poStnlna plačana t Leto XIX.. št. 277 Ljubljana, torek 29» novembra 1938 Cena l IM« Upravništvo: LJubljana, Knafljeva 5 — Telefon št 3122 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7« Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocanova ulica 2. — Telefon St. 190. Računi pri pošt ček. zahodih: Ljubljana št. 11.842, Praga fiislo 78.180. Wien št 105.24L ___rtan razen ponedeljka. Naročnina mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. telefon 8122, 8123. 3124 3125. 3126 Maribor, Grajski trg št 7. telefon 6t 2455. Celje, StrossmayerJeva ulica štev. L telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo Francija na razpotju Ravno v dneh, ko sta se angleška državnika Chamberlain in lord Halifax mudila v Parizu, da v razgovorih s francoskimi državniki okrepita angle-ško-francosko sodelovanje, je Francija notranjepolitično zašla v hudo krizo. V četrtek se je po vsej Franciji začelo stavkovno gibanje kot odpor proti novim gospodarskim ukrepom vlade, za jutrišnjo sredo pa je napovedana enodnevna splošna stavka Tako se je Francija sredi velikih mednarodnih napetosti snet enkrat znašla notranje raz-rvana, kar seveda ne more ostati brez vpliva na njen zunanjepolitični položaj in na splošni mednarodni razvoj v bližnji bodočnosti. Samo navidezno so namreč notranji pretresljaji, o katerih govore poročila iz Pariza zadnje dni, izključno notra-njepolitičnee . značaja. V bistvu gre za kaj zapletene reakcije na razvoj mpd-narodne politike v zadnjih tednih. Kakor poudarjajo dobri poznavalci njenega političnega razvoja, preživlja Francija po Monakovem tako zvano »krizo vesti«, ki io mora v svoiem lastnem interesu čim nrei nrebol^ti. ker se drugače ostalim velesilam ne bo več mogla postaviti ob bok kf t 'T" ko vredna sila Ze na kongresu radikalne stranke v Marseilleu je predsednik vlade Daladier izrekel naslednje značilno svarilo, ki so ga \ najrazličnejših variantah izgovarjali mnogi drugi francoski državniki in politiki že pred njim in ponavljali za njim: »Ali hočemo ali ne, dejstvo je, da je svet stopil v znamenje moči in ako boste danes s svojimi umetniki. z vsem. kar je francoskemu geniju ostalo od njegovega humanizma, stopili pred druge narode, vam bodo ti odgovorili s posmehom, češ da je kaj takega bilo dobro v nro^n^p-n stoletju. Nasprotno pa je zapoved takoišnje nujnosti, da premerimo našo zmožnosti, naše želje in stvarnost. Ako se za to ne odločimo, potem bomo padli na stopnjo tretjeredne države « Kakor že leta 1936., ko je bila Francija na podobnem razpotju med notranjo anarhijo in novim življenjem, ki naj povzdigne njeno mednarodno veljavo, tako se tudi danes nahaja pred usodno odločitvijo, v kateri izbira ni posebno velika. Ta odločitev postaja toliko večja zunanjepolitična nujnost, kolikor bolj je mednarodni položaj trenutno zapleten. Prav te dni je »Temps« kot polslužbeni organ francoskega zunanjega ministrstva opozoril na velike izgube, ki jih je utrpela francoska avtoriteta v svetu zaradi znanih dogodkov pred dvema letoma. Ponovitev podobnih dogodkov letos in še posebno v sedanjem mednarodnem položaju bi po mnenju lista lahko pomenila »pravo katastrofo za Francijo«. Nemško-franco-ska izjava, pripominja »Temps«, ne sme biti smatrana za mednarodno ustanovo, v katere varstvu bi se Francozi spet lahko predali svojim notranjim razprtijam in nesoglasjem. »Takšna Francija bi navzlic prisrčnosti razgovorov med francoskimi in angleškimi državniki trajno ne mogla računati s še tako iskreno mišljenim sporazumom. Francozi se morajo sami odločiti, kakor je te dni odkrito zapisal neki angleški list.« Tesna povezanost notranjepolitičnega razvoja Francije z njenim mednarodnim položajem in možnostmi njene zunanje politike za zavarovanje francoskih življenjskih interesov je s tem jasno prikazana. Dejstvo je, da mečvjo dogodki v Franciji senco na ves mednarodni razvoj. Preje naznačena kriza vesti, ki prihaja sedaj na znotraj do izraza v sporih navidezno izključno socialnega in deloma ideološkega značaja, ima dejansko svoj izvor v nezaupanju do novih rešitev, ki jih vsem Francozom — tudi onim na levici — narekuje čas. Voditelji stavkovnega pokreta, ki močno omejuje zunanjo moč in veljavo Francije, očitajo Daladierovi vladi, da se za njenimi ukrepi skrivajo skrite namere o bistveni spremembi režima v državi. Ali imajo pri tej propagandi res glavno besedo komunisti, kakor zatrjujejo nekatere informacije, je od daleč težko presoditi, je pa več ko verjetno. Dasi skuša Daladierova vlada vse nove protizakonitosti s silo zatreti in tako preprečiti notranjo anarhijo, vzbuja napoved splošne stavke vendarle zaskrbljenost odgovornih francoskih državnikov glede nadaljnjega razvoja sedanjih ostrih notranjih napetosti. V tem tednu smemo pričakovati odločilno preizkušnjo moči med Daladierom in skrajno levico, ki je vnesla v borbo vsa svoja znana gesla. Ako bo ta notranja preizkušnja moči dovedla do hujše krize v državi, potem ni nobenega dvoma, da se bodo posledice francoske krize kmalu pokazale tudi na mednarodnem področju. Spričo takšnega dejanskega stanja razumemo Daladierove napore za vzpostavitev notranjega reda in miru, ne da bi nas pri tem moglo zanimati ozadje teh njegovih naporov, o čemer so si danes v Franciji močno v laseh. S tega vidika presojamo kot razumen tudi po- POLJSKA SE PRIBLIŽUJE RUSIJI Obstoječe pogodbe ostanejo v veljavi — Likvidacija obmejnih spopa* dov — Povečanje trgovinskega prometa med obema državama Varšava, 28. nov. o. Včeraj objavljena poljsko-ruska izjava, da ostanejo vse obstoječe poljsko-ruske konvencije, vštev-ši pogodbo o nenapadanju, še nadalje v veljavi, kakor tudi, da sta Poljska in Rusija pripravljeni povečati medsebojne trgovinske stike in pozitivno urediti razna tekoča vprašanja, predvsem pa likvidirati obmejne spopade, kakor narekujejo dogovorjeni odnošaji, je izzvala v političnih krogih veliko pozornost in jo splošno označujejo kot znak nove sm"~i poljske zunanje politike. Politični krogi izražajo zadovoljstvo s to izjavo jn menijo, da je vlada z njo znova potrdila, da hoče svojo politiko res csvoboditi slehernih tujih vplivov. Vlada je hotela z objavo te izjave nagla-siti, da se v nobenem primeru ne namerava priključiti kakem" n»Vtu proti Rusiji. Po mnenju informiranih krogov hoče vzdržati ravnotežja med Nemčijo in Rusijo in onemogočit! eni kakor drugi premoč na Baltiku in v Karpatih. Poljska vlada se .je zlasti razočarala «<"* nosfopanjem Nemčije v zadevi Porikarnafcke Rusije. Pomembno je, da je bila izjava ohiavliena takoj po ponovnem n^mSUprn vetu prof ustvaritvi neposredne p!-,!'-irn.n.o»i!!arskf me.ie. Poljsko uradno poročilo Varšava, 28. novembra, a. Včeraj je bilo izdano naslednje uradno poročilo: V razgovorih zad»-"h dni med ruskim komisarjem za zunanje zadeve Litvinovim in poljskim veleposlanikom v Moskvi Zi-bowskim so bila ugotovljena naslednja dejstva: 1. Vse obstoječe poljsko-sovjetske konvencije, vštevši tudi pogodbo o nenapadanju od 25. julija 1932 ostanejo v polni veljavi kot podlaga odnošajev med Poljsko in Sovjetsko unijo. Pogodba o nenapadanju, ki je bila sklenjena za pet let ter 5. maja 1934 podaljšana do 31. decembra 1945, predstavlja dovolj široko jamstvo za miroljubne odnošaje med obema državama. 2. Poljska in sovjetska vlada sta pripravljeni povečati medsebojni trgovinski promet. 3. Obe vladi se strinjata, da je treba pozitivno rešiti celo vrsto tekočih vprašanj, posebno likvidacije obmejnih spopadov, kakor narekujejo dogovorjeni odnošaji. Reakcija proti nemški podkarpatski politiki Varšava, 28 nov. h. Današnji poljski listi se obširno bavijo s skupno izjavo Poljske in Rusije in jo označujejo kot važen prispevek za učvrstitev miru. Iz komentarjev listov se da posneti, da je ta izjava v nemali meri reakcija na stališče, ki ga je zavzela Nemčija v pogledu Podkarpatske Rusije. Za sedaj sicer ni pričakovati nikake konkretne spremembe v poJjsko-ruskih odnošajih, vendar pa se je Cltamberlainov obisk v Rimu Predsednik angleške vlade bo obiskal Rim, če bodo izpolnjene njene zahteve glede Španije London, 28. nov. br. »Daily Telegraph« poroča, da bo min. predsednik Chamberlain ob koncu januarja obiskal Rim, kjer bo skupno z italijanskim min. predsednikom Mussolinijem proučil angleške in italijanske interese na Sredozemskem moj-Tu. Chamberlainovo potovanje bo fJffecTvsem odvisno od razvoja položaja v Španiji in od razpoloženja angleške javnosti. Rim, 28. nov. br. Ves italijanski tisk obširno piše o nameravanem obisku angleškega min. predsednika Chamberlaina in pozdravlja njegov prihod. »Giomale d'Italia« vidi v tem pogumno nadaljevanje politike miru, ki jo je pričel Chamberlain in ki se ne da od nikogar oplašiti. London, 28. nov. br. Opozicijski poslanci so na današnji popoldanski seji spodnje zbornice interpelirali min. predsednika Chamberlaina glede nameravanega potovanja v Rim. Chamberlain se je diplomatsko izognil vsaki konkretni izjavi in je samo dejal, da bo potoval tudi v Rim, če se mu bo zdelo koristno in potrebno. Uradno poročilo London, 28. nov. br. Nocoj je bilo objavljeno uradno poročilo, da bosta min. predsednik Chamberlain in zunanji minister Kalifax v drugi polovici januarja službeno obiskala Rim. Pobudo za ta obisk Je dal italijanski min. predsednik Mussolini ob priliki monakovske konference. Prvot- no je bil obisk nameravan takoj po mo-nakovski konferenci, toda na željo Chamberlaina je bil zaradi parlamentarnih počitnic odložen. London, 28. nov. br. V spodnji zbornici je Chamberlain na vprašanje izjavil, da angleška vlada ni spremenila svojega stališča glede priznanja pravic vojujoče se stranke generalu Frauv-u in da v tem pogledu tudi ni sprejela nobenih novih sklepov. Stališče vlade je ostalo docela nespremenjeno. O priznanju pravic vojujoče se stranke more biti govora šele tedaj, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji, ki jih je postavil odbor za nevmešavanje v španske zadeve. Ta trenutek pa še ni napočil. Angleško posredovanje med Italijo in Francijo London, 28. nov. h. Londonski listi se obširno bavijo z nameravanim obiskom ministrskega predsednika Chamberlaina v Rimu. Pri tem naglašajo, da gre v prvi vrsti za angleško posredovanje v italijan-sko-francoskih odnošajih, kjer obstojajo še velike težave, ki jih želi Anglija čim prej odstraniti, da bi tako pospešila pomirje-nje Evrope. Na drugi strani gre Angliji za to, da se italijansko-angleški sporazum, ki ureja predvsem skupne interese v vzhod nem delu Sredozemskega morja, razširi tudi na zapadni del Sredozemskega morja. V zvezi s tem je neobhodno potrebno, da se prej razčisfjo odnošaji med Rimom in Parizom ter da se povoljno uredi špansko vprašanje. Angleško-francosko vojaško sodelovanje Generalna štaba v Londonu in Parizu proučujeta položaj po septembrski krizi in izdelujeta nove načrte London, 28. nov. h. »Dailv Telegraph« poroča, da bo na osnovi pariških razgovorov angleških in francoskih "državnikov prišlo sedaj do še tesnejšega sodelovanja med angleškim in francoskim generalnim štabom. Anglija in Francija sta prišli soglasno do prepričanja, da morata čim bolj zedini-ti svojo oboroženo silo, da se bi mogli na ta način upreti vsakemu napadu. Ker je izginila »češkoslovaška trdnjava«, se je vojaški položaj v Evropi bistveno spremenil. Nemčija je na ta način sprostila znaten del svojih vojaških sil. ki jih lahko sedaj uporabi na drugih frontah. Tudi stateški položaj v zraku se je z izrednim porastom nemškega letalstva in z novo dislokacijo nemške oboroževalne industrije zelo spremenil. Francija in Anglija morata upoštevati tudi dejstvo, da namerava Nemčija zgraditi važna oporišča za svoje podmornice na Atlan- slednji Daladierov poziv francoskemu narodu po radiu. Tudi v tem pozivu se Daladier ni moeel izogniti opozorilu na povezanost - danjega notranjepolitičnega položaja v Franciji s trenutnimi zunanjepolitičnimi stremljenji, ko je dejal med drugim: »Žalosten opazujem, kako se organizira borba, ki bo škodovala življenju naroda. Zato se francoska vlada obrača na vse Francoze, ki so razumni in ki niso brez vesti, naj pomislijo na posledice, ki bi jih v tem trenutku mogel imeti nered za bodočnost Francije.« 'f skem oceanu. To pomeni ogražanje pomor-j ske poti Anglije in Francije. Vsi ti proble-i mi so bili predmet proučevanja angleških in francoskih vojaških krogov in je sedaj naloga obeh generalnih štabov, da proučita ves položaj in izdelata primerne načrte. O francosdco-angleških razgovorih v Pari-rizu je min. predsednik Chamberlain izjavil danes v spodnji zbornice: Lord Halifax in jaz sva z velikim veseljem sprejela prisrčno povabilo francoske vlade, naj prideva v Pariz, da stopiva v stik s francoskimi državniki. Visoko ceniva sprejem, ki so nama ga priredili v Franciji. V Parizu smo pojasnili svoje stališče glede glavnih vprašanj, ki tičejo naših dveh držav. Dosegli smo soglasje o načinu državne obrambe, kakor tudi diplomatskega delovanja. Enako soglasje smo dosegli tudi glede splošne politike Francije in Velike Britanije, ki ima glavni namen, da ohrani in utrdi mir. Ker je bil namen sestanka samo ta, da izmenjamo svoja naziranja s francoskimi državniki, ne pa, da bi kaj sklenili, ne morem dati podrobnejših izjav. Na vprašanje majorja Attleeja. ali niso v Parizu sklenili glede državne obrambe za Anglijo nove obveznosti, je Chamberlain odgovoril, da ne more odgovoriti drugega kakor ne. Chamberlain pri kralju Juriju London, 28. nov. a. Kralj Jurij je ob 17.30 sprejel min. predsednika Chamberlaina, ki mu je poročal o svojih nedavnih razgovorih z Windsorskim vojvodo. Poljska za vsak primer zavarovala. Poljski politični krogi so mnenja, da bo to pripomoglo tndi k izboljšanju odnošajev med Rumunijo in Rusijo. Po vesteh iz Berlina je bil ta dogodek v berlinskih uradnih krogih in v berlinskem tisku sprejet popolnoma mirno. Nemški listi se omejujejo na ponatis komentarjev poljskega tiska. Varšava, 28. nov. a. (DNB) Poljski tisk je nenavadno rezerviran v presoji poljsko-sovjetskih odnosov. »Kurier Pol-ski« trdi, da so bili poljsko-sovjetski odnosi kljub paktu, ki bi moral trajati do 1. 1940., v zadnjem času zelo slabi. List tudi kritizira trditev nekaterih krogov, da se je poljska politika obrnila za 180 stopinj od Berlina k Moskvi. Sedanja pogajanja, pravi Ust, ne predstavljajo nobenega koraka, ki bi bil naperjen proti Nemčiji. Zadovoljstvo v Rusiji Moskva, 28. nov. o. Ruski krogi, ki so po ---nakovskem sporazumu skeptično presojali razvoj poljsko-ruskih odnošajev, prihajajo sedaj po objavi rusko-poljske izjave do sklepa, da i njo ni Mlo ugodno urejeno samo politično razmerje med obema državama, nego so sedaj podani pogoji tudi za ojačenje trgovinskih zvez in sploh za tesnejše po^eiorjnie na vseh ""^ročjih. Vtis v Londonu in Parizu London, 28. nov. o. Rusko-poljski dogovor označujejo tukajšnji diplomatski krogi za najvažnejši dogodek zadnjih dni. Govori ministrov Ljubljana, 28. novembra. AA. Danes ob 10. dopoldne je bilo v Novem mestu veliko manifestacijsko zborovanje JRZ, katerega se je udeležil notranji minister dr. Anton Korošec. Pri vhodu v Novo mesto so dr. Korošca pričakovali senator in okrajni kandidat za okraj Novo mesto dr. Fran Kulovec, njegov namestnik banski svetnik Veble ter okrajni giavar Vidmar. Novo mesto je bilo okrašeno z državnimi zastavami. Pred prosvetnim domom, kjer je bilo to veliko volilno zborovanje JRZ, so se zbrali člani krajevne -ganizacije JRZ in zastopniki okrajne organizacije JRZ. P-Ieg teh so sprejema dr. Koiošca udeležili še zastopniki državnih in samoupravnih uradov, zastopniki društev in ko. porabi j, ravnatelj gimnazije s profesorji, učiteljstvo z otrcki, dijaki srednjih šol pa so z drugimi šolarji orili gost špalir od trgovine Turk do p: svetnega doma. Nek., mala deklica je deklami rala prigod-no deklamacijo in izročila dr. Korošcu lep šop cvetja. Ves čas je godba igrala koračnice. Vsak otrok in vsaka učenka imela v rokah malo jugoslovensko zastavico. Ko je minister dr. Korošec šel skozi njihov špalir, je bil navdušeno pozdravljen z vzklikanjem in mahanjem zastavic. Pred samim prosvetnim domom so ministra dr. Korošca sprejeli župan dr. Marjan Polen-šek i. občinskimi svetniki, predsednik so-diZI*. Barl_, državni tožilec Prijatelj, starešina okrajnega sodišča Kavelj, ravnatelj gimnazije Vagaja, uprrvitelj meščanske šole Zabukovec, upravitelj ljudske šole Mavrič, ravnatelj kmetijske šole inž. Ab-sec, prošt Čerin z zastopniki duhovščine iz mesta in okraja, več županov iz okolice, zastopniki gasilcev, zastopr''- finančne kontrole, poveljnik mesta kapitan I. razreda Krstič, kapitan v p. Škrl in mnogi drugi. Minister Korošec se je pozdravil in rokoval z vsemi pred prosvetnim domom. Prvi je ministra dr. Korošca no-^ -^vil dr. Polenšek, ki je v svojem govoru poudaril, kako je vesel on in vse mesto, da je danes v njihovo sredo prišel voditelj slovenskega naroda dr. Korošec, ki kljub svoji težki odgovorni službi najde čas, da v tej volilni dobi neumorno obiskuie slovenske vasi in mesta in s tem vsem daje primer, kako je treba zmerom delati za svoj narod. Zupan je v svojem govoru obenem sporočil dr. Korošcu, da ga je novomeška občina izvolila za svojega častnega meščana in mu izročil diplomo s sledečimi besedami: Mi smo vaši, a vi ste naši! Bog vas živi! Živel naš .ditelj dr. Korošec!