io .m ici ■ in im !o ■C-» INTERVJU Prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja str. 26-27 GOSPODARSTVO SPORT1 Božičnice: kdo bo najbolj Z zdravim komolcem strah odprl denarnico? str. 4 in trepet za vratarje str. 18 Št. 50 / Leto 72 / Celje, 14. december 2017 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik novi tednik rad io celje POPOLNI NA MATURANTSKI PLES KUPON NAJDETE V NOVEM TEDNIKU Primanjkuje delavcev Čeprav se odpirajo nova delovna mesta, določenih kadrov delodajalci že nekaj časa ne morejo zaposliti, ker jih ni. Delavcev primanjkuje med drugim za delo v proizvodnih dejavnostih, gostinstvu, turizmu, prometu in gradbeništvu. Tudi na celjski srednji šoli za gradbeništvo pravijo, da je povpraševanja po gradbenih tehnikih vse več, mladi pa se za ta program ne odločajo radi. Kako rešiti neugodno situacijo, smo preverili v Naši temi. str. 6, 12-13 AKTUALNO Kam s kupi onesnažene zemljine? str. 2 Za manj zdravil in več zdravja str. 3 GOSPODARSTVO Zdravilišča zahtevajo nižje koncesnine str. CELJE Prihodnje leto investicijski preboj str. 6 VRANSKO Odločno proti razgradnji rabljenih vozil str. 8 KRONIKA' Centri za socialno delo tarče groženj in nasilja str. 14-15 POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 TRANSPORT PO SLOVENIJI ~ I^B w S BREZPLAČEN! g- ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH £ do 2,80 € + davek (bio + 0,30 €) Lu Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (+ 0.30 €). > x cm TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kgl_ J? \ Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "^.tx^iet s4., d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana 2 AKTUALNO ZADETKI »Inženirskega kadra je trenutno celo preveč, zato lahko izbiramo in izberemo le najboljše. Premalo je tistih, ki bi prijeli za lopato ali upravljali gradbene stroje.« Matjaž Pavčič, direktor podjetja Remont »Če je delovno mesto slabo, pačpoiščimo drugo. Iskati ga moramo dovolj hitro, dokler še imamo energijo. Iz nekaterih razmer je preprosto treba uiti.« prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja »Država je z dodeljevanjem nalog, ki ne predstavljajo socialnega dela, zabrisala temeljno nalogo socialnega dela in vzpostavila delovne pogoje, ki niso spodbudni temveč ogrožujoči.« Anica Weber, direktorica CSD Šentjur »Podjetja financirajo še šport, ker se ga ljudje množično udeležujejo, na kulturne prireditve hodi precej manj ljudi, zato od kulture ni velike reklame.« dr. Zoran Pevec, pesnik, kritik in urednik "Velenjski zunanji napadalci so imeli težko nalogo. Igralci v sredini naše obrambe smo visoki." Borut Mačkovšek, rokometaš Celja Pivovarne Laško 1 PETEK / 7 4 U1 00 SOBOTA I 1 NEDELJA \ 1 / 2 0 \ 1 / 3 -5 mm o Kam s kupi onesnažene zemljine? Slovenija nima deponije za varno odlaganje odpadkov »Sanacija onesnažene zemljine v vrtcu Tončke Čeče-ve na Hudinji v Celju je kot eno od ključnih od vprašanj, za katero bo treba najti odgovor v okviru nadaljnjega učinkovitega reševanja starih ekoloških bremen v celjski kotlini, izpostavila problem varnega odlaganja zemljin,« je ob predstavitvi rezultatov kontrolnega monitoringa poudarila dr. Helena Grčman iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Opozorila je, da Slovenija nima deponije za varno odlaganje odpadkov, čeprav vsa odkopana zemljina tudi ni nevarni odpadek. Po uredbi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov, zemljina, ki je bila na primer izkopana ob vrtcu na Hudinji, ni primerna za nobeno uporabo, ne za stanovanjska naselja, ne za kmetijsko rabo, zato jo je treba nekam varno odložiti. Izpred vrtca odpeljana zemljina po njenih podatkih še vedno čaka zavita v foliji na območju stare cinkarne. To seveda ni in ne more biti trajna rešitev. Prepričana je, da mora državni vzpostaviti sistem pametnega gospodarjenja z zemljinami, ki nastajajo pri gradbenih delih, hkrati pa nasploh določiti smernice ravnanja z zemlji-nami. Pedologi že namreč dlje časa opozarjajo na to, kaj se dogaja z rodovitno zemljino pri gradbenih delih. »Rodovitna zemlja takoj izgine in se proda na črnem trgu, brez kontrole, država pa nima nikjer na zalogi zemljin, ki bi bile rodovitne in kakovostne z vseh vidikov. Tako se v stiski s časom vedno znova išče material primeren za navoz na neko otroško igrišče, ki ga je nujno treba sanirati,« je opozorila Grčmanova. Obdelava zemljine Celjski župan Bojan Šrot je povedal, da imajo v občini na primeru Stare cinkarne primer dobre prakse, kako je mogoče zemljino sanirati. S sanacijo zemeljskih odkopov, ki jo je pred tremi leti opravilo podjetje Stonex, so več kot 13 tisoč kubičnih metrov onesnažene zemljine predelali v gradbeni material. Občina je za ta poseg plačala 1,3 milijona evrov, za ta znesek pa zdaj, kot smo že poročali, tudi toži cinkarno, ker ni želela finančno sodelovati pri sanaciji. Novega tovrstnega bremena občina ne zmore, za takšne projekte v tej finančni perspektivi ni predvidenih večjih evropskih sredstev. Dogovarjanje z državo, ki je tudi večinska lastnica cinkarne, pa je zašlo v slepo ulico. Celjski župan predvideva, da bi sanacija celotnega območja Stare cinkarne v globino do sedem metrov znašala 50 milijonov evrov. Na ministrstvu za okolje in prostor so na naše vprašanje glede ravnanja z zemljinami na območju Stare cinkarne in nasploh v državi le skopo odgovorili, »da so na ministrstvu seznanjeni s to problematiko in da bo posebej obravnava- na v novem Zakonu o varstvu okolja (ZVO-2)«. ROBERT GORJANC Celjska občina se sicer vključuje tudi v vse evropske projekte, ki se nanašajo na revitalizacijo starih industrijskih območij, da bi še našla kakšno dobro prakso in jo potem uveljavili tudi v Celju. MOC bo tako v okviru projekta Greenersites, ki se osredotoča na okoljsko sanacijo onesnaženih tal in upravljanje okoljsko degradiranih območij, pilotnimi testi preverila primernost metod za odpravo onesnaženosti tal s težkimi kovinami in ostalimi onesnažili. Celjska občina je oddala tudi vlogo za drugo fazo okoljskega projekta Natureturns v programu Obzorje 2020, kjer za območje Stare cinkarne v okviru urbane regeneracije išče rešitve s t. i. metodo bioremediacije. Na železnicah nov vozni red Po novem voznem redu Slovenskih železnic, ki je začel veljati v nedeljo, je na progi iz Celja proti Velenju po novem ukinjen vlak - oziroma nadomestni avtobus -ki je imel odhod iz knežjega mesta ob 15.30. Iz nasprotne smeri bo vozil vlak iz Velenja ob 15.20, kar je nekaj minut pozneje. Novost je tudi na progi iz Ormoža in Ptuja proti Mariboru oziroma proti Celju. Iz pr-leške smeri bodo tako potniki po novem iz nekaterih vlakov prestopali v Račah in ne več na Pragerskem. Poleg tega bodo na koroški progi, med Mariborom in Prevaljami, nekateri vlaki vozili vse do Pliberka v Avstriji, kjer bodo potniki lah- ko prestopili za Celovec. Med poletno sezono bosta na tej progi vozila ob sobotah dva para vlakov, kar bo omogočilo prevoz koles potnikov, ki se bodo želeli odpraviti na Dravsko kolesarsko pot. Poleg tega bo v poletni sezoni med Ljubljano, Celjem in Mariborom vozil dodaten nočni vlak, tudi v obratni smeri. Vlak bo vozil sredi noči, med približno eno in tretjo uro zjutraj. Ta nočni vlak bo vozil tudi v prihodnjih dneh, od 17. decembra do 1. januarja. Med Celjem in Koprom bo poleti na voljo tudi kopalni vlak. V poletnem času bo na voljo tudi boljša povezava v Beograd, kamor bo vozil dodaten nočni vlak z ležalnim vagonom. BJ AKTUALNO 3 Na novinarski konferenci v celjskem zdravstvenem domu so novost predstavili (z leve) Marko Drešček, Marina Senčar in Matejka Cvirn Novak. Za manj zdravil in več zdravja Projekt farmacevt - svetovalec v vseh zdravstvenih domovih na Celjskem Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je namenil več kot 720 tisoč evrov letno za financiranje novega programa farmacevtskega svetovanja v slovenskih zdravstvenih domovih. Namenjeno je tistim bolnikom, ki jemljejo več zdravil hkrati. Ker lahko pri tem pride do neželenih učinkov in ker lahko medsebojno delovanje zdravil prinese dodatne zdravstvene zaplete, je tudi v večini zdravstvenih domov na Celjskem že na voljo farmacevt - svetovalec. Od oktobra je ta novost na voljo v zdravstvenih domovih v regiji, medtem ko je ZD Šentjur ta program uvedel že septembru. Le v Laškem in Radečah je uvedba predvidena v prvi polovici prihodnjega leta. Po pet zdravil in več Da gre za vedno večjo težavo, saj poraba zdravil skokovito narašča, jemanja celega kupa zdravil sočasno pa prinaša vrsto nevarnosti, je na nedavni novinarski konferenci opozorila direktorica celjske obočne enota zavoda za zdravstveno zavarovanje Marina Senčar. »Letno kar 75 odstotkov vseh prebivalcev prejme vsaj eno zdravilo. Od leta 2001 se je število prejemnikov receptov povečalo za 7 odstotkov, kar ni nič posebnega glede na to, da se prebivalstvo stara, skrbi pa, da se je poraba na enega prejemnika povečala za 62 odstotkov,« je nanizala številke Senčarjeva. »V območni enoti je bilo ko- Jemanje zdravil v Sloveniji leta 2012: 190.147 oseb je jemalo 5 ali več zdravil 2016: 204.564 oseb je jemalo 5 ali več zdravil nec septembra več kot 200 tisoč zavarovanih oseb, od tega jih je bilo 90 tisoč starejših od 46 let. 17 tisoč teh (ali 18 odstotkov) sočasno prejema pet do devet zdravil, trije odstotki te populacije pa celo deset in več zdravil!« Pojav polifar-makoterapije, kot se imenuje sočasno jemanje petih ali več zdravil, v Sloveniji narašča. Vsak izbran splošni oziroma družinski zdravnik ima tako v povprečju opredeljenih 128 bolnikov, ki jemljejo pet ali več zdravil. Za več zdravja in manj stroškov »Obvladovanje tega pojava ni pomembno le z vidika stroškov. Območna enota je lani za zdravila na recept namenila več kot 25 milijonov evrov, zavod pa je skupaj porabil več kot 292 milijonov evrov. Najbolj pomemben razlog za uvedbo programa farmacevt - svetovalec je preprečevanje škode za zdravje bolnika. Eno zdravilo lahko spremeni učinek drugega zdravila, lahko postane škodljivo ali ne deluje več. Študije kažejo, da je 7 odstotkov obravnav v bolnišnicah posledica jemanja nezdružljivih zdravil,« je opozorila Marina Senčar. Zdravil ne predpisujejo le osebni zdravniki. Ti dobijo tudi priporočila specialistov, ob čemer marsikdo tudi v lekarni sam kupi cel kup zdravil, ki jih lahko dobi brez recepta. Sočasno jemanje različnih zdravil je lahko nevarno. Zdravnik sam težko presodi, kakšni so medsebojni vplivi. Zato je zavod uvedel farmacevta - svetovalca, ki je namenjen predvsem svetovanju kroničnim bolnikom, ki jemljejo več zdravil hkrati. Preuči kombinacije zdravil V celjskem primeru je to farmacevtka Celjskih lekarn Matejka Cvirn Novak. Ta je bolnikom na voljo trikrat tedensko. »Skupaj pregledamo zdravljenje z zdravili, vrste zdravil, odmerke, ugotovimo, ali bolnik sodeluje pri zdravljenju in ali ima težave, ki bi lahko bile povezane z zdravili. Na osnovi podatkov bolnika in zdravnika skušamo optimizirati ter racionalizirati zdravljenje, ob čemer želimo ohranjati kakovost življenja bolnika,« je povedala Cvirn Novakova. Bolnikom je zagotovljena zaupnost. Svoje mnenje farmacevtka pošlje osebnemu zdravniku, ki lahko v dogovoru z bolnikom izvede spremembe: prilagodi odmerke in čas jemanja zdravil, zamenja ali ukine zdravila. V primeru nejasnosti ali različnih mnenj Zdravnik izda nalog in z njim se lahko bolnik v avli celjskega zdravstvenega doma naroči na svetovanje. Svetovalnica deluje v nekdanjih prostorih dežurne ambulante, in sicer ob ponedeljkih med 12.30 in 20. uro ter ob torkih in četrtkih med 7.30 do 14.30. se dodatno posvetuje s farma-cevtko. »Naša naloga je, da ugotovimo, katero zdravilo bi lahko povzročilo težave. Treba je spremljati različne parametre pri bolniku. Za zdaj se pri nas potrjuje pilotna študija iz Pre-kmurja, po kateri je prišlo do največjih sprememb pri jemanju analgetikov, pomirjeval, uspaval, pri zdravilih za povišan holesterol in pri zdravilih za visok krvni tlak.« Zanimanje med bolniki Od oktobra je zanimanje med bolniki vse večje in doslej je farmacevtka obravnavala približno 60 bolnikov. K njej jih napotijo osebni zdravniki, za katere je takšno svetovanje dobrodošlo, kot je povedal strokovni vodja ZD Celje Marko Drešček. »Od specialistov dobimo veliko priporočil za predpis zdravil. V stiski, kako jih združiti, nam je farmacevtka v pomoč. Pogosto imamo tudi bolnike, ki se bojijo stranskih učinkov zdravil, in tudi te napotimo k njej.« Sicer pa lahko tudi bolniki izrazijo željo po svetovanju. Projekt ni namenjen le zdravnikom v zdravstvenih domovih, ampak tudi konce-sionarjem. Tovrstno medsebojno sodelovanje različnih strokovnjakov naj bi pomenilo večjo kakovost predpisovanja zdravil in zmanjšanje stroškov zanje ter za zdravljenje morebitnih zapletov, ki so lahko posledica jemanja številnih zdravil. TATJANA CVIRN Foto: SD MESTNA OBČINA CELJE Na podlagi 50., 60., 61.a in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO--1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 - skl. US, 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO) in 32. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13, 93/15) župan Mestne občine Celje s tem JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o javni razgrnitvi Odloka o spremembi Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Teharje - sever i. Mestna občina Celje naznanja javno razgrnitev Odloka o spremembi Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Teharje - sever. Predmet spremembe Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Teharje - sever (Ur. list RS, št. 89/14) je sprememba dopustne višine ograje. ii. Gradivo bo javno razgrnjeno od 15. 12. 2017 do vključno 15. 1. 2018: - v prostorih Mestne občine Celje, Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, na Sektorju za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, soba za stranke, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje in - na sedežu KS Teharje, Teharje 56, 3221 Teharje. III. Javna obravnava bo 10. 1. 2018 v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje, s pričetkom ob 15. uri. iv. (1) V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnitev prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 15. 1. 2018 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali pa na elektronski naslov prostor@celje.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »OPPN Teharje - sever«. (2) Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje. si/moc_planiranje_stalisca in na mestih javne razgrnitve. (3) Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletnih straneh Mestne občine Celje in na mestih javne razgrnitve. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti. Številka: 3505-12/2017 Datum: 8. 12. 2017 Bojan Šrot župan 4 GOSPODARSTVO Kdo bo najbolj odprl denarnico? V cinkarni trinajsta plača in božičnica - Zaradi davčne olajšave neto zneski nekoliko višji Pravega odgovora na vprašanje, v katerem podjetju na širšem celjskem območju se bodo zaposleni letos najbolj razveselili božičnice ali trinajste plače ali kar obojega, seveda nimamo. Res je, da smo o nagradah ob koncu leta spraševali v malo več kot dvajsetih podjetjih, vendar v Savinjski statistični regiji deluje približno 6.400 gospodarskih družb. Med tistimi, ki so nam poslale odgovor, sta po višini nagrade daleč pred ostalimi podjetji BSH Hišni aparati in Cinkarna Celje. Podjetja so tudi letos rada odgovarjala na vprašanja o božičnici, vendar jih kar nekaj ni razkrilo višine zneska, češ da ga še niso določili. Letos so božičnice višje kot lani, tudi več podjetij kot lani bo zaposlenim dalo trinajsto plačo oziroma nagrado. Za nameček bodo tudi zneski, ki jih bodo ali so jih že na svoje račune dobili zaposleni, precej višji kot prejšnja leta. Nova davčna olajšava namreč omogoča, da je del božičnice in trinajste plače (do 70 odstotkov povprečne plače) izvzet iz osnove za dohodnino. To pomeni, da bodo zaposleni ob istem strošku za delodajalca dobili do 50 od- stotkov višje prejemke. Znesek bo odvisen od razreda dohodninske lestvice. Največ v cinkarni in BSH Odlično letošnje poslovanje podjetja v svojih žepih najbolj čutijo »cinkarnarji«. Junija so že dobili trinajsto plačo, v prvem tednu januarja jim bo podjetje izplačalo še božičnico v višini povprečne slovenske plače, to je približno 1.600 evrov bruto. Cinkarna Celje, ki zaposluje 905 ljudi, bo božičnice izplačala januarja prihodnje leto zato, ker je letos že izkoristila davčno olajšavo. Božičnico za leto 2016, ki je znašala 1.097 evrov bruto, so namreč zaposleni dobili 4. januarja. Če morda računate, koliko denarja je oziroma bo cinkarna tokrat namenila svojim zaposlenim za njihovo uspešnost pri delu - znesek nikakor ne bo ogrozil stanja v njeni blagajni. V prvih devetih mesecih je podjetje ustvarilo 25,5 milijona evrov čistega dobička, kar je več, kot je načrtovalo za celo leto. V prihodnjih dneh bodo bogatejši tudi bančni računi 1.600 zaposlenih v BSH Hišnih aparatih. Kot so sporočili iz podjetja, je pri njih izplačilo božičnice odvisno od doseganja ciljev, o katerih se na začetku vsakega leta vodstvo dogovori s predstavniki zaposlenih. Ker ima letos podjetje BSH Hišni aparati rekordne rezultate (kakšne, v skladu s korporativno politiko ne razkrivajo) in ker imajo veliko zaslug za to vsi zaposleni, bo letos rekordno tudi izplačilo božičnice oziroma nagrade. Koliko bo znašala, v podjetju ne razkrivajo, pravijo pa, da bo precej nad zneskom povprečne slovenske plače. Za primerjavo: lani je božičnica v največjem proizvajalcu malih hišnih aparatov znašala 890 evrov bruto. Do božičnice s protestom Največ prahu so letos zaradi božičnice dvignili zaposleni v Gorenju. Ker sta se vodstvo in sindikat zelo dolgo pogajala o tem, koliko bo znašala, je nekaterim prekipelo in so pred tednom za nekaj ur prenehali delati. Upor je očitno pomagal, saj so bila pogajanja takoj končana, delavci pa so izvedeli, da bo letos božičnica znašala 600 evrov bruto. Tolikšna je bila tudi lani, vendar bo tokrat zaradi davčne olajšave znesek na računih delavcev nekoliko višji. Tudi tujci radodarni Tako kot v BSH Hišnih aparatih tudi v mnogih drugih podjetjih v regiji, ki so v lasti tujcev, dokazujejo, kako ne drži povsem, da je lastnikom mar le za čim višji dobiček, medtem ko jim je za delavce vseeno. V Odelu Prebold, kjer se je število zaposlenih povzpelo že do številke 1.450, božičnica letos znaša 950 evrov bruto. Delavci jo bodo dobili danes. Nagrado za uspešnost bodo do konca leta izplačali vsem 400 zaposlenim tudi v zreškem podjetju GKN Driveline, ki je v lasti Angležev. Koliko bo znašala, se v podjetju še niso odločili, bo pa znesek, ki ga bo dobil posamezen delavec, odvisen od njegove delovne dobe v podjetju. Tisti, ki so prišli šele letos, bodo torej dobili manj. Čeprav nam na naša vprašanja niso odgovorili, smo izvedeli, da bodo božičnice ali nagrade za uspešnost letos delili tudi v konjiških podjetjih Isokon in Baumüller, ki sta prav tako v tuji lasti. V Isokonu bo nagrada znašala 1.170 evrov bruto, dobili jo bodo vsi, ki so v podjetju zaposleni več kot pol leta. V celjski območni organizaciji svobodnih sindikatov so povedali, da bodo božičnico dobili tudi v Steklarni Rogaška in Frutarom Etolu. Koliko bo znašala, ne vedo. Pivovarji enako kot lani Med podjetji, ki bodo pred prazniki razveselila svoje zaposlene, je tudi Unior. Znesek ni visok, saj podjetje še vedno odplačuje visoka posojila, je pa za 80 evrov višji od lanskega. To pomeni, da bo božičnica letos znašala 300 evrov bruto, denar bodo vsi zaposleni dobili 18. decembra. Bolj zadovoljni bodo najverjetneje v Izletniku, ki je od letos del Skupine Avrigo in Izletnik Celje. Ker so v skupini letos že izkoristili davčno olajšavo, ko so v začetku leta zaposlenim za delovno uspešnost v povprečju izplačali 900 evrov bruto, izplačilo za leto 2017 načrtujejo v začetku prihodnjega leta. Koliko bo znašalo, bo odvisno od poslovnih rezultatov posamezne družbe. Enako božičnico kot lani, to je 800 evrov bruto, bodo dobili v Pivovarni Laško Union. Malo manj kot 600 zaposlenih bo denar dobilo jutri, v petek. Ta mesec bodo nagrado za uspešnost dobili tudi v Cetisu. Zaposlenim bodo izplačali del plače, za kakšne zneske gre, v podjetju niso povedali. Januarja bodo nagrado za delovno uspešnost dobili tudi zaposleni v Termah Olimia. Znašala bo 600 evrov neto. Nočejo povedati ali še ne vedo Trinajsto plačo bodo dobili tudi v podjetju Vivapen, kjer bodo zaposlenim do konca leta izplačali še del regresa. O konkretnih številkah ne želijo govoriti, kar velja tudi za družbo Celjski sejem, kjer bodo zaposleni tako kot vsa leta doslej do- bili božičnico. Z božičnico bodo še v decembru svoje zaposlene razveselili tudi v Termah Dobrna. Zneska še niso določili, bodo pa tisti, ki imajo nižje plače, dobili več, tisti z višjimi pa manj denarja. Božičnico, ki bo, pravijo v podjetju, bolj simbolična, bodo ta mesec dobili tudi v Remontu, v Elektru Celje, ki sodi v eno od slovenskih najbolje plačanih panog, pa dokončne odločitve še nimajo. Odvisna bo od rezultatov poslovanja, ki bodo znani konec leta, in od dogovora s svetom delavcev ter sindikatom. Če božičnica bo, jo bodo izplačali v januarju. JANJA INTIHAR Božičnica, 13. plača Podjetje Znesek v evrih bruto BSH Hišni aparati božičnica 1.800 Cetis del plače Celjski sejem božičnica Cinkarna Celje 13. plača in božičnica 1.600 Elektro Celje še brez dogovora GKN Driveline božičnica, znesek še ni znan Gorenje božičnica 600 Izletnik Celje znesek še ni znan Odelo božičnica 950 Pivovarna Laško Union božičnica 800 Remont božičnica, znesek še ni znan Terme Olimia božičnica 600 (neto) Terme Dobrna božičnica, znesek še ni znan Unior božičnica 300 Vivapen 13. plača Skoraj milijon za dividende Medtem ko je večina družb sklicala letni zbor delničarjev že sredi leta ali v prvih jesenskih mesecih, so v Celjskih mesninah imeli sejo skupščine šele minuli konec tedna. Edini vsebinski točki dnevnega reda sta bili seznanitev z letnim poročilom za leto 2016 in odločanje o uporabi bilančnega dobička v višini 962 tisoč evrov. Celjske mesnine so lani ustvarile 1,9 milijona evrov čistega dobička, od tega je uprava, ki jo vodi Izidor Krivec, polovico zneska razporedila v rezerve. Enako je predlagala tudi za drugo polovico dobička, vendar na seji skupščine takšen sklep ni bil sprejet. Družba CM Invest, ki ima sedež v Celovcu in jo zastopa kranjski poslovnež Danilo Dujović, je na seji vložila nasprotni predlog, da se celoten bilančni dobiček porabi za dividende. Čeprav ima CM Invest le malo manj kot četrtino delnic, lastnik vseh ostalih pa je družba Amur inženiring v lasti direktorja Izidorja Krivca, je bil sprejet nasprotni predlog. To pomeni, da si bosta oba lastnika, to je CM Invest in Amur inženiring, razdelila ves bilančni dobiček. Bruto dividenda na delnico znaša malo več kot 30 evrov. CM Invest bo tako najkasneje do božiča na račun dividend dobil 240 tisoč evrov bruto, Krivčev Amur inženiring pa 722 tisoč evrov. Lastniki Gorenja kmalu o zamenjavi dveh nadzornikov Na zahtevo treh delničarjev je uprava Gorenja sklicala sejo skupščine, ki bo 9. januarja. Edina točka dnevnega reda je odpoklic dveh članov nadzornega sveta in imenovanje dveh novih. Nadzornikom se bo sicer mandat iztekel julija 2018. Prva je odpoklic predsednika nadzornega sveta Marka Voljča in njegovega namestnika Uroša Slavinca zahtevala nizozemska družba Home Products Europe, ki je 5-odstotna lastnica Gorenja, njen lastnik pa je Philip Alexander Sluiter. Ta je namesto Voljča in Slavinca za nova člana nadzornega sveta predlagal sebe in Roberta Lična. Sluiterjevi zahtevi sta se pridružila še Hrvat Kristijan Floričić, ki je največji fizični lastnik Gorenja, ter Splitska banka. Podporo je že napovedalo društvo malih delničarjev Gorenja. Trije delničarji Gorenju očitajo, da ne dosega ciljev iz strategije, Voljč in Slavinc pa naj bi imela preveč prijateljske odnose z upravo in naj bi blokirala nujne spremembe. Nadzorni svet je očitke o prijateljskih povezavah in tudi neenotnosti zanikal. Za odpoklic članov nadzornega sveta mora na seji skupščine glasovati vsaj 75 odstotkov delničarjev. Lastništvo Gorenja je dokaj razpršeno, deset največjih delničarjev ima skupaj malo manj kot 70-odstotni delež podjetja. JI Aerovi stroji šli za med Spletna dražba Aerovega obrata v Šempetru je bila zelo uspešna, odziv je presenetil tako organizatorico, avstrijsko spletno dražilnico Netbid, kot stečajno upraviteljico Alenko Gril. Za nakup celotnega kompleksa skupaj z opremo in blagovno znamko sicer ni bilo nobenega zanimanja, je pa Grilova našla kupce za nepremičnine, za večino strojev in tudi za blagovno znamko. Za posamezne stroje, je povedala stečajna upraviteljica, je bilo po trideset in še več ponudb, prišle pa so iz vse Evrope. Za blagovno znamko, za katero je bila najnižja sprejemljiva cena 6.500 evrov, je prispela ena ponudba, za nepremičnine pa so bile ponudbe štiri. Najnižja sprejemljiva cena za nepremičnine, to je za proizvodne hale, skladišča, nepozidana zemljišča in nekaj drugih stavb, je bila 1,7 milijona evrov. A so dražitelji, šlo je za štiri slovenska podjetja, do konca dražbe to ceno krepko zvišali. Koliko je znaša najvišja ponudba in kdo jo je dal, stečajna upraviteljica še ne more razkriti, saj mora najprej o poteku dražbe obvestiti sodišče in ločitveno upnico Družbo za upravljanje terjatev bank. O zmagovalcu dražbe za nakup Aerovih nepremičnin v Šempetru je zato za zdaj znano le, da je iz Slovenije, po neuradnih informacijah naj bi šlo za eno od podjetij iz celjske regije. Ker večina strojev v Šempetru ni obremenjena s hipotekami, bo stečajna upraviteljica z denarjem, ki ga bo dobila z njihovo prodajo, nekdanjim delavcem Aera lahko poplačala še en del terjatev. JI GOSPODARSTVO 5 _ i ■ I ■ V V I g ■ ■ v ■ Zdravilišča zahtevajo nižje koncesnine V Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ) so se ostro odzvali na namero vlade, da izhodiščna vrednost za določitev koncesnine za uporabo termalne vode še naprej ostaja enkrat višja kot pri uporabnikih za kmetijsko rabo (t. i. faktor D). Zdravilišča prav tako zahtevajo, da za plačilo koncesnin velja kapica, da torej ne presega odstotka prihodkov zdravilišč. Na ministrstvu za okolje in prostor zahtevi še naprej zavračajo kot neutemeljeni. Vlada sicer problematike koncesnin ni obravnavala na zadnji redni tedenski seji: povod za ponoven oster odziv v zdraviliščih je bila prav napoved, da je obravnava koncesnin uvrščena na dnevni red te seje vlade. Kot so nam sporočili z okoljske-ga ministrstva, ta točka še ni bila uvrščena na sejo vlade, ampak so gradivo posredovali v vladni postopek in bo obravnavano na eni od prihodnjih sej. V zdraviliščih opozarjajo na zanje ključni problem, da družbe, ki imajo konce-snine zaračunane po novi uredbi in novi formuli (od leta 2016), plačujejo bistveno višje koncesnine. »Ob našem ponovnem izračunu smo ugotovili, da so nekatere družbe v letu 2016 za koncesnine, čeprav so znašale 60-odstotkov vrednosti predvidene polne obremenitve leta 2020, plačevale že izjemno visoke vsote, kar 2,8 odstotka celotnih čistih prihodkov. Izračun ob stoodstotni koncesnini leta 2020 pa lahko doseže tudi 3,8 odstotka od čistih prihodkov,« je zapisal Iztok Altbauer, direktor SSNZ. Prav tako je za zdravilišča problematična določitev izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode za potrebe kopališč. Gre za tako imenovan faktor D, ki je uporabljen za izračun koncesnine po sicer zelo Pri uporabi termalne vode želijo enak status kot uporabniki v kmetijstvu za ogrevanje, ki ne izvajajo kmetijske, temveč drugo gospodarsko dejavnost.« Na ministrstvu prav tako zatrjujejo, da višina kon-cesnine za zdravilišče ne more biti določena z višino prihodkov, ki jih ustvari podjetje, saj gre v primeru rabe vode za dajatev na podlagi konkretnega odvzema in značilnostih odvzete vode na vrtinah, kot sta na primer pritisk in temperatura vode. »Omejevanje višine na odstotek prihodkov oziroma tako imenovano kapico, kot zahtevajo v skupnosti zdravilišč, bi namreč pomenilo tudi tveganje nedovoljene državne pomoči in neenakopraven položaj družb na trgu,« so še utemeljili na ministrstvu za okolje in prostor. Na MOP so še opozorili na omejeno razpoložljivost vodnega vira. »Prav na področju rabe termalne in termomineralne vode v mursko-zalskem in krško--brežiškem bazenu je zaznano zaskrbljujoče upadanje gladine, ki je posledica odvzemov podzemne vode,« so še sklenili na okoljskem ministrstvu. ROBERT GORJANC Zdravilišča plačujejo koncesnino za uporabo termalne vode od 1. januarja 2016. Vlada je določila postopno zviševanje dajatve. V letu 2018 naj bi zdraviliščem obračunali 80 odstotkov celotnega plačila za koncesnine, kar bo v državno blagajno, če ne bo nobenih sprememb, prineslo 1,2 milijona evrov. zapleteni formuli. Ministrstvo je vrednost faktorja D za zdravilišča določilo pri 1, ta pa zahtevajo, da mora biti vrednost pol manjša, torej 0,5. Da se torej izenačijo z uporabniki termalne vode za kmetijske namene. »Zahtevamo sprejem takšnih koncesninskih obremenitev, ki bodo omogočala razvojna sredstva in konkurenčnost slovenskih naravnih zdravilišč. Končno tudi pričakujemo, da bomo lahko svoje argumente predstavili ministrici Ireni Majcnovi, saj čakamo na sestanek že od spomladi leta 2016,« je poudaril Iztok Altbauer. Okoljsko ministrstvo neomajno Na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) v nasprotju z zdravilišči menijo, da je faktor D za zdravilišča ustrezen. »Pri izvajanju kopališke dejavnosti je učinek onesnaževanja bistveno večji kot pri uporabnikih, ki uporabljajo termalno vodo za ogrevanje kmetijskih objektov. Prav tako je faktor odvisen od stopnje obremenjevanja glede na rabo vode. Namreč koncesije za rabo vode za ogrevanje so podeljene tudi drugim uporabnikom vode Vlada je na včerajšnji seji sprejela sklep o določitvi faktorja izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode za potrebe kopališč in ogrevanje (faktor D), ki bo po novem določen pri 0,6. Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je sicer opozorila, da bi v prihodnje zaradi poceni vode lahko prišlo do pomanjkanja te dobrine. city/center Vse najboljše novi tednik rad io celje Plačali že več kot pol milijona evrov Terme Olimia sodijo med peščico podjetij, ki koncesnino plačujejo že skoraj deset let, saj jim je ministrstvo za okolje in prostor že leta 2008 podelilo vodno dovoljenje. Zaradi tega so bile finančno na slabšem od konkurence, ki je konce-snino začela plačevati šele lani in je torej prej vodo uporabljala brezplačno. Ob lanski uvedbi kon-cesnin se za terme ni nič spremenilo in v podjetju upajo, da bo tako tudi v prihodnje. Pogodbo z državo so podpisali leta 2008 za 30 let. Kot je povedal vod- ja prodaje in marketinga Vasja Čretnik, jih do zdaj ni še nihče obvestil, da bi se v njihovi pogodbi lahko karkoli spremenilo. Zdaj imajo v pogodbi zapisano, da znaša letna koncesnina 60 tisoč evrov. »Če bi ministrstvo za okolje in prostor Termam Olimia izračunalo koncesnino po zdaj veljavnih pravilih, bi bil znesek nekajkrat višji. To bi bilo za nas nesprejemljivo, saj moramo poleg koncesnine plačevati še druge vodne dajatve,« pravi Čretnik. V Termah Olimia priznavajo, da je pogodba, ki jo imajo Za Terme Dobrna vprašanje koncesnine za uporabo termalne vode ni pereče, pravi direktor Aleš Semeja. Pri izračunu koncesnine se upošteva tudi temperatura vode, ki pa v njihovi vrtini ne presega 36 stopinj Celzija. Ko bo obveljalo 100-odstotno plačilo te dajatve, bodo na leto državi morali plačati približno 80 tisoč evrov, kar je manj kot odstotek njihovih prihodkov. V Termah Zreče so letos za uporabo termalne vode plačali malo več kot 34 tisoč evrov. Koncesnina vsekakor pomeni dodatno finančno obremenitev za podjetje, zato že proučujejo možnost, da bi jo znižali z vračanjem termalne vode v okolje. sklenjeno z ministrstvom za okolje in prostor, vsekakor bolj ugodna od tistih, ki jih ima večina ostalih zdravilišč. Vendar je treba vedeti, poudarja Vasja Čretnik, da so terme do zdaj državi za uporabo termalne vode plačale že več kot pol milijona evrov. »Upamo, da bo vlada določila takšne koncesnine, ki bodo vzdržne za vse in bodo primerljive s tujino,« še pravi Čretnik. JI POPOLNI NA MATURANTSKI PLES CITYCENTER POSKRBI ZA STILISTA, FRIZURO, MAKE UP, MANIKURO TER OBLAČILA IN OBUTEV V VREDNOSTI 250 6! POIŠČITE KUPON TUDI V NASLEDNJIH DVEH ŠTEVILKAH NOVEGA TEDNIKA, GA IZPOLNITE IN POŠLJITE NA NOVI TEDNIK, PREŠERNOVA ULICA 19,3000 CELJE. ŽREBANJE B019. DECEMBRA NA RADIU CELJE. KUPON ZA POPOLNI MATURANTSKI PLES IME iN PRiiMEK: . NASLOV:. TELEFON iN E-POSTA: ŠOLA iN RAZRED: OBKROZiTE: A) smo NAROÜNiKi B] SMO oBCAsNI BRALcI NovEGA Tednika UDELEŽENEC DOVOLI ORGANIZATORJU ZBIRANJE, OBDELOVANJE IN HRANJENJE POSREDOVANIH PODATKOV ZA NAMENE NEPOSREDNEGA TRŽENJA SKLADNO Z VELJAVNIM ZAKONOM O VARSTVU OSEBNIH PODATKOV - ZVOP-1UPB1 (UR. L. ST. 94/2007 S SPREMEBAMi il 6 IZ NAŠIH KRAJEV preboj Prihodnje leto investicijski Bojan Šrot: Leto, ko je država še vedno pozabljala na občine CELJE - »Za nami je dokaj zahtevno leto, v katerem smo se vse občine v Sloveniji, ne le naša, soočale s težavnim financiranjem svojih obveznosti, t. i. podfinanciranjem. Država je spet na nek način pozabila na nas, zato smo morali biti pri svojem delovanju zelo varčni in smo morali omejiti investicijske aktivnosti, saj tudi financiranje z evropskimi sredstvi ni zaživelo.« Tokratna letna novinarska konferenca celjskega župana Bojana Šrota je bila med bolje obiskanimi v zadnjih letih. Za dobavo avtobusov en ponudnik Takoj po ponedeljkovi novinarski konferenci celjskega župana je bilo odpiranje ponudb na javnem razpisu, s katerim je MOC iskala najugodnejšega ponudnika za dobavo avtobusov za javni mestni potniški promet. Kot so nam sporočili iz celjske občine, se je na razpis prijavil en ponudnik, ki je pripravljen izvesti naročilo za 1,5 milijona evrov. Drugih podatkov v zvezi s ponudbo v občini še ne morejo razkriti, so še navedli, saj morajo ponudbo natančno pregledati in preveriti, ali izpolnjuje vse zahteve iz postopka javnega naročanja. Ali bo občina ponudbo sprejela, naj bi bilo predvidoma znano v začetku januarja prihodnje leto. Nakup avtobusov namerava MOC sofinancirati s približno 845 tisoč evri iz Eko sklada. Tako je iztekajoče se leto 2017 ocenil župan Mestne občine Celje Bojan Šrot na svoji tradicionalni novinarski konferenci ob koncu leta. Takšno stanje je predvsem posledica dogovora države z javnim sektorjem za odpravo plačnih nesorazmerij, kar je celjsko občino stalo 850 tisoč evrov, na račun 3,5 evra višje povprečnine pa je občina pridobila le 150 tisoč evrov. Prihodnje leto bo sicer pov-prečnina nekoliko višja, za 17 evrov, in naj bi znašala 551 evrov, a bo z njo mogoče pokriti le dodatne stroške, ki so nastali v tem letu. Z evropskimi cekini do novih stanovanj Se pa obeta v 2018 mnogo boljše leto za pridobivanje evropskih sredstev, zato so v občini, kot je poudaril župan, vmesni čas izkoristili za pripravo zahtevnih evropskih projektov in prijavo na razpi- se, predvsem v okviru programa sofinanciranja celostnih trajnostnih naložb: »V Celju smo se odločili za dva večja projekta: prvi je Generator v mestnem središču, kjer ocenjujemo naložbo na 3,5 milijona evrov. Drugi večji projekt, ki ga pripravljamo skupaj z Nepremičninami Celje, je gradnja stanovanjske soseske s približno 130 javnimi stanovanji v Dečkovem naselju, kjer investicijo ocenjujemo na 13,5 milijona evrov.