30 Fr. Levstik: Jezikoslovne razprave. nekega lepega spomladanskega dne ob desetih iz šole domov prišel, napotil sem se proti štepanskej „Srangi", kjer sem se tam pri polji na rante usedel, ter veselil se toplega solnca. Kmalu pride Francelj s svojo sestro mimo in vprašani ja: Kam pa gresta? Odgovori mi: Na Golovec po drva, če hočeš, pa pojdi še ti z nama! Ne besede izpregovorivši skočil sem z rante ter se jima pridružil. Kmalu smo bili na Golovcu in prijateljstvo je bilo tam v otročjih letih na vedno skleneno. Če je dovoljena primera, smem reči, da si mi zdi ta dogodek kakor tisti iz sv. pisma, ko je naš Gospod sv. Matevža na mitnici dobil in po malem besedovanji s saboj vzel. Naš prvi preoriginalni učitelj učakal je visoko starost, kajti umrl je še le pred par leti, star sedeminosemdeset let, kakor papež Pij IX. Čast njegovemu spominu! Bilje ves čas, kar se je narodno gibanje pričelo, vzgled zavestnega in neomahljivega slovenskega maža. Nikdar ni zamudil oddati svojega volilnega glasii slovenskim narodnim kandidatom. Niti nasprotne stranke obetanje, niti pretenje ne bilo bi ga zadrževalo, iti na rotovž, izpolnit svojo narodno dolžnost; nobedno vreme, tudi ako bi bile preklje z nebes letele, ne bi bilo starčka na domu ali na potu ustavilo, dati svojemu narodu, kar je narodovega. Pravil je, da je bil najhuje v svojem življenji razžaljen, ko ga je prišel pri nekih volitvah naroden agitator, sicer časti vreden mož, nagovarjat, naj gre tudi on naše volit! Zavrnil ga je starec z besedami: „Spravite se mi, šolobarda, Dežinan je nemškntar postal, ko je bil štirideset let star, kaj li mislite, da bom jaz tako strašan kozolec s svojimi osemdesetimi prebrnil?!" Jezikoslovne razprave. Spisal Fr. Levstik. inja, f., das Butterfass, beseda, znana široko mej Slo veni. Ostali slovanski jeziki je nemajo, a nahaja se nje sled v romanščini; ladinski: torne (drehen) la pegna, buttern; liipie la pegna, Rahm aus dem Kiibel lecken. Alton die ladinischen Idioma (in Tirol). Innsbruck 1879., na 285. strani uči res, da: pegna, poleg: pegna (reci: paenja) znači „Kiibel", domislivši se vlaške besede: pignatta* der Topf, katero Diez, etjmolog. Worterb. der romanischen Fr. Levstik: Jezikoslovhe i-azprave. Bi Sprachen. Bonn 18G1/62., II.. 52. jemlje od latinskega „pinea", ker je baje pokrov bil smrekovemu češarku podoben. Preumetalno je to proizvajanje, da bi moglo biti verjetno, in trebe je tudi opomeniti, da retski: pieung, piong, zaznamenava „Butter", a: penaglia poleg: briec da „pieung", das „Butterfass". P. Flaminio da Šale, fundamenti principali della lingua retica o griggiona. Disentis 1729., 77. ter 322.; Conradi, Taschemvorterb. der romanisch-deutschen Sprache. Ziirich 1823. Premislimo li Altonove besede: lique la pegna, „Rahm" aus dem Kiibel lecken, to si ne moremo kaj, da ne bi vprašali: katera beseda je tukaj „Rahm", a katera znači „Ktibel?" Vrhu tega sam Alton 285. pripoveduje, da ladinski: pegna zaznamenava tudi „mokroto": die Pfiitze. Vse to nam dovolj kaže, da je besedi: pegna pojem „Kiibel" samo podložen, vlaškej besedi: pignatta na ljubav, ter da „pegna" po pravici ne „Kiibel", nego da je le „mokrota", katera pride v pinjo: mleko ali smetana ali presno maslo, od koder bode morebiti i: pignatta, Milchgefass, Milchtopf, Topf. Podoba je, da semkaj tudi pristojita benedsko-vlaški besedi: puina, poina, eine Art Halbbutter. Alton 294., in: pinza (reci: pinca), eine Art feines Milchbrot. Poslednja je vrhu tega navadna po Goriškem in Tržaškem ter seza v Kranjce do Ljubljane; a čisto vlaška ne more biti, o čemer svedoči nje obrazilo „za", ker pravo vlaško obrazilo je vedno le „anza", „enza", od latinskih deležnikov „ans", „ens", od koder potlej „antia", „entia": erranza, der Irrthum, doglienza, der Jammer, od: errantia, dolentia; a beseda: pinza ima na konci slovansko obrazilo „ica", kakor: skrinjica, kajti v latinskem jezici ne deležnika: p in s, pintis. Ker nam romanščina molči o teh besed izvori, navadnih le mej onimi Vlahi, kateri so nekdaj sami ali z večine bili Sloveni, ali so pomešani živeli z narodom slovenskim, ki ž njim še zdaj mejo dele, za tega delj je treba iti po nauk ali v slovanske ali v one jezike, kateri so v najbližjem rodi slovanščini. — Res nahajamo litovski: p ena s, m., die Milch, od sanskrit.: pi, payate, schwellen, strotzen, tiberfliessen, payas, die Milch. Fick, II., 407. Zdi se, da je nekdaj ta beseda bila tudi naša, in to v dvojem lici, kakor staroslov.: čistu, adj., rein, poleg: cestiti, v., rein machen, tako tudi: p in- poleg: pen-; primeri: lipa, f., die Linde, a lit : lepa (lepa), f., die Linde. Na slovensko dvoje lice merijo romanski obrazi: pegna, pieung, piong, penaglia, poleg: pinza. Lice: pen- je zamrlo, morebiti zaradi besede.; pena^ Š2 Fr. Levstik: Jezikoslovne razprave. f., der Schaum, a lice: p in- (Butter?) nam je ostalo v besedi: pinja: pin-ja, f., das Butterfass. Da je „pen-", „pin-" res moglo nekdaj tudi Slovenom rabiti, nikakor ne preneverjetno, če premislimo, da slovanski živi jeziki imajo še davnih besed, katerih uže stara slovenščina ali ne imela ali jih ne zapisala. Zatorej si hočemo A) ogledati nekoliko tacih starodavnih besed, in B) dokazati, da vlaščina ima res obilo besed; na posodo vzetih od Slovanov, osobito od Slovenov. A I.) Plent, plenta, m., kletev, ki je zdaj narod uže ne umeje, a navadna je široko po slovenskej zemlji: da bi te plent pobral! Od tod: plentati, v., zopet v kletvi: vrag te plentaj! Bčs te plentaj! (bes [reci: bus] staroslov.: besu, m., daemon). Da bi te p le nt al o! Oj ti para plentana! Litovski je: plenta, navadno zdaj tudi uže samo v nekaterih rekih: i plenta, bis auf den Grund; i plentu plenta, ganz und gar, bis auf die letzte Spur. Nesselmann, 307. Koli se nam te besede lice zdi čudno, a vender ima koreniko, v slovanskih jezicih zelo razprostranjeno, kajti semkaj pristoji tudi srbski: spontati, v. pf., (u Risnu): spontalo te! rekše, da bi umrl takoj na mesti! (kletva ženska). Vuk.; temu je vzporediti hrv.-slov.: pentav, adj., stammelnd: izda (noch) je dete pentavo, izda mu z nosa smrklji, z vust sline vise, izda prekrižiti se ne zna, izda zreči pravo ne more, ter ure nečisto, odurno, sramotno tepe (kvanta). Habd. Adam. 561.; sem je tudi šteti novoslov.: plantati, v. impl'., entgelten, herhalten, von den bosen Folgen getroffen werden; ti si stvoril, mi smo p lan t ali, uns haben die Folgen da von getroffen; kadar ne olja (v svečavo), treske plantajo (herhalten). V Laščah; okolo Iga; novoslov.: plantati, v. impf., hinken; p 1 a n t a v, adj., hinkend. Murko; češki: plantavv, adj., lahin; poljski: platae, v., einen Knoten schlingen; straucheln, wanken; verwickeln, vervvirren: heinmen; sich einmischen: zabavo delati; ruski: plut a ti, v., Banke anwenden; confus machen: hemmen, hindern; herumirren: irgendvvie gehemmt werden; putlo, n., die Fessel, der Strick; staroslov.: petelja, f., der Knoten, eigentl. das Bani; novoslov.: penklja, f., das Band, z ohranjenim liohnikom, namesto: pentlja; petij a (brez hohnika) f., die Weinrebenranke; dolgopetlja, f., nekaka vinska loža, ki ima „dolge petlje", na Lipavskein; srbski: petij a, l% der Heftelring, petljanac, m., Raikemacher, petljanija, f.4 Fr. Levstik: Jezikoslovne razprave. 