, ga je ujezilo, ko mu je pa izročil 8000 frankov v začasno oskrbo, se j ' zopet potolažil. S tem je dobil priložnost, da pokaže svojo moč kot /.apo\ednik. potem mu je bilo na prosto dano. da se pogaja z Viktor Chupinom o pogrebu, in končno se je mogel nemoteno podati na sestanek, katerega si je izgovoril gospod Izidor Fortunat.
Pr. pustil je tedaj tvojim stanovskim tovarišem, tla so izvršili ukaze mirovnega sodnika, naročil gospodu D6ltrig'eau-u, ^a.naznani; smrtni slučaj in \>e potrebni sodniji. in potem, ko si je zapaHI smot-■ ko, jo je mahnil umerjenih korakov po Coureelles ulici doli. Šesta-; nek je bil določen v neki novi restavraciji na boulevardu Hansman. j Lokal, bolj vinska točilnica, kakor restavracija, je bil bolj ponižen:' toda dobro s,- je tam zajutrkovalo. kar je vedel Kazimir iz izkušnje.'
'"Ali je kdo tu. ki me pričakuje.'" je \prašal. ko je vstopil.
"Nikdo."
Pogledal je na uro in se na videz začudil.
"Se dvanajst ni." je rekel, "prehitro sem prišel — ker je pa že tako. mi dajte kozarec absinta in časopis."
Postregli so mu z uslužnostjo, katere njegov gospod ni mogel nikdar zahtevati od njega, ter se nato zatopil v borzno poročilo, ka-; kor kdo. ki ima dovolj vzrokov, da se za to zanima. Ko je izpraznil kozarec, in naročil drugega, je začutil udarec po rami. Takoj ji poskočil in videl pred seboj gospoda Izidor Fortunata. Sledilee oporok je bil, kakor vedno, dobro oblečen, in sedaj mu je poigraval veliko obetajoč nasmešek okoli usten.
"Kakor vidite," je vzkliknil Kazimir, "sem bil točen."
Pes je. nekoliko pozno sem prišel," je odvrnil gospod Fortunat, "toda sedaj hočeva pridobiti izgubljeni čas — in potem tudi j upam, da bodete z menoj zajutrkovali."
"Res je. pa ne veni. če smem —"
"Da, da, smete — odkazali iima bodo posebno sobo, kjer se moreva nemoteno pogovarjati."
Gospodu Fortunatu sicer ni bilo prijetno, da je prišel v tako ozko dotiko s Kazimirjem. Bil je namreč ponosen, in zdelo se mu je pod častjo, da bi ae pečal s takimi osebami; toda do tega so ga prisilile okolnosti.
S Kazimirjem se je seznanil po grofu Chalusse. Ker je bil le-ta i zadovoljen s Fortunatom, in mu še preeej zaupal, mu je izročil v re-j šitev več-zadev. ter se pri naročilih poslužil- Kazim i rja. Kazimir jej seveda pridno rabil svoj nebrzdani jezik, in ker ga je drugi poslušal, j je naNtalo sčasoma med njima neko znanstvo. Ko je pozneje prišel i gospod V«lorsa.v s ženitnimi načrti, je porabil gospod Fortunat Ka-; žiiuhja kot voh
una. Tako sta tedaj ostala v vedni zvezi, za katero i je bilo lahko najti pretvezo, ker je Kazimir tudi špekuliral na borzi.,
Ako je hotel tedaj imeti gospod Fortunat kako pojasnilo o tem : ti: i onem, je jjovaHl"Kazimirja na kosilo, dobro vedoč, kakšen vpliv j ima o pravem času plačana steklenica vina, in medtem, ko je srka j kavo, je vse izvedel od njega, kar je hotel.
Iz tega vzroka pti pogoščevanju svojega gosta ni skopuha ril.- V j Kr>.'inil jevih očeh se je posvetilo, ko so pogrnili za nju v majhni j sobici, z razgledom na bulevnrd, mizo. Gospod Fortunat jo je sami i .brnt, ne zato. ker je bila večja, ampak ker se je bilo tam mogoče! 5'emoteuo pogovarjati, kar je bilo zanj največje vrednosti. Zajutrk se je začel s skledo polžev, od katerih jih Kazimir še ni pojedel du rat, ko je že izjavil, da je svojemu pogoščeva!<^ na razpolago.
I Dalje »prihodnjič.)