« Vsi prisotni so na en glas pozdravili Bog živi dr. Korošca! Živel naš vodja! Godba je zaigrala državno himno, ki so jo vsi prisotni poslušali odkritih glav. Minister dr. Korošec se je zahvalil županu in vsem ki so se udeležili sprejema. Njegove besede so prisotni navdušeno pozdravili. Nato se je dr. Korošec skozi gost špalir mladine JRZ podal proti dvorani prosvetnega doma. Mladina JRZ mu je pri tej priliki priredila navdušene manifestacije kakor tudi Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. kr. Vis. knezu namestniku ter predsedniku vlade dr. Stoja-dinoviču. Prosvetni dom je bil krasno okrašen. Dvorana in galerija sta bili polni. Zborovanje je odprl banski svetnik Veble, ki je pozdravil dr. Korošca Nato je govoril minister dr. Korošec in v enournem govoru razložil notranjo in zunanjo politiko vlade. Njegov govor so zborovalci pogostokrat prekinjali z mogočnim odobravanjem in ploskanjem. Za dr. Korošcem je govoril še senator dr. Kulovec, nakar je bilo zborovanje zaključeno ob prepevanju narodnih pesmi. Iz Novega mesta je minister dr. Korošec odpotoval v Črnomelj, kjer je imel ob dveh popoldne zborovanje. Ruma, 28. novembra. AA. Včeraj dopoldne je bila posvetitev t neljnega kamna za nov prosvetni dom v Grabovcih. Svečanosti so prisostvovali prosvetni minister Magaraševič, načelnik oddelka za srednje šole v prosvetnem ministrstvu Ja-noševič ter senator dr. Grassel. Prvi je go- i voril prosvetni minister Magaraševič, za njin. senator dr. Grassel, ki je poudaril aSanje ima značaj poljske diplomatske demonstracije proti Nemčiji. Pariz, 28 nov. o. Diplomatski krogi naglašajo, da predstavlja poljsko-ruski sporazum popolnoma nov element za poljsko-rusko zunanjo politiko, zlasti, ker je bila objavljena nekaj dni po sklepu nemške vlade, da ne bo dopustila nikake teritorialne spremembe na področju med Poljsko in Madžarsko. Po vesteh iz Moskve je bila Poljska prisiljena, da se je sporazumela z Rusijo zaradi tega, ker je izgubila francosko prijateljstvo in ostala nasproti Nemčiji osamljena. Sestanek novega sejma Varšava, 28. nov. h. Danes se je sestal k svoji prvi seji novoizvoljeni sejm. Predsedoval je najstarejši član. Takoj po otvoritvi je min. predsednik Skladkowski pre-čital poslanico predsednika republike. V svoji poslanici proglaša zedinjenje tješin-skega okrožja s Poljsko, ki se priključi šleskemu vojvodstvu. Poslanica govori nato o nalogah novoizvoljenega sejma na zakonodajnem polju. Sprejetje novega volilnega zakona bo ena izmed glavnih nalog1 v tem zasedanju. Poslanci so to z navdušenjem pozdravili. Nato se je sejm konstituiral ter izvolil predsedništvo. Za predsednika sejma je bil izvoljen bivši podpredsednik Makovvski, profesor varšavske univerze in tvorec sedanje poljske ustave. Med petimi podpredsedniki je kot zastopnik narodnih manjšin ukrajinski poslanec Modri. Popoldne se je sestal k prvi seji tudi novoizvoljeni senat. Po prečitanju poslanice predsednika republike je bilo izvoljeno predsedništvo. Za predsednika senata je bil izvoljen direktor lista »Gazeta Pol-ska« Miedžinski. potrebo o skupnem nastopu vseh Nemcev pri bližnjih volitvah. Zborovanja se je udeležilo okrog 3000 ljudi. Aleksinac, 28. novembra. AA. Te dni je minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič imel celo vrsto konferenc in zborovanj v aleksinskem in banjskem okraju. Posebno veliko zborovanje je bilo v Aleksincu in se ga je udeležilo nad 2.00«) ljudi iz vsega okraja. V svojem govoru, k ga je imel na tem zborovanju, je minister Cvetkovič poudaril pomen nove uredbe o invalidih, zatem pa je govoril o programu in delu sedanje vlado. Minister Cvetkovič je obiskal v aleksinskem okraju Kraljevo. Mozgovo. Beligrad, Sudotinac in Bovan. Te dni je imel mini-ste- Cvetkovič večja zborovanja v Rutevcu, Bogovištu. Draževcu in Trnjavi. Banjaluka. 28. novembra. AA. Danes ob 14. je prispel preko Prnjavora v Banjaluko minister za gozdove in rudnike Bogoljub Kujundjič. Včeraj je imel dopoldne ob devetih konferenco s svojimi političnimi prijatelji v Gradačcu. Na pori proti Modriču je ministra Kujundjiča v Dolnjih Skubli-cah sprejelo in pozdravilo pred občinskim domum nad 100 ljudi, ki so vzklikali predsedniku vlade in njemu. Minister Kujundjič je v kratkem govoru razložil navzočnim političen položaj v državi. Ob 11. je nadaljeval pot v Modric, kjer ga je pozdravilo pred občinsko zgradbo nad 400 kmetov iz okoliških vasi. Napovedana konferenca se je spremenila v zborovanje. Popoldne ob 14. je minister Kujundjič odpotoval v Vna-njak, kjer ga je pTed staro cerkvijo pozdravilo nad 300 ljudi. V svojem govoru je minister Kujundjič tudi tu razložil politično stanje ter govoril tudi o bojih tamkajšnjega prebivalstva za osvobojenje in zedinjenje. Stari prota Stevo Popovič se je zahvalil v izbranih besedah ministru Kujundjiču za govor, navzočni pa so mu navdušeno vzklikali. Ob štirih popoldne je minister Kujundjič odšel v Odžak. Tu ga je pozdravilo nad 400 meščanov z zastavami in ban-skim svetnikom Kapetanovičem na čelu. Kapetanovič je v imenu meščanov pozdravil ministra Kujundjiča. Po pozdravnem govoru se je razvil sprevod, ki je krenil ob velikem navdušenju tamkajšnega ljudstva do trga, kjer je imel minister govor pred 800 ljudmi. Bavil se je s političnim položajem in z gospodarskim programom sedanje vlade. Poudaril je tudi velik pomen političnega sodelovanja med Srbi in muslimani v Bosni in Hercegovini. Minister Kujundjič je tudi sprejemal razna zastopstva. Ob 18. pa je nadaljeval svojo pot preko Der-vente v Banjoluko. Povratek kralja Karola v Bukarešto Bukarešta, 28. nov. a. Kralj Karol in prestolonaslednik Mihael sta se danes vrnila v Bukarešto. Prebivalstvo jima je priredilo navdušene manifestacije. Umor rektorja univerze v Klužu Bukarešta, 28. novembra. AA. Danes je bil ub t rektor univerze v Kiužu. Podrobnosti o trm zločinu še niso znan«, tudi zJočincu še niso na sledu. 11 smrtnih žrtev letalske nesi ^če Bathurst, 28. nov. d. V soboto ob 16. se je na letališču Bathurst v Zapadni Afriki ponesrečilo štirimotorno nemško letalo »D-A. I. VI.«. Pri tem se je ubilo 11 ljudi, dočim jih je bilo 5 ranjenih. Letalo je prispelo v soboto opoldne iz Berlina v Bathurst, da bi odtod pod-vzelo nekaj poizkusnih poletov v tropske pokrajine v posebnih klimatskih okoliščinah. Pri startu k prvemu poletu je letalo izgubilo levo krilo in se je zaletelo na robu letališča v neko palmo, nato pa treščilo na tla in zgorelo. Daladierovi ukrepi proti splošni stavki Vse francoske železniške proge podrejene vojaštvu Pariz, 28. nov. e. Snoči je min. predsednik Daladier govoril po radiu. Poudaril je, da je neugodno, ker v času, ko se zavzema za stabilizacijo evropskega miru, v Franciji stavkajo in zasedajo tovarne v Parizu, na severu in drugod. Zakaj je potrebno prirejati stavke in zavzemati tovarne v hipu, ka gre za podpisovanje pakta o ne-napadanju med Francijo in Nemčijo, ko gre za to, da se zagotovi neokrnjenost mej? Ti neredi bodo omajali državno avtoriteto. Vse to se dogaja z izgovorom protesta proti zakonskim odlokom, ki jih je parlament odobril vladi. Splošna stavka in zasedanje tovarn ne bosta dala nobenih koristi; vse to nima niti moralnega opravičila. Narodna svoboda ni ogrožena. Stavke, zasedanje tovarn in drugi neredi so naperjeni proti politiki miru, ki jo izvaja francoska vlada. V večini tovarn sploh ni povoda za stavke, kakor n. pr. v tovarni Renault, kjer so bili delovni pogoji po-voljni, pa tudi plače. Gre samo za akcijo proti vladi, vlada pa je odločena, da izvrši vse svoje naloge napram narodu. Obračam se na razum vseh Francozov in jih pozivam, da razmišljajo o usodnih posledicah, ki lahko nastanejo zaradi teh neredov. Francozi, ne kompromitirajte svobode! Bodite složni v teh hudih časih! Ce kljub vsem mojim naporom nastane nevarnost, ki preti državi, bom izvršil svojo nalogo v celoti in v prepričanju, da imam prav, ker to zahtevajo veliki interesi domovine. Po razgovorih, ki jih je imel min. predsednik Daladier v soboto s svojimi sotrud-niki in zastopniki vojske o položaju med delavstvom glede na splošno stavko, ki je napovedana, so bile včeraj francoske državne železnice, ki obsegajo vse železniško omrežje Francije, razen nekaj malih lokalnih železnic, z odredbo ministra za javna dela de Monzia rekvirirane, oziroma postavljene pod vojaško oblast. S to odredbo je bilo podrejenih vojaškim zakonom 400.000 železničarjev, ki se bodo morali v primeru nepokorščine zagovarjati pred vojaškimi sodišči. Danes izražajo odgovorni činitelji upanje, da bo vlada sposobna paralizirati splošno stavko v sredo. V Parizu bo morala napeti vse sile, da zagotovi prometno službo. Uradni krogi računajo, da se bo polovica avtobusnih uslužbencev odzvala svoji dolžnosti in z njimi vred tudi polovica uslužbencev podzemeljske železnice. Avtobuse bodo ščitili vojaki, policijski oddelki pa delavoljne. Oddelki mobilne garde bodo patrolirali na vseh važnejših avtobusnih progah. Tudi križišča podzemeljske železnice bodo močno zastražena, verjetno pa je, da bodo stražili tudi nekatere manjše postaje Računajo, da bo v Parizu in okolici vzdrževalo red okrog 22.000 ljudi. Posvetovanja vlade Pariz. 28. nov. br. Notranji minister Sar-raut, ki je zastopal francosko vlado na pogrebu Kemala Atatiirka, se je danes vrnil v Pariz. Podal se je takoj v notranje ministrstvo, kjer sta mu najprej generalni direktor ministrstva, nato pa policijski pre-fekt Pariza poročala o ukrepih ki so bili odrejeni po navodilih min.: predsednika Da-ladiera za primer splošne stavke. Gre predvsem na redno vzdrževanje obrata v javnih podjetjih, zlasti v elektrarnah, plinarnah. vodovodih, na železnicah in v rudnikih. Sarraut je nato odšel k min. predsedniku Daladieru, kateremu je podrobno poročal o svojih razgovorih z novim predsednikom turške republike Inenijem in s predsednikom turške vlade. Zvečer je bila konferenca ministrov pod predsedstvom Dala-diera, na kateri so proučili dospela poročila o splošnem položaju v državi. V vladnih krogih so prepričani, da bodo podvzeti ukrepi preprečili splošno stavko. Že sedaj dobiva vlada zagotovila raznih strokovnih organizacij, ki odločno odklanjajo splošno stavko. Tako je med drugimi sporočila zveza strokovnih organizacij za južnovzhodno Francijo, ki obsega 45 skupin, da je pozvala vse svoje članstvo, naj nadaljuje delo in odkloni vsako sodelovanje pri splošni stavki. Enako sporočilo je prejela vlada tudi od trgovskih in bančnih nameščencev. Denarni zavodi, zavarovalnice in trgovine bodo na dan splošne stavke normalno poslovali. Zapora meje ob Španiji Pariz, 28. nov. br. V zvezi z ukrepi proti stavkovnemu gibanju je francoska vlada odredila danes strogo zaporo franco-sko-španske meje. Obmejne oblasti so dobile nalog, naj zlasti strogo pazijo, da se onemogoči članom španske mednarodne brigade, čeprav bi bili francoski državljani, dostop na francoska tla. Za in proti stavki Pariz, 28. nov. a. Zveza narodnih železničarjev je objavila uradno poročilo, v katerem opozarja svoje člane, da naj bodo 30. novembra v pripravljenosti Zveza železničarjev za Alzacijo in Loreno, ki šteje 26.000 članov, je sklenila sodelovati pri splošni stavki 30. novembra. Lyon, 28. nov. Jugovzhodna zveza francoskih profesionalnih sindikatov, v kateri je včlanjenih 45 sindikatov, je objavila poročilo, v katerem odločno protestira proti navodilom splošne delavske zveze in pravi, naj pridejo v sredo vsi delavci kakor običajno na delo in naj se ne udeležujejo demonstracij. Sindikat utemeljuje ta poziv, da sedanji položaj ne dovoljuje takih eksperimentov. Sindikat rudarskih delavcev v Ancienu je izdal ukaz, naj gredo delavci zopet na delo. Rudarji so se ukazu pokorili. Vsi stavkujoči v Rastilleu so se davi vrnili na delo. Pričakujejo, da se bodo v pokrajini Valenciennesa vrnili skoro vsi delavci na delo. Upravni odbor narodnega sveta trgovskih podjetij z mešanim blagom, je sklenil da bodo v sredo trgovine kakor običajno odprte. Popuščanje napetosti Pariz, 28. nov. h. Včerajšnja nedelja je v vsej Franciji potekla mirno in brez vsakih incidentov. Tudi danes beležijo nadaljnje popuščanje napetosti, z gotovostjo se že lahko trdi, da splošna stavka, ki jo pripravljajo 'evičarske organizacije za prihodnjo sredo, ne bo imela totalnega značaja, kakor je bilo nameravano. Danes so celo v severni Franciji, kjer je bilo glavno središče stavkovnega gibanja, ponehale vse stavke in so se vrnili na delo skoraj vsi stavkujoči delavci. Le nekaj kovinarjev še stavka. Rudarji so se skoraj polnoštevilno vrnili na delo Prav tar ko so tudi stavbinski delavci v Denainu preklicali svojo za danes napovedano stavko. V Lilleu je stavkovni pokret docela prenehal. V Valencienesu stavka samo še del kovinarjev in nekaj rudarjev. V Parizu stavka samo še delavstvo letalske tovarne Farman, dočim v vseh drugih podjetjih zopet normalno delajo. Angleški tisk o dogodkih v Franciji London, 28. nov. a. Londonski listi se obširno bavijo z dogodki v Franciji. »Dai-ly Telegraph« pravi med drugim, da bi mogli precej pripomoči k diskreditiranju demokracije Zato jih z največjim zadovoljstvom spremljajo v onem taboru, v katerem pravijo, da je doba demokracije že minila če že ne iz drugega razloga je treba prav zato želeti, da «e spor med francosko vlado in glavno delavsko zvezo uredi. Daladierovi ukrepi bodo ojačili zaupanje v narodu. »Financial News« piše, da bi bilo najbolje, če bi se našla pot, ki ne bi pomenila poraza za nobeno stran. Socialna zakonodaja izza Blumove vlade je vsekako kočljiva zadeva, s katero je treba postopati zelo previdno, če je morda vlada kaj grešila, pa to nikakor ne opravičuje brezobzirne akcije, za katero se pripravljajo delavske organizacije. List misli, da mora pToti temu delovanju pokazati trdno pest, vendar pa ne sme stopiti preko upravičenih obzirov. »Times« praivijo, da je Daladier trdno odločen uporabiti vsa zakonita sredstva proti onim, ki rušijo temelje, na katerih sloni odpornost in trdnost francoskega naroda List upa, da bodo voditelji Francije znali odvrniti nevarnost, ki grozi državi od delovanja skrajnežev. če bi današnja vlada opustila politiko, za katero se je po dolgih in temeljitih dogovorih odločila, bi se izneverila ne samo svoji politiki, temveč tudi svojim volilcem. »Daily Express« misli ,da Francija sama ne more urediti vprašanja 40 urnega dela na teden, ki je že svetovni problem. Koliko bodo v bodoče delali industrijski delavci, ni odvisno samo od sklepov sedanje francoske vlade, temveč tudi od razvoja splošnega položaja v svetu. »Daily Mail« pravi, da so Francozi hraber narod, zvest svojim načelom in voditeljem, vendar poleg hrabrosti ne bodo mogli braniti svoje domovine, če se jim vzamejo gmotna sredstva za državne obrambo. Ribbentropov obisk odgoden Pariz, 28. nov. o. O napovedanem Rib-bentropovem obisku v Parizu tukajšnji krogi ne razpravljajo več. Po zanesljivih informacijah je bil obisk odgoden za nedoločen čas. Pirow pri Mussoliniju Gospodarsko sodelovanje Južne Afrike z Italijo in njenimi kolonijami Rim, 28. nov. a. Južnoafriški vojni minister Pirow je prispel snoči v Rim ter je konferiral s predsednikom vlade Mus-solinijem, zunanjim ministrom grofom Cianom in državnim podtajnlkom za vojsko, generalom Parianijem. Jutri odpotuje Pirow v Pariz. V Rimu naglašajo, da je Pirow govoril z italijanskimi državniki o gospodarskem sodelovanju med Italijo in njenimi afriškimi kolonijami na eni in ostalimi afriškimi deželami na drugi strani Drugega značaja ti razgovori niso imeli. V Rimu je bil pripravljen sporazum za ureditev trgovinskih zvez, posebno medAbe-sinijo ln Južno Afriko. Na osnovi tega načrta se bodo pogajanja nadaljevala. Na- črt sam sloni na velikonočnem italijan-sko-angleškem sporazumu. Načrt Pirowa o ureditvi kolonijskega problema London, 28. nov. o. »Temps« objavlja danes senzacionalno vest, pa kateri je Pirovv predložil Hitlerju v Berchtesgade-nu svoj načrt o aureditvi kolonialnega problema. Po načrtu naj bi Nemčija dobila Kamenin, francoski Kongo in portugalsko Angolo ter pretežni del svoje nekdanje zapadnoafriške kolonije. Tanganjiki bi se morala za. vselej odreči. Hitler je po informacijah »Timesa« na ta načrt načelno pristal. Metaxas o razmerju z Bolgarijo Atene, 28. nov. o. Min. predsednik general Metaxas je dal novinarjem daljšo izjavo o odnošajih Grčije z ostalimi balkanskimi državami in zlasti z Bolgarijo. Odkar je Balkanska zveza sklenila z Bol-• vijo solunski sporazum, se more upa-U Ja sc bo dosegla popolna ureditev po- litičnih in gospodarskih odnošajev z Bolgarijo. Mi od nikogar ničesar ne zahtevamo. Tudi drugi ničesar ne zahtevajo od nas, razen našega prijateljstva. Zahteve, ki bi se mogle v Grčiji smatrati kakorkoli za neoportune, doslej niso bile še formulirane na noben način. Grčija bi take zahteve, čeprav bi se postavile v še tako i miroljubni obliki, smatrala za sovražno dejanje. Grčija bo mirno živela v okviru svojih lastnih mej, ki so neokrnljive. Halifax v avdienci pri knezu Pavlu London, 28. nov. AA. Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta se vrnila v Buckinghamsko palačo z vveeken-da, ki sta ga prebila v družbi vojvode in vojvodinje Kentske. Danes Je knez Pavle sprejel v avdienci zunanjega ministra lorda Halifaxa. Razgovor kneza namestnika Pavla z zunanjim ministrom Halifaxom je trajal od 12. do 13. Razpravljala sta o splošnem političnem položaju ter tudi o vprašanjih, ki neposredno zanimajo Veliko Britanijo in Jugoslavijo. Beležke Laval proti francosko-sovjetski pogodbi Kakor poročajo francoski listi, je bivši francoski zunanji minister in ministrski predsednik Laval v zunanjepolitični komisiji francoskega senata zelo ostro kritizirale francosko - sovjetsko pogodbo in zahteval, naj jo Francija čimprej odpove. Svojo zahtevo je utemeljeval med drugim z navajanjem, da je po zrušenju lokarn-ske pogodbe pakt z Rusijo izgubil vso svojo nekdanjo vrednost. Razen tega je francosko-ruska pogodba nezdružljiva s francosko pogodbo s Poljsko. Ta Lavalova kritika francosko - ruske pogodbe je zbudila v francoskih političnih krogih tem večjo pozornost, ker je znano, da je Laval sam podpisal pogodbo z Moskvo in da je tedaj Moskvo tudi uradno obiskal (v maju 1935). Prizadevanje za opozicijski blok v Angliji Pretekle dneve so listi mnogo pisali o snovanju enotnega opozicijskega bloka v Angliji, v katerega naj bi vstopili vsi angleški politiki, ki nasprotujejo Chamber-lainovi politiki O tem je v četrtek razpravljal tudi izvršni odbor laburistične stranke. Kot glavna težkoča za osnovanje takega bloka ki naj bi obsegal laburiste, liberalce in nezadovoljne konservativce, se je na seji laburistov označevala izvedba skupne organizacije v posameznih volanih okrožjih. Razen tega so bili la-buristi vse doslej tudi načelno nasprotniki take kombinacije. Tudi na seji v četrtek so se postavili na to odklonilno stališče. Za presojo sedanjega položaja v Angliji je značilno, da so v volilni kampanji pri vseh nadomestnih volitvah v ospredju predvsem zunanjepolitična vprašanja. Toda niti na tej osnovi se sodelovanje opozicionalnih skupin za sedaj ne zdi mogoče spričo stališča, ki ga zavzemajo la-buristi. Med konservativci sta glavna pobornika osnovanja skupne opozicijske fronte bivši zunanji minister Eden in znani konservativni politik Winston Churchill. Vojvodinja AthoUska odložila mandat Znana angleška vbjvodinja Athollska, ki je pripadala kot pristašinja konservativne stranke angleškemu parlamentu, je prišla zaradi opozicije proti Chamberlainovi zunanji politiki v oster konflikt s sedanjim vodstvom stranke. Kakor poročajo listi, je zaradi tega odložila svoj poslanski mandat. Ne namerava pa se umakniti, temveč je že napovedala, da bo pri nadomestnih volitvah zopet postavila svojo kandidaturo in se pomerila z oficielnim konserva-vitnim kandidatom. Kakor pravi, hoče na ta način dati volilcem priliko, da se izrečejo o zunanji politiki sedanje angleške vlade. Nemška mesta brez Židov Londonske »Times« poročajo iz Berlina, da bo židovska zakonodaja v Nemčiji najbrž dovršena še tekom letošnjega leta, tako da bodo potem za Žide veljali posebni zakoni, ki bodo povsem ločeni od zakonodaje za arijsko prebivalstvo. Med drugimi bodo določena številna mesta, ki bodo označena za »brezžidovska« in v katerih se židje ne samo ne bodo smeli naseljevati, temveč jih tudi ne obiskavati. V večjih mestih pa bodo določeni posebni mestni deli, kjer bodo smeli židje stanovati in izvajati razne obrti, Židovski problem na Poljskem V zadnjem času posvečajo poljski listi čedalje večjo pozornost židovskemu vprašanju in zavzemajo pri tem odločno proti-židovsko stališče Tako piše na primer list »Slovo« med drugim- »Poljska ne sme več nadalje trpeti zastrupljanja javnega življenja poljskega naroda po Židih. Ed-terhofa, gleda in se sprašuje, kod je vodila prejšnja cesta, kje je tekla pred tednom Tržiška Bistrica. Velik del one doline, ki se razprostira pred gradom g. barona Borna, je danes ena sama velika oaza, na kateri je nagromadeno na tisoče kubičnih metrov gramoza in mivke. Od vasi Doline pa do Puterhofa je veliko razdejanje, še hujše pa je od gradu naprej proti Medvodam. V poročilu o katastrofi smo navedli, da se ceni škoda na okroglih 200.000 din. Vendar, kolikor se danes da preceniti, bo ta vsota mnogo premajhna za kritje vseh stroškov, ki jih bo imelo samo lesno podjetje g. Borna s popravo ceste in mostov ter posamezniki z ureditvijo polj in vrtov. Posebej je treba računati še škodo zaradi odnesenega rezanega lesa, hlodov, divjega kosta- nja, ze zmletega lubja, pokončanih strojev in raznega orodja. Potrebno bo, da bo priskočila na pomoč oblast, potrebno bo pa tudi medsebojno razumevanje, da se vse to čimprej popravi in nadoknadi. Mnogo je zadnje neurje napravilo škode tudi med živalmi v vodi. Bistrica je bila polna plemenitih rib, zlasti postrvi, pa je neurje raz- ribe znašle nenadoma na suhem. Dobro je, da niso ribe še drstile. Na sliki vidimo del doline, ki se razprostira pred gradom.Seveda je bila slika posneta, ko je voda že upadla in se vrnila v strugo.Tod je bila poplavljena vsa dolina in je voda tekla skozi obe žagi, ki jih vidimo na desni strani. Prava struga se je vila na levi strani ob polju. Koder teče voda sedaj, se je vila pred tednom cesta. V ospredju se vidi odtrgana železniška proga. ki vodi v Medvode in po kateri je lesno podjetje prevažalo hlode do žag. Taka je skoraj vsa dolina od Puterhofa do Medvod in še dalje tja pod Košuto in Stegovnik, — to je 7 in še več kilometrov. Močno je poškodovana tudi cesta iz Doline v Puterhof. Na tej poti je voda vzela dva velika mostova in poškodovala cesto zlasti pri IVkcu. Manj razdejanja je na poti iz Tržiča v Dolino. Sicer pa so tudi tu izginili trije mostovi in je cesta razdejana na več krajih. Tu bo otežkočalo obnovo zlasti to, ker je struga na mnogih krajih jako globoka in bodo potrebni močni betonski temelji Prehod jedo Doline sicer po cesti danes že mogoč, vendar je potrebno precej vaje v plezanju in v sigurni stopinji ter imeti primerno obutev. Pa to ne moti številnih obiskovalcev, ki so izrabili zlasti zadnje tri sončne dneve in si ogledali strahotno opustošenje. Dela na obnovi so se že pričela. Lesno podjetje g. dr. Borna je vse delavce poslalo na teren, del delavcev je zaposlen pri sekanju potrebnega lesa. drugi del uravnava vodo, kjer je mogoče, v prvotno strugo, nekateri pa že popravljajo cesto in delajo zasilne brvi. Najeti so bili tudi že številni novi delavci in tudi domačini pridno pomagajo. Seveda je vse delo osredotočeno samo na popravo ceste in ako bo zima ugodna in ne bo hudo zamrzovalo, bo mogoče že po novem letu priti po zasilno popravljeni cesti z vozom do Tržiča. Dela se samo na obnovi ceste tako naglo samo zaradi tega, ker je nevarnost, da ustavi obrat tudi velika žaga tega podjetja v Tržiču, če ne bo imela potrebnega lesa za rezanje. In tedaj bo nad 80 delavcev na cesti, brez kru-ha. Hude in mrzle zime pa se boje tudi delavci, ki so zaposleni v Puterhofu. Odpadla bodo dela pri obnovi, počivale bodo žage, počivali bodo vozniki in številni drvarji. Številna je družina premnogega našega delavca in revni otroci danes s strahom gle- redčilo vrste. Veliko rib je ubilo skalovje, j dajo v bodočnost in se sprašujejo, kako dol-ki ga je voda valila po strugi, mnogo jih je j go bo oče še prinašal tisti ljubi vsakdanji pa pomrlo, ko se je voda odtekla in so se | kruhek... šola letalske zaprege se je začela Ljubljana, 28. novembra. Te dni so opazili gledalci na ljubljanskem aerodromu, da se je tja pripeljal star avto tipe »Ford«, iz njega pa se je izsulo ljudi, kakor da bi bil avtobus, ne pa štirisedežna limuzina. Med drugimi je izstopil tudi naš znani inž. Bloudek.' Podal se je z gručo k hangarju in Izvlekli so letalo »Mari« tipe »Grunau Baby II«, last grupe Stična. Nato je ogledal letalo od vseh strani, meri!, tipal in majal posamezne dele, kakor da bi hotel letalo razbiti na kose. Toda to ni bil njegov namen, temveč je izvršil polletni pregled. Ko je opazovanje končal, so mu prinesli knjigo letenja, v katero je zapisal, da ima aparat do 31. junija 1939 dovoljenje za let v aeroplansiki zapregi. Ko je bil pregled izvršen, so se brez-motoraši takoj začeli pripravljati za start. Eden je prinesel iz hangarja padalo, drugi boben, na katerega je ruuvita 100 m dolga jeklena vrv, ki vleče brezmotorno letalo; pripravili so avto, s pomočjo katerega se letalo mnogo hitreje prevaža po terenu, kakor z rokami. Prepeljali so letalo na rob letališča in zdaj si je naš zna^ ni rekorder g. Stanko Raznožnik, ki je tudi vodja šole aeroiplansSke zaprege, pripel padalo, se vsede! v letalo in se pri-praivil za poizkusni start. Drugi so med tem razvili jekleno vrv, jo namestili na sprednjem delu jadralnega letala in na repu motornega. Vedeti moraš namreč, da se lahko odklopi brezmotorno pa tudi motorno letalo. Ob normalnih prilikah se odklopi na določeni višini brezmotorno, motorno pa vleče žico nad aerodrom, kjer jo potem apusti na zemljo. Le v primeru, da bi se jadralno letalo ne moglo odklo- piti zaradi kvara v pripravi za odkloplje-nje, ali pa, da vidi motorni pilot, da postaja položaj zaradi nepazljivosti ali nerodnosti pilota v brezmotornem nevaren, potem odklopi on. Taki primeri pa se dogajajo običajno le pri učencih, pri g. Raz-nožniku se tega ni bilo bati. Potem ko je bilo vse pripravljeno, je dal brezmotoraš ,ki je stal pri krilu, znak z modro zastavo, motorno letalo je dalo poln plin m obe letali sta se kmalu nato dvignili v zrak. Najprej se dvigne jadralno letalo, pilot v njem pa mora prav posebno paziti na to, da se ne divigne takoj po startu previsoko, ker bi to imelo za posledico, da dvigne motornemu letalu rep in ga postavi na nos, kar bi bilo za oba letalca usodno. Na 1250 m se je jadralno letalo odklopilo in pilot je napravil looping in dva svedra, levega in desnega, nekaj strmih zavojev, in je po 15 minutah pristal. Vsi so pohiteli k njemu in ga izpraševali za mnenje o sposobnostih letala. Povedal je, da je letalo popolnoma v redu, da gre iz levega, kakor tudi iz desnega svedra in da je tako »regulirano« ,da leti normalno, tudi če se izpusti krmilo. Medtem se je bilo stemnilo, zavlekli so letalo v hangar in odšli demov. Drugi dan se je začela šola aeroplanske zaprege. Zaradi pomanjkanja časa, saj jim nagaja skoraj vsak dan megla ah pa dež, je sklenil odbor Aero-kluba, da bo vzel za to jesen samo štiri učence. In sicer tri »C« pilote in enega »B« pilota, ki pa je tudi motorni pilot. Zdaj se vežbajo vsak dan, to se pravi, če jim ne nagaja vreme. O uspehih te šole bomo poročali pozneje! Ramazanske noči Sarajevo, v času ramazana 1938. Današnje Sarajevo Ima dvoje lic. Eno staro in romantično, ki ga iščejo vsi tujci s kamerami v rokah. Ki se razodeva po Baščaršiji in v muslimanskih hišah. Na zastrtem licu žene, ki hiti mimo. V molitvi mujezina in v čudnem ozračju neštetih džamij. V petju sevdalinke, ki stori, da čutijo ljudje le še svojo vzburkano kri ln ne mislijo, kaj bo čez uro, čez pol dneva. Vse dokler ne zleti kozarec po zraku in ne obleže čreplnje na podu. V tem je za Bosanca sproščenje od vseh hrepenenj in vsega težkega, ki ga prinaša s seboj vsakdanjost. jStari obraz Sarajeva se rani mora vtisniti v spomin s svojo nenavadnostjo in pestrostjo, če greste le enkrat po kaki ozki ulici in opazujete majhne dogodke na njej. Novega lica tega čudovitega mesta n« morete opaziti tako hitro. Išče še svojega pravega izraza, išče in dobiva ga z vsakim dnem. Zaradi njega bo Izginilo mnogo balkanske eksotike in folklornih posebnosti, a tudi mnogo zastarelosti, nevednosti in nesreč med ljudstvom. Ostalo bo le še ono, kar je v bistvu Sarajeva in njegovega prebivalca. Za vse to je treba dvigniti predvsem socialno stanje tistih prebivalcev mesta, ki zdaj še pogrešajo najnujnejše za golo življenje. Muslimanska dobrodelna in kulturna društva so dobro razumela, kakšno mora biti njihovo delovanje, da pomagajo svojemu malemu človeku iz njegovega srednjega veka v sredo dvajsetega stoletja. Prav v teh društvih na posTečen način »združujejo stare dobrine Islamske "Merske in kulturne zajednice s pridobitvami zapadne kulture in novega časa. V času ramazana ta društva stopnjujejo in pospešijo svoje delo. 2e prvi kalifi so v ra-mazansklh dneh začenjali vse svoje važne akcije, kakor jim je priporočala vera. Tudi oni predpis v koranu, da morajo v bjm času imovitejšl muslimani podariti dva in pol odstotka svojega premoženja {siromakom, je poeta! danes aktualnejši kakor kdajkoli prej, zato ga propagirajo vsa ta društva in ves muslimanski tisk. Ramazan, veliki muslimanski post, je spomin na čas, ko je dal Mohamed svojim vernikom koran in traja vsako leto trideset dni. To je čas, ko naj se človek posti in razmišlja o vseh skrivnostih svojega bitja, ko naj daje od vsega dobrega, kar ima v sebi in okrog sebe, za splošno korist, pa tudi čas. ko naj se ljudje zbirajo in veselijo življenja. Vkljub temu, da so se življenjske razmere spremenile, so ostali v Sarajevu nespremenjeni še mnogi stari ramazanski običaji. Pravoverni muslimani se poste od zgodnjega jutra, ko so pojedli svoje kosilo, do sončnega zahoda. Dan jim poteka v delu in premišljevanju. Okrog petih popoldne se začne na domu zbirati družina. Cim bolj se nagiba sonce, tem Dobra prebava, pol zdravja! Lahko, normalno iztrebljenje pri zapeki, Ienivosti črevesja vam omogočijo Artin dražeje dr. Wandera. 2 kom. din 1.50; 12 kom. din 8.—; 60 kom. din 27.