33 die Ranke; češki: petlice, f., die Klammer; poljski: petel, tla, m., petla, f., der Knoten, die Schlinge, p e tli ca, f., die Schlinge, Schleife, Schnur, petlik, m., der Knopf (von Seide). Ista beseda z drugačnim obrazom je tudi staroslov.: pato, n., dieFessel; novoslov.: p6to, n., pota,f., die Fessel; srbski: puto, n., Fessel, puce (namesto: putce) n., der Knopf: putaca v rod. mnoštv. čisla; ruski (v nareč.): puto, n., češki: pouto, n., poljski: peto, n., Fessel, petač sie, sich verwickeln; novoslov: pri-pet-lti se, sich ereignen: sich einmengen, primeri lat.: accidere; potoglavo je kolo, če omahuje zdaj na notranjo, zdaj na vnenjo stran, kadar teče. Zmisel vseh teh besed je: hemmen, binden, fesseln; bis zur Regungslosigkeit fesseln, todten. — Matzenauer, Cizi slova 278. mej tujke šteje poljski glagol: platač, kateri se nikakor ne da iztrgati iz te slovanske rodbine, ter se od ruskega: plutati, razlikuje samo s tem, ka po svojstvi poljskega jezika v sebi hrani hohnik, a ruska beseda ga je uglušila, ali nahaja se hohnik tudi v novoslov.: plent-, p lan tati, plan tati, plantav, penklja; vsrb.: spontati; v češkem: plantavv. Mej temi je samo novoslovenska: plent-vsa od kraja do konca jednaka litovskej: plent-, katero oboje, kakor vidimo, znači malo ne isto, kar srbski: spontati. Pridenimo še staroslov. : petro, n., getafelte Dečke; hrv.-slov-: za-pentr-ati, v., fesseln, venvickeln: z apen t ran u mrežah vražjeh. Habd. Adam. 671.; srbski: p e t a r, t r a, m.; češki: p a t r o, n., Geriist, Stockwerk; poljski: pietro, n , Stockwerk, Geriist; ruski (v narečjih): pjateri, f., pjatra, f., Balkon; gorenjesrb : pfatr, m., die Balken in der Scheune, k čemur je primeriti lit.: p a nt a, f., der Hahnenbalken am Gebaude: Verband, Balkenverband. Ne molčati o besedi: peta, f. (staroslov.), dieFerse; novoslov.: peta, f., srb.: peta, f., ruski: pjata, f., češki: pata, f.; poljski: pieta, f.; lit.: pentis, m., f., die Ferse. Zmisel te besede je: gehemmt in der Richtung nach vorne zu; gevvendet, zuruckgewendet; primeri srbski: p e t e, f. pl. eine Art Kopfputz, „što žene i djevojke noše o str a g (zadaj)". Vuk; ruski: pjatiti, v., ziiriickstossen, zuriickschieben; pjatiti sja, v., riick-warts gehen, zuruckgehen; novoslov.: p e t i t i, v., impf., koga, poditi, zuriicktreiben, zuruckgehen machen. Po Dolenjskem okolo Št. Jarneja; staroslov.: vuspetiti, v., hindern, hemmen, vuspetiti se, v., zuruckkehren, viispeti, adv., zuriick; novoslov.: spet, adv., namesto: vzpet, wieder; staroslov.: opeti, adv., riickwarts, zuriick; novoslov.: 3 84 Fr. Levstik: Jezikoslovne razprave. opet, adv., wieder. O pojmih „zuriick" ino „wieder" primeri novoslov.: mož je „nazaj" bolan, ist wieder krank. Po Goriškem. Od besede: peta, f., die Ferse, izvira staroslov.: petino, n., der Sporn. Pozneje imamo o tem še več povedati. Treba je tukaj nekoliko obširneje izpregovoriti o hohniki. V njem se kažo posebni zakoni, vredni tencega premiselka. Besede, poprej naštete, imajo te obraze: a) pent- (pet-): novoslov. pentav; staroslov.: peta, f.; poljski: pieta, f., die Ferse, itd.; b) pont-(pat-): srbski s p o n t a t i; staroslov.: p a t o, čemur po lici ustreza lit.: p a n t a; c) plent- (plet-): novoslov. p 1 e n t -, p 1 e n t a t i; lit.: plenta; d) plant- (plat-): novoslov. plantati, plantati, plan-tav; češki: plantavv; poljski: platac, ruski: plutati; e)pentl-(petl-): novoslov. penklja, namesto: pentlja; poljski: petel: petl-ju, petlica, petlik; novoslov., srb.: p e 11 j a. Staroslovenski besedi: petelji, m., petelja, f., nodus, eigentl. das Band, tudi pristojita sem, ker je „e" samo vtaknen; i) pati-: ruski putlo, g)pentr- (petr-): novoslov. za-pentr-ati; staroslov.: petro; srb.: petar, tra; poljski: pietro itd. Ruski: pjateri, namesto: pjatri, primeri k staroslovenskemu: petelji, petelja; h) petn-: staroslov. petino, namesto: petno; i)pretr-: gorenjesrb. pfatr ustreza staroslovenskemu: *pretru; k) koprn-: novoslov. kop er ne ti (-ne-), nim, v. impf., po čem, sich heiss sehnen, schmacliten. O tem glagoli bode še govora pozneje, ter semkaj je postavljen samo za tega delj, ker nobena izmej poprejšnjih besed ne pokazala obraza: petrn-. v Češka beseda: plantavv ima v sebi še hohnik, naj-si sploh trdijo, da ta jezik zdaj uže nikder ne kaže hohnivega ostanka. Staroslovenskemu „a" ustreza tudi „an": novoslov. plantav itd.; češki: plantavv; a v srbskem: spontati namesto „a" stoji „on", nikakor ne „an" ali „un", dasitudi bi se bilo poslednjemu (un) najlaže nadejati; primeri srb.: gundelj, m., giindo, m., der Maikafer: gad- gasti, brummen, summen, a poleg tega je tudi pomneti srb.: gobela, f., das Rad (in der Anekdote), namesto: gubela, staroslov. *gabela: novoslov. gombela, f., obod na zibeli. Erjavec v letop. slov. Matice 1879., 138. Prvotno lice zgoraj naštetih besed je: pet, pat s hohnivima samoglasnikoma „e", „a": peta, pat o. A samoglasnik „e" ima v sebi dva dela: prvi je „e", drugi je ž njim hohnivo stopljeni „n". Ves tak je tudi „a". Poprejšnji ogledi nas uče, da se drugi, hohnivi Fr. Levstik: Jezikoslovne razprave. 35 del teh samoglasnikov, rekše „n", 'posugubi (verdoppelt sich), in potem se odcepi, ohrani vši ali svoj prvi glas „n", ali izpremenivši se v „r", „1". Ta odcepek, preobražen v „r" ali „1" a) stopi v debli pred hohnik: plet-, plat-; b) odskoči na konec debla: peti-, pati-, petr-; c) zopet posugiibi svoj novi glas „r" ali „1" (v poprejšnjih besedah samo „r"), a potem stopi i v debli pred hohnik i odskoči na konec debla, oboje ob enem: pretr-; d) eden teh dveh posugiibljenih odcepkov se izpremeni v „r", a drugi ohrani svoj prvotni glas „n", ter potlej oba odskočita na konec debla: koprn-. Lehko je razumeti, zakaj jeziku bolj ugaja glasovna združba: petino, nego li: pneto, ali drugače povedano, zakaj „n" odska-kuje samo na konec debla. Poprej smo videli, da se v te združbe vtikajo tudi samoglasniki, časi i nepotrebni. A tega ne mislim, da sem tukaj naštel tacih besed vse raznolične obraze, kolikor bi se jih moglo poroditi, kajti jezik je neskončno plodovit v svojih stvorih. Po občej misli se tem besedam v koreniko deva: p in-peti; ali vse kaže, da je to le nje obrušeno lice, katero v svojej celoti slove: p in t. Jezikoslovni zakon o hohnicih, s katerim smo se zdaj bavili, nam odkriva, zakaj imata staroslovenski glagol: mažileti, Mann \verden, in ruski samostavnik: mužlanu, m., der Kerl, ein grober Mann, v sebi „1", kateri je bil do sih dob neraztolmačen, in to nas ob enem tudi uči, da zaradi jednacega „1" i staroslovenski glagol: pečatileti, siegeln, meri na sled zataj enega hohnika, če tudi ga v imeni za nemško besedo „Siegel" uže nema ni stara slovenščina: pečati, m. f., a ni drugi slovanski jezici: novoslov. pečat, m.; srbski: pečat, m. itd.; v jedinej poljščini ga nahajamo, ali tudi tam zdaj uže samo v končnici: pieczeč, f., das Siegel, a bil je v praveki i v samem debli. Beseda: pečati se ne porodila iz glagola: pek-peka, heiss sein, kakor se je nekdaj trdilo. Ker ima