' •■• ■ M	- " .	' .	!
SUFHEBCL DV SLOVBHK* NA ROCAJTE Sft JU "ULJLS SARO
. JUWi ^iWVftAW« ew^fritofej	j
. - v A:-. ■ -	.
Vtunovljena doc Š _,gnta 19*8. Utlcorporlrana aprfm 1909 v drtavi P*nn»> j t fedežcm v Conemaugh, Pa.
f J LAVNI TJ RADIJI KI:
Predsednik: rflHAKL ROVAVSKR. R. O. No. 1. Cos«tbsa«a. i
Podpredsednik: JAKOB KOCJAN, Box BOS. Cot.em»ufh, P»
Glavni tajnik: VILJKM SITTER. Lock Bo* «7. CoDsmaufffa. fm.
Pomotnl tajnik: aIjOJZIJ BAVDEK, Box 1. Dun In Pa.	i
Glavni blagajnik: t VAN PAJTC. L. Bo* 328, Cnnemtufh. P*.
Pomožni biacajrillt: IVAN BREZOVEC. Bo* «. Conem&uah. P»
NAIMGOBNTKI:
FRANK BARTOLJ. L nadzornik, »II Wooster Ave. Bar belt on. OW« ANDREJ VTDR1H, n nadzornik. P. O. Box ESI Con«m*u*k. P*. 4JTDRBJ BOMBA C. lit a*<1*nt-n Ik, 16«9 e »Srd St.. Unto. Okl«
POROT NtKl:
JOSIP SVOBODA. I. porotnik, 618 Maple Ave., Johnstown, Pa. ANTON PI N'T A n, ll. por otnik, p. ox 204. ^loon Ran Pa , MIHAEL KRIVEC. III. porotnik. Bo* »24. Primeru.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
m. A. ■ HRALLIER, Orov Ht C.»neroau*b. Pa.
Cenjena druifva, oHroma njih uindnlkt. so uljudno pruftenl, pošiljati uenal , «r*vnuat ris blagajnika Iti nlkotntr drugega. vse dopfse pa na glavnega tajnika. I V »lučaju, da opaadjo dr»jžtver:l tajniki pri me*?i>nih poroftltMi, all šplofc »fjioedl v poročilih «lsvr.t-ga tajnika kake pomanjkljivosti, naj to oemndoma os ■»'.Hii n*	cluvrift!) tujnika. da »e v prihodnje popravi.
I »ruinreno rlasllo Je "GLAS NARODA".
I Z U R A D A "LAVNEGA TAJNIKA S- D. P. ZVEZE, j
PREMEMBE ČAMOV lis! ČLANIC ; r Rl SPODAJ NAVEDENIH DRUŠTVIH ! Stov. DEL. PODP. ZVEZE. Za mesec januar 1912.
PRISTOPILI: "Boritelj" štev. 1 Conemaugh, Pa.
>osipIna Zupančič. eert. 2«:17. oUdelt-k l.i '.ntoii AJodte. eert. 2420. oddelek 1. —
"Pomočnik" štev. 2 Johnstown. Pa.
! Kristina Avssee, ceit.	oildelek 1. —
Zavedni Slovenec- štev 4. Lloydell, Pa. [
, Jiwi|> M od i c. ci-rt. 2413, oddelek i. —' i .Vndr-^j e.VIkina, cert. 2412, o»l«!Ht-k 1.
"Avstrija" štev. S Raiphton. Pa.
Kran< Otoni'-ar." t-ert. 2428, <wldelek 1. — Krnile ilt-nt iiifff-r, <-ert. 2l2f', f>d«lelek 1. ■
"7«esti bratle" štev. 6 Garrett. Pa. !
Marija Istenii-, c-rt. 2n«.š, oddelek 1.
•Planinski ra|" štev. 8. Primero. Colo, i
i Aiul^rj Simc-iO-. rt-t t.	tni.l^lck 1. —
Ivan Sttfanfif, cert. 2422. oddelek 1. Ivan Iložii1, eert. 2424, oddelek 1.
.
i 'Jpsnraj Poljsna" št. 10 Brownsville, Pa.
Josip Dimee. cert. 2"75, »videlek 1.
"Danica" štev. 12, Heiiwood, Pa. ;
Josip Puh. certifikat 23P2. oddelek I.— .\ojzij Ktemenč-ič, cert.	oddelek 1.—
| Ivan Š vi sel j. cert. 23!t4, oddelek 1. — \ Al.ito Markovič, cert. 2421, oddelek 1.