—. Reg. s. br. 22115-33 pohlepnejši pogledi oklepajo jedila, prsti grabijo po dišečem tobaku ln vonj kave zapeljuje nekje iz kota. Vsi čakajo, da poči na Jekavcu odrešilni top. Takrat se začne iftar, drugi obed v dneou. V imo-vitejših družinah je iftar zelo obilen. Najprej pijejo vsi limonado, za njo je na vrsti juha, potem razne pečenke in pite, za njimi sladki lokumi, šerbet, baklava in kadaif. Kruh je poseben način pri-nravlljenl somun, razložen v majhnih hlebcih po mizi. Na koncu »speče« gospodinja kavo, moški si prižgo dolge či-buke in pod vi tih nog počasi premlevajo dogodke od včeraj in danes. Medtem so zunaj zasijale žarnice, razporejene v obliki širokih prstanov okrog vseh stotih sarajevskih minaretov. Ulice se polnijo in vse več življenja prihaja vanje. Za nocoj je konec posta in pričetek vsega lepega. V gledališču dajejo ljudske ramazanske predstave, po navadi dela avtorjev islamske vere, ali drame iz življenj muslimanskih narodnih junakov. Kulturna društva prirejajo predavanja, predstave in »sije-la«. Kavarne, kinematografi in vsa zabavišča na širokih, glavnih cestah so polna mladih, veselih ljudi. Tam zgoraj, v tesnih sokacih, ulicah, kl se vzpenjajo na griče okrog mesta, je ostalo življenje kakor je bilo pred leti. Obločnice ne tekmujejo s svetlobo novembrskega meseca in hneščeči glasovi zvočnikov še niso segli do tja. Žene se zberejo vsak večer v drugi hiši na »pose-lo«, kjer ostajajo skoraj do jutra. Gospodinja vodi pogovor in ponuja domače slaščice ter neizbežno kavo. Izza oken in izpod njih slišite stare sevdalinke. Za vogali ašikujejo zaljubljenci. Fantje nosijo rdeče fese na glavah in dekleta se zavijajo v svoje jemenije. Ko se vračate v glavne mestne ulice, se vam zdi, da ste gledali in doživljali neko davno ramazansko noč, ki nima z današnjim časom nič več skupnega. Asta Znldarčičeva Program novinarskega koncerta na Taboru Za novinarski koncert 1. decembra na Taboru, ki bo tudi letos umetniška in družabna prireditev prvega reda, a mu daje še poseben poudarek dejstvo, da je uvrščen med oficielne prireditve v proslavo 20Ietnice našega narodnega osvobojenja in zedinjenja, so prireditelji pripravili naslednji zanimiv, umetniško polnovreden spored: Državna himna. I. Hochreiter: Gosposvetski zvon. Jereb: V jutro pomladno. Foerster: Spak. Poje pevski zbor »Grafike« pod vodstvom pevovodje ff. Danila Cerarja. II. Milojevič: Sarplsninska uspavanka. Dvorak: Arija Marine iz opere »Di« mitrij«. Lajovic: Kaj bi Ie gledal. Poje operna pevka gdč. Vera Maj« dičeva. III. Tri slovenske pesmi. Poje operni pevec g. Marij šimene (Zagreb). IV. Sibelius: Valse trlste. Pleše soloplesalka Narodnega gledališča ga. Gizela Bravničarjeva. Janko in Metka, plesni duet na Par« move »Triglavske rože«. Izvajata dve učenki ge. Bravničar-jeve. Odmor V. Pocherini: Drugi stavek lz koncerta za čelo. Popper: Tarantella. Izvaja čelistka gdč. Oli Jerajeva, pri klavirju g. prof. Karel Jeraj. VI. Stritof: Mene pa glava boli. Bizet: Arija iz opere »Carmen«. Poje operna pevka ga. Mila Kogej-Staglerjeva. VII. Smetana: Arija iz »Prodane neveste«. Dev: Kanglica. Poje operna pevka gdč. Valerija Hey-balova. VIII. Jan Pešta: Jugoslavija, slavnostna uvertura. Igra vojaški orkester 40. pešpolka Triglavskega, pod vodstvom kapel-nika g. podpolk. Ferda Herzoga. Vse pevce-soliste ln oba plesna nastopa spremlja pri klavirju dirigent opere Nar. gledališča g. A. Neffat. Po koncertu v vseh prostorih Tabora družabni večer s plesom. Pri plesu bosta sodelovala dva orkestra vojaške godbe 40. pešpolka. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice, Kongresni trg Postani in ostani član Vodnikove družbe! Sokolska proslava 1. decembra Ljubljanska sokolska društva proslave praznik uedinjenja 1. decembra ob 31. uri na slavnostni seji, združeni z zaobljubo novega članstva In s prevedbo dece v naraščaj in naraščaja v članstvo in sicer: Ljubljanski Sokol, Sokolsko društvo Ljubljana II in Sokolsko društvo Ljubljana IV skupno v telovadnici v Narodnem domu; Sokol I — Tabor v dvorani sokolskega doma na Taboru; Sokolsko društvo Ljubjana III v društvenih prostorih ob Tyrševi cesti; Sokolsko društvo Ljubljana—Moste v dvorani kina na Selu; Sokolsko društvo Ljubljana—Šiška v telovadnici svojega doma; Sokolsko društvo Ljubljana—štepanja vas v telovadnici svojega doma; Sokolsko društvo Ljubljana—Vič v telovadnici svojega doma; Sokolsko društvo Ljubljana—Zg. Šiška v dvorani br. Martinca. Na to svečanost vabimo vse svoje pripadnike in prijatelje Sokolstva. Obleka meščanska z znakom. Posebna vabila ne bomo razpošiljali. Zdravo! MEDDRUŠTVENI ODBOR LJUBLJANSKIH SOKOLSKIH DRUŠTEV. o ni a ce vesti + Zahvala vdove polkovnika S. Ku-jundžiea. Pri prvem navalu zgodnje zime na našem jugu so, kakor znano, v snežnih zametih na planini Kožuhu izgubili življenje poveljnik graničarskega odseka polkovnik Stevan Kujundžič ter poroč-nik-komandant graničarske postojanke in en graničar, ki so spremljali svojega poveljnika na usodnem inšpekcijskem potovanju. Enega oficirja in tri graničarje pa bo takrat v zadnjem času rešili. O tej pretresljivi tragediji je »Jutro« obširno po-sočalo, z lepimi spominskimi članki pa so se oglasili tudi prijatelji in znanci, ki se spominjajo na pokojnega polkovnika iz dobe njegovega službovanja v prevratnih dneh v Ljubljani. Prvi tak spominski članek je izšel 29. oktobra, napisal pa ga je strokovni učitelj g. Rudolf Dostal, ki se je podpisal z začetnicama svojega imena. Pozneje se je svojega nekdanjega poveljnika s toplimi besedami spominjal upokojeni narednik-vodnik g. Jože Stoje, spomine nanj pa je obujal tudi g. dr. Stanko Kmet, pri katerem je nekdaj Kujundžič stanoval. Njegova vdova ga. Danica nam je poslala zdaj iz Skoplja zahvalno pismo, v katerem nas prosi, naj vsem piscem, ki jih ne pozna in se jim direktno ni mogla xA »hvaliti, sporočimo njeno najiskrenejšo zahvalo za tople besede, izraze prijateljstva in sožalja, ki so bile njej in vsej rodbini v najhujših dneh velika uteha. Pri lenivem črevesju in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed zaradi zapeke naj se uporablja že oddavna poznana naravna »Franz-Josefova« grenčica. Zelo pogosto je ugotovljeno, da ie »Franz-Josefova« grenčica zlasti koristne domače sredstvo, kajti gre za to, da se prebavni kanal v jutru izčisti s kakim salinskim sredstvom za iztrebljanje. Oei re2 N ** + Kongres združenja inženjerjev in arhitektov. V nedeljo dopoldne je bil v Splitu v gledališki dvorani otvorjen 19. kongres združenja naših inženjerjev in arhitektov, pri katerem sodelujejo delegatje sekcij iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Splita, Niša, Novega Sada, Sarajeva in Skoplja. Kongres je otvoril predsednik združenja univ. prof. inž. Dušan Tomič iz Beograda. V svojem govoru je naglasii, tla so člani združenja veseli, ker prirejajo svoj 19. kongres v starodavnem Splitu baš v dneh, ko slavi Split 201etnico narodne svobode. Po ugotovitvah verifikacij-gkega odbora se je zbralo na kongresu 265 delegatov in bo imela nova glavna uprava 62 članov. Poročila glavnega odbora so bila soglasno sprejeta in je dobila dosedanja glavna uprava razrešnico. Za drugega podpredsednika je bil spet izvoljen g. inž. Vojko Koprivnik. Nobena gospa ne sme pozabiti, da je »OVEN« odlično terpentinovo milo domač izdelek! Zato ga vedno zahtevajte pri svojem trgovcu! + Poroka prvaka beograjskih gledaliških umetnikov. Prvak beograjske drame, po vsej Srbiji znani gledališki umetnik Dobrica Milutinovič se je poročil in je bila njegova poroka zaradi skromnosti in tajnosti pozneje senzacija za ves Beograd. Ugledni gledališki umetnik se je poročil v cerkvi Aleksandra Nevskega po bogoslužju zgodaj zjutraj in so poroki priso-stvale samo neobhodno potrebne priče in sotrudnik »Politike«, ki je pozneje objavil sliko poročencev s krajšim dopisom. Od stanovskih tovarišev ni bilo h poroki nihče povabljen in o njej so zvedeli šele iz »Politike«. * Odsek zveze Maistrovih borcev v Cir-kovcih vabi svoje člane, somišljenike in prijatelje o priliki 201etnice naše svobode na družabni večer, ki bo v četrtek 1. decembra ob 4. popoldne v prostorih gostilne tovariša Kureša v šikolah. + Dom treznosti v Beogradu. Jugoslo-venska velika loža treznosti je z lepo slavnostjo otvorila v Beogradu, v Niški ulici, svoj dom. Slavnosti je predsedoval najstarejši predstavnik abstinenčnega po-kreta v Srbiji, upokojeni profesor Pera Ilič. V lepem domu bodo dobile vse organizacije pokreta svoje prostore in bo postal dom, za katerega so poleg beograjske občine prispevali tudi mnogi dobrotniki, žarišče borbe proti alkoholizmu v vsej državi. ♦ Smrt ustanovitelja beograjske trgovske šole. Po 84 letih požrtvovalnega in uspešnega delovanja je umri v Beogradu upokojeni ravnatelj realke ln predsednik glavnega nadzornega odbora Rdečega križa Josip Kovačevič, ki se je uvrstil med najpožrtvovalnejše vzornike prosvetnega in humanitarnega delovanja v prestolnici. Rodil se je v Beogradu, kjer je dovršil realko in tehnično fakulteto nekdanje visoke šole. že leta 1883. je nastopil službo kot podinženjer gradbenega ministrstva. Po dveh letih je bil premeščen k ministrstvu prosvete ter postavljen za predavatelja na realki. Pred svetovno vojno je predaval na tehnični fakulteti beograjskega vseučilišča in kot profesor geometrije je služboval tam do leta 1934. Pokojnemu vzglednemu strokovnjaku in pedagogu pa dolguje posebno zahvalo beograjsko trgovstvo, ker je že leta 1888. takoj prostovoljno nastopil kot predavatelj na takrat ustanovljeni trgovski šoli. Polnih 50 let je na tej šoli predaval o trgovskem računovodstvu in za trgovski učni zavod in trgovski naraščaj je napisal tudi več pomembnih učnih knjig. Dolga desetletja je marljivo sodeloval pri Rdečem križu in pri združenju inženjerjev in arhitektov, ki ga je izvolilo za svojega častnega člana. DARILA za Miklavža Velika izbira! Nizke cene! O. KIFFMANN, trgovina z zlatnino, urami Ljubljana, Mestni trg 8. * Novi grobovi. Včeraj popoldne so spremili izpred mrtvašnice spiošne bol. nišnice k sv. Križu go. Uršulo Bajčevo, vdovo dentista in mater ugiednega ljubljanskega zdravnika g dr. Otona Bajca. — V Mariboru je včeraj popoldne nastopil poslednjo pot g. Joško Strojan. davčni praktikant in rezervni podporočnik — V Sipcdnji Hrušici je umrl po kratkem trpljenju g. Jakob Hočevar, pešadijski kapa-tan 1 stopnje. Zapustil je vdovo in dva otroka. Pokopali so ga v nedeljo popoldne v štepanii vasi. — V Domžalah je v starosti 72 let umrl zasebnik g. Benedikt j Veider. Včeraj popoldne so ga spremili k večnemu počitku. — Na Cankarjevem na. brežju v Ljubljani je umrla znana poses'-nica ga. Nežika Kraljeva. Ugledno po-kojnico so včeraj popoldne ob 16- spremili k Sv. Križu. — V ljubljanski bolnišnici je umrl g. Jernej Pohleven, železu, kret-nik. Pokcipali ga bodo jutri ob 14.30 v Štepa.nji vasi. — Pokoinim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Parfum elegantne dame je F O R V I L 5 fleurs, Les Anemones, Les yuex noirs. Prijeten vonj, ki naj Vas spremlja v vsakdanjosti življenja. — Postreže Vam seveda parfumerija »NADA«, Frančiškanska ul. + Graditev novega dijaškega doma v Beogradu je sklenila redna skupščina delegatov podpornega fonda združenja dijakov beograjskega vseučilišča. Zborovalci so sprejeli ponudbo beograjske mestne občine, ki bo dala pod ugodnimi pogoji združenju v nakup stavbišče blizu pan-čevskega mosta. ;t®SKSSa LUISE RAESER in SPENCER TRACV v prvem skupnem filmu iz tisočerega obraza velemesta Danes ob 16., 19. in 21. uri KINO MATICA 21-24. ♦ Emigrantom tn onim, ki nimajo potnih listov, pa hočejo v Švico, sporoča švicarska policija: Nujno svarimo pred ljudmi, ki se ponujajo, da preskrbijo potni list ali tuje državljanstvo. Marsikateri tak posredovalec si skuša pridobiti zaupanje s tem, da se baha s posebnimi zvezami pri diplomatih in konzulatih. Navadno pa dobi begunec, če sploh kaj dobi, le potvorjeno listino, saj na svetu ni države, kjer bi se državljanstvo ali potni list dala enostavno kupiti, švicarski kantoni natančno proučujejo potne liste in jih pošiljajo policiji v Bernu, da jih še ona preveri po svojih poizvedbah. Kdor si z denarjem nabavi potni list, si nakoplje v sleherni državi nevarnost stroge kazni, čemur sledi tudi izgon. Posredovalcem gre navadno le za visoke predujme, Policija v Bernu prosi begunce, da ji sporočijo, kdo jim ponuja pomoč pri potnih listih in pri nabavi švicarskega državljanstva. 1. DECEMBRA s ffe. Ko * b r<,eva Z o» ^ Pev., V kovinarski koncert po koncertu PLES z 2 godbama Vstopnice se dobe v ki-jigarni Glasbene Matice — Kongresni trg. + Najstarejše kosovsko svetišče-zave-tišče čebel. Najstarejši spomenik pravo-slavja na Kosovem je cerkev sv. Vavede-nja v Lipljanu, ki je bila zgrajena v polovici XI. stoletja. Od svoje zgraditve do leta 1231., ko so zgradili slavno svetišče v Gračanici, je bila ta cerkev katedrala, ker je imela episkopija svoj sedež v Lipljanu. Od tam je bila episkopija pozneje premeščena v Gračanico, kjer je imela že leta 1539. svojo tiskarno za tiskanje cerkvenih knjig. Zob časa tudi lipljanski cerkvi ni prizanašal in njeno življenje je bilo podaljšano s pomočjo, katero je radodarno naklanjal starodavnemu svetišču pokojni kralj Aleksjfnder. Starodavna cerkev pa ima po naključju tudi nekaj, kar ne najdemo v nobeni cerkvi v vsej državi. V njenem južnem, precej razpokanem zidu so se udomačile čebele, ki se po vska-kem roju spet tja vračajo. Cerkveni sluga je postal dober čebelar in tudi ljudstvu je všeč, da je postala stara cerkev zatočišče čebel. Navodila za slavnostni sprevod 1. decembra. Vsa društva in organizacije se zbero na Vodnikovem in Krekovem trgu ob 17.30 in sicer na prostorih, kakor jih je sklenil rediteljski odsek. Na zbirališčih bodo table z označbami posameznih skupin, za red in orientacijo pa bodo skrbeli posebni reditelji pod nadzorstvom mestnih uradnikov. Reditelji bodo imeli na levem rokavu bel trak z napisom »Reditelj« in z mestno štampiljko, službujoči mestni uradniki pa bodo imeli belo-zelene trakove na rokah. Pri prižiganju bakel bodo pomagali reditelji in mestni poklicni gasilci. Sprevod krene točno ob 18., ko se priključi vojaškem obhodu, zato prosimo, da so vsi udeleženci zanesljivo najkasneje ob 17.30 na mestu. Pomikal se bo po naslednjih ulicah, trgih in cestah: Pred škofijo, Stritarjeva ulica, Trimostje, Marijin trg, Miklošičeva, Kralja Petra trg, Tavčarjeva, Ajdovščina, Tyrševa. šelenburgova, Kongresni trg, Vegova, Zoisova, šentjakobski most, Trubarjeva, Sv. Jakoba trg, Stari trg in Mestni trg. Po županovem govoru zaigra vojaška godba narodno himno. Po himni razhod. Društva, ki se še niso prijavila k udeležbi, naj se ustno ali pismeno zglase mestnemu tiskovnemu referentu, soba št. 37 v I. nadstropju mestnega poglavarstva, Mestni trg št. 2. u— Do včeraj je razstavo Božidarja Jak<«a v Jakopičevem paviljonu obiskalo že nad 2500 oseb. V nedeljo in včeraj je bilo zlasti mnogo gestov izven Ljubljane, med drugim iz Zagreba in Maribora. Bilo je tudi več nakupov. Razstava se bliža koncu. Uspeh je za današnje čase kar izreden, vendar pa priporočamo vsakomur, ki razstave še ni utegnil obiskati, da to stori do praznika Uedinjenja, ko se razstava nepreklicno zaključi. u— Poroka. V frančiškanski cerkvi v Ljubljani sta se poročila šifrer Andrej, revizor Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani in Mlinar Malči, restavraterka iz Ljubl jane, ženin je bil v svetovni vojni jugoslovanski dobrovoljec, nevesta pa je doma iz odločno slovenske nacionalne družine Mlinarjevih v Pliberku na Koroškem. Za priči sta bila g. Ivan Zor, ravnatelj iz Kamnika in g. dr. Felaher Julij iz Ljubljane Novoporočencema iskreno u— pri Ljubljanski sadjarski in vrtnarski podružnici bo predaval jutri ob 19. ! uri zvečer v kemični dvorani I. drž. real. ne gimnazije (realke) v Vegovi ulici upravnik drevesnic Kmetijske družbe g. Ivan Brecelnik o vprašanju; »Katere sadne sorte so priporočljive za vrt in gospodinjstvo v Ljubljani« Izvajanja bo predavatelj pojasnjeval na slikah in naravnih plodovih. Vstop prest. Vabljeni člani in gostje. u— V »Soči« bo predaval v soboto 3. decembra v salonu pri »Levu« ob pol 21. g. dr. Rudolf Kyovsky, sodnik iz Novega mesta. Tema predavanja je: »Kratek pregled politično gospodarskega razvoja Srednje Evrope po svetovni vojni.« Predavanje je silno interesantne in aktualne vsebine, ker se nanaša na gospodarska vprašanja, ki se tičejo tudi nas samih. G. predavatelj se je pred kratkim udeležil mednarodne šole v Tatranski Lomnici za srednje evropska vprašanja, zato je dober poznavalec gospodarskih problemov. Pričakujemo ta večer polnoStevilne udeležbe. 'Pred predavanjem bo kratka proslava uedinjenja s petjem društva »Sava« pod vodstvom g. Venturinija. Vabljeni vsi. Vstop prost. u— Miklavževanje Sokola I. Tabor s plesom bo za odrasle v soboto 3. decembra ob 20. uri. Obdaritev mladine pa bo v ponedeljek 5 decembra ob 16. uri. raI Danes nepreklicno zadnjikrat f ststo!