slovan-ščina za nemško besedo „Siegel" še neko drugo ime, povrnimo se zopet k onemu glagolu, kateri slove staroslov.: viispetiti, hindern, hemmen; ruski: p jat iti, zuriickstossen, zuriickschieben; novoslov.: /pet iti, zuriicktreiben.. Pojma „hemmen" in „driicken" sta si v naravnem rodi, ter namesto „zuriickschieben" moremo tudi reči „zuruckdrucken". Od te podstave: pet, „driicken", nahajamo staroslov.: petino, n., das Zeichen; rus.: pjatno, n., das Siegel, der Stempel: Aufdruck (ostarelo); der Fleck, eigentl. zuerst: der einem 3* 36 Fr. Levstik: Jezikoslovne razprave. Fleck ahnliehe, ein Zeichen bildende Siegelabdruck, Stempel; pjat-niti, v., stempeln (ostarelo); poljski: piatno, n., Stempel, Zeichen, eingebranntes Zeichen. Semkaj tudi štej ruski: pjatlvj, adj. fleckig; srbski: petiči, m. pl., eine Art Ausschlag, petiči, m. pl., isto, od koder je morda vlaška beseda: petecchie, f. pl., rothe Flecken auf der Haut, in tudi nemška: die Petetschen, Peteschen; a iz nemščine je nazaj vzeta na posodo poljska: petecie, petocie, m. f. plur., Fleckfieber, Petetschen; primeri vender tudi lat.: petigo, f., Raude. Ločiti je staroslovenski besedi: petino, n., das Zeichen, ino: petino, der Sponi, kajti prva se opira na podstavo: pet-, driicken, a druga je pridevnik (adj.) od samostavnika: peta, die Ferse, ter znači: zur Ferse gehorig. Semkaj morebiti pristoji tudi neraztolmačena beseda: pati, m., der Weg, novoslov.: pot, m. f. itd., kar utegne značiti „utrta tla", festgetretener Boden, via trita, in primeriti bi k temu bilo srbski: utre ni k, m., die Heerstrasse, via trita, in novoslov. na Goriškem: iitr, litra, m., festgetretener Boden; ako je ta misel prava, to latinski: pons-pontis ne iz prvine „most", nego samo „pot", kakor si je tudi slovanska beseda „most" v rodi z besedo „mesto", der Platz, Ort; zatorej naš „most" utegne značiti: Ubergangsstelle. A „ pečati", namesto prvotnega: peče ti, ima drugo koreniko: pek, od koder potem: pak, vordriicken von oben nach unten und auch von unten nach oben, za tega delj ruski: pečati, f., res ne samo: Siegel, nego i: Druck, Bucherdruck; primeri češki: pučiti, v., vordriicken, vortreiben. Tega korena besede so znane ter zaznamenavajo: k višku napeto in tudi ob enem dolu pri-tisneno stvar: votel, globok prostor: polj. pak, m., pacz, m., die Knospe, pek, m., das Biindel, a staroslov: p a čin a, f., die hohe See, \vo das Meer sehr tief ist; der hohle Ptaum (des Schiffes). Z besedo: p a, čin a je tudi vzporediti novoslovenski, jednaki „1", kakeršen je v „pečatileti", imejoči glagol: pukleti (-le-), lim, v. impf.: to me noč in dan pekli, nagt mich im Innern, in der Tiefe. V Laščah; na Dolenjskem okolo Čateža. Znano je, da „a" časi toli omedli, da se preobrazi v „u". (Dalje prihodnjič.) 210 Fr. Levstik: Jezikoslovne razprave. zlog ali stil v noši. Zdaj imamo mode, minulih časov noše imenujemo kostume. K temu hitremu preminjanju pomorejo tudi špekulativni fabrikantje, delajo večinoma prav lahko blago, ki je v kratkem obnošeno, in skušajo za vsako sezono nove barve nov desen vvesti z. odločnim namenom, prejšne obleke spraviti iz mode in tako spečati več blaga. Jezikoslovne razprave. Spisal Fr. Levstik. (Dalje.) ajprvo je dostaviti, da imajo tudi koroški Sloveni besedo: peter, tra, m., der Dachboden in der Scheune. A zdaj si ogledimo še nekoliko tacih besed, kakeršne so: peta, p a t o, p le nt, petro itd. a) Krop-. Novoslov.: krop, m., heisses Wasser; ruski: kropu, in., Dill, anethum; semkaj pristoji tudi: Krapina, 1'., ime hrtvatskim toplicam, ter „Krapina" znači isto, kar »toplice"; novoslov.: krop-iva, f., Brennessel; skropeti, pim, v. impf., brennend jucken: roka me škropi, po vsej koži me je skropelo. V Laščah. V tej besedi se „s" drži korenike, kakor v staroslov.: -smad-smaditi, poleg: -sved-, -ved-: -venati, v., welken, in kakor v novoslov.: škre-p ene ti, ni m, v. impf., erstarren, gefrieren: vse skrepeni, vse je skrepenelo od mraza, v Laščah, a v Miklošičevem slovniki 319. bode pogrešno: skrepeni ti; tak „s" je tudi v novoslov.: škropiti, p i m , poleg: š k r o f i t i, f i m, v. impf., bespritzen, namesto: škropiti, kajti češki je: skrapšti, v. impf., bespritzen, Jungni. — Staroslov.: koprii, m., anethum; novoslov.: koper, pra, m., srbski: kop ar, pra, m., ruski: koperu, pra, m., anethum, poleg rus.: kropu, m., anethum; češki: kopr, pru, m., poljski: kopr, m., koper, pru, m., anethum; novoslov.: kopr-iva, f., poleg: krop-iva, f., srb.: kopriva, f., rus.: kropiva, krapiva, kopriva, i'., češki: ko-pf iva, f., Brennessel. Te besede nemajo predevka (metathesis) navadne vrste, nego hohnikov odcepek „r" ali ostaje v debli ali odskakuje na konec debla. —Novoslov.: k 6 p e n, p na, o, adj., frei vom geschmolzenen Schnee: warm; srbski: k o p a n, p n a, o, adj., isto; novoslov.: k o p n Š t i, Fr. Levstik: Jezikoslovne razprave. 211 n i m, v. impf., schmelzen, vom Schnee: warm werden, a ne: kopnoti, nem, kakor je v Miki. lex. 303.; srbski: kopnjeti, kopnim, v. impf., isto; novoslov.: prekopno, adj., n., prekop, m., pre-kopnja, f.; vse to znači ono mesto na polji, kder sneg vzpomladi najprvo skopni; lit.: prakapine (-ne) f., isto, Nesselm. 178., kar zopet kaže, da rabi jedinemu Slovenu beseda: prekopnja, namesto: prokopinja, do konca ustrezajoča litovskej, ker slovniki ostalih slovanskih jezikov je nemajo. V besedah: kopen, adj., kopnčti, v. itd. vidimo v hohnikovem odcepki ohranjen prvotni glas „n", ter ob enem lehko umejemo, da je, ter zakaj je „kopna zemlja" po resnici le „vom Schnee frei gewordenes Land", a ne „Kontinent", kakor so nekateri pisali (uže Gundulič) ter še zdaj pišo; narod ne verujem da bi kde res tako govoril. — Novoslov.: k o p e r n e* t i, n i m, v. impf., po čem, sich heiss sehnen, schmachten. Ta beseda ima na konci debla sugub (doppelt) odcepek: „r" poleg: „n". — Novoslov.: okopČti, pim, v. pf.: v kozlec zloženo mokro snopje okopi, rekše segreje se in potlej oprhne ali splošneje, v Laščah; ruskoslov.: koputinu, adj.: kopotna pešci, itafAivfoc xi$xkn, Op. 2. 2. 96. v Miklošičevem slovniki; ruski: k o p o ti, f., feiner Russ, k o p t š t i, v., vom Rauch schwarz werden, koptiti, v., mit Rauch schwarzen; češki: kopet, p tu, m., Dampf, Rauch, Russ; v starejšej češčini: kopetna niestiege (nčsteje), clibanus ramans, Jagičev Archiv, V. 103.; poljski: kopeč, pcia, m., Dampf, Dunst, ko.pcič, v., mit Rauch beizen, kopcieč, v., raucherig werden. Besede: okopŽti, kopoti, koputinu itd. uže nemajo hohnikovega odcepka ni v debli ni na konci debla, ter primeriti je k njim starostov.: pečati. Zgoraj smo dejali, da Laščan govori: snopje oprhne ali spies-nžje (izreči: splŽsnuje), a tukaj se mi zdi treba dostaviti, da sta meni vrhu glagolov: štčti, imeti znana 'samo še dva, katera se okolo moje domovine sprezata časi po III. vrste 1. razredu (III. 1.); ta dva sta: um^ti, umŽjem, v. impf., verstehen, kar se mej narodom uže redko sliši, in potem: pl^sneti, plesnčjem (reci: m -t] pl&snujem), poleg plŽsnšti, plesnim, v. impf., schimmeln. — Krelj posebno glagol: želčti, begehren, še cesto spreza po III. 1.: jast želejem L 19 &; želejoč I 91 