« V okviru nove stanovanjske soseske je še posebej izpostavil tudi gradnjo parkirne hiše. »Naša želja je, da se življenjski prostor okrog stanovanjskih stavb uporabi bolj smotrno, ne pa tako, kot je v večini sosesk, ko je eno samo veliko parkirišče.« »Bum« trajnostne mobilnosti Drugo večje področje, kjer se po županovih besedah v prihodnjem letu v Celju obetajo večji preboj in več projek- Poklici v gradbeništvu vedno bolj iskani Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja se je spomnila 40-letnice mature v novih prostorih Okrogla miza v srednji šoli za gradbeništvo, ki jo je vodila Marjeta Petriček. Z leve: Karel Gržan, Roman Kramer in Bogomir Amon. CELJE - V Srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja ŠCC so se pred tednom spomnili 40-letnice, odkar je prva generacija gradbenih tehnikov maturi-rala v prostorih novozgrajenega Šolskega centra Celje. V goste je šola povabila tri zanimive sogovornike - Bo-gomirja Amona, Romana Kramerja in Karla Gržana - ki so obudili spomine na leta šolanja in predstavili svoje poglede na razmere v gradbeništvu. Dva sta v svoji karieri gradila objekte, tretji pa odnose med ljudmi. Za študij gradbeništva sta se odločila Bogomir Amon, dolgoletni direktor Remonta, in Roman Kramer iz podjetja Vo-Ka Celje, medtem ko je Karel Gržan postal magister teologije in doktor literarnih ved. Če se je v njihovem času za gradbenega tehnika šolalo skoraj 400 dijakov, je tako zaradi številnih pretresov v gradbeništvu kot tudi zaradi manjšega števila otrok vpis v zadnjih letih precej manjši. Zdaj je v šoli 116 bodočih gradbenih tehnikov, pravi ravnateljica Irena Posavec, v vseh programih pa malo manj kot 300 dijakov. Šola namreč izo- bražuje tudi okoljevarstvene tehnike in v triletne programe vpisuje za vrsto poklicev, kot so zidar, tesar, pečar-polagalec keramičnih oblog ter izvajalec suhomontažne gradnje. V vseh programih imajo dijaki tudi prakso - od štirih do 21 tednov - pri čemer šola dobro sodeluje s številnimi podjetji iz regije. Posavčeva ugotavlja, da se v triletne programe vpisujejo tisti, ki imajo delo zagotovljeno že prej, saj izhajajo predvsem iz družin, ki imajo doma ali v sorodstvu tovrstno dejavnost. »Ko je lani eno od celjskih podjetij želelo, da mu najdemo tri najboljše dijake, da bi jih zaposlilo, tega nismo mogli, saj nihče ni potreboval službe.« Kar precej gradbenih tehnikov se po končani srednji šoli odloči za nadaljevanje študija, zato se že kaže pomanjkanje tovrstnega kadra. Vedno več možnosti za zaposlitev A v šoli se to še ne pozna, zadnja leta vpis ni boljši, čeprav so napovedi o možnosti zaposlovanja v gradbeništvu vsako leto spodbudnejše. »Starši tega še niso sprejeli. Verjetno imajo še vedno negativno mnenje o dejavnosti zaradi vseh nepravilnosti, ki so se dogajale,« meni Irena Posavec. »A podatki kažejo, da na tem področju deluje približno sedem tisoč podjetij in vrsta samostojnih podjetnikov, ki so uspešni. V tretjem letniku imamo zdaj 43 gradbenih tehnikov, v drugem 26, letos smo vpisali 18 otrok.« V triletnih programih je vpis vsa leta približno enak, in sicer od 20 do 25, ne glede na to, da tudi država spodbuja vpis s podeljevanje štipendij. Z novo zakonodajo o gradnji objektov je gradbeni tehnik še vedno pooblaščen za vodjo gradbišč in podjetja iščejo ta kader. To delo je seveda bolj zahtevno kot tisto v neki delavnici ali pisarni in brez pravega veselja se mladi zanj ne odločajo. Mednarodno sodelovanje V šoli jih skušajo za poklic navdušiti tudi z novimi naložbami, dodatnimi moduli, mednarodnimi izmenjavami in projekti. »Lani smo kupili lesnoobdelovalni stroj, da bi poudarili lesno stroko, uvedli smo nov modul oblikovanje in arhitekturno risanje ...« pravi ravnateljica in omenja velik mednarodni triletni projekt Skillco, vreden več kot 800 ti- tov, je trajnostna mobilnost. »Kupujemo deset avtobusov za uvedbo javnega mestnega potniškega prometa, uvedli bomo tudi sistem izposoje koles. Pri tem se bomo verjetno za sodelovanje dogovorili s sosednjimi občinami, v pretežnem delu spodnje savinjske regije, da bi bil sistem izposoje enoten, tako da bi si bilo na primer mogoče kolesa sposoditi v Celju in jih oddati v Šentjurju, Žalcu ali kje drugje.« V prihodnjem letu sta tako za javni sistem izposoje koles predvidena postavitev 17 postaj in nakup 66 klasičnih ter 34 električnih koles. Gradnja in obnova avtobusnih postajališč v okviru vzpostavitve javnega mestnega potniškega prometa pa vključujeta postavitev nadstrešnic in urbane opreme na 17 postajališčih ter montažo 42 prikazovalnikov za obveščanje potnikov o prihodih avtobusov. Vrednost celotne investicije za oba projekta trajnostne mobilnosti znaša skoraj 1,4 milijona evrov, pri čemer občina računa na 745 tisoč evrov sofinanciranja iz evropskih sredstev. ROBERT GORJANC Foto: GrupA soč evrov evropskega denarja. Vodi ga GZS, v njem sodelujejo šole iz Belgije, Nemčije, z Madžarske in celjska gradbena šola, ki v projekt vključuje tako učitelje kot dijake. Cilj projekta je ugotoviti vrzeli v izobraževanju za to dejavnost. Rezultati bodo odgovor na nove, sodobne zahteve po znanju, predvsem z osveženimi učnimi vsebinami, ki bodo tako učencem kot zaposlenim v gradbeništvu ponudile možnost, da nadgradijo in pridobijo nova uporabna znanja ter veščine, tudi s pomočjo nove inovativne mobilne aplikacije. TATJANA CVIRN Foto: GrupA Irena Posavec Šola pripravlja tudi nove module v okviru obstoječih programov, in sicer o delu z gradbenimi odpadki, o računalniškem vodenju del na gradbišču ter modul zdravja pri delu, kjer naj bi se dijaki naučili vaj, da ne pride do poškodb pri delu. Dijaki že vrsto let sodelujejo na AutoCad olimpijadi in na mednarodnem tekmovanju izvajalcev suhomonta-žne gradnje Knauf Junior Trophy, kjer so dvakrat dosegli 1. mesto, junija pa bodo organizatorji tekmovanja. Šola je ponosna tudi na sodelovanje z Inštitutom Jožef Stefan, kjer dijaki sodelujejo že pri drugem mednarodnem projektu, letos na področju kemije in okoljevarstva Ste-m4Youth. IZ NAŠIH KRAJEV 7 Sneg je očitno spet presenetil /-> 1 1 V • V V i • v • v v • Slabo očiščene ceste in neočiščeni pločniki Ob zadnji večji pošiljki snega je bilo precej hude krvi. Povečalo se je število pritožb občanov, da so ceste splužene površno, medtem ko pločniki večinoma sploh niso. Po pravilniku o rednem vzdrževanju javnih cest mora zimska služba prednostno očistiti vse ceste višjega prednostnega razreda, torej glavne vpadnice in mestni križ, kar je bilo narejeno, pravijo v Vo-Ka. Pri pluženju so zimske službe sneg v celoti odrinile na pločnike, od koder ga z razpoložljivo mehanizacijo skoraj ni bilo mogoče odstraniti takoj, je pojasnil Matjaž Kapitler iz Vo-Ka. Enako se je zgodilo tudi na javnih parkiriščih, kjer je bil sneg še v ponedeljek nagrmaden. Vendar sogovornik opozarja, da so parkirani avtomobili na takšnih parkiriščih in na robu cest lahko za plu-žne enote velika ovira. »Stroji in oprema za pluženje so bili zaradi obremenjenosti na meji zmogljivosti, delavci pa so med čiščenjem morali paziti, da med odstranjevanjem snega niso povzročali dodatne škode na ograjah, elektro omaricah, prometnih znakih in ostali cestni opremi,« dodaja sogovornik. Voznik plužnega vozila je namreč osebno odgovoren v primeru tovrstnih poškodb. Posuli so se s pepelom V Vo-Ka še pojasnjujejo, da so pri tokratnem čiščenju in pluženju namenili v Celju večjo pozornost ravno mestu: »Zavedamo se, da varne šolske poti niso bile očiščene tako, kot so ljudje od nas pričakovali, zato zagotavljamo, da bomo v prihodnje namenili temu večji poudarek in da bomo po vseh svojih močeh poskušali doseči čimbolj očiščeno mesto s pripadajočo okolico.« Zimska služba je dolžna očistiti dostopne ceste, intervencijske poti oziroma površine, vozne površine v lasti občine, medtem ko so poti v okolici stanovanjskih blokov dolžni očistiti stanovalci tudi s pomočjo upravnikov. Ponekod, kjer so stanovalci vendarle prijeli za lopato in čistili svoje dovoze, se je dogajalo celo, da so sneg iz svojih dvorišč metali kar na cesto. »To ni dovoljeno. Posipni materiali ta sneg sicer stopijo, če pa bi sneg pomrznil in bi prišlo do nesreče, bi lahko bila oseba, ki je to storila, celo kaznovana,« nam je pojasnil Kapitler. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Ponedeljkovo celjsko mestno središče V ponedeljek zjutraj so bili pločniki tudi poledeneli. Logično, da so bili zaradi tega tudi nevarni, zato so pešci hodili kar po cestah. Sneg je zaradi temperaturnega obrata hitro skopnel. Orkanski veter je v noči na torek povzročal težave povsod po državi, tudi v celjski regiji je lomil drevesa v vseh občinah. Najhuje je bilo na območju Savinjske doline, na območju Šentjurja, Dramelj, Rimskih Toplic, Laškega, Vitanja, Slovenskih Konjic in Zreč. Nekatere ceste so bile zaradi podrtih dreves tudi nekaj časa zaprte. V noči na torek je odkrivalo tudi strehe v Gornjem Gradu, Novi Štifti, Mozirju, Nazarjah in Taboru, v Solčavi je odneslo strelo s hotela, v Šmartnem ob Dreti streho gospodarskega objekta, veter je strehe in drevje poškodoval tudi v Celju. Kar nekaj pritožb ljudi glede čiščenja smo dobili tudi v uredništvo. Nanašale so se predvsem na to, da so bile površine očiščene površno. V tem primeru je voznik z mehanizacijo očistil del pločnika, kar je vidno. Vendar poti s plugom ni nadaljeval naprej. Zakaj ne, ni jasno. Proračun pod streho CELJE - Zadnja seja celjskega mestnega sveta v tem letu je bila ena najkrajših in je minila brez razprav, ki smo jih sicer vajeni. Tudi proračun Mestne občine Celje za prihodnje leto, ki je bil osrednja točka tokratne seje, je bil sprejet gladko, brez razprave. Kot je povedala Natalija Črepinšek, vodja sektorja za finance v Mestni občini Celje, se je predlog proračuna v primerjavi s prvim branjem spremenil le neznatno. Uresničiti so skušali čim več predlogov svetnikov. »Tako je v proračun vključenih skupno 50 tisoč evrov za obnovo Kocbekovega doma na Korošici in letališča v Levcu, 30 tisoč evrov za gasilski dom na Lopati, 80 tisoč evrov za Muzejski trg, 79 tisoč evrov za Generator in 25 tisoč evrov za promocijo celjske etape Dirke po Sloveniji leta 2018.« Na račun posameznih povišanj proračunskih postavk je bilo seveda treba zagotoviti uravnoteženje z znižanjem nekaterih drugih. Pri tem je šlo predvsem za sodne stroške, vzdrževanje, pisarniški material in podobno. V primerjavi s predlogom iz prvega branja so se skupni prihodki in odhodki proračuna spremenili le za 0,1 odstotka, kar pomeni, da so prihodki za leto 2018 načrtovani v višini 61 milijonov evrov, odhodki pa v višini 64 milijonov evrov. Mestni svet je predlog proračuna za prihodnje leto sprejel s 23 glasovi za in petimi proti. RG Sledijo sanacije igrišč ob drugih vrtcih CELJE - »Kar je zelo pomembno in kar so starši želeli, je, da bi bila vsebnost vseh nevarnih snovi v zgornjem sloju tal pod mejno vrednostjo in ne le pod opozorilno,« je dr. Helena Grčman z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani predstavila končne in podrobnejše rezultate sanacije onesnažene zemljine v Vrtcu Tončke Čečeve na Hudinji v Celju. Spomnimo, da so bile povod za sanacijo zemljine na igrišču tega vrtca ugotovljene prekomerne koncentracije več težkih kovin, predvsem kadmija in cinka, ki sta presegala kritično mejo, ki jo predpisuje uredba, opozorilne vrednosti pa so presegali svinec, arzen in baker. Na biotehniški fakulteti so svetovali sanacijo z odkopom in zamenjavo onesnažene zemljine. Sanacija se je končala septembra, rezultati kontrolne obnovljenih tal so bili znani sredi novembra. Celjska občina bo postopoma sanirala zemljino na vseh ostalih igriščih celjskih javnih vrtcev, razen na Ljubečni in Polulah, kjer to ni potrebno. Za sanacijo bo občina namenila več kot 400 tisoč evrov. RG 8 IZ NAŠIH KRAJEV Bo Vransko postalo pokopališče odsluženih vozil? Vranšani z županom tudi po ogledu dejavnosti odločno proti skladiščenju in razgradnji izrabljenih in poškodovanih vozil VRANSKO - Občina že več let nasprotuje shranjevanju in razstavljanju izrabljenih vozil v nekdanjih prostorih Kiva. Zaradi dejavnosti, ki po mnenju Vranšanov nikakor ne sodi v trško jedro, se je že večkrat pritožila. Še posebej jo je razburilo nedavno prejeto okolje-varstveno dovoljenje Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso), ki najemniku prostorov, podjetju Global avto, poleg razstavljanja izrabljenih vozil kar naenkrat dovoljuje tudi predelavo odpadkov. Prostore nekdanjega Kiva je letos oktobra odkupilo podjetje Žonta v lasti Sama Feštajna iz Izlak. Občina Vransko nasprotuje, da bi se podjetnik tudi na tej lokaciji ukvarjal z avtoodpadom in razstavljanjem izrabljenih avtomobilov, čemur so bili po besedah župana Franca Su-šnika priča že zadnja tri leta, ko je imelo prostore v najemu Feštajnovo podjetje Global avto. Prejšnji teden je Vranšane še dodatno razburilo okoljevarstveno dovoljenje Arsa, ki podjetju poleg razstavljanja avtomobilov kar naenkrat brez presoje vplivov na okolje dovoljuje tudi predelavo odpadkov. »Izdano dovoljenje ni skladno z veljavnim zazidalnim načrtom za območje Kiva. Ta sporna in okoljsko problematična dejavnost posega v zavarovano območje kulturne dediščine in čez mejo veljavnega zazidalnega načrta,« je jasen župan, ki je prepričan, da takšna dejavnost ne sodi v središče Vranskega, saj predstavlja neposredno grožnjo in nevarnost za tamkajšnje okolje in prebivalstvo. Nasprotovanje naj bi bilo neupravičeno Predstavnica podjetja Žonta Neve-na Tea Gorjup pravi, da je bojazen občine odveč. Podjetje Žonta naj bi v prostorih uredilo avtocestno bazo prve pomoči, namenjeno voznikom, ki se znajdejo v težavah zaradi prometne nesreče ali okvare. Ob tem bo del prostorov, ki jih bo imel v najemu Global avto, namenjen prodaji Nekdanje prostore Kiva na Vranskem je letos jeseni kupila družba Žonta, ki je v lasti Sama Feštajna. Občina Vransko nasprotuje razgradnji izrabljenih vozil in predelavi odpadkov na tej lokaciji. Podjetnik Samo Feštajn je na torkovi občinski seji pristal na spontano pobudo župana, da prostore, ki jih je vsa ta leta skrbno skrival pred javnostjo, razkaže svetnikom, ki so se kar med sejo odpravili v proizvodno halo nekdanjega Kiva in se s tem na lastne oči prepričali, za kakšno dejavnost gre. rezervnih delov in rabljenih vozil. letih skupaj zaposlili od 20 do 40 Na vprašanje, zakaj je v okoljevar-Obe podjetji naj bi v prihodnjih treh novih delavcev iz lokalnega okolja. stvenem dovoljenju poleg dejavnosti razstavljanja izrabljenih vozil navedena tudi predelava odpadkov, Gorjupo-va odgovarja, da je takšna klasifikacija potrebna za prodajo rabljenih vozil in rezervnih delov. »Nikakor podjetje Global avto na tej lokaciji ne namerava uničevati izrabljenih vozil,« še dodaja Gorjupova. Sušnika pojasnila niso prepričala. »Že na daleč se vidi, da trditev Global avta, da na tej lokaciji ne razgrajuje in ne skladišči nevarnih odpadkov, ne drži, zato upam, da bodo to prepoznali tudi pristojni državni inšpekcijski organi.« Med sejo na ogled hale Nevena Tea Gorjup in Samo Feštajn sta se udeležila torkove občinske seje. Župana in svetnike sta skušala prepričati, da gre za okoljsko neoporečno dejavnost, ki nikakor ne ogroža tamkajšnjih prebivalcev. Feštajn je celo pristal na spontano pobudo župana, da prostore, ki jih je vsa ta leta skrival pred javnostjo, razkaže svetnikom, ki so se kar med občinsko sejo odpravili v proizvodno halo nekdanjega Kiva in se na lastne oči prepričali, za kakšno dejavnost gre. Sušnik je bil nad njo ogorčen. Jasno je poudaril, da ne bo dovolil, da občina Vransko postane pokopališče poškodovanih in odsluženih vozil. V hali so namreč številna takšna vozila, pred njo pa še razstavljeni deli. Pojasnila in ogled prav tako nista prepričala svetnikov, ki so soglasno sprejeli sklep, da bo občinska uprava za razveljavitev okoljevarstvenega dovoljenja uporabila vsa razpoložljiva pravna sredstva in obenem oblikovala peticijo, s katero bo zbirala podpise domačinov proti dejavnosti. »Prepričani smo, da bomo v nadaljnjih postopkih lahko dokazali, da je dejavnost, ki jo podjetji Žonta in Global avto želita imeti v nekdanjih prostorih Kiva, skladna z zakonom. Pričakujemo, da bo okoljevarstveno dovoljenje ostalo v veljavi,« je ob odločitvi vranskih svetnikov dejala Gorjupova. ŠPELA OŽIR, foto: GrupA Korak bliže Lidlovemu logističnemu centru Zgrajen naj bi bil v prvi polovici leta 2019 ŽALEC - V Poslovni coni Arnovski gozd tik ob avtocestnemu priključku Arja vas naj bi do prve polovice leta 2019 zrasel Lidlov poslovno-logi-stični center, velik približno 56 tisoč kvadratnih metrov, v katerem naj bi bilo zaposlenih 120 ljudi. Investitor projekta, podjetje Toming, ki je v lasti družine Ročnik, bo manjkajočo gospodarsko javno infrastrukturo in center začel graditi takoj, ko bodo to dopuščale vremenske razmere. Pravnomočno gradbeno dovoljenje je pridobil konca novembra. Občina Žalec je z investitorjem spodarske javne infrastrukture v podpisala pogodbo o gradnji go- vrednosti več kot 1,8 milijona evrov. Podjetje Toming bo v poslovni coni zgradilo manjkajočo gospodarsko javno infrastrukturo, občina pa ga bo za ta del oprostila plačila komunalnega prispevka. Za že zgrajen del je poravnalo komunalni prispevek v višini malo več kot 300 tisoč evrov. Manjkajočo gospodarsko javno infrastrukturo bo gradilo v dveh delih. Prva etapa, vredna približno 1,3 milijona evrov, bo na podlagi treh različnih gradbenih dovoljenj obsegala gradnjo približno sto novih parkirišč za osebna vozila in dve cesti. Nova parkirna mesta bodo nadomestila parkirišče, kjer je danes na črno dnevno parkiranih več kot sto avtomobilov, po novem pa je na tem območju načrtovana gradnja dovozne ceste za poslovno-logistični center. Drugi del, ocenjen na približno 500 tisoč evrov, bo obsegal prestavitev potoka Vršca in visokotlačnega plinovoda ter gradnjo mostu čez Vršco, za kar mora Občina Žalec še pridobiti zemljišča in gradbeno dovoljenje. Občina je pred leti že prestavila del Vršce in s tem zagotovila prostor za razvoj tamkajšnjih podjetij. Prestavitev preostanka potoka in plinovoda bo omogočila povezavo med obema deloma Poslovne cone Arnovski gozd. Investitor, podjetje Toming, bo začel poslovno-logistič-ni center, vreden približno 50 milijonov evrov, graditi takoj, ko bodo vremenske razmere to dopuščale. Zgrajen naj bi bil v prvi polovici leta 2019. ŠO Za jutranjo zabavo na Radiu Celje ni pomembno radio cehe Od 3. januarja IZ NAŠIH KRAJEV 9 Božični Vojnik še večji in še pestrejši Od velike razstave jaslic do bogate brezplačne koncertne ponudbe VOJNIK - V občinskem središču potekajo še zadnje priprave na odprtje velike prireditve, to je Božičnega Vojnika. Slovesno odprtje bo v soboto, 16. decembra, ob 16.30. Dogodek bo pred župnijsko cerkvijo, na njem bosta nastopila mešani župnijski zbor in otroški župnijski zbor Hozana. Nato bo ob 18. uri v dvorani osnovne šole koncert ob odprtju; na njem bo nastopila ob spremljavi pihalne godbe iz Nove Cerkve pevka Nuška Drašček. Pomemben del Božičnega Vojnika vsekakor predstavlja ponudba kulturnih prireditev. »Sofinancira jih Evropski sklad za regionalni razvoj, zato smo si lahko privoščili bogatejši program,« je povedala Urška Mužar iz Občine Vojnik, ki ima na skrbi kulturno ponudbo. Tako bodo letos med drugim koncert Neishe, akustični koncert skupine Tabu ter Pop-rock koncert z več različnimi izvajalci. Vse prireditve Božičnega Vojnika bodo brezplačne - zaradi pričakovanega velikega zanimanja je za omenjene tri treba iti po vstopnice predčasno na i-točko, kjer bodo na voljo že od 16. decembra. Prireditve bodo na različnih prizoriščih, med drugim v vojniški župnijski cerkvi in Jernejevem domu. Na teh dveh mestih se bodo zvrstili nastopi Jazzve, trobilnega kvinteta Concentio, Kvarteta študentov in pihalnega kvarteta ChAt ter vojniških pevskih zborov in solistov, prav tako bo na ogled otroška predstava Gledališča Ku-kuc. Pred cerkvijo bodo dan po božiču žive jaslice, ki jih bosta pripravila KUD Kompole in vokalna skupina Rožce. Poleg vsega tega bosta na Frankolo-vem koncert Frankolovčani Frankolovčanom in v Novi Cerkvi Božični koncert domačega mešanega župnijskega zbora. Glavni organizator Turistično društvo Vojnik pričakuje seveda največje zanimanje za veliko razstavo jaslic. Teh bo letos na ogled še približno dvakrat več kot lani. Letos jih bo vsega skupaj približno dvesto, od tega osemdeset na prostem, in sicer po nekaterih vojniških ulicah. Jaslice so plod ustvarjalnosti domačinov in jasličarjev iz drugih delov Slovenije ter tudi s Hrvaške. »Del zunanjega razstavnega prostora širimo na urejen park pri cerkvi sv. Jerneja in pred šestimi dodatnimi hišami v Škoflekovi ulici,« je povedala predsednica turističnega društva Nataša Kovačič Stožir. Notranje jaslice bodo na ogled na razstavi v Jernejevem domu. Organizator bo poskrbel tudi za gastronomsko ponudbo in za tržnico Božične vasi, kjer bodo med drugim izdelki domačih rokodelcev. »Najmlajše bo letos razveseljevala maskota Hojko, ki jih bo popeljala v svet pravljičnih uric v sodelovanju s Knjižnico Vojnik,« je napovedala Nataša Kovačič Stožir. Božični Vojnik bo zaprl vrata 2. januarja, ko bo že omenjeni koncert vojniških pevskih zborov in solistov. BRANE JERANKO Vzdušje Praznične Dobrne Bogat program prireditev veselega decembra je pripravila tudi sosednja Dobrna. V okviru projekta Praznične Dobrne bo odprtje razstave jaslic na prostem v nedeljo, 17. decembra, ob 15. uri. Te bodo postavljene okoli župnijske cerkve, na stopnišču do nje bodo postavljene številne jelke. Jelke bodo okrasila različna društva in ustanove. Nedeljsko odprtje Praznične Dobrne bo v znamenju koncerta v središču kraja, na katerem bo nastopilo več skupin. Razstava jaslic bo na ogled do 2. januarja. Že pojutrišnjem, v soboto, bo v kulturnem domu praznična predstava z obiskom Božička in obdarovanjem otrok. V okviru Praznične Dobrne bodo še polnočnica, Božični koncert domačega moškega zbora, predavanje domačina prof. dr. Draga Ocvirka o Civilizacijskem kvasu in luči življenja iz Betlehema, blagoslov vina in koncert Kvarteta Grče, silvestrovanje na prostem ter novoletni pohod na Paški Kozjak. BJ Prihodnje leto v Kanjucah ŠTORE - Občina načrtuje za prihodnje leto prenovo ceste v enem od svojih odročnejših delov. Gre za cesto Svetina-Kanjuce. Naložba naj bi stala približno tristo tisoč evrov. Prenovljena bo cesta od središča Svetine do meje z občino Laško, to je proti Šentrupertu. Laška občina načrtuje tudi prenovo svojega dela ceste. Na območju štorske občine naj bi bilo prenovljene približno tri kilometre ceste. V osnutku štor-skega proračuna za prihodnje leto je zagotovljenih za cesto med Svetino in Kanjucami 270 tisoč evrov. Štorovčani želijo vložiti v to cesto tudi denar, ki jim pripada po 21. oziroma 23. členu Zakona o financiranju občin. Od tega računajo na 57 tisoč evrov nepovratnih in 38 tisoč evrov povratnih sredstev. BJ Nastal je park nagrajencev Za vsakega prejemnika občinskega zlatega grba po eno drevo V Vojniku je bilo isti dan tudi slovesno odprtje obnovljene pokopališke poslovilne stavbe. Pred njo je občina postavila velik nadstrešek, ki varuje udeležence pogrebov pred različnimi vremenskimi vplivi. Nadstrešek jo je stal 110 tisoč evrov. VOJNIK - Na območju pri župnijski cerkvi sv. Jerneja je nastal park za občane, ki ga imenujejo Jernejev park. V njem so posajena drevesa, ki bodo spominjala predvsem na prejemnike občinskih zlatih grbov z območja Krajevne skupnosti Vojnik. Park je na župnijskem zemljišču z dovoljenjem župnije uredila občina. Ob vsakem posajenem drevesu je že postavljen stebriček, na katerem bo od spomladi še ploščica zlate barve, ki bo spominjala na določenega prejemnika. Na ploščicah bosta zapisana ime in priimek vsakega nagrajenca. Svoja drevesa so dobili prejemniki zlatih grbov Jurij Bo-janovič, Anton Perger, Mirko Krašovec, Marija Marjanca Krpan, Franci Zeme, Avgust Čerenak, Majda Rojc, Milena Jurgec, Beno Podergajs, Adolf Janc in dr. Vinko Kra-ljič. V počastitev zadnjega občinskega prejemnika zlatega grba Kraljiča je bil posajen japonski javor, za sedanjega župnika Pergerja je bila posajena omorika. Občina Vojnik je razdeljena na tri krajevne skupnosti. V Novi Cerkvi so bila za štiri tamkajšnje prejemnike občinskih zlatih grbov posajena drevesa že spomladi. Na Frankolovem naj bi to storili prihodnjo pomlad. Posadili naj bi jih v graščinskem parku, vendar mora občina pridobiti dovoljenje spomeniškega varstva. Gre za občane, ki so si prizadevali oziroma si še prizadevajo na različnih področjih, to je v šolstvu, na kulturnem področju, na občinski in krajevni ravni, v župniji, na dobrodelnem področju, v gasilstvu ... Omorika je bila posajena v spomin graditelju vojniške župnijske cerkve, župniku Andreju Vodušku. Svoje drevo je dobil tudi vojniški rojak, celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, in to jerebiko. Škof je namreč prejel pred štirimi leti častno priznanje vojniške občine. Drevesa je izbrala krajinska arhitektka Fanika Škorja Pušnik, ki je vojniška občanka. Poti po parku, kjer шуш^ s Pliu bodo od spomladi še klopi, je brezplačno uredilo vojni-ško podjetje Isar, ki ga vodi sin enega od prejemnikov zlatih grbov. Nastali vojni-ški park je med slovesnim odprtjem blagoslovil celjski škof Lipovšek, v kulturnem programu je nastopil moški pevski zbor KUD Franceta Prešerna Vojnik. BRANE JERANKO 10 KULTURA »Mislim, da beremo več kot včasih« Tone Partljič je bil gost slovesnega zaključka bralne značke za odrasle V Osrednji knjižnici Celje so slovesno končali šesto sezono bralne značke za odrasle Z branjem do zvezd in podelili priznanja. 49 bralcev je od pomladi prebralo pet knjig s seznama. Za še slovesnejši zaključek sta poskrbela posebna gosta, džez vokalistka Mia Žnidarič in pisatelj Tone Partljič, ki se je kljub poškodbi roke udeležil večera v polni čitalnici celjske knjižnice. Tone Partljič je človek, ki ni samo dober pisatelj, temveč je tudi odličen govorec. Celjski bralci in udeleženci dogodka so napolnili knji- žnico ter z veseljem poslušali Partljičeve dogodivščine. Večer je povezoval Kristian Koželj, ki je za uvod prebral stavke iz Partljičeve avtobiografije Hvala vam, bogovi, za te blodnje, ki jo je Mariborčan napisal ob svoji sedemdesetletnici. Čeprav je še nekaj let pred izdajo mislil, da nikoli ne bo pisal avtobiografije, kljub temu da jih izredno rad bere, saj se mu je vedno zdelo, da se s tem človek samovoljno postavlja v središče dogajanja, se je na pobudo prijateljev in založbe naposled le odločil za to. Zavestno se je odločil, da konec avtobio- grafije ne bo pesimističen, temveč bo v duhu vere v življenje. Ni res, da nismo kulturen narod Njegove knjige so ene najbolj izposojanih v slovenskih knjižnicah in slovenski bralci radi posegajo po njegovih starih in novih knjigah, a kot opaža zadnja leta, ga, kljub temu da je zadnje desetletje skoraj vsako leto napisal roman, ljudje ustavljajo in sprašujejo, zakaj nič več ne piše. »Ne vem, ali ljudje hodijo samo v gledališče in gledajo le nanizanko Moj ata, Kljub zlomljeni roki se je Partljič dobro počutil v celjski knjižnici in klepetal z udeleženci večera. Mia Žnidarič je s svojim žametnim glasom obiskovalce popeljala v beli december. socialistični kulak. Nikoli v svojem obdobju nisem namreč napisal tako veliko romanov o Mariboru, kot ravno zdaj. Kot kaže ni samo z mano nekaj narobe, temveč tudi z bralci.« A kljub številnim pripombam, da Slovenci vedno manj beremo in da vedno manj kupujemo knjige, ostaja štajerski pisatelj in prejemnik Prešernove nagrade zelo optimističen in nejevoljen zaradi vseh tistih, ki vidijo dobro samo v tujini, nič pa doma. »Novinarka me je na knjižnem sejmu vprašala, kakšno je moje mnenje o tem, da ve- dno manj ljudi bere, in ali ni tragično, da kupimo več toaletnega kot tiskanega papirja. Zelo sem se ujezil, da me je to vprašala na knjižnem sejmu, ko se nisva mogla prebiti med ljudmi, takšna gneča je bila. Bil sem predsednik Bralne značke Slovenije, znotraj katere bere približno 140 tisoč otrok. Poglejte, kaj vse prirejajo knjižnice, in primerjate s tem, kar imajo drugje po svetu, in boste videli, da nismo nikjer na repu. Mislim, da bere veliko ljudi, in mislim, da smo zelo kulturna dežela. Da tako slabo govorimo o sebi, da nismo kulturni in ne ljubimo svoje književnosti, me kar malce ujezi.« Partljič je postregel s številnimi zgodbami in z njimi požel velik aplavz, med drugim tudi o tem, kako je pred desetletji prišel v Pesnico, kako se je družil z najboljšimi pisatelji in kako se rad druži z Dragom Jančarjem, čeprav je težko biti njegov prijatelj. Kot češnja na torti je bil nastop Mie Žnidarič, ki je s čutno interpretacijo svoje glasbe poslušalce ponesla v prazničen december. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA Iz rudarskega jaška nastala galerija Projekt Virtual Mine za ohranjanje rudarske in industrijske dediščine Z odprtjem razstave Odstiranja, prikazom okamenjenih rudarskih oblačil, je bil v Liša jašku nekdanjega rudnika v Govcah namenu predan nov razstavni prostor, galerija Strojnica. Dogodek v Govcah, ki mu bodo sledili še drugi, sodi v sklop širšega, vseslovenskega projekta Virtual Mine, katerega poslanstvo je ohranjanje rudarske in industrijske arhitekturne dediščine. »In sicer z različnimi pristopi, kot so na primer ta razstava v Strojnici, študentske delavnice, pravljični svet, ki bo upodobljen v Hermanovem brlogu v Celju ... Na ta način poskušamo približati to zvrst dediščine čim širšemu krogu ljudi, predvsem mlajši populaciji,« je povedala mag. Mateja Golež iz Zavoda za gradbeništvo Slovenije, sicer tudi nosilka projekta Virtual Mine. Marija Jenko z Naravoslovno tehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki je bila mentorica skupine študentov, ki so pripravili razstavo okamenjenih rudarskih oblačil, je poudarila, da tega jaška, kjer je nastala galerija Strojnica, prej ni pozna- la in da je bila zelo vesela povabila za sodelovanje pri tem projektu: »Veliko >okno<, ki spušča svetlobo v Strojnico, se mi zdi kot kapitol v Rimu. Projekt okamenjenja tekstilnih oblačil smo s skupino pripravili že ob neki drugi priložnosti, v Govcah pa se mi zdi, da so ta oblačila našla svoj posvečen prostor.« Odstiranja so likovno delo skupine ph115, katere člani so študenti oblikovanja tekstilij in oblačil Maruša Kranjc, Katja Grčman, Ana Jazbec, Nika Batista in Vasja Bril, ki je opisal postopek okamenitve rudarskih oblačil. »Postopek je pravzaprav precej enostaven: tekstilne izdelke, hlače, srajce, namočimo v beton. >Čarovnija< končne podobe je v rabi različnih vrst betona in sušenju,« je delo skupine ph115 opisal Vasja Bril. Pri pripravi razstave je sodeloval tudi Tomaž Majcen, strokovni sodelavec v Muzeju Laško, s tem dogodkom pa so v Govcah tudi počastili praznik sv. Barbare, zavetnice rudarjev. ROBERT GORJANC Foto: DEAN MUHOVEC/ STIK LAŠKO Z odprtja razstave Odstiranja, v novi galeriji Strojnica, na kateri sta v spremljajočem programu nastopila citrarka Janja Brlec in harmonikar Jure Tori, član skupine Orlek. KULTURA 11 »Ljubljana te sama ne bo poiskala« Pogovor s pesnikom, kritikom in z urednikom dr. Zoranom Pevcem V Celju že petnajst let Cin-karniški večeri dajejo posebno mesto poeziji in vsej literaturi. Njihov pobudnik in voditelj je Zoran Pevec, ki je ob letošnji obletnici pripravil dva večja literarna večera. Odkod ideja o Cinkarni-ških večerih in kakšen je bil namen teh večerov? Takrat še ni bila inflacija tako različnih dogodkov, kot je danes, sploh ne literarnih. V nekem trenutku so bila v cinkarni na razpolago finančna sredstva za šport in sem pomislil, zakaj ne bi bilo še nekaj denarja za kulturo. Prve večere sem organiziral v Muzeju novejše zgodovine Celje in prvi gost je bil Tone Pavček. Nato sem gostil še Manco Košir, Tomaža Šalamuna, Milana Jesiha. Po petih letih smo se iz muzeja preselili v knjigarno Antika, ker se mi zdi za literaturo boljši prostor. Da neko podjetje še financira kulturo, je redkost v tem času, ne? Res je. Podjetja financirajo še šport, ker se ga ljudje množično udeležujejo, na kulturne prireditve hodi precej manj ljudi, zato od kulture ni velike reklame. Kakšen je bil odziv med zaposlenimi? Ali obiskujejo literarne večere? Včasih so bili gosti večerov tudi zaposleni, saj je med nji- mi kar nekaj glasbenikov. Hodijo pa zelo različno, odvisno, kdo je naš gost. Približno od deset do petdeset »cinkarnar-jev«, kar se mi zdi normalno. Ste doktor književnosti in zanima me, kaj je bila tema vaše doktorske disertacije. Moja tema je bila urbana poezija na Slovenskem. Dolga leta smo bili Slovenci usmerjeni v naravo, kar je seveda prav. A Slovenci živimo tudi v mestih. Recimo Celje ima vse, kar imajo velika mesta, od kinematografov, muzejev, tudi nekaj fakultet. Zakaj bi človek, ki živi v mestu, hrepenel po naravi, če je stopljen z mestom? Mene mesto ne utesnjuje, to ni samo betonsko sivo naselje, temveč je tudi prostor, v katerem lahko diham. Na knjižnem sejmu, ki je pretekli mesec z ljubitelji knjig napolnil Cankarjev dom, ste vodili pogovorni večer z naslovom Književnost v provinci oziroma provinca v književnosti. Vaša izhodiščna teza je bila, da pro-vincialnost ni v velikem ali malem mestu, temveč v mali ali veliki glavi. Sta vaša sogovornika potrdila to misel? Sogovornika sta bila Katja Gorečan in Davorin Lenko in nekako sta potrdila mojo misel, saj smo se pogovarjali tudi o tem, da je lahko velik človek v majhnem mestu. Vedno se ob tem spomnim na Lilo Prap in njenega moža Borija Zupančiča, ki sta svetovno uveljavljena in živita na obrobju Celja. A pogovarjali smo se tudi o tem, koliko je v naši književnosti prisotna provinca, in tudi o emonacentrizmu, ki je za nas, ki nismo iz glavnega mesta, malce neroden, po drugi strani pa vemo, da so v glavnih mestih vse ustanove in tudi avtorji. Če se sam ne prikažeš v Ljubljani, te Ljubljana ne bo poiskala. Ste bili navdušeni nad sejmom? Sejem se mi je zdel odličen. Letos je bila izredna obiska-nost. Po krivici govorimo, da ljudje malo kupujejo knjige in malo berejo. Kdaj je bil trenutek, ko vas je poezija prevzela? Ker smo imeli doma veliko knjig, sem jih bral že od malega. Moje pisanje je povezano z anekdoto. V osmem razredu osnovne šole smo za javni razpis pisali spis o žele- znicah. Dobil sem prvo nagrado. Če sem do takrat imel pri slovenščini same povprečne ocene, so bile po tej nagradi same petice. A težava je, da je ta spis napisala moja mama. Njena zmaga mi je nek način pomagala, da sem želel bolje pisati tudi sam. V srednji šoli sem bral tudi več poezije in posledično sem jo začel pisati. Pri književnikih je podobno kot pri športnikih ali glasbenikih, nekaj je talenta, veliko pa je treninga. Ne morem pa si danes kupiti violine in igrati s simfoniki. V Sloveniji v enem letu izide tristo naslovov pesniških zbirk, kar je lepa številka. Kaj pomeni? Da je Slovenija dežela pesnikov? Slovenija je od nekdaj dežela pesnikov, a vsak, ki piše pesmi, še ni pesnik. Velika pesniška produkcija je odraz sodobne porabniške družbe. Med tristo pesniškimi zbirkami je kakovostnih dvajset in treba je s kritičnim očesom izbrati najboljše. Včasih je bilo težko izdati knjigo, danes ni. Vsak, ki zvečer ne more spati, že piše in razmišlja, da bo zidal še knjigo. Nimajo pa vse te knjige velike vrednosti. Osem let ste bili predsednik Celjskega literarnega društva. Ali ste v tem času vzgojili dobre pesnike? V vsaki generaciji in vsakem obdobju je bilo nekaj takšnih, ki so pisali zelo dobro. Večina jih pride zaradi druženja, nekaj malega pišejo. Tako je povsod. Jedro je zelo majhno. A takšna društva nimajo namena gojiti visoke književnosti. Meni se zdi še vedno bolje, da so pesniki po srcu del društva, kot da bi cele dneve mislili, kako si napolniti žepe z denarjem. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA Alma M. Karlin je tudi slovenska pisateljica Simpozija o vlogi Karlinove kot pisateljice se je udeležilo dvesto slušateljev V Klubu Cankarjevega doma je bil mednarodni simpozij na temo literature Alme M. Karlin. Njegov namen sta predstavljala osvetlitev nekaterih vidikov literarnega ustvarjanja Karlinove in spodbujanje stroke, da bi celovito ovrednotila njeno pisateljsko vlogo. Zanimanje za Almo M. Karlin je po besedah kustosinje Barbare Trnovec izjemno, saj se je simpozija udeležilo veliko ljudi, pri čemer še vedno kot avtorica razstave in pobudnica simpozija dobiva tudi številne klice ljudi, ki jih je Alma navdušila s svojo pokončno držo. Z referatom, posvečenim teozofsko navdahnjeni literaturi Alme M. Karlin, je nastopil etnolog in raziskovalec Zmago Šmitek. »Povedal je, da je Alma pisala sočasno z drugimi avtorji, ki so pisali tovrstno literaturo, a jih ni posnemala. Zelo pomembna je ugotovitev, da je Alma tovrstna dela začela pisati sredi tridesetih let, kar ni naključje. Šmitek je ocenil, da je Alma verjela, da bo z njimi, prispevala k duhovnemu napredku bralcev, sama pa sem ugotovila, da pride pri Almi v tridesetih letih prejšnjega stoletja do pomembnega preloma. K Veliko število udeležencev simpozija o Almi M. Karlin temu je prispeval njen odpor do grozeče nevarnosti, ki jo je predstavljal Hitlerjev vzpon,« je razložila pobudnica in snovalka simpozija Barbara Trnovec iz Pokrajinskega muzeja Celje. Slovenistka in publicistka Anna Bodrova je pripravila referat na temo Alminih potopisov in jih ocenila kot dela, ki so grajena po zakonih žanrov, namenjenih zabavi, a zaradi številnih etnografskih in antropoloških informacij se ti potopisi približujejo znanstveni literaturi. »Če samo pogledamo število razprodanih naklad, lahko vidimo, da je Alma s temi deli v evropskem prostoru dosegla izjemen uspeh. Poleg tega je postala izjemno prepoznavna kot avtorica potopisov,« je dodala Trnovčeva. Alma je bila ena prvih poklicnih slovenskih pisateljic Barbara Trnovec je ocenila, da je bil eden najpomembnejših poudarkov na simpoziju ugotovitev literarne zgodovinarke Silvije Borovnik, ki je poudarila, da je bila Alma M. Karlin zaradi dvojno medkul- turno zaznamovane identitete tudi slovenska pisateljica. »Kot avtorica, ki je pisala v nemškem jeziku, in kot Nemka je bila dolgo neupoštevana v slovenski literarni zgodovini. Toda novejša literarna znanost ugotavlja, da kanona nacionalne literature ne tvorijo le tista dela, ki so napisana v (današnjem) državnem in/ ali večinskem nacionalnem jeziku. K slovenski literaturi moramo tako prištevati tudi dela pisateljev in pisateljic, ki so na področju današnje Slovenije pisali v drugih jezikih, njihovo delo pa med drugim odraža tudi slovenski druž-benozgodovinski in miselni svet. Pisateljico zato uvršča med avtorje z dvojno - nem-ško-slovensko - medkulturno zaznamovano identiteto in obenem meni, da je tudi naša, slovenska pisateljica.« Novinarka, publicistka in raziskovalka Alenka Puhar je nastopila z referatom o partizanski literaturi Alme M. Karlin, ki se v povojnem času ni vklapljala v prevladujoči model oziroma ni ustrezala zahtevam komunističnega režima. Barbara Trnovec je na simpoziju nastopila z referatom o avtobiografiji Alme M. Karlin, ki omogoča razumevanje vplivov prostora in časa, v katerih je odraščala, in vzgoje na njeno življenjsko in ustvarjalno pot. Poleg tega samo dokazuje, kako je Karli-nova presegala številne meje, tako meje telesnih omejitev, svojega spola, družbenega sloja, fizičnih razdalj in tudi meje duha časa. BGO Foto: arhiv Pokrajinskega muzeja Celje 12 NAŠA TEMA ГЧ V" V" ■ ■ , ■ Domači nočejo prijeti za lopato Prihodnje leto naj bi najbolj zaposlovali v gradbeništvu, rast naj bi bila 7,5-odstotna. V celjskem podjetju Remont so število zaposlenih, zlasti tistih, ki delajo na gradbiščih, želeli povečati že v začetku tega leta. A so imeli zelo veliko težav, pravi direktor Matjaž Pavčič. »Z nekaj delavci iz Bosne in Hercegovine ter Srbije smo že skoraj sklenili delovno razmerje, vendar smo morali od dogovora odstopiti, ker za zaposlitev nismo dobili dovoljenja. Oktobra so bile administrativne ovire pri zaposlovanju delavcev iz držav izven Evropske unije vendarle odpravljene in zdaj imamo spet seznam nekaj zares dobrih delavcev, tujih državljanov. Z njimi bomo kmalu sklenili delovno razmerje za eno leto,« pojasnjuje težave pri zaposlovanju Matjaž Pavčič. Kot pravi, so si v začetku leta, ko so rabili nove delavce, hoteli pomagati z ljudmi, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, saj je med njimi veliko takšnih, ki imajo njihovim potrebam primeren poklic. Vendar nihče od njih ni hotel skleniti pogodbe o delu. V Remontu nameravajo zaposliti 20 ljudi, predvsem zidarjev in tesarjev, vseh novih zaposlitev pa naj bi bilo 25, saj bodo morali nadomestiti tudi nekaj upokojitev. Ker niso imeli dovolj delavcev, so morali letos celo zavrniti nekaj ponudb. »Gradbeništvu se je letos odprlo, povpraševanje krepko presega naše zmogljivosti, saj smo gradbena podjetja kadrovsko hudo podhranjena,« opo- zarja Pavčič. Pri tem priznava, da je pomanjkanje gradbenih delavcev v Sloveniji morda tudi posledica slabih izkušenj, ki so jih imeli tujci ob stečajih velikih gradbenih podjetij. Vendar se v Remontu, poudarja, s takšnimi očitki niso nikoli srečali. Tudi z novimi zaposlitvami v Remontu ne bodo imeli dovolj ljudi. Pavčič pravi, da jih niti ne morejo zaposliti toliko, kot jih potrebujejo ob vrhuncu gradbene sezone. Zato si pomagajo s kooperanti in podizvajalci, vendar pogodbe sklenejo le s tistimi, ki so dobri in nimajo težav s kadri. »V gradbeništvu ni samo pomanjkanje zidarjev in tesarjev, težko je najti tudi inštalaterje vseh vrst, krovce, ključavničarje, varilce. Najbolj deficitaren poklic v naši dejavnosti so železokrivci. Pomanjkanje tega kadra zato pri nas in v drugih podjetjih rešujemo z delavci s Hrvaške, iz Srbije ter Bosne in Hercegovine,« našteva Pavčič. V Remontu pa nimajo težav pri zaposlovanju gradbenikov z višjo ali visoko izobrazbo. »Inženirskega kadra je trenutno celo preveč, zato lahko izbiramo in izberemo le najboljše. Premalo je tistih, ki bi prijeli za lopato ali upravljali gradbene stroje,« še pravi Pavčič, ki ga vprašanje, kako bodo zagotavljali primeren kader, skrbi tudi zato, ker naj bi nemški trg prihodnje leto rabil 150 tisoč delavcev v gradbeništvu in strojegradnji. JI Pomanjkanje S pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev se po podatkih zavoda za zaposlovanja sooča približno 43 odstotkov delodajalcev, od večjih podjetij kar 61 odstotkov. realnost ve Gospodarska rast prinesla povpraševanje po dodatnih delavcih, ne tudi zvišanja plač TtT - JL Delavcev primanjkuje za delo v proizvodnih dejavnostih, gostinstvu, gradbeništvu, turizmu, prometu in skladiščenju ter predelo valni dejavnosti. Kar se je še pred nekaj leti zdelo povsem neverjetno, je v zadnjem letu realnost vedno več slovenskih delodajalcev. S pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev se jih sooča približno 43 odstotkov. Med velikimi podjetji je takšnih že 61 odstotkov. Obeti za prihodnjega pol leta so še bolj spodbudni. Delodajalci napovedujejo 2,6-odstotno rast zaposlenosti, odprlo naj bi se 16.500 novih delovnih mest. Delavcev primanjkuje za delo v proizvodnih dejavnostih, gostinstvu, gradbeništvu, turizmu, prometu in skladiščenju ter predelovalni dejavnosti. Podjetja iščejo ljudi za preprosta dela, vo- znike težkih tovornjakov in vlačilcev, varilce, skladiščnike, prodajalce in orodjarje. Vedno več težav imajo tudi z iskanjem kadra za tehnične poklice, za katere so potrebna poklicno specifična znanja in za katere je težko na hitro usposobiti nov kader. Analiza zavoda za zaposlovanje je med drugim pokazala, da se pri delodajalcih, ki so imeli težave pri zaposlovanju, v več kot tretjini primerov na razpisano delovno mesto ni prijavil noben kandidat. Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš opozarja, da delodajalci pri iskanju kadrov in zaposlovanju potrebujejo sistemske podporne rešitve države in ne dodatnih ovir. Še vedno se namreč soočajo z razmeroma neprilagodljivimi oblikami dela, a podjetje, da lahko nemoteno posluje, gospodarski rasti v Uniorju Plače ne sledijo Letos 4,4-odstotna gospodarska rast -Uganka rasti plač ostaja Gospodarska rast se bo po analizah Umarja nadaljevala tudi v prihodnjih letih. (Vir: Umar) Ključni razlog za letošnjo gospodarsko rast je nadaljnje povečevanje izvoza, zasebne potrošnje in naložb. Gospodarska rast se bo nadaljevala tudi v prihodnjih dveh letih. Predvidoma se bo gibala med tremi in štirimi odstotki. Na izboljšane razmere v gospodarstvu se je zelo hitro odzval trg dela, medtem ko plače ostajajo iste. Na njihovo rast vplivajo trije dejavniki - inflacija, produktivnost podjetij in stopnja brezposelnosti. Analiza Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je pokazala, da lahko nizko rast plač utemeljimo z dvema skupinama dejavnikov, in sicer z relativno umirjeno rastjo cen in z nizko produktivnostjo. Po letih krize podjetja zaposlujejo nove kadre, ki jim po besedah direktorja urada mag. Boštjana Va-sleta na začetku še ni mogoče pripisati velike produktivnosti. Pomembno vlogo pri rasti plač imajo tudi pričakovanja zaposlenih. »Po letih krize, ko je bil marsikdo priča odpuščanju sodelavcev, so pričakovanja in pritiski na rast plač zaposlenih popolnoma drugačni kot v času, ko je bilo za nami nekaj let nemotene gospodarske rasti,« še dodaja Vasle. Vedno manj delovno aktivnih Na gospodarske razmere bo v prihodnje močno vplivala demografija. Po napovedih Umarja bo razpoložljive delovne sile veliko manj. Delež mladega prebivalstva se zaradi sprememb v zadnjih 15 letih - s približno 30 odstotkov se je skrčil na 20 odstotkov celotne populacije - ne bo bistveno spremenil. Drugače bo z delovno aktivno populacijo, saj se bo do leta 20з0 najbolj zmanjšal delež ljudi, starih od 20 do 64 let. V tej starostni skupini bo vsako leto trg dela zapustilo 10 tisoč oseb, kar pomeni 130 tisoč manj zaposlenih do leta 2030. Posledično se bo močno povečal delež starejših od 65 let. Če bo slovensko gospodarstvo želelo ohraniti sedanjo gospodarsko rast, bo po besedah Vasleta potrebno novo zaposlovanje. »Ob predpostavki, da bo zaposlovanje še naprej podobno kot v zadnjih treh letih, se nam lahko zelo hitro zgodi, da bo že v naslednjem desetletju v državi resno primanjkovalo ne samo primerno usposobljene delovne sile, ampak kakršnekoli usposobljene delovne sile.« Konkurenca sosednje države Slovenskemu gospodarstvu sta glede na Umarjeve analize na voljo dve rešitvi. Ali se bo pri iskanju kadrov osredotočilo na slovenski prostor ali bo svoja vrata na stežaj odprlo tujcem. Slovenija ima na trgu dela še nekaj rezerv pri zaposlovanju mladih in nekoliko starejših trenutno nezaposlenih ljudi, katerih delež je v primerjavi z drugimi državami Evropske unije precej visok. Prav tako naj bi bilo še nekaj rezerv pri kakovosti delovne sile in izboljšanju produktivnosti podjetij. Na drugi strani lahko slovenski delodajalci zaposlijo tujo delovno silo, a se je po besedah Vasleta treba zavedati, da gre tokrat za drugačno gospodarsko rast, kot smo jo imeli pred krizo. Če je takrat temeljila na gradbeništvu in so lahko slovenska podjetja manj izobražen kader brez večjih težav pridobila iz držav bivše Jugoslavije, danes gospodarska rast temelji predvsem na tehnološko bolj zahtevnih panogah. Ker demografske razmere ne pritiskajo na trg dela le v Sloveniji, ampak v vsej Evropi, bo Slovenija v prihodnje le ena od držav, ki se bo borila za privabljanje usposobljene tuje delovne sile. Od delavcev pa bo odvisno, katero bodo izbrali. ŠO V zreškem Uniorju so v zadnjem letu število zaposlenih povečali za 17, v družbi jih je na zadnji dan septembra delalo 2.094. Novih zaposlitev je bilo več kot sedemnajst, saj je samo letos podjetje zapustilo 34 ljudi. V večini primerov je šlo za upokojitve, dvanajst zaposlenih v programu Strojna oprema pa se je zaposlilo pri konkurenčnem podjetju. V Uniorju pravijo, da težav s pridobivanjem kadrov z višjo ali visoko izobrazbo Denar za starejših c Pomembno vlogo pri zagotavljanju ustreznih kadrov ima aktivna politika zaposlovanja. Tako ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kot ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pripravljata različne programe, ki bi naj obogatili slovenski trg dela. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sodeluje v evropskem projektu Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile - ASI, ki je namenjen krepitvi kom-petenc starejših zaposlenih in spodbujanju podaljševanja delovne aktivnosti. Evropski denar bo s tem prvič name- Največ kršitev v turizmu Kako mamljiva je določena gospodarska panoga za zaposlitev, je nenazadnje odvisno tudi od pogojev dela in plačila. Glavna direktorica za delo Nataša Trček pravi, da je pri določenih panogah že tradicionalno mogoče zaznati več kršitev kot v drugih. Med tistimi z več kršitvami je po podatkih republiškega inšpektorata za delo zagotovo turizem, kjer nenazadnje vlada tudi veliko pomanjkanje delavcev. Inšpektorat za delo je v biti pripadni svojemu podje- tej panogi zabeležil največ prehajanj delavcev od enega k drugemu delodajalcu, preveč nadur, zaradi tega veliko nezadovoljstvo zaposlenih in posledično veliko odsotnosti delavcev. »Zaposleni skušajo tju. V službi skušajo ostajajo ure in ure dlje, kot je potrebno. Na koncu se zlomijo, kar v nadaljevanju pomeni še večjo brezposelnost,« je jasna glavna inšpektorica za delo Nataša Trček, ki je prepriča- na, da morajo podjetja najprej zadeve urediti pri sebi. Delavci se lahko v času pomanjkanja določenih kadrov odločijo za podjetje, v katerem jim je bolje. V času globalizacije to pomeni, da lahko brez težav izberejo tudi podjetja iz sosednjih držav, kjer so boljši pogoji dela in stabilnejša zaposlitev. Če slovenska podjetja ne bodo konkurenčna tudi v tem pogledu, bodo ostala brez najboljšega kadra. ŠO NAŠA TEMA 13 J usposobljene delovne dno več delodajalcev potrebuje zaposlene takrat, ko se pojavi naročilo in ne čez tri mesece, je bil jasen na nedavnem letnem kongresu združenja delodajalcev. Velikokrat je težava tudi pretirana birokracija. Z njo se soočajo pri povpraševanjih po domačih zaposlenih, še bolj, ko zaposlujejo delavce iz drugih držav. Da bo gospodarstvo lahko še najprej tako uspešno, kot je bilo letos, bodo pristojne državne službe, kot je še dodal Trobiš, morale poiskati rešitve tudi za te težave delodajalcev. Težavi pomanjkanja usposobljene delovne sile, ki naj bi se v prihodnjih letih glede na napovedano gospodarsko rast le še stopnjevala, smo posvetili tokratno osrednjo temo. Osvetlili smo razloge za povečano potrebo po zaposlovanju in za pomanjkanje usposobljenega kadra ter preverili, s kakšnimi ukrepi zaposlovanje iskanega kadra spodbujajo pristojna ministrstva. ŠPELA OŽIR Foto: arhiv NT, SHERPA ŠPELA OŽIR Graf zavoda za zaposlovanje prikazuje napovedano zaposlovanje oziroma zmanjšanje števila brezposelnih. V večini dejavnosti se bo zaposlovanje povečalo. (Vir: ZRSZ) OB ROBU Z boljšimi pogoji dela do več delavcev Leta odpuščanj in odvečnih delavec so vsaj v večini podjetij mimo, a zdi se, da se številni ljudje še vedno ne morejo otresti strahu pred krizo. Še pred kratkim delavci pri iskanju zaposlitve niso imeli možnosti izbire, danes je ob izboljšanju razmer v gospodarstvu za številne usposobljene kadre in delavce za preprosta delovna mesta drugače. Ker jih potrebuje vedno več podjetij, je možnosti za delo vedno več. Katero podjetje bo uspelo pridobiti oziroma obdržati dober kader, bo torej najverjetneje vedno bolj odvisno od pogojev dela, višine plačila in ugodnosti, ki jih delodajalec nudi zaposlenim. Na žalost na tem področju Slovenija še preveč zaostaja za razvitimi evropskimi državami. Številni delavci se še vedno kljub uspešnosti podjetja, v katerem so zaposleni, soočajo s prenizkim plačilom in številnimi nadurami. Našteti slabi pogoji dela so zanimivo nemalokrat prisotni tudi v panogah, kjer delodajalci težko pridobijo nove delavce. Če so nekatera podjetja ta primanjkljaj v času pretekle gospodarske krize nadomeščala s slabo plačano delovno silo iz držav bivše Jugoslavije, bo to zdaj zagotovo nekoliko težje. Zaradi demografskih sprememb, ki prinašajo neizogibno staranje prebivalstva, se bo za tujo delovno silo potegovalo vedno več podjetij tudi iz sosednjih držav. Od preteklih izkušenj, pogojev dela in plačila pa bo odvisno, katera podjetja bodo pritegnila delavce. Na trgu dela bo zaradi staranja družbe vedno manj zapo-sljivih ljudi, na kar bo morala z določenimi reformami odgovoriti tudi država, od katere se pričakuje spodbudna politika zaposlovanja. Nenazadnje ima veliko vlogo pri pomanjkanju usposobljene delovne sile neprilagodljiv izobraževalni sistem, ki kljub vsej gospodarski rasti in pomanjkanju delavcev še vedno izobražuje osebe z nezaposljivimi izobrazbami. ■ V V ■ . ""I " ■ " iščejo strojnike in gostince nimajo, trenutno iščejo predvsem ljudi z nižjo stopnjo izobrazbe, to je s poklicno šolo, ter s srednješolsko izobrazbo. V proizvodnji bi takoj zaposlili pomožne kovače, obdelovalce kovin, monterje in upravljavce viličarjev. Na Rogli pa potrebujejo najmanj deset gostincev in prav toliko pomožnih delavcev. V preteklosti so si pri iskanju kadra pomagali tudi z agencijami, vendar jim niso našle takšnih ljudi, ki so jih potrebovali. Zato že nekaj časa nove delavce iščejo sami z organizacijo različnih dogodkov in z oglaševanjem. Ker pri tem ne mislijo samo na danes, ampak tudi na jutri, so zaposlovanju namenili tudi velik del svojega spletnega portala, na katerem opozarjajo tudi na prednosti pri zaposlitvi v njihovem podjetju. Letos so prvič pripravili tudi hišni zaposlitveni sejem. Iskalcem zaposlitve so predstavili celotno podjetje, najbolj pa tiste njegove dele, kjer se soočajo s pomanjkanjem delavcev. Na sejmu so uspeli dobiti nekaj kandidatov za delo na Rogli. V Uniorju ocenjujejo, da bodo tudi v prihodnosti najbolj potrebovali strojnike in gostince. Zato so letos podelili 15 štipendij s področja strojništva, metalurgije, elektronike, mehatronike in gostinstva. JI usposabljanje delavcev njen podjetjem za pomoč pri prilagajanju delovnih procesov starejši delovni sili. Kar nekaj aktivnosti ministrstvo pripravlja tudi na področju dviga usposobljenosti delavcev. Prihodnje leto bodo podjetjem med drugim na voljo vavčerji za izobraževanje zaposlenih. Z denarnim nadomestilom Ministrica dr. Anja Kopač Mrak si veliko obeta od Zakona o urejanju trga dela, ki bo začel veljati 1. januarja. Med drugim zakon prinaša, da se mora delavec že v času odpovednega roka zglasiti na zavodu za zaposlovanje in aktivno začeti iskati zaposlitev. Delavci z nižjo stopnjo izobrazbe, ki so po odpovedi delovnega razmerja na zavodu upravičeni do denarnega nadomestila, bodo imeli možnost, da bodo ob morebitni zaposlitvi prejemali še 20 odstotkov denarnega nadomestila, s čimer jih država želi spodbuditi k hitrejšemu ponovnemu vključevanju na trg dela. Izboljšanje zakonodaje se obeta tudi na področju tuje delovne sile. Med drugim si pristojna ministrstva prizadevajo skrajšati rok za pridobitev dovoljenja za delo in bivanje. Stavijo na vajeništvo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je z ukrepom poklicnega in strokovnega izobraževanja v preteklih letih približno 6.200 dijakom omogočilo stik s podjetji, še preden so stopili na trg dela. Veliko pozornost po besedah državnega sekretarja mag. Aleša Cantaruttija ministrstvo namenja ponovni vzpostavitvi in opredelitvi va-jeništva. Letos so ga začeli izvajati pilotno, prihodnje leto naj bi se ta projekt še razširil in v treh letih celostno zaživel. Ministrstvo na področju iskalcev zaposlitve že drugo leto zapored izvaja ukrepe usposabljanja za ženske potencialne podjetnice. Podjetja v ustanovni fazi pa niso deležna le finančne podpore države, temveč tudi vsebinske v obliki svetovanja. ŠO Vedno man brezposelni Stopnja brezposelnosti v Sloveniji se v zadnjem letu vztrajno zmanjšuje. Na zavodu za zaposlovanje je bilo konec novembra registriranih 82.415 brezposelnih oseb, kar je 15 odstotkov manj kot novembra lani. Po besedah ministrice za in enake možnosti dr. Anje Ko-delo, družino, socialne zadeve pač Mrak se počasi približuje- mo številu brezposelnih, ki ga ne bo mogoče več zmanjšati. »Potem ko smo v obdobju med letoma 2004 in 2008 dosegli 63 tisoč brezposelnih, je raslo le število dovoljenj za delo tujcev.« Trenutno je med brezposelnimi na zavodu za zaposlovanje po njenih besedah neposredno zaposljivih še od 10 do 15 tisoč ljudi, preostalih 50 odstotkov je zaposljivih z različnimi zaposlitvenimi ukrepi. ŠO 14 KRONIKA Ustavil ga ni niti »stinger«. Foto: SHERPA Preluknjali so mu pnevmatike Celjski policisti so v nedeljo na avtocesti v bližini izvoza Celje center ustavljali voznika, ki je pripeljal iz smeri Maribora. Nanj so jih opozorili mariborski kolegi, ki so ga že na tamkajšnjem območju poskušali ustaviti, a je s preveliko hitrostjo peljal proti Celju. Na Celjskem so nato policisti za prisilno ustavitev uporabili t. i. »stinger«, ki ga je voznik prevozil in s praznimi pnevmatikami nadaljeval vožnjo proti avtocestnemu počivališču Lopata, kjer so ga vendarle uspeli ustaviti. V postopku so ugotovili, da gre za 40-letnega moškega z območja Maribora, ki je sicer večkratni kršitelj cestnoprometnih predpisov. Vozil je brez ustreznega vozniškega dovoljenja, zaradi česar so mu policisti vozilo tudi zasegli. Poostreno nad kršitelje Ta teden se je začela poostrena akcija nadzora v prometu po vsej Sloveniji, v kateri bodo policisti do 24. decembra preverjali psihofizično stanje voznikov s poudarkom na odkrivanju tistih, ki vozijo pod vplivom mamil in alkohola. Ta problematika se je povečala predvsem v zadnjem obdobju, saj se je v zadnjih letih ponovno povečalo število vinjenih voznikov, ki povzročajo najhujše prometne nesreče, pri čemer strmo raste tudi število kršiteljev prometnih predpisov, ki vozijo pod vplivom drog. Med temi je največ voznikov avtomobilov, njihovi najpogostejši kršitvi sta neprilagojena hitrost in nepravilna stran oziroma smer vožnje. Lani se je namreč izjemno povečalo tudi število odklonitev strokovnih pregledov, kar je posledica širše uporabe hitrih testov za droge (na podlagi teh odredijo strokovni pregled). Delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je lani na Celjskem znašal 11,9 odstotka, kar tretjina povzročiteljev smrtnih nesreč pa je vozila vinjena. Policisti bodo v teh dneh tako preverjali tudi, v katerih gostinskih lokalih so vozniki, ki jih bodo v akciji ustavili, uživali alkoholne pijače. Poostren nadzor prometa je bil na Celjskem tudi v noči na nedeljo. V nadzoru so policisti z alkotesti preverili stanje 542 voznikov. 21 jih je vozilo pijanih. Klofute, lasanje, brce, Centri za socialno delo postajajo vedno bolj tarče groženj in nasilja Policisti na Celjskem v zadnjih letih po naših podatkih preiskovali najmanj dvajset primerov kršitev ali groženj, pri katerih so bili oškodovanci zaposleni na centrih za socialno delo. Nekaj storilcev se je kazni tudi izmaknilo, saj so, po podatkih sodeč, kriminalisti na tožilstva podajali poročila, kar pomeni, da vseh storilcev niso ovadili oziroma vseh niso niti izsledili. Porast tovrstnih kršitev in kaznivih dejanj v zadnjem času kaže, da so centri za socialno delo pogosto tarče verbalnega nasilja, groženj, zmerjanj in obrekovanja. Žalitev je ogromno, vseh zaposleni niti ne prijavijo. To je druga plat zgodbe, saj so v medijih centri za socialno delo pogosto predstavljeni v slabi luči zaradi nekaterih odmevnih primerov, o katerih javnost pogosto nima celovite slike. Na CSD Laško, ki sicer ni največji na Celjskem, so samo letos podali že sedem prijav zaradi ogrožanja varnosti zaposlenih delavk, prijavo razžalitve in obrekovanja štirih strokovnih delavk in prijavo zaradi ogrožanja varnosti vseh zaposlenih in ostalih v cestnem prometu. Ravno pred dnevi so prejeli odgovor tožilstva glede prijave razžalitve in obrekovanja, pri kateri tožilstvo ni prepoznalo elementov omenjenega dejanja. »V sklepu tožilstva je med drugim pojasnjeno, da gre za ustavno pravico izražanja in da so lahko meje sprejemljive kritike širše, če se izjave nanašajo na nosilce javnih funkcij v zvezi z izvrševanjem njihovih pristojnosti. S takšnim odzivom se veča naša ogroženost, uporabniki pa pridobivajo moč, saj »Z omalovaževanjem socialnega dela se podpihuje negativna nastrojenost do zaposlenih,« pravijo zaposleni na centrih za socialno delo. ne doživijo posledice, da sta njihovo vedenje in ravnanje nesprejemljiva,« pravi direktorica CSD Laško Polonca Teršek. Poskušali povzročiti nesrečo? V Laškem se je v zadnjih dveh letih že večkrat zgodilo, da so neznanci zaposlenim poškodovali pnevmatike na službenem vozilu, kar so na CSD policiji prav tako prijavili. »Zadnji dogodek v oktobru pa je presegel vse meje, saj je storilec odvil sprednjo pnevmatiko na službenem vozilu, s čimer je ogrozil varnost zaposlenih in vseh ostalih udeležencev v prometu. Posledice bi lahko bile nepredstavljive,« je ogorčena Terškova. Omenja, da so CSD po vsej Sloveniji izpostavljeni različnim oblikam groženj, ustrahovanju in nasilju od vpeljave nove zakonodaje pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev leta 2012. »V prvem letu nove zakonodaje smo bili upravičeni celo do fizičnega varovanja, saj so se pravice velikega števila uporabnikov zelo spremenile, zdaj imajo takšno obliko varovanja le manjši centri,« pojasnjuje Terškova. Letos je zato strokovni svet CSD Laško sprejel tudi smernice za ravnanje zaposlenega in direktorja v primeru groženj, kjer je natančno opisan protokol, kako v takšnih primerih ukrepati. Zalezovanje delavke Podobni primeri se dogajajo tudi v ostalih CSD na Celjskem. »Bili so primeri poškodb lastnine centra in strokovnih delavcev, kot so avtomobili ali pisarne, ter neposredni fizični napadi na delavce s klofutami, z lasanjem in brcami. Podali smo nekaj kazenskih ovadb, storilci so bili tudi v priporu in obsojeni. Šlo je za grožnje družini strokovne delavke, za zalezovanje delavke in za grožnje z ubojem. Strokovni delavci smo vsakodnevno izpostavljeni verbalnim napadom, obtožbam, različnim vrstam manipulacije, žalitvam, lažnim prijavam na socialno inšpekcijo in ministrstvo, psihičnemu nasilju, izsiljevanju z mediji, odvetniki, s sodišči, policijo, samomorom, kar pri že tako težkem delu povzroča še dodatne stresne situacije,« pojasnjuje direktorica CSD Šmarje pri Jelšah Lidija Herman. Do fizičnega nasilja nad zaposlenimi je prišlo tudi na CSD Velenje. »V preteklosti so bile naše delavke večkrat deležne fizičnega nasilja, celo v času nosečnosti, ter groženj z umorom ali ubojem. Fizično nasilje so delavke prijavile pristojnim organom, ven- Predstavljeni kot neučinkoviti Dela centrov ne predstavljajo samo odmevni primeri Mnenje vseh vodilnih CSD na Celjskem je, da do takšnih primerov prihaja tudi zaradi splošnega negativnega mnenja v družbi. »Do centrov ljudje izražajo negativen odnos. Ne zgolj samo uporabniki ter stranke, temveč tudi strokovne ustanove, ki pričakujejo, da bo center >uredil< problematične člene družbe >zlepa ali zgrda<, zato da bomo >vsi srečno živeli< brez brezdomcev, ki nam >kvarijo< ugled in širijo >smrad<, brez posebnežev, ki motijo mir ulice in podobno. Strokovno delo CSD ne obravnavajo kot strokovno delo, temveč kot preprosto opravilo, za katerega naj bi bil vsak usposobljen. Država je z dodeljevanjem nalog, ki ne predstavljajo socialnega dela (pretirana birokratizacija, pristojnost odločanja o ukrepih, izdajanje odločb, ki ne predstavljajo socialne problematike ...) zabrisala temeljno nalogo socialnega dela in vzpostavila delovne pogoje, ki niso spodbudni, temveč ogrožujoči,« je ostra Webrova. Podobno meni tudi direktorica CSD Laško Polonca Teršek: »Zaposleni smo pogosto predstavljeni kot slabi in neu- činkoviti. Javnosti ne zanima, koliko otrok rešimo zaradi različnih disfunk-cionalnosti, koliko starejšim pomagamo, o koliko pravicah odločamo, koliko stisk, razvez, razgovorov naredimo, ker so o nas vedno izpostavljene le slabe stvari, še bolj pa je izpostavljena sti-gmatizacija, da se vmešavamo v družinske zadeve. Treba je vedeti, da nobenega posega v posameznika ali družino ne naredimo brez razloga. Naše delo zahteva delo z odnosi, in ko nasprotni udeleženec ne dobi želenega, ga proti nam vodi občutek krivice ali krivde, hkrati pa morda sploh nima uvida, kaj dejansko počne narobe. V takšnih situacijah največkrat nastane spor.« Postavljeni ob zid Na CSD morajo vsak primer nasilja zelo pragmatično pretehtati, ali je sploh prijava smiselna, čeprav so na drugi strani več kot očitno zaposleni oškodovanci. Prijave namreč zaposlene potisnejo dobesedno ob zid. »Od oškodovancev, torej od zaposlenih na CSD, na policiji zahtevajo razkritje osebnih podatkov, vključno z naslovom stalne- ga prebivališča, kar je nato dostopno tudi osumljencem. Pri tem oškodovanec ni deležen nobene zaščite, saj zgolj grožnja, da te bo nekdo ubil, ne opravičuje nobenega posebnega varstva. Tako mora delavec pretehtati, ali bo podal prijavo. Upoštevati mora, da tudi v primeru obsodbe ne bo zaščiten, saj mora največkrat v nadaljevanju s povzročiteljem službeno še naprej sodelovati,« dodaja direktorica CSD Šentjur Anica Weber. Ravno odkritje vseh osebnih podatkov v postopku zoper storilce marsikaterega oškodovanca odvrne od prijave organom pregona. A na CSD pravijo, da bi morali policisti, tožilci in sodišča upoštevati, da v postopkih zaposleni na centrih niso dolžni razkriti podatka o svojem stalnem prebivališču, temveč lahko zahtevajo, da se kot kontaktni naslov napiše naslov ustanove, v kateri so zaposleni. »Na manjših centrih se strokovnega delavca niti ne more zaščititi tako, da s povzročiteljem ne bi več prihajal v stik in da ne bi z njim delal, kar je že strokovno vprašljivo,« še omenja Webrova. KRONIKA 15 tudi grožnje z umori dar so bile razočarane in še večkrat v postopku deležne ponižanja. Socialni delavci nismo uvrščeni na seznam uradnih oseb po kazenskem zakoniku, torej bi morali storilce zasebno tožiti. Verbalnemu nasilju smo priča tedensko - sploh po lanskem primeru >koroški deč-ki< - tudi grožnjam z mediji in grožnjam, ki so vezane na družinske člane zaposlenih. Zaradi prakse obravnave takšnih nasilnih dejanj se pri verbalnem nasilju prijav v večini primerov ne poslužujemo. Verjamem, da delavke marsikatero nasilno vedenje in ravnanje >spregledajo<,« dodaja direktorica CSD Velenje Valerija Kidrič. Grožnje z bombo V Slovenskih Konjicah in Žalcu se srečujejo predvsem z verbalnimi grožnjami, v Mozirju delavce izsiljujejo tudi z grožnjami s samomori. »Bila je tudi grožnja z bombo. Fizičnih napadov ali poškodovanja premoženja še ni bilo. Strokovni delavci na centrih smo pogosto tarča zaradi jeze in gneva, ki ju sicer razumemo, vendar ju nismo dolžni prenašati. Res pa je, da smo še vedno preveč strpni do nasilja, ki se dogaja nad nami, in štejemo to pod svojo >službeno dolžnost<. Vse to posledično vpliva tudi na naše psihično zdravje,« pravi Marjana Veršnik Fale, direktorica CSD Mozirje. Enaka situacija je na CSD Šentjur in CSD Celje. »Deležni smo poniževanj, zmerjanj in verbalnega nasilja, nekajkrat letno tudi groženj. Točne evidence o tem niti ni možno voditi, ker vsi strokovni delavci niso dovolj močni, da bi se uprli takšnemu ravnanju, ali pa takšen način ravnanja uporabnikov oziroma strank vzamejo kot del svojega poklica, kar je nedopustno. Letos sta bili podani dve prijavi na pristojno policijsko postajo zaradi grožnje, od tega je bila ena grožnja zaradi uboja,« pravi direktorica CSD Šentjur Anica Weber. Varnostniki niso povsod Strokovni delavci se strinjajo, da je stanje glede njihove varnosti na CSD zelo slabo, predvsem pa neenakopravno urejeno. Nekateri centri imajo zaposlenega varnostnika oziroma imajo urejeno varovanje z varnostno službo, večina tega nima, ker ni sredstev za financiranje. »Možnosti za nove zaposlitve na centrih so otežene, na drugi strani centrom ministrstvo odreja vedno nove naloge brez zadostnih kadrov, povečuje se socialna problematika, posledično zadeve niso rešene pravočasno, ljudje so nezadovoljni in v stiski, zaradi česar je agresiven odziv strank v porastu in pričakovan, vendar kljub vsemu zaposleni ne smemo sprejemati nasilja nad seboj, saj s tem z dejanji kažemo ravno nasprotno, kar učimo žrtve nasilja, ki so naše stranke, in sicer da je vsako nasilje nedopustno in da je treba vsako grožnjo vzeti resno,« pravi direktorica CSD Šentjur Anica Weber. In ko do nasilja pride, so postopki nerazumno dolgi, a če so storilci obsojeni, največkrat ne dobijo strožje kazni, kot je pogojna obsodba. Kljub temu da na vseh centrih organizirajo tudi usposabljanja o veščinah v komunikaciji, Webrova odločno poudarja, da bi se morali poniževanjem, žalitvam in predvsem grožnjam odločno upreti: »Prijaviti bi bilo treba vsako protipravno ravnanje, grožnje in podobno. Le oškodovanci lahko pripeljejo do sprememb, če se bodo znali potegniti zase. Poleg tega se moramo zavedati, da je na področju kazenskega prava prišlo do sprememb, saj že v okviru postopka na tožilstvu obstajajo mehanizmi, s katerimi lahko povzročitelj spremeni pogled na reševanje težav,« pojasnuje Webrova. Tu misli predvsem na alternativne oblike kaznovanja storilca in na njegovo delo v javno dobro. »Tako je zagotovljena možnost, da povzročitelj svoje ravnanje popravi in do pregona niti ne pride. Ko podamo prijavo torej ni nujno, da povzročitelja postavimo v slab položaj in ga razjezimo, temveč mu poka- žemo, da so takšna ravnanja nedopustna. Hkrati nekomu morda pokažemo možnost za uvid v neustrezno reševanje sporov,« pojasnjuje. »V vsakem primeru moramo narediti varnostni načrt in se obnašati, kot da vsak trenutek pričakujemo, da bo grožnja tudi uresničena. Kar po naši oceni predstavlja hudo kršitev ustavne pravice do svobode gibanja, pa tudi pravice storilcev ne opravičujejo posega v ustavne pravice oškodovancev. Zato bi po naši oceni morala kazniva dejanja, storjena proti javnim uslužbencem, predstavljati kvalificirano obliko kaznivih dejanj, zaradi katerih bi bila predpisana strožja kazen. Zaposleni se namreč v takšnih postopkih znajdejo zaradi izvajanja poklicne dejavnosti, ki je v javnem interesu,« je jasna Webrova. »Tu ste, da vse rešite ...