"Večernica" štev. 13, Baggaley, Pa.
: Drufrotin Jundači^, cert.	izdelek 1.1
i Kri.jic Sovanskv, cert. 2391, oddelek 2.
1 "Mol dom" štev. 14, Orient. Pa.
-ic>?ip Stulee. certifikat 23<>H, oddelek 1.
■o|oo 'sijdos st	,.ueAo;s,,
Heelna liaspoiif, eert. 23S2. oddelek 1.
"Zvon" štev. 18. Braddock. Pa.
Frunc Ha bič. eert. 222!», oddelek 1.
"Nada" štev. 20 Huntir.gton. Ark.
Matija Oeradij, cert. 237f, oddelek 2.
•Od boia do zmage" štev. 22. La Salle, III
Josip Kačič, cert. 241 C, oddelek 1. — ' Matija nildhauer, cert. 2417, oddelek i | Jernej Ocepek, cert. 241S, oddelek 1. — lva:i Hribar, cert. 241f», oildelek 1.
"Delavec" čtev. 23 Rock Firinos. Wyo. ' Martin Kolobovs, cert. 2403,. oddelek 2. Jo«-ip Selak. cert. 24'.'4, oddelek 1. — Korijan tJartner, cert. 24»>3, oddelek 1. — Prane- Oartner, cert. 240»>, oddelek 1.
•Miroljub" štev. 27. Diamondville. Wyo.
Franc Pevec, cert. 23U7, oddelek 1. _
! Franc Vadnjal. cert. 23i>g. oddeek 1. — ^ Ajidrej Jankovlč, cen. 23S9, oddelek 1.
"Habsburški sinovi" štev. 28 S. Browns* i	ville, Pa.
/rane .\'ar*ue. cert. 2385, oddelek 1. _
I Mihael Sj .ar, cert. 22&3, oddelek l. — Kaiot Ki	c-urt. 23S4, oddelek 1.
"Trpin" <v. 30 Curransville. Kans. Mihael Bezgovfiek, cert. 2370, oddelek 2.
"Sloqa" štev. 31, Delagua, Colo.
i'rsinc VardijunčiC, ce.ru	oddetrl; l.|
Josip Viirdijanfič, cert. 2400. oddelek 1, |
"Zeleni vrt" štev 32, Palisades. Colo. I
Lovrenci j CIrabtiar, cert. 2401, oodelek l.i
'P. P. Planinski raj" štev. 35. Lorain. O. '
Franc Duša, cert. 2408, oddelek — I Anton I .on gar, cert. 2409. oddelek 3. — Ivan Svet. cert. 2410, oddelek 1. — Toni Kerhin, cert. 2411. oddelek otroški.
"Ljubljana" štev. 37 Barberton. Ohio. 1
Alojzij Meelič. cert. 23S1, oddelek l.
"Dobri bratje" štev. iS Bridgeport, Ohio, i
Anica eHnde, cert. 2379, oddelek otroški,
" Sokol" štev. 39 Neffs. Ohio.
; Andrej Pojed, cert. 24u7, oddelek 1.
"Jutranja zvezda" štev. 41 Cleveland, O.
Franc Rodič, cert. 2414. oddelek 1. — Alojzij Perman. cert. 2415. oddeek 1.
"Mladi Slovenec" štev. 42. Oglesby, 111. 1
Ivan Sternlff, cerL 2371. oddelek 1. — Josip OorlSek, cert. 2372. oddelek 1. — Martin Hartel, cert. 2373, oddelek 4.
t	v	-
"Sava" štev 4«. Portage, Pa. Ivan Prašni kar, cert 2386, oddelek 2..
"Triglav" štev. 44 Tercio. Colo.
i Anton Ilošf, eert. 2402, oddelek 1. i
"Mirni Dom" štev 45. Johnstow«. pa
Ignatoj PeC-jak, cert. 2367, oddelek 1. j
j "Pipvenskl Bratje" štev. 47 Avella, Pa.
j Alojzija Dollnar, eert 2398. oddelek 1."
"A'tvsrskl mladeniči" *t. 48 Aurora. IM. i
] Josln J al; oš, cert. 2395. oddelek 2. —1 Alojzij llufar. cert. 5396, oddelek 1.