b; želije inu hoče (reci: žeiluje, ter primeri: pl Ž snujem) II. 37 a; ako kateri episkoplje službe želi, ta počteniga dela želeje II. 39 a; želee imeti (reci: želeje, 3. pers. sing.) II. 158»; k tem, ker ga želejo II. 179b; 212 Fr. Levstik: Jezikoslovne razprave. kadar želiete (reci: žel ujete) te priduče reči znati II. 210 a; a poleg tega vender tudi: ne želim I. 44 a; ako kateri episkoplje službe želi II. 39 a. — Po Goriškem sveti je tako staroličnejše sprezanje* obilo navadnejše, posebno pod goro Krnom: butati, butČjem, v. impf., glimmen; duhteti, duht^jem, v. impf., stark athmen; gomlŽti, gomleg em, v. impf., izgomleti, izgomlžjem, v. pf.: „da bi ti ušesa izgomlŠla," govori mati otroku, ako je nehče poslušati; gomolčti, gomolČjem, v. impf., flackern; luhneti, luhnejem, v. impf., leichter werden, namesto: lugn^ti: staroslov. lig-u-ku, adj., leicht; močneti, močne jem, v. impf., starker werden. Erjavec v letopisi slovenske Matice 1879. leta. Dalje: obudoveti, obudo-ve*jem, in: obudovim, v. pf., Witwer oder Witwe werden; pre-hude^ti, prehudžjem, in: prehudim, v. pf., durchfaulen; zmehnŠti, zmehnŽjem, v. pf., weich werden, namesto: zmek-n&i: staroslov. mek-u-ku, adj., weich; primeri zgoraj: luhnSti. Erjavec v letopisi slovenske Matice 1880. leta. Glagola: mehnčti (namesto: mekn-), luhneti (namesto: liign-), kaže da imata v pod-stavo nenavadne pridevnike: mekun, kna, o, weich, lugun, gna, 6, leicht; primeri: luhno prijeti, sanft anfassen, v Gorenjcih. Naštejmo zdaj še nekaj glagolov, po resnici spadajočih pod III. glagolsko vrsto, katere glagole Sloveni vender po samopašnej razvadi napačno pišo, in to tako, kakor da bi spadali pod IV. glagolsko vrsto. Ti glagoli so: videti, vidim, v. impf., sehen: staroslov. vidčti; v Ž d 61 i, v 6 m, v. impf., wissen: staroslov. vedeti; p 6 m n 61 i, pomnim, v. impf., sich erinnern: staroslov. pominžti, pominja, pominiši; visčti, visim (mej Dolenjci), poleg: viseti, visim (mej Gorenjci), v. impf., hangen; p lš s neti, o čemer smo govorili uže poprej; ihtčti, ihti m, v. impf., schluchzen, namesto: iktšti: rus. ikati, v., schluchzen, in to je podružno a nehohnivo lice krep-kejše korenike: j e k, od katere ima nova slovenščina: ječati, ječi m, v. impf., achzen; ječati, ječam, v. impf., stottern; jokati, jočem, poleg: jokam, v. impf., weinen: *jakati, a v starejšem jezici nahajamo: jeklivu, zajeklivii, adj., stotternd, ječati, v., achzen. Na koreniki: jek stoji tudi novoslovenski priimek: Jekavec (eigentl. der Stotternde). Da res trebe pisati: ihteti, a ne: ihtiti, uče glagoli, stvorjeni čisto po jednacem pravili, a priglas imejoči na zlogi „6ti": duhteti, puhteti; Žiiht ^ti, žuhtim, v. impf., gliihende Hitze ausstromen: „peč žuhti", v Laščah, namesto: žugt^ti: staroslov. J. Stare: Pisma iz Zagreba. 213 žeg-, žig-, brennen; primeri: iktŠti, namesto: iktšti. Očito je sam priglas kriv, ker stoji v začetki besede, a ne na zlogi „eti", da izrekamo: i h tu ti, namesto: ihte ti; vidiiti, veduti, pomniiti, visiiti, pl&niiti, namesto: videti, vČdšti, pomneti itd.; a pisati je po zdanjem oskodnem (pomankljivem) običaji vender le treba: ihteti, videti, vedeti, "pomneti, viseti, plesneti. (Dalje prihodnjič.) Pisma iz Zagreba. Piše Jos. Stare. II. I alo je mest, ki bi se bila zadnja leta tako povzdignila, kakor beli Zagreb, ki je pred desetimi leti imel komaj dvajset tisoč prebivalcev, a denes jih šteje blizu trideset tisoč. To število ni nikogar iznenadilo, kdor je v novejšem času bil v narodnej našej metropoli in je videl, kako kar črez noč povstajajo nova poslopja in se vsako leto odpirajo nove ulice. Toda Zagreb ni le od dne do dne večji, ampak on je tudi čim dalje, tem lepši. Kar se novega zida, vse je tako lepo narejeno, da ugaja tudi ostremu očesu pravega umetnika; a kar je dobrega iz starih časov, to se popravlja in pokriva z novo' odejo, da ne zaostaja za gizdavimi plodovi sedanje dobe. Bog nas varuj kake nepričakovane nesreče, in za nekoliko let bode ves Zagreb pomlajen in ne bode se več ločilo staro mesto od novega. Pa vsaj se takšno lišpanje tudi spodobi mestu, ki je dandenes bolj nego kdaj poprej središče vesoljnemu hrvatskemu narodu. V Zagrebu biva ban, kraljev namestnik in glavar deželne vlade; v Zagrebu zbirajo se tudi narodni zastopniki, da se posvetujeja o potrebah svojega naroda; ali mnogo imenitneje je to, da so v Zagrebu vsi viri, iz katerih se mej hrvatski narod razliva čim dalje, tem večja omika. Iz Hrvatske in Slavonije, iz Bosne in Hrcegovine, iz Dalmacije in iz slovenskih krajev gleda proti Zagrebu vsak, v čigar prsih bije domoljubno srce. Kar je Francozom Pariz, kar je Čehom Praga, to mora nam prej ali slej biti Zagreb. Ne bodeš mi torej zameril, častiti čitatelj, ako ti po malem razkazujem imenitnosti narodnega našega središča. 15 Fr. Levstik: Jezikoslovne razprave. 281 Jezikoslovne razprave. Kupalo. Spisal Fr. Levstik. (Dalje.) Lehko je blagovoljni čitatelj uže v mojem zadnjem spisi uganil, da bi se poleg obrazov: krop-, koprn-, kopn- v slovanščini tudi bilo nadejati iiohnivemu obrazu: kap-, kateri bi značil sploh „gor-koto". Res nam to potrjuje Linde v svojem poljskem slovniki, kder pri besedi „gorac" nahajamo: czlowieka porywczego nazywamy goraco kapanego. Kopczynskiego grammatyka, 1780. L, III. 90., kar Linde nemški tako tolmači: kurz angebunden, hitzig, ter podaje potem še nekoliko primerov: goraco cie kapano, skoryš nazbyt. Cnapius, adagia 1632. L, 263.; kto goraco kapany, predko sploszy ptaki. Potockiego Argienida, 334.; a pri besedi „kapany", partic. praet. pass. v njem tudi čitamo: bardzoš goraco kapanv. Potockiego Argienida, 188., kar Linde tolmači s temi besedami: bardzoš predki, porywczy, hitz-kopfig, heiss vor der Stirne, ter primeta: cf. goraczka, in potem še dodaje: nie trzeba bydž goraco kapanym. Andr. Rysinsk. 51.; goraco kap a ni byli, predko wyskoczyli, ze dždžu pod rynne tratili. Birkowskiego kazania obozowe, 1623. 1. Poljska beseda: predki, adj., znači: schnell, hastig, isto, kar: porywczy, adj., hastig, vor-eilig, jahzornig: hitzig, in samostavnik: goraczka, f., zaznamenava: Hitze, Jahzorn, innerliche Hitze, Fieberhitze; a stari Sloven je „Fieber-hitze" brez okoliša imenoval: ogni, m., ignis, febris: ognimi žegoma, febricitans, v Ostromiri. Miki. lex. Sam Linde krivo misli, da beseda „kapany" (part. praet. pass.) znači „gebadet", in zatorej smo po doslednosti prisiljeni soditi, če tudi on tega nikder ne govori, da je „ goraco kapany" iz prvine značilo: heiss gebadet; ali taka sodba je sama ob sebi vegasta, in tudi jo krepko izpodbija zgoraj povedani primer: goraco kapani byli, ze dždžu pod rynne tratili; kajti če je to rekanje v poljskem jezici dobilo začetek od „gorkih kopelij", potem so brez dvojbe nezmiselne Birkovskega besede: goreče kopani so bili, in zato so prišli z dežja pod kap. Vrhu tega človeka mahoma izza 282 Fr. Levstik: Jezikoslovne razprave. gorke kopeli osvoji trudnost, kar je znano tudi prostemu narodu. Vse to nam jasno pripoveduje, da tu nikakor ne misliti o glagoli, kateri staroslovenski slove: kap a t i, novoslovenski: kopati, poljski: kapač, itd. ter znači: baden. Treba