J -:: I RAVNATELJ TMkl fr» l-Ttr: (G. CL Ihrobte » t %—t otio Mo L 75.—, t __ 90 wtoL — Otflasaiaa m 1 trjonk« in obrta« oglaM L 1 L 130, otfUae denarnih M na prri strani L X— I J V Vrsto, « P«MK, 22. Jnllla »27. Številka 30 mi Letnik Lil EDINOST Usedniltio in npravniMroi Trst (t), ulica S. Fnncesco fAnU JO. Te-lafan 11-57 Dopisi na) m potikajo itkijtično aradniitvu, oglasi. rekia-b d«nar pa npramiitva. Rokopisi m ne miljo. NcfalnkitMn •o mm ^rejamajo. — Lati, zaloiba to tlak Tiskarna «£tHnost».' t O o r i c 1: olica Otoni Cardned SL T, L n. — T«UL It 3311 Glavni b odifvvocai vraldk: pni FOfp Parto. v flarodne avtonomno KoroiKlb Slovencev Kot so naši čitatelji že obve-fcčenL so koroške nemške stranke vložilo v koroškem deželnem zboru zakonski predlog o tako-Smenov^ii narodni avtonomiji za tamkajšnje naše brate, slovensko narodno manjšino na Kolikem. Nemški tisti v Avstriji so objavili to vest »rečej šumno ter io predstavljali kot velik m pomemben dogodek v zgodovini narodnih manjšin. Se posebno se je naglasala moralna stran novem sakona, kajti s svojo silo dobrega zgleda da bo moral izsiliti posnemanje tudi po drugih državah, posebno tam, kjer se nahajajo nemške narodne manjšine. Skratka: nemška «na-klonjenost in radodarnost* napram Slovencem v kulturnih stvareh naj bi izzvala povsod drugod, kjer se nahajajo narodne manjšine (posebno nemške), nekako silno gibanje v prid narodnih manjšin v smislu gesla: Nazaj k narodnim samoupravam! V Čem obstoji ta naklonjenost in radodarnost koroških nemških strank napram tamkajšnjim Slovencem, je našim Čitateljem tudi že znano. Ustanovi se za koroške Slovence narodni kataster, v katerega bodo sprejeti vsi Slovenci, ki se prijavijo in ki so nad 20 let stan. Vpisovanje se bo vršilo vsako leto skozi 14 dni. Vsi Slovenci narodnega katastra bodo tvorili slovensko kulturno občestvo, ki se bo delilo v posamezne šolske občine. Po vseh občinah, kjer bo vsaj 40 šoloobveznih otrok takih s tari še v, ki so se vpisali v naredni kataster, se ustanovi slovenska šola. Slovensko narodno občestvo bo imelo svoj šol-sko-kultumi narodni svet s sedežem v Celovcu, kateri bo imel med drugim tudi pravico pred-tesrati v imenovanje učitelje na slovenskih šolah. Učitelji bodo morali biti v načelu avstrijski državljani, a dovoljene bodo v tem oziru tudi izjeme. Stroške za tako ustanovljeno slovensko manjšinsko šolstvo bo nosil koroški deželni zbor. To je glavna vsebina zakonskega predloga, ki ga proučuje sedaj pravni odsek koroškega deželnega odbora, da mu da končno obliko. Tudi med našim ljudstvom je vzbudila to vprašanje precejšnje zanimanje, saj smo tudi mi narodna manjšina in poleg tega istorodna manjšina- s koroškimi Slovenci. Kot taki pozdravljamo vsak pokret in vsako pobudo, ki bi utegnila približati narode in države pravilni rešitvi manjšinskega vprašanja. Tudi ni nobenega dvoma da predstavlja narodno-kultur-na avtonomija eno izmed možnih resnih podlag za dosego tega cilja. Toda tu se javlja sam ob sebi tehten pridržek. Jasno je namreč, da more biti kaj prida le taka narocLno-kultuma avtonomija, ki v resnici nudi trdna jamstva za čim uspešnejšo tudi praktično udejstvitev ina-čela avtonomije v vsem šolsko-kuM urnem ob segli take ustanove. Če promatramo sedaj načrt v -»roških strank s^ tega vidika, moramo priti — žal — do zaključka. ki bo vse prej nego tak, da bi mogli pozdraviti pobudo koroškega deželnega zbora kot nekako odločilno dejstvo v zgodovini razmerja med vIel-dajočimi narodi in narodnimi manjšinami. Predvsem se vsiljuje vprašanje: čemu na-'odai kataster? Mislimo, da jc odgovorila na to vprašanje že dunajska «Neue Freie Presse», ki je pihala v svojem poročilu o tej stvari, da se hoče dati z novim zakonom samo onim Slovencem, ki so *nalionai-siowe» nisehn (narodni Slovenci) možnost, da pridejo do svoje šole. KultuT*na avtonomija torej že vnaprej ni preračunjena na vse Slovence, temveč le na oni del, ki bo imel praktično možnost, (ne zakonito pravico, kakor bo formulirana na papirju), t. j. dejansko svobodo* da se bo mo gel v koroških razmerah tudi v resnici prijaviti v kataster. V kateri «ka£aster» pa pridejo potom vsi oni Slovenci, ki niso «na£ional-slowenisch», temveč na pr. «sozialdemokratisch-slo-SPenisch»? ; Tako se nam predstavlja usta- navljanje slovenskega kulturnega občestva p»o*om katastra, t i z drugimi besedami potom nekakega novega ljudskega štetja v resnici kot sumljiva hiba celega načrta, radi česar nikakor ne bo mogel zadovoljiti koroških Slovencev. Istotako mu tudi neprizadet in pravicoljuben gledalec ne bo mogel priznajti one moralne vrednosti; ki bi jo sicer imel, če bi se z njim uvajal povsem naravni «kataster« . koroških Slovencev, če bi — z drugimi besedami — enostatvno določal, da tvorijo vsi koroški Slovenci brez, razlike eno Jenoino kulturno občestvo, ki ima pravico do slovenskih Šol in naj jih po zakonu dobi in ima. Le taka narodno-kulturna avtonomija pa bi mogla biti koroškim Slovencem v resnici koristna, a na drugi strani Avstriji v upravičen ponos. Matiji a&cljsbl bAu za nadzorovanje cen RIM, 21. Načelnik vlade je sporazumno z ministroma za finance in za narodno gospodarstvo izdelal dekret, s katerim se ustanavlja korporativni akcijski