"Cleve'artdske Slove- -te" št. 49 Clevel'd O, I Neia Perko. cer. 237C, otldelek 1. — Ma-; i ija Ščlnkovfcc, ce-t 2377, oddelek 1.— ■
"n»»iavec" š*ev. 5> Cleveland. Ohio. i
! Matevž Žnidaršif, cert- 2425. oddelek. 1. t Kaj ol Tlončar, cert. 24?«, oddelek 1. —: j Karol Skufca, cert^ 2427, oddelek 1. ' ;
PRESTOP'LI:
j... Od dr-, št. 16 Ivjun eCglar cert. 7 k dr. i P t. 1. — Alojzij Butara, cert. 766 k dr. i itev. t.
Od dr. St. 11 Franc StražiSar ceft.
11>4. k dr. St. 5.
Otl dr. St. 31 France Valentič, cert.!
1612. k dr. fct- S.
Od dr. St. 2 Valentin Negro cert. 59
k dr. St. 9.
I Od r. fit. 23 Ivan Korošec, cert. 988
Jk dr. št. ll.	j
i Od dr. fit. Frank MegliC, cert 349, J k dr. St 11.
Od dr. * t. 22 France Kristan, cert. 716
»- ,ir. ff, 4_ Franc Zupan. cert. T72 i k dr. St. 42.
j t,j d.-.	Josip Uaien, cert. 1CS2,
; k dr. št. 50. — Mtirtin Simonttč, cert. ; K-".", k dr. št. 50. — Ferdinand K.mao, , cev t. 5:2 k lir. Al. 27.
Od .!r-. št. 32 Peter Benedikt, cert. ft. k dr. št. 30.
t>.l dr. št. 41 Iva n Rebolj, r-ert 12.17 k!
'dr. .št. 23.
j	SUSPENDIRANI:
' Od dr. št. 1: Franc Fink, cert. 12. —| Alojzij Žitnik, cert. 4fi. — Jernej Lin- j i dič, cert. 34S. — Franc Vavtar. cert. ; . ^81. — Jakob Smrekar, cert. 122. — Mar- j tin P-r-k. cert. 1215. — Vid rtovanšek. ; j cert. 1210.	.	;
Od dr. št. 7.: Anton Turk, cert R9H. —I "—-ar. cert. 304. — Matija Pavlini cert. 719. f»d dr. At. 8: Ivan Rus, cert. 607. I < »d dr. 11: Ivan Škol. cert. 31G. f Od dr. št. 12: Peter Mihalič. cert. j I 21 IS. — Iv.m Rodanr. cert 1515.
Od dr. št. 15: Mihael PribošK"-, cert 201S i ! r>.l dr. .št. 20: Franc Manfried. cert ' I7r*i.
r"* š»	Anton Krištof, cert. 626;
—	Anton Prše. cert. 677. — Julij P> ■. ! cert. 86B: — Franc Cvetan, cert. 1621. j— Ivan Zapore".*- cert. 1625. — Mihael i t--H^tof. cert. 1SC0. — Tvan Zadel, cert
1970.
1 • 1 dr. s«.	Karol Telban, cert. i
1342. — Tvan Paludn.tak cert. 1917. Od dr. št. 27: Ivan Honwn, cert. 1655. Od dr. St. 2«.: Pavel Sabec. cert. Od dr. št. 3]: Ivan Ruršec, cert. 65$. j
—	Leon Ceriii, cert. 1146. — France Žele, cert. 1S80.
' t'.i dr. št. 33: Andrej Kans. cert. .1866. ! Od dr. št. 37 Franc Znidaršič-. cert. i 152S.
od dr. št.	Ivan Oebin. cert. 168f?.
Od dr. št. 41: Josip Frank. cert. 1761.
—	France Juh. cert. 2199. — Jakob Že-; le, cert. 2196. — Anton Fink. cert. 1809. ; Od dr. št. 42. Maks Oalletti, cert. 1979. I — Franc Novak, cert. 1945. — Ivan Me-! srtič. cert. 1C01.
Od dr. št. 44: Franc Rebolj, cert. 403. i— Josip Skrle, cen. 1559. — Jakob Xo-; vak. cert. ? ?
i Od lir. št. 47: Rudolf Božič-, cert. 1596. | , Otl dr. š». 49 Mnrtja Pihne. cert. 2077.