je druge pomoči iskati. Vemo namreč, da časi kaka beseda še rabi v navadnem govori, če tudi se je nje prvotni zmisel do konca pozabil. Takej besedi jezik v podporo pridene kakšno drugo, obče razumno, katera ima ist pomen. V Nemcih je Cesto slišati in citati: Leib und Leben; a^tudi beseda „Leib" je nekdaj značila,: vita, das Leben, in zatorej Weigand, Worterb. I. 925. uči: die pleonastische Redensart „Leib und Leben" bildete sich, weil die alte Bedeutung von Leib (= Leben) schon entsclrvvunden war. Mimo grede bodi rečeno, da i slovanska beseda: život, staroslov.: životu, m. itd. iz početka znači samo „vita", in da je krivo le nemško zasekavanje, ako je to v nekaterem narečji zdaj tudi „Leib". Zatorej vse tjakaj meri, da je poljska beseda: kapanv iz prvine uže sama zaznamenavala nekaj tacega, kakor „segret ali razkiirjen, vroč", a ker so to ljudje pozabili kesneje, bilo je zaradi tega v neprestano podslombo treba dodati: goraco, adv., kar tudi vzraža: toplo v najvišjej stopinji, toplo do parjenja. Linde. Glagol: kapač, na katerem stoji: kapanv, part. praet. pass., značil je morebiti „heizen", ali kaj podobnega. Tudi ruščini rabi podstava: kup- (staroslov.: *kap-), heiss sein, brennen, o čemer svedoči tega jezika beseda: kup ali niča, f., das Feuer auf freiem Felde, Bivouakfeuer, der Scheiterhaufen; vrhu tega je rus.: kup al o, n., das Brennkraut, ranunculus acris; litovski: kupole (-le) f., Johanniskraut, hvpericum perforatum, vzpri-jeto je na posodo; ruski: kupalinica, f., znači dalje: der Sturmhut, aconitum; a „Sturmhut" se ruski imenuje tudi: ljiitiku, m.: staroslov.: ljutu, adj., saevus, vehemens, violentus; srbski: ljut, adj., iratus, saevus; rus.: ljutvj, adj., grimmig, strenge, hastig, feurig; v a „Brennkraut" Cehu slove: pryskyfnik, m., in poleg tega je češki: pryskyfec, m., Brandblaschen, pryskyfice, f., Baumharz: goreča stvar, pryskyfičnik, m., Gifthahnenfuss, Teufelsranunkel; poljski: prysk, m., gliihende Kohlen oder Asche. Linde. Vse to nas vabi misliti, da pojem v onih besedah, katere so vzdete zgoraj omenjenim rastlinam: kupalinica itd., res ne more biti drug, nego H v besedah: k oper, m., anethum, kopriva, f., Brennessel, namreč: heiss, brennend. Ruski je dalje: kuporosii, m., der Vitriol, Fr. Levstik: Jezikoslovne razprave. 283 k u p o r 6 s n a j a kislota, die Schwefelsaure. Ta samostavnik bi jaz delil: kupor-os, dajoč mu obrazilo „os", kakeršno je v srb.: prk-os, m., der Trotz: prko-njiti se, v. r. hupi, ziirnen; malorus.: dziv-osy, plur., Wunderding, primeri: kundosič, v., bei den Haaren reissen; češki: rak-os, rok-os, m., Schilfrohr; poljski: dziw-osy, plur., wunderliches Zeug, krzyw-os, m., krummes Ding, lat-os, m., einjahriges Thier. Miki. Gramm. II. 327. Kupalo. Od podstave (rus.): kup-, staroslov.: *kajp-, heiss, brennend, po mojih mislih treba tudi proizvajati ruskega /slutvo-boga po imeni kupalo, n. (*kapalo, v starejšem lici: *kapadlo), kar po vsem, kolikor sem do zdaj govoril o tej stvari, nikakor ne more značiti nič druzega, nego lisamo: das Feuer (zur Zeit der Sommersonnen-wende.) Beseda „kupalo" je v tem zmisli zdaj malo ne uže zamrla, ker je krščanska vera izpodrinila večino poganskih hazival in običajev, ako tudi ne vseh ter ne povsod jednako. V ruskem narodnem govori še vender nahajamo: kup al a, m., der Johannistag, /Ivanu. Kup al a, Johannes der Taufer. Pavlovskij, russ.- deutsch. W8rterb., 2. Aufl., Riga 1879. Tudi neko poljsko narečje še govori: na kupajla, namesto: na šwiety Jan, zur Johanniszeit. Miki. Gramm. II. 100. Te besede nikder ne morem dobiti v poljskih slovnikih, kolikor je meni dostopnih. Kup a j 1 o stoji namesto: k u p a d \ o, kakor poljski: b r z e-chajlo, Zanker, krzykajlo, Schreihals, namesto: brzechadlo, krzykadlo. Miki. Gramm. II. 100. Težko je, trdno reči, ali se je poljska beseda: kupajlo hohnika iznebila stoprav kesneje, ali je na posodo vzeta iz ruščine. Vender se mi zdi resnici podobno, da so jo Lehi, koder jim še rabi, vzprijeli od ruskih sosedov, ker je toli redka v poljščini, katera ima drugo, prostemu narodu povsod znano ime: sobotka, f., das Sonnemvendfeuer, in ker ne verjeti, da bi zgoraj povedana beseda „kapanya (part. praet. pass.) še imela hohnik v sebi, a „kupajlo" ne, če tudi sta obe vzniknili iz istega glagola, a ne samo iz istega korena. Vrhu tega ne pozabiti, da se nahaja „ kupalo" v jedinih ruskih cerkvenih zapisih poznejše dobe, in da pisatelji uže neso tedaj znali prvotnega razuma rečene besede, ter so zaradi tega z veliko mrzostjo izrecno pripovedovali bajeslovno pomoto, kakor bi to bil res nekakšen bog poganskih časov. Da so v ruskem narodi malo ne usehnili vsi pravi in čisti viri ali studenci, kateri bi 284 Fr. Levstik: Jezikoslovne razprave. nam s"vedočili, kaj si je ta beseda po resnici zaznamenavala, temu se ne čuditi; kajti pobožni krščeniki, še posebno duhovniki, od katerih jedinih imamo najstarejše a skope zabeležke, neso radi govorili o poganskej gnusoti; množim se je lepše zdelo molčati. Pri ostalih Slovanih, razven poljskega „kupajla", tega imena uže ne dobodeš ni v starejših spisih, ni v pripovedkah a ni v živem govori, kolikor je meni znano, ter nikakor ne moremo trdno vedeti, Če li je, in katerim li Slovanom vrhu Eusov je nekdaj rabilo. Kako hoče brez obile knjižnosti in zgodovinskih zabeležkov drugače biti? Nikogar ne tajno, koliko poganskih besed so s takim potem ljudje ali do dobrega izgubili z jezika, ali o njih do konca pozabili, kaj so iz prvine zaznamenavale. To se je po nekaterih krajih zgodilo hitreje, a po drugih pozneje, kakor je k njim prišlo krščanstvo poprej ali kesneje in kakor je ali zajetnejše ali šibkejše kali obrodilo ljudem v srcih. Tudi si je misliti, da vsa slovanska plemena povsod istih imen svojim bogovom neso uže odtlej imela, od kar so se toli široko raztegnila po zemlji, in da jih zatorej izvestno uže neso imela za onih časov, kadar so prvič jela v zgodovini stopati mej druge evropske narode. S kratka reči, nikder na sveti nema tolike zmete in take zmesi, kakeršna je v slovanskem bajeslovji, ki je za tega delj neizmerno težka vednost, ako tudi so bajeslovnega napisali uže mnogo, a malo na korist; kajti največ tega je ali glupo izmišljanje ali nekritično ugibanje ali samovoljno tolmačenje. Vrhu napake, omenjene uže poprej, da so domači pisatelji prepozno ter preskopo le tu in tam črhnili kaj o katerem poganskem bogi( svojega rodu, ker neso razumeli, koliko bi s tem bilo ustreženo bodočim vekom, nahajamo tudi še drugo zlo: nekateri so namreč ostalih slovanskih plemen bogove nezgodovinski in brez vesti po sili vgnetali tudi v svojih rojakov božanstva. Tujih narodov knjižnici, ki so brez vednosti našega jezika pisali osobito o polabskih Slovanov bogovih, največ neso znali niti imen prav zabeležiti, a še menj so mogli dobro pogoditi notranje svojstvo in značaj bajeslovnega bitja. Ali čemu bi jih kdo grajal, ka niti Slovan sam svojih bogov poznejša leta ne bil/dobelj vselej prav zapisati! V ruskih spomenicih čitamo: Dažba in Dašuba; Striba; Makoši in Mkoši; Semargla (acc. sing.), poleg: Dažibogu, Stribogu, Mokoši, vu S ima i vii Rigla itd. A slovanska bajeslovna vednost je vrhu vsega tega vender brez dvojbe možna ter bode brez dvojbe tudi ustanovljena. Vrlo žal mi je, ka zdaj nemam v roci bajeslovnih del učenih Rusov naše dobe. Fr. Levstik: Jezikoslovne razprave. 