odbor za nadzorovanje cen, stroškov in plač. Odbor bo deloval pod neposrednim nadzorstvom načelnika vlade. Svoj sedež ima v ministrstvu za korporacije. Tvorijo ga minister in državni podtajnik za korporacije, državni podtajnik ministrstva zai narodno gospodarstvo, glavni tajnik fašistovske stranke, tajnik narodnega sveta korporacij, generalni ravnatelj profesionalnih udruženj in po en zastopnik ministrstev za notranje zadeve, za finance in za narodno gospodarstvo. Odboru bo predsedoval minister za korporacije, v njegovi odsotnosti pa drž. podtajnik. Odbor bo skrbel za enotno postopanje v vprašanju cen, stroškov in pia-č v zvezi z valutno politiko, v kolikor spadajo taka vprašanja v kompetenco ministrstev za korporacije, za notranje zadeve, za finance in narodno gospodarstvo, m v kolikor spadajo v delokrog profesionalnih udruženj in fašistovske stranke. Odlok za ustanovitev tega akcijskega odbora je prinesla sinoči «Gazzetta UfficiaJe». Korporativni akcijski odbor za cene, stroške in plače je že konstituiran z imenovanjem kompetentnih višjih državnih funkcionarjev. Jutri se bo odbor prvi krat sestal. Olsltaoe nuoznlčCTjem Odredba finančnega ministrstva RIM, 21. (Izv.) Finančni minister je izdal novo naredbo glede nakupovanja deviz. Ta naredba pomeni znatno olajšavo uvozni-čarjtm. Mnogokrat so trgovci prisiljeni poravnati inozemskim dobaviteljem deloma ali v celoti fakture za blago, ki še ni prispelo v Italijo Zato tudi ne morejo predložiti bankam vseh onih ii stin, ki ,im dajejo pravico va. nakup tafik č.eviz. Da se t sani ne io statku odpomore je finančni minister sporočil kompetentnim bankam, da smejo na lastno odgovornost odstopiti takim trgovcem potrebne devize. Vendar pa so ti trgovci obvezani predložiti naknadno predpisane listine ozir. vrniti tuje valute. Novi predsednik izvornega zavoda RIM, 21. Na mesta dr. Alberta Pirellija, ki je podal iz že znanih razlogov ostavko* je načelnik vlade on. Mussoiini imenoval za predsednika izvoznega zavoda on. Gvidona Junga. Strokovna a draženja mm smolo trgovati RIM, 21. Načelnik vlade je kot minister za korporacije razposlal vsem konfederacijam in avtonomnim federacijam okrožnico, v kateri jih opozarja* da profesionalna udruženja v smislu čl. 7. «Listine dela* ne smejo trgovati, delati reklamo in propagando oz. posredovati v prid enemu ali drugemu bitju, zavod/U, trgovini ali privatniku. Cigarete «E)a» RIM, 21. (Izv.) V kratkem bodo prišle v razprodajo nove cigarete «Eja», ki se bodo po kakovosti in zunanjosti po vsem razlikovale od cigaret isteg atipa, ki so se že prodajale. Železniški tarifi RIM, 21. (Izv.) V gospodarskih krogih pravijo, da se bo čimprej izvedla revizija železniških tarifov. Po bitki za reva-lutacijo lire bi bila taka revizija nujno potrebna; to predvsem radi vprašanj, ki so v zvezi s proizvodnjo in prometom. Iz mnogih krajev se oglašajo taki, ki bi radi videli, da bi se revizija izvršila s primerno Širokogrudno stjo. Pri tem nagla-šajo. da bi izdatno znižanje tarifov samo koristilo državnim železnicam, saj je znano, da se promet poveča, če so prevraii stroški manjši, in bi bili radi tega tudi dohodki državnih Železnic večji. Pri generalnem ravnateljstvu drž. železnic pa baje niso povsem istega mnenja in so mero-dajni krogi vsekakor zelo rezervirani. Po novih tarifih M 9e dohodki zmanjšali spet za 10 milijonov lir. In pomisliti je treba, da so se radi olajšav, ki so se dovolile v preteklem mesec«, že znižali dohodki državnih. Železnic in sicer za približno 70 milijonov lir na leto. Proglas romanske Me Proces prati komunistom iz Imele RIM, 21. (Isv.) Pred posebnim tribunalom za obrambo države se je darvi pričel proces proti komunistom iz Imole. Na fca-tožni klopi sedi 19 oseb. Zagovarjati se morajo, ker so obdol-ženi, da so — združeni v prevratničko organizacijo — hoteli potom oborožene vstaje spremeniti ustavo držaive in obliko režima. Ob dolženi so tudi, da so bili člani organizacije, katere namen je bilo hujskanje k sovraštvu med socialnimi razredi. Na dopddanski raspravi so se preči tale obtožnice in zapisniki. sestavljeni tekom preiskav. Obravnava se je nadaljevala popoldne z zaslišsrvanjem prič. Kot prvi je bil aai obtoženec Oemetrij Maszini, ki je trdil, da je nedolžen. Priznal je samo, da je bil od 1. 1925. do 1926. član komunistične stranke. Tudi drugi obtoženec Limoni Alojz je zanikal vsako krivdo. Rekel je, da ni nikoli slišal govoriti o kaikšni zalogi orožja, ki naj bi služilo za oboroženo vstajo proti državnim oblastem. Vpisal se je v komunistično stranko leta 1920, takoj po livornskem kongresu. Zaslišali so se nato še drugi obdolženci, ki tudi zanikajo sleherno krivdo, čeprav so oblasti proti njim nabrale mnogo obte-žilnih dokazov. Svdoreja RIM. 21. (Izv.) cclnformatore del-la Stampa» pravi, da je svilodni urad ministrstva za narodno gospodarstvo že dobil poročila iz rajnih krajin o uspehih akcije za pospeševanje sviloreje. V prihodnjih dneh se bo sestala posebna komisija, ki bo med drugim razpravljala tudi o razdeljevanju nagrad. _ Telefonski tarifi RIM, 21. (Izv.) Prometni mini ster Ciano je imenoval komisijo, ki se bo pečala z vprašanjem revije telefonskih tarif. Hud vihar ha otoka Formosa TAIHOKA (Formosa), 