—	Franc Dobrotinšek. cert. 21 lC. — 1-1 "[van Oin-r. cert. 2117. — Antort'Štrukelj, i
j cert. št. 212S.
ODSTOPILI:
! ft^ dr. ft. 20. Anton Zore.-cert. 2312. !
ČRTANI:.
t Od dr. št. 1 S*efan Calu\ cert lOOf!. "I f>«i dr. št 11 Kudolf Dolenc, cert. ? ? ; CM dr. št. 14 Ivan Svab, cert. 614. Od dr. St. 15: Josip Moreta, cert. 775. Leopold Morel a, cert 39«. — Jakob Arh, cert. 1398.
i Od dr. št. 23. Josip Škrjanec. cert. 1861.
j Od dr. št. 26: Ivan Relihar. cert. 1331.
j Od dr. št. 41 Ivan ZlherJe, cerf 1420. j . Od dr. št. 42 Franc Stefančif, cert 1568.
!	ZOPET SPREJETI:
K dr. št. S. Ivan lterlič, eert. 220. K dr. št. 1 i. Franc Mavretič, cert I960. K dr. St. 44 Franc Košir, cert 1548. } K dr. št. 50 Avgust Chelesnik. cert. 2127. — Antoii šraj, «e.rt. 2130. — Mar- i j tin Drnovšek, cert. 221S.
!	UMRLI:
Franc Vegant, eerL 1536, clan društva | | "Orel" štev. 40. umrl dne 5. januvarja: 1912. vzrok smrti: arena boleezn.
'POMOTOMA PRIOBČEN t ZA MESEC* I	DECEMBER.
Jelovfan Josip, član dr. St. . 34 cert. { j 1072 Jelovčan Franc, eert. Iu75 kot čr- j tana.
! Josip June, Clan dr. št. 5. cert. 1805, kot ' cdHtopil.
SPLOŠNO GLASOVANJE. Klede nameravanega društva v New A-I .evaudi ia, I'u. se je udeležilo 45 društev j glasovanje, ter eo glasovala sle'Iece.
ZA sprejetje v S. D. P. Zvezo 38 društev, PROTI apreejtju v S. D. P. Zve-i.o pa 7 društev, skupaj 45 društev, toraj se to društvo ne sprejme.
t -T,
VSEM CENJENIM KRAJEVNIM TAJ-- NI KOM NA ZNANJE,
Ko sem upeljal nov siftem poslovanja, . l:s teri bode odgovarjal vsem oddelkom pri oi-gunizaciji, mi je dalo veliko posla j predno sem vse to zamogel izvršiti. Naj j !™i < blagovole oprostiti . ako je katera' .Livar nekoliko zaostala, upam, da v (ki-atkem času nastopi lepo in redno po-jSlovanje med krajevnimi društvi in glav-jnim uradom. Istotako bodem pričakoval j tudi od tajnikov krajevnih društev, da | ini bodo točno pošoeevali ■ vse pfemembe ! P»'l istih, osobito priporočam, da vsaki .tajnjk.naj točno i>i vestno izpolni mese-: čho ijoročllo. ker to je največje važnosti j ::a Rosiovajije. Velikokmt katero društvo | člana suspendira, črta. ali da sam od-i stopi itd, ter ga ne javi po mesečnem poročilu, vsled tega pridemo z številom via t <■-■■ pr! '"ste-m društvu v navskrižje, f tilecie iM-ijuvjenJa golnikov mora biti ! V.sjJka prva listina, to je "DOCTRORS ^CERTIFICATE-! po obolenjeu ali prijav-j Ijenju bolnika .društvenemu tajniku iz-: roč-ena ter po Istemu poslana v glavni u-rad v teku 15. dni. Velikokrat se pripeti, da Je član že ozdravel in šele po pre-! teku enega meseca se izmisli ter jo od,-i da ali pa pošlje društvenemu tajniku. .Vedite da se take bolniške podpore po j naših pravililih ne nakazujejo, in vsak .člari, kateremu Je koj/do bolniške podpore, naj se drži reda in predpisa, saj je | lahko vsakemu j-asumljiv. j Pri nakazovanju bolniških podpor, je ! fas raerodajen, od fasa, ko se bolnik
javt pri društvenem tajniku, pravila str. 22. točke 2. 3. 4, 5. itd. so dovolj Jasne po katerih se izvolite ravnati v tahth
j plučaJib. To blagovolite pojasniti vsakemu članu, da ne bo nepotrebnega ne-■ zadovoljstva.