« Raven strpnosti do nasilnih ravnanj uporabnikov je visoka, kar uporabnike posredno usmerja oziroma spodbuja k takšnim ravnanjem, saj me- Nekateri centri za socialno delo imajo varnostnika, ne pa vsi. nijo, da so družbeno povsem sprejemljiva. »V javnosti prihaja do napačnih informacij glede našega dela. Nas obvezujeta kodeks etičnih načel in varstvo tajnosti podatkov še posebej pri ranljivih skupinah, s čimer je onemogočena realna predstavitev zgodbe, ki je v ozadju. Posledica tega je, da centri izpademo nestrokovni in nesposobni v svojih odločitvah, ki jih ne moremo in ne smemo komentirati. Javnost nekritično presoja naše delo, in sicer zgolj na podlagi svojih stališč, predsodkov, prepričanj. Težave vidimo tudi na področju dojemanja pojma odgovornosti, torej >za vse so krivi drugi, vi ste zato tu, da vse rešite, saj ste za to plačani<, kar pripelje do nerealnih pričakovanj uporabnikov,« pravi direktorica CSD Šmarje pri Jelšah Lidija Herman. SIMONA ŠOLINIČ Policijska postaja Mozirje ... je leta 2016 preiskovala sum kaznivega dejanja grožnje zaposlenim CSD Mozirje. Zaradi opravičila storilca je oškodovanka umaknila predlog o pregonu kaznivega dejanja. O zadevi so mozirski policisti s poročilom seznanili pristojno tožilstvo. Policijska postaja Celje ... je od leta 2007 do danes obravnavala devet kršitev javnega reda in miru na CSD Celje. Večinoma je šlo za nesoglasja z zaposlenimi zaradi izgube določenih denarnih pomoči. Zoper vse kršitelje so bili uvedeni postopki o prekrških. Leta 2012 so preiskovali kaznivo dejanje grožnje direktorici. Ovadbe storilca ni bilo. Postopek je bil končan s poročilom na tožilstvo. Policijska postaja Slovenske Konjice ... je leta 2013 obravnavala kršitev javnega reda in miru v prostorih tamkajšnjega CSD. Kršitelj, uživalec prepovedanih drog, se je v prostorih centra nedostojno vedel do zaposlenih. Policisti so mu izdali plačilni nalog. Policijska postaja Šmarje pri Jelšah ... je letos na CSD Šmarje pri Jelšah obravnavala enkrat, ker se je stranka nespodobno vedla. Kršitelju so policisti izdali plačilni nalog. Policijska postaja Velenje ... je lani obravnavala sum kaznivega dejanja grožnje direktorici in celotnemu CSD Velenje na Facebooku. Šlo je za primer »koroških dečkov«. Podali so kazensko ovadbo zoper neznanega storilca. Policijska postaja Laško ... je v zadnjih treh letih obravnavala štiri kršitve javnega reda in miru ter dva suma storitve kaznivih dejanj. Enkrat je šlo za povzročitev splošne nevarnosti in enkrat za sum storitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve. Policijska postaja Žalec ... je pred dvema letoma preiskovala kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari. Šlo je za poškodovanje inventarja CSD. V zadnjih šestih letih pa je preiskovala še suma grožnje in žaljive obdolžitve. Poleg tega so obravnavali nekaj kršitev javnega reda in miru v prostorih CSD. V vseh primerih so bili storilci izsledeni in ovadeni. Zalotila vlomilca V Bezini na območju Slovenskih Konjic je lastnica v ponedeljek zvečer v svoji stanovanjski hiši zalotila neznanca, ki sta jo poskušala okrasti. Moška sta, ko ju je opazila, s kraja pobegnila. Policisti ju še niso izsledili. Podobno se je zgodilo tudi konec preteklega tedna v Celju in Mozirju. V prvem primeru je storilca pregnala lastnica hiše, ki se je v času vloma vrnila domov. Moškemu ni uspelo odnesti ničesar, je pa povzročil nekaj škode na trojnih vratih. V Mozirju je vlomilec poskušal v hišo vstopiti skozi balkonska vrata, a ga je pregnal lastnik, ki ga je prebudil ropot. Gorelo zaradi dimnika Minuli teden so morali gasilci posredovati v Šentjurju, kjer je zagorelo v stanovanju enega tamkajšnjih stanovanjskih blokov. Do požara je prišlo, ker je stanovalec na štedilniku pozabil olje, ki se je vnelo, ogenj pa je v celoti uničil kuhinjo. Stanovalec se je pri gašenju požara lažje poškodoval. V teh dneh je zaradi požara v dimniku zgorela mansarda stanovanjske hiše v Tepanju. Polne roke dela so imeli tudi gasilci na Vrhu nad Laškim zaradi dimniškega požara in gasilci v Gorici pri Dobju, kjer je zagorela drvarnica, ter v naselju Dol-Suha v občini Rečica ob Savinji, kjer je požar izbruhnil v stanovanjski hiši. Heroji v pižamah v Slovenskih Konjicah V soboto so v Slovenskih Konjicah izvedli del akcije Heroji furajo v pižamah. Invalidi iz Zavoda Vozim so izvajali brezplačne vožnje mladih na zabave in z njih. Gre za projekt, kot smo že poročali, s katerim želijo spodbuditi k temu, da bi starši poskrbeli za varen prevoz svojih otrok, saj bi s tem zmanjšali število prometnih nesreč, v katerih so zaradi vpliva alkohola udeleženi mladi. Akcija je v Slovenskih Konjicah potekala tudi v prostorih Mladinskega centra Dravinjske doline, v prenovljenem Patriotu v Slovenskih Konjicah. Istočasno z akcijo so policisti na istem območju izvajali tudi poostren nadzor prometa. Invalidi so opravili tudi več prevozov na koncert lokalne skupine Marjetica in skupine Zmelkoow. V času akcije so invalidi opravili kar 26 voženj. Vlomil v mrliško vežico V ponedeljek je neznanec vlomil v mrliško vežico na Ljubnem. Odnesel je mešalno mizo. Prav tako je v ponedeljek nekdo iz osebnega vozila, parkiranem v Arclinu, ukradel vse štiri pnevmatike s platišči in z diski. V Šoštanju pa je nepridiprav prišel v eno izmed kleti na Vodnikovi cesti in se odpeljal z ženskim gorskim kolesom. radio celje 16 AKTUALNA PONUDBA Avto Korelc Lastnik podjetja Marko Korelc je v začetku leta 1999 krenil na pot samostojnega podjetnika. V sodobno opremljeni delavnici poškodovana vozila temeljito popravijo. Strankam nudijo storitve: • avtokleparstva • avtoličarstva • vgradnje vetrobranskih stekel • polnjenja klima naprav • brezprašnega peskanja ter • mobilnega vodnega peskanja. V podjetju Avto Korelc opravljajo karoserijska popravila ter pripravljajo in lakirajo osebna, dostavna in tovorna vozila. Avtoličarji potrebujejo obilo ročne spretnosti in domišljije, da opravijo delo v zadovoljstvo naročnika, pa tudi v lastno zadovoljstvo, saj je dobro opravljeno delo najboljša reklama za njihovo dejavnost. Danes je v delavnici lastnika zaposlenih šest ljudi. Avto Korelc je pogodbeni izvajalec del za večino zavarovalnic ter za njih opravlja cenitev poškodovanih vozil. Podjetje opravlja tudi vleko vozil. Prepoznavnost med ljudmi si ustvarja z reklamo od ust do ust. Avto navtika Korelc Prednosti vodnega peskanja: • delavci Avto navtike Korelc so verjetno najhitrejši na terenu, ф vodno peskanje je popolnoma ekološko, brezprašno in najbolj učinkovito peskanje na terenu, • vodno peskanje ne ustvarja statike in ne segreva površine, • delavci pridejo na teren pripravljeni in so neodvisni od vira vode ali elektrike. Kaj vse odstranjuje vodno peskanje: Avto Korelc, Korelc Marko, s. p. Podkraj pri Velenju 10r, 3320 Velenje T: 03 586 25 77 F: 03 586 25 78 G: 041 738 125 E: info@avtokorelc.si www.avtokorelc.si Delovni čas obeh podjetij je od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure. vodno peskanje najhitreje odstrani vse barve, lake, epoksi smole, lepila, rje in umazanije, • z njim je mogoče čistiti fiberglas in zelo tanek aluminij ter kamen, vodno peskanje ne ustvarja statike in ne segreva površine, • odstranjevanje vegetativnega premaza oz. antifoulinga še nikoli ni bila tako kakovostno in hitro. Vodno peskanje je primerno za čiščenje plovil! Avto Navtika Korelc, d. o. o. Podkraj pri Velenju 10r 3320 Velenje +386 41 738 125 info@vodnopeskanje.si Ekološko vodno peskanje www.vodnopeskanje.si ZAPOSLOVANJE IN KARIERA 17 Je na delovnem mestu bolje sedeti ali stati? Zavedamo se, da je ve-čurno sedenje na delovnem mestu škodljivo za zdravje, a kljub temu redki naredimo nekaj v smeri, da bi izboljšali situacijo. Ameriška zdravstvena zbornica je prišla do zaključka, da na dan čez lužo preživijo v sedečem položaju od osem do devet ur, kar vključuje tudi gledanje televizije, vožnjo ... Starejši ljudje v sedečem položaju preživijo še več časa - številka se dvigne vse do deset ur, kar pomeni, da skoraj polovico dneva preživijo brez kakršnegakoli gibanja. In tako iz dneva v dan. Raziskave so pokazale, da vztrajanje pri takšnem načinu življenja celo povečuje stopnjo obolevanja in smrtnosti. Zakaj se ni še nič spremenilo? Rezultati omenjenih raziskav niso prinesli novosti, saj vse to poznamo že več let. Zakaj potem še vedno govorimo o tem? Ker se na tem področju ni še nič spremenilo. Fizična aktivnost je ena najpomembnejših stvari, ki jo oseba počne, da bi ohranjala dobro počutje, se izognila dodatnim kilogramom in zmanjšala nevarnost za mnogotere bolezni. A ne glede na število ur, ki jih posameznik preživi aktivno, večurno sedenje povzroča negativne posledice, ki vplivajo na zdravje in krvni tlak. Takšno ravnanje poveča nevarnost za pojav diabetesa, srčnih bolezni in drugih obolenj, ki so posledica večurnega negibnega položaja. Ne vemo natančno, koliko sedenja in v kolikšni meri vpliva na naše zdravje, a vedno se lahko držimo načela »sedimo manj, premikajmo se več«. Strokovnjaki svetujejo vsaj 30-minutno gibanje na dan ali 150 minut na teden zmerne vadbe, ki jo lahko zamenjamo s 75-minutno intenzivno intervalno vad- bo, ki vsekakor mora biti konstantna in ne zgoščena v enem dnevu ali dveh. Stoječe mize rešujejo težavo? Ni nujno. Izsledkom navkljub, da delujejo stoječe mize v dobrobit zdravja, se strokovnjaki strinjajo, da tudi takšno pohištvo ne prinaša blagodejnih posledic, saj ne izgubljamo kalorij, boli nas hrbtenica, čutimo bolečine v nogah in vratu ... Te mize so slabe za tiste, ki stojijo na neravnih trdnih tleh, in za tiste, ki jim noge zatekajo. A ne obupajmo. Četudi večurno stanje ne more biti zdrava alternativa sedenju, hoja k temu veliko pripomore. Poskusimo s kratkimi odmori med kognitivinimi aktivnostmi, med katerimi se bomo sprehodili - napolnili se bomo z novo energijo, manj bomo utrujeni in naše razpoloženje bo redkeje nihalo. ANJA DAMJANOVIČ NE PREZRITE Naslednjič: Manj skrbi za službo pomeni več zdravja. Kako? @ MojeDelo.com Natakar specialist (m/ž) (Zreče) Pričakujemo aktivno znanje angleškega in nemškega jezika ter pasivno znanje italijanskega jezika, ustvarjalnost, urejenost, samostojnost in prilagodljivost, 12 mesecev delovnih izkušenj v strežbi, V. stopnjo izobrazbe gostinske smeri. Unitur, d. o. o., Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 31. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Samostojni računovodja (m/ž) (Ljubljana ali Celje) Pričakujemo najmanj tri leta delovnih izkušenj s področja samostojnega dela v računovodstvu, zanimanje za področje dela in željo po strokovnem napredovanju, strokovnost in natančnost, pozitivno naravnanost in kolegi-alnost, dobro osebno organiziranost, željo po pomoči drugim. Računovodski servis Zeus, d. o. o., Pod hribom 55, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 22. 12. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Razvojni konstrukter izdelkov (m/ž) (Prebold) Od vas pričakujemo naslednja strokovna in tehnična znanja: izobrazbo najmanj VI. stopnje s področja strojništva ali mehatronike, 2 leti delovnih izkušenj na področju razvojnih projektov v avtomobilski industriji, aktivno uporabo orodja Catia, izkušnje in znanja s področja konstruiranja v avtomobilski industriji. Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 31. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kontrolor kakovosti (m/ž) (Gomilsko) Iščemo sodelavca, ki bo zadolžen za izvajanje kontrole kakovosti vhodnih surovin in končnih izdelkov, izvajanje procesne kontrole polizdelkov ... Silco, d. o. o., Šentrupert 5a, 3303 Gomilsko. Prijave zbiramo do 17. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja vzdrževanja (m/ž) (Slovenska Bistrica) Pričakujemo znanje nemškega a)i angleškega jezika, sposobnost samostojnega dela in organizacije, vozniški izpit B-kategorije. Alumero, d. o. o., Kolodvorska ulica 39, 2310 Slovenska Bistrica. Prijave zbiramo do 22.12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Produktni komercialist (m/ž( (Celje ali Naklo) Delo izbranega/e kandidata/ke bo obsegalo predvsem obvl/d-vanje prodaje blagovnih skupin in skrb za realizacijo nalog ter doseganje ciljev. Merkur trgovina, d. d., Ceeta na Okroglo 7, 4202 Naklo. Prijave zbiramo do 31. 12. 2017. Podrobnosti nawww.mo-jedelo.com. Kozmetični tehnik (m/ž) (Rogla) Pričakujemo srednješolsko izobrazbo, prilagodljivost, prijaznost, urejenost, vestnost in komunikativnost. Unitur, d. o. o., Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 17. 12. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com, Tiskar (m/ž) (Celje) Pričakujemo prijave kandidatov s srednjo, z višjo alivisokoizobrazbo grafične smeri. Zap oslih bomotudi kandidata katere druge tehnične smeri z delovnimi izkušnjami. Ino, grafično podjetje za zaposlovanje invalieov, d. o. o., Cesta v Trnovlje 7, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 5. 1. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kandidat za štipendijo - tiskar (m/ž) (Celje) Pričakujemo prijave kandidatov s srednjo, z višjo ali visoko izobrazbo grafične smeri. Zaposlili bomo tudi kan-idata kttere druge tehnične smeri z delovnimi izkušnjami. Ino, grafično podjetje zt z-poalovanje mvalidov, d. o. o., Cesta v Trnovlje 7, 3000 Celje. Prija-vozbiramodo 5. 1. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Talilec livar (m/ž) (Žalec) Priprava vložka in taline, vlivanje v forme, izpraznjevanje form, podiranje /n izdebraoblognna indukcijskih pečeh, čiščenje, vzdrževanje in izdelava oblogvnaliTOih^ nvah, izdelava vzorcev za kemičn-/nalizo ... Omco Fe-niks Slovenija, d. o. o., Cesta žalskega tzboralO.kilOčaiec. Prijave zbiramo do 31. 12. 2017. Podrobnosti na www. ioeojedeele.com. Pomooni kovač (mOži .Zreče) Opis del in nalog: zalaganje kovaške peči, posluževanje utopnega kovanja, priučevanje dela na kovaških agrega-tih.sodelkvanjč-ri drugih opravilih kovaške ekipe ... Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zoeče. Prijave zbiramo do 31. 12. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Žičničar, žičničar strežnik (m/ž) SZreče) Če ne pripravljeninavobe izzive, se namboidvubiaekcVžiVmčar ali žični-barttrvžvik. Uniino d.ti o.,Cesta na Ruglo 15, 3d)4Zreče. Prijave zbiramo do 3. 1. 2018. Podrobnosti na www.mo-jedelo.com. @ MojeDelo.com MESTNA OBČINA CELJE JAVNI hAZPIk ZA PODOLITOV PRIZNANJ V LOTU 2018 kšlodne z Odlešem e priznanjih Mestni občini Cilji (Urodn. list ik, št. 125/04, 08/12 in 81/13) Mistni svit Mistni ebčini Cilji pediljaji: NAZIV ČAkTNI MOŠČAN, ZLATI COLJkiI GiB, kiOBiNI COLJkiI GiB in BiONAkTI COLJkiI GiB zaslužnim ebčonem, pesomiznišem, pedjitjim, zovedem, draštvem, sšapinom, zdražinjim tir dragim pravnim esi-bom za aspihi na katarim šoN področja di^va^a in astvar-janja, ši imaje izjimin pemin za razvej, aglid in premecije mista Cilja tir aiIkTALNI COLJkiI GiB nodpovpračno aspišnim diplemantem. Pebadi za pedilitiv priznanj lahše pedaje pesamizniši, dražbi, zavedi, pelitični in dragi erga^za^! in sšapnesti, draštva tir ergani lešalni sšapnesti. Besedilo rozpiuo in lozpiuni pogoji ue objavljeni no spletni utioni Meutne občine Pelje v rubriki OdObU bUdUžinUi dUOVISli OkldUbOV VObUDB Vž VOlDVbži NVM VOSTOVKa IN OUONI NUTVžUOI Od DVnOONU MESTU (povezovo do spletne utioni: httpu:VVzoCjCeljejUiV)j ieš za eddaje pebud je de všljučne pitša, 26. jonuorjo 2018. iemisija za mandatna vprašanja, velitvi, imanovonjo, priznanja in nagradi 18 ŠPORT »Končno bom lahko igral tako, kot znam« To z zdravim komolcem trdi 25-letni rokometaš Celja Borut Mačkovšek Ko je bil še otrok, je izgubil očeta. Mama se je strinjala z njegovo selitvijo k bivšemu evropskemu prvaku. Celjski trenerji so namreč zgodaj opazili izjemen rokometni talent, ki se je rodil v Izoli. Igor Razgor je 14-letnega Boruta zvabil v Zlatorog, zgodaj mu je priložnost v članskem moštvu ponudil Tone Tiselj. Že tedaj je bil vihrav, često je sameval med treningi in tekmami. Navduševal je z močnimi meti, a je zahajal v krize. Taval je po tujini, bil je v Katarju, Nemčiji, Belo-rusiji in Franciji. Vmes se je vrnil v mesto ob Savinji, prebolel je mononukleozo, zdaj je tretjič v celjskem klubu. Najbolj je presenetil z izjemnim napredkom v obrambi. Potem se mu je obnovila strast za doseganje golov. Čeprav ga je mučila poškodba komolca, je na letošnjem svetovnem prvenstvu odigral odlično in bronasta medalja mu bo v večen spomin. Za prelomno točko v svojem življenju navaja dan, ko je spoznal dekle Lano. Odtlej ni več »potepuški maček«. 28. januarja je v Parizu dosegel odločilni gol proti Hrvaški, Željko Babić pa je moral zapustiti selektorski položaj. V nedeljo je Mačkovšek ponovno zbral pogum, se »razpištoljil«, dosegel štiri gole, tudi tistega v 45. minuti, s katerim je njegovo moštvo razliko - proti moštvu Željka Babića - dvignilo na osem. Razveselil je tudi vse tiste, ki niso več verjeli vanj in ki so se držali za glave, ko ni vrgel proti golu, čeprav so ga nekateri trenerji tudi rotili, naj sproži, ne glede na razplet. Celje ostaja vladar na slovenski sceni, kar se tiče večnih derbijev. Ste bili prepričani v zmago proti Gorenju? V dneh pred tekmo sem prejel vprašanje, če smo favoriti. Odločno sem pritrdil. Tako smo se tudi postavili in obnašali. Imamo pač določeno odgovornost. Vesel sem, da nam je uspelo potrditi napovedi. Naš pristop do igre je bil pravi, odločen. To se je odrazilo na našem vodstvu s celo osmimi goli. Potem smo sicer popustili, vendar smo po mojem mnenju zlahka nadzorovali potek tekme. Predvsem naša predstava v obrambi je bila na višji ravni kot na nekaj zadnjih tekmah. Upam, da bomo v tem ritmu nadaljevali, čeprav bo kmalu konec prvega dela sezone. Želim si, da bi vse skupaj znali prenesti v drugi del oziroma v novo leto. Naneslo je tako, da ste obrambo proti sedmim napadalcem vadili že na obračunu z Metalurgom. Zdelo se je, da Velenjčani na čelu s svojim trenerjem niso opazili, da ste bili v tem elementu uspešni proti Makedoncem. Proti sedmim napadalcem Borut Mačkovšek moraš igrati plitko obrambo. Velenjski zunanji napadalci so imeli težko nalogo. Igralci v sredini naše obrambe smo visoki. Čez nas ni lahko metati, obenem je za nami še odličen vratar. Morda gostje niso bili dovolj korajžni. Pogosto so poskušali podajati na črto. Ker smo stali ozko, smo to dobro preprečevali. Če jim ni uspela natančna podaja ali so slabo zaključili akcijo, smo jih znali kaznovati. Gorenje je brez treh izkušenih mož uspelo odigrati neodločeno v Prešovu. Če ste bili favoriti proti Velenj-čanom, boste torej tudi v soboto proti Slovakom. Drži? Definitivno. Naša ekipa je »Igralci v sredini naše obrambe smo visoki. Čez nas ni lahko metati, obenem je za nami še odličen vratar. Morda gostje niso bili dovolj korajžni.« precej boljša od moštva Tatra-na. Temu primerno moramo zastaviti svoj cilj in na igrišču vzpostaviti prevlado. Stremeti moramo k zmagi. Borimo se za uvrstitev na zaključni turnir lige Seha. To je cilj vseh igralcev in preostalih ljudi v našem klubu. Sodeč po vaših projekti-lih, je komolec v dobrem Kako hitro gredo v pozabo nekateri dosežki naših rokometašev. Na SP v Franciji so naši reprezen-tanti po zgodovinskem preobratu ugnali Hrvaško in osvojili tretje mesto. V izboru za Športnika leta sta po en glas prejela Marko Bezjak in Borut Mačk-ovšek ter si delila 12. do 18. mesto ... stanju. Na treningih še čutim manjšo bolečino. Nimam toliko težav z njo. Komolec mi je namreč otekal. Zdaj se to ne dogaja več. Kot kaže je s sklepom vse v najlepšem redu. Zdaj bom končno lahko igral tako, kot znam. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Zmagi Slatinčanov in Polzelanov V devetem krogu košarkarskega državnega prvenstva smo pospremili dva lokalna derbija, na Polzeli, kjer so domači Hopsi s 70:64 premagali laški Zlatorog in v Rogaški Slatini, kjer so Slatinčani tesno s 84:82 ugnali Šentjurčane. Pred 10. krogom je Rogaška še naprej na drugem mestu, Hopsi so četrti, Šentjur deveti, Zlatorog pa zadnji, deseti. Napeto do konca V Rogaški Slatini so gledalci pospremili zelo zanimivo tekmo. Na koncu so bili srečnejši gostitelji, ki so se razveselili že šeste zmage, gostje so doživeli peti poraz. V dresu Rogaške je Mitja Nikolič vpisal 33 točk, s čimer je postal najkoristnejši igralec kroga. »Tekma je bila izenačena in borbena. Nismo bili v pravem ritmu, z veliko borbenosti pa smo uspeli ugnati neugodno ekipo Šentjurja. Zahvalil bi se domači publiki za podporo,« je po novi zmagi dejal trener Rogaške Damjan Novaković, Gostujoči strateg Andrej Žakelj je pristavil: »Tudi če bi se srečanje končalo drugače, to ne bi bilo nezasluženo. Odigrali smo dobro tekmo in odlično reagirali na probleme, ki jih imamo. Žal smo v končnici odigrali nespametno. To je šola za prihodnje. Menim, da lahko s podobno igro kot danes presenetimo marsikatero ekipo.« Slatinčani bodo v nedeljo gostovali pri Heliosu v Domžalah, medtem ko bodo Šentjurčani v soboto gostili Zlatorog. Polzelani izkoristili krizo Laščanov Hopsi so pred domačimi gledalci venomer neugodni. Tokrat so izkoristili niz slabih rezultatov Laščanov, ki znova niso uspeli razviti prave igre. V tretji četrtini se je zazdelo, da bi lahko prelomili srečanje, vendar pa se je spet ustavilo. V dresu Zlatoroga je Miha Lapornik dosegel 30 točk, pri domačih Dejan Ćup 21. »Zagotovo smo razočarani po porazu. Dobro smo se pripravljali, vendar tekmo ponovno izgubili zaradi lastnih napak,« je po porazu dejal trener Laščanov Aleš Pipan. Domači trener Boštjan Kuhar je nejevoljno in nesramno odklonil intervju. Lahko bi dejali: nič nevsakdanjega na Polzeli. Za »pivovarje« je zdaj vsaka tekma zelo pomembna, zato ne bo nič drugače v soboto v Šentjurju. Vsaka zmaga bo v boju za uvrstitev v ligo za prvaka dobrodošla. Hopsi bodo v soboto pričakali Primorsko. Vse drugo kot zmaga gostov bi bilo presenečenje. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Tekme odpovedane, podpisane Vseh pet tekem 19. kroga Prve lige Telekom Slovenije, ki so bile predvidene za konec prejšnjega tedna, je bilo odpovedanih zaradi prevelike količine novoza-padlega snega. Odigrane bodo v spomladanskem delu prvenstva. Novi termini bodo znani naknadno. Velenjski Rudar je po polovici prvenstva na lestvici četrti, Celje je zbralo pet točk manj in je na petem mestu. Jesenski prvak je Maribor s tremi točkami naskoka pred Olimpijo. Po šestih letih in pol se je k Nogometnemu klubu Celje vrnil Rok Štraus. Tridesetletni nogometaš je zvestobo obljubil do 31. maja 2020. Pogodbe so podaljšali Rudi Po-žeg Vancaš, Tadej Vidmajer, Amadej Brecl in Deni Štraus. Evropska nogometna zveza je po končanem skupinskem delu tekmovanja izbrala najboljšo enajsterico, v katero je po točkovanju FedEx Performance Zone uvrstila tudi slovenskega re-prezentanta Benjamina Ver-biča, ki igra za Köbenhavn. pogodbe Vojničan Verbič je bil drugi najboljši igralec evropske lige, več točk je zbral le napadalec Athletica, Aritz Ad-uriz. Verbič je v skupinskem delu evropske lige dosegel tri gole in zbral še dve podaji, najbolj pa se je izkazal na tekmi proti Šerifu, ko je zbral dve podaji, ustvaril pa je še osem priložnosti za soigralce. Za 24-letnega Verbiča se zanima nekaj bogatih klubov, delež od prestopa pa si obeta tudi NK Celje. DEAN ŠUSTER Foto: NK CELJE Z leve stojijo Rudi Požeg Vancaš, Deni Štraus, Amadej Brecl, Rok Štraus in Tadej Vidmajer. ŠPORT 19 Iz snežnega v medsebojni objem Domač spodrsljaj nadoknadile v Avstriji Celjske kegljačice so se uvrstile v četrtfinale evropske lige prvakinj. V St. Pöltnu so se oddolžile avstrijski ekipi BSV Voith, s katero so doma igrale 4:4 in jo v soboto premagale s 6:2. Najboljši sta bili sestri Savič. Rada je podrla 598 kegljev, Nada pa 581. Anji Kozmus za točko ni zadostovalo 562 kegljev, kajti pomerila se je z najboljšo domačinko, Julio Schweizer (582), po drugi strani pa je dvoboj dobila Patricija Bizjak z rezultatom 535. Najmlajša, Tia Schatz je podrla 561 kegljev, najstarejša, Jožica Šeško, pa enega manj. Vsaka s svojo zgodbo Še največja tegoba sobotnega dneva je bila pot v Avstrijo. »Ko smo se zbudili zgodaj zjutraj, smo morali najprej iz snežnega objema rešiti dva kombija. Težav še ni bilo konec. S hriba nad Galicijo se v dolino ni mogla pripeljati Nada Savič, zato je del poti prehodila, dokler je nismo pričakali. Tudi Patricija Bizjak je doma v hribih in je Lado Gobec prepešačila dva do tri kilometre. Ko smo se le zbrali, smo imeli preglavice tudi na glavni cesti, od Šentilja dalje pa je šlo gladko,« je prvi del »tekme« orisal trener Lado Gobec. Za 120 kegljev so bile boljše njegove varovanke, v Celju le za štiri. »Še dobro, da nismo na domačem kegljišču doživeli poraza. V St. Pöltnu so naša dekleta že lani dobro igrala in to so tokrat ponovila. Izstopali sta Savičevi. Anja je imela tretji najboljši rezultat, čeprav je neposredno iz nočne službe vstopila v kombi. Jožica doživlja drugo pomlad. Priskočila nam je na pomoč. Ima močne živce. Včasih je metala močno, zdaj je svojo igro prilagodila letom in je zelo razsodna.« Zavidljiv starostni razpon Tia Schatz je stara 17 let, Patricija Bizjak 22. Vrstnice pri 30 letih so Savičevi in Anja Kozmus, Jožica Šeško, ki je že prekinila kariero in se na prošnjo vrnila, pa jih ima že krepko prek 50. Gobec je na povratni obračun popeljal dve mladinki in še dve kadetinji, stari 16 let, ki zaradi starosti še nimata pravice nastopa, čeprav Gobec pravi, da bi glede kakovosti že sodili v širši izbor ekipe. V četrtfinalu se bodo Celjan-ke pomerile z madžarsko ekipo Rakoshegyi Vasutas. Prvi dvoboj bo 27. januarja v Budimpešti, povratni pa 17. februarja. »Madžarski prvak je sestavil ekipo iz najboljših igralk iz celotne države. Kljub temu smo Vasutas lani izločili. Madžarke so ostale v enaki postavi, mi pa smo oslabljeni,« opozarja Gobec. Manjka seveda Barbara Fidel, ki je bila dolga leta sku- paj s sestrama Savič nosilka igre kluba in reprezentance. »Za njo je naporna kariera, kajti imela je zgoščen ritem tekem, tako za klub kot za reprezentance, kadetsko, mladinsko in člansko. To je trajalo 12, 13 let. Verjamem, da je zasičena. Dobila je stal- no službo. Seveda upam, da si bo čim prej premislila. Sicer bomo pač tekmovali brez nje,« je pojasnil Gobec. Kljub spodrsljaju v Litiji ima celjska ekipa štiri točke naskoka na vrhu 1. slovenske lige pred Triglavom, pri katerem bo še gostovala. »V Litijo je Anja odpotovala iz nočne službe, manjkala je Rada, dve igralki sta bili bolni, Li-tijanke pa so dosegle rekord kegljišča. Se zgodi, tudi v kegljanju so krogle - okrogle,« je v smehu zaključil Gobec. DEAN ŠUSTER Foto: arhiv NT Rada Savič »Pot v Pjongčang mi lahko prepreči le poškodba« Jugova »stotka« pod minuto! Najboljši slovenski smučarji v hitrih disciplinah so se po zaključeni ameriški turneji vrnili domov, na novinarsko konferenco v Celje pa so v petek z dvajsetmi-nutno zamudo pripotovali z Rogle. Tedaj je bil Celjan Martin Čater še najboljši slovenski smučar v svetovnem pokalu. Dvignil je kozarec penine ob slovesu od tekmovalne kariere odličnega smukača Andreja Šporna. Zdaj je Čater že v Dolomitih, kjer se pripravlja na novi tekmi v svetovnem pokalu. Kaj ste počeli na Rogli? V glavnem smo vijugali na slalomski progi. Trening nam je služil za določeno razbremenitev in osvežitev, obenem pa tudi za pripravo na tekmo v kombinaciji, ki bo konec tega meseca v Bormiu. V kanadskem Lake Louiseu ste bili 25. v smuku in 23. v superveleslalomu, v ameriškem Beaver Creeku pa 15. v supervelesla-lomu in s 45. mestom brez točk v smuku. Zadovoljni? Šlo mi je po načrtih. V Kanadi sem na splošno gledano smučal dobro in bojevito. Bilo je seveda nekaj napak. V ZDA mi je super-veleslalom dobro uspel. Vem, da bi lahko vozil še bolje. Cilj je bil celo uvrstitev med najboljšo deseterico. Na smuku pa ni bilo dobro. Nismo še našli vzrokov za težave. Zagotovo nisem uspel ujeti ustrezne smeri in zato nisem razvil prave hitrosti. Ostalega še nismo razčistili. Jutri bo v Val Gardeni superveleslalom, v soboto pa smuk. Je slednji nevaren? Ne, če si z glavo pri stvari. Veliko je sicer skokov, precej si v zraku. Dejstvo je, da moraš biti prav na vsakem smuku sila pazljiv in da je že drobna napaka lahko usodna. Po svoje je smuk v Val Gardeni tudi nevaren. Petnajsto mesto v Beever Creeku v superveleslalomu najbrž ni presežek glede na vaš februarski podvig v norveškem Kvi-tfjellu, ko ste bili šesti. Tako je, o presežku zato ne bi govoril. Zavedam se svojih sposobnosti. Potrebujem še nekaj solidnih rezultatov, denimo okoli 15. Na mednarodni plavalni miting v Mariboru v 50-metrskem bazenu, ki se ga je udeležilo 193 plavalcev iz Srbije, Bosne in Hercegovine, s Hrvaške, z Malte, iz Romunije in Slovenije, je trener celjskega Neptuna Robert Kekec popeljal le enega svojega varovanca. Nastop se je še kako izplačal. Edini predstavnik modrih neptunovcev je bil Sebastjan Jug, ki je imel cilj odplavati državni rekord na 50 in 100 metrov prosto. V soboto mu ni uspelo, a je s časom 27,59 občutno izboljšal svoj osebni rekord, ki ga uvršča na tretje mesto najboljših rezultatov vseh časov v svoji kategoriji. Dvanajstletni Jug je nato v nedeljo odplaval državni rekord na 100 metrov prosto za mlajše dečke in s časom 59,52 prejšnji državni rekord izboljšal za točno sekundo. Jug bo konec tega tedna skušal v Ljubljani izboljšati državni rekord še v 25-metrskem bazenu. DŠ, foto: PK NEPTUN Sebastjan Jug in trener Robert Kekec felMIGIIfiHwOM-вЈ Trenutno najboljši slovenski smučar v hitrih disciplinah je Celjan Martin Čater. mesta, da pridobim na samozavesti in da se bolj »domače« počutim na progi. Potem mi še boljši rezultati ne bodo ušli. Tudi trenerji pravijo, da se dobro smučam. Celotno pripravljalno obdobje je potekalo po načrtih, saj sem bil hiter in konkurenčen. Kmalu pričakujem odmevnejši izid. Vam lahko nastop na olimpijskih igrah v Pjongčangu prepreči le še poškodba? Da, normo sem že potrdil. Če mi bo služilo zdravje, bom tekmoval v Južni Koreji. Čez šest dni boste dopolnili 25 let in kmalu boste torej lahko spet dvignili kozarec penine ... Raje bi nazdravil svoji vrhunski uvrstitvi! DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA NA KRATKO Trstenjakova tretja ... Ljubljana: Najboljša športnika Slovenije v letu 2017 sta košarkar Goran Dragić in alpska smučarka Ilka Štuhec, najboljša ekipa leta pa košarkarska reprezentanca pred rokometno. Za Dragičem sta se uvrstila Primož Roglič in Luka Dončič, za Štuhčevo pa koroška plezalka Janja Gar-nbret, dijakinja športnega oddelka velenjske gimnazije, ki je zgolj z uspehi v svetovnem pokalu za dva glasova prehitela Celjanko Tino Tr-stenjak, evropsko prvakinjo in svetovno podprvakinjo v judu. Tina bi očitno letos morala osvojiti prav vse, kar je možno, da bi bila druga. Rokometna reprezentanta Borut Mačkovšek in Marko Bezjak, ki sta skupaj s soigralci poskrbela za nepozaben preobrat proti Hrvaški na svetovnem prvenstvu -prinesel je bronasto medaljo in pravo rokometno evforijo - sta prejela po en glas ... Kokalj najboljši od Slovencev Šamorin: Atlet celjskega Kladivarja Jan Kokalj je bil z 41. mestom med mlajšimi člani najvišje uvrščen med slovenskimi predstavniki na 24. evropskem prvenstvu v krosu na Slovaškem. V teku na 8.230 metrov je 20-letni Kokalj, ki bo izpustil zimsko sezono, za manj kot minuto zaostal za zmagovalcem, Francozom Jimmyem Gres-sierjem. Med več kot sto mladinkami je bila na 56. mestu najboljša Slovenka Karin Gošek. Varčevati na vsakem koraku Celje: Predsednik Hokejskega kluba Celje Milan Rajtmajer je potrdil govorice, da je športno društvo v slabem finančnem stanju. Po njegovih besedah so razlogi za to objektivni. Rajtmajer je na sestanku zagrozil članom upravnega odbora, da bo odstopil, če bo sam zagotavljal denar. Napovedal je varčevanje na vsakem koraku, saj morajo sezono izpeljati do konca. Člansko moštvo bo konec tedna odigralo dve tekmi mednarodne lige v Srbiji. V soboto se bo v Beogradu pomerilo s Crveno zvezdo, dan kasneje pa v Novem Sadu z Vojvodino. (DŠ) 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE VOZILA PRODAM ZASTAVA 635 B kg, keson 4,10 m, s ce-rado, prevoženih 155.000 km, letnik 1992, prodam za 1.000 EUR. Telefon 041 766-216. 231 2 MERCEDES 190 E 1,8 S, letnik 1994 in golf II cl diesel, letnik 1992, prodam. Telefon 041 355-853. 2342 VSE IZ INOXA NUDI Ramainoks d.o.o., Kopališka 3, Kidričevo Ograje, okrajni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki. Obiščite jih! Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si STROJI PRODAM »MIKSER« Inox za »miksanje« krmne hrane, čelni nakladalec za traktor, do 90 KM moči, čelno hidravliko za same ali deutz-fahr in hidravlični dvig za sip spider 350 prodam. Telefon 041 999910. p TRAKTOR, lahko Imt, Deutz, Ursus, Zetor ali podobno, kupim. Telefon 041 872029. p I Ш Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 OO. Bonafin ena d.o.o., Slovenska 27,1000 Ljubljana. POSEST PRODAM ODDAM STANOVANJE KUPIM ENOSOBNO stanovanje kupim v Celju. Telefon 041 339-278. 2154 ODDAM DVE dvosobni stanovanji, opremljeni, v bližini avtoceste Maribor-Ljubljana, oddam. Cena: 300 EUR za večje in 250 EUR za manjše (vključno z ogrevanjem). Telefon 041 473-283. 2314 ODDAM HIŠO na Svetem Štefanu prodam. Možna tudi zamenjava za stanovanje v okolici Celja. Telefon 031 640-842. 2280 V CENTRU Podčetrtka oddam v najem poslovni prostor v izmeri 45 m2. Telefon 041 631-305. p V CENTRU Celja pri zdravstvenem domu oddamo pisarniške prostore, 108 m2. Telefon 041 347-714. 2124 PRODAM PRAŠIČE, od 30 do 250 kg, ter izločene svinje in nerezanega prašiča prodamo. Možna rezervacija za koline in dostava. Telefon 031 311-476. p. BIKCA simentalca, težkega 190 kg, prodam. Telefon 070 667-374. 2313 TELIČKO simentalko, 150 kg in prašiča, 180 kg, krmljen s kuhano hrano, prodam. Telefon (03) 5739-391. 2317 PRAŠIČA, 200 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano, lahko tudi polovico, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097, 051 423-641. 2320 MLADIČKI, belgijski ovčar, veterinarsko pregledani in razglisteni, socializira-ni, učljivi, odlični starši, prodam. Cena 150 EUR. Telefon: 041 415-846.1864 PRAŠIČE, težke od 120 do 160 kg, prodamo. Telefon 031 832-520. 2331 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PUJSKE krško-poljske pasme, stare tri mesece, prodam. Telefon 041 892-601. 2338 BIKCA bikca simentalca, starega 14 dni, prodam. Telefon 031 840-282. 2279 TELIČKO limuzin, staro eno leto, prodam. Telefon 041 930-116. š 029 MLADO kravo simentalko, staro dve leti in pol, za zakol ali nadaljnjo rejo, krmljena samo s senom (gorsko-višin-sko), mogoče tudi polovico, prodam. Informacije po telefonu 041 519-737.p [E9 K fill astrologinjai jasnovidnost BI0TERAPQE j^jnlm <0 ^^H B ffi рФЛЈ e SKRINJO Elektrolux, 250 l, velikost 120 x 67, višina 88 cm, oddam. Informacije po telefonu 041 666-848. 2315 KUPIM PRAŠIČE domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin. Telefon 031 509061. 2266 DEBELE, suhe krave in telice nujno kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. š 151 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n VEKING, d. o. o. Teharska cesta 54, Celje razpisuje prosta delovna mesta: KOMUNALNI DELAVEC NA POKOPALIŠČU - dva delavca Pogoji: - končana osnovna šola - delovne izkušnje na podobnih delih ■ osebna urejenost, natančnost, zanesljivost, vestnost CVETLIČARKA - en delavec Pogoji: - V. stopnja izobrazbe - smer cvetlični tehnik - 5 let delovnih izkušenj - komunikativnost, osebna urejenost, natančnost, zanesljivost, vestnost, - odgovornost za delo - znanje dela z računalnikom Vloge z življenjepisom pošljite v osmih dneh na naslov: VEKING, d. o. o., Teharska cesta 54, 3000 Celje ali na e-mail: veking@t-2.net. JALOVE krave in telice, dobro plačilo takoj, kupim. Telefon 041 544-270. p OSTALO PRODAM ALFE brzoparilnike prodam. Telefon 030 929-205. p KOSILNICO Bcs 127, obračalnik Pajek 350 in konjske komate prodam. Telefon 051 318-190. 