20. Strahovit vihar se je sprožil v soboto zvečer nad Formoeo in deloma še sedaj divja v severnem delu otoka. Vihar je povzročil mnogo škode in je zahteval veliko število človeških žrtev. Po dosedanjih vesteh je 16 mrtvih in kakih 100 ranjenih. Veliki nasadi sladkornega trsja so bili opustošeni. Pokolj v Opotalu v Httirfl NEW-YORK, 20. Tukajšnji listi prinašajo m komentirajo vesti, ki prihajajo iz Nikarague in glasom katerih so ameriška letala pobila in razgnala 500 vojakov nikaraguajskega generala San dina. Obležalo je mrtvih 360 ljudi. Na kongresu panameriških lafruristov so se vršile povodom te vesti burne protestne razprave. Ameriški zunanji minister Kellog je utemeljil nastop ameriških čet v južno-ameriški republiki z nesoglasjem, ki ga kažejo tako nikaraguaj ski konservativci kot liberalci napram generalu San dinu. smrti kr*I}a BEOGRAD, 21. (Izv.) Romun* ska vlada je izdala sledeč pso-glas na narod: «Ronxuni! Prvi kralj velike Romunije je preminul po težki bolezni in je prerano končal najslavnejše vladanje, ki je u-resničilo stoletne sanje našega naroda. Ko je kralj Ferdinand stopil na prestol, je obljubil pred narodnim predstavništvom, da bo dober Romun. Njegovo Vladanje je dokazalo, da je svojo obljubo docela izpolnil. Neutešeni v oplakujemo dan >mrti največjega in naj blažjega tomrma. Nikdar ne bomo mogli pozabiti, da ni bilo žrtve, ki je kralj Ferdinand ne bi storil za svojo državo. Bil je neomajen v vojni, dober in moder v miru. Z neomajno tadanostjo napram dinastiji in s spoštovanjem napram ustacvl se moramo z ljubeznijo in zaupanjem v usodo domovine in kralja Mihajla ze-diniti in zastaviti vse svoje sile, da se zagotovi sijajna bodočnost velike Romunije, tako globoko užaloščene.* Ho stasit v tolaifim m bo vršil v soboto BUKAREŠT, 21. (Izv.) Po vsej Romuniji je odrejeno narodno žalovanje. Vse veselice, svečanosti, gledališke in druge predstave so do nadaljnjega prepovedane. Gostilne in kavarne smejo biti odprte samo do polnoči- Vojni minister je izdal proglas, v katerem opozarja prebivalstvo, da se bodo izjemne dotočbe /hbsednega stanja najstrožje izvajale, in svari posebno pred razširjanjem neresničnih vesti. Vsa držaivna poslopja in važne prometne ustanove je zasedlo vojaštvo. Povsod so izobešene žalne zastave, v cerkvah se darujejo maše zadušnice. BUKAREŠT, 21. (Izv.) Pogreb romunskega kralja Ferdinanda se bo vršil v soboto ob 8. uri zjutraj. Truplo so včeraj prepeljali iz Kopišta v Sinaji v palačo Kotroceni, kjer je bilo položeno na mrtvaški oder. Bal zamaranje je izvršil vse-učiliški profesor dr. Minovici. V soboto bodo prepeljali truplo v Curto des Agres. kjer bo položen v kraljevo grobnico. BEOGRAD, 21. (Izv.) Iz Bukarešta javljajo, da je v Bukare-štu proglašeno obsedno stanje. Sožolne brzolfloke predsednika jugoslavenske narodne skupščine BEOGRAD, 21. (Izv.) Predsednik narodne skupščine Marko Trifković je odposlal predsedstvu romunske narodne skupščine sožalne brzojavke. Enaka brzojavka je bila poslana predsedstvu senata. Razen tega je Marko Trifković odposlal sožal-no brzojavko tudi jugosloven-ski kraljici Mariji. BEOGRAD, 21. (Izv.) Ministrski predsednik Velja Vukičevič in dr. Kumanttdi sta se kralju peljala nasproti do Vinkovcev. Načelnik vlade je vzel s seboj ukaz, da se kraljevska oblast prenese na vlado za čas odsotnosti kralja ter da se na mesto ministra dr. Mijovića in Ninka Perića, ki odpotujeta v Buka-rešt, določita kot namestnika ministra Sumenković in Velja Popovič. ifllounle on rimskem dvoru sadi smrti kralja Ferdinanda RIM; 21. (Izv.) Kralj je odredil 15-dnevno žalovanje na dvoru radi smrti romunskega kralja Ferdinanda. Žalovanje se je pričeio včeraj. Rimski guverner knez Poten-ziani je poslal županu Bukarešta brzojavko, v kateri izraža povodoirv * smrti kralja Ferdinanda najgloblje sožalje v svojem imenu in v imenu meščanstva. Vest o kraljevi smrti je prinesel v Vatikan romunski poslanik; sporočil jo je vatikanskemu državnemu tajniku kardinalu Gasparriju, ki je takoj izrekel svoje sožalje. Kardinal Gasparri je nato sporočil papežu; Piju XI. to tužno vest, ki ga je iznenadila in užalostila. Na pobudo romunskih poslaništev pri Kvirinalu in pri Vatikanu se bo jutri v grtko-ro-munskem kolegiju vršila sloves- na mafictt-zadušaica, katere se bodo. poleg rasnih zastopstev, udeležili tudi vsi člani diplomatskega zbora. Jugoslovanska demokratska stranka BEOGRAD, 21. (Izv.) Danes ob 10. uri dopoldne se je sestal k svoji seji izvrše val ni odbor Jugoslov. demokratske stranke. Popoldne se je nadaljevala razprava. Zunanji minister dr. Ma-rinkovič je predlagal, naj se dne 23. ali 24. julija vrši seja širšega odbora Jugoslovenske demokratske stranke. Predlog je bil sprejet. Predvsem pa bo treba počakati Davidoviča, ki se namerava podati na agitacijsko potovanje. Novinarjem je Davidovi izjavil, da se namerava podati v Tetovo. Udeleženci so povedali novinarjem, da so na seji izvrševal-nega odbora Jugoslovenske demokratske stranke razpravljali o strankarskih zadevah. Davi-dović je izjavil, da je vse v redu in so vse nasprotne govorice in verzije, ki krožijo med političnimi krogi, brez vsake podlage. Odgoror nemfke elade na belgijsko noto o trditvah belgijskega vojnega