Avstro - Amer i k a s* s k a črta
[preje bratje Cosulichj
•aiprlpravaejsa in najceotjša paroDrodna črta *a Siavsnc: tn Hmft
Novi parni k na dva vhaka "M**tha Washington
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reiser
Cene fciaili listov b New Yorka za KIL reatoj 09
Vsi spodaj navedeni novi paro-	TBSTA ____ ____
brodi na dva vijaka imajo , TTTU.T ..............................35
brezžični brzojav: .........................-----......-	35.tti
alice, laura, brekb.....................................................35 0c
mabtsa^washington,	-zagkeba........................................
kablovca.....................
i KAJsWnANZJ08EF L	^
odpluje prv» iž New Torto dne	U' • -BED dp
, . 20. aprila 1912. *	TESTA ali REKE: Martba Washington $65.0o, druei $50 do $60.
Phel;« Bros, & Co., Gen. Agent«, 2 Wa»hin«ton street, new york. /f;' " •. . : - . i ■
V	zadnjem času sem prejel tudi neka-	: tf-re pritozb<> posameznih članov, da se	: Jim krivica, it ud i pri njihovih druMvih. Z	i takimi zadevami Jlavni tajnik nima nič	< posla, take zadeve naj si druStvo samo	i reži alt pa naj se obrne na glavni porotni odbor S. D. F*. Zveze, kateri Je postav-	1
Ijen v te svrhe.	,
Nekatera druStva niso poslala Se imenik in naslove krajevnih uradnikov, ter i kateri dan oziroma nedeljo v mesecu i- I i majn svoje seje. Prosim iste da to store':
kakor hitro mogrot-o. ker to mi veliko o- j
lajša moje poslovanje. Bolje je tudi v i vseh 02lrih ker je vsakemu razvidno v | imeniku, kedaj da isto društvo zboruje, i:
V	ostalem pa rii>oro<"-am vs=em urad- t nikom in čLanom S. D. P. Zvezo, da de- I 11'jejo v prid in dobrobit naSI orpanizti,- ' rt ji. ter za napredek in p ros v rt o naše- j rini narodu	'
7. bratskim pozdravom
Viljem Sitter,	i
glavni tajnik. |
-o--j
ZAPISNIK	|
seje glavnega odbora S. D. P. Zveze, ' dne 16. februarja 1&12.	i
Pričetek seje ob 6.30 zvečer. P.ili so novzoči odborniki: Mihael Rovanšek, Ja-! kob Kočija n, Viljem Sitter. Alajz Bav- • dek. Tvan Pa jk. Ivan Brezovec in Andrej Vidri h.	;
Brat predsednik otvori sejo, to.'nn o zgorej označeni uri. na to vpraša tajnika. kaj da imamo danes važnega za re- ; Siti Brat tajnik pojasni, da je več stva- 1 l-i za reSiti, glavna stvar pa da so raču-' ni.	^ i
Tajnik čita pismo od dr. St. S. nr>nnSa- ; | joče se radi br. ^-ank Ktariča. Ore se radi bolniške podpore, koja mu je bila preložena radi nezadostnega časa biva-! nja v Zvezi, namreč 5e ni bil član 90' dnij. Vname se debata, po kojiej koncu se sklene na predlog brata Pajka, da se i ne izplača podpora, nko pa izkaže št. nolioe icert). da je hil F1. Š. Man Zveze SO dnij. potem seveda, ako se je vedel po pravllah. Je opravičen do podnoro.
Ta j. Čita pismo dr. št. 9. V pismu prot^i br. Feliks Volč-ko d.*i bi mu se iz-; Plačevala podpora se nadalje in to na rn-<"un snii-tnine. (Br. Feiir.« VoKko je bolan že nad leto dni i) no $1 — na dan. kakor do sedat, ter kolikor bod.- vz'1 podpore. za. tolfko hode njegova smrfnina krnjSn. ozir. dobe toliko manj njegovi de-' jiltVi ako umre. v shičaiu pf. da ozdravi. • bi hil Se nadaje rad ."lan Zveze in pml i krajSo smrtnino ter premembo oporoke. ! Vname se d-bata. koje se vdeleže vsi j končani dehati, d.- se ravnamo po nra-vilah. Predlog podpiran po br Iv. Brezovec-u. Er. Jakob Kocjan e« dodn k j nredlofju. da se mu izpiar-a odpmvnina. • jako jo neozdravliiv. ter p-^-ehu ;>o pra*. ! vi In h r»l ti čiri n Zveze	.i.lr pa lahko
j voli. dn se nui da "'ur-.'ivnlna. v ohro- » ( kih ali tnkc»j. .Nko	mu .lennr hr-ri.f
se samo hruri. član Zrey nrepehn l.ili 7. dnem ko je spoznn n »m-'Ir" ■■'!:v:rn ' Pred lop- hr. Pajka in dodatek" r. >.-!:« • :] >r<- i«-t:».