285 Poprej le mimo grede v misel vzete poljske besede: s ob o tka, f., Sonnemvendfeuer, jaz ne bi proizvajal od „ sobote", Samstag, staro-slov.: sabo t a, f., sabbatum. Zdi se mi prenagljenost, jezikoslovne težave izpod nog spravljati z vohanjem tujega pridobitka povsod, kder koli slišimo glasove, po samem naključji podobne glasovom te ali one besede kacega druzega jezika. Tudi trebe na umi imeti, da je ta beseda po vsej priliki ostala iz poganskih starodavnih časov, kadar Slovan še ne poznal zdanje „sobote" niti na posodo jemal od sosedov toliko, kolikor pozneje, izvestno vsaj ne bajeslovnega nazivala. Jezik slovanskega plemena kaže ogromno samorodno krepost: rek in gor, mest in vasij je na široko po Evropi vzniknilo iz njega toliko, da se je čuditi, a kako li ne bi domačim, jako čislanim, po tedanjem razumi svetim običajem bil mogel najti sam svojih besed! Opomeniti je k temu, da na poljskej zemlji nahajamo obilo starodavnih, vmes tudi uže pred samim krščanstvom ustanovljenih vasij in mest, ki se zovo „Sobota" ali „Sobotka", in da je „Sobota" ali „Sobotka" tudi mesto in gora v Šlezakih, Zobten, der Zobtenberg. O tej gori Šafafik piše: „duležite v nejednom ohledu jest prastare jmeno hory Sobotv (nvni Zobtenberg), na niž Staroslovane sve pfepamatne svatky, Sobotkv jmenovane, slavivali." Slovanske starožitnosti, v Praze 1837., na 761. str. — Ne po vsem dokazano, da je „sobotka" i v začetki brez nobene dvojbe značila samo to, kar v poznejših dobah in kar zaznamenava še denes; a še menj verujem, da imamo v njej ime kacega božanstva, ako tudi Linde v slovniki primeta: „ cf. S a b o t, božek Szlezakow, czczonv na gorze Zobtenberg", ker on z nobenim dokazom kakeršnega koli pisatelja na tem mesti ne podpira svojega mnenja, in ker ne umejem, zakaj Sabot, a ne Sobot. Če je res uže iz prvine značila samo „kresni ogenj", morda bi se utegnilo misliti, da je nje temni koren kakor koli v bližjem ali daljšem rodi z novoslovensko besedo: zubulj, m., die Flamme, in s srbsko: z ubij a, f., usukana leskova ali clobova luč. Kar se dostaje menjavanja mej glasoma „s" in „z", dalo bi se morda temu /prispodobiti starostov.: zidu, m., zidu, m., murus, zida-telji, m., aedificator, poleg: sudii, m., murus, sudatelji, m., conditor; tudi starostov.: svagari, m., s ve g ari, m., der Schwamm, namesto česar je novoslov.: žvag, m., kresilna goba, a ruski tudi: čaga, f., unechter Zunderschwamm. Erjavec v letop. slov. Matice 1880. L, na 216. str. „Slovnik naučnj" veli, da ime: 286 J. Trdina: Verske bajke na Dolenjskem. sobotkv, f. plur., za „kresni ogenj" rabi ogerskim Slovakom, ga-liškim Poljakom in Belim Rusom. A vemo, da je podstava: sobot-krajevna imena obrodila tudi mej Cehi in Moravljani ter po ogerskej zemlji zunaj Slovakov in vrhu tega mej kranjskimi Sloveni. Ali meri to morebiti i po teh krajih na bogočastje v dnevih poletnega solno-vrata? Zgodovina molči o tem, kakor tudi o premnozih stvareh slovanskega bajeslovja. V Čehih je: Sobotka, f., zelo staro mestce Boljeslavske oblasti, a na Moravskih tleh: Sobot in, m., Zoptau, neka vas, ter na Ogerskej: Sobotica, f., srbski: Subotica, f., Vuk, ogerski: Szabadka, Maria-Theresiopol, a v Kranjcih: Sveta Sobota (ali Bukov Vrh), der Sabatberg. Freyer~ Ortschafts- und Schlossernamen in Kram, 12. Ali more vse to in drugo te vrste brez nobenega izmika biti od jedine krščanske ..sobote"? V srbsko nazivalo „ Subotica", Maria-Theresiopel, res vidimo, da je zaseknilo „ sobotno" ime, katero Srbu slove: subota, der Samstag; a to seje morda zgodilo proti sebi v mlajšej dobi, kakor svedoči ogersko lice te besede „Szabadka", katero bi slulo „Szubadka" brez dvojbe, ako bi mu „subot-" bilo v podstavo. (Dalje prihodnjič.) Verske bajke na Dolenjskem. Priobčuje J. Trdina. (Dalje.) 18. Tisto noč, v katerej se je rodil Kristus, izpolnilo se je vsakemu človeku vse, kar koli si je želel. Kdor je hotel zlata, našel ga je drugi dan poln rudnik. Kdor je rajši imel rodovitno polje, plenjalo mu je od takrat žito desetkrat bolje, kakor vsem sosedom. Komur se je zdela voda premrzla, pritekel mu je studenec, ki je bil po zimi gorak, da ga je bilo veselje piti, po letu pa mrzel, da so delavci po polu ure daleč ponj hodili. Takrat se je odprl Pod-turnom bistri Iladež, hladni in krhki izvirek pri Zdinjej vasi in druge dobre vode. Nekaterim se je tožilo, da se po zimi ni moči kopati in drugo jutro bruhal jim je pred hišo iz zemlje vroč studenec, da so se brez škode lahko v njem okopali. Tako so postale vse toplice. Ni mogoče prešteti vseh dobrot, katere so prišle tisto noč na zemljo. Pa tudi Fr. Levstik: Jezikoslovne razprave. 341 Jezikoslovne razprave. Kupalo. Spisal Fr. Levstik. (Dalje.) inde v slovniki za besedo: s ob o tka, f., das Johannisfeucr, Sonnenwendefeuer, podaje zanimljivo mesto iz poljskega pisatelja s konca 16. veka: „u nas w wiliia š. Jana niewiasty ognie palilj, tancowaly, špiewaiy, djabtu czešc i modle czyniac; tego obyczaiu poganskiego do tych czasow w Polszcze nie chca opuszczac, ofiarowanie z bylicy czvniac, wieszaiac po domach i opasuiac sie nia, czynia s ob o tki, palač ognie, krzeszac ie deskami, aby byla prawie swiatnošc djabelska, špiewaiac piešni, taricuiac." Marcina z Urzedowa herbarz czyli zielnik, 1595. leta, na 32. str. Evo poljske s ob o tke, evo tudi slovenskega kresa, kakor se praznuje v Kranjcih, in evo ruskega kup al a! Brez malih razlik zelo tako pri nas delajo na kresni večer še zdaj, kadar zapale jako velik ogenj, ki ga ne kiire samo ženske (niewiasty), kakor ga niti Poljakom neso, ker mislim, da z besedo „niewiasty" hoče Martin „z Urzedowa" le povedati, da so k sobotkam najrajše tekale ženske glave, katere se povsod in vedno drže starih običajev, starih vraž in starih besed mnogo trdneje, nego li možaki. Ali mladina obojega spola prepeva, pleše ter preskakuje kresni ogenj tudi mej nami, a namesto „bylice" ali „metlike" (artemisia, Beifuss) imajo „praprot", katera našim rojakom zdaj uže ne rabi v darovanje (ofiarowanie) solnčnemu bogu, a na hiže (po domach) jo vender tudi obešajo, ker jo po nekih krajih na kresni^ večer vtikajo v streho nad svojimi vrati in razstilajo po tleh v stanicah, v katere se navadno shaja družina po kmetih. A ti običaji neso povsod jednaki, ali poganski so povsod, če tega tudi zdaj uže ne čuti krščeni Sloven, kateremu je starega solnčnega boga davno izpodrinil sv. Ivan krstnik, ki prostim ljudem slove „krsnik", kakor bi to bilo namesto „kresnik", daje zatorej tudi svetnikovo ime narodu pomoglo, hitreje pozabiti prvobitni značaj in vzrok tega bojeslovnega obreda. Poljski pisatelj je 1595. leta še vrlo dobro pametoval, da je „sobotka" ostanek poganskega časa (obyczaiu poganskiego), 23 342 Fr. Levstik: Jezikoslovne razprave. in zato veli: „djablu czešč i modle czvniac" (zlodeju čast in molitev čineč); kajti poljska beseda: modi a, f., znači: molitev, das Gebet, in še vedno se govori: czvnič