©vščlsie Marka Pola uri ob 16., 19. in 21. Najnapetejši senzacijonalni velefilm, poln avantur, zanimivosti in burnih dogodkov! Ta film si morste ogledati! Gary Cooper in Sšgrid Gurv. KINO UNION, te. 22-21 ♦ Izjava. Uredništvo »Jutra« izjavlja, da gospod Božidar Tomažič, šolski upravitelj v Marenbergu, ni bil pisec člankov iz Marenberga, izvzemši onega o Sokolskem domu v Marenbergu s sliko. To izjavo prinašamo na izrecno željo g. Tomažiča. + Posvetitev doma za varstvo revnih židovskih otrok v Beogradu. Zastopniki vseh židovskih kulturnih ln dobrodelnih organizacij v Beogradu so v nedeljo prisostvovali lepemu slavju posvetitve doma za varstvo revne židovske dece. Nj. Vel. kraljico je zastopala pri slavnosti dvorna dama ga. Hadžičeva, svoje zastopnike in zastopnice pa so poslale tudi razne srbske dobrodelne organizacije in ustanove. Dom revne židovske dece je zgrajen v Ulici Ste-vana Visokega in so znašali stroški zgraditve in ureditve 1,200.000 din. S 1. decembrom bodo sprejeli v dom okrog 70 revnih židovskih otrok. + Po postavi in vnemi izrednega vojaškega novinca ima garnizija v Kragujev-cu. To je sin revnega kmeta Ethem Ka-dušič, ki je visok 2.10 m. Pri zadnjem novačenju je bil odbran za odslužitev navadnega kadrovskega roka, a že po nekaj tednih se mu je vojaška služba tako priljubila, da je prosil, naj mu rok, če le mogoče, podvojijo. Oficirji ln podoficirji imajo veselje z velikim, zelo bistrim voj-nikom, Ethemu pa je seveda najbolj všeč, ker občudujejo njegovo visoko postavo vsi vrstniki. ♦ Preselitev beograjske glavne pošte. Uradniki in uslužbenci pošte Beograd I. so se v nedeljo dopoldne s svojimi mizami, policami, pečati in spisi preselili v nove prostore poštne palače, ki stoji nasproti narodne skupščine. Na dosedanje mračne in tesne prostore v Kolarčevem poslopju jih bo spominjal samo še stari material, ki je bil preseljen v novo lepo palačo in bo ostal tam, dokler ne bodo nakazani potrebni krediti za novo opremo vseh poštnih uradov. Poštni uslužbenci so z velikim veseljem sneli s starega poslopja vse table in napise Hvala bogu, zdaj ne bomo več živeli kakor v temnici, so govorili med tem delom vsi z ve'i-kim zadovoljstvom. Preselitev je bila izvršena z vso naglico in ni bilo zaradi nje pri prometu nobene zamude. Ko so nili zaprti šalterji v starih uradih, so se že odpirali novi v lepi poštni palači. GLAS SE ŠIRI : Motohova kava je najboljša Vodnikov trg 5. tel. 2577, Krekov trg 11, tel. 2348. * Roparski napad pod Sv. Goro pojasnjen. Oiožniki z Vač so razkrili naslednje: Posestnik Povše. ki se je pozno vračal proti domu, je bil pod Sv. Goro Ji/ipaden in orr»pan. Komandir Strajner, ki je na glasu enega najbolj spretnih orožnikov, je po raznih navedbah osumil kut napadalca Štefana Osolmka iz vasi 'Breznika Neki posestnik je baje videl Štefana ono noč spehanega hiteti v hrib proti domu. Tudi posestnik Povše trdi, da je Štefana prepoznal v temi, ko ga je napadel s kuhinjskim nožem in mu pobral ves denar. Štefana so zdaj odgnali k ljubljanskemu sodišču. Bil je že večkrat v naporih. Nedavno je ukradel znancu v Zagorju zlato uro in jo prodal nekemu rudarju v Trbovljah. Orožniki so tudi na sledi napadalcem, ki je nedavno napadel posestnika Samška iz Ko'ovrata, ko se Je vračal iz sejma v Moravčah. Neznanec ga je pobil na tla ter mu pobral uro in denarnico s tisočakom. a- ^ i1- * S "i gj u— Praznovanje praznika zedinjenja, 1. december praznujemo kot državni praznik Zedinjenja troimenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno državo pod žezlom dinastije Karadjordjevičev. V proslavo tega praznika bo omenjenega dne ob 10 uri v tuk. stolnici sv. Nikolaja zahvalno cerkveno opravilo, kjer se bo zapela zahvalna pesem z ustreznimi molitvami. V pravoslavni cerkvi na Blei\vei-sovi cesti se vrši služba božja istega dne ot 11. uri, v evangeljski cerkvi ob 10. uri, v starokatoliški kapeli pa ob pol 9. Na vseh državnih uradih, kakor tudi na zgradbah uprav javnopravnega znača.la morajo biti razobešene državne zastave, v mestih in trgih pa morajo vsi lastniki zgradb izobesiti državne zastave. Istega dne bo sprejema! gospod ban dravske banovine od pol 12. naprej v banski palači i Bleivveisova c. 10) poklonltve in čestitke Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 26. novembra 1938. u— Razsvetljava Ljubljane ob 20-Ietni-ci Jugoslavije. Ljubljana bo 1. decembra zvečer razsvetljena. Mestna občina razsvetli z reflektorji častitljivo mestno hišo in spomenike ter najznamenitejša poslopja. Razsvetlila bo tudi okna vseh drugih uradnih poslopij in vseh mestnih šol. Na vseh ljubljanskih hišah tja do skrajne periferije bodo vihrale državne zastave in gotovo bodo tudi okna najbolj oddaljenih hiš žarela v lučkah. I Danes ob 16.. 19. in 21. url KINO SLOGA, tel. 27.30 INDIJSKI NAGROBNI SPOMENIK nadaljevanje filma »EŠNAPURSKI TIGER« po romanu od Teje v. Harbou. I u— Strokovno poučno predavanje o po-vrluini po/imi bo imel g. štrekelj Josip, sadjarski nadzornik v pok., v ljudski šoli v Sp. Šiški v torek 29. t. m. ob 19.45 pod okriljem šišenske podružnice Sadjarskega in vrtnarskega dru&tva. u— Slovenija v šestletki cestnih del. Predsedništvo Ljubljanskega kluba vabi na prireditev Kluba, ki bo v klubskih prostorih danes ob 20.30. Na rem večeru bo predaval g. dr. Vinko \ riiur.ee, ravnatelj Trboveljske premogokopne družbe in predsednik Društva ra cesle v Ljubljani o predmetu: »Slovenija v šestletki cestnih del.« Vprašanje gradbe novih in sodobne ui-editve že obstoječih cest. je za našo banovino posebno važno. Saj predstavljajo dohodki iz tujskega prometa, ki je v glavnem navezan na dobre ceste, za našo pokrajino pomembno postavko. Zato je šest etni program cestnih del, ki se bo izvajal v naši državi, za nas posebno zanimiv. Gotovo se bodo gospodje člani z ozirom na predmet predavanja, kakor tudi z ozirom na gospoda predavatelja, katerega so v svojem klubu že radi poslušali, udeležili tega prvega večera Ljubljanskega kluba v seziji 1938 39 v lepem številu. Gospodje člani se posebej poob'a-ščaio, da privedejo na prireditev tudi goste iz svojega ožjega znanstva, ki se za predmet predavanja zanimajo. u— Akademski klub elektrotehnikov. Na rednem občnem zboru kluba 19. t. m. je bil izvoljen tale odbor: predsednik Sever Marijan, podpredsednik Petrič Miloš, tajnik I. Slivnik Herbert, tajnik II. Tom Vida, blagajnik Tepina Pavle, knjižničar I. Furlan Andrej, knjižničar II. Žagar Dušan, referent za debatne večere Korošec Vekoslav, referenti za prakse želez-nik Milan, Vidovič Tone, Verč Evgen, arhivar Thuma Slavko, revizor I. Magajna Božidar, Revizor II. Perme Bojan, delegati za ZSKTF Cerkvenik Gregor, Žagar Dušan, železnik Milan. Petrič Miloš, Tepina Pavle, Sever Marijan. u— Združenje mesarjev in klobasi čar jev v Ljubljani, obvešča cenj. občinstvo, da bodo na praznik zedinjenja 1. decembra mesnice in mesarske stojnice ves dan zaprte; zato prosimo, da se občinstvo pravočasno preskrbi z mesom. u— Prometna nesreča na Tyrševa cesti. včeraj dopoldne eo prepeljali na kirurški oddelek 35-letnega prevoznika Aloj. za Pirca z Ambroževega trga. Po Tyrše- vi cesti je s konji peljal voz premoga, pa je prav pred prodajalno Slovenskega čebelarskega društva pridrvel za njim bici-klist. Trčil je ob voznika, ki je stopal ob konjih, in ga z vso silo vrgel ob tla. da je padel ped vce in mu je kolo zdrobilo nogo. u— Trije vlomilski obiski v Stožicah. V petek, soboto in nedeljo se je v Stožicah tri večere zapored udejstvoval neznan podje^než, ki .ie drugo za drugim skušal cpleniti skladišče gcetilničarja trgovca Ivana Ramovša, gostilno Franceta Ko-blarja »Pod lipco«. in bufet Marice Me. serkoae, a je vse trikrat imel precejšnjo smolo. Pri Ramovšu je že odpri okno in začel kriviti križe, pa je bil preipoden. Prav tako so ga ljudje opazili, ko je skušal vdreti pri Meserkovi. Samo -'Pod lipco« je imel malo več sreče. Pritihotapil se je v točilnico in pobral nekaj cigar, nato je bil prav tako prepoden. Orožniki poizvedujejo za njim. u— Smrad na Ambroževem trgu. Prebivalci poljanskega okraja nam pišejo: Javno stranišče ob šentpetrskem mostu (morda je to vzorec in prvi primerek teh sicer tako koristnih naprav) ža^stno sa-motari ob bregu Ljubljanice in dela vtis skrajne dosluženosti. Brez vsakega dvoma se ima za svoj obstanek zahva!iti dejstvu, da Ljubljančani nismo brez zmisla za zgodovino. Je pa druga reč, na čigav račun gojimo zmisel za zgodovino. In morda bi tudi mi bolj spoštovali spominske preteklosti, če bi stanovali kje pod Rožnikom ali na Aleksandrovi cesti; kajti tako daleč le ne segajo vonjake našega veterana. Te lastnosti baročne, na Ljubljanico nagnjene hišice ne more ospora-vati nihče, ki ga opravek zanese v njeno bližino, če le ni nevarno nahoden. Pa bi morda navzlic tej neprijetnosti potrpeli, ko bi le bilo med nami kaj več lahkoatle-tov: skakali bi enostavno preko širokega in gostega odtoka, ki si je utrl pot iz tega zaklonišča, teče preko pločnika in se izliva v deset metrov oddaljeni kanal. Ker smo povprečneži, se umikamo potočku tako, da hodimo čez park na Ambroževem trgu. Vse poletje smo upali, da bodo umaknili hišico; in je naše upanje raslo z naraščanjem temperature, s katero so pridobivate na intenzivnosti tudi dišave. Upali smo resno, da bodo le-te končno dosegle kompetentne nosove. Ali vonj je odolel dišavam: še vedno stoji hišica. Zato dvigujemo svoj odmaknjeni glas in vabimo vse, ki se zanimajo za hi-gienična vprašanja, da si ogledajo redkost na obrežju modeme Ljubljanice, ki teče skozi belo Ljubljano. V prvi vrsti pa mestni fizikat. Iz €e!"a e— Prvi december. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Prvi december se bo praznoval na slovesen način kot praznik zedinjenja troimenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vsi hišni posestniki se opozarjajo, da morajo biti ta dan vsa poslopja okrašena z državnimi zastavami. e— Zborovanje koroških borcev. Krajevni odbor Legije koroških borcev v Celju je imel v nedeljo v hotelu »Evropi« sestanek, na katerega je prišlo lepo število koroških borcev iz bližnjih in oddaljenih krajev. Resnih obrazov so prihajali, zavedajoč se, da edino njim gre zahvala, da je Maribor že od prevrata naš. Postavili so severne meje, rešili so njim dano vojaško nalogo ter izročili sadove njihove zmage v ek-sploatacijo možem politike. Borci ob prevratu so imeli pred očmi edino skrb, kako biti najbolj koristen za domovino. G. predsednik je poročal o tekočih poslovnih zadevah. Pri slučajnostih so bili iznešeni razni umestni predlogi. Med drugim se je predlagalo, nai se deputaciji glavnega odbora pridruži delegat iz Celja. Za delegata je bil soglasno izvoljen g. Amejc. Obenem je bil naprošen: Naj na odločilnih mestih iznese vse želje prošnje odnosno zahteve borcev. Ob priliki romanja severnih borcev na grob Viteškega kralja naj se borcem dovoli prosta voznina. Težko je borcem doma pustiti vse one revne in brezposelne, saj so bili tudi oni kakor drugi deležni bojev. Sedaj naj jih doma pustimo? Tovariš Brišček je z dokazili podprl zahtevo po priznanju dobrovoljstva koroškim borcem, ter navajal, kaj vse so rešili domovini, kar bi sicer gotovo zapadlo izropanju. S sestanka je bila poslana glavnemu odboru v Ljubljani naslednja brzojavka: »Legija koroških borcev, krajevna organizacija v Celju, v imenu 690 članov poziva glavni odbor LKB v Ljubljani, da stori vse potrebno za priznanje dobrovoljstva ob dvajsetletnici Jugoslavije.« e— V sredini decembra bo gostoval v Mestnem gledališču v Celju Ivan Mrak z izbrano skupino in sicer s svojo najnovejšo dramo »Grohar-<. Ker bo to obenem krstna predstava tega dela in je prvi nadvse uspeli Mrakov nastop v celjskem gledališču vsem še v dobrem spominu, opozarjamo že danes na krstno predstavo »Groharja«. Predprodajo ie iz prijaznosti prevzela ga. Toševa v Celju. e— Umrl je v nedeljo v Gosposki ulici 1 v Celiu v starosti 35 let g. Maks Ledi, poslovodja tvrdke Zangger. Pogreb bo danes ob 16. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Pokojnemu bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje! e— Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek 6. decembra od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlago- vi ulici. e— Tri kolesarske nesreče. Ko se je vozil 53-Ietni krojaški mojster Franc Gori-čan iz Celja v soboto okrog 16. s kolesom z Vranskega proti Celju, je padel pri Sv. Juriju ob Taboru tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo pod kolenom. V nedeljo je neki pekovski vajenec s kolesom podrl petletnega sinčka sodnega zvanični-ka Martina Majerja iz Zavodne na tla. Deček si je pri padcu zlomil levo nogo. Istega dne okrog 16. je padla 15-letna dnina-rica Helena Rezarjeva z Ljubečne pri Celju na cesti s kolesa ter se hudo poškodovala po glavi, desni roki in desni nogi. Ponesrečence so pripeljali v celjsko bolnico. 'ostani ž« ostani član Vodnikove družbe! Iz Maribora a— Nj. Vel. kralj kumuje matičnemu naraščajskemu praporu. Praznik uedinje-nja proslavijo mariborska sokolska društva prav slovesno. Matični Sokol bo imel zvečer 30. t. m. svojo tradicionalno slavnostno akademijo v Sokolskem domu. Dne 1. decembra ob 10. bo svečana proslava, ob 11. pa razvitje naraščajskega prapora, kateremu kumuje Nj. Vel. kralj Peter II., ki ga bo zastopal pri tej slovesnosti mariborski mestni poveljnik general C. Stanoj-lovič. Sokol Maribor I bo imel svojo proslavo ob Vj 10. v telovadnici v vojašnici kralja Petra in sicer za članstvo in naraščaj, ob 15. pa za sokolsko deco. Sokolsko društvo Maribor II na Pobrežju bo slavilo v Renčljevi dvorani, Sokol Maribor III pa ob 15. v telovadnici na Zrinjskega trgu z razvitjem prapora za deco. Tezen-ski Sokol bo imel zaobljubo članstva in ostalo svečanost ob 16. Sokolska dolžnost vsega članstva je, da se udeleži skupne svečane proslave vseh mariborskih nacionalnih društev ob '/• 12. na Glavnem trgu. Matični Sokol in Sokol Maribor III se zbe-reta na verandi Sokolskega doma ob 11. i;ri. Sokolska društva Maribor I, Pobrežje, Studenci in Tezno pa odkorakajo iz Kralja Petra trga na Glavni trg točno ob Ul2. Svečanega plesa ob 20. v Sokolskem domu se udeleži vse članstvo v krojih, v temni obleki z znakom, ali pa v narodnih nošah — Mariborska sokolska društva. a— Mariborčani, meščani! Mejnik, slovensko mesto Maribor, je med štirimi velikimi edini bil vključen v venec jugo-t.lovenskih mest v svobodni, narodni državi. 2e 20 let je minilo in mi že 20 let uži-\ amo svobodo ponosni, da nas vodijo kralji Karadjordjaviči, hvaležni onim, ki so s svojimi žrtvami k temu pripomogli, in t-rečni, da nam je Vsemogočni naklonil v lepem našem mestu in njegovih krajih živeti pod mogočno zaščito kraljevine Jugoslavije. Dajmo duška svoji hvaležnosti, svojemu ponosu in svoji sreči ob 201etnici velikih dogodkov in manifestirajmo svoja čustva javno. V četrtek 1. decembra bo ob 11.30 uri na Glavnem trgu v Mariboru zborovanje vsega narodnega Maribora in njegove bližnje okolice. Iz svojih globokih čustev bomo obnovili prisego zvestobe in bomo potrdili obljubo za delo kralju, narodu in državi. Vljudno vabim meščane, da se v polnem številu udeležijo vseh prireditev tako na predvečer kakor tudi božjih služb dne 1. decembra. Prav posebno pa vabim meščane na vsenarodni mani-iestacijski zbor, ki bo 1. decembra dopoldne ob 11.30 na Glavnem trgu. Ta manifestacija mora biti vser.arodna prisega zvestobe in udanosti mlademu kralju ter mogočna izpoved narodne in državne ideje. 