! T: inii- čin nismo dr. št TC n z->levi br. ; ? Onla. Dri'štv..|)i tajnik zahteva v ime ) »iu brata fUila. d:< se nai mu iapluč;. I odpravnina. r>li nai se nn k:.k driin na-, ukrene. K^r se je že o lem rjizprav-. lialo in ni prišlo do zaključka, st ivi i r.1 Pajk predlog, dn se zadevo r»-.ši. Po krajši debati s-* sklene sos."i«ri d- rr>o>a i»avni tajnik	1 i v voi»=»ni krni brc»a
Ouljp na merodafno m»sto za noiasni-i-> radi nie»ove starosti in to radi dvomljive st.TOsti.
V sobo stoni Jos. Kviboda. Za vston nrosi brat Pr." nk Šega. član dr. št. 1. Vs-ton se mu dovoli. ! Dal>e čit.-i t^.inik pismo dr. šr. if v zadevi brata Ignac Kofičak. Brat Pn^k predlaga da se mu izplača. jKKlooi-a. toda •
tako d- bi d«>hj« noiovico bolntk. nolo-vico. pa zdravnik, k.-ijti z zdravnikom ml nimamo v takili slučaiih nič rovoriti. • Opomba pisrt»: Sj.ioh p;i priSIo ' ko dvcrnliivo zdr^vHerie na uho. t^r da je dotični zdravnik bolniku zi-n^ial na-mesto ozdrnv^i i P^ed'og ' podpiran po bratu And. Vidrih in br. Jal'.	1
Snrejeto. Društvu se pa nnro^i. da no- 1 5lje bolniku v l olnišnico bo"ni."ko na-j kaznico. ka jo zdravniki izpolne>o.
Br. Sitar stavi vnrafanje kaj iz I "icami. kole £o pr-stopil*- že pre«' d-uro [konvencijo? Brst Pajk stavi j.redlog, da ■ koja ima £e prošnio v glavnemu uradu, j so isle veljavne le do 1. nnrtlp. Pred-I'os- podolr^n i*> snreiVt. (Dodatek pisca: 1 Take članice, koie so :"e vpisa re v dru-| Stva in so bile zdravniško preiskane, ter niso Se plačale pristopnine, naj to store ■ -»i' o t 1-er i'to	aprilu so take pro-
!šnie rs»zveliavljene.)
T~inii* čita ))i«m t-inika d't'stv? f-t.
Društveni tn irik vnmia radi nekega •-ojokr! ko.ii i« lil svo'eč—cno ij<»J^n. to-d.-t sedoj ,1e.»lrav. kar tudi zd-avnik »>o-trdi. da je sedai "p»>Polnoma zdrav. Rs«di ; teg.T. vnrašf drušl vn. se li sme dotičnika snre»eti. Pklene Fe d:> se sprejme. Jiko ga zdravnik snozna zdravim in da isto po'rdi vrhovni zdravnik.
ilip^W pismo dK St.	»-lede Jožefa
'.avrič-i. radi odvzetja bolniSke podpore. Ta zadeva se d.t pcolnomu <*Hvr".