modly do Boga, zu Gott beten, ker je po zdanjem govorjenji uže navadneje : modly, f. pl., das Gebet, nego li starejši, nekdaj tudi obični obraz: m odi a, f. sing. Bandtkie, slownik L, 90., 455.; a beseda: m odi a, f., poljski znači tudi: Gotzenbild, čemur je morda prispodobiti novoslovensko besedo:/m o 1 i k, m., der Gotze, das Gotzenbild, ker tako izrekajo po množili krajih okolo Ribnice in Lašč, a po drugod: m a lik m., kakor se nahaja i v knjigah, kar je po mojej sodbi vender le nepravilno; kajti m o lik je namesto modlik, in tako tudi: moliti, v. impf., beten, namesto: m 6 d liti, kakor poslednjo besedo Korošci po nekatere kraje res govore še zdaj; češki: modliti se, v. r. impf., poljski: modlič sie, v. r. impf., beten; primeriti je i češki: m odlika ti, v. impf., anhaltend bitten, modlik, m., priimek moški, modlič, m., der Beter, modlička, f., die Beterin; ein kleiner Gotze. Jungmann. Zatorej ne pritegniti Miklošiču, ki v staroslovenskem slovniki na 361. str. uči: „nota: malik (maluk, malika),*) statua, Meg., idolum, Meg., malus genius, lex., hišni malik, lar, lex.; echo: malik leti (es wiederhallt), Oberkr.; malikova služba, Trub., malikovati, Trub.; croat. malik, maličac, maličič, spirito folletto(Poltergeist,Kobold), Veglia, Glasn. 1860. II. 8.: hoc germ. est originiš, cf. ags. mael, signum, imago. Ztschr. 7. 225., Pott 2. 1. 293." — K temu je dodati novoslovenski priimek:/Malic, lica, m., in glagol: zmaličiti, corrumpiren, zmaličiti se, ausarten, namesto: vzmaličiti: mlada je še ta dekla, pa vender uže vsa zmalicena (verdorben); seme se je zmaličilo; sina so hlapci zmaličili. V Laščah. Jaz bi menil, da je trebe ločiti besede: m olik, der Gotze, das Gotzenbild, m oliko vati, v. impf., Abgotterei treiben, m o 1 i k o v a služba, der Gotzen-dienst, od besed: hišni malik in od hrvatskega: malik, maličac, maličič, der Kobold, ker poslednje besede imajo podstavo: malii, adj., klein; ruski: maličenokii, nka, m., der Daumling; češki: malik, m., maliček, čku, m., ein kleiner Mensch, Jungm.; kajti narod misli res, da je vsako bitje te vrste šibkega in zelo kratkega telesca, nemški: Heinzelmannchen, Wichtelmannchen, novoslovenski pod Krnom: skrkljič, Erjavec v letop. Matice slov. 1880.1. na *) Kolikor jaz vem, nikder ne izrekajo: maluk, malika, nego povsod: malik, malika, in poleg tega: molik, molika. Fr. Levstik: Jezikoslovne razprave. 343 187. str., od glagola: skrkniti, v. pf. zusammenschrumpfen, skrčiti se, v pf., isto; primeri novoslovenski: krculj, clja, m., ein dicker, das heisst, zusammengedrangter Klotz. V Dolenjcih/ Semkaj bi jaz tudi vmestil besedo: /malik, das Echo, ker tu in tam narod še zdaj meni, da z odmevanjem človeka oponaša skrkljič, ki se skrije v grmovje ali za skale. Spomina vredno je, kar gospod profesor Trdina o maliki piše v „Novicah" 1859. leta na 315. str., kder poroča, da ljudje otoka Krka (Vegiia) vede posebno dosti povedati o njem, ki jim slove tudi malic in malica c. Velik naga-jivec je ter nekaj podoben kranjskemu skrkljiču (škratu). Prebiva najrajši po gozdeh, kder neprestano človeški glas oponaša (das Echo). Kdor glasno govori, po hvosti grede, temu je malik naglo za petama ter ga napastuje, kolikor more. Zaljubljene deklice draži posebno rad. Izza grma jih začne klicati z ljubovnikovim glasom, a kadar se mu približajo, takoj se drugde oglasi, da naposled vse zmetene same ne znajo, kod hode. ter se zbadajo in praskajo ob trnije po gošči. Z večera zahaja tudi k ljudem v hiže, da jesti dobode; a vzprijeto večerjo pošteno plača. Vedno je vesel ter po ves dan pleše po skalah ali se vrti na kacem strmem robi, tudi cesto po žiti; a najbolje stvori, kdor ga ne odganja, ker mu povrne vse, kar je pokvaril. Malik je m a j he n, bel, skočan, prijazen deček, oblečen v pisano suknjico, ki mu do kolena seza, a pokrit z rudečo kapico. On ve za vse zaklade, in obtorej ga še zdaj zalazuje mnogo tacih, ki so novce ali raztočili ali jih nikoli neso imeli. Težko ga je ujeti. Kdor ga ima, ta mu zapoveduje, kar hoče, a on vse stvori. Vrhu tega človeku služi do njega smrti, ako mu je v zastavo dal svojo senco, katera maliku pomaga, da ne umerje in da vedno mlad ostaje; a brezsenč-nik potem hira ter ne otide zgodnjej smrti (malus genius). Po člo-veškej duši vender ne hrepeni. Moči ga je tudi kupiti in zapreti v skrabijco (škatlo), izpod katere potlej vsako jutro pade zlatnik. V zapori sedi malik, a drugi ljudje vide jaščerico,*) mramorja, miirina ali polha (hižni malik). A ta kiipnja je človeku velika grehota. Lehko ga je tudi priklicati; najbolje mu je tri krati na kljuko zažvižgati ali na razpotji zapiskati v novo piščal, kadar so vrbe meževne; *) Jaščerica, f., die Eidechse. Okolo Škofje Loke govore: j ašerca, f., namesto: kiišar, šarja, m., kuščar, ščarja, m., a pravilno bi trebalo, da ta beseda slove: giiščer, ščera, m., kajti staroslovenski je: gušterii, m., in poleg tega staroslov. tudi: jašterica, f., die Eideclise. 23* ; Vv ; 344 Fr. Levstik: Jezikoslovne razprave. a človek bodi tedaj sam, ter ne imej nič božjega in svetega pri sebi, ker se tega boji ter beži tudi zvonov, cerkev in križev. Tako piše gosp. profesor Trdina. O nemškem posodili tu nikakor ne misliti, in tudi vprašamo: kako li mogo pojmu anglosaške besede: mael, das Zeichen, das Bildnis, ustrezati vsi raznolični pojmi, kolikor jih je v naštetih slovenskih besedah? Kako se je iz tega porodil pojem „Echo"? A vsa uganka je z lahka uganena, ako pristanemo na to, kar smo uže povedali, da se je namreč pomešala beseda: m olik, der Gotze, das Gotzenbild, z besedo: malik, das Wichtelmannchen, der Kobold. — Vrnimo se na poprejšnje! Poljaci so se pri svojih sobotkah tudi molili, brez dvojbe solnčnemu bogu; a mej nami je to zamrlo, menda uže davno. Ako je Martinu stvar bila res do konca znana, kakor vse kaže, ter ako ga umejemo prav, to se je iz njega besed učiti, da so Lehi kresno gramado zažigali z „divjim ognjem", ukresavši ga z desko ob desko: „pakc ognie, krzeszac ie deskami," kar se je pobožnemu pisatelju zdelo posebno vražje, „šwiatnošc djabelska." Kako Istrani blizu Pazna praznuj o kresni večer, to nam gospod J. V>/f;ckaterega smo dolžni zahvaliti o mnozih lepih zbirkah narodnih stvarij istranskih, pripoveduje v letop. Matice slov. 1878. leta v III. snopiči na 136. str. Kar je ondukaj citati, povzemimo na tem mesti nekoliko po svoje. „„ Tukaj ne loževajo tolicih kresov, kolikeršne po kranjskej deželi. V kres davajo sosedi vsak po malo kakovega trnja (morda tudi brinja?), daje večji plamen. H kresu pride mnogo ljudij, moških in ženskih, mladih in starih. Starejši samo stoje okolo ognja, t a mlajši, posebno pastirji in pastirfce, primši se za roke, stvore okrog plamenečega kresa kolo in plešo ples „kolo", vrteč se zdaj na desno, zdaj na levo, vzpevajoč pesenco, katera je tu zdolaj zapisana. Kadar kres pogori, stopi mladec jeden po jeden iz kola, katero se takoj zopet zveze; a on se izvije kolu pod rokami, preskoči žarjavico ter na onej strani smukne ven, zopet kolu pod rokami; jednako on stvori, kadar nazaj grede preskoči ogenj ter se z nova v kolo zaplete. Za njim skačo drugi jednako, dokler se ne napojo, nasmejo in utriide. Umeje se, da ne skače, kdor ne more ognja preskočiti. Mej plesanjem pojo to pesenco: Gori, gori, božji kres! I svetomu Ivanu Da nam bude tuka ples Na veliku slavu! Bogu na čast Mi imamo tu plesati, Fr. Levstik: Jezikoslovne razprave. 