ministra BERLIN, 21. Agencija «Wolff Bucaji» sporoča, da je nemški poslanik v Bruslju izročil Van-derveldeju odgovor na »memorandum* belgijske vlade, v katerem je podal belgijski vojni minister Broqueville pojasnila glede svojih izjav o nemški državni brambi. Nemški odgovor zavrača informacije, na katerih so temeljile Broquevfllejeve izjave, kot neresnične in brez podlage. V ostalem pa pravi odgovor, da je napačno soditi razoroženo Nemčijo kot nevaren element, proti kateremu bi se moraio energično in resno postopati. Nemčija je v startu dokazati, da so vojne oblasti tekom poslednjih let iz vojaške službe odpustile celo manj ljudi, nego to dovoljuje versailleska pogodba. Odgovor zavrača tudi trditev belgijskega vojnega ministra, ki je dejal da zamore Nemčija na mah potrojiti svoje vojne sile. Kar se pa tiče visokega vojnega proračuna v Nemčiji, utemeljuje nemški odgovor s tem, da v Nemčiji vojaška služba ni obvezna, pri kateri so stroški za vzdrževanje vojnih sil v vsake m slučaju manjši. Nemški odgovor pri belgijski vladi ni našel razumevanja in se je ta sinoči sestala, da izdela nov odgovor na to nemško noto. _ pokop dunajskih žrtev Število mrtvih je narastlo na 100 DUNAJ, 21. Včeraj se je vršil pogreb žrtev, ki jih je v pret. tednu zahtevala dunajska revolta. Do včeraj jih je umrlo 99 nesrečnikov. Dolga vrsta krst, s srebrom pobarvanih in z rdečimi rožami pokritih se je razvrstila na velikem trgu pred osrednjim pokopališčem. In ob njih so stali ljudje, trudili in razjokani. Zaostale družine in zastopniki strank. Ob straneh pa se je dre- njala mnodKca radovednežev. Ulice In veliki trg, vse v nih zastavah. Delavstvo je ostalo pri svojenfl delu. Le v znak sožalja je bilo delo ustavljeno za 10 minut. Ob dolgi vrsti krst so spregovorili socialistični voditelj, neki komunist in zastopnik dunajske občine. Nato so bile posamezne krste prenesene ali na grobišče ali v krematorij. V naglici so se izvršili cerkveni blagoslovi. Tu je blagoslavljal katoliški duhovnik, pri drugem prote-stantovski, pri tretjem spet rabin. In nato so bile vse krste predane majki zemlji. Pa niso bile vse žrtve pokopane. Se jih čaka cela vrsta na svojo zadnjo pot. Danes je doseglo število žrtev 100. Ranjencev je v celoti okrog 600, med njimi 350 policijskih organov. Oblasti so doslej izvršile kakih 500 aretacij. Tako se zaključuje žalostna bilanca dunajskih krvavih dni. Odmeul dunajskin došodkG« v sovjetski Moskvi BERLIN, 21. «Berlingske Ti-dende», ki izhaja v Kopenhagenu prinaša dalje poročilo o manifestacijah v Moskvi, ki so se vršile povodom vesti o dunajski revolti. Manifestacija se je vršila v nedeljo v moskovski operi. Navzoči so bih tudi avstrijski madžarski člani «Kominterna» in Bela Khun. Govorniki so usmerili ost ruske zunanje politike, ki ji je zmanjkalo tal na Kitajskem proti Balkanu in naznačevali kot vreden center te propagande avstrijsko prestolioo. Velike manifestacije so se vršile tudi v Leningradu, Harkovu in drugod. Vsi boljševiški listi poveli č a vaj o dunajske dogodke kot vstajenje komunizma v srednji Evropi. _ DssodRi na Kitajskem Preganjanje komunistov - 12.000 funtov štertinepov za Borodinovo glavo ŠANGHAJ, 20. Čang-Kai-Šek in Feng-Ju-Siang sta sklenila premirje. Sovražnosti v pokrajini okrog Šanghaja so prekinjene. Kljub temu pa se položaj za Čang-Kai-Šeka razvija neugodno, ker so mu zmanjkala sredstva za nadaljevanje kampanje proti nordistom. Kot izgleda, so komunisti izgnani tudi iz Han-Kova, vendar ta vest še ni potrjena. Umaknili so se baje v Kju-Kjang, kjer se nahajata tudi Borodin in nacionalist dr. Chen. Razširjajo pa se z druge strani govorice, da pripravljajo na eni strani pohod na Nan-King in Šanghaj, na drugi strani pa se nameravajo umakniti v Kajn-ton. Tudi te govorice so zelo dvomljive. Čang-Kai-Šek je razpisal na Borodinovo živo ali mrtvo glavo nagrado v znesku 12.000 funtov šterlingov. Komentar francoskih listov o atentatu na ameriško poslaništvo v Nizzi PARIZ, 21. Tukajšnji listi se živahno zanimajo za atentat na ameriško poslaništvo v Nizzi. Kot domnevajo« so ga izvršili ekstremistični elementi in to v znak protesta proti obsodbi Sac-ca in Vanzettija. O atentatu smo že poročali. Policija še vedno ni izsledila krivcev. DNEVNE VESTI VHenJSnla MIMM Včerajšnjo številko «Edinoeti>» nam je prefektura zaplenila. O ukrepu smo prejeli sledeči odlok: Prefekt tržaška pokrajine Videvši slovenski list "Edinost* od 21. julija 1927. št. 172., ki izhaja v Trstu; Upoštevajoč, da dopis iz Gorice pod naslovom «Odredbam vsebuje — radi tendenciozne izpustitve .utemeljitve ukrepa o rekviziciji — elemente, ki bi znali razdražiti duhove ob nevarnosti za iavni red; Videvši veljavne določbe o tisku in čl. 3. občinskega in pokrajinskega zakona od 4. februarja 1915. št. 148. odreja: Slovenski list «Edinost» od 21. julija 1927. št. 172, kateri izhaja v Trstu, se radi gori omenjenega dopisa zapleni. Pričujoči odlok mora biti ob- javljen po ravnateljstvu lista v naslednji številki. Izvršitev odloka je naložena kr. k ves turi v Trstu. Trst 21. julija 1927. (Leto V.) Prefekt: Fornaciari. Naše pojasnilo Objavljajoč odlok o tem ukrepu, ki nas je nepričakovano zadel, izjavljamo, da smo dotično vest objavili na podlagi