2e na predvečer okrasite svoja poslopja z državnimi zastavami, kakor bo to storila mestna občina na svojih poslopjih. Lastniki trgovin naj blagovolijo okrasiti svoje izložbe državnemu prazniku primerno. Na sam praznik 1. decembra bo mestna občina zvečer od 19. do 21. ure razsvetlila ckna svojih poslopij Prav tako prosim meščane, da ob tem času razsvetlijo okna svojih hiš in stanovanj. — Predsednik: dr. Juvan. a— Pozdravni večer planincev v Slovenski Bistrici. Podružnica SPD v Slovenski Bistrici je kot prva čutila dolžnost pozdraviti novo garnizijo planinske baterije. Zato je SPD v zvezi z mestno občino priredilo v soboto zvečer pozdravni večer v novih, okusno preurejenih prostorih hotela »Beograd«. Tega pozdravnega večera se je udeležilo v častnem številu vse, kar se zaveda svoje narodne dolžnosti nasproti čuvarjem naše severne meje in zelenega Pohorja. Dr. Anton Znideršič je kot pod-načelnik slovenjebistriške podružnice SPD pozdravil predvsem komandanta mesta, kapetana II. g. Pajmana, vse gg. oficirje ter podoficirje; društveni gospodar gosp Nande Korpnik pa je oficirskim damam poklonil krasne šopke nageljčkov. Dalje so pozdravili novo garnizijo župan, v imenu sodišča in državnih uradov g. dr. Mu-hič, za trgovski gremij g. Fran Kac, za Sokola g. inž. Stepišnik, ter končno ravnatelj meščanske šole g. Rupnik, ki je omenjal predvsem planinstvo kot važen vzgojni faktor naše mladine. Iz vseh govorov je zvenela že tradicionalna priljubljenost in povezanost naše narodne vojske s prebivalstvom, posebno pa še prisrčne vezi med planinci-vojaki in SPD. a— Brezplačna predstava za mestne reveže v gledališču. V četrtek na državni praznik popoldne bo v Narodnem gledališču brezplačna predstava za mestne reveže. Uprizorili bodo Finžgarjevo ljudsko igro s petjem »Divji lovec«. Vstopnice se dobe pri socialno političnem oddelku mestnega poglavarstva. Zvečer — šele ob 21. uri — bo slavnostna predstava Štan-dekerjeve »Prevare«, ki velja tudi za abo-nente reda D. a— Smrtna kosa. V najlepši življenjski dobi, star 32 let, je preminil davčni prak-tikant g. Jožko Strojan. Tihega, ljubeznivega in dobrosrčnega pokojnika bodo mnogi pogrešali. Pokopali so ga včeraj popoldne na frančiškanskem pokopališču. Rajnkemu blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! a— Sprememba voznega reda na progi Maribor—Sv. Peter. S 1. decembrom se spremeni vozni red na avtobusni progi Maribor—Sv. Peter v toliko, da odhaja avtobus zjutraj iz Glavnega trga namesto ob 6. šele ob 6.45. Vrne se na Glavni trg ob 7.30. Ta sprememba velja samo do 31. marca 1939, nakar vozi avtobus, kakor doslej, ob 6. zjutraj iz Glavnega trga. a— Mesarske prodajalnice bodo na državni praznik dne 1. decembra ves dan zaprte in prav tako se tudi meso na stojnicah ne bo prodajalo. Občinstvo naj se za praznik preskrbi z mesom že prejšnji dan in bodo v ta namen v sredo mesarske prodajalnice odprte do 19 ure. a— Obrat v pekarnah bo zaradi praznika 1. decembra kakor ob sobotah. Na praznik popoldne so prodajalnice kruha zaprte. Iz Hrastnika h— Krajevna proslava 20-letnice Jugoslavije. Na pobudo župana g. Malovrha so se v petek sestali v občinski pisarni zastopniki kulturnih, nacionalnih, strokovnih in drugih društev ter zastopniki naših industrij. Sklenilo se je, da proslavijo Hrastničani 20 letnico Jugoslavije na večer pred državnim praznikom baklado po hrastniški dolini. Zbirališče bo pri »Lo-garčku«. Odhod ob 17. Sodelovali bosta obe godbi na pihala. Na postaji bo kakor je bilo pred 20 leti pri manifestativnem obhodu slavnosten govor in nato razhod, županstvo poziva, naj se občani vsi kakor pred 20 leti udeleže te manifestacije tar pokažejo, da smo vsi za enotno veliko Ju- goslavijo, Prebivalstvo naj na ta večer razsvetli svoja okna ter razobesi čim več državnih zastav. Slavnostna služba božja bo na praznik zedinjenja ob pol 9. v cer kvi Kristusa Kralja. h— Sokol v Hrastniku proslavi 20-let-nico Jugoslavije v Sokolskem domu v Hrastniku v četrtek 1. decembra ob 20 Sokol na Dolu pa že v sredo 30. novembra ob 20. v sokolski telovadnici na Dolu. Oba sporeda bosta zelo pestra. It Zagorfa z— Velike težave z odpravo mostnine, Te dni se je zbralo v kinu »Triglav« veliko število občinskih odbornikov in županov, da bi rešili vprašanje ukinitve mostnine na šklendrovskem mostu. V Trbovljah se je letos ukinila mostnina po zaslugi župana Kneza iz St. Jurija pod Kumom. To je dalo pobudo, da se zgodi enako z mostom, ki ima zvezo s Polšni-kom in Zagorjem ter obenem koristi občanom šentjurške občine. Pogajanja je *Dciil podnačelnik kmetijskega sreza g. Dev. Prišla sta tudi referent tehničnega oddelka g. Kobal in solastnik mostu g. Mihelčič. že pred 35 leti sta pričela graditi most lastnik velikega posestva, g. Po-tiorek in pokojni trgovec Mihelčič s pomočjo dveh finančnikov. Od zagorske strani do mostu je cesta zasebna, šele čez most vodi občinska cestna Polšnika, ob savski drugi pa je cesta šentjurska. Največ je most koristil g. Potioreku, ki je prevozil preko mosta velike množine lesa. Novi finančni zakon določa v različnih primerih razlastitev, zato je tudi tu prišlo do razprave. Lastnika sta pristala na razlastitev proti odškodnini 200.000 din, most pa je bil ocenjen na 175.000 din. Odborniki se pri določitvi deleža pri odkupu niso upali prevzeti odgovornosti. Upanje je, da bo tudi banovina podprla akcijo in določila ključ za prispevke občin, dotlej pa se bo še pobirala mostnina. Ce bi gradili že projektirano banovinsko cesto od Zagorja do Sent Jurija bi mostnina že davno odpadla. A to so preprečili odločujoči možje šentjurske občine. z— Sava je naplavila neznanega utopljenca. Ko so se ljudje v nedeljo vračali od maše, so blizu savskega mostu zagledali v vodi utopljenca. Orožniki so dali utopljenca prepeljali v mrtvašnico, kjer je zdravnik dir. Grum ugotovil, da so rane na glavi bile dobljene, ko je bil neznanec že mrtev. Ker utopljenec ni imel nobenih listin, je fotograf posnel obraz, da se bo vsaj s pomočjo slike lahko ugotovila identiteta. Nadalje so našli pri pokojniku no-žek s sliko Bleda na platnici in denarnico z 20 din drobiža. Utopljenec je star kakih 35 let, srednje postave, pristriženih brk, oblečen pa v štajerski suknjič, žem-per in pumparice. Najbrž je bil kakšen brezposelni obrtnik V vodi je ležal že dalje časa. Pokopali so ga včeraj na zagorskem pokopališču. I1TL Trfooveli t— Na splošno željo prebivalstva je občinska uprava odredila, da bo občinsko zmisko kopališče odprto ob sobotah in dnevih pred prazniki do 21. ure ob nedeljah in praznikih pa bo zaprto. t— Miklavž trboveljskega Sokola bo tudi letos prišel med sokolsko deco ter jo obdaroval. Miklavževo obdarovanje bo v ponedeljek 5. decembra ob 5. popoldne za sokolsko deco in ob 6. za ostalo deco. Darila za drugo obdarovanje naj se oddajo v Sokolskem domu na omenjeni dan od 3. popoldne naprej. Iz Novega mesta n— Z nabito puško nad sjaStno Kureti- no. Vaniše v krškem srezu slovijo po reji kokoši. Zaradi tega sta se Alojzij Ko-drič iz Dolenje vasi in Alojzij Klančar iz Vaniš dogovorila, da pojdeta tja neko noč na lov. Plankar je vedel, da taka reči ni brez nevarnosti, zato se je oborožil s puško. Primahala sta jo do gospodarskega poslopja posestnice Frančiške Zupančiče, ve. Vdrla sta v veliki kokošnjak, toda tisti mah sta orjaški petelin in pes začela neusmiljeno preganjati vsiljivca. Domači sin France je planil iz postelje in se s ko-pačico v roki priplazil do kokošnjaka. Plankar je proti njemu naperil puško, toda fant se ni dal ugnati. Udaril je s ko-pačico po puški in pregnal oba vsiljivca. France je dohitel Plankarja in ga pošteno premlatil. Med nrvanjem se je sprožila tudi puška in k sreči ni nikogar zadela. Pri pretepu je France sipoznal nočna lovca in ju prijavil orožnikom. Sodišče v Novem mestu je zdaj Kodriča in Plankarja obsodilo vsakega na 4 mesece strogega zapora. fi j— Proslava 1. decembra v Ptuju. Za 20 letnico Jugoslavije bo prvodecembrska svečanost v Ptuju zelo slovesna. Na magistratu bo na praznik po običajnih cerkvenih obredih slavnostna seja mestnega sveta. Ob pol 18. pa se bodo zbrala na Dominikanskem trgu nacionalna, kulturna in stanovska društva hkratu z ostalim civilnim prebivalstvom in vojaštvom. Nato bo sprevod po mestnih ulicah ter se ustavil na Florijanskem trgu pred magistratom, kjer bo imel župan dr. Remec spominski nagovor. Tu bo tudi razhod. Sokol bo na ta dan še posebej proslavil 20-let-nico Jugoslavije, in sicer bo imel ob 11. v prosvetni dvorani Mladike slavnostno sejo. Na seji bo tudi svečana zaobljuba novega članstva. Ob 15. bo akademija z izbranimi telovadnimi, glasbenimi in pevskimi točkami. Zvečer pa priredi Kolo ju-goslovenskih sester v oficirski čitalnici slavnosten ples. Prebivalstvo se naproša, da na ta dan okrasi svoje hiše z zastavami in da razsvetli vsa okna, koder bo šel sprevod. —j Ustanovni občni zbor Vinarske zadruge je bil te dni na magistratu. Zbora se je udeležilo okrog 100 članov. Vodil je zborovanje predsednik pripravljalnega odbora župnik od Sv. Barbare v Halozah g. Grobler Franc. Prečitana so bila pravila, ki so bila soglasno sprejeta. Zadružni delež znaša 100 dm od hI v prodajo spravljenega vina, enkratna pristojbina pa 10 din. Izvoljena sta bila tudi upravni in nad zorni odbor. Prvemu predseduje župnik g. Grobler, nadzornemu pa ravnatelj g. Vidmar. j— Drva so ga zasula. Posestnikov sin iz Dolene, Kozel Janez je peljal na vozu drva. Naenkrat pa so se drva na vozu zrušila in ga pokopala pod seboj. —j Napad v temi. V četrtek ponoči se je vračal posestnikov sin Lampret Janez iz Grdine proti domu. Na cesti v Stopr-cah pa ga je iz zasede napadel neznanec in mu z nožem preparal trebuh. Na njegove klice so prihiteli vaščani in so ga dali z reševalnim avtom prepeljati v bol- j nišnico. Zdravniki so ga operirali, a je malo upanja, da bo hudo poškodbo prebolel, I Gospodarstvo Nemški cestni in plovni koridor preko CSR Pretekli teden so češkoslovaški in nemški delegati v Berlinu podpisali pet sporazumov, od katerih se najvažnejši nanaša na ureditev prometa med Šlezijo in Avstrijo preko češkoslovaškega ozemlja. Ta sporazum, ki ureja vprašanje avtomobilskega, plovnega in letalskega tranzitnega prometa, je vzbudil v evropski politični javnosti veliko pozornost. Prvikrat se v mednarodnem pravu ustvarja s to pogodbo eksteritorialnost za avtomobilsko cesto, ki jo bo Nemčija gradila preko češkoslovaškega ozemlja, in sicer na račun, ki je bil doslej običajen le za vodna pota. Bodoča nemška avtomobilska cesta Vra-tislava—Brno—Dunaj bo v dolžini 65 km tekla po češkoslovaškem ozemlju. Teoretično ostane ta cesta na češkoslovaškem državnem ozemlju, praktično pa bo Nemčija uživala vse suverenitetne pravice. Cesto bo gradila na lastne stroške tudi preko češkoslovaškega ozemlja nemška družba »Reichsautobahngesellschaft« in bo ostala tudi last te družbe, ki pripada nemškim in državnim železnicam. Češkoslovaška vlada se je zavezala dati na razpolago zemljišče, ki je potrebno za cesto. Zato pa bodo pri gradnji ceste zaposleni češkoslovaški delavci in tehniki, ter bodo gradbena dela oddana češkoslovaškim podjetjem. Cesta bo dograjena do konca leta 1940 in bo zaposlenih pri gradnji 40.000 do 50.000 delavcev. V Brnu bo ustanovljena posebna pisarna nemške družbe »Reichsautobahngesellschaft«, kjer bodo izdelovali potrebne načrte. Podrobnosti glede trase bodo določene v sporazumu med češkoslovaškim delovnim ministrstvom in nemškim generalnim inšpektorjem za ceste inž. Todtom, ki je gradil tudi nemško Siegfriedovo obrambno črto. Cestno zemljišče bo široko 60 m in bo cesta na vsej dolžini preko češkosl. ozemlja ograjena. Nemška vlada se je zavezala, da bo na lastne stroške zgradila potrebne nadvoze in podvoze ter priključke na češkoslovaško cestno omrežje Promet nemških motornih vozil se bo na ograjenem cestnem zemljišču vršil brez carinske kontrole in brez posebnih taks in brez kontrole potnih listov. Cestno policijo bo vršila na ograjenem ozemlju nemška policija Češkoslovaška motorna vozila se bodo lahko posluževala te ceste, ne da bi bilo treba plačevati kake prispevke in brez formalnosti in pregleda potnih listov, seveda le v onem delu, ki gre preko češkoslovaškega ozemlja. Ta avtomobilska cesta predstavlja nekak nemški koridor preko češkoslovaške republike in zato bodo pri vseh priključkih na češkoslov. cestno omrežje postavljene nemške in češkoslovaške carinarnice. Podoben režim bo uveden tudi za bodoči vodni kanal med Donavo in Odro. Tudi ta kanal bo šel preko Moravske. Oni del kanala, ki bo zgrajen preko češko- i slovaškega ozemlja, bo morala zgraditi Češkoslovaška sama. Navzlic temu bo kanal upravljala Nemčija Z gradnjo bodo I pričeli takoj, in sicer z južne strani od : Dunava odn. Morave proti severu, kakor i tudi od Odre proti jugu. Celotna dolžina kanala bo znašala okrog 330 km, stroški 1 gradnje pa 500 milijonov mark. Ker bo ta kanal omogočil znatno cenejši prevoz premoga iz nemške Slezije proti jugu in na Balkan, bo predvsem tangiral poljske izvozne interese (v tarifnem pogledu), kajti Poljska mora svoj premog prevažati po železnici do Gdinje, od tam po ladjah okrog evropskega kontinenta na Balkan. Kanal bo Češkoslovaški odprl novo vodno pot proti Vzhodnemu morju in Črnemu morja Za poznejši čas je previden tudi priključek kanala na Labo. V Nemčiji poudarjajo v tej zvezi zlasti okrepitev prodorne sile za nemško blago v smeri proti vzhodu. V zvezi s to pogodbo se raznašajo vesti o možnosti carinske unije med Češkoslovaško in Nemčijo. Pravijo, da pomeni sporazum glede cestnega in plovnega koridorja preko Moravske prvi korak k carinski uniji. Temu nasproti pa zatrjujejo tako v Berlinu, kakor tudi v Pragi, da Nemčija nima povoda razširiti svoj gospodarski vpliv na Češkoslovaško v takem obsegu. Verjetno je le, da bodo uvedene v prometu med obema državama nekatere preferen-čne carine. Carinska unija med Nemčijo in Češkoslovaško sploh ni izvedljiva, če se istočasno v Češkoslovaški ne uvede enaka uvozna in izvozna kontrola in enak sistem dirigirane zunanje trgovine, kakor obstoja v Nemčiji Nemci tudi zatrjujejo, da bi s carinsko unijo olajšali češkoslovaškim podjetjem konkurenco na nemškem trgu. češkoslovaška pa hoče ostati naprej izvozna država in je verjetno, da bo v tem pogledu dosegla uspehe. Iz Prage poročajo, da je češkoslovaško trgovinsko ministrstvo prejelo že 170 prošenj za ustanovitev novih velikih industrijskih podjetij, zlasti v strokah, ki so bile doslej močno zastopane v sudetskem ozemlju. Za 60 podjetij so že izdana dovoljenja. Prošnje se tičejo predvsem tekstilnih industrijskih podjetij. Nadaljnje težkoče pa obstojajo v češkoslovaški industriji glede dobave premoga iz revirja Most - Duchcov. Cene, ki jih Nemčija zahteva za ta premog, so tako visoke, da bi močno zmanjšale konkurenčno zmožnost češkoslovaške industrije. Pri tem pa gre za premog, ki ga dobavljajo prav oni rudniki, ki jih je šele letos odkupil poseben konzorcij praških bank pod vodstvom Zivnostenske banke od praškega koncema Petschek. Kakor zatrjujejo je stavila Nemčija ponudbo, da odkupi te premogovnike od konzorcija praških bank in ponuja kupno ceno v obliki dnevne dobave 2300 do 2500 vagonov premoga. Nazadovanje našega obtoka bankovcev Najnovejši izkaz Narodne banke od 22. novembra zaznamuje ponovno zmanjšanje našega obtoka bankovcev za 94.0 na 6.576.0 milijona din (v drugi četrtini novembra se je obtok skrčil za 141.5, v prvi četrtini novembra pa za 170.9 milijona din). Kakor je znano, se je obtok bankovcev v drugi polovici septembra v zvezi z grozečo vojno nevarnostjo v Evropi povečal za 1.077 milijonov in je dosegel ob koncu meseca najvišje stanje 7.404 milijone. Od tedaj pa se je zopet skrčil za 828 milijonov in je torej še za četrt milijarde večji nego v sredi septembra. V primeri s stanjem na dan 22. novembra lanskega leta pa je bil letos isti dan naš obtok bankovcev za 1042 milijonov večji. Vzporedno z zmanjšanjem obtoka bankovcev so se v tretji četrtini novembra povečale obveznosti na pokaz za 179.4 na 2.516.6 mil. din (lani 2736.3); predvsem so narasle naložbe na žirovnih računih za 154.5 na 1420.6 milijona din (lani 1704.8). Menična in lombardna posojila so se v tretji četrtini novembra zmanjšala le še za 1.3 na 1.794.5 milijona din (lani 1.600.8). Kakor je znano, so se v kritični dobi od srede septembra do 8. oktobra posojila povečala za skoraj 300 milijonov din; od tedaj pa so se zopet zmanjšala za 158 milijonov. Nazadovanje gre torej bolj počasi in je doslej povrnjenih Narodni banki 53"/« izrednih kreditov, ki jih je dala Narodna banka denarnim zavodom v kritični dobi. Zlata podlaga Narodne banke se je v tretji četrtini novembra nebistveno povečala za 0.4 na 1.883.9 milijona din (lani 1759.2). Devize izven podlage pa so občutno narasle, in sicer za 52.3 na 522.0 milijona din (lani 484.1). Vrednost zlate podlage skupaj z oficijelno premijo je znašala 22. t m. 2.420.8 milijona din in predstavlja nasproti obtoku bankovcev in obveznostim na pokaz kritje v višini 26.75"/o (prejšnji teden 26.91%). Gospodarske vesti = Podražitev angleških funtov navzlic mednarodni oslabitvi. Naša Narodna banka drži že vrsto let za angleške funte v svobodnem in klirinškem prometu nespremenjen tečaj 238 din za 1 funt. V zadnjem času pa je omejila prodajo funtov in jih daje sedaj le za plačilo uvoza surovin iz ne-klirinških držav. Zato se je na svobodnem trgu povečalo povpraševanje po funtih za plačilo gotovih izdelkov iz neklirinških držav. Beograjski »Jugoslovenski kurir« poroča, da sc tečaj v svobodnem prometu dvi-in da blaga ni dobiti več po 247. Na inozemskih tržiščih pa je funt v zadnjih dneh stalno popuščal. Nadalje poročajo iz Beograda, da namerava Narodna banka razširiti režim tako zvanih kavinih funtov. Uvozniki kave morajo namreč plačevati funte za plačilo uvoza kave po višjem tečaju 262 din, zato pa dobe izvozniki določenih izvoznih predmetov isti tečaj za iz-vozniske funte. Tako je bil te dni izdal odlok, da dobe izvozniki puranov v Anglijo plačan funt po 262 din in je Narodna ban-ca po tem tečaju dolžna odkupiti devize od izvoza puranov v Anglijo. Po najnovejših beograjskih informacijah obstoja namera. da se režim kavinih funtov razširi tudi na uvoz čaja, kakava, cimeta, popre in nekaterih drugih predmetov za začimbo. Uvozniki teh predmetov bodo morah plačevati funte po 262 din, torej po istem tečaju, kakor uvozniki kave. V stvari to po- meni, da bodo uvozniki kave čaja, kakava, cimeta, popra itd. obremenjeni s posebno davščino v obliki višjega tečaja za funt, izvozniki določenih vrst blaga, pa bodo dobili posebne izvozne premije, prav tako v obliki višjega tečaja pri prodaji izvozni-ških funtov. — Industrijske zbornice v Zagrebu ne bo. Zaradi nesoglasja glede ustanovitve posebne industrijske zbornice v Zagrebu je trgovinski minister inž. Kabalin ustavil nadaljnje postopanje o načrtu uredbe o ustanovitvi take industrijske zbornice v smislu § 100. finančnega zakona. Ministrski svet je na predlog trgovinskega ministra že razpravljal o tej uredbi in jo je odobril. Medtem pa se je zagrebška trgovnsko-industrijska zbornica izrekla proti cepitvi. Na seji te zbornice je namreč predsednik industrijskega odseka g. Milan Prpič izjavil, da je Industrijski odsek sklenil ugoditi nadaljnje razpravljanje o vprašanju delitve zbornice, ker sedanji čas ni primeren za reševanje takega vprašanja. Predsednik trgovinskega odseka Pexider Sriča pa je izjavil, da Je akcija za razdelitev zbornice docela nepotrebna, ker m zadostnih razlogov, da bi se zbornica razdelila. Na podlagi obrtnega zakona obstojajo za posamezne stroke prisilna združenja kot stanovske organizacije, medtem ko mora zbornica ostati predstavnica skupnih gospodarskih interesov vsega gospodarstva zborničnega področja. Z razdelitvijo zbornice bi nastale nepotrebne paralelne organizacije, kar bi pO Iražilo vzdrževalne stroške. Razdelitev pa bi pomenila tudi razbijanje vrst hrvatskih gospodarstvenikov, kar v današnjih razmerah ne moremo želeti. Zato je trgovinski odsek postavil zahtevo, da se organizacija zagrebške trgovinsko-in-dustrijske zbornice ne spreminja, ker zato ni povoda. V velikem delu kulturnih držav obstojajo skupne zbornice in ni povoda, da bi se delali na tem področju poizkusi, glede katerih se ve vnaprej, da ne bodo prinesli zaželjenega uspeha. Gornjo izjavo so podpisali vsi zbornični svetniki. Glede na novo nastali položaj je trgovinski minister odredil, da se ustavi nadaljnje postapanje glede načrta uredbe. = Okrajna hranilnica v Slovenski Bistrici, ki je oprostila že vse stare vloge do 7.000 din, bo z 1. 