Drugo pismo dr. št. 23 od br. Frank Krn I j se odd;1 porotnemu odboru. ^ Pismo dr. št. 3g n a n aša jočf^se^__na
zadevo Karol I.avička, koji je bil črtan, za časa, ko je bil črtan se je ponesrečil tej- potem pristopil nazaj v društvo. Sedaj društvo vpraša, kako s tem članom urediti, je li opravičen do podpore ali ne? Brot Jak Kocjan predlaga, da ni opravičen do podpore, ker je zbolel za časa črtanje. Podpirano in sprejeto soglasno. <Dodatek pisca: Vsi člani Zveze so pro-
seni da vpoštevajo pravila stran 32, 33
lin 34-in to dokler so zdravi, da ne bode
nepotrebnih neprilik).
| Itrat S(-s::l vpraša, li sme tudi govoriti
( med brati. Da se mu beseda.
| Pismo tli-, št. 21 tikajoče se računov
i med društvom in Zvezo. Zado\o reši tu j -
j nik. Zadeva dr St. 13 s,- da tajniku.
j Brat Jos. Svoboda poroča o z;t<levi u-mrlegn. b«-ata Jožefa Sila, koji je bil
dlan dr. St. 4. Vname se debata, koje se vdeltie vsi zborovalc-i. Po končani debati se, kakor ie na zadnji s«ji sklene, da se to prepusti prihodnji konvenciji v razrešltev. Ilrat T*ajk poroča, da je Zveza zopet naročila nekaj znakov, posrečilo pa se Je jidobiti nekoliko ceneje, zatorej se bodejo tudi ceneje prodajali. Se vzame na znanje in odobri.
Tajnik in blagajnik predložita Zvezine račune. Ker se pa računi ne vjma.io, se tie pride do zaključka, pusti se. da se stvar nziš.-p in pride do točnosti.
Konec seje ob 10.20 zvečer.
Alojzij Bavdek, zapisnikar
Opazka stav.-a: Vsled poflohne pranje zapisnik.trja. dobesedno nantavljeno.
Kje je MARIJA MODIC? Doma [ | jp iz Velikih H\ok štev. -iS ua j Kranjskem. Slišal sem. da je j j pred nedolgo prišla i;, staro do-i | raovine. Prosim eeniene roja- j ! ke, da mi javijo nje naslov, sili j naj se mi pa suma javi. - John ; Rudolf. Box 31. Lobelia. W. j I Va.	*	(29-2—1-3 > 1
j POTREBUJEM KROJAČA
j v starosti od 20 do 3T> let. ki je jzmoiten popravljati in likati oble-ike. Plaea jio zmožnosti nioža. De-|lo je stalno.
John PdaŽir. 12!»7 Prior Ave.. St. Paul, Minn.
1	(2-5—3)
\	F^ Velika zaloga vlna Ira žgan]«.
MaHja Orfll
Prodaja belo po..............70c. gallva
Smo rino po.............50c. "
Droiatk 4 gaione ta....................911.00
Britjevec 12 steklenic za...............fllCO
4 gal. 'sodCrk) za................i
Za ihi)i:o ii^rm'hr plprrofti
v	MARIJA ORILL.
i 8308 ^t. c»«ir Ave.. IV. p.. Clove »ndt O
C0MPAGN1E GENERALE TRaNSATLANTIQUE,
1-V«nc skm pni* ibriijn.i Ji'uih•«. i	Dtre«tn^ ^rtf«
jo Hit vre. Pariza, Švncc, In-.irrto«^ in Liubmne.
pt»r, lik < r« - •.
j. «»vd	v'	a n \	'LVultK^HK"	% • iJKv:"«;
t-*o**cri» parnlkl aoi "LA 8HE1AGNE" "LA GA5COGNE" "CHlCACCy o« dv« vij»k».
Qlavoa ngcncija: 19 STATE STREET, NEW YOKK,
corner Pearl St., Cbeaebruugh Baildittf
Pamiki odplqjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkili b prutaoiič« it«t. 57 Nortfa River in ob sobotib pa iz pristanišča 84 Nortb River, N. Y.
,*LA SAVO",K 7. marca 1IM2. &LA TOURAINE 28. marca 1912. j*LA PROVENCE 14. mar. 1912. -LA SAVOIE 4. aprila 1912. '*ESPAGNE 21. marca U»12. "LA PROVENCE 11. apr. 1912.
POSErHA PLOVITBA V HA VMS:
Pa rn i k ROCUAMBEAU odpluje spomala 57 2. marca ob 3. uri pop. Parni kN I AG AR A odpluje s pomola S4 dne 14. marca ob 3. tiri pop jParnik CHIC AGO odpluje s pomola 57 dne 23. marca ob 3. uri pop. ! Parnik R0CHA3IBEAU odpluje s pomola o7'dne 30. ninrca
i	'ta'" TV—d« r« r K *•*)<> v* m tmilo M Iva «tMk(