prvih informacij, ki smo jih dobili v sredo zvečer, in da nam motivacija ni bila znana. Včeraj — V četrtek — popoldne pa se je podal naš goriški dopisnik po natančnejše informacije do lastnice «Trgovskega doma», do Tr-govsko-obrtne zadruge, kjer so mu blagohotno pokazali dotični prefektov odlok, ki na sledeči način utemeljuje rekvizicijo: Jemlje se na znanje pismo iz-vanrednega komisarja za deželno goriško upravo, v kateremi ta predočuje potrebo, da se re- TU (EDINOST* V Trst«, dne 22. julija 1927. kvirira poslopje «Trgova ki dom* ter da se v njem nastanijo uradi deželne uprave, oziroma onih Javnih uradov, bitij in korpo-preci j, za katerili stanovanja mora deželna uprava skrbeti. Izdelan je že sicer defioitiven na*-črt o slstmatizaciji javnih uradov, toda nepremostljive težko-če so onemogočile zaenkrat rešitev. «Trgovski dom» je po svoji legi m sposobnosti najbolj f>r*meren za ta namen. Odobrijo se ta izvajanja in se rekvirira »Trgovski dom» za tri leta na razpolago goriške pokrajinske uprave v gori navedeni namen v smislu kr. odlo-ka-TK>stave z dne 14. aprila 1927, št. 597. _ Izvajani? zakona o BUjenjiM Občinski svetovalni urad za stanovanja opozarja, da se bo izvršilo znižanje najemnine za 10% pri vseh stanovanjih od 5 do 8 sob, in to tudi tedaj, če bi znašala po tem »nižanju celotna najemnina manj nego štirikratno predvojno svoto. IsloLako se bo znižala najemnina za 10% pri takih stanovanjih (torej pri stanovanjih, ki obsegajo nad pet in ne nad osem sob) tudi tedaj, če sedanja najemnina ne znaša štirikratne predvojne svote. Najemniki naj se čim prej obrnejo do hišnih gospodarjev, oziroma upraviteljev, da uredijo z njimi vprašanje novih najemnin, in to v skladu z novim zakona i o najemninah kakor tudi v t. .adu s svoječasnim sporazumom, ki je bil sklenjen med fašistovsko stranko in Zvezo hišnih posestnikov in kateri predvideva znižanje novih uvedenih pcvlškov za 30 V slučajih spora radi znižanj, ki jih uvaja zakon o najemninah, naj se najemniki obračajo na pretorja, a v slučaju spora radi skrčenja novega poviška za 30%, naj se obrnejo na občinsko poravnalno komisijo. Do skrčenja zadnjega po-viška imajo pravico oni najemniki, ki z najemnino, katera bi se imela plačevati od 27. avgusta 1927. dalje, ne prekašajo štirikratne predvojne svote na eni strani in ki bi na drugi strani morali plačevati od 24. avgusta 1927. dalje vsaj 2'A krat toliko, kot je znašala predvojna najemnina. Občinska poravnalna komisija zopet redno uraduje. Smrtna kosa. : it! t Iz Pule nam pišejo: Umrl je v sredo v Puli v 24. letu starosti Bogomil Cargo sin prvega kancelirja Franca Cargo pri Giv. in kaz. tribunalu v Busto Arsizio. THŽ. KMET« DRUŽBA V TRSTU ima danes ob 7. popoldne redno od- bcicvG sejo. TRGOVSKI BLAGOVNI TRG. Blagovni trg, dobavni vir mesta Trst. je v tekočih dneh pozorišče izredne živahnosti in intenzivnega dela. Skoro neverjetna bi se morda zdela trditev, da se delo na blagovnem trgu prične vsak dan, oziroma vsako noč že opolnoči. Okrog dveh popohioči priplujeia v pristanišče motorni iadrenici «Ponente» in «Levante», ki zbereta dnevno ves pridelek okolice Kopra, ki je namenjen Trstu, Blaga je mnogo — za Trst izredne količine vsake vrste pridelka so nakopičene v koših, vrečah, jer-basih, brentah, košarah in natre-sene na tla na nepravilnem četve-rokotniku na korzu Cavour. Navzlic tem količinam pa je na trgu konkurenca zelo bleda. Vzrok temu ni znan. Radi tega seveda trpijo precej cene, toda domače blago — pridelek tržaške bližnje in daljne okolice tekmuje uspešno s cenami uvoženega blaga, kar morda ni ravno tako slabo. Trg je prenapolnjen s paradižnikom. Neverjetno je, koliko tega sadu porabi Trst. Dnevno ga je na trgu 400—500 centov, ki so ob 8. uri, ko se trg zaključi, že razprodani. To blago je letos na splošno le srednje vrste in zaostaja za kakovostjo lanskega pridelka. Polagoma začenja tvoriti važen predmet trga vsakovrstni fižol. Tudi to blago ne dosega kakovosti lanskega. To se sicer še ne more trditi z gotovostjo, kajti za to blago imamo Še zelo veliko dni v tem letu. Druga zelenjava sledi zvesrto v količini in kakovosti potrebam Tr-sta Velike važnosti je tudi sadni del trga. Pomladno sadje je seveda že popolnoma izginilo In trg začenja polagoma spominjati na bližajočo se jesen. Iz brent se smejejo rde-čelične hruške in jabolka, ▼ trnek papir zavite delikatne breskve dajejo resno obličje delikatesne trgovine velikemu delu sadnega trga. Razne vrste sadja, spadajoče-ga r razred češpelj, kakor cimbarji, slive, češplje, «amoli» in «ron-glo» so kupcu v vrečah, brentah in jerbasih na razpolago. Rongio so tudi v košarah z znamko tvrdke, ki jih prideluje. Tega blaga je zelo mnogo na trgu. Skupno ga bo kakih 300—350 centov. Nov pojav na trgu je prvo grozdje, ki pa vzbuja pri kupcih še pre-precej nezaupanja. Cena prvemu grozdju ni ravno pretirana, toda tudi blago ni baš prvovrstno. Kupčije so zelo .ivahne, toda brez senzacij. Življenje trga je skoro mehanično, enolično. Cene so v primesi z lanskimi precej visoke in ne kažejo nikake tendence, ne navzgor, ne navzdol. Eden glavnih dobaviteljev za saukje Goriška, dočim dobavlja največ zelenjave Istra. Tržaška okolica pa igra tudi letos na trgu svojo