2159 HLODOVINO in drva prodam. Telefon 041 472-380. 2167 JU »DUM i aslrologinja 0906430 una pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vaiega operaterja DRVA, dolga, v hlodih in kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. p VERIGE za traktor Imt 539 ali Štore, dobro ohranjene in novo mizo za cirkular, domača izdelava, brez motorja, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 855-553 ali 031 748-020. 2318 ODKUP HRASTOVE HLODOVINE«^ 041420111 »0*19542(6 Aida d.o.o., Prekopa 3, Vransko KOSILNICO Bcs 127, zgrabljalnik Fella rds 295, dvobrazdni plug, 10 col, drva, bukova ali mešana, bikca simentalca, 350 kg, obračalnik 220, ki potrebuje popravilo, in pajek 360 Pottinger prodam. Telefon 041 824-851. 2316 60-litrski kotel za žganjekuho prodam. Telefon 031 445-932. 2324 DOMAČE pecivo in piškote vseh vrst in okusov prodamo. Telefon 041 642-813. p BUKOVO hlodovino za drva, okolica Velenja, prodam. Možna dostava. Telefon 041 637-389. 2341 Akademija zdravega življenja šport + psihologija + prehrana + medicina z Novim tednikom. Radiem Celje in 24alifeT Pv ^ i ШШ KUPON Prijavite se ZDAJ! Vaša telesna preobrazba bo trajala od februarja do konca aprila 2018. Vtem času boste z vrhunskimi strokovnjaki: + trenirali varno in učinkovito ter izgubili odvečno težo, + obvladali stres in se naučili sprostiti v vsaki situaciji, + spoznali in osvojili pravilne in zdrave prehranjevalne navade, + ves čas bodo strokovnjaki spremljali vaše zdravstveno stanje! Bodite del zmagovalne ekipe! izpolnjen kupon pošljite do konca decembra na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. T l«I ' .»Jat Sobota, 16. december 2017, ob 11.00 v Knežjem dvoru. m 4 ШШ fcL. ^ W Ш i M 9 ^' iW TVyjj Y Pokrajinski muzej Celje Informacije: PP ^■«■'Ж Pokraiir - > I' muzeJ mm "oM^Ki T: 03/4280962 ali 031612618 ^ : J t* muzej iJPr Celje E: muzej@pokmuz-ce.si MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Ker na tiho si odšel, v naših srcih vedno boš živel. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, moža, očeta, tasta in dedija MIRKA ARMICA iz Lemberga 20, Nova Cerkev (21. 8. 1955 - 27. 11. 2017) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku za molitve in lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Ropotar, pevcem in trobentaču. Iskrena hvala gospe Darji za poslovilne besede. Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu. Žalujoči: mama Akvilina, žena Zinka, sin Roman z družino, sin Bogdan in vnukinja Karmen V soboto, 9. decembra 2017, je v 90. letu mirno in za vedno zaspala naša draga mami, tašča, babi, prababi in sestra MARIJA ROJNIK roj. Zorman Od babi Maje se bomo poslovili v družinskem krogu. Ostala boš v naših mislih, ostala boš v naših srcih. Hvala ti za vse! DVE novi gumi, 165-70-13 in štiri gume, 175-65-14 ter konjsko sedlo za ponija prodam. Telefon 051 654-944. 2336 KUPIM CEPILEC za drva na sveder Oset in vitel kupim. Telefon 051 491-386. 2334 IZVAJAMO posek, spravilo in odkup vseh vrst lesa. Sima les, Zagorje 31, Lesično, telefon 040 211-346. p Zenitna posredovalnica ZAUPANJE Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države 031 836 378 www.zau.si POTREBUJEM pomoč v gospodinjstvu -dvakrat mesečno čiščenje stanovanja. Telefon 031 687-043. 2343 TELETINO, res bio, od 5 do 7 EUR, prodam. Kupim stare preproge, 3 x 4 m. Telefon 041 510-303. 2333 ZAPOSLITEV POOBLAŠČENI servis peletnih peči znamk Nordica Extraflame in Biodom vabi k sodelovanju novega sodelavca za delo serviserja na področju štajerske regije. Vsi, ki vas zanima dinamično in dobro stimulirano delo, pošljite kratek opis dosedanjih del in kontakt na naslov: na servis@timiko.si. n PARKETARJA z izkušnjami zaposlim. Lahko tudi za priučitev. Šalamon d. o. o., Gomilsko 80a, 3303 Gomilsko. Telefon 041 377-620. 2255 ZAPOSLIMO inštalaterje vodovodnih, ogrevalnih in prezračevalnih instalacij. Delo v tujini. Kandidati naj pokličejo telefonsko številko 051 410-713. MS Install, d. o. o., Trg 23, Rogatec. n Rad si imel ljudi okrog sebe, jih razveseljeval in spoštoval, sovraštva in zlobe nisi poznal. Toda ni besed več tvojih, ni več stiska tvojih rok, ostal je le nate spomin, a ob spominu jok. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega partnerja, atija, dedija, brata, strica, svaka, tasta in botra EDIJA SAJEVCA iz Škofje vasi (14. 4. 1948 - 13. 11. 2017) se iskreno zahvaljujemo dr. Rakovi, patronažnim sestram Zdravstvenega doma Celje, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, trobentaču in gospe Ivici Kos za lep poslovilni govor. Hvala vsem sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in za vso pomoč. Hvala vsem in vsakemu posebej, da ste ga pospremili na zadnji poti. Močno ga bomo pogrešali: vsi njegovi. Ko izgubiš nekoga, ki ga imaš rad, ostane bolečina, ki ne zbledi in vedno v tebi tli, je žerjavica, ki se ne pogasi, ker spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. V SPOMIN Minilo je dve leti, kar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in stric KARL VIDEC iz Male Breze (15. 1. 1943 - 12. 12. 2015) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Žalujoči vsi njegovi novi tednik Vddrn 2 штјi ZAHVALA V 81. letu se je za vedno ustavilo plemenito srce našega dragega moža, očeta, dedija in tasta IVANA SKERLA iz Čopove ulice 23 v Celju (22. 7. 1937 - 8. 12. 2017) Iskrena hvala osebju Špesovega doma v Vojniku, še posebej negovalkam za veliko skrb. Žalujoči: žena Blanka, sin Primož z ženo Petro ter vnukinje Tadeja, Tjaša, Tia in Taja ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedija FRANCIJA MEDVEDA iz Lemberga pri Novi Cerkvi se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala gasilcem PGD Lemberg, gasilcem GZ Vojnik-Dobrna, predsedniku GZ Vojnik-Dobrna gospodu Benu Podergajsu, gospodu župniku iz Nove Cerkve, predstavnikom podjetja Emo Orodjarna Celje, društvom, vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter še posebej Pavletu, Darji in Ivici za izkazano nesebično pomoč. Ohranimo ga v lepem in trajnem spominu! Vsi njegovi Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči. Le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli... V SPOMIN 14. decembra mineva leto žalosti, kar nas je zapustila draga žena, mami, stara mama, prababica in sestra ŠTEFANIJA ZAMUDA (9. 12. 1932 - 14. 12. 2016) Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, ji prižigate sveče in postojte ob njenem grobu. Njeni najdražji, ki jo močno pogrešajo. Poroke Velenje Poročila sta se: Mirnesa DEDIĆ iz Velenja in Saba-hudin DŽIZIĆ iz BIH. Žalec Poročila sta se: Natalija SIMONČIČ in Egon SIMON-ČIČ, oba iz Podvina. Smrti Celje Umrli so: Anton JUREŠ iz Celja, 94 let, Rozalija FIDLER iz Hotunj, 72 let, Barbara BLAŽIČ iz Celja, 81 let, Matija TAVČER iz Založ, 70 let, Mirko ARMIČ iz Lemberka pri Novi Cerkvi, 62 let, Sta- nislav ŽURMAN iz Celja, 81 let, Martin BRIŠNIK iz Velenja, 73 let, Stanko FLERE iz Pustega Polja, 62 let, Pavle DJORDJEVIĆ iz Izole, 86 let, Josip KOLMAN iz Celja, 91 let, Terezija POVALC iz Štor, 75 let, Andrej JELEN iz Celja, 53 let, Marjan ČAKŠ iz Celja, 59 let, Mojca STROPNIK iz Celja, 57 let, Slobodan STJEPANOVIĆ iz Celja, 57 let, Ljudmila DRAVINEC iz Celja, 80 let, Hasan BESIMI iz Višnje vasi, 83 let, Gizela POLANC PODPEČAN iz Pari-želj, 71let, Franc BERLAN iz Celja, 101 leto, Ludvik REBE-UŠEK iz Celja, 96 let, Hubert MRAVLJAK iz Velenja, 95 let, Franc ANTLEJ iz Celja, 63 let, Antonija GRUBER iz Celja, 92 let. Laško Umrli so: Franjo AŠKERC iz Kladja, 52 let, Viktorija ZUPANČIČ iz Laškega, 81 let, Alojzija OJSTERŠEK iz Laškega, 76 let. Mozirje Umrli so: Danijel JURJE-VEC iz Logarske doline, 88 let, Avguštin GRUDNIK iz Krnice, 93 let, Martin KAKER iz Šmartnega ob Dreti, 69 let, Marija LIPOVD iz Na-zarij, 62 let. Šentjur Umrli sta: Marija GAJŠEK iz Črnolice, 78 let, Veronika JOKAN iz Pečovnika, 83 let. Velenje Umrl je: Franc NAPOTNIK iz Šmartnega ob Paki, 79 let. Žalec Umrli so: Anton ŽONTAR iz Grajske vasi, 86 let, Janez SERDONER s Polzele, 78 let, Marija CILENŠEK iz Mozirja, 92 let, Emil VERDELJ iz Loke, 82 let, Marija LENART iz Žalca, 88 let, Valentin RIZMAL iz Grajske vasi, 85 let, Marija DROLC iz Ojstriške vasi, 89 let. 2328 P 22 NAPOVEDNIK radio celie 90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 14. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) PETEK, 15. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. EMINEM - WALK ON WATER (3) 2. RAG N BONE MAN - SKIN (5) 3. POST MALONE FEAT. 21 SAVAGE - ROCKSTAR (4) 4. CAMILA ABELLO FEAT. YOUNG THUG - HAVANA (6) 5. SEBASTIAN GUY - BLOODSTONE (2) 6. JAMES ARTHUR - NAKED (1) 7. NAUGHTY BOY - ONE CHANCE TO DANCE (4) 8. PALOMA FAITH - GUILTY (3) 9. LUIS FONSI & DEMI LOVATO - ECHAME LA CULPA (2) 10. U2 - LOVE IS BIGGER THAN ANYTHING IN IT'S WAY (1) DOMAČA LESTVICA 1. RAIVEN - POVEJ (3) 2. BO! - MASKA (6) 3. SWEET PEAK & LAURA - KAJ BI TI BREZ MENE (5) 4 ALEX VOLASKO - INSTA (2) 5. ANDREJ IKICA - NAROBE DAN (1) 6. OMAR NABER - MOJA (5) 7. ANETTE - LJUBIM (4) 8. MUFF - LV (3) 9. BOHEM - V LJUBLJANI (2) 10. BQL IN NIKA ZORJAN - NI PREDAJE, NI UMIKA (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: MILEY CYRUS - I WOULD DIE FOR YOU ED SHEERAN & BEYONCE - PERFECT PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: NUŠA DERENDA - NAJ MI DEŽ NAPOLNI DLAN CHALLE SALLE - POLN KUFER Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Celje) SOBOTA, 16. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Celje) NEDELJA, 17. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Velenje) PONEDELJEK, 18. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Velenje) TOREK, 19. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SREDA, 20. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) Po slovensko s Katrco 1. Aplavz: Delo na kmetiji 2. Ans. Ceglar: Kdo je ta 3. Pika si: Božični večer 4. Spev: Za muziko bi dala vse 5. Igor in Zlati zvoki: Ko se ljubezen zgodi Kino CINEPLEXX Spored od 14. 12. do 20. 12. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. 24 ur do smrti - triler četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 15.45 Do zadnjega diha - drama četrtek, nedelja, ponedeljek, to-rek:18.20, 20.10 petek, sobota: 18.20, 20.10, 22.30 sreda:18.20, 19.50 Hrestač (sezona 2017/18) - balet nedelja: 16.00 Koko in Velika skrivnost - animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.10 sobota, nedelja: 14.40, 17.10 Koko in Velika skrivnost - animirani, sinh., 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.10 sobota: 13.40, 16.10 nedelja: 15.10 Košarkar naj bo - družinski sobota, nedelja: 14.30 Liga pravičnih - akcijski, pustolovski, fantazijski od četrtka do srede: 19.40 Mali Bigfoot - animirani, pustolovski, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50 sobota, nedelja:14.00 Medvedek Paddington 2 - animirani družinski, sinh. četrtek, petek, sreda: 15.40, 17.40 sobota, nedelja: 13.30, 15.40, 17.40 ponedeljek: 10.00, 15.40, 17.40 torek: 9.30, 15.40, 17.40 Očka proti fotru 2 - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.20, 20.40 petek, sobota: 16.20, 20.40, 22.40 Poredne mame 2: Božič - komedija od četrtka do srede: 18.40 Prava nota 3 - komedija, mu-zikal sreda: 20.00 Thor: Ragnarok - pustolovski, akcijski, fantazijski petek, sobota: 22.05 Umor na Orient ekspresu - kriminalni, drama od četrtka do srede: 20.50 Vojna zvezd: Poslednji Jedi -fantazijski, pustolovski četrtek, ponedeljek, torek: 16.00, 19.00, 21.00 petek: 16.00, 19.00, 21.00, 22.00 sobota: 14.50, 16.00, 19.00, 21.00, 22.00 nedelja: 14.50, 16.00, 19.00, 21.00 sreda: 16.00, 19.00, 20.10 Vojna zvezd: Poslednji Jedi - fantazijski, pustolovski, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek: 17.00, 18.00, 20.00 sobota, nedelja: 14.00, 17.00, 18.00, 20.00 sreda: 17.00, 18.00, 21.00 Čudo - drama četrtek, ponedeljek, torek: 17.50, 19.50 petek: 17.50, 19.50, 22.10 sobota: 13.30, 17.50, 19.50, 22.10 nedelja: 13.40, 17.50, 19.50 sreda: 12.00, 17.50 PETEK 18.00 Ivan - drama 20.00 Ljubezen na prvo bolezen - romantična komedija SOBOTA 18.00 Slovenija, Avstralija in jutri ves svet - drama 20.00 Ljubezen na prvo bolezen - romantična komedija NEDELJA 18.00 Ljubezen na prvo bolezen - romantična komedija 20.00 Slovenija, Avstralija in jutri ves svet - drama SREDA 19.00 Ivan - drama M...................... SREDA 15.00 Koko in velika skrivnost - animirani, sinh. 17.15 Medvedek Paddington 2 -animirani, sinh 19.00 Očka proti fotru 2 - komedija 21.00 Umor na Orient ekspresu - kriminalka KINO VELENJE PETEK 18.00 Medvedek Paddington 2 - igrano animirana družinska komedija, sinh. 18.30 Slovenija, Avstralija in jutri ves svet - komična drama 20.00 Vojna zvezd: Poslednji Jedi - akcijska fantazijska avantura SOBOTA 18.00 Lisička in druge zgodbe - animirani film za najmlajše (brez dialoga) 20.00 Slovenija, Avstralija in jutri ves svet - komična drama 21.15 Vojna zvezd: Poslednji Jedi - akcijska fantazijska avantura, 3D NEDELJA 16.00 Medvedek Paddington 2 - igrano animirana družinska komedija, sinh. 17.00 Lisička in druge zgodbe - animirani film za najmlajše (brez dialoga) 18.00 Vojna zvezd: Poslednji Jedi - akcijska fantazijska avantura, 3D 19.00 Slovenija, Avstralija in jutri ves svet - komična drama 20.45 Očka proti fotru 2 - komedija PONEDELJEK 17.15 Vojna zvezd: Poslednji Jedi - akcijska fantazijska avantura 20.00 Kabinet čudes - družinska misteriozna drama Kulturne prireditve M M 10.00 Osrednja knjižnica Celje Simpozij Johann Gabriel Seidl (1804-1875) vstop prost 18.00 Cerkev sv. Nikolaja Žalec Božični koncert pevskih zborov I. OŠ Žalec vstop prost 18.00 Velika avla Kulturnega doma Slovenske Konjice 45 let Društva likovnikov in fotografov Slovenske Konjice odprtje razstave 19.00 Glasbena šola Velenje 5. revija pihalcev Glasbene šole Velenje zaključna prireditev; nastopili bodo učenci in dijaki Glasbene šole Velenje 19.30 Narodni dom Celje_ Mojca Bitenc, sopran in Domen Križaj, bariton koncert v sklopu abonmaja Vesperae Musicae, ob 19. uri pogovor z umetnikoma 19.30 SLG Celje_ Kristof Magnusson: Moški brlog abonma Četrtek večerni in izven 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec_ Juhej in Murni koncert za narodnozabavni abonma in izven 19.30 Glasbena šola Velenje Harmonikarski aktiv učencev in dijakov Glasbene šole Velenje božično-novoletni koncert 20.30 Špital za prjatle Celje Koncert pa brez zamere Sandra (vokal), Jurko (trobenta), Igor (klaviature), Dule (bas kitara), Bensy (bobni); vstop prost PETEK, 15. 12. 9.30 in 11.00 SLG Celje_ Astrid Lindgren: Erazem in potepuh predstava za otroke; izven abonmaja; tudi v sredo ob istem času 17.00 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec Nastop učencev kitare iz razreda Ksenje Kramaršek, prof. vstop prost 18.00 Galerija Nika Ignjatiča Celje_ Denis P. Art se predstavlja odprtje razstave likovnih izdelkov 18.00 SLG Celje_ Kristof Magnusson: Moški brlog izven abonmaja 18.00 Galerija Mozirje_ Elektronske zbirke knjig Aleksandra Videčnika predstavitev; večerni gost bo dr. Peter Weiss 18.00 Velenjski grad_ Skupina Vox Corde praznično prepevanje na Velenjskem gradu 19.00 Galerija Železarskega muzeja Teharje_ Bikerska subkultura odprtje fotografske razstave; avtor: Viljem Strašek 19.00 POŠ Prevorje 3. Anin večer veselo v praznične dni s humoristoma Titom in Hitlerjem 19.00 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek Marko Škugor in Klapa Maslina koncert 20.07 Ramna plaža, Slivniško jezero PMS - Prigode modernega samca predstavitev nove knjige Toma Coste 20.30 Špital za prjatle Celje Aritmija koncert; vstop prost SOBOTA, 16. 12. 10.00 in 17.00 SLG Celje_ W. A. Mozart: Bastien in Bastiena komična opera za otroke, abonmajček dopoldanski, popoldanski in izven 10.30 Dom kulture Velenje Pika praznuje rojstni dan plesna predstava Plesnega teatra Velenje 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 12.00 Muzej premogovništva Slovenije Velenje Poetične proge odprtje razstave 17.00 Celjska Kulturnica_ Čarobni svet lutk: Egon lutkovna predstava v izvedbi lutkovnega gledališča Tri iz Kranja; primerno za otroke že od 2. leta dalje 18.00 Telovadnica OŠ Vojnik KUD Godba na pihala Nova Cerkev z gostjo Nuško Drašček koncert ob odprtju Božičnega Vojnika; vstop prost 20.30 Špital za prjatle Celje Zasljemimo svoje avtorske skladbe bosta premierno predstavila Hana Mačkovšek in Matic Dokler; vstop prost NAPOVEDNIK 23 DOGODKI MED 14. in 21. 12. 2017 ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 14. december, Pravljične dogodivščine z Dragico ob 10. uri Za otroke od 3. leta dalje ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA 14. december, Johann Gabriel Seidl ob 9. uri Simpozij v soorganizaciji Pokrajinskega muzeja Celje in Zgodovinskega društva ČETRTEK, GLASBA FILM 14. december, Bralno-pogovorna urica ob 17. 30 Vodi Silvo Pur SOBOTA, PLOŠČAD PRED KNJIŽNICO 16. december, cART ob 9. uri Sejem ročnih in unikatnih izdelkov PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 18. december, Potovanje z babico in otroki ob 16. uri V okviru U30 predava Mateja Mažgan TOREK, GLASBA FILM 19. december, Cikel ruskega filma ob 17. uri Nenavaden božič SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 20. december, Pravljične dogodivščine s ob 17. uri pravljičarko Mojco ČETRTEK, GLASBA FILM 21. december, Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo? ob 17. uri Predava mag. Tatjana Rozman NE Zasvojenost je Odvisnost? SPREGLEJTE Razstava Neže Tretnjak v 1. nadstropju 20.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Dekliščina komedija Špas teatra NEDELJA, 17. 12. 17.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Iprogalaktiki: Žajfa, improvizirana komična kriminalka gledališka predstava Epik teatra 17.00 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek Zimski večer z ansamblom Jug koncert ob 5-letnici delovanja in izdaji zgoščenke 18.00 Dvorec Novo Celje_ Advent v Novem Celju adventni koncert VS ZaPet s citrarkama Neli in Karmen Zidar Kos 18.00 Jernejev dom Vojnik Jazzva večer džeza; vstop prost 20.00 Kulturni dom Šmarje Big band Šmarje božični koncert; gosta: Dada Kladenik in Omar Naber novi tednik 20.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Dekliščina komedija Špas teatra PONEDELJEK, 18. 12. 17.00 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec Nastop učencev flavte iz razreda Ane Klinc, prof. TOREK, 19. 12. 17.00 Osrednja knjižnica Celje Cikel ruskega filma: Nenavaden božič novoletna komedija; vstop prost 18.00 Velenjski grad_ Pisano slovo od leta 2017 odprtje razstave šaleških likovnikov 18.00 Glasbena šola Velenje Božično-novoletni koncert Glasbene šole Velenje 19.30 SLG Celje_ Paula Vogel: Najstarejša obrt Mestno gledališče Ptuj; izven abonmaja; Jesenski gledališki trojček 20.30 Špital za prjatle Celje Drobljenje razdalj predstavitev pesniške zbirke Tanje P. Hohler; glasbeni del Bori Zupančič Pravljično Celje ČETRTEK, 14. 12. 10.00 do 23.00 Trg celjskih knezov Bowling na ledu pred kavarno pri Nejcu od 1. 12. dalje; pon.-čet.: 10.00 do 22.00, pet.-sob.: 10.00 do 23.00, ned. in prazniki: 10.00 do 21.00 11.00 do 20.00 Mestno središče Božično-novoletni sejem do 31. 12. 11.00 do 20.00 Glavni trg Fotografirajte se v Božičkovem svetlobnem fotokotičku do 31.12. od 17.00 do 19.00 Glavni trg Čarobna dežela pravljičnih konjičkov in vožnja s kočijo do 31. 12. 17.30 Glavni trg_ Pingo potuje na severni pol predstava za otroke; gostuje: Zavod Enostavno prijatelji 18.00 Balkon Muzeja novejše zgodovine Celje Nonet 9 Gimnazije Celje - Center glasba s pravljičnega balkona PETEK, 15. 12. 16.00 do 20.00 Mestno središče Večerni nakupi s popusti, darilci in ostalimi ugodnostmi v starem mestnem jedru 17.00 Glavni trg_ Veliko odprtje Pravljične dežele pravljične vile, palčice, gospod in gospa Božičkova; pravljična gostja: Romana Krajnčan 20.00 Glavni trg_ BQL & Nika Zorjan brezplačen koncert 20.00 Kreativni atelje Manje Vadla, Slomškov trg Na svoji zemlji odprtje razstave Matije Plevnika SOBOTA, 16. 12. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00 Glavni trg_ Pravljična dežela pravljična vodenja, pravljična doživetja s prihodom gospoda ter gospe Božičkove in Belih vil; do 31. 12. SREDA, 20. 12. 14.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop tekmovalcev 18.00 Velenjski grad_ Praznično prepevanje na Velenjskem gradu Mešani pevski zbor Škale 19.00 Cerkev sv. Nikolaja Žalec Božični koncert učiteljev GŠ Rista Savina Žalec vstop prost 19.00 Galerija Velenje_ Slovo od starega in na zdravje novemu s pevko Manco Dremel prednovoletno druženje 10.00 Mestno središče Zavrti kolo sreče z Novim tednikom in Radiem Celje pridružite se jelenčku Rudolfu ter ekipi NT&RC; čakajo vas lepe nagrade 19.30 Plesni forum Celje Praznična romanca praznični koncert Vokal BK studia; gostja: Eva Boto 20.00 Krekov trg_ Big Foot Mama brezplačen koncert NEDELJA, 17. 12. 18.00 Glavni trg - pred vhodom v Tic Adventna vodenja po mestnem jedru s turističnimi vodniki po starem mestnem jedru vas bo popeljal Dejan Ažman 19.30 Glavni trg_ Prižig III. adventne svečke na velikem adventnem vencu Mali pihalni orkester Glasbene šole Celje; koncert PONEDELJEK, 18. 12. 17.00 Klet TamKoUčiri Celje Pravljično popoldne branje in pripovedovanj pravljic za zelo male in zelo velike 18.00 Celjski dom_ Mali godalni orkester Glasbene šole Celje novoletni koncert ob 15-letnici delovanja 20.00 Klet TamKoUčiri Celje Video bilanca predstavitev video produkcije celjski ustvarjalcev TOREK, 19. 12. 16.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Božično-novoletni nastop komornih skupin osnovne stopnje SREDA, 20. 12. 17.30 Na zvezdi Čas je za mlade - muzika nekoliko drugače Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije v Celju 18.15 Na zvezdi Vstopimo v praznični čas s pesmijo Mešani pevski zbor gostincev Celje in Pevsko društvo upokojencev Celje Ostale prireditve ČETRTEK, 14. 12. 13.00 Knjižnica Velenje Ustvarjalno druženje ustvarjalna delavnica za odrasle z Admiro Robin 16.30 POŠ Šmartno v Rožni dolini Smrečica novoletna prireditev 17.00 Telovadnica OŠ Planina pri Sevnici Od tablice do tablice prireditev ob 200-letnici javnega šolstva na Planini radio celie 17.00 Titov trg Velenje Prihod dedka Mraza v družbi otroške pevke Andreje Zupančič v primeru dežja bo prireditev v Domu kulture Velenje 17.15 Ipavčev kulturni center Šentjur Brezplačne ustvarjalnice za otroke z Manjo Koren Kodele 18.00 Narodni dom Celje_ Akademija ob obletnici osvoboditve Starega piskra pred dogodkom polaganje vencev v Starem piskru 19.00 Celjski dom_ Pomoč in izcelitve po duhovni poti informativno predavanje o pomočeh in izcelitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga; vstop prost 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Vincencijevi - preprosti, ponižni, krotki, zatajeni, goreči predavatelj: Jože Planinšek 19.19 Knjižnica Velenje Potovanje v Altaj - ruski Tibet predavanje Petre Draškovič Pelc PETEK, 15. 12. 17.00 Prireditveni prostor na Šlandrovem trgu Žalec Praznični december v Žalcu potujoča Božičkova pošta v družbi pravljičnih junakov 20.30 Ljudska univerza Celje Zimski foodisenudi kulinarični performans v zimskem vzdušju SOBOTA, 16. 12. 8.00 Celjska tržnica Tradicionalni spominski pohod ob 73-letnici osvoboditve političnih zapornikov iz Starega piskra iz Celja v Šmartno v Rožni dolini 8.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica 8.00 do 20.00 Cankarjeva ulica in Velenjska promenada Praznični sejem drobnih daril in dobrot 9.00 Osrednja knjižnica Celje cART sejem unikatnih in ročnih izdelkov 10.00 do 18.00 Jelenov greben Božični sejem 16.00 Velenjski grad Jaslice odprtje razstave 16.30 Pred cerkvijo sv. Jerneja Vojnik Odprtje Božičnega Vojnika Mešani cerkveni pevski zbor sv. Jerneja Vojnik in Otroški pevski zbor Hozana Vojnik; vstop prost 17.00 do 22.00 Velenjska promenada, pred sodiščem Odprtje Čarobne promenade akrobatsko-plesna predstava v čarobni zimski krogli, Plesni studio N in Andrej Šifrer NEDELJA, 17. 12. 10.00 Velenjski grad_ Pravljični nedeljski dopoldnevi otroci bodo prisluhnili babici Jelki Sever Časl 16.00 Gasilski dom Drešinja vas Jaslice Savinjske doline odprtje razstave in blagoslov jaslic 17.00 do 22.00 Velenjska promenada, pred sodiščem Čarobna promenada praznično druženje; do 30. 12. PONEDELJEK, 18. 12. 17.00 Dom sv. Jožef Celje_ Pogovori o življenju in smrti pogovore vodita: Metka Klevišar, dr. med. In Julka Žagar, dr. med. 17.00 Krčma TamKoUčiri Celje Branje in pripovedovanje pravljic za otroke pripovedujejo: Hana, Nuša in Niko; vstop prost 17.30 Osrednja knjižnica Celje Potovanja z babico in otroki potopisno predavanje Mateje Mažgan v okviru univerze za III. življenjsko obdobje 18.00 Sejna soba Občine Podčetrtek 200 kilometrov do Triglava potopisno predavanje Mance Čujež; vstop prost TOREK. 19. 12. 17.00 Galerija Velenje_ Okrasimo malo drugače kreativno ustvarjanje za odrasle in mlade SREDA, 20. 12. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljica pri Mišku Knjižku pravljične dogodivščine z Mojco 17.00 Krajevna knjižnica Griže Po pravljici diši pravljična ura 17.30 Telovadnica POŠ Socka Zimski živ žav novoletna prireditev učiteljev in učencev POŠ Socka Dobrodelne prireditve ČETRTEK, 14. 12. 19.00 Celjski dom_ Mešani mladinski pevski zbor in orkester I. gimnazije v Celju dobrodelni božično-novoletni koncert; zbrani denar bo namenjen pomoči socialno šibkim dijakom 19.00 Mestni kino Metropol Nosačeva svoboda dobrodelna projekcija za nov planinski dom na Korošici PETEK, 15. 12. 15.30 Osnovna šola Lava Človek je človeku največji dar dobrodelna praznična tržnica Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Srot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. novi tednik Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: SHERPA, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si radio celje Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com uredništvo Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec agencija Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja marketinga: Bojan Kunc Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Bojan Pilih, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 INFORMACIJE novi AFRODITA Z enim kuponom dosi lahko enkrat zavrteli kolo sreče NT & RC. Izrežite ga in ga prinesite s seboj! Ге«ГKUPON radiocelM j^apišite svoje želje ob noTem letu ^Izbrane^bomo objavili v [\lovem tedniku in т/Љ programu Radia Celje! ovas lepe падга ae; Pridružite se jelenčku Rudolfu in ekipi Novega tednika in zavrtite kolo sreče! Jelenček Rudolf bo tudi letos delil objeme in nam tudi kaj »zakuhal«! Prisrčno vabljeni! novi tedi radio cp Kmečki ml 3laskan|S ' * TelekomSIovenije Energija prihodnosti RIMSKE "TERME MDCCCXLV1I ETNIKA z NovTm tednikom in Radiem Celje II )IJF4 Ted ni ko ve Äzaodbe St. 50 / Leto 72 / Celje, 14. december 2017 Že 80. celjska zmaga v 110. večnem derbiju , 4 flWt ' 4 IX. 1 Portret: Vanja Tajnšek str. 30 Nova razstava Dekade: Priprava hrane jih krepi, sedemdeseta str. 31 osrečuje in povezuje str. 32 26 INTERVJU Vampirski delodajalci imajo najraje delavce z otroki in s krediti Psihiatrinja prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek o osebnostnih motnjah Predstavljamo si jih, kako se neslišno premikajo med srednjeveškimi zidovi romunskih gradov. Vampirji so v mitologiji bitja, ki se prehranjujejo z življenjsko silo drugih živih bitij. Seveda je malo verjetno, da nam bo kakšen demon z dvema čeka-noma izpil kri iz telesa. A ljudi, ki nas zapletejo v lovke svojega šarma, teatralnosti in narejene prijaznosti, v isti sapi pa nas izigrajo, psihično izčrpajo in izkoristijo, tako ali drugače poznamo vsi. Predavanje psihiatrinje prof. dr. Mojce Zvezdane Der-novšek o čustvenih vampirjih je Kardina-lovo dvorano v Domu sv. Jožefa nad Celjem napolnilo do zadnjega kotička. Čustveni vampir je v slikovito prispodobo preoblečena klinična diagnoza osebnostne motnje, ki še najmanj obremenjuje tistega, ki jo ima. Tako kot v filmih krvosesi se tudi čustveni vampirji v ogledalu ne vidijo. Težave zaradi osebnostnih motenj takšnih ljudi imajo njihovi bližnji in tisti, s katerimi pridejo v stik. »Ljudje z deset odstotkov. To pomeni, da se sobivanju ali vsaj občasnim stikom s psihično napornimi ljudmi ne moremo izogniti. Tokratna sogovornica opozarja, da druženje s čustvenimi vampirji sodi v nezdrav življenjski slog. Čustveni vampirji pijejo kri v prenesenem pomenu - svoje žrtve so sposobni čustveno, telesno in tudi finančno povsem izpiti. V filmu prihod vampirja naznani zlovešča glasba. Kako pa ga prepoznamo v resničnem življenju? Preprosto bi lahko rekli, da so čustveni vampirji ljudje, ki nas peljejo žejne čez vodo. Za osebnostne motnje je značilen vzorec doživljanja, vedenja, mišljenja, ravnanja prav osebnostna motnja. Marsikdo od teh ljudi se celo naveliča ponavljati iste napake, uvidi, da potrebuje pomoč. Dolgotrajna psihoterapija lahko ima zelo pozitivne učinke. Ampak resnici na ljubo, če se rodiš oglat, boš oglat tudi umrl. Lahko pa malo obrusiš robove. V predavanju ste delovanje ljudi z osebnostno motnjo opredelili tudi glede na intelektualne zmožnosti. Sposobnost delovanja v družbi je zelo odvisna od izhodiščne točke, družinskega zaledja in intelektualne zmožnosti. Nizko funkcionalni ljudje z osebnostno motnjo že od otroških let potrebujejo veliko zunanje podpore. Premalo so čustveno stabilni, da bi obdržali službo ali skrbeli zase. Pogosto zapadejo v odvisnost, ogromno jih potrebuje dolgotrajno psihiatrično pomoč, nekateri potrebujejo tudi trajno domsko nastanitev. Pri njih je osebnostna motnja samo ena od »Čustvenemu vampirju moramo učinkovito povedati, da se njegovih igric ne gremo. Ne nalagajmo si njegovega bremena. Ne pričakujmo, da bo sporočilo razumel in ga sprejel. Preden bo bolje, bo slabše. Jezen bo in pritiskal bo na nas. A meje mu je treba jasno in trdno postaviti. imajo z vsem svetom in cel svet bi Nazadnje bo to razumel, kot da smo se moral zaradi njih spremeniti. Tudi prav.Bod^?>omejeni za лт.7 7. .v v . izpolnjevanje njegovih potreb.« Nikoli se nič ne naučijo in _ venomer ponavljajo iste napake.« »Čustveni vampirji so ljudje z osebnostno motnjo, ki socialno odstopajo od družbenih norm. A tega v ogledalu nikoli ne vidijo. Težave Predavanje dr. Mojce Zvezdane Dernovšek so v Domu sv. Jožefa pripravili ob 50-letnici izdajanja revije Prijatelj. Gre za verski list bolnikov, invalidov in njihovih prijateljev, ki ga izdajajo lazaristi pod okriljem Doma sv. Jožefa. osebnostno motnjo imajo težave s celim svetom. Ker je nekaj narobe s celim svetom, ne z njimi,« je slikovita Dernovškova, sicer ena največjih specialistk za tovrstne motnje pri nas. Izraz čustveni vampir je leta 2001 v knjigi z istim naslovom utemeljil ameriški psiholog Albert J. Bernstein. Knjiga je izšla tudi v slovenskem prevodu, Dernovškova pa jo poleg nekaterih drugih naslovov priporoča za obvezno branje. V populaciji naj bi bilo takšnih ali drugačnih osebnostnih motenj približno in čustvovanja, ki od družbenih norm odstopa tako zelo, da ima posameznik zaradi tega težave. Ni pa to duševna bolezen in ni nekaj, kar bi lahko prepoznali na prvi pogled. Gre za delovanje izven pričakovanih socialnih norm, ki zelo slabo vplivajo na okolico. Ampak to še zdaleč ne pomeni, da bi diagnoza osebnostne motnje lahko koga odrešila odgovornosti za lastna dejanja. Niti približno ne. Gre torej za ljudi, ki sicer ne sodijo k psihiatru, a nam lahko zelo zagrenijo življenje. Psihiatri jih obravnavamo, vendar ne v prvi vrsti zaradi osebnostnih motenj. Gre za ljudi, ki jim življenje zaradi nesocialnega obnašanja prej ali slej izstavi račun. Bolj ko v družbi uveljavljaš sebe, manj dobiš od nje. Ljudje z osebnostmi motnjami so posledično precej bolj podvrženi depresiji, odvisnostim in drugim duševnim težavam. V mnogih takšnih primerih se zdi, da težavam botruje mnogih težav, zato se z njo posebej psihiatri niti ne ukvarjamo. Pri tej skupini je tudi zelo veliko tveganje za samomor. Srednje funkcionalni ljudje z osebnostno motnjo velikokrat končajo šolanje, vendar manj kot bi v resnici zmogli. Morda se celo vpišejo na fakulteto, a naredijo samo nekaj letnikov. Zaposleni so na nižjih delovnih mestih, ne napredujejo, znajo biti neprijetni in čustveno nestabilni. So neprilagojeni in lahko bi rekli, da z zadnjico poderejo, kar z rokami zgradijo. Včasih si ustvarijo tudi družino, vendar običajno ne živijo zadovoljujoče in srečno. Za visoko funkcionalne pa velja, da so v svojem poklicu zaradi svoje osebnostne motnje lahko še bolj uspešni. Velikokrat gre za poslovno uspešne ljudi. Ker se ne ozirajo na druge in se ne obremenjujejo s svojimi napakami, lahko v hierarhiji pridejo zelo visoko. Velike težave pa imajo v zasebnem življenju. Drug za drugim jim propadajo zakoni, slabo se razumejo z otroki in tako naprej. Koliko je človek sam kriv za svojo osebnostno motnjo? Ne prav veliko. Z njo se ljudje rodimo. A saj si človek za nobeno bolezen ni ravno sam kriv, za osebnostno motnjo še posebej ne. Od staršev dobimo tako gene kot vedenjske vzorce. Travmatizirajoče otroštvo na primer lahko pripelje do osebnostne motnje, ampak to ne more biti opravičilo, da bi počeli neumnosti. Ne gre samo za stvar vzgoje, za popoln recept mora biti človek tudi pravi karakter. Da se razvije osebnostna motnja, morajo sovpasti različni dejavniki. Nenazadnje vsi razvajeni otroci ne postanejo nemogoči odrasli in tudi vsi zlorabljeni otroci ne postanejo nasilneži. Tu je tudi človekov osebni prispevek. V predavanju ste uporabili še nekaj pravljičnih prispodob. Gre za eno od ponazoritev, za metafore, ki simbolizirajo jasne primere osebnostnih motenj. Resnično življenje je malenkost bolj zapleteno in tipsko mešano. Izpostavila sem »Najboljši kompliment, ki sem ga kdaj dobila od čustvenega vampirja, je bil, da se z mano še skregati ni mogoče. Stavki za izražanje podpore, empatije in resnice so lahko zelo kratki, a biti morajo odločni. Z njimi zakoličimo meje tistega, kar smo pripravljeni dati.« štiri najbolj pogoste. Čarovnica, zlobna seveda, ima psihopatske lastnosti, gre čez trupla in vzame vse, kar se ji zazdi. Kraljica je narcisoidna, vedno v središču sveta. Sirotica ima odvisnostne težave, je neodločna, prestrašena in vedno na koga naslonjena, četudi ima zaradi tega težave. Samotar pa ima paranoidno osebnostno motnjo, zato vedno in povsod vidi zle namene in skrite napade. Komunikacijo s čustvenimi vampirji ste utemeljili z angleško kratico »SET«, ki v slovenščini predstavlja podporo, empatijo in resnico. Za kaj gre? Da sploh lahko vzpostavimo komunikacijo, je na začetku dobro izraziti določeno podporo. A zelo neosebno in s stališča zunanjega opazovalca. V smislu »zaskrbljena sem, ker si tako razburjen« ali kaj podobnega. Pri em-patiji ne gre povsem za sočustvovanje. Gre za pripravljenost, da si predstavljamo, kako se človek počuti. Brez vrednotenja in presojanja. Če nečesa nismo doživeli, v resnici ne moremo vedeti, kako se nekdo v stiski počuti. Na ta način vampirja razorožimo in INTERVJU 27 mu nekoliko opilimo zobe. Vse to je mehka podlaga, preden človeka postavimo na trdna tla. Potem pride resnica. In vprašanje: »Kaj boš pa zdaj storil?