1939 oprostila stare vloge do zneska 10.000 din. Oproščanje vlog je imelo ugodno posledico, da je prejela hranilnica v 1. 1938. že za 1,512.995 din novih vlog, iz katerih je mogla dati že mnogo novih posojil. Največ vlog (namreč 243.707 din), je prejela letos v septembru, ko je vladalo pri drugih denarnih zavodih tako vznemirjenje. Dne 1 1. 1939 bo uvedla hranilnica zaradi krajevne potrebe tekoče račune. = Banke ne smejo tesavriratl deviz. Narodna banka je izdala clrkular, v katerem opozarja pooblaščene denarne zavode na vsebino odloka finančnega ministra od 14. julija 1933 glede prepovedi tesavriranja deviz m valut. V smislu tega odloka so vsi denarni zavodi dolžni v najkrajšem roku prodati na borzi ali odstopiti Narodni bonki vse količine svobodnih deviz (izvozniških m šalterskih). Istočasno so bili pozvani denarni zavodi, da takoj dostavijo seznam o zadnjem stanju deviz in valut. 238. V zagrebfikem privatnem kliringu eo se trgovali angleški funti po isti ceni, a grški boni so se ponujali po 35.50. Nemški klirinški čeki eo ostali v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu neiapremenjeni na 14-30. Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo povpraševanje za Vojno škodo po 463 brez blaga. V Beogradu je Vojna škoda dalje nekoliko oslabela. Zaključila se je po 463 (v petek po 463.50 do 464). Promet so zabeležile v Zagrebu 6®/o dalm. agrarne po 88 in šečerana Osijek po 75. devize Ljubljana. Amsterdam 2388 66—2403-25 Berlin 1756.73 — 1770.61, Bruselj 741.94 — 747. Curih 996 45 — 1003.52, London 202.81 — 204.86, New Ycrlc 4357.25 — 4393.56, Pariz 113.27 — 114.71, Praga 149.93 — 151 03, Trst 229.95 — 233.03. Curih. Beograd 10, Pariz 11.4150, London 20.41, New Y«rk 440-625, Bruselj 74.5250, Milan 23.1750, Amsterdam 239-75 Berlin 176.50, Stockholm 105-20, Oslo 102.55, Kobenhavn 91.10, Praga 15.05, Varšava 83, Budimpešta 8.50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. CKEKT1 Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda: 463 den., 4«/o agrarne 59.50 bi. 6% dalm. agrarne 87 — 88, 6°/o begluške 89-50 bi., 77 in pol« in >8« 110 — 112.50. Otrobi: baški 90 — 97. Fižol: baški 280 — 285. -f Budimpeštanska termin s ka borza (28. t. m.). Tendenca slabša, promet miren. Bž: za marc 15-26 — 15-27, za maj 15.46 — 15.47. Turščica: za maj: 15-12 — 15.14. 28. novembra Na ljubljanski borzi je bil \ privatnem kliringu promet v angleških funtih po Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. url Torek, 29.: Zaprto. Sreda, 30.: Dobrudža 1916. Premiera. V proslavo narodnega praznika. Izven. Petek, 2.: Zaprto. Sobota, 3.: Dobrudža 1916. Premierski abonma. Nedelja, 4. ob 15.: Snegulčica. Mladinska predstava. Nastop Miklavža. Izven. Ob 20. Brezov gaj. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Miklavžev nastop v drami. Tudi letos bo nastopil Miklavž z vsem sijajnim spremstvom 4. decembra ob 15. Uprizorila se bo ljubka mladinska igra »Snegulčica in njeni škratje« kakor jo je napisal priljubljeni pisatelj mladinskih del g. Pavel Golia. Darila za malčke bo sprejemal vratar drame. OPERA Začetek ob 20 url Torek, 29.: Don Kihot. Red A. Sreda 30.: Poljub. Red Sreda, četrtek, 1. decembra: ob 15. Ero z onega sveta. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Petek, 2. decembra: ob 15. Boheme. Dijaška predstava. Izven. Ob 20. Roksi. Opereta. Red B. Sobota, 3.: Cavalleria rusticana. Glumači. Gostovanje gdč. E. Brožove. Nedelja, 4. ob 15.: Poljub. Izven. Globoko znižane cene. Ob 20. Roxy. Izven. Posetnike popoldanskih opernih predstav opozarjamo na dve popoldanski [ operi dne 1. decembra ob 15. »Ero z one-j ga sveta«, v petek 2. decembra ob 15. pa »La Boheme«. Za prvo predstavo veljajo cene od 24 din navzdol, druga popoldanska predstava je dijaška in veljajo cene od 16 din navzdol. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Torek, 29.: ob 20.15 školjka. V korist društva Kneginje Zorke. Zadnjič. Sobota, 3. ob 20.15.: Vdova Rošlinka. Nedelja, 4. ob 20.15: Vdova Rošlinka. Kraigherjeva »školjka« je zakonska drama, kakršnih se dogaja dandanes vedno več. Igra je izvrstno naštudirana ter sodelujejo: Bučarjeva, Mlekuševa, Wrischer Petrovčičeva, Hanžič, Gnidovec, Košak m Weber. V torek 29. t. m. ob 20.15 se igra uprizori v korist društva kneginje Zorke, pododbora v Ljubljani. To sta poslednji uprizoritvi tega domačega dela. Na popoldansko predstavo opozarjamo zlasti izvenljubljansko občinstvo. — V soboto 3. in nedeljo 4. decembra ob 20.15 se bo ponovila Golarjeva komedija »Vdova Rošlinka«. Ker je bila tudi zadnja predstava popolnoma razprodana, kupite vstopnice že prej. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 29. ob 20.: Prevara. A. Četrtek, 1. ob 15.: Divji lovec. Predstava za mestne reveže. Ob 20. Prevara. Slavnostna predstava. D. Bombardiranje španskih mest in vasi London. 28. nov. br. Francovi letalci so danes zopet bombardirali republikanske lu-ke ter republikanska mesta in vasi. V barcelonski luki sta bili zadeti tudi dve angleški trgovski ladji in se je ena potopila. Človeških žrtev ni bilo, pač pa poročajo, da je bombardiranje nezaščitenih vasi zahtevalo izredno veliko smrtnih žrtev. Pariška policija je z uporabo sile izpraznila Renaultove avtomobilske tvornice in je zastražila objekte s svojimi oddelki Prekop med Gardskim jeze- ransklm morjem rom i četvorica največjih italijanskih jezer, Veliko jezero (Lago Maggiore), Komsko jezero, Gardsko jezero in Izejsko jezero, Ido imela v razvoju italijanskega gospodarstva veliko vlogo. Izkoristiti jih hočejo za izboljšanje pašnikov po Lombardiji in Benečiji, kar bi dvignilo živinorejo, poleg tega bi voda namakala gornjeitalska riževa polja in končno bi koristila tudi za večjo proizvodnjo električnega toka. Kakor poročajo, bodo pritoke in odtoke teh jezer regulirali s sistemom zapornic. Istočasno bodo zgradili večje število majhnih prekopov. Na ta način bodo izenačili vodno stanje v dobah, ko je zavoljo ta- janja snega vode več nego preveč, in v dobah ko vlada suša. Jezera postanejo ogromni, kontrolirani vodni rezervoarji in tako obsežnega načrta do danes še niso izvršili. Vsa dela so preračunali na pet let. Ves sistem prekopov bo dolg 150 km, dokončali ga bodo v treh letih in bo veljal 200 milijonov lir. Ob velikem jezeru bodo zgradili tri elektrarne, ki bodo dajale letno 265 tisoč KW. Podobne naprave dobe tudi ostala jezera. Gardsko jezero pa mislijo s prekopom zvezati z Jadranskim morjem, in sicer bo ta prekop ploven. Začeli so ga že graditi. krompir Kako ohranimo krompirjevo letino Izračunali so. da gre vsako leto približno 10 odstotkov krompirjeve letine zavoljo nepravilnega spravljanja v nič. Treba je poskrbeti, da se tej škodi izoonemo. Shramba za krompir naj bo hladna, zračna in suha. Da to dosežemo, morajo biti njena okna odprta čim dalje mogoče in šele tedaj, ko preti nevarnost daljšega mraza in da pade temperatura pod 2 stopinji pod ničlo, je treba okna zapreti. Krompir se ohrani najbolje v temperatu-Ti med 2. in 4. stopinjo nad ničlo. Da ostane suh. ga je najbolje polagati na les in nikoli višje nego v 60 do 70 cm debelo plast. Da se ne bo dotikal cementnih tal in betonskih sten, moramo poskrbeti za leseno oblogo. Vlago v notranjosti bolnega krompirja odstranimo s tem, da vložimo v plast šotni drobir ali kakšno konservirajoče sredstvo. Šotni drobir ima prednost, da ga spomladi lahko upo-rabimo kot gnojilo na vrtu. Stavke v Franciji General Bourret, vojaški poveljnik pariške garnizije, ima z ozirom na sedanji položaj izredna pooblastila Samo ob sebi umevno je, da moramo krompir v prezimovališču vsaj enkrat preložiti. Manjše količine spravimo lahko v zaboje iz desk. Najtežavneje je hraniti krompir v prostorih, ki so neposredno poleg kurilnih prostorov. V toplih prostorih prične krompir hitreje nego običajno kliti ter izgubi kmalu svojo redilno vrednost ter okus. V takšnih razmerah je najbolje spraviti le toliko krompirja, kolikor ga zadostuje za prve zimske mesece. Naravni diamant je važen pripomoček za obdelovanje tvoriv. Ce obdelujemo trda tvoriva, moramo imeti na razpolago orodje, ki je še bolj trdo. Toda raba naravnih diamantov v takšne svrhe je vendarle predraga, razen tega je velikost diamantov omejena, v vročini pa diamanti zgore. Berlinskemu fiziku dr. Mullerju pa je sedaj po mnogih poskusih uspelo, da je izumil »diamantno kovino«, ki vsebuje naravne diamante v enakomerni razdelitvi in predstavlja zato najtrše tvorivo na svetu. Glavna prednost diamantne kovine je v tem, da so diamantni kristali v njej trdno zasidrani, ne samo na površini, temveč povsod v njej. Izredna trdnost mase, ki so ji primešani in način, kako so ji primešani, jamči za to, da se izkoristijo do zadnjega sledu, razen tega daje možnost velike gostote diamantov v desetkrat tanjši plasti, nego je potrebna pri izdelavi podobnih plošč iz umetne smole ali mehke kovine. Velika prednost novih brusilnih plošč je tudi ta, da toploto, ki nastaja pri vsakovrstnem brušenju, vrtanju, rezanju i. t. d., takoj odvajajo, predmet, ki ga obdelava-mo, ostane zato hladen in zaradi segretja ne poka, se ne mrviči in kvari na druge načine kakor pri dosedanjem načinu obdelave. Postopek za izdelovanje diamantne kovine seveda skrivajo, znano je le to, da spreminjajo zlitino iz več kovin, pomešano z določeno množino finih diamantnih drobcev, pri visoki temperaturi, ki pa diamantom ne škodi, in pod močnim pritiskom v enotno maso. Pri tem nastane nova kristalizacija, ki diamante trdno zasidra. Novo tvorivo je motno sivo in zelo odporno. Rezalne plošče zrežejo tudi najtrše jeklene kose desetkrat hitreje nego dosedanji pripomočki. Seveda pa je novo tvorivo zelo drago. Smrt Chamberlainovega pilota Kapetan E. G. L. Roblnson, ki je vozil Chamberlaina lz Londona v Monakovo, se je te dni ubil. Padel je v bližini Bristola z gorečim šolskim letalom na zemljo Zapuščina Johna D. RockeSellerja Njegovi dediči dobe samo sest milijonov dolarjev Od zapuščine po Johnu D. Rockefellerju st., ki je umrl preteklo leto in je veljal za najbogatejšega moža na svetu, dobe njegovi dediči samo šest milijonov dolarjev. Vrednost vse zapuščine so ocenili na skoraj 27 milijonov dolarjev, vendar gre od tega 4 in pol milijona kot davek na dediščino državi New York, 16 milijonov pa dobi zvezni davčni urad. Glavni del zapuščine obstoji iz ameri- ških državnih bonov v vrednosti 17 milijonov, iz delnic družbe Standard Oil in iz delnic neke rudniške družbe, ki pa nimajo nobene vrednosti. Rockefeller je v svoji oporoki izjavil, da je svojim otrokom že pred svojo smrtjo dal velike vsote in da gre zato ostanek njegovega imetja njegovi vnukinji, ge. Decuevasovi, njenim otrokom in Rockfellerjevemu zavodu, ki ga je sam ustanovil. Vlažne noge škoda, ki nam preti od vlažnih in mrzlih nog, je velika. Mnogo zdravnikov trdi, da izvira odtod cela vrsta bolezni. Posebno prehladne bolezni imajo svoj izvor v mrzlih nogah. Pri šolskih otrokih smo opazovali, da imajo skoraj vedno kakšne motnje v grlu in nosu, če imajo hladne noge. Pogostoma gre za kronični nahod, a tudi vnetje bezgavk, vnetje obisti in revmatizem. čim bolj je kakšen organ oddaljen od mrzlih nog, tem češče oboli. Nahod je n. pr. bolj pogost od vnetja mehurja. Zato spada odprava mrazu in vlage nog med najvažnejše higienske ukrepe. Firlinger — ruski državljan Agencija Štefani poroča, da je čsl. poslanik v Moskvi Zdenko Firlinger, ki je bil pozvan na povratek v Prago, odklonil poziv v domovino. Dal se bo naturalizirati v Rusiji in bo sprejel sovjetsko državljanstvo. Zadnja pot Atatiirka Prebivalstvo Rima Razvoj Rima v novejšem času je najbolje razviden iz števila njegovega prebivalstva. Pred kakšnimi petdesetimi leti je telo mesto komaj 285.544 prebivalcev in še 1. 1901. jih je bilo okroglo 435.000. Ob koncu letošnjega oktobra pa je živelo v mestu 1,277.600 duš. V zadnjih 38 letih se je Rim povečal torej za okroglo 843.000 prebivalcev. Vohunstvo na Danskem Preiskava policijskih oblasti v Kodanju, ki so razkrile vohunsko organizacijo v prid neke tuje države, je dognala, da je bila ta organizacija zelo razširjena. Imela je svoje podružnice v vseh skandinavskih državah, v Goteborgu, Malmoju in v Helsinkih. Doslej so v zvezi s to afero aretirali okoli 30 oseb. Angleška ministra zapuščata francosko prestolnico. Od leve proti desni: lord Halifax, Daladier, lady Halifasova, mrs. Chamberlain in Neville Chamberlain »Maroški slavček" Grda afera v Maroku Pariz, 26. novembra i Pariški buljvarni listi že dolgo niso imeli prilike, da bi senzacij željni javnosti postregli z gradivom, ki je res v vsakem pogledu tako nenavadno, kakor ga jim je ponudila kazenska razprava, ki se je pretekle dni odigrala v maroškem Fesu. Sodišče je razpravljalo o zločinskem življenju bivše plesalke Um El Hasen, znane pod odrskim imenom Mulaj Hasen, ki je leta 1912. rešila življenje tridesetim francoskim častnikom in je bila za to zaslugo priporočena za odlikovanje z redom Legije časti. Po preteku 25 let pa je večer svojega življenja preživljala kot lastnica zloglasne hiše. kjer je počasne smrti umiralo štirinajst mladih ber-berskih deklet, med mukami in strahotami vsake vrste. Slučaj imenovane plesalke je prava paša za razne pariške večernike. ki sedaj do najmanjših podrobnosti opisujejo potek obravnave. Poslali so v Fes vsak svojega poročevalca, ta po morju, oni po zraku, prekosil pa je vse seveda znani »Pariš Soir«, ki si je za poročevalca izbral ravno pisateljico Colette, znano avtorico mnogih ljubezenskih romanov. Gospa Colette je vsak dan sporočala svojemu listu strahotne potankosti iz te razprave ter so njena poročila postala središče vse pozornosti. »Maroški slavček«, tako so imenovali francoski vojaki in častniki prelepo Um El Hasen v dobi njene mladosti in uspehov, ko se je o njej govorilo po vsem Maroku od Fesa do Rabata. Ko je kot mlada plesalka začela svojo kariero v majhnem alžirskem kabaretu, si jo je osvojil in odnesel v Colomb-Bechar neki mladi tolmač pri francoski politični upravi, ki jo je napravil ne samo za svojo ljubico, ampak tudi za svojo hraniteljico. L. 1912. je prebivala Um El Hasen že v Fesu in sicer ravno v času, ko so tam izbruhnili strahoviti pokolji tujcev. V teh strašnih dnevih je plesalka na podstrešju svoje hiše skrila 30 francoskih častnikov in jim s tem rešila življenje. Rešeni možje so med seboj napravili zbirko za svojo rešiteljico, ki je vrgla 11.000 frankov. To je bila prva. za one čase zelo znatna nagrada plesalki, ki je izkazala francoski vojski vsekakor pomembno uslugo. Obenem so hvaležni vojaki predložili plesalko za odlikovanje z redom Legije časti. Prekrasna Hasen je dosegla s tem