navadno vlogo. Oene na včerajšnjem trsu: Zelenjava: Česen 130 lir za stot; šparglji 350; pesa rude-Ča za kuho 80—100; pesa navadna 60—100; korenje 120—150; zelje 60—70; vrzote 100—126; čebula 40—70; kumare 90; fižol v stročiu 99—180; fižol v stročju za luščenje 150—2540; ma-lancane 100—1S0; paprika zelena in rudeča 150—320; krompir 50— 80; grah (pozni) 120—200; paradižnik 30—80; radič 60—100; spinača 110—120; buče za kuho 70—1C0. Sadje: breskve 150—700; marelice 200—300; amoli 60—180; fige 80—180; jagode 550; hruške 60— 340; melone (vodne) 110—240; češplje 170—200; «rongl6» 12^—200; grozdje 200—400; pomaranče 100 lir za zaboj; limone 25—35 lir za zaboj. VeČina cen brutto per netto. OPOZORILO BUAE9M Dijaki, ki reflektirajo na podporo dijaške Matice v Trstu, naj ne pozabijo, da je rok za vlaganje tozadevnih prošenj le do 31. avgusta 1927. Na pozneje došle prošnje se ne bo oziralo. Iz tržaškega življenja Samomor neznanke. Sinoči okoli i9. ure so otroci, ki so se igrah na zemljišču v bližini občinskih hiš pri Sv. Alojziju, zapazili v globokem jarku, kakih 50 metrov od borovega gozdiča, truplo nezn ^ ženske, ki je ležalo nepremično na oveli travi. Otroci so seveda prestrašeni zbežali in obvestili o njihovem odkritju nekega mestnega stražnika, ki so ga srečali na cesti. Ta se je podal na označeno mesto, kjer je na prvi pogled spoznal, da je neznanka, zelo borno oblečena ženska kakih 45 let, že žrtva; smrt je očividno nastopila pred mnogo urami, kajti na truplu je bilo že opaziti prve znake razkrajanja. Po karakterističnem smradu karbolne kisline, ki se je Siril okrog trupla, in po steklenici, ki je ležala poleg Ve-znanke, je stražnik mogel brez žave ugotoviti, da gre za samomor. Stražniku ni preostajalo drugega, kot da je obvestil o stvari orožnike, ki so se podali na lice mesta ter ugotovili dejansko stanje. Pri neznanki niso našli nikakih listin, zato ni bilo mogoče ugotoviti njene istovetnosti. Po oblastvenem izvidu je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. Dve nezgodi psi dalo. Ko je včeraj popoldne delal pod zidarskim odrom v tovarni olja pri Sv. Andreju, je 43-letnenm težaku Pasguale Rifiliiju, stanujoče-mu v Rocolu — Molino a vento Št. 75, podla na glavo opeka, ki je zdrknila iz roke zidarju, zaposlenemu na odru. Radi udarca se je siromak zgrudil napol nezavesten in prvi hip se je zdelo, da se je zelo hudo pobil. Toda, ko je dospel na lice mesta zdravnik rešilne postaje, ki so ga telefonično obvesti* li o nezgodi, je bil Arfitli že skoro popolnoma pri sebi. Ker je pa precej mo&no krvavel iz nenevarne rane na glavi, je bil prepeljan v mestno bolnišnica, kjer je dobil potrebno pomoč. Nato je bil prepuščen domači negi. — Podobna nezgoda je doletela včeraj popoldne 28-letnega poda-jača Karla Prodana, stanujočega v zagati Cristoforo Colombo št. 7. Ko je okoli 18. ure delal v novi hiši, ki jo gradijo v ulici Regina Elena Št. 39, mu je z zidarskega odra T prvem nadstropju priletela na glavo opeka, ki je brez dvoma zdrknila iz rok kakemu delavcu. Prodan je zadobil več centimetrov dolgo, skoro do kosti segajočo rano nad desnim sencem. Siromak je dobil potrebno pomoč v mestni bolnišnici, kamor se je zatekel v spremstvu nekega tovariša. Nato je bil na lastno željo prepuščen domači negi; okreval bo v 10 dneh. Nenavadna tatvina. Predpreteklo noč so neznani zlikovci vlomili v neko kolibo v bližini nabrežinskega vodovoda, katera je last družbe, ki gradi novo cesto med Trstom in Tržicem, ter ukradli — ker drugega niso našli — 2lA kilograma smodnika, 4 kg dinamita in 150 dinamitnih vžigalnikov. Tatvino je odkril- včeraj zjutraj uslužbenec družbe Al-do Menegatti, ki je javil dogodek orožnikom — Ker je ukradel v delavskih barakah v Grijanu par čevljev na škodo deiavca Marija Breda, je b?l včeraj aretiran 17-1 etni Desli S., stanujoč v ulici Lloid. Orožniki so našli v stanovanju aretiranca u-kradene čevlje in jih zaplenili. S. je bil odveden v zapor. Vesti zjioriškega Goriške mestne vesti Premestitev Premeščen je dosedanji konzul dvainšestdesete soške legije milice cav. uff. Enrico Francisci, ki odhaja s 1. avgusta, da prevzame poveljstvo legije v Folignu. Na njegovo mesto pride konsul Mag-giore - Vergano pl. cav. Eroesto. Prepoved uledelfilre predstave Predstavo Nicodemijeve komedije «Scampelo», ki se je imela vršiti v nedeljo, dne S54. t. m. v Dernbevgu (gostovanje «Dramskega društva* iz Gorice), je o-blast prepovedaJa. Pade in ee petoftče po Mali, štiriletni deček > L um bar Viktorček, iz ulice Cappucini št. 11 je pri igranju padel tako nesrečno z neke skale, da se je pri padcu potolkel močno po obrazu. Došei je Zeleni križ in ga odvedel v mestno bolnišnico. Sfcr&kovi se mafičnJefoT Kakor je poročala včerajšnja «E&inost», se vsak večer zbirajo na trgu Piazutta množice ljudi, ki čakajo na strahove, ki baje" strašijo v palači nekdanjih gro-se jih je zbralo mnogo, toda okrog fov Co roni ni. Tudi v sredo zvečer enajste je nenadoma privršala nevihta, ki jih pa ni vseh odgnala. Samo enkrat je treščilo in strela je udarila prav v bližini hiše ter je nekega Cerkon Antona, 17 let starega, stanujočega v ulici Capel-la 42, ki je stal v bližini nekih Železnih vrat, prav pošteno osmodi-la. Poleg tega se