« To je njegova odgovornost, ne naša. To je odločilni trenutek, ko mu ne smemo dovoliti, da breme preloži na nas. Včasih se zdi, da je bolje, če je človek tiho. Narobe. Če si tiho, se stvari same od sebe ne bodo uredile. Treba je povedati, da nekaj za nas ni v redu. Če je nekdo arogantno samozavesten, ker na nekem položaju v resnici ve, kaj dela, mu je vredno slediti in to ni problem, ker se bo verjetno v položaju, kjer ne bo tako domač, umaknil na stran. Ljudje z osebnostno motnjo pa bolestno vztrajajo pri glavni besedi. Naredili bodo vse, da bodo ohranili svoj položaj in hkrati nikoli ne bodo prevzeli odgovornosti. Če naletite na koga, ki ne prevzema odgovornosti, jo ucvrite stran, kar vas nesejo pete. Če je torej osebnostna motnja nekaj, s čimer se rodimo, imamo problem že pri otrocih. Gre za otroke, ki so izrazito preobčutljivi, trmasti, nedostopni, plašni. Na nek način odstopajo od ostalih, v puberteti pa je samo še slabše. Temu strokovno rečemo osebnostna motnja v razvijanju, a če ukrepamo zgodaj, lahko zadeve precej omilimo. Ne gre za vzgojne napake in težavna obdobja, to ni nekaj, kar otrok preraste. Nujno je treba poiskati pomoč. Pol leta pred otrokovo polno- »Prispodoba človekove osebnosti je na primer obnašanje na parkirišču. Kaj pomeni, če nekdo naredi vse po pravilih, nekdo pusti avto na sredi parkirišča, nekdo brez zadržkov zaparkira tri druge, spet tretji se dobro počuti le v največjem avtomobilu. Že iz običajnega obnašanja lahko sklepamo marsikaj. Vedenje pove veliko več kot vse besede, ki nam jih ljudje govorijo.« letnostjo je prepozno. V najstniški dobi lahko pride tudi do hudih manipulacij s starši, otroci jih prijavijo zaradi zlorab, pogosto se promiskuitetno vedejo, izsiljujejo z grožnjo s samomorom. Če se otrok ne šola, ga pri osemnajstih letih lahko samo še postavite pred vrata. Včasih je že resna grožnja s tem dovolj. Otroke je enostavno treba socializi-rati. Problem je v tem, da živimo v svetu, ki v resnici podpira nezrelost. Družine so zelo obremenjene. Nasvetov in priporočil je toliko, da se staršem verjetno že kar vrti. Ampak dokler so v tej vlogi sposobni opazovati svoja dejanja in ocenjevati učinek vzgojnega ukrepa, so na dobri strani. Glede na prtljago, ki jo ljudje nosimo skozi življenje, bi lahko rekli, da imamo vsi nekakšno osebnostno motnjo? Vsi imamo temno stran, na katero nismo najbolj ponosni. Imamo določene lastnosti, za katere vemo, da bi lahko bile boljše. Vendar se tega zavedamo in poskušamo svoje slabe plati nekako obvladovati. Človek z osebnostno motnjo pa je prepričan, da ima slabe plati njegova okolica, ne on sam. V tem je razlika. Dokler se prepoznamo v napakah in si rečemo, da smo ga polomili in da bomo drugič naredili drugače, je z nami vse v redu. Čustveni vampirji takšnega uvida namreč niso sposobni. Ker jih ni lahko prepoznati, se torej s čustvenimi vampirji lahko zapletemo tudi v partnerski odnos. Velikokrat se začne z zgodbo o duši dvojčici in nepozabnimi medenimi tedni. Ljudje so tako zaljubljeni, tako srečni, tako je lepo, da skoraj ne more biti res. Zapomnite si: če je nekaj prelepo, da bi bilo res, potem ni res. Močno sonce meče tudi močne sence. Vsi imamo svojo temnejšo plat, a pri ljudeh z osebnostno motnjo je ta tema brezmejna in človeka potegne vase. Pride do čustvenega izsiljevanja, manipulacij, ljubosumja in tako naprej. Ločitve se sprevržejo v vojna stanja, skrb za otroke pa poligon za merjenje moči. Najhuje je, da ti ljudje tako dobro igrajo svojo vlogo, da jim velikokrat nasedejo tudi uradne ustanove. Če se enkrat zapletete s čustvenim vampirjem, ste se pač opekli in se nekaj naučili. Bežite stran in živite dalje. Če pa so zveze s čustvenimi vampirji vaš vzorec, potem imate resne težave. Lahko bi rekli, da se ljudje z določenimi tipi osebnostnih motenj najdejo kot delčki sestavljanke. Velikokrat se problem prenese na otroke. Ni pa nujno. Včasih najbolj odlični ljudje zrastejo iz najtežjih razmer. Ko gre za starše z osebnostnimi motnjami, ste dejali, da je golo življenje edina dobra stvar, ki jo otrok od njih dobi. Tudi do takšnih skrajnosti pride in žal je tega veliko. V takšnih primerih je otrok le sredstvo za izpolnjevanje želja in načrtov staršev. Na prvi pogled so takšne helikopterske mame celo zgled skrbnih staršev. Velikokrat pride do čustvenih zlorab, otrok je lahko sredstvo za izsiljevanje pozornosti. Poznam primer, ko je mama svoji hčeri dajala piti slano vodo, potem pa ob tem nepojasnjeno bolnem otroku v bolnišnici igrala skrbno mamo. Otrok nima izkušnje in misli, da je to, kar se mu dogaja, normalno, da je tako prav. In mnogi ta vzorec prenesejo naprej v svoje družine. Starši ob tem igrajo mučenike in marsikdaj otroci šele v pozni odraslosti spoznajo, da so bili žrtve hude zlorabe. Edini način je, da se oddaljijo in prerežejo spone, ker starši svoj način delovanja ohranijo do smrti. Kaj pa čustveni vampirji na delovnem mestu? To so ljudje, ki manipulirajo, drugim podtikajo slabe stvari, širijo laži, se izmota-vajo, izsiljujejo, prelagajo odgovornost. To so odnosi, ki jih je treba najbolj dosledno čistiti. Če ne gre drugače, z odpovedjo. Bolje je biti na zavodu in na sončni upravi kot pustiti, da s teboj slabo ravnajo. Novo službo si človek najde, ko gre za zdravje, pa je lahko usodno. Kateri poklici so najbolj izpostavljeni, ko gre za osebnostne motnje? Vsi, kjer je prisotna hierarhija. Takšen človek namreč ne zmore obstati kot samostojen delavec, v hierarhični lestvici pa najde prostor, kjer lahko zajeda druge. In kot sem rekla, lahko visoko funkcionalni čustveni vampirji tudi zelo napredujejo. Nekateri poklici so še posebej na udaru, in sicer jim je skupno na eni strani delo z ljudmi in na drugi hierarhija. Med izpostavljenimi poklici so tudi pomagajoči poklici, učitelji in podobno. Vedno naletijo na posameznike, ki izkoriščajo sistem, izsiljujejo pozornost in preko trupel zahtevajo svoje. Če se uprejo, jih lahko doletijo razne obtožbe, laži in zlonamerne govorice. A vedeti je treba, da ne gre za nič osebnega. Za nekatere ljudi je to način preživetja in drugače ne znajo. Človek v interakciji z njimi mora delovati drugače. V taki vlogi mora brezkompromisno vzpostaviti svoja pravila igre. Odziv na vaše predavanje je bil neverjeten. Kaj to pove o naši družbi? Da ljudje informacije o tem nujno potrebujejo. Izdaja knjige Čustveni vampirji je bila ena najboljših potez založbe, ki jo je izdala. Brez reklame bi priporočila še Kdo je tu nor in Sto in en način preživetja na delovnem mestu. To so res priročniki za preživetje in tudi sama jih zelo rada vzamem v roke. Sposobnost, da se znamo postaviti zase, je torej naš česen proti vampirjem? V prej omenjeni knjigi je cela vrsta zanimivih metafor. Vampirska hipnoza na primer te zapelje v svoj svet, v katerem kot žrtev počneš stvari, ki jih sicer nikoli ne bi. Dober protistrup je, da se ves čas zavedaš, kdo si in kaj hočeš. Potem te nihče ne more speljati v neko zgodbo, ki ni tvoja. Tako se zaščitiš pred vampirskim vplivom, pod katerim boš vedno potegnil kratko. Se sploh lahko jezimo na čustvene vampirje, če pa za svojo motnjo niti niso sami krivi? Zdravo je biti jezen. Čustva so normalna in so naša svobodna pravica. Ravnanje na podlagi naših čustev pa je nespametno. V odnosih do čustvenih vampirjev moramo delovati premišljeno, zanje moramo postati neuporabni, nekoristni in neužitni. Če- ^ sen proti vampirjem so naše meje - če vemo, kdo smo in kaj hočemo, ni nobene možnosti, da bi nas odpeljali v svoj svet. Edino tako se lahko »Vse osebnostne motnje pripeljejo do tega, da imamo z ljudmi zelo slabe odnose. Tudi vsi ostali delamo napake, a se iz njih učimo. Ko gre za osebnostno motnjo, pa drži Einsteinova misel, da sta dve stvari neskončni - vesolje in človeška neumnost. Ampak za vesolje ni bil povsem prepričan.« na skrb zase, za lastno duševno zdravje. A za kaj takšnega je treba tudi nekaj vedeti o odnosih, o tem, kako jih razvijati, kako skrbeti zase in kako vzpostavljati spodbudno okolje. Kako shajati s »strupenimi« ljudmi, da ne bi vplivali na nas. Rekli ste, da moramo na delovnem mestu najbolj čistiti, a se nam zdi, da smo v ta položaj najbolj brezupno ujeti. Zlobni vampirski delodajalci imajo najraje delavce z otroki in s krediti. Ne imejte velikih oči in si ne nalagajte kreditov. Otroke le imejte. Ampak s krediti ste dvojno ranljivi. Hkrati bi morali preseči svojo zakoreninjenost. Pri nas se ljudje premalo selimo, zdi se nam, da je Slovenija tako majhna, da nam tega ni treba. A je včasih že dvajset kilometrov dovolj, da dobimo drugačno perspektivo. In če je delovno mesto slabo, pač poiščemo drugo. Iskati ga moramo dovolj hitro, dokler še imamo energijo. Ker če nam jo izpijejo, moramo na bolniško, da lahko iščemo naprej. Iz nekaterih razmer je preprosto treba uiti. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA Prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek je po izobrazbi doktorica medicine, specialistka psihiatrije. Končala je magisterij s področja klinične fiziologije in doktorat iz kakovosti življenja pri bolnikih s shizofrenijo. Kot psihiatrinja je delala na Centru za izven-bolnišnično psihiatrijo Psihiatrične klinike Ljublja na. Sodelovala je pri pripravi Zakona o duševnem zdravju, resoluciji o nacionalnem programu duševnega zdravja, predava na Medicinski fakulteti, sodeluje z nevladnimi organizacijami, dela pri mednarodnih projektih, izvaja raziskave, piše strokovne in znanstvene članke, je mentorica specializantom in doktorandom. Trenutno dela v ambulanti v Sevnici. 28 ŽIVLJENJS K/A\ ZGODBA Terapije za La no Dveletna deklica bi lahko hitreje napredovala z več terapijami, a njena mama zanje nima denarja Lana je bila 24. novembra stara dve leti. Njen rojstni dan je bil drugačenkotprivečiniotrok te starosti. Skupaj z mamico Sanjo Smukavec je bila namreč tiste dnivrehabilitacijskem inštitutu Soča v Ljubljani, kjer sta 14 dni preživeli na različnih terapijah in vajah, ki naj bi prispevale k njenemu hitrejšemu razvoju. Lana se je namreč rodila z genetsko okvaro, imenovano duplikacijski sindrom. Zaradi nje zaostaja v razvoju in ima vrsto težav. Sanja ji pomaga po svojih najboljših močeh, a ker je brez službe in sama skrbi za hčerko, je to zelo težko. Ob našem obisku je Lana jem je bila skupaj pet let in je Lana - posebnem stolčku, kjer spremlja dogajanje okrog sebe, se igra in je. Najraje ima puding, pra-i Sanja, sicer pa zaradi obilice zdravil nima posebnega teka. Kmalu bo dobila še stojko, da bo lahko stala. Ima tudi poseben voziček, s katerim jo Sanja pelje na sprehod, a nima strehe in je v slabem vremenu ali na žgočem soncu nekoliko neprimeren. Za izdelavo strehe bi morala Sanja odšteti skoraj 2ÜÜ evrov. sedela v svojem posebnem stolčku, ki ji omogoča ustrezno oporo. Njene mišice so preslabotne, da bi lahko sama sedela in se igrala. Na nogicah ima opornice, ki naj bi ji pomagale pri bolj pravilni rasti. Dodatna ovira je, da je skoraj slepa. Na pregledu v Ljubljani so ugotovili, da ima le 0,05 odstotka vida. Svetovali so, naj nosi očala z močno dioptrijo, s katerimi zazna vsaj nekaj dogajanja okrog sebe. Za nameček ima deklica močne napade epilepsije, ob zadnjem je bila tri dni v komi. Na srečo je že tri mesece brez napadov, a vsak dan mora pojesti približno šest različnih zdravil. Trenutno je prav zaradi tega doma in do februarja ne bo obiskovala razvojnega oddelka Vrtca Anice Černejeve v Plavi laguni, da ne bi staknila še katere od sezonskih bolezni, ki v zimskih dneh razsajajo med otroki. Sama za vse 22-letna Sanja, kije doma iz Rogaške Slatine, v Celju pa živi zadnja leta, ni slutila, da se bo njeno življenje po rojstvu otroka obrnilo na glavo. Po končani Osnovni šoli Glazija se je izšolala za slaščičarko in opravila prakso v Zrečah, nato je zanosila. S partner- načrtovala skupno življenje z njim, a sta se po rojstvu otroka razšla. V prvih mesecih Sanjine nosečnosti zdravniki niso opazili, da bi bilo z otrokom kaj narobe, pravi Sanja. Šele v šestem mesecu so ji povedali, da naj bi otrok zaostajal v rasti, in kasneje še to, da z njegovimi možgani ni vse v redu. V Ljubljani so na pregledih potrdili sum, da gre za genetsko okvaro, ki se deduje po očetovi liniji. Mogoče so se zmotili ... V Ljubljani je tudi rodila in že porod ni bil lahek, saj so ji po 14 urah muk nazadnje naredili carski rez. »Ko se je Lana rodila, sem mislila, da so se zdravniki zmotil-, saj je bila videti čisto vreduti Kruta streznitev je prišla nekaj mesecev kasneje, ko se je izkazalo, da deklica zaostaja v razvoju in da je ta zaostanek čedalje večji. Sanja se trudi otrokuzago-toviti čim več pomoči, ki jo svetujejo strokovnjaki. Pravi, da jim zaupa in da je bila zadovoljna tako na pediatrični kliniki kot v Soči. Nekaj pripomočkov imata doma in z njimi vsak dan vadita, enkrat tedensko obiskujeta tudi razvojno ambulanto v Celju, kjer Lana prav tako opravlja različne vaje za krepitev mišic. A Sanja meni, da bi lahko otrok hitreje in bolje napredoval, če bi bilo teh možnosti več. Dodatne terapije sta nejo Že v času bivanja v Soči je bil viden napredek na osnovi vsako dnevnih vaj. Tam so Lani svetovali dodatao nevrofizio-terapijo, ki bi jo morala Sanja sama plačati. Na vaje bi m orala Lano voziti a Slovensko Bistrico, Maribor ali Ljubljano, pri čemer bi p-evoz s pomočjo sorodnikov še lahko uredila, ne more pa si privoščiti plačila teli terapij, saj stane en obisk 35 evrov. S tistim, kar dobi za-Lanino nego, in s ]tteživnino njenega očeta zbere 700 evcov mesečno, od tega mora plačati približno rao evrov najemnine? in 160 evrov za stroške bivanja. Zato upa na pomoč dobrih ljudi ali kakšne organizacije, ki bi pomagala pri kritju stroškov za dodatne terapije. Drugih posebnih želja nima. Ko je potrebovala oblačila za Lano, se je obrnila na Medobčinsko društvo delovnih invalidov Celje, kjer so z Verico Štante na čelu hitro šli v akcijo in pomagali. Še vedno zbirajo za Lano različnezvočneigračke, ki so ji v veselje in s katerimi razvija druga čutila namesto vida. Kmalu se bo z njo ukvarjal tudi strokovnjak za slepe otroke in Sanja bo dobila še več priporočil in navodil, kako ravnati in s (Nim spodbujati razvoj deklice. Očitno Sanjs ni nič, pretežko, da bi le Leina napredovala. Malčica pa se tako kot vsiotrocinajbolje počuti v maminem naročju. TATJANA CVIRN, foto: GrupA od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15 telemach kanal 271 kanal 152 kanal 673 kanal 306 ŽIVLJENJSKA ZGODBA 29 Mama Milka upa, da bodo prilagojeno zapornico za dovoz vozička lahko prenesli v nov avtomobil. Ampak pot do tja je še dolga. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ »Verjameva, da nama bo s pomočjo dobrih ljudi uspelo« Denis in Klavdija Veronik, dvojčka s cerebralno paralizo, zbirata denar za nov avto Prijazna rumena hiška na hribu ima lep razgled na Dramlje. Rože na oknih in prijazen kuža pred vrati so del idilične podobe sredi lepe narave. A tu se idila družine Veronik tudi konča. Denis in Klavdija sta se pred 19 leti rodila s cerebralno paralizo. Vse od takrat se njuna starša spopadata s težavami, ki si jih starši zdravih otrok niti ne predstavljajo. Za nov avto, ki zanj predstavlja življenjsko vez s svetom, si Denis prizadeva zbrati denar že več mesecev. Otroka sta bila nadvse je bila prva in je zadihala bilo, ampak prav veliko se s zaželena in težko pričakovana. Napovedana sta bila nekaj dni pred novim letom. A se je obrnilo drugače. Porod se je sprožil dva meseca prezgodaj. Prvega novembra je mama Milka povila deklico in dečka. »Klavdija sama, Denis je zadihal šele čez pol ure. Posledice za možgane so bile usodne,« se spominja Milka. »Če bi morda tisti praznični konec tedna ostala v bolnišnici, če bi naredili carski rez ... Seveda se kdaj vprašam, kako bi tem ne obremenjujem. Ko se zgodi nekaj takšnega, pobe-reš koščke in živiš dalje. Ne vem, kako bi bilo, če bi bila otroka zdrava. Ampak odtlej živim samo še zanju.« Korak, ki ga nikoli ne bo Dvojčka sta imela od najzgodnejše dobe celo vrsto terapij, s katerimi so želeli spodbuditi njun razvoj. Do enajstega leta je še obstajala možnost, da bi tudi Denis shodil. Ker možganski center za ravnotežje ne deluje, je to upanje že zdavnaj ugasnilo. Zaradi stalnega sedenja in hudih bolečin, ki jih to povzroča, so mu operativno odstranili kolk. Z določenimi terapijami bi mu lahko pomagali zmanjšati mišične krče, a Denis pravi, da je v bolnišnicah preživel že dovolj hudega. »Če ni nujno, raje ne grem.« Klavdija je prvih nekaj let obiskovala šolo v domačih Dramljah, kasneje sta oba z bratom obiskovala Osnovno šolo Glazija v Celju. Klavdija se je za administra-torko izučila v Kamniku in zdaj išče zaposlitev. Telesno ima tudi ona nekaj omejitev in dolgih poti ne zmore. Denis še vedno hodi na Glazijo, a brez mamine pomoči ter prilagojenega avtomobila je povsem nemočen. Varčujejo in zbirajo, a pot je še dolga »Sedanji avto smo prav tako s pomočjo donacije kupili pred desetimi leti. Približno 1.500 evrov je stala še prilagoditev dovozne klančine. Z avtom je bilo ves čas ogromno težav, ampak nam je dobro služil. Zdaj pa je postal odločno premajhen,« razlaga mama Milka. Denis ima že tretji električni voziček, ki tehta kar sto kilogramov in ga v običajen avto ne morejo spraviti, tudi če bi Denisa prestavili na sedež ali peljali v ležečem položaju. Kot pravi Milka, si ne morejo več zatiskati oči. Nujno potrebujejo nov avto. »Nič posebnega, brez vsake dodatne opreme. Le dovolj velik mora biti za dva vozička. Takšen avto pa ni poceni.« Za novo vozilo varčujejo že dolgo, pred časom so zanj v cerkvi pripravili tudi dobrodelni koncert. »Izkupiček skrbno hranimo v posebni škatli, ampak žal manjka še vsaj deset tisoč evrov.« Denis5 na 1919 »Ne morem več prositi, nerodno mi je,« je pretresena mama, Denis pa jo prešerno zavrne, da se bo za avto sam potrudil. »Pišem na vse mogoče naslove in prosim, če mi lahko kako pomagajo. V šoli mi je delovna terapevtka Bri-gita pomagala dobiti kontakt in o meni so poročali tudi na televiziji. Tudi vas sem zelo vesel. Verjamem, da nam bo s skupnimi močmi uspelo.« Osnovni dohodek družine je 700 evrov, ki jih mama dobi za nego otrok. Nekaj pridelajo na babičini kmetiji, priložnostno kot voznik dela tudi oče. Vsega skupaj se komaj nabere za sprotne stroške. Nov avto je zato še toliko bolj oddaljen. »Hudo mi je, ko vidim tako zelo prizadetega otroka, ki se sam muči za družinski avto, ampak posebnega sklada, ki bi družinam takšne stiske olajšal, v državi nimamo,« je dejala Albina Karmuzel iz šentjurske občinske zveze prijateljev mladine. Po vseh birokratskih zapletih bodo zdaj s telefon- skim sistemom kratkih sporočil zbirali sredstva preko računa tega humanitarnega društva. »Denis5 pošljite na 1919. Vsako sporočilo nas bo za pet evrov poneslo bliže k cilju,« je poln optimizma in upanja Denis Veronik. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA Tudi z majhnimi koraki se daleč pride. Namesto kakšne voščilnice, prazničnega darila, ki je včasih samo sebi namen, zabave v podjetju ali česa podobnega pošljite sporočilo Denis5 na številko 1919 in za nujno potreben avto darujte pet evrov. Lahko pa pomagate tudi z nakazilom na ZPM Šentjur, Mestni trg 10, 3230 Šentjur. TRR: SI 56 0510 0801 5181 462, s pripisom za Denisa. 30 PORTRET Med pravljičnimi liki in fotografsko realnostjo Celjanka Vanja Tajnšek je izdala drugo knjigo pesmic za otroke - Kritično skozi fotografski objektiv Z naslovnice knjige se nagajivo smeji frkljica z dolgo rdečo grivo, ki je ne moreš spregledati. Mala čarovnica LiliLuli / strašno uživa, / ko straši ljudi, / a ta mala čopka še vsega ne zna, / saj stara le sto let je / in dneva dva. Tako se čarovniška »najstnica« predstavi na začetku prve pesmice v knjigi z naslovom LiliLuli. Malo navihano čarovnico, ki je glavni lik vseh petnajstih pesmi, je ustvarila Celjanka Vanja Tajnšek. Knjiga je izšla pred kratkim in je tako kot njena prva z naslovom Zaspančki - zakaj se ti ni treba bati teme polna prikupnih in hudomušnih pesmic, ki jih spremljajo čudovite ilustracije. V prvi knjigi, ki je že tako rekoč pošla, jih je ustvarila Mojca Fo, medtem ko je mala rdečelasa čarovnica delo Celjanke Nine Sever. Vanja piše pesmi že od malega. Vedno so bile povezane z naravo in živalmi. Ves čas si je želela, da bi nekoč izdala knjigo. Pred leti je zbrala pogum in s pomočjo založbe Hart so izšli Zaspančki. »To so nežne pesmice, a spodbudne, zabavne, takšne, ki preženejo strah pred temo,« pravi avtorica, ki priznava, da takrat kot začetnica ni imela veliko pojma o izdaji knjige. »Vedela pa sem, da se kot bralec odločiš na osnovi ilustracij, ali boš knjigo vzel s police. Zavedala sem se torej, da moram najti dobrega in prepoznavnega ilustratorja. Mojca Fo se mi je s svojimi filigranskimi ilustracijami zdela najbolj primerna za upodobitev mojih pesmi. Ko jih je prebrala, je bila navdušena,« se spominja Vanja. Začetnik težko najde založbo, ki je pripravljena izdati njegovo delo, a Vanjine pesmi v kombinaciji z ilustracijami so očitno navdušile odgovorne v založbi Hart, da so jih sklenili izdati. Da je pritegnila mnoge, ji povedo tisti, ki še vedno povprašujejo po prvi knjigi. Zaspančki tudi v angleščini Trudila se je, da bi takrat knjiga izšla še v angleščini, a ji to ni uspelo, zato se je letos odločila, da jo bo izdala sama. Izšla je v e-različici in jo je mogoče kupiti na Amazonu. Za prevode je poskrbela Tamara Laga-nin Kranjec, sama pa se je podpisala s psevdonimom Vivianne Hunt. »Za to sem se odločila, ker imam v priimku š. In še en praktičen vidik je pri tem: v knjižnici ugotoviš, da so knjige zložene po abecedi glede na priimek avtorja, zato sem vedno čisto nekje na spodnjih policah.« Zakaj potem ni raje izbrala priimka na A, jo vprašam. »Ker pri nakupih sicer pogledamo prvo stojnico, a gremo pred končno odločitvijo še malo okrog.« Ali to pomeni, da je podrobno proučila psihologijo prodaje? »Sploh ne, ne znam prodajati,« odvrne in pove, »Fotografiranje je zame svoboda, ko greš v gozd ali na vrh hriba zjutraj ob sončnem vzhodu.« »Otroci ti takoj povedo, če jim je nekaj všeč ali ne. Imam dve hčerki in ko sta bili majhni, sem jima brala te pesmice in takoj videla odziv. Tudi ilustracije sta si ogledali in povedali, ali so jima všeč. Na njune pripombe je ilustratorka tudi kdaj kaj popravila.« da knjigo LiliLuli, ki je izšla pri Grafiki Gracer, sicer zaenkrat sama trži in da bo videla, ali se bo sploh odločila za kakšnega distributerja. Ti hočejo prevelik delež od prodaje, meni avtorica, ki sicer ne želi pretiravati pri ceni knjige. Brihtna kura Za promocijo zadnje knjige je nastala tudi njena FB-stran Brihtna kura - samozaložba Vanja Tajnšek. »Hotela sem drugačno ime, ki bi se navezovalo na Slovenijo, pri čemer bi se tisti, ki bi ga prebral, malo nasmehnil ...« pojasnjuje in dodaja, da ima načrtov še veliko. Nastaja zbirka, ki se imenuje Liza-se-mi-zdi. Tudi ta bo namenjena otrokom, a bo imela kritičen ton, ki ga bodo razumeli odrasli. Otroci bodo brali zgodbo o kokoši, na katero spominja tudi podoba Slovenije, odrasli pa bodo našli kakšno kritično na račun okolja, v katerem živimo. Hudomušnost je sploh odlika njenih pesmi, ki so hkrati preproste in razumljive, kot pravi, jih bralec razume natančno tako, kot so napisane. »Vedno me je motilo, da nas je učitelj spraševal, kaj je pesnik mislil v kateri pesmi, ki smo jo brali v šoli. Tega pač ne moremo vedeti in mislim, da niti učitelj tega ni vedel,« je prepričana. Ker je vsebina zbirke Liza-se-mi-zdi nekoliko kontradiktorna, je morda prva, pri kateri odstopa od tega pravila. »Še vedno pišem z roko. Včasih se mi pojavi stavek, za katerega vem, da ga bom razširila v pesem ali zgodbo. Če nimam kam, ga napišem na dlan ali na prtiček v kavarni. Ko napišem pesem, jo prebe rem na glas vsaj desetkrat. Ritem je zelo pomemben, če ne gre brez zatikanja, jo moram popraviti. Moje pesmi niso lajnanje, ni na silo rim.« Ilustratorka pred nosom Če so Zaspančki namenjeni manjšim otrokom, je druga zbirka nastala z mislijo na starejše od petih let. »Pesmice so malo daljše, pri čemer vedno pazim, da ritem steče od prve do zadnje besede.« Imajo pozitiven duh in so tudi poučne, saj izvemo, da je LiliLuli najprej strah iti v šolo, a ko ugotovi, da je tam prav fino, se je veseli. Spozna, da ne sme noreti v gozdu, ker tam živijo živali in jih plaši. Je lahko zgled za otroke, saj posvoji zapuščeno muco, ki jo nato spremlja povsod, še na njeni metli. Ilustracije so tudi tokrat zelo privlačne, zgodba o tem, kako sta se našli z Nino Sever, pa je zabavna. »V glavi sem imela podobo čarovnice, ki je prijazna navihana frkljica. Ilustratorko sem iskala tako v Sloveniji kot tujini. Avtorji so mi pošiljali risbe groznih čarovnic z bradavico na nosu, s čudnim klobukom ... Seveda mi niso bile všeč. V času novoletnega sejma v Celju sem v eni od utic zagledala krasne ilustracije in bila sem prepričana, da so jih narisali nekje na Daljnem vzhodu. Prodajala jih je Celjanka Nina Sever in ko nisem mogla verjeti, da je to res njeno, je bila kar malo užaljena. Povedala sem ji, da iščem točno takšne ilustracije za svojo knjigo in da nisem vedela, da jih lahko najdem v domačem mestu. Nina je narisala vzorčne risbe in takoj sem vedela, da je to tisto, kar iščem,« se spominja Vanja. »Sem tehnični tip, s starim očetom sem se že kot otrok družila v delavnici in delala vse mogoče, iz vilic je pri osmih letih na primer nastal prstan.« Ne le pisanje A pisanje pesmi ni njena edina umetniška dejavnost. Nekoč je veliko slikala, a kaj, ko se je tako težko ločila od svojih del. »Pri fotografiji je drugače, original vedno ostane tvoj.« Če moraš imeti za pisanje čas in mir, lahko dobre fotografije nastanejo kjerkoli, če le znaš videti stvari okrog sebe. »Ves čas iščem motive, to so lepe in idilične stvari, a tudi manj lepe.« Tako nastaja knjiga Vanja Raw, ki jo je poimenovana po svoji prvi fotografski razstavi v celjski Kulturnici. »Raw je izraz za fotografijo v surovem stanju. To so družbeno kritične fotografije iz našega okolja, vsak dan lahko vidiš te podobe, če želiš. Nastajajo že leta. Ko sem postavila razstavo, se mi je zdelo, da bi bilo dobro pri vsaki fotografiji napisati nekaj stavkov o nastanku, in sicer ostro, brez olepšav, slengovsko. Ljudem je bilo to všeč. Predlagali so mi, naj napišem zgodbe še za ostale fotografije, ki niso bile na razstavi, in zdaj jih imam že več kot 50.« Nekatere fotografije z duhovitimi naslovi so na njeni spletni strani zaspancki.si, kjer je mogoče brati tudi njena bloga in kjer daje prostor tudi drugim (Stran na posojo). »Ne gre tako, da bi najprej vse pospravila in potem pisala. Ko pride navdih, pišem in vse ostalo počaka.« Kritična fotografija Vrsto let je nosila fotoaparat s seboj, kamorkoli je šla, dokler se niso pojavile težave s hrbtenico. Danes je za vsakodnevne utrinke dovolj telefon. Tudi zanimanje za fotografijo sega v čas otroštva, ko je govorila, da bi rada slikala komarja v oko. Za 18. rojstni dan je dobila prvi fotoaparat, ki je ves čas nagajal in zato je za nekaj časa odnehala. Ko je dobila moderen digitalni fotoaparat, je spet začela ustvarjati. Poiskala je Društvo fotografov Svit, kjer so jo naučili vsega, kar zna. »Najprej se moraš naučiti pravil, da jih potem lahko kršiš,« meni in dodaja, da je zgodba, ki stoji za fotografijo, tista, ki loči dobrega fotografa od drugih. Tehnika je danes v pomoč, zlasti dobri objektivi so pomembni. »Namesto v obleke in čevlje sem denar vložila v nakupe objektivov,« se nasmehne in napove, da bo prihodnje leto zagotovo izšla zbirka Vanja Raw, ob čemer želi postaviti na ogled še kakšno fotografsko razstavo. Tudi zato, da bi se z njo koga dotaknila, da ne bi bili vedno bolj brezbrižni do vsega, kar se dogaja okrog nas. TATJANA CVIRN Foto: SHERPA REPORTAŽA 31 Sedemdeseta leta je močno napolnjeval duh političnega idealizma Nova razstava Dekade: sedemdeseta v Zgodovinskem arhivu Celje »Ključni fotografiji razstave Dekade: sedemdeseta sta dve fotografiji. Na prvi je deček, ki v trgovini Mavrica izbira barve. Tako kot deček na urejeni polici izbira barvo, tako poskušamo skozi izbor obarvati dekado in nanjo pogledati skozi različne barvne odtenke. Druga je fotografija gradnje blokov na Lavi, saj je bilo zaradi skokovite rasti prebivalstva treba graditi nova naselja, ki so prinesla nov način življenja in preskok med mestom ter podeželjem. Po drugi strani so bila sedemdeseta leta tudi obdobje, ko se je utrjeval samoupravni socializem in je oblast predvsem z delovanjem družbenopolitičnih organizacij gradila fasado sistema, ki je zatrl reforme v predhodni dekadi ter so ga s trenji in z vrenji v naslednji dekadi nažrle vse gradbene napake,« je razložil direktor Zgodovinskega arhiva Celje dr. Borut Batagelj rdečo nit desetletja, ki ga predstavljajo v novem katalogu in na razstavi. Zgodovinski arhiv Celje se je pred dvema letoma ob 60-le-tnici arhiva odločil, da bo ob praznovanju naredil pregled desetletij vse do petdesetih, ko je bil arhiv ustanovljen. Tokrat so se ustvarjalci razstave ustavili na polovici, v sedemdesetih letih, ki imajo v primerjavi s prejšnjimi dekadami kar nekaj razlik. »Z osebnih perspektiv smo vse te dekade doživljali, v devetdesetih letih smo veliko več gradiva iskali še na terenu, pri zasebnikih, tukaj je pretežno vse gradivo že hranjeno v našem arhivu,« je razložil Batagelj. Podobno kot prejšnji dve razstavi je tudi tokratna razdeljena na devet področij in prav vsako nudi svojo zanimivost. Več avtov, več nesreč in več vlomov Na širšem celjskem območju so v sedemdesetih letih beležili upad kriminalitete, medtem ko so bila kazniva dejanja zoper splošno varnost ljudi in premoženja v porastu. »Bilo je več prometnih nesreč, saj je bilo na cestah več avtomobilov, ceste so bile slabe. Nesrečam na cestah sta botrovala neprilagojena hitrost in alkohol,« je področje pravosodja razložila soavtorica Borut Batagelj in Vesna Sirk, avtorja razstave Dekade: sedemdeseta razstave in kataloga Vesna Sirk. Največ nesreč je bilo ob ponedeljkih, sredah in petkih med 13. in 21. uro. Socialistični krst Sedemdeseta leta so bila čas družbenopolitičnih organizacij (dPo), katerih glavno vlogo je predstavljalo širjenje političnega idealizma na vsa področja človekovega delovanja. To so organizacije počele z raznimi zabavami, s prireditvami, proslavami, političnimi manifestacijami in z organizacijo političnih šol za vse tiste člane DPO, ki niso imeli formalne izobrazbe. »Oblast je v sedemdesetih letih želela Cerkvi konkurirati na vseh področjih. Kot alternativo cerkvenemu krstu je ponudila t. i. civilni oziroma socialistični krst. Oče in mama, praznično oblečena, sta otroka pripeljala na matični urad. Odbornik je pristopil in povedal nekaj besed v smislu, da bi bil otrok zdrav in krepak, da bi bil vzgojen v resnicoljubju. V ročico mu je pomolil trobojnico in v matično knjigo zapisal ime,« je postopek razložila Vesna Sirk. »Štoročan« ponos Jugoslavije Na Celjskem so bila številna velika in uspešna podjetja - Cinkarna Celje, Emo, Zlatarna Celje, Toper, Metka, Etol in Železarna Štore. Med večje investicije v gospodarstvu lahko štejemo podpis pogodbe Železarne Štore s Fiatom o izdelavi traktorjev ter gradnji tovarne traktorjev. Ob odprtju Veleblagovnice T v Gubčevi ulici se je zbrala večtisočglava množica. (Fototeka Milan Božič) Proizvodnja se je začela 21. julija 1977. Za proizvodnjo traktorjev so zgradili tudi novo proizvodno halo in število zaposlenih je preseglo število tri tisoč. Deset let kasneje se je pogodba s Fiatom iztekla in tovarno traktorjev so zaprli. »Žitni silos« s »tekočimi« stopnicami V sedemdesetih letih sta življenjski standard in kakovost življenja v Jugoslaviji dosegla najvišjo raven po drugi svetovni vojni. Povečala se je kupna moč prebivalstva, Merx je v tem obdobju sodil med največja slovenska podjetja. Velik dogodek je 27. marca 1971 pripravil Tehnomercator, ko je v Gubčevi ulici odprl Veleblagovnico T. Imela je tri tisoč kvadratnih metrov prodajnih površin v kar 22 oddelkih. Veleblagovnico so oglaševali kot moderno, kjer so potrošniki lahko dobili prav vse, razen pohištva in avtomobilov. Še veliko ljudi se spominja prvih »tekočih« stopnic v Celju in klimatske naprave, dvigala. To je bilo več kot dovolj razlogov, da se je ob odprtju Veleblagovnice T v Gubčevi ulici zbrala večtisočglava množica, kot smo ob poročanju zapisali v Novemu tedniku. Še nekaj dni pred odprtjem je direktor podjetja Stanko Sel-šek povedal za medije, da je sprva podjetje imelo namen zgraditi veleblagovnico izven srednjeveškega središča, vendar so takratni »ekonomski razlogi« prevladali. Gradnjo so glasno komentirali številni Celjani, ki se nikakor niso mogli sprijazniti z obliko hiše in njeno fasado. Z zunanjim videzom stavbe se ni strinjalo niti vodstvo Tehnomercatorja. »Za precej manj denarja bi bil lahko s sodobnimi fasadnimi elementi po našem predlogu zunanji videz bistveno drugačen. Hudomušneži so novi trgovski hiši nadeli ime >žitni silos<«, se je takrat izgovarjal direktor Selšek. Naj ne bo Celjana, ki ne bi videl vsaj enega domačega filma! Da bomo nekaj več besed namenili kulturi in Tednu domačega filma (TDF), niti ni naključje, saj je bil po- budnik tega odmevnega filmskega festivala takratni urednik Novega tednika Jože Volfand. Bil je velik poznavalec slovenske kinematografije, poleg tega si je želel, da bi Celje vsaj enkrat na leto postalo središče slovenske kulture. »Prvi TDF smo izvedli v čast slovenskemu kulturnemu prazniku, in sicer od 3. do 8. februarja 1973. Film Amandus Franceta Štiglica je odprl slovenski filmski praznik. Koncept Tedna domačega filma je segal višje od samo klasičnega predvajanja slovenske filmske produkcije. Že prvi TDF je nudil več kot le festivalski program, saj so ga spremljali posveti in pogovori o položaju kinematografije v Sloveniji,« se spominja Jože Volfand. Ker so želeli preseči miselnost, da je kultura le za elito, so bila močna razmišljanja o podru-žabljanju kulture, kar pomeni, da je bilo treba umetnost prenesti do ljudi. »Kako so uživali srednješolci in učenci, ko so se v šolah srečali s filmskimi zvezdami iz oči v oči ... Ali v podjetjih. Sponzorjem smo namreč ponudili filmske obiske delegacij. V tovarnah, tudi v jedilnicah,« je dodal Volfand. V tednu dni so zavrteli več kot 30 domačih filmov, več kot 80 najbolj znanih filmskih delavcev je obiskalo Celje. Leta 1978 si je filme ogledalo več kot 35 tisoč obiskovalcev. Filmski utrip se je odražal tudi na zunanji podobi mesta. Promocijski akciji se je pridružilo veliko celjskih trgovin, ki so svoje izložbe okrasile s slikami in plakati posameznih filmov. Gledalce so na festival vabili s parolo Naj ne bo Celjana, ki ne bi videl vsaj enega domačega filma. Sedemdeseta leta so bila zelo zanimiva. To je bila raznolika dekada, polna živahnega dogajanja, bleščečih in sijočih podob. A ni vse zlato, kar se sveti. Ali kot je ob katalogu zapisal Borut Ba-tagelj: »Sijoče fasade so bile prispodoba umetnega gla-denja, ščitenja in pleskanja sistema, ki se je z manifestacijami bolj samopotrjevanje, na dolgi rok pa ni obstal in je bil kmalu obsojen na novi remont.« BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA Filmska igralka Milena Dravić in Jože Volfand ob Tednu domačega filma v hotelu Merx. (Foto: osebni arhiv Jože Volfand) 32 REPORTAŽA Priprava hrane jih krepi, osrečuje ■ ■ V Kavarni Šoštanj po novem pripravljajo in strežejo hrano invalidi - Poleg klasične kavarniške ponudbe na voljo veganski obroki iz lokalno pridelanih sestavin in povezuje Verjetno se vam je že zgodilo, da ste ob vstopu v katero od kavarn za pultom zagledali mrk obraz, na katerem ni bilo mogoče zaznati niti kančka gostoljubnosti, kaj šele navdušenosti nad vašim obiskom. V Kavarni Šoštanj je bilo ob našem obisku v petek popoldne vse prej kot tako. Gostinsko osebje z različnimi oblikami invalidnosti se je razveselilo vsakega obiskovalca posebej in ob pomoči strokovne delavke ter izkušenega gostinca vsa naročila vzelo še kako resno. Kavarna Šoštanj od petka deluje pod okriljem Zaposlitvenega centra Gea, ki nudi redno zaposlitev najrazličnejšim invalidom po rehabilitacijskem programu. Inštitut Integra - Inštitut za razvoj človeških potencialov Velenje je leta 2012 zaradi naraščajoče brezposelnosti med invalidi ustanovil Zaposlitveni center Gea, v katerem se invalidi ukvarjajo s pripravo in z zagotavljanjem hrane. »Zaposlitveni prostor za invalide je bil zelo prazen. Z rehabilitacijo nismo naredili nič, če smo ljudi okrepili psihosocialno in fizično, potem pa so se morali vrniti nazaj na zavod za zaposlovanje. Z možem sva zato razmišljala, kako izboljšati njihove zaposlitvene možnosti,« pravi direktorica Inštituta Integra Sonja Berc-ko Eisenreich. Večina zaposlitvenih centrov je vezanih na avtomobilsko industrijo, kjer zaposleni sestavljajo različne predmete. Ker se ji je to delo zdelo preveč enolično, poleg tega z njim ljudje niti ne napredujejo pri razvoju, se je odločila, da se bodo v Šaleški dolini raje posvetili pripravi kakovostne veganske hrane, na katero sama prisega že leta in leta. »Hrana pripomore, da se ljudje dobro počutimo, družimo in socializiramo. 80 odstotkov ljudi, ki prihajajo k nam na rehabilitacijo, ima Pobudnica in idejna vodja Zaposlitvenega centra Gea, posebnega modela socialnega podjetništva, je direktorica velenjskega Inštituta Integra Sonja Bercko Eisenreich. Na fotografiji je skupaj z možem, ki ji pri tem stoji ob strani in ji pomaga. nekatere posledice oziroma obolenja zaradi nepravilne prehrane. Uživanje glutena, laktoze ali česarkoli drugega podobnega lahko v telesu sproži še več vnetnih procesov,« je jasna. Uresničili tiho željo Zaposlitveni center Gea, ki temelji na posebnem modelu socialnega podjetništva, je pred petimi leti začel pripravljati zdravo biološko hrano iz lokalno pridelanih sestavin. Dve leti so njegovi zaposleni na podlagi razpisa Mestne občine Velenje pripravljali obroke za socialno šibkejše osebe. Delovali so v veliki jedilnici nekdanje Vegradove zgradbe, ko je ta dobila novega lastnika, so se preselili v Hotel Razgoršek, kjer so uporabljali le kuhinjo. »Ljudem smo hrano dostavljali po porcijah. Ponujali smo tedenske jedilnike >bra-infooda<, vegetarijansko in vegansko hrano. Povezovali smo se z lokalnimi akterji, tudi z Bolnišnico Topolši-ca. Zaradi lažje prebavljive hrane so nas imeli radi tudi starejši.« Letos marca so za rehabilitacijsko komisijo pripravili »fingerfood«. Članom so bili prigrizki zelo všeč, kar je Sonjo Bercko Eisenreich, ki je tudi članica te komisije, še dodatno spodbudilo, da je uresničila svojo tiho željo, da je zaposlitveni center dobil svoje prostore, kjer lahko hrano poleg priprave tudi ponuja gostom. Z lokalnim pridihom Prazni prostori Kavarne Šoštanj so bili kot nalašč zanje. Pripravi hrane so dodali gostinske storitve, dejavnost pa so iz Velenja v celoti preselil v zgradbo kavarne v morda kdaj čas njihove postrežbe nekoliko daljši, a kakovost bo še vedno takšna, kot je treba.« Kavarniška ponudba temelji na izdelkih lokalnih proizvajalcev. Med drugim strežejo Loko loko lokoviško pivo iz sosednje Lokovice, tolminsko kavo Coronini, poimenovano po grofih Coroninih, ki so prav tako povezani s Šoštanjem. Namesto gaziranih pijač so na voljo naravni sokovi, smutiji. Hrana temelji na samopostrežnem načinu. Z različnimi omejitvami Inštitut Integra je eden od 14 izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v Sloveniji. Po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov je invalid oseba, pri kateri so z odločbo ugotovljene trajne posledice zaradi telesne ali duševne okvare ali bolezni in ima zato bistveno manjše možnosti, da se središču Šoštanja. V socialnem podjetju je zaposlenih devet oseb z najrazličnejšimi oblikami invalidnosti, ki so v sklopu Inštituta Integra opravile zaposlitveno rehabilitacijo. Nad njihovim delom bdita strokovna delavka in izkušen gostinec. Pomaga jim študentka. Finančno so samozadostni, le del materialnih stroškov in plačilo strokovne delavke, ker gre za rehabilitacijski program, krije direktorat za invalide ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vodja gostinskega dela je izkušen gostinec Rok Potisek. Kot pravi, je izziv z veseljem sprejel, v kavarni pa je zaradi vseh ostalih obveznosti prisoten dvakrat tedensko. »Skrbim, da so storitve na takšni ravni, da so obiskovalci zadovoljni. Zavedati se moramo, da bo zaposli ali ohrani zaposlitev. V kavarni v Šoštanju so na podlagi tega zakona zaposlene osebe z najrazličnejšimi oblikami invalidnosti - od oseb s fizičnimi omejitvami do posameznikov s težavami v duševnem razvoju, ki so pod okriljem Inštituta Integra opravile postopek poklicne rehabilitacije, katere bistvo je ljudem omogočiti čim lažje in boljše opravljanje določenega poklica ter jim tako olajšati življenje. Zaposlitveno rehabilitacijo v velenjskem inštitutu vodijo redno zaposleni strokovnjaki z ustrezno strokovno izobrazbo medicinske, socialne, psihološke in pedagoške smeri, z ustreznimi znanji s področja rehabilitacije, zaposlovanja in invalidskega varstva, pridobljenega s specializacijo, z dodatnim izobraževanjem ali usposabljanjem. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA Kavarna Šoštanj je prostor dobrega počutja brez govoric, na kar opozarjajo z znaki na fotografiji. Poleg klasične kavarniške ponudbe je na voljo tudi hrana. Posebno pozornost še naprej namenjajo vegan-skim in vegetarijanskim obrokom, pripravljenim iz lokalno pridelanih sestavin. V Kavarni Šoštanj ob pomoči strokovne delavke in študentke stežejo invalidi. Nad gostinskim delom bdi izkušen gostinec Rok Potisek. ODKRIVAMO TURISTIČNE BISERE NAŠIH OBČIN 33 34 REPORTAŽA Dan odprtih vrat Gorenja Šest celjskih zadetkov v prazen gol - Tamše: »Pred Malusom kapa dol!« - Babić: »Preveč spoštovanja in strahu ...< Branko Tamše: »Fantje, igrajte z glavo!« Bivši selektor hrvaške reprezentance Željko Babić se je čudil potezam svojih varovancev. Že več kot štiri leta velenjski rokometaši niso premagali celjskih. V nedeljski tekmi 10. kroga lige Seha je bilo Celje Pivovarna Laško boljše od Gorenja z 31:27. Bomo v dvorani Zlatorog gledali zaključni turnir mednarodne regionalne lige? Celjski klub ga želi gostiti, Flori-jani in ostali privrženci pa bi končno radi videli svoje ljubljence na »final-fouru«. Pot do njega bo precej krajša s sobotno zmago proti slovaškemu Tatranu (20). Pred 1.500 gledalci so »pi-vovarji« s hitro igro, kot da bi oponašali Flensburg, vodili po prvem polčasu s 16:12. Njihova obramba 6-0 je bila odlična do 45. minute. Gledano z očmi vratarja so z leve strani stali Malus (Razgor), Kodrin, Mačkovšek (Duše-bajev), Bećiri (Suholežnik), Grošelj (Vujović, Mlakar) in Marguč. Trenutno najboljša slovenska vratarja nista blestela, a vendar je Urban Lesjak z desetimi obrambami prevesil jeziček na tehtnici. Ni ga zmedlo, ko mu je leča po trku s Pejovićem padla na pod. Klemen Ferlin je na drugi strani zaustavil zgolj tri strele. Opazni sta bili različni pojmovanji rokometne igre; Celjani so skušali bliskovito zaključevati napade, Velenjčani so »šahira-li« s sedmimi igralci. Pri tem so imeli »dan odprtih vrat« in gostitelji so šestkrat vrgli žogo v nebranjeno mrežo. Najbolj bo v spominu ostal Malusov nizek strel (26:19) z njegove polovice skozi že postavljeno, a zmedeno velenjsko obrambo, ko je vratar Zaponšek šele tekel proti vratom. Zakaj ne Malus? Kristian Bećiri, ki je na spisku hrvaškega selek- Jaka Malus je bil neustavljiv. Levo je Tilen Kodrin. Zanju ni bilo mesta na Vujovićevem spisku z 28 imeni ... V 17. minuti je bil rezultat izenačen, trener Babić pa je na začudenje večine zahteval minuto odmora. Gorenje je nato imelo, roko na srce, tudi smolo, kajti zdelo se je, da je Malus storil prekršek nad Cehtetom. V protinapadu je iz težkega položaja zadel Ferlin, sodnika Ozren Backović in Mirko Palacković - da ne bo pomote, gre za slovenski par - pa sta bila stroga do Kleča in sta ga izključila za dve minuti. Celje po delnem izidu 4:0 ni več izpustilo vodstva. torja, in Jaka Malus, ki ni na seznamu slovenskega, sta dosegla po šest golov. Slednji je tekmo zaključil brez zgrešenega strela in z asistenco z levo roko: »S super obrambo smo kaznovali Gorenjev napad s sedmimi igralci. Gostom čestitam, ker se v 48. minuti niso predali. Mi smo popustili. Tokrat se nam je izšlo, morda se nam drugič ne bo.« O svoji igri po zaceljeni poškodbi je dodal: »Skoraj dva tedna sem treniral po prilagojenem programu. Sam sebe sem presenetil. Zmaga je za Jona.« Tako je ime prvorojencu Urbana Lesjaka. V velikem slogu je Malus odgovoril na vprašanje o selektorjevem seznamu: »Malce sem pričakoval, da ne bom povabljen. Skušal sem čim hitreje ponovno zaigrati na vrhunski ravni. Na spisku so vrhunski srednji zunanji igralci. To je zgolj motiv zame. Med evropskim prvenstvom bom goreč navijač slovenske reprezentance.« Podobno je govoril Tilen Kodrin pred osmimi dnevi, ko je Metalurgu zabil kar 10 golov. Kaj lahko se zgodi, da bo Slovenija na evropskem prvenstvu nastopila brez enega svojih najboljših igralcev. To pa ne bo šlo Veselinu Vujoviću v čast. Gorenje ima šest kandidatov, Celje štiri. Velenjski lobi je vedno močnejši, celjskega pa očitno ni več ... »Celo smešni« Že dolgo je jasno, da je celjski rokomet dobil odličnega trenerja iz Velenja, Branka Tamšeta: »Čeprav sta ekipi tako fizično kot psihično izpraznjeni, je bil derbi privlačen. Mi smo se znali osredotočiti na obrambo in smo uspeli kaznovati vsako njihovo napako oziroma nepazljivost. Ni mi bilo všeč, da je naša ekipa prenehala igrati v 48. minuti. Kljub temu ji čestitam. Kapa dol do poda pred Malusom. V napadu nas je razveselil tudi Borut Mačkovšek. Veliko bitk je še pred nami.« Pritrdil je, da je bila velenjska igra voda na celjski mlin. Po šest golov sta za Gorenje dosegla bivša »pivovarja« Alem Toskić in Matjaž Brumen, ki je rekel: »Na trenutke smo izgledali celo smešno. Zdi se mi, da Danes mineva 1471. dan, odkar je Celje Pivovarna Laško nazadnje izgubilo z velenjskim Gorenjem. smo prejeli sedem ali osem golov v svoja prazna vrata. Slabo vračanje in pomanjkanje zbranosti sta nas stala zmage. Nič novega, bi rekel.« Njegov trener Željko Babić si je vzel čas za pojasnila. Izpostavil je: »Ko po porazu potegnemo črto, nas lahko veseli le to, da nismo prikazali niti približno tistega, kar zmoremo. Igralci Gorenja imajo ogromno spoštovanje do Celja. Dokler bodo mislili, da ne zmorejo premagati Celjanov, jih tudi ne bodo ugnali. To je opozorilo za moje igralce in zame. Izkazalo se je, da jih je tudi strah. To se je najbolj odrazilo v napadu, ko sta krili pozabili, da morata steči z igrišča in omogočiti vrnitev vratarju. Morda me bodo odpustili, toda želje, da premagam Celje, mi nihče ne more odvzeti.« DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Daniela Dušebajeva je prizemljil rokoborski prijem Nejca Cehteta. Fotografija pove vse ... PORTRET 35 Pogled na Kompole V Voglajna v Dragi Store nekoliko drugače Kako vidi domači kraj in njegovo okolico fotografinja Rosvita Jager - Fotografija kot konjiček in duševna hrana Z odprtja razstave fotografij Rosvite Jager. Čestitk ni ravno manjkalo (foto: osebni arhiv RJ). »Štore nekateri ljudje prepoznavajo kot izrazito železarski kraj, kot pomembno industrijsko središče,« opaža fotografinja Rosvita Jager, domačinka. »Za industrijskim in stanovanjskim območjem je manj znana lepa krajina,« poudarja Jagrova. To dokazuje njena razstava fotografij z naslovom Štore in okolica - biseri krajine. Razstava je na ogled v Železarskem muzeju Štore, ki ima prostore na Teharjah. »Za lepo krajino so značilni čudoviti naravni kotički, zeleni gozdovi, sprehajalne in pohodne poti, urejena naselja, cerkve, kapelice in prijetne vasice,« je Jagrova naštela prizore, ki jih beleži s svojim fotografskim aparatom. To je prizore, ki jih je postavila na ogled na svoji prvi razstavi. »Veselila sem se te razstave, kajti prvo doživetje česa takšnega pomeni nagrado za trud in čas, ki sem ju vložila v fotografiranje domačega kraja,« je povedala Jagrova o občutkih ob svoji razstavi. »Največ sem fotografirala zase, za svojo dušo, to pa sem prikazovala na družabnih omrežjih, kot sta Facebook in Instagram,« je še povedala. Rosvita Jager fotografira tudi različne dogodke v občini Štore. Ob neki priložnosti, ko je fotografirala eno od prireditev v Kulturnem domu Štore, ji je direktorica železarskega muzeja Slavica Glavan predlagala, da bi lahko ob priložnosti fotografije predstavila v tem muzeju. Od besed je nato prišlo do dejanja. Odprtja razstave se je udeležilo tako veliko udeležencev, da fotografinja svojega presenečenja ni mogla skrivati. Posebna zasvojenost »Moram povedati, da imam največkrat fotografirano vas Svetino, ker me spominja in veže na otroštvo. Zame je ena najlepših vasi daleč naokoli,« je povedala Jagrova. Najprej je prenašala svoj fotoaparat s seboj, ko je z družino potovala in dopustovala. »Kar nekaj let nazaj sem si kupila malo boljši fotoaparat, vsaj zame je bil boljši od vseh predhodnih. To je bil Nikon 1,« se spominja. Vedno bolj je fotografirala in vedno bolj je vse videla skozi fotoaparat. »To mojo zasvojenost so spoznali tudi moji domači, ki so me za petdeseti rojstni dan presenetili. Kupili so mi pravo doživetje digitalne zrcalno refleksne fotografije, za moje znanje presežen Nikon D3200,« se je spominjala darila. Pravi, da ko fotografiranje vzljubiš, začneš drugače gledati svet okoli sebe. Nadarjenost seveda ne zadostuje, pomembno je tudi znanje. Udeležila se je fotografskega tečaja Tu- rističnega društva Štore in tečaja Fotografskega društva Svit Celje. »Kilometrina fotografiranja prav tako naredi svoje in več kot fotografiraš, več imaš izkušenj,« je spoznavala. Fotoaparat nosi skoraj vedno s seboj, razen v službi in ob še nekaterih drugih priložnostih je brez njega. »Opažam prizore ob poti in si rečem, kako lepa fotografija bi lahko nastala, če bi imela s sabo fotoaparat,« pogosto razmišlja. »Fotografije preneseš na računalnik in doma lahko vse podoživiš znova še enkrat, dvakrat, mnogokrat,« se veseli ponovnega občudovanja najlepših prizorov iz štorske okolice. Fotografira Razstava fotografij Rosvi-te Jager z naslovom Štore in okolica - biseri krajine je bila odprta 6. decembra. Na ogled je bila do 13. decembra, ponovno si jo bo mogoče ogledati od 24. decembra do 31. januarja in to vsak delavnik. ob različnih priložnostih. Poleg družine in njenih praznovanj najraje fotografira naravo. V občini Štore prav tako fotografira kulturne prireditve, otroške predstave, pohode, nove naložbe ... »Moram povedati, da zahteva ta zvrst fotografiranja več časa kot krajinska fotografija,« je dodala. »Fotografiranje je zagotovo moj konjiček, vendar tudi duševna hrana in sprostitev, ko se s fotoaparatom potikam po naravi,« razmišlja Rosvita Jager o fotografiranju kot pomembnem delu svojega vsakdana. »Verjemite, v našem kraju je veliko takšnih kotičkov, kjer lahko najdem prostor za svoj konjiček,« opozarja na lepote štorske okolice. BRANE JERANKO Foto: ROSVITA JAGER Popotnik, postoj ... Zimska Svetina 36 PISMA BRALCEV ČOKOLADNIM OLINJE, kjer domače roke Мцјејо čokolado z ljubeznijo Praznični čas v čokoladnici Olimje prinaša posebno ponudbo daril, Ustvarite sebi in svojim najbližjim čarobne okuse z edinstvenimi izdelki čokoladnega ustvarjanja. Z veseljem vas vabimo v čokoladni butik Celje Vodnikova ulica 11,3000 Celje (nasproti srednje ekonomske sole) www.nt-rc.si ШП7Г muzejnovejšezgodovine I celje FOTOGRAFIRANJE V ATELJEJU PELIKAN Vabljeni na fotografiranje v muzejski stekleni atelje Josipa Pelikana. Fotografije bomo s sodobnimi fotografskimi tehnikami oplemenitili s pridihom nostalgije. Ker so fotografije lahko odlično darilo, smo pripravili tudi darilne bone! Informacije v odpiralnem času muzeja osebno v muzejski informacijski pisarni ali na telefonski številki (0)3 428 64 28 ter na spletni strani www.muzej-nz-ce.si Modri telefon Plenice za bolne odrasle Občanka, ki je na invalidskem vozičku, sprašuje, kako je s plačilom plenic za opravljanje potrebe. Vprašanje je naslovila na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Omenja, da je močnejše postave in da potrebuje plenice velikosti XL, ki ji jih včasih ni bilo treba doplačevati. Omenja tudi, da prejme od zavoda brez doplačila le plenice L-velikosti, ki so ji premajhne, za XL pa mora doplačati. Kot je izvedela, naj bi bila velikost plenic XL obravnavana kot nad-standardna. Odvisna je od tuje pomoči, od negovalk, ki skrbijo zanjo v okviru storitve pomoč na domu. Več podatkov o sebi v pismu uredništvu ni navedla. Prosi za pojasnilo. Sergeja Travner iz celjske območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije odgovarja: »Zavod ima z dobavitelji medicinskih pripomočkov in lekarnami sklenjene pogodbe, na podlagi katerih lahko zavarovanim osebam izdajajo medicinske pripomočke, ki so predmet pogodbe. Zavarovanim osebam, ki jim je zdravnik izdal naročilnico za določen pripomoček, ga morajo zagotavljati brezplačno, če imajo urejeno obvezno in dodatno zavarovanje. Seveda imajo zavarovane osebe možnost, da se odločijo za boljši izdelek posameznega pripomočka. V primeru, če je cena tega višja od pogodbene cene, zavarovane osebe doplačajo razliko v ceni med dejansko in pogodbeno ceno. V ta namen jim mora dobavitelj ali lekarna dati v podpis izjavo. S podpisom jamčijo, da so se za boljši, nadstandardni pripomoček odločili sami in da so bili seznanjeni z doplačilom. Dobavitelj oziroma lekarna sta dolžna to izjavo arhivirati skupaj z naročilnico, ki je pri nadzorih kontrolirana. Zavarovane osebe imajo poleg drugih medicinskih pripomočkov v primeru inkontinence pravico do pripomočkov, kot so predloge, plenice, posteljne predloge in druge. Ločimo jih po vpojnosti glede na stopnjo inkontinence in glede na velikost. Po velikosti ločimo plenice za osebe z obsegom pasu od 50 do 80 cm, 80 do 100 cm, 100 do 150 cm in otroške. Na tem področju ni bilo nobene spremembe, zato brez dodatnih podatkov, zakaj je gospa doplačala za plenice, žal ne moremo odgovoriti. Predlagam, da se s svojim vprašanjem obrne na naš zavod neposredno, da bomo preverili, ali je dobavitelj zaračunal doplačilo upravičeno.« BRANE JERANKO V spomin Robert Podgoršek (1940-2017) Kapucin br. Robert Podgoršek se je rodil v Mariboru na Studencih 3. julija 1940 in bil krščen kot Slavko v župniji sv. Jožefa 13. julija isto leto. Po osnovni šoli je ob priljubljenem kaplanu br. Metodu Jer-šinu zaslišal Božji klic. Dva razreda srednje šole je končal na kapucinski gimnaziji v Osijeku na Hrvaškem, nato je vstopil k bratom kapucinom v no-viciat. Po enoletnem uvajanju v redovno življenje je 10. avgusta 1958 naredil prve zaobljube in končal gimnazijo v Zagrebu. Po odsluženem vojaškem roku je nadaljeval študij teologije v Ljubljani. 17. septembra 1963 je izpovedal večne zaobljube v redu manjših bratov ka-pucinov, 29. junija 1966 pa bil v mariborski stolnici posvečen v duhovnika. Sprva je bil provincijski tajnik, kmalu (leta 1970) pa je nastopil službo župnika pri sv. Ceciliji v Celju, kjer je ostal do leta 1988, ko je bil poslan za izseljenskega duhovnika v Švico. Po 14 letih dela med zdomci se je vrnil v domovino in do leta 2015 domoval v Škofji Loki. Zaradi zdravstvene nege po težki bolezni je bil začasno preseljen v oskrbo Doma sv. Jožefa v Celju. Br. Robert je bil povsod, kamor je bil poslan, zelo priljubljen. Klub dolgotrajni bolezni se je na svoje duhovniško delo vedno skrbno pripravljal in ljudje so ga radi poslušali. Bil je dober pevec in organizator, predvsem pa vesel in srčen človek, ki je vsakega sprejel kot oče. Kot velik častilec sv. Pija iz Pietrelcine je v Škofjo Loko prinesel njegove relikvije in širil pobožnost njemu na čast. Naj mu sveti Pij izprosi večni mir in veselje pri Gospodu! Bratje kapucini KULINARIKA 37 »Pulled pork« Do sočnega mesa se pride počasi Marinada Za pripravo marinade sem uporabila 3 žličke soli, 2 žlički popra, žličko rdeče paprike in žličko česna v prahu, vse skupaj pa sem zalila z olivnim oljem. Dodala sem še nekaj kapljic vinskega kisa in tabasca. Količino sestavin sicer prilagodimo glede na velikost mesa, ohranimo pa enako razmerje. Meso sem najprej pustila približno uro na sobni temperaturi, nato sem ga premazala z marinado. Moj dragi je medtem poskrbel za pripravo žara. Pripravil ga je za peko in poskrbel, da se ni segrel Dolgo neuslišana želja mojega dragega je bil žar Weber. Kakšna točno je razlika med žari Weber in ostalimi (razen v nekaj sto evrih), ne vem, a medtem ko sem ga kupovala kot darilo za rojstni dan, sem razmišljala o De-sigual torbici, Ugg zimskih in poletnih čeveljcih, Tommy Hilfiger bulerjih in se sprijaznila, da je Weber med žari kot ■ Louis Vuitton med čevlji. Tako srebrn žar Weber zdaj kriM najin balkon, čevapčiči pa mi počasi _ gledajo že iz ušes. Zima? Kakšna zima neki, vedno je čas, da človek da nekaj na žar, pravi moj dragi. In tokrat sva pripra-ljala »pulled pork«, torej natrgano svinjino. »Pulled pork« pomeni posebno metodo pripravljanja kosa svinjine, ki sicer naj ne bi bil posebej sočen. Peka na nizki temperaturi je počasna, priporočen čas je približno deset ur, najmanj pet. Dobro pripravljeno meso mora biti tako mehko, da ga z lahkoto raztrgamo na manjše kose, *£rav tako mora ostati sočno. Med počasno peko moramo poskrbeti tudi za dimljenje. SpHod med trgovskimi policami Daj mesu čas Takšna peka zahteva čas. Nedelja je zelo primerna za takšen podvig. Meso sva najprej tako, kot je prikazano na fotografiji, pekla tri ure. Nato sva ga zavila v živilsko folijo in pekla še dve uri. Za pripravo »pulled porka« sem potrebovala kos mesa (pol kilograma svinjskih pleč), olivno olje, kis, sol, česen in poper, sladko papriko in tabasco. Pomembna sestavina, ki (žal) še ni naprodaj, je čas! Namig: za dober rezultat je nujno tudi dimljenje. Priporočam les sadnega drevja. Midva sva uporabila les češnje, manjše palčke sva zavila v živilsko folijo, jo predrla in »paketek« položila pod rešetko, na kateri se je peklo meso. »Trganje svinjine« Po petih urah, kar naj bi bila spodnja časovna meja za tovrstno peko, sem meso vzela z žara, ga razvila in s pomočjo vilic raztrgala na manjše kose. 38 INFORMACIJE У MRZEL D VROČI D PETEK, 15.12. ANSAMBEL f** GADI od 17:00 do 19:00 SOBOTA, 16. 12. CHALLE SALLE IN NIPKE ob 17:00 SOBOTA, 16. 12. _ ZAUPAJ BOŽIČKU SVOJE ŽELJE SOBOTA, 23.12. ISAAC PALMA ob 16:00 OD 29. 12. DO 31. 12. XX L DOŽIVETJE I ^RazstavaXXL figur iz balonov. Več na: celje.planet- NEDELJA, 17.12 DUNKING EVILS od 14:00 do 16:00 OD 23. 12. DO 24. 12 BREZPLAČNA VOŽNJA Prejmi svoj prvi vozniški izpit. od 9:00 do 17:00 ŽIVALSKI SVET 39 Ali svojemu psu čistite zobe? Tudi mačke lahko imajo težave zaradi zobnih oblog Saj veste, da je zdravje vaših zob tesno povezano z vašim splošnim zdravstvenim stanjem? Slabo stanje ustne votline je pomemben dejavnik tveganja za razvoj ali poslabšanje bolezni, kot so sladkorna, revmatizem, vnetje srčne zaklopke, vnetje žil ... Enako velja za vaše hišne ljubljenčke. Tudi pri njih je dobro zdravstveno stanje ustne votline izjemno pomembno za zdravje. Vnetje obzobnih tkiv ne vodi le do izgube zob, ampak lahko povzroči tudi težave s srcem, z ledvicami in jetri. Kot pravi veterinarka Nataša Horvat Leskovar iz Veterinarske bolnice Šentjur, so pri psih posebej ogrožene manjše pasme, a zobna higiena je pomembna za vse pse in tudi za mačke. Najbolje je, če začnemo žival navajati na ustno higieno čim prej. Postopno privajanje Začnemo lahko s preprosto krpo grobega materiala ali z gazo, ki si jo ovijemo okoli prsta. Nikar ne pozabimo kosmatinca pohvaliti za pridno sodelovanje! Ko se navadi na krpo, lahko nadaljujemo z zobno ščetko, narejeno posebej za živali. Tudi ta je na začetku lahko naprstna. To je dobra metoda tudi za starejše živali, ki niso navajene dotikanja zob in ustne votline. Pomembna je tudi uporaba encimske zobne paste za živali. Ta ima okus po piščancu, tuni ..., razgrajuje obloge in odstranjuje bakterije. Zobe je dobro čistiti vsak dan ali vsaj trikrat Med prehranjevanjem se na površini zob nabirajo mehke zobne obloge. Če jih ne očistimo, se nanje naberejo minerali iz sline in tako nastanejo trde obloge, ki jim pravimo zobni kamen. Spoznamo ga po rjavkastih ali rumenkastih plasteh na zobeh, ki se jih ne da odstraniti s ščetkanjem, z drgnjenjem s krpicami ali s praskanjem z nohti. Zobni kamen nato prodira pod dlesen in tam nastanejo žepki, kjer se lahko bakterije namnožijo. Bolezen se nato širi naprej v tkivo ob zobu ali v krvni obtok. Zobni kamen se pojavi kar pri 90 odstotkih psov že po tretjem letu. Ogrožene so zlasti manjše pasme. Čiščenje zob je zato pomembno že od malega. Enako velja za mačke. Poleg higiene, ki je najpomembnejša, je psom in mačkam dobro omogočiti, da jedo tršo hrano. Pomagajo tudi posebne igrače. tedensko, svetuje veterinarka in meni, da je pri mačkah to malo težje, ker niso tako vodljive kot psi. »Treba je imeti veliko potrpljenja, navajanje na čiščenje mora biti postopno. Najprej s prstom masiramo dlesni, nato preidemo na mehko naprstno ščetko in uporabimo pasto, šele kasneje zobno krtačko.« Možnosti za grizenje V ambulanti se Nataša Horvat Leskovar največkrat srečuje z vnetjem obzobnih tkiv različnih stopenj, z zobnim kamnom in s parodon- Do konca decembra bodo v Veterinarski bolnici Šentjur opravljali brezplačne preventivne preglede zobovja hišnih ljubljenčkov in svetovali o negi ustne votline. Za kunce so zobje najpomembnejši za nemoteno prehranjevanje. Če jim zrastejo preveč, lahko povzročijo poškodbe ustne votline, otežujejo prehranjevanje in zaradi tega lahko kunci celo nehajo jesti ter poginejo. Zobe si najbolj obrabijo z žvečenjem sena, ki ga morajo imeti ves čas, zato ne smemo pretiravati z briketi, ker so energetsko bogati in potem kunci ne žvečijo toliko sena. talno boleznijo, ki je najhujša oblika vnetja. Včasih mora zaradi tega kakšen zob tudi izdreti. Prehrana ima najpomembnejšo vlogo pri nastanku teh vnetij, saj živali jedo veliko mehke in lepljive hrane, ki povzroča zobne obloge in zobni kamen. Lastnik lahko opazi rdeče ali krvave dlesni, morda otekline. Žival je lahko bolj občutljiva na dotik gobčka, morda se ga boji odpreti ali zapreti, ima neprijeten zadah, manj je, škripa z zobmi ... Poleg higiene, ki je najpomembnejša, je psom in mačkam dobro omogočiti, da čim več grizejo, da jedo tršo hrano, ponudite jim lahko na primer kos surovega mesa ali posebne brikete, ki so namenjeni za preprečevanje težav z zobmi. Obstajajo tudi pri-boljški s sestavinami za čiščenje zob in igrače, s katerimi odstranjujejo obloge. Kupiti je mogoče tudi posebne dodatke k hrani, ki pomagajo odstranjevati obloge. Kosti za pse niso primerne, saj jim lahko poškodujejo zobe in tudi za prebavo niso priporočljive. Lahko pa dobijo kupljene nadomestke kosti. Ultrazvočno odstranjevanje Ko se na zobovju pojavi zobni kamen, ga z zobno ščet-ko ne moremo več odstraniti in takrat je treba žival peljati k veterinarju na ultrazvočno čiščenje. Kopičenje zobnih oblog namreč vodi do nastanka parodontalne bolezni in posledično izgube zob. Veterinar opravi poseg v splošni anesteziji, ki ni dolgotrajna, saj poseg ne traja dolgo. Pred posegom ponavadi opravi še pregled, da se prepriča, ali je žival zdrava in pripravljena na poseg. Pred tem je priporočljivo opraviti pregled krvi. Če bolezen že močno napreduje, je treba kakšen zob tudi izpuliti. Po čiščenju zobe veterinar tudi spolira. Če po tem posegu lastnik ne čisti redno zob svojemu ljubljenčku in si ne pomaga z ustrezno hrano, se lahko začne zobni kamen spet nabirati. TC. foto: GrupA LASKA PIHALNA GODBA .J»J|==» 1862 45. tradicionalni Božično-novoletni koncert Laške pihalne godbe in Mažoret Laško 27. december 2017 ob 18.00 uri Dvorana Tri lilije Laško 40 PODLISTEK / BUKVARNA Christiane V. Felscherinow in Sonja Vukovic: Jaz, Christiane F., kljub vsemu življenje ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Razglednica: Gruss aus Rohitsch Sauerbrunn. Poslana leta 1898. Pozdrav iz Rogaške Slatine www.kamra.si kamra Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Rogaška Slatina je bila v 19. stoletju pomembno zdravilišče, ki je s svojimi zdravilnimi vrelci mineralne vode in lepo urejenim parkom ter sprehajalnimi potmi v okolici privabljalo goste od blizu in daleč. V želji po ohranjanju slikovnih spominov na bogato kulturnozgodovinsko preteklost zdravilišča v Rogaški Slatini v okviru domoznanske dejavnosti Knjižnice Rogaška Slatina precej pozornosti namenjamo zbirki starih razglednic. Dandanes naša zbirka obsega več kot devetsto razglednic, natisnjenih ali poslanih med letoma 1891 in 1945. Najdragocenejši del zbirke predstavljajo litogra-fije iz t. i. »zlate dobe« razglednic. Nastanek razglednic Do nastanka razglednic je prišlo postopoma. Najprej je nastala dopisnica. Prvo idejo zanjo je dal pruski poštni svetnik Ernst Heinrich Wilhelm Stephan (1831-1897) leta 1865, vendar predlog v Prusiji ni bil sprejet. Štiri leta kasneje, 1. oktobra 1869, je dunajska poštna uprava na predlog dr. Emanuela Hermanna, profesorja nacionalne ekonomije na vojaški akademiji v Wiener Neustadtu, izdala prvo uradno dopisni- co na svetu »Korespondenz - Carte«, slovensko najprej pimenovano kot »listnica«, po letu 1873 pa se je zanjo uveljavilo poimenovanje »dopisnica«, ki ga uporabljamo še dandanes. Na sprednji strani je imela prostor za naslov in znamko, ki je bila sprva kar natisnjena, na zadnji strani je bil prostor za sporočila (ustni vir: Karlin, 2016). Da bi nekoliko popestrili enoličnost dopisnic, so tiskarji začeli dodajati sprva po en motiv v vogal dopisnice, kasneje po več. Slike so začeli povečevati. Ko je slikovni del nazadnje zasedel celotno sporočilno stran dopisnice, je ta postala sprednja stran razglednice. S tem se je spremenila tudi naslovna stran. Na naslovni strani so pogosto natisnjene opombe »Nur für die Adresse« ali »Samo za naslov« (ustni vir: Karlin, 2016). Najstarejše razglednice naj bi nastale že v 80. letih 19. stoletja. O njihovi zgodovini in razvoju so pisali že mnogi, med drugimi dr. Walter Lu-kan in Primož Premzl. Slednji šteje za prvo slovensko razglednico z upodobitvijo Rogaške Slatine, poslano leta 1889, vendar zaradi sličice na naslovni strani ni čisto prava razglednica. Se nadaljuje ... MAJA MOHORIČ, Knjižnica Rogaška Slatina ALBUM S CELJSKEGA Na promenadi po Aleksandrovem trgu, 1938 Slavka Agrež (por. Ške-delj) na levi in Heda Potekal (por. Lončarevič), prijateljici in sodelavki pri celjskem veletrgovcu Stermeckem, na sprehodu po Aleksandrovem (danes Krekovem) trgu v Celju. V objektiv ju je s hotelom Evropa v ozadju 24. aprila 1938 ujel celjski fotograf Josip Pelikan, in sicer na mestu, kjer je nastalo še mnogo njegovih fotografskih motivov z znanimi Celjani. Vir: osebni arhiv, prispeval: Rudi Škedelj, rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, INFO: Srečko Maček 03-426-17-36, vir: www.ka-mra.si, Album Slovenije -osebni spomini 20. st. Medijski pokrovitelj: Novi tednik novi tednik »In nato bom umrla« Za razliko od izjemno priljubljenih knjig o Harryju Pot-terju v današnjem času je bila knjiga Mi, otroci s postaje Zoo, ki je rušila vse rekorde branosti pred 40 leti, spisana po resničnih dogodkih. Po desetletjih od izida te pretresljive zgodbe o nemški najstnici, zasvojeni s heroinom, je Christiane poiskala mlada študentka novinarstva in jo spodbudila k nastanku te »nadaljevanke«, ki je dokaj tragična. Christiane še vedno živi od zaslužka, ki ji ga je prinesla prva knjiga. Živi skromno in varčuje na vsakem koraku. Žal je njeno življenje en sam vlak smrti, ki jo ves čas življenja vozi gor in dol, malo naravnost in spet sunkovito v ovinek ter z glavo navzdol. V knjigi opisuje svojih nekaj let srečnega življenja v Grčiji, pripoveduje o tem, kako je pristala in preživela v zaporu, in o svojem ameriškem obdobju, ko je srečevala znane glasbenike, in končno o edini svetli točki svojega življenja, kot sama pravi, o rojstvu in odraščanju sina Phillipa. Nobena od postaj v njenem življenju ni bila povsem nezaznamovana z mamili ali njihovimi nadomestki. Tudi ko ni uživala drog, je hodila po dnevne odmerke metadona. Zdaj ima Christiane, ki še vedno živi v Berlinu, najagresivnejši tip hepatitisa C. Zdravljenje zavrača in ceni prav vsak dan, ki ji je še namenjen. Če je bila prva Christianina knjiga na seznamu obveznega čtiva za nemške otroke, si tudi druga zasluži takšno uvrstitev. Je huda streznitev za vse tiste, ki menijo, da če drogo poskusiš samo enkrat, še nisi odvisen. Ker je ne poskusiš samo enkrat. MRL O avtoricah: Christiane Vera Felscherinow se je rodila leta 1962. Oče je bil pogosto nasilen alkoholik, mati je bila veliko odsotna. V skupini starejših prijateljev je Christiane pri 12 letih poskusila heroin, pri 14. letih se je na berlinski železniški postaji že vdajala prostituciji. Ko je v nekem primeru na sodišču nastopila kot priča proti pedofilu, sta jo novinarja revije Stern nagovorila k sodelovanju pri pisanju knjige Mi, otroci s postaje Zoo. Neprizanesljivi opisi narkomanske scene v Berlinu so bili resno opozorilo takratni družbi, ki si je pred naraščajočim uživanjem drog še vedno zatiskala oči. Knjiga je bila prevedena v številne jezike, avtorica še danes živi od avtorskih pravic. Sonja Vukovic je nemška novinarka, hči Srba in Nemke. Po več kot 30 letih je poiskala Christiane in jo prepričala, naj spiše nadaljevanje zgodbe. BRALCI POROČEVALCI 41 Bazar v okviru mednarodnega projektnega srečanja Namenili smo ju otrokom in staršem Vrtca Dobrna ter vsem občanom Dobrne. Predstava je bila priredba legende o Kačjem gradu, ki izhaja iz našega okolja, stojnice pa smo mednarodno obarvali. Beseda bazar je turškega porekla, tako da prevoda nismo potrebovali. Bazar je vseboval tri področja: slovensko, turško in grško. Na stojnicah so bile predstavljene značilnosti sodelujočih držav, tako ga-stronomsko kot tudi učno, saj so jih strokovne delavke Vrtca Dobrna opremile z znamenitostmi, značilnostmi in zanimivostmi držav v obliki igric za otroke. Z obiskom bazarja in predstave smo izredno zadovoljni. Na majhnem prostoru je prišlo do izjemne medkulturne izmenjave, kar je seveda eden od ciljev mednarodnih projektov. Obiskovalci bazarja so se ob stojnicah lahko družili z mednarodnimi partnerji, lahko so degustirali grške, slovenske in turške jedi, razpravljali o navadah, jeziku, iskali podobnosti in razlike v kulturah. Za dobro predstavitev Slovenije so nam na pomoč priskočili tudi v Aktivu podeželskih žena Dobrna in na izletniški kmetiji Pri Minki. Mednarodna udeležba bazarja je v praznično Dobrno prinesla veselje, strpnost, spoznavanje, spoštovanje in razumevanje tako svoje kulture kot tudi drugih kultur sveta. Prav je, da te vsebine otroci spoznavajo že v vrtčevskih