345 Babinomu janjcu Priko kresa skoči; Čast i hvalu dati. Babin janjac Babin janjac Zimu nam odnosi; Okol' kresa skače; Babin janjac Babin janjac Leto nam donosi."" Gospod J. V. dostavlja, da „baba" znači „zimo", a kabin „janjac" da zaznamenava „vzpomlad". Ne težavno razumeti, da je to res; ali ob enem se je treba tudi vprašati, ako je baba „zima", a janjec ako zaznamenava „vzpomlad-', kako je to, da više stoječo pesen prepevajo 6 kresi? Ob tem godi „ se dan obesi", kakor govori naš prosti narod, ki hoče s tem reči, da se zdaj leto obrača zopet na zimo, ker se uže zopet krče dnevi, kateri so vedno rastli od božiča do tega časa. Ali ne veliko brezumje, o prvem nastopi zimskega približavanja krožiti vzpomladnjo pesen? S kratka, če tudi ne dvojimo, da je ta popevka rabila res bogočastnemu obredu poganskemu, vender se v starodavnosti nikakor ne mogla prepevati o kresi, nego le v začetki vzpomladi, sušca meseca; kajti 21. dan tega meseca solnce stopi v znamenje nebeškega ovna ali janjca (tudi Notranjec in Dolenjec govorita: j an j e c,j a nj c a, m., der junge Widder, namesto: j a g n j e c, jagenjca, starostov.: jagnici, m., agnus.) A to je „babin janjac"! Ob tem časi je po nekaterih krajih slovanskih zemelj, rekše v Poljacih, Lužičanih, Slezacih, Cehih, Moravljanih in Slovacih, še zdaj običaj, smrt v podobi stare „babe", narejene od „slame" ali »raztrganih krp", iz vasi „odnašati", zunaj ali jo »utopiti" ali „sežgati", a namesto nje „donašati leto", rekše poletno dobo, h katerej pristoji tudi vzpomlad. Primeri: Babin janjac zimu nam odnosi; Babin janjac leto nam donosi. Ta običaj se kaže tudi široko mej Nemci, kateri so ga morda -vender le pobrali od Slovanov, cla-si Grimm tega nikakor ne pritegne, ter po svoje ga imenovali „das Todaustragen". Smrt je tukaj isto, kar zima, katera se zove tudi baba. Zatorej sredopostno sredo Hrvat*) in Sloven /„babo reže" ali „žaga", samo, daje „rezanje" utegnilo k nam priti od Romanov, ker tudi po španskej in vlaškej zemlji nahajamo navado, sredi posta babo rezati, „segare la vecchia". Grimm, Deutsche Mvthologie 452. V Tržiči pod Ljubeljem Gorenjci sre- t dopostno sredo s kacega brda v potok zatoče sod, poln vode in kamenja, *) Antons Versnch iiber die Slaven 2, 66 v Grimmovej knjigi: Deutsche Mythologie 453. 346 Fr. Levstik: Jezikoslovne razprave. ter govore, da kotalicajo vehtro-babo. „Glasnik" 1859. leta I. 78. Tu je namesto slovanske babe-zime vlezlo nemško bajeslovno bitje: die Frau Berehta, katera se više mej Gorenjci imenuje tudi pehtra-baba. Vrhu tega v kranjskih Slovenih o mesopusti, navadno v pepel-nično sredo, sploh sežigajo ali pokopavajo Korenta ali Pusta; kajti nekateri kraji ga »sežigajo", a drugi „ pokopavajo", in tod mu vele „Pust", a drugod „K6rent". Mladci v to delo zgrade „slanmega" moža, po nekod oblečenega tudi še v „raztrgane krpe", ter ga ali „utope" ali „sežgo" mej skakanjem, smehom in šalami. Okolo Krškega v Dolenjcih ga poprej zapale in potlej vrgo v Savo; a Gorenjcem je namesto moža dovolj samo kak snop ali-vehut (pušelj) goreče slame na drogi; po drugih gorenjskih selih zapale stare metle in govore, da sežigajo „Pusta". Okolo Yidrije ga z visocega skalovja mečo v strmo globino, ker ga je ondod prepovedano žgati. Ne lehko dvojiti, da po nevednosti, kadar je bilo uže mnogo vekov minolo od poganskih časov, nam je stopil Korent ali Pust namesto babe ali zime, ter da zatorej nahajamo tudi tukaj ostanek vzpomladnjega praznovanja svojih nekrščenih pradeclov. Kakor „babo-zimo", tako i „K6renta" ali „Pusta" narejajo od „ slame" in „ raztrganih krp", ter ga ali „ utapljaj o" ali sežigajo". Ako prejšnjo istransko popevko razgledamo tanje, vidimo, da razpada na dve polovini. Prva seza do konca granesa: „čast i hvalu dati", a druga od tod pa do zvršetka. Pazljiv čitatelj najde takoj, da so prvo polovino kesneje semkaj ali iz kake druge pesni privlekli, ali da je, kar se zdi verjetneje, baš v to namero zložena v poznej dobi, kadar uže neso razumeli pesnij delati, kakor jih je znal starejši zarod; kajti v njej se nam kaže, rekel bi, kakor ves drugačen svet, nego li v drugej polovini, kar se namreč dostaje notranjega stvora in samih granesov, ki se mej soboj razmenjavajo, kakor se jim zdi, imejoč ta po dve, ta po tri, on po štiri trohajske stope z moškim ali ženskim koncem; a pet stop nema nobeden. Ženski odmor se res nahaja po srbskem običaji konci druge stope. Zanimljiv je posebno prvi granes, ki ima toliko duha po našej planinskej slovenščini, da bi se ga bil mogel izmisliti sam Dobravčin. ,,G6ri, gori, božji kres"! Ne li to zelo tako, kakor: „stojaj, stojaj, Petrograd" ? A Dobravčinu se godi krivica! Ali nemarno tudi slovenske narodne pesni: „ pleši, pleši, črni kos"? Ni druga polovica istranske popevke J. Stare: Pisma iz Zagreba. 347 ne ostala vsa, kakeršna je bila iz prvine, ker je vanjo trebalo spraviti „kres", kateremu ob svojem rojstvi ne bila namenjena. Jedini zadnji štirje granesi, —• štirje, kakor jih namreč piše gospod J. V., imajo nepokvarjeno prvobitno lice. Vender se je v tej polovini od kraja do konca vsaj ohranila nekdanja mera, ki je prava srbska, junaškim pesnim običajna, z -odmorom ženskim za drugo stopo: Babin | janjac || leto j nam dojnosi, kakor: y u u u _ u Sasta|la se || četir i ta|bora. Povpraša kdo, zakaj li smo govorili o tej popevki toli^ obširno ter o njej potratili več besed, nego li se razno komu zdi potrebno in vredno? Zgodilo se je za tega delj, če tudi smo res krenili nekoliko v stran z odmerjenega poti, ker smo hoteli pokazati, koli je človeku treba pazljivemu biti o vsacem raziskavanji ter še posebno tedaj, kadar je na vrsti slovansko bajeslovje, s katerim se je vednost jela mnogo prepozno baviti. Zanimljivo je videti, kako se je krščenikom v poznejših letih poneumelo, bajeslovno popevko, namenjeno vzpomlad- njemu času, kadar solnce na nebi dospeje ovna, preložiti na solnčni praznik o kresi, kateri je prvi začetek zimske dobe. Vrhu tega so nekdaj učenjaki trdili, da mej vsemi južnimi Slovani uže nikder ne ostalo ni sledu ni tirii o starem poganskem običaji, odhod mrzle zime ter ob enem prihod blage vesne svetkovati s posebnim obredom (Grimm, Deutsche Mvthologie 447); a konček te istranske pesence ter slovenski običaji o mesopusti in sredi posta nam glasno svedoče, da je to nekdaj bilo tudi južnim Slovanom res navadno, ako ne povsod, vender vsaj po nekih krajih, a zelo verjetno je, da povsod, koder so bivali Slo veni, Hrvati in Srbi. (Dalje prihodnjič.) Pisma iz Zagreba, Piše Jos. Stare. III. o se je po lanskem potresu ves svet zanimal za našo nesrečo, prebirali smo radovedno poročila o našem Zagrebu, da vidimo, kako tujci o njem sodijo. Nemci, ki se radi ponašajo s svojo „temeljitostjo", poslali so k nam risarjev in pisarjev, da bi njihovim časopisom preskrbeli „izvirnih" in zanesljivih poročil. Kmalu na to