je prav močno ostrašil, pa ne strahov, ampak strele. Dospeti je moral Zeleni križ. Morda se pa dubovi maščujejo radi ljudske radovednosti. CRNI6E. • - , Prepoved. Pevski koncert, ki se je imel vršiti v nedeljo, dne 24 tega meseca v Crni'čah in na katerem je imelo nastopiti več društev iz Vipavske doline, se ne bo vršil ,ker ga je oblast prepovedala. CKBKNO Rftzpast drofttva. V Cerknem je bilo te dni razpu-ščeno »Prosvetno društvo«. Kot vzrok razpustitve se v odloku navaja, da se je v društvu gojil pro-tidržavni dub. * TEMNICA Poroki Dne 24. t. m. se bo poročil Roge-Ija Franc z gdč. Regmo Trampu-ževo in Stanislarv Trampuž z gdč. Valerijo Rogelja. Ženin in nevesta Rogelja sta sfn in hči temni-škega po tež tata. Obema paroma obilo sreče! SELA NA KRASU 19-letnemu pastirju Ferfolji se je izgubila ovca. Iskal jo je dolgo, a vse brez uspeha. Ko se je splezal na nevarno mesto, mu je udaril v nos hud smrad Pogledal je bolj natančno in je opazil na dnu globokega jarka človeško truplo. —- Naznanil je vso zadevo oblasti. V razpadajočem truplu so spoznali 33-letno ženo Araher Marijo roj. Konje, ki je dne 3. aprila izginila iz hiše V Selih na Krasu št. 21 ii4 so bila vsa poizvedovanja po njej popolnoma brezuspešna. Ne veruje se, da bi se bil zgodil kak zločin in bi bila pokojnica žrtev zločinske roke, prej se sklepa na nezgodo, nesrečo. Sicer bo pa komisija vso zadevo preiskala. GRABOVO. Odgovor na dopis v «Edinosti* 9. t. m. slede MLEKARNE. Vendar je tudi našo mlekarno doletela čast, da ji delajo reklamo, po listih, ampak sira vendarle do danes še nismo prodali po L 6.50, temveč se je doseglo do sedaj najmanj L 6.80 za kg, ako to koga, izven društvenikov, kaj zanima........ Blago je v obče in vedno popolnoma odgovarjalo, kupci se vedno bolj zanimajo za graliovski sir in v dokaz temu naj služi, da se pri nas ne nahaja, nikoli kaka ve-čja zaostala zaloga. Mlekarsko osobje tudi zadovoljuje s svojim delovanjem, uspehom in knjigovodstvom, blago do sedaj še ni nikoli prišlo v kvar in društveniki še niso dosedaj trpeli nikake škode. — Kar se tiče mlekarne same kot poslopja, pa naj zadostuje dopisniku, da ve, da je bilo svoječasno kupljeno po možnosti prispevanja •posameznih društvenikov, kajti tukaj pač ne razpolagamo z onimi sredstvi in kapitali, kakor kake velike, centralne mlekarne, ali znano je pa tudi, da se vodstvo trudi, da po možnosti izboljša bodisi poslopje in lokale kakor tudi proizvode same. — Ni ravno pohvalno, da se skuša v sedanji obči krizi blatiti mlekarne, oziroma našo grahovsko mlekarno, — po časopisih, bolje in primerneje bi bilo, da bi dotičnik dajal svoje, gotovo dragocene nasvete naravnost vodstvu ter z besedo in dejanjem, pa še morda z materijalno podporo pripomogel, da bi mlekarna izboljšala svoje delovanje v vsakem oziru in se povzpela do iste višine, ki jo dopisnik zahteva. — Sicer je izboljšanje mlekarne na vsej črti tudi vedno želja in resna skrb vodstva in društvenikov samih, čeprav so ti, kakor je dopisniku gotovo znano, le bolj priprosti in ubožni, ki morejo le skrajno skromno naprej in z omejitvijo vseh večjih izdatkov. — Gospodarstvo TRŽ. KMET. DRUŽBA V TRSTU ima v zalogi: Semena: nizkih Erfurtskih kar-fjol, brokol, zelja, vrzot, solate, au-guštane solate endivije, sveže dospelo seme kranjske repe jesenske, peteršilja, špinače motovilca, graha, majarona ter razna druga semena za sedanjo setev. Detelje: Seme inkarnatne detelje, lucerne ali večne detelje in triletne štajerske detelje. Kmetijsko crodje: Transportne in navadne vrče za mleko, mlečne posnemalnike, Škropilnice «Ver-morel» in Volpi, zalivalnike, pluge, gnojnične sesalke, žitne čistilnice in razno ročno orodje. Kose znamke Merkur od 55 do 70 cm. klopala, senene vile, grablje, kosišča itd. UMETNA GNOJILA. Superfos-fat, amonijev soliter, kalijevo sol. Za Tomaževo žlindro 'sprejemamo naročila. Čebelarske potrebščine: I zgotovljene A. - Z. panje, trčalnice za med originalne «Graze» od najboljše nemške tovarne na 3 in 4 satnike, zaklopne kozice za odlaganje satnikov, lesene sipalnike, Čebelarske maske in pipe, kadilni-ke in samokadilnike, vilice in nože za odkrivanje satnikov, počinjena alta za med, vse kovinaste dele za A-Ž panje, satnice iz naravnega voska ter vse drugo potrebno čebelarsko orodje. Na zahtevo pošljemo TRŽ. KMET. DRUŽBA V TRSTU ulica Torreblnmcft 19 in Raiiineria it. 7. — Telefon ««-39. . BORZNA POROČILA. Trst, 21. julija 1927 Amsterdam 731-741, Belgija 352.50-357.50, Francija 71.75-72.25, London 89.15-89.45, New York 18.32 -18.42, Španija 309-319, Švica 351.92^-355.92^, Atene 24.12*-24.62X, Berlin 431.75-441.75, Buka-rešt 10.85-11.35, Praga 54.15-54.65, Madžarska 315-325, Dunaj 253.50-263-50, Zagreb 32.11-32.61. Uradna cena zlata (20. 