letih življenja, kar nam na Dobrni odlično uspeva. KSENIJA ULAGA Tudi majhen vrtec je lahko velik glede na področje, ki ga obvladuje. S to trditvijo se lahko pohvalimo tudi v Vrtcu Dobrna, ki je del vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Dobrna. Imamo osem skupin otrok in pripadajoče strokovno osebje. Ker smo dokaj mlad kolektiv, se radi podajamo na področja, ki nam predstavljajo izzive. Eno od teh področij je mednarodno sodelovanje. Tako je vrtec letos kot koordinator vpet v mednarodni projekt Doll has a Soul (DHS) skupaj s predšolskimi organizacijami iz Grčije in Turčije. Cilj našega projekta je povezati lutko in matematiko ter ob dejavnostih krepiti matematične kompetence otrok, starih od treh let do vstopa v šolo. V zadnjem tednu novembra smo v Vrtcu Dobrna gostili projektne partnerje na prvem projektnem srečanju. Poleg dela, ki omogoča uspešno koordiniranje projekta, smo gostom omogočili tudi spoznavanje Slovenije z vsemi čutili, kot se to za vrtec spodobi. Z vodenimi ogledi smo jim predstavili Dobrno in Celje ter jim postregli pristno, domačo slovensko hrano. V torek, 28. novembra, smo v okviru projektnega srečanja pripravili tradicionalno Želodkovo praznično popoldne, ki je zajemalo bazar z lutkovno predstavo strokovnih delavcev Vrtca Dobrna z naslovom Kačja princesa na Kačjem gradu. Tradicionalni božično-novoletni bazar Prva decembrska sobota je ponovno zaživela v luči medsebojnega sodelovanja, prijateljstva, dobrote in dobre volje. In s tem ne mislim na slavnostni prižig novoletnih lučk v središču Celja v popoldanskih urah, temveč na tradicionalni božično-novoletni bazar III. OŠ Celje, ki se je po nekajletnem premoru ponovno vrnil v njene prostore. Veliko množico staršev, starih staršev, nekdanjih sodelavcev in učencev ter drugih gostov je v uvodu s pesmijo pozdravil šolski pevski zbor in kmalu so hodniki v šoli postali premajhni za vse, ki so si prišli ogledat, kaj vse so ustvarili naši učenci. Pod mentorstvom naših učiteljev so bili ponovno zelo domiselni in ustvarjalni, zato je lahko vsak obiskovalec našel kakšno zanimivo darilo in ga v zameno za prostovoljni prispevek odnesel domov - zase ali za koga drugega, ki bo deležen majhne pozornosti v prihajajočih prazničnih dneh. Učenci in starši so z mentorji poskrbeli tudi za praznično okrasitev oken in hodnikov šole, ki bo v času do novega leta spominjala na bližajoče praznične dni. Mnogi starši so že dolgo pred delovno soboto živeli za bazar, saj se jih je veliko odzvalo vabilu in so prostovoljno prispevali izdelke, ki so jih učenci ponujali na stojnicah. Mame, babice in učenci so letos že oktobra zavihali rokave in pripravili največjo stojnico na šoli, stojnico »mamic«, ki se je kar šibila pod različnimi dobrotami in darili. Veseli in ponosni smo, da se je toliko staršev odzvalo vabilu Mateje Pavšer in da so skupaj s svojimi otroki preživljali čas bodisi doma bodisi v šoli in skupaj ustvarjali izdelke za bazar. Trud in delo, ki smo ga skupaj vložili v sobotni dogodek, so najlepše poplačali vsi, ki so se odzvali vabilu na bazar. Darovi obiskovalcev bodo postali del sredstev šolskega sklada, iz katerega bomo otrokom nudili pomoč. Iskrena hvala vsem, ki so s Sanjo Marcen Cvahte, organizatorko letošnjega bazarja, omogočili čarobno soboto, katere namen je bil preprost: prižigati luči. In to ne katerihkoli, temveč luči v očeh in srcih prijateljev, sorodnikov, otrok, znancev in vseh, ki živimo in delamo v naši šoli. Želim, da bi v bližajočih prazničnih dneh našli pot do čim več lučk v srcih vseh, ki so vam dragi, kot tudi tistih, ki jih morda ne poznate, a veste, da potrebujejo vašo pomoč. Največkrat zadostujejo že prijateljski pozdrav, stisk roke, objem in lepa beseda. Hvaležni smo za dar prijateljstva in vam v prihajajočem letu želimo vse dobro. ALEKSANDER VERHOVŠEK, ravnatelj III. OŠ Celje Koliko dijaki poznajo generala Rudolfa Maistra? V četrtek, 23. novembra, so na I. gimnaziji v Celju pripravili kviz o generalu Rudolfu Maistru. Sodelovalo je šest slovenskih gimnazij: s Poljan, Ptuja in iz Kranja, Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik, Prva gimnazija Maribor in šola gostiteljica. Kviz je postal tradicionalen in ga vsako leto na državni praznik, na dan Rudolfa Maistra, organizira ena od gimnazij. Letos je organizacijo prevzela I. gimnazija v Celju v sodelovanju z Društvom generala Maistra Celje. Tekmovalci z mentorji so si ogledali Pokrajinski muzej Celje in staro mestno jedro. Po ogledu je sledil kratek kulturni program. Pred začetkom kviza sta goste, mentorje, profesorje in dijake, nagovorila ravnatelj I. gimnazije v Celju dr. Anton Šepetavc in predsednik Društva generala Maistra Celje Uroš Arnuš. Tekmovalci so pokazali odlično poznavanje življenja in delovanja enega najpomembnejših Slovencev 20. stoletja, v preteklosti žal večkrat pozabljenega. Tudi danes ugotavljamo, da je ta veliki rodoljub, ki je odločilno pripomogel k ohranitvi slovenske severne meje, v javnosti premalo znan. S prireditvami, kot je kviz med mladimi, krepimo domoljubje, narodno zavest in sporočilnost generala Rudolfa Maistra. Po kvizu je predsednik Društva generala Maistra Celje Uroš Arnuš tekmovalcem in mentorjem podelil priznanja ter spominska darila. Prvi so bili dijaki s Ptuja, drugi Celjani in tretji Kamničani, sledili so Kranjčani, gimnazijci s Poljan in iz Maribora. Pred slovesom so se mentorji dogovorili, da bo kviz leta 2018 gostila Gimnazija Kranj. SP, foto: JPZ 42 BRALCI POROČEVALCI Podžupanja sprejela starše z novorojenčki Zaradi odsotnosti župana Občine Braslovče Branimirja Strojanška sta sprejem za novorojence, rojene od 1. maja do 31. oktobra letos, in njihove starše pripravili podžupanja Danica Tanjšek in svetovalka za družbene dejavnosti Renata Marovt. V Občini Braslovče pripra- tos, ki so ga pripravili v avli vijo letno dva takšna spreje- doma kulture v Braslovčah, ma. Tokratnega, drugega le- se je udeležilo 23 novorojen- cev s starši. Med novorojenčki sta bila tudi dvojčka, in sicer Luka in Aleks Kronovšek. Skupno je bilo od januarja do konca oktobra letos obdarjenih 38 otrok. Zbrane je nagovorila pod-županja Danica Tanjšek. V nagovoru je otrokom zaželela vse dobro na njihovi življenjski poti, brezskrbno otroštvo, da bi postali odgovorni in ponosni občani ter državljani. Staršem je zaželela čim več lepih trenutkov pri rasti in vzgoji otrok. Starši ob rojstvu otroka prejmejo enkratno denarno pomoč v višini 126 evrov, otroci pa so prejeli še slikanico in igračko. TT Čebelice V petek, 17. novembra, smo imeli učenci POŠ Tabor že 11 tradicionalni slovenski zajtrk: kruh z maslom in medom, skodelico mleka in jabolko. Nato smo imeli eko dan. Vsi učenci od 1. do 9. razreda smo se zbrali v jedilnici šole in navdušeno zapeli čebelarsko himno ob spremljavi harmonike Nejca Zupana. Učenci 3.b-razreda smo ob glasbi plesali in iz odpadnega materiala ter barvnega papirja izdelovali čebelice. Nato smo se peš odpravili v Ojstriško vas. V čebelarskem muzeju Pepe-lovih nas je prijazno sprejela Svet zavoda Osnovne šole Glazija, Oblakova ulica 15, 3000 Celje, na podlagi 58. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - UPB, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 47/15, 46/16 in 49/16 - popr.) in sklepa 1. redne seje Svet zavoda Osnovne šole Glazija z dne 28. 9. 2017 razpisuje delovno mesto ravnatelja/ravnateljice Kandidat/-ka mora za imenovanje na mesto ravnatelja/-ice izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 -popr., 65/09 - popr., 20/11 in 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 2/15 Odl. US: U-l-269/12-24 in 47/15, 46/16 in 49/16 - popr.). Kandidati/-ke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predvideni začetek dela je 1. 9. 2018. Delo na delovnem mestu ravnatelja/-ice se opravlja polni delovni čas. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 let. Za čas mandata bo z njim/njo sklenjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu ravnatelja/-ice. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev: - dokazilo o izobrazbi, - dokazilo o pridobljenem nazivu, - dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu, - dokazilo o opravljenem ravnateljskem izpitu, - opis delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, - potrdilo iz kazenske evidence ministrstva za pravosodje -ne sme biti starejše od 30 dni, - potrdilo sodišča, da oseba ni v kazenskem postopku -ne sme biti starejše od 30 dni, - program vodenja zavoda za mandatno obdobje, - kratek življenjepis (neobvezno), pošljite v desetih dneh po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda Osnovne šole Glazija, Oblakova ulica 15, 3000 Celje, z oznako »Prijava na razpis za ravnatelja/ravnateljico«. Vloga bo štela za pravočasno, če bo še zadnji dan roka s priporočeno pošiljko oddana na pošto. Prav tako lahko pisne prijave oddate osebno v tajništvu šole. Kandidati/-ke bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli/-e v zakonitem roku. Svet zavoda Osnovne šole Glazija, Celje Koncert pedagogov Sneg nas je razveselil na zadnji novembrski dan, naznanil praznični december, Glasbena šola Celje pa je knežjemu mestu s Tradicionalnim koncertom pedagogov odprla vrata v prihajajoče praznične dni. V uvodu je ravnatelj glasbene šole Simon Mlakar naznanil poseben jubilej, ki ga bomo obeležili v prihodnjem letu - 110 let javnega glasbenega izobraževanja v Celju. V ta namen so dijaki, ki obiskujejo program medijski tehnik v Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije ŠC Celje, ustvarili in izbrali jubilejni logotip, ki bo poleg vseh prireditev zaznamoval leto 2018. Izbran logotip je delo dijakov Oskarja Kandare in Maše Klopčič. Potem je zazvenela glasba. V prvem delu so se predstavili pedagogi solisti in v komornih zasedbah, prisluhnili smo krstni izvedbi nove slovenske skladbe in rokovsko obarvanim ritmom. Edinstven orkester pedagogov Glasbene šole Celje z gosti, zasedbo A vista, je v drugem delu z izvrstnim in zahtevnim programom presegel pričakovanja. Kot solisti so navdušili Petra Arlati Kovačič (violina), Jaka Kopač (saksofon), Aljoša Jurkošek, Boštjan Jager, Dejan Podbregar, Rok Pelc, Miran Majcen (trobente), orkester pa sta mojstrsko vodila dirigenta Bojan Logar in Matjaž Brežnik. Predstavili so se s priredbo mogočnega skladatelja Mussorgskega, zazveneli so v ritmih valčka, džeza in bluesa, manjkala ni niti koračnica, vrhunec pa je orkester zagotovo dosegel z znamenitim Riverdanceom. Po takšnem koncertu, kot smo mu bili priča zadnji novembrski dan tega leta, se lahko resnično veselimo novih glasbenih poslastic, s katerimi nas Glasbena šola Celje že vrsto leto razveseljuje. Tradicionalni koncert pedagogov šole polni dvorano Narodnega doma v Celju, vsako leto znova pa se izkaže kot vrhunski glasbeni dogodek. ML Igra s sporočilom V domu krajanov v Zagorju so nam člani gledališke skupine Senovo predstavili igro domačega avtorja Avgusta Fabjančiča Amerikanski dolarji. Da, pohlep po denarju nikoli ne mine, zanj bi marsikdo naredil vse, tudi srečo lastnih otrok bi zamenjal za denar! Resnično zelo zanimiva igra, vredna ogleda. Škoda le, da je bilo premalo gledalcev. MARIJA KRAČUN BRA LCI POROČEVALCI 4-3 Mira Pepel. Veliko zanimivega nam je povedala o življenju čebel in predstavila čebelarske pripomočke. Posladkali smo se s slastnimi domačimi medenjaki. Ob odhodu je vsak prejel v dar še medeno čebelico. Hvala, gospa Mira. Bilo je poučno in medeno slastno! Učenci 3.b-razreda z razredničarko Darjo Savinek Devetdeset let Marije S kale 21. oktobra je v Debru priLaškem praznovala okrogli jubilej Marija Skale. Poročila se je z želez ničarjim Jožetom in rodilo se jima je devet otrok. Kljub težkim časom in eni plači je Marija lepo vzgojilavs eh devet. Zdravje ji malo nagaja, a še vedno je čila in ima dober spomin, tudi pošali se radi. Praznovala je s svijimi domačimi. Nanjo niso pozabili niti sosedje in prijatelji ter nekdanji predsednik kluba Vrtiljak polk in valčkov Stane Krajnc. Vsi so jiprišli voščit. Zaželeli so ji veliko zdravja, ki ga najbolj potrebuje. ZVONKA ZUPANC M aj da in IM arjan PE"tanz novo zgoščenko Neliko dvorano Ipavčeve-ga kulturnega centra Šentjur smev petik,17. novembra, napolnili ljubitelji petja Maj-dein Marjana Petina. Ko oo se prižgale odrske luči in so se zaslišali zvoki prvo skladbe Somebody bigger than you and I je dvorano zaobjel žametvn, ušesa božajoč Majdin glas. V soju žarometov sejije v pesmi pri-drožil še »mister basman« s svojim globokim basom. Nju-nepeomi so bile in so sposo-čilne, sedejo v ušesa in srce. Gospele in spirituale s svoje nove zgoščenke sta zapela v izvirnem angleškem jeziku, a njuna napoved v slovenščini je zajela bistvo besedila. Na odru so se jima pridružili glasbeni prijatelji iz 5+band, s katerimi Marjan v zadnjem času prepeva. S svojimi vokali so popeitrili zvok gospela. Marjan in Majda sta poskrbela še za presenečenje inzapelaz odličnim gostom, pianistom Petrom Westom iz Londona. Program je z izbranimi besedami povezo- O arhitekturi in zgodovini Celja V nedeljo, 3. decembra, se je v Celju končali 16. Mednarodna grafična delavnica na temo Arhitektura in zgodovina Celja. Na delavnici so sodelovali profesorici likovne kulture Mateja Rusak in Ivana Ste-pan Kauzlarić iz Varaždina, študentka Likovne akademi- je Beograd Andrea Miljanić s Cetinja in akademski slikar Nikolaj Penkov iz Menta-ne v Bolgariji. Do zdaj je na mednarodnih grafičnih delavnicah sodelovalo 58 avtorjev iz 16 držav, nastalo ea ji1 več kot 300 unikatnih grafik na tomo arhitekture in zgodovine Celja. Kot vsako leto je ustanovitelj in vodja delavnice Mi-hailo Lišanin tudi letos je koncert, lahko ob zvokih go-spela in spirituala uživate ob novi zgoščenki. Majda in Mar- vala Marijana Kolenko. Po bučnem in dolgem zadnjem aplavzu sta morala Majda m Marjan končatičaroben večer z legendarno pesmijo Pelji me na tisti kraj. Za inštrumental-no spremljavo sta poskrbela 5+band in Peter West. Po koncertu smo se gledalci in nastopajoči družili ob dobrotah,za katere so z vso ljubeznijo do njune glasbe poskrbeli člani in članice Kluba prijateljev glasbe Majde in Marjana Petana. Majda in Marjan Petan sta nam pričarala čaroben večer duhovne glasbe, gospela in spirituala. Vsi, ki ste zamudili Iz delovnega procesa udeležencem predstavil arhitekturo, zgodovino ter muzeje in znamenite točke Celja in Ljubljane. V mirnem okolju in ob prijaznih gostiteljih v Domu sv. Jožefa na Jožefo-vem hribu je nastalo novih 20 grafik, ki bodo zanamcem predstavljale sedanje Celje in življenje v njem. Čeprav je 16 let relativno kratko časovno obdobje, so nekatere nastale grafike že dokument sprememb v arhitekturi celjskih ulic in trgov, kot so Krekov in Glavni trg, Stanetova ulica ... Srečanje umetnikov s Celjem vnaša tudi v njihovo delo čutenje utripa ter arhitekture, kar grafikam daje dodatno umetniško vrednost. Glede na nova arheološka odkritja in veliko arhitekturnih artefaktov ter vedut v Celju ni bojazni, da bi zmanjkalo materiala za naslednjih nekaj generacij grafikov in za njihovo ustvarjanje. ML jan sta jo izdala pod naslovom Take my hand. TATJANA OPREŠNIK Nagradm natečaj kzbOramo naiaepškadventni venček Bliža se adventni čas, ko bomo bivalne prostore polepšali z adven-tnimvenčkom, na katerem morajo biti štiri svece,ki ponazarjajo štiri tedne pred božičem. Pošljite nam fotografijo adventnega venčka, ki ste ga izdelali sami. Vsak teden bomo izbrali fotografijo najlepšega do takrat prispelega adventnega venčka in jo objavili. Lastnika zmagovalnega venčka bomo razglasili21. decembra in ga tudi nagradili. Vaše fotografije pričakujemo do 18. decembra na naslov tednik@nt-rc.si ali Prešernova ulica 19,300t Celje. Vabljeni k sodelovanju! Nagrade, bone v različnih vrednostih, podarja podjetje OBI 1. nagrada: 150 evrov 2. nagrada: 100 evrov 3. nagrada: 80 evrov GDH3H 44 MLADI ZA MLADE Praznični odtenki naše šole Čar božiča je v sproščenosti človeka, obdanega s kontrastnim zimskim vremenom ter toplino bližnjih. Je čas, ko se človekova ustvarjalnost v prazničnem vzdušju izlije »skozi« darove, ki smo jih pripravljeni deliti z okolico. Seveda ni pomemben namen ustvarjenega, temveč užitek v ustvarjanju. V šoli takšne velikosti, kot je naša, je seveda duh božiča še kako prisoten, saj smo kot majhna družina. Tako smo se zaprli v toplino šolskih prostorov in začeli ustvarjati v različnih delavnicah pod okriljem profesorjev in dijakov. Navdušenje je bilo opazno v vseh delavnicah od peke kruha, peciva, plesa, izdelovanja voščilnic, venčkov, pletenja do ličenja. Takšen odklop je seveda še kako dobrodošel sredi natrpanega konca prvega šolskega polletja. Seveda tudi brez predavanj ni šlo, a so bila ta sproščena ter zelo zanimiva in informativna. Takšni dnevi, kot so ta, so dobrodošli v tem času, saj nas lahkotno vodijo skozi natrpane urnike do prazničnih dni, ki jih že zdaj, obdani z okrašenimi hodniki, nestrpno pričakujemo. ANDRAŽ ŽUČKO, foto: MATEJ VERBUČ OTROŠKI VRTILJAK 45 Glasbena skupina Vrtca Zarja zna zaigrati tako stare slovenske popevke kot otroške pesmice ... V 39 oddelkih Vrtca Zarja je več kot 700 otrok, ki jim decembra zaposleni pričarajo praznična doživetja. Tako so malčki čakali na prihod Sneguljčice in palčkov. V ^ "V I V ■ t • Cas za praznična doživetja V Vrtcu Zarja, enoti Mehurček, so Sneguljčica in palčki otroke popeljali v veseli december V vseh petih enotah celjskega Vrtca Zarja so se priprave na praznični december začele že konec oktobra. »Praksa je takšna, da se vsaj trikrat na leto povežemo in priprave na december so prva taka skupna točka v šolskem letu,« pravi ravnateljica Zarje Matejka Kobal. Skupaj izberejo pravljično zgodbo, ki otroke spremlja med pripravami na praznovanje in decembrske dni. Letos so izbrali Sneguljčico in jo postavili v sodoben čas. Otroke je s svojimi palčki pozdravila tudi na otvoritveni prireditvi veselega decembra v enoti Mehurček v Dečkovem naselju. Pravljični junaki so tisti dan otrokom razdelili zajtrk, nato so se v skupnem prostoru na prireditvi srečali malčki vseh starosti. Po pozdravu Sneguljčice so prisluhnili Glasbeni skupini Vrtca Zaria, v kate- ri nastopajo strokovni delavci vrtca, ki igrajo različna glasbila in pojejo. Pričarali so praznično vzdušje in otroci so na koncu zaplesali v družbi palčkov. Kar težko je bilo oditi nazaj v igralnice in se lotiti običajnih aktivnosti. Sneguljčica jih spremlja vse dni V minulih dneh so otroci izdelovali praznične okraske, strokovni delavci pa so jim pripravili gledališko in lutkovno predstavo z liki iz omenjene pravljice. Ti spremljajo otroke med igro in pogovori v igralnicah, zato je doživljanje pravljice tako še bolj "ionom, nam snnm^« Г>ГчЛГ> OD\ globoko, pravi Ko-balova in dodaja, da so izkušnje pokazale, da so med otroki klasične pravljice še vedno najbolj priljubljene. Bistvo vsega decembrskega dogajanja v vrtcu je omogočiti otrokom doživljanje prazničnih vsebin in razvoj socialno-čustvenih kompe-tenc, pojasnjuje ravnateljica. »Ni nujno, da vedno kaj izdelujemo, čeprav so otroci ustvarjalni. Tudi doma večkrat samo hitimo, ko se pripravljamo na praznične dneve, ki potem kar stečejo mimo,« pravi in opozarja, da se otroci največ naučijo, če nekaj doživijo. In doživetij bo v teh dneh še kar nekaj. Od 18. decembra bo enote obiskoval dedek Mraz, ki bo nastopal kot modri mož, ki ne prinese daril, ampak pozitivno energijo. Tudi to je za otroke posebno doživetje. TC foto: SHERPA 46 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Povabilo bralcem Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografije iz preteklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več ... Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografijo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili! Fotografije in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si. Šale Šali nam je poslal Nan-de Jakopič iz Laškega. Na koncertu Žena nagovori moža, naj gre z njo na dobrodelni koncert. Med koncertom ga dregne in mu reče: »Ali slišiš, kako smrči tisti moški, ki sedi pred nama?« Mož: »A samo zaradi tega si me zbudila?« Svinjak Oče in sin se sprehajata po podeželju. Pri nekem kmetu si ogledujeta svinjak in oče pravi sinu: »Vidiš, tista največja pri ograji je prasica.« Sin: »Kaj pa je naredila?« Pismo Mož dobi pismo in ob branju postane zelo zaskrbljen. Žena to vidi in mu reče: »Dragi, kaj je narobe? Povej mi, saj sem tvoja žena in ti vedno pomagam, ko si v težavah. Vse si morava deliti, v dobrem in slabem. Tvoje težave so tudi moje.« »Dobro,« reče mož. »Piše nama ljubica, da sva postala očeta.« Na kolenih »Kako se je nocoj končal tvoj prepir z ženo?« »Po kolenih je prišla k meni.« »Nemogoče! In kaj je rekla?« »Rekla je, naj pridem izpod postelje, sicer bo prišla ona k meni.« Pogovor V avtobusu sedi babica nasproti mladeniča, ki žveči žvečilni gumi. Čez čas mu reče: »Sinko, lahko govoriš, kolikor hočeš, žal te ne slišim.« Dvakrat Potem ko si bolnik opomore, vpraša zdravnika, zakaj ga je dvakrat operiral. Kirurg: »To operacijo sem izvedel prvič in ker so mi vsi čestitali in me trepljali za odlično opravljeno delo, sem moral nekaj narediti še za bis.« Ne deluje Žena je možu pustila sporočilo na hladilniku: »To ne deluje. Vrnila sem se k staršem.« Mož začuden preveri hladilnik. Lučka gori, pivo je hladno. »Ne razumem, kaj tu ne deluje?« Kip Medtem ko se je žena v spalnici stiskala z ljubimcem, je pri vratih zaslišala moža. »Hitro stopi v kot!« naroči ljubimcu in ga premaže s kremo ter pudrom. Ko mož vstopi, vpraša, kaj je to, in žena mu razloži: »Takšen kip sem videla pri prijateljici in mi je bil tako všeč, da sem ga vzela še za naju.« In tako ljubimec preživi dan in noč kot kip. Zjutraj pride mož z zajtrkom in mu reče: »Na, vzemi. Ko sem jaz takole preživel pri sosedi tri dni, nisem dobil niti kozarca vode.« Pipec ga spet seka! V teh dneh je kot priloga nekaterih slovenskih dnevnikov v Savinjski regiji ter lokalnih tednikov izšla letošnja številka satiričnega časopisa Pipec, ki ga že 54 let izdaja celjski aktiv Društva novinarjev Slovenije. »Sekamo ga že od leta 1963!« so zapisali člani uredniškega odbora tega »dominantnega medija v službi smešne resnice«. Pipec se je tudi tokrat na 32 straneh v besedi, sliki in karikaturi na humoren in zbadljiv način lotil lokalnih, a tudi širših družbenih tem ter zbodel tiste, ki so si to zaslužili. »Vrag je odnesel šalo, vse drugo pa so že pred njim pokradli bogovi,« ugotavlja Pipec. REŠITEV SUDOKU 286 5 1 7 2 6 8 4 9 3 8 9 2 5 4 3 7 6 1 6 3 4 9 7 1 2 5 8 3 2 9 6 8 7 1 4 5 7 4 8 1 5 9 3 2 6 1 5 6 3 2 4 9 8 7 2 7 1 8 9 6 5 3 4 9 8 3 4 1 5 6 7 2 4 6 5 7 3 2 8 1 9 ženske moški KJE JE PIŽAMA? JE ŽE VEČERJA? KJE IMAM OBLEKE? KDAJ BO ZAJTRK? KJE JE MAMI? Vse slikovne šale vir: splet 8 4 5 4 9 7 6 7 8 4 9 2 3 8 7 5 1 3 2 5 9 3 6 1 9 3 6 1 4 Koš za odslovljeno tehnologijo Mame smo tiste, ki ponavadi podedujemo takšno ali drugačno tehnologijo, ki naj bi postala zastarela in daleč neprimerna za uporabo, kljub temu da je od nakupa minilo največ dve leti. Če so otroci še premajhni za tovrstne muhe, so naši »dobrotniki« partnerji. Do zdaj sem podedovala že praktično vse. Prvi v vrsti je bil pred leti mobilni telefon. »Le kako lahko živiš s tem staro-dobnikom? Njegov operacijski sistem je zastarel, fotoaparat predpotopen, saj ni čudno, da ti dela zamegljene fotografije,« sem vsak da poslušala, dokler le nisem klonila pod pritiski in sprejela telefon. Fant pa je imel tako upravičeno in prosto pot za nakup novega. Do ušes sem se seveda razveselila tipkovnice. Tudi njegov odslužen namizni računalnik je na moji pisalni mizi zamenjal mojega zvestega računalniškega prijatelja, ki sploh ni bil še tako star, le po zmogljivosti naj bi krepko zaostajal. Podedovala sem prav tako prenosni računalnik, zunanji disk, USB-ključek, zvočnike, celo skoraj povsem nov računalniški zaslon. Z vsem sem bila popolnoma zadovoljna, kako le ne bi bila, saj sem za ceno kinovstopni-ce prejela skoraj nove tehnološke pripomočke. Res je, da so občasno tudi na takšen ali drugačen način ponagajali, a nič posebno resnega. Kljub vsemu bi kdaj z veseljem postala lastnica kakšnega novega kosa, ki bi si ga ob večerih ogledovala po spletnih trgovinah, ga primerjala z drugimi in ga naposled le kupila pri najugodnejšem ponudniku. Pri delu za računalnikom so moj nepogrešljiv pripomoček slušalke. Moje stare dotrajane že dolgo niso več služile svojemu namenu. Brskala sem po spletu in iskala nove. Na eni izmed spletnih strani sem našla ravno pravšnje zame. Prepričale so me v vseh pogledih, njihova slabost je bila le visoka cena. Odločila sem se, da jih še ne kupim. Čez nekaj dni sem na svoji pisalni mizi zagledala fantove slušalke. »Naročil sem si nove, ti lahko imaš moje, če želiš,« mi je odstopil dobro leto stare slušalke, s katerim naj bi bil sicer precej zadovoljen. V mislih sicer malo razočarana sem jih seveda vzela in se že sprijaznila, da mi nove tehnološke reči preprosto niso usojene. Naslednji dan je po pošti prejel nove slušalke, točno tiste, ki so me nedavno navdušile, česar seveda ni vedel. Takoj jih je preizkusill. Prvi dan je na eni strani slišal rahlo šumenje, drugi dan naj ne bi, tako kot bi moral, delal mikrofon, spet tretji dan so ga slušalke preveč stiskale, dokler ni obupal in predlagal, če jih zamenjava. Seveda me v tem primeru ni bilo treba preveč pregovarjati in prositi. Slušalke sem z veseljem zamenjala in tako prišla do točnih tistih, ki sem si jih še nedolgo nazaj močno želela, ter za po vrhu na bančnem računu prihranila še slabega stotaka. Takšni smo pač Sa-vinjčani. HVALEŽNA ZA VSE RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka Križam Ke & ugamKe SAMICA LABODA MAKEDONSKI KRALJ SOČNI, MEHKEJŠI DELSADU IVANKA MEŽAN TISKARSKO OPRAVILO TALNA OBLOGA STARO GERMANSKO PLEME 22 23 KAVBOJSKA VRV Z ZANKO TELOVADNA PRVINA NEIMENOVAN GORA V SLOVENIJI OKOLICA (ZASTAR.) DRŽAVNI SVET VSTOP (REDKO) NEKDANJI ARABSKI EMIRAT PREPIR (EKSPR.) 3. SOL-MIZACIJSKI ZLOG Številka 2, stopite naprej in recite:. Povsod z vami PRAVNIK POLETNO SPODBUDA OBUVALO PRI SKOKU ANGLEŠKI PESNIK SPREMEMBA OBLIKE TELESA ZVRST GLASBE MEDNARODNA OZNAKA INDIJE PREBIVALEC GOMORE LADA ZEI SLOVNIČNA KATEGORIJA JV PREDEL MARIBORA 24 NEJC GAZVODA TISA (LJUD.) TRADICIONALNO JAPONSKO OBLAČILO MOSTIČEK (REDKO) PRIPRAVA ZA DIALIZO MOZO-LJAVOST PREBIVALEC ANHOVEGA SKUPINA SODNIKOV THOMAS JEFFERSON CMERAV OTROK 5 - 4 = ? BALETKA MLAKAR NATRIJEV KARBONAT PRIPOMČEK ZA SEDENJE PRI JEŽI DAMJAN OŠLAJ STARI DEL MARIBORA ZNAČILNOST ZNANSTVENEGA NADOMESTITEV IGRALCA 13 REKA V NEMČIJI POLIVINIL (POLJUD.) REJENEC (REDKO) BALERINA KLAŠNJA FEBRUAR (STAR.) AVTOMOBILSKA OZNAKA TURČIJE OVČJI SAMEC 12 BAJESLOVNA ŽIVAL GL. MESTO ARMENIJE MAJHNA ČETA SEVERNOAMERIŠKI INDIJANEC KAMNITA GMOTA TROPSKI PLAZILEC KRAJ NA KRASU SREDIŠČE PORURJA CINIČEN ČLOVEK DEKLICA, ZNANA PO SVOJEM DNEVNIKU (ANA) RENTGENSKI PREGLED JUŽNOAMERIŠKI GRM KRAVJI MLADIČ 16 RIMSKA 101 FRANCOSKA IGRALKA (MARTINE) DVIGALO (POG.) ZNANSTVENA FANTASTIKA IGRALKA RINA NEKDANJI VESLAČ TUL KRAJ NA BRAČU PUCCINIJE-VA OPERA PRIOČESNA LEČA IZPOVEDNI PESNIK П HODNIK V AM. PARLAMENTU 20 PODREDNI VEZNIK ZELO MOČEN ČLOVEK TARZANOVA OPICA ŽIVLJENJSKI PROSTOR PRILJUBLJENA OTROŠKA IGRAČA FRANCOSKI IGRALEC DELON JUTRANJI OBROK HRANE 14 Nagradni razpis 1. nagrada: pregled fizioterapevta in kineziologa 2. nagrada: šola za zdravo hrbtenico individualna obravnava 3. nagrada: obravnava Trigger točk za zmanjšanje napetosti v mišicah Nagrade podeljuje Center za zdravljenje hrbtenice in športnih poškodb Top-Fit Celje. CENTER BOLJ&Н€ УАЂBT** IN SPORU NE POŠKODBE TDPFIT Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 19. decembra. Geslo iz številke 49: Dobro se z dobrim vrača. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 Ime in priimek: Naslov: Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Oven 3\k Dvojčka Rak Lev Izid žrebanja 1. nagrado, dežnik in majico NT&RC, prejme: Jože Fridl s Teharja. 2. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Leon Amon iz Šmarja pri Jelšah. 3. nagrado, prašek in mehčalec NT&RC, prejme: Franc Ožir iz Kostrivnice. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo dobili na oglasnem oddelku NT&RC. Devica Tehtni ca ISŽJ Več planetov v ognjenih znakih vam prinaša ogromno energije. Intuicija vas bo odlično vodila, kar velja še zlasti za konec tedna. Verjemite svojim okrepljenim občutkom, ki vas bodo spravljali tudi v dobro voljo. Na zasebnem področju boste blesteli. Točno boste vedeli, na katere strune je treba zaigrati, da se bo vse odvijalo tako, kot boste želeli. Prav lepo vam bo! Soočenju se ne boste mogli izogniti, čeprav vam ne bo jasno, kaj bi morali razčiščevati. Vendar boste z veliko obzirnosti in taktnosti prisluhnili povedanemu. Z vsem se sicer ne boste strinjali, svojih stališč pa nikakor ne boste postavljali v ospredje, saj se vam to ne bo zdelo smiselno. Z nekom boste odlično ujeli ritem, kar je posledica harmoničnega odnosa iz preteklosti. Veselo bo v vaši družbi. Vaša vladarica Venera bo potovala v tem času po ognjenem strelcu in vnašala v delovanje energijo strasti in zanosa. Mars vam sicer nasprotuje iz znamenja škorpijona, kar prinaša občasno povečan stres. Obremenitev bo veliko, vendar bo za vas to tudi izziv. Ne skušajte z eno potezo reševati vsega hkrati. Še zlasti velja to za medosebne odnose v času pred polno luno 18. decembra. škorpijon Jupiter in Mars, ki potujeta po vašem znamenju, sta vaša odlična zaveznika. Zato izkoristite priložnosti, ki se bodo nizale, in prenehajte gledati na situacije v črno-beli perspektivi. Obstaja še cela paleta ostalih barv, zato si dovolite tokrat nekaj več. V odnosih boste tokrat dovolj energični, tudi motivacije vam ne bo primanjkovalo, kar je odlično. Strel ec Vaš vladar Merkur potuje ves teden retrogradno, kar predstavlja upočasnjevanje vašega tempa, pričakujete lahko tudi kakšne zastoje, spremembe v zadnjem času, lahko celo težave s tehničnimi sredstvi. Naj vas to ne jezi, rešujte zaostanke in stare stvari, čas za novosti bo po božičnih praznikih. Pogosto imate občutek, da so vsi malce preveč zahtevni do vas. Kljub temu se boste imeli odlično. Pred ponedeljkovo polno luno, ki bo prav v vašem znaku, bodite malo bolj previdni. Vaše misli bodo usmerjene v prihodnost, okoliščine pa vas bodo zadrževale na mestu, saj se boste morali ukvarjati še s situacijami iz preteklosti. Naj vas to ne spravlja preveč ob živce. Z Venero, kraljico ljubezni, v svojem znaku se lahko tedna, ki je pred vami, samo veselite. Kozorog Mars, ki bo potoval po sorodnem vodnem znaku, am bo nudil veliko oporo. Energije vam ne bo primanjkovalo. Vse boste doživljali zelo ponotra-njeno, občasno boste nagnjeni tudi k skrajnostim. Slednje velja še zlasti za čas, ko bo vaša vladarica tvorila ščip, to je 18. v mesecu. Dobro je, da se teh vplivov vsaj zavedate. Jupiter bo s svojo blago energijo deloval sproščujoče. Vaš vladar Saturn skoraj po treh letih menja svoj položaj in vstopa v vaše znamenje. V letu 2018 boste njegov vpliv občutili najprej rojeni v prvi dekadi, kasneje še ostali. Vaša motivacija, disciplina in ambicioznost bodo v porastu, zato je čas, ki je pred vami, za vas zelo pomemben. Ogromno lahko naredite, vodil vas bo zdrav razum. Tudi na ljubezen ne boste pozabili. Vodnar Več planetov v ognjenih znakih je voda na vaš mlin. Zaradi retrogradnega Merkurja ne uvajajte v teh dneh nobenih novosti, izogibajte se sprejemanju odločitev. Za oboje bo čas kasneje, ko bodo planetarni položaji ugodnejši. Venera bo zelo prijazno sijala na vas, zato lahko pričakujete prijetne dneve. Izpolnitev skrite želje je realnost, zato ne oklevajte, ko se bo situacija obrnila vam v prid. Bolj kot se bo leto bližalo koncu, bolj boste ugotavljali, kaj vse še želite opraviti in doseči. Vaši cilji in ambicije so dosegljivi, zato ne oklevajte pri aktivnostih. Po eni strani vas bo prevzemala težnja po tradicionalnih vrednotah, po drugi strani boste hoteli ubirati še neuhojene poti. Vendar boste znali tudi protislovja usklajevati in najti srednjo pot, ki vam bo v veliko veselje. Ribi Premogli boste več poguma in več energije. Zato se bo tudi lažje odločiti za prvi korak, drugega boste naredili še lažje. V bistvu boste podo-življali zgodbo, ki se je nekoč že odvijala, vendar boste to ugotavljali kasneje. Le z malo truda boste lahko ponovno vzpostavili odnos z osebo, ki vam je sicer blizu, vendar sta se zaradi okoliščin oddaljili. To vam bo še v posebno veselje. V tem tednu bo po več kot dveh letih prenehal na vas omejevalno delovati planet Saturn. Energijo, ki se bo sprostila, boste občutili kot zelo blagodejno. Sočasno vas ščiti tudi Jupiter, ki še v tem letu prinaša dobre vibracije in lepe priložnosti. Dobre volje ne bo primanjkovalo, od vas pa je seveda odvisno, kako se boste odzivali. Vzemite pobudo za spremembo v svoje roke in ne čakajte na druge. Horoskop je pripravila astrologinja DOLORES. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na 090 64 30 (cena 2,20 evra/min) ter na facebook strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na 090 68 65 cena 2,19 evra/min oz. po ceniku vašega operaterja). SRD 11 3 7 ZGLED 15 2 MORALA 4 ŽENSKO IME 5 NORKA 19 AMERICIJ 21 8 10 9 6 MET NIKELJ 18 17 48 RUMENA STRAN Stari in mladi Sobotno večerno dogajanje v knežjem mestu je dodatno razsvetlil hrvaški igralski in glasbeni zvezdnik Rade Šerbedžija, ki se je naprej v Mestnem kinu Metropol predstavil kot režiser, nato pa kot odličen glasbeni interpret še v razprodanem Plesnem forumu. Jure Ivanušič (na sredini) in Šerbedžija sodelujeta že zelo dolgo. Skupaj sta prepotovala veliko sveta Dva poškodovana Knjižničar Kristian Koželj in priljubljen pisatelj Tone Partljič sta se na tokratni zaključni prireditvi bralne značke za odrasle v Osrednji knjižnici Celje ujela v vseh pogledih. Ne samo, da sta zanimivo izpeljala pogovor, kar je ob tako iskrivem sogovorniku, kot je Partljič, pravi užitek. Tudi njuno tele- sno stanje je bilo podobno klavrno: Partljič je imel poškodovano roko, Koželj pa nogo. »Veš, kako me je vrglo!« je razložil Mii Žni-darič, »in to ravno na poti sem.« Na povoje je moral počakati do konca večera. Najprej služba, potem pa vse ostalo. Foto: SHERPA že takrat, ko je Šerbedžija mlademu Ivanušiču dajal nasvete, kot da bi bil njegov oče, kar je Ivanušič pospremil s komentarjem, da je od tega res že zelo dolgo. Samo Seničar (levo) in Borut Kramer iz Metropola sta pazljivo prisluhnila modrostim »starejših« ... Foto: SHERPA Vinogradniška rana ura Bilo je nekoč Prejšnji teden na prizorišču velike razstave jaslic Božičnega Vojni-ka še ni bilo posebej živahno. Sta pa čudovito sončno vreme izkoristila predsednik vojniškega vinogradniškega društva Mirko Krašovec (levo), nekdanji predsednik KS Vojnik, in tajnik tega društva Pavle Lesko-var. Izkušena moža oziroma vinogradnika se pač držita pregovora, da je rana ura zlata ura. Foto: BJ Nova razstava Dekade: sedemdeseta v Zgodovinskem arhivu Celje je privabila radovedne in nostalgične obiskovalce, ki so našli cel kup fotografij iz časa svoje mladosti. Na eni od njih se je prepoznal tudi Lenart Horvatič, ljubiteljski igralec, ki ob različnih priložnostih nastopa v vlogi celjskega grofa Hermana II. V mladosti ga je privlačil tudi šport, in sicer je igral mali nogomet. Na fotografiji je v ekipi Elite, ki je bila medobčinski jesenski prvak v sezoni 1975/76. Foto: GrupA