7.) L 355.07; vejnoodškodninske obveznice t^-Co. RAZNE ZANIMIVOSTI Kdaj bo konec sveta? Vedno se pojavi kdo, ki prorokuje konec sveta. Dosedaj Še ni nobena prorokba držala. Sedaj trdi zopet neki angleški svečenik, po imeli. Harter, da bo — po njegovih, »natančnih računih« konec sveta leta 1934. In sicer katastrofa se bo zgodila na sledeči način: V bližini reke Jordana se bo zemlja razpoči-la. Skozi to razpoko pa bo bruhnila morska voda in nastal bo ve^ soljni potop, ki bo uničil zemljo. To se seveda ne sklada s sporočilom sv. pisma, ki poroča, da je Bog obljubil da ne bo nikdar več vesoljnega potopa. Ob koncu pa pripominja «uČeni» Harter, da bo še prej boljševizem v Rusiji dočakal svoj zlom. Duševnest leningrajske šolske mladine. Da bi ugotovili, kako in na kaj misli leningrajska šolska mladina, so tamošnji učitelji priredili med 10—15-letnimi šolarji obojega spola anketo, ki je bila omejena na vprašanje: «Kaj bi počel, ako bi imel čarodejno Čepico?« {-Carodejna čepica ima — kakor nam je znano iz pravljic — lastnost, da napravi tistega, ki se z njo pokrije, ne*-vidnega.) Vprašanje je bilo torej originalno zato se ni čuditi, če so bili originalni tudi odgovori, ki so v mnogih slučajih iznenadili ne le učitelje. temveč tudi leningrajsko javnost samo. Anketa je bila anonimna, zato so mogli šolarji popolnoma iskreno izraziti svoje misli. Ker je na vprašanje odgovorilo kakih 4000 šolarjev, seveda ne moremo navesti vseh odgovorov; navesti hočemo le najbolj značilne. Evo nekatere odgovore dečkov: «Pokradel bi ves denar v Leningradu«. »Oropal bi dragu Ijarsko delavnico.« «Ubil bi angleškega kralja, pa bi nato prevzel njegovo mesto.« «Vse Angleže bi zastrupil.« "Se bolj radikalen je bil v svojem odgovoru drugi deček, ki je napisal: «Prepotoval bi ves svet, pobil bi vse buržuje ter njihovo imetje razdelil delavcem.« Enajstletni deček, ki se očividno bolj zanima za svetovno politiko kot za..... poštevanko, se je odrezal tako-le: «OdpotovaI bi na Kitajsko in bi ustanovil tam sovjetsko državo.« Tudi odgovori deklic so bili zelo značilni. 14-letna šolarka je odgovorila enostavno: «Nakradla bi mnogo pudra in karmina..« Drug odgovor se je glasil: «Rada bi imela mnogo perila, zato bi šla z začaranim klobukom v Pasaž (veliko trgovino z modnimi predmeti) in bi nakradla toliko perila, koliko bi ga nnocrln odnesti«. Odgovori deklic pa so se večinoma tikali kinematografa- Tako je n. pr. 12-letna deklica izrazila željo, da bi najrajše postala Mary Pickfordova. Par let starejša deklica je imela bolj praktično željo; dejala je. da bi izkoristila čudežno moč začaranega klobuka s tem, da bi se poročila s Harry Pilom, slovitim kinematografskim igralcem. V splošnem je izid ankete neprijetno iznenadil učitelje, kajti le majhen odstotek šolarjev je pametno odgovoril. Nad 25 odstotkov Šolarjev, ki so se udeležili ankete, pa je takih, ki bi s pomočjo začaranega klobuka najrajše kradli. Pač žalostna slika duševnosti leningrajske Šolske mladine. ZAHVALA Ob nenadoroestnf bridki izgubi naSa ljubljene sestre In tete iulfi Pivk poštne uradnice v Bielli (Vercetli) se tem potom najiskreneje zahvaljujem* prečastiti duhovščini za tolažilo in spremstvo pri pogrebu, zdravniku gospodu dr. Scbemitzu za požrtvovalno zdravljenje, ravnateljstvu poštne uprave v Novarf, po?tn©»* mu ravnateljstvu, udruženju poStnlh uracU nHtov v Blelii, uslužbencem poštnih urs-nov v Bielli in Idriji, gospodu poteštatu Inž. Caldana in vsemu občinstvu mesta Idrije za izraze resničnega sočutja, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, vsem onim, ki so nam stali ob prebridki uri bia-godušno ob strani, obiskovali in tolažili po-kofciico v njenih težkih urah dolge in mučne bolezni, in vsem onim, ki so od blizu in daleč v tolikem številu spreni'i našo ljubljeno pokojnico k večnemu počitku. IDRIJA, 20. julija 1927. (859) Žalujoča družina Pivlf. ZAHVALA Vsem prijateljem in znancem za spremstvo k večnemu počitku nam nad vse drage hčerke in sestre SLAVICE vsem darovalcem cvetja ter za ganljive nagrobnice izrekamo na tem mestu naj prisrčne j šo zahvalo. Sovodnje ob Soči, 20. julija 1927. Žalujoča družina (857) PršRTOiiš. Veliko izbero dobite v zlatarni POVH ALBERT L Via Mazzini 46 — Trst | ~ — ---„..JI nnaiaiBBa ■ ■■ibbumjbk ŠIRITE t | „Naš glas" f S Mesečno družinsko revijo ! t S Naročnina za celo leto 16 L % Naslov: S Trieste, Casella postale 34S g BERUTZ-SCHOOL vodi v vseh jezikih. Via Fabio Filzi 23, pouk in pre-953 SLUŽKINJI DVE sprejme gostilna. Naslov pri tržaškem upravništvu. 974 STOLICE, lesene, masivne, pripravne za gostilne, IGO kosov, se prodajo za polovično ceno. Laurenčič via Gatleri 7/II 975 180 KOSOV aluminija a 1,50 kos prodam. P. Oberdan 1. 973 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Bice Hladiš, via Madonnina 10/11. (958 Prodaja se v TRSTU: v Tiskarni »Edinost«, Via S. Francesco 20 in v Knjigami-papirnici Stoka, Via Milano 37. V GORICI: v Narodni knjigarni, Via Car-ducci 7, v Knjigarni kat. tisk. društva, Via Carducci 2. V IDRIJI: pri Valentina Trevenu in Franu Cinibuck. V SOLKANU: pri Mariji Gomišček. V POSTOJNI: pri Antonu Miiavcu. Cena Po pošti L« 7-50 Prodajalci dobijo običajni popust P O D L I S T B K FRANCE BEVK: (41) U Mfl II 10. . Pismo je hodilo do Jake a z-elo dolgo. Gozd Je ležal pod debelim snegom- Vse dni je drftal les po dveh ogromnih rižah v doiino in bobnel od jutra do večera. Nekateri izmed delavcev so stali pod rižajni in skladali hlode na. ogromne ekladovnice. Pceno zvečer so se ti delavci vračali dcanov; mej tem so ostali že kuhali večerjo in polegali po ležiščih ob stenah. Jakec je sedel na tnalu ob ognju, sezul čevlje in sušil lilače in cunje, od katerih se je kadilo*.