predlogom vrhunec slave, toda pisarna Legije časti se je spotaknila ob njenem poklicu in je smatrala, da arabska plesalka pač ni vredna, da z dostojanstvom nosi oni rdeči trak, ki je hrepenenje vsakega francoskega državljana. Kakor pa vse kaže, se je dekle zadovoljilo s tisočaki in se zaradi odklonjenega odlikovanja ni prav nič razsrdilo na Francijo. Z denarjem si je uredila v Fesu malo hišico, kamor so radi zahajali francoski častniki in uradniki, da v družbi mladih Berberk prežive nekoliko veselih uric. Posel je šel imenitno. V tej dobi je Hasen bila zares bogata in obče priljubljena, vendar je zapustila torišče svojega delovanja in se preselila v Mek-nes. Tudi tu je uredila nočno zabavišče, kjer se je plesalo in prepevalo cele noči. Medtem pa je v deželi vrelo in pripravljala se je vstaja proti Francozom. Lepa Hasen je kot domačinka prišla na sled zaroti in si ni prav nič pomišljaLa. da je ne bi izdala Francozom, ki take usluge radodarno plačujejo. Nameravani pekolj v Mekncsu ni izbruhnil, ker je vlada zatrla nevarno gibanje Katastrofa nemškega zrakoplova Pri Bathurstu v Afriki — Med mrtvimi je 11 inženjerjev V soboto popoldne je zadela nemško zra-koplovstvo huda nesreča. Nemški zrakoplov »Preussen«, oziroma »Grosser Desauer U 90«, ki se je nahajal na poskusnem poletu iz Nemčije v Vzhodno Afriko, se je pri Bathurstu v Gambiji vnel v zraku in treščil na zemljo. Pri tej katastrofi je izgubilo življenje 11 oseb poleg članov posadke. Štirje potniki so hudo ranjeni. Katastrofa se je primerila v bližini aero droma, kjer se je zrakoplov skušal dvigniti v zrak. Pri startu je udaril ob palmo. Zaradi udarca je takoj nastal ogenj, ki je imel za posledico nagel konec zrakoplova in smrt tolikih potnikov. Zrakoplov sta vodila dva izkušena pilo- ta nemškega zrakoplovstva von Blanken-burg in Untucht, ki sta se ponovno izkazala pri poletih čez Južni Atlantik. Kakor poročajo, so bili v zrakoplovu tudi člani komisije nemškega letalskega ministrstva in nameščenci velikih nemških Junker-sovih tvornic. Zrakoplov »Preussen« je priletel v Bat-hurst preko Marseillea in Kanarskih otokov. V Afriki je hotel napraviti več poiz-kusnih poletov v okoliške kraje Bathur-sta, da preizkusi svoje stroje in naprave v tropskih vremenskih razmerah. Naknadno javljajo, da je zahtevala nesreča »Preussena« med drugim smrt 11 inženirjev Junkersovih tvornic. v samem zarodku in odstranila mekneške-ga pašo, ki je bil duša zarote. Po tej novi uslugi Francozom se začenja padec prelepe plesalke. Zob časa in nočno življenje sta pustila globoke in prav nič mikavne sledove na licu nekdanje krasotice. Kolikor večje so postajale njene gube, toliko bolj se je redčilo število obiskovalcev njenega podjetja. Hasen je prihajala v pozabo, zato se je obdala z mladimi močmi in res nekoliko osvežila sloves podjetja. Hasen je zapadla v globoko depresijo, iz katere si je skušala pomagati z uživanjem raznih mamil, osobito hašiša. Propadala je čedalje bolj hašiš je končno napravil nekdaj »maroškega slavčka«. strahotno zločinsko starko. Svoje »nameščenkc« je Hasen začela strahovito mučiti, kakor da se hoče znesti nad njih mladostjo za svojo izgubljeno lepoto. Po nočnem poslu utrujene deklice je Hasen pretepala, da so umirale zelo pogosto. Na njih mesto so prihajale vedno in vse češče nove žrtve, ki jim je bila odločena ista usoda. Nesrečne mlade Ber-berke so pred sodiščem priznale, da niti mislile niso na pobeg iz mučilnice, marveč so smatrale, da pač mora tako biti in so s topo vdanostjo prenašale vse strahote. Naposled pa je v to temo vendar posegla roka pravice. Pred letom dni je bila zopet umrla ena izmed mladih plesačic. Hasen je sicer njeno smrt javila policiji, ko pa je videla. da bo ista usoda že v par dneh zadela plesačico Šerifo, se je bala, da bi smrt 2 deklic v tako kratkem času znala vzbuditi sum pri policiji in sklenila Šerifo spraviti skrivaj s poti. V hiši je takrat služil za hlapca domačin Mohamed Ali. ki ga je Hasen s samokresom prisilila da je umoril bolno, do smrti zbito Šerifo. Hlapec je omamil Šerifo z udarcem po glavi, nato pa jo je zadavil. Truplo je potem razsekal in po-solil — vedno pod grožnjo samokresa —^ koščke pa sta s Hascno potem kuhala 24 ur s česnom, da bi se ne moglo spoznati, da gre za človeško meso. Temeljito prekuhane ostanke nesrečne Šerife je Mohamed znosil na polje, da bi jih tam požrli psi in divje živali. Ne bomo se spuščali v strahotne podrobnosti tega zločina, ki jih pariški listi pripovedujejo na dolgo in široko, da čitate-Iju zastaja kri po žilah nad toliko krutostjo. Stara Hasen seveda taji umor, razkosavanje trupla in tudi pretepanje ostalih svojih žrtev; popolno priznanje Mohamedovo pa označuje kot osveto. Vendar pa je sodišče ugotovilo, da so izmed štirinajstih deklet, ki jih je Hasen imela v svoji hiši, štiri umrle, tri izginile, ostalih sedem pa je v takem stanju, da se ne bodo nikoli več popravile. Sodišče jc obsodilo staro Hasen na 15 let. njenega pomočnika Mohameda pa na 10 let težke ječe. ANEKDOTA Angleški kralj Jurij ni. je bil izredno točen in je to točnost zahteval tudi od svojih dvorjanov. Med njimi pa je bil najtoč-nejši lord Hastings, ki se ni nikoli zamudil niti za sekundo. Ko ga je kralj nekega dne za 12. pozval v VVindsor in je lord stopal skozi neko dvorano, je tam neka ura odbila baš 12. V svoji jezi je lord Hastings udaril s palico po njej in ji razbil steklo, potem pa se je kralju v največji zadregi oproščal za polminutno zamudo. Ko je naslednji krat spet prišel v avdien-co, in sicer točno, ga je kralj sprejel z besedami: »Nu, dragi lord, kaj vas je zadnjič na potilo, da ste udarili po uri?« »Veličanstvo, ura je udarila prva«, je odgovoril lord Hastings z najbolj resnim glasom na svetu in kralj se je zakroho-tal. s , VSAK DAN ENA ..... - sJUTRCk wl m% ~L ---- Zastražene delavnice Renaultovlli tvornic -6 — Izumljeno Je ? najtrše tvorivo Prevoz smrtnih ostankov Atatiirka na križar ki aJavuz« skozi Bospor Usoda nemškega vseučilišča v Pragi Zaradi teritorialnih sprememb v ČSR je sklenjeno, da se nemško vseučilišče iz Prage preseli v Liberec, sedanji Reichenberg, tehnika iz Brna pa se bo nastanila v Lin-cu. Na ta način postane Liberec vseučili-ščno mesto, kar doslej ni bilo. Na podoben nači nje pred šest sto leti nastala univerza v Lipskem, kamor so odpotovali nemški profesorji iz Prage. V Pragi ostane samo ena univerza, Karlovo češko vseučilišče, ____________ Lindbergh se naseli v Nemčiji ? V dunajskih listih beremo, da se namerava polkovnik Charles Lindbergh preseliti v Nemčijo. Baje bo tam v sodelovanju z nemškimi letalci zgradil nov prekomor-ski avion, ki bi oskrboval reden zračni promet med Ameriko in Evropo. Lindberg hovi prijatelji so baje že na delu, da bi letalcu preskrbeli primerno stanovanje in Lindberghova že na je pripravila vse potrebno za naselitev v Nemčiji. Potrjena pa ta vest še ni. »Ali mi sedaj plačate račun za masaže v prejšnjem mesecu ali pa vas ne razvozlam več;« i J»Everybodys weekly<). Kulturni pregled Gostovanja v operi Pretekli teden smo imeli priliko slišati Sva gosta slovenske krvi, ki ju že dalje časa nismo imeli v naši sredini. V petek, 2l>. novembra se je predstavila mnogo-brojnemu občinstvu gdčna Vera Majdiče-va kot »Aida« v istoimenski Verdijevi operi. Gdčna Majdičeva je v zadnjih letih s hvalevredno ambicijo izpopolnjevala svoje glasovne zmožnosti, z muzikalno doslednostjo študirala velike vloge in stalno delovala kot dramatična sopranistka na malih in velikih nemških odrih. Znano je, da ti odri često trpijo za pomanjkanjem lepih glasovnih materialov. Res pa je tudi, da polagajo največjo važnost ne tako na ogromen, kakor na kultiviran, tehnično izdelan glas, ki more izpolniti osnovno in prvo zahtevo v umetniškem reproducira-nju: podati mora v prvi vrsti dosledno in vestno skladateljeve predpise. Gostji se je poznalo, da je pela Aido že na večjih odrih s tradicijo. Nikjer se ni spustila v kričavo višino, kjer tega skladatelj izrecno ne zahte\'a — kar je prava redkost na našem odru, — nikjer zavlačevala, če korona tega ne predpisuje; dihala je pravilno po fazah, izgovarjala točno in razumljivo in interpretirala samostojno pa vendar v lepem skladu z dirigentovimi gestami. Posebej je vzbudila pozornost z okusno in f no zaključno arijo (Numi, pieta) prvega dejanja, kjer se je vživela tudi v smiselno igro. V triumfalni sceni je pokazala prodoren fortissimo in presenetljiv piano-solo, ki je bil tudi v začetku »nilske arije« vsem, ki ljubijo kultivirano petje, velik užitek. Gostja je pela Aido menda prvič v slovenščini in tako pokazala svojo pripravljenost. da po svojih močeh služi domačemu odru. Z njo bi bila omogočena izvedba marsikaterega velikega opernega dela, važnega z umetniških kakor študijskih vidikov, ki mu domači narašča.i še ni kos. V nedeljo, 27. t. m. je pel g. Rijavec Rudolfa v Puccinijevi »Bohemi«. Predstava se spočetka kljub animirani publiki ni mogla povzpeti preko meja dolgočasne povprečnosti, na čemer nosi svoj delež tudi od simfonijskih skušenj preutrujeni orkester Od tretjega dejanja dalje pa je bil zaznaven neizumetičen polet, ki se je stopnjeval v četrtem dejanju, ko umira nesrečna Mirni v rokah ljubljenega siromaka-poeta, «?o redke dirljivosti. Poleg rutiniranega gosta, ki je s svojim prodornim glasom vedno znova navdušil občinstvo, se je odlikovala v vlogi »Mimi« ga. Vidalijeva. Žela je z gostom vred burno odobravanje, ki so ga pa takisto zaslužili vsi ostali sodelujoči (gdčna Heybalova, gg. Primožič. Betetto ln Dolničar). P. 5. Zapiski SMRT LEONA ŠESTOVA Pred dnevi je umrl v Parizu ruski filozof Leon Sestov. Rodil se je 1. 1866 v Kijevu v judovski rodbini (Schatzmann) in je postal po vseučiliščnih študijah advokat v Moskvi. Njegovo doktorsko disertacijo, ki je obravnavala razmere ruskega delav-?tva so sicer sprejeli, vendar je Šestov ni smel izdati v tisku. Bolj kakor advokatura ga je zanimalo čitanje filozofov in pesnikov in ko mu je bilo že 32 let, je objavil svojo prvo knjigo z naslovom »Shakespeare in njegov kritik Brondes«. Tej so pozneje sledili spisi »Ideja dobrega pri Tolstoju in Nietzscheju«, »Filozofija tragedije (Dostojevskij in Nietzsche)«, »Apo-teoza izkoreninjenosti«, »Začetki in konci«. Rusijo je zapustil 1. 1920 in se je leto dni pozneje ustalil v Parizu, kjer je živel vse do smrti. Začel je pisati tudi v francoščini in izdal v tem jeziku dve knjigi: »Razodel ja smrti« in »Noč v Gethsemanu« (o Pascalu), v »Revue Philosophique« pa je priobčil obsežno študijo o Husserlu. V ru- ščini je izdal še dve knjigi, izmed katerih je ena posvečena filozofiji trpljenja in vere pri mučencu stare zaveze Jobu. V zadnjem času je objavil še dve študiji o Kier-kegaardu in spis »Atene in Jeruzalem«; posebno značilen je slednji, ker razpravlja kulturno-filozofsko o vlogi helenstva (Aten) in hebrejstva (Jeruzalem), pri čemer se Sestov odloča bolj za Jeruzalem in kaže, da je ostal zvest izpovedovalec svoje rase in svoje vere. Vzlic temu se bo njegovo ime vedno omenjalo med filozofi tiste Rusije, ki jo je boljševiška revolucija pregnala na tuja tla, kjer je tudi Sestov vneto branil kulturni pomen njenih velikih predstaviteljev, zlasti še Tolstoja in Dostojevskega. Večer jugoslovenske glasbe v zagrebškem radiu. V sredo dne 30. t. m., priredi zagrebška radijska oddajna postaja uro jugoslovenske klavirske glasbe, ki io bo izvajal prof. L. M. škerjanc. Na sporedu so skladbe Milojeviča, Tajčeviča, Slaven-skega, Papandopula. Kunca in škerjanca. Oddaja se začenja ob 20. uri. Nov zvezek Župančičevih spisov. Kakor smo izvedeli bo Akademska založba izdala še v prvi polovici decembra četrti zvezek spisov Otona Zupančiča. Ta že dolgo napovedani zvezek bo obsegal prozne sestavke: eseje, članke, kritike in govore. Beograjsko gledališče bo uprizorilo ta teden v gledališču pri spomeniku: 28. nov. Straussovega »Netopirja«, 29. Wagnerje-vega »Blodečega Holandca«, 30. nov. Di-ckensovega »Davida Coperfielda«, 1. decembra Lhotkinega »Vraga na vasi« in »Jakovljevičevo »Na ježevem hrbtu«, 2. decembra Puccinijevo »Madame Butter-fley«, 3. dec. Rossinijevega »Seviljskega brivca in 4. dec. Verdijevo »Moč usode« in Panovičeve »Pečalbarje«. Na Vračaru upri zori: 28. nov. Plaovič-Gjokovič »Voda s planine«, 29. nov. Thomasovo »Karlovo teto«, 30. nov. Gogoljevo »ženitev«, 1. dec. Dojčinovičevo »V zatišju« (brezplačna ljudska predstava) in zvečer Charlesa de Perrč-Chenija »Stara devica«, 2. Mjasnic-kega »Zajca« (predstava igralske šole) in V. Majerja Foersterja »Stari Heidelberg«, 3. dec. Uiblerjeve »Dve ženi istega moža« in 4. dec. Glišičeva »Dva Cvancika« in Nu-šičevega »Dr«. Jugoslovanski kipar razstavlja v Pragi. V praški galeriji Pictura je razstavil svoja dela Meštrovičev učenec, Dalmatinec Mil. Svalina. Razstavo je priredil skupaj z jugoslovenskim rojakom M Miljanom in Čehom A. Kohoutom. Literarno nagrado mesta Pariza, ki znaša 25.000 frankov, je prejel letos pesnik Andre Dumas. Slovaki nekoč in sedaj. Leta 1918 so imeli Slovaki eno samo javno knjižnico, 1. 1938 so jih imeli že 3106. James Oliver Curwood: Zlata zanka. Curwood ni neznan avtor. Poleg Jacka Londona in Zanea Greya spada med najbolj čitane ameriške pisatelje dobrih zabavnih romanov. Ne išče visoke umetnosti, pač pa tisto, kar imajo ljudje najrajši, kadar se jim po utrujajočem delu zahoče odmora, — da jim da dobro pisano zgodbo, ki jih razvedri. Zato ima tudi tako veliko število prijateljev in zato je prav, da je njegova »Zlata zanka« izšla tudi v slovenskem prevodu. Roman se dogaja na ameriškem severu, tam. kamor redko kdo zaide. Toda kdor pride tja, tega ti kraji pri veže j o nase in ne more se od njih odtrgati. Tako lepi so in tako človeka prečistijo. Da jih je Curwood sam doživel, nam najbolje izpričujejo njegovi prelepi opisi prirode, pri katerih bi se lahko učil še marsikateri pisatelj večjega formata. Knjigo je izdala Šentjakobska knjižnica v Ljubljani. Sodim, da bo imela mnogo hvaležnih bralcev. B. R. P O R T Zimski športniki kujejc sprede Tudi Mariborčani so si za bodočo sezono sestavili pester koledar Maribor, 28. novembra. Zimskosportna sezona na področju Mariborskega zimskosportnega podsaveza obeta postati v letošnji sezoni prav živahna. Pogoj je seveda, da bodo klimatične prilike ugodne in bo zapadlo dovolj snega, ki ga je pri nas v zadnjih letih bilo ravno toliko, da so prišli smučarji le za kratek čas na svoj račun. Ze lani in predlanskim so bile določene številne prireditve večjega stila, ki se pa niso mogle izvesti, ker so bile vremenske prilike neugodne. Mariborski zimskosportni podsavez, pa tudi v njem včlanjeni klubi, bodo letos priredili številne prireditve, in sicer: dne 1. januarja 1939: propagandni tek na 10 km v Ribnici na Pohorju. Prireditelj: ISSK Maribor. 6. januarja: Klubski dan. (Obvezen za vse klube.) 8. januarja: Mladinski dan. Prireditelj: Smučarski klub Celje. 15. januarja: Podsavezno prvenstvo v klasični komb;n-v~'ii v izvedbi SPD Me-žice-Črne. — Podsavezno juniorski prvenstvo v alpski kombinaciji v izvedbi SPD Celja. 22. januarja: Tek na 18 km za prvenstvo mesta Maribora. Prireditelj: ISSK Maribor. 29. januarja: Medklu.bski smuk na standardni progi Jezerski vrh - Josipdol. Prireditelj: SPD Maribor. 2. februarja: Tekma v smuku po novi smučarski progi Sv. Bolfenk - Radvanje. Prireditelj: SK Železničar. 5. februarja: Stafetna tekma 4X10 km za banovinsko prvenstvo v Ribnici na Pohorju v izvedbi ISSK Maribora. — Skakalna tekma v Betnavi ozir. pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Prireditelj: SK Železničar. 12. februarja: Podsavezno prvenstvo v skokih v Liscah pri Celju ter mednarodna skakalna tekma istotam v izvedbi Smučarskega kluba Celje. Medklubska prvenstvena smučarska tekma za juniorje. Prireditelj: SK Železničar. — Orožnov smuk preko Pohoria. PHrediteli: SPD Maribor. 19. februarja: Banovinsko prvenstvo v alpski kombinaciji v izvedbi SPD Celja. — Skakalna tekma v Betnavi. Prireditelj: ISSK Maribor. 26. februarja: Podsavezno prvenstvo v alpski kombinaciji pri Senjorjevem domu y izvedbi SPD Maribora. 4. in 5. marca: Državno prvenstvo v alpski kombinaciji v izvedbi Mariborskega zimskosportnega podsaveza. 10. aprila: Tekma v smuku na Savinjskem sedlu - Okrešlju. Prireditelj: Smu-čarsi--' klub Celje. — Medklubski veleslalom na Korošici. Prireditelj: SPD Celje. 29. maja: Slalom nad Lcgarsko dolino p 1 Škarjami. Prireditelj: SPD Celje. Termin medmestne tekme v slalomu Maribor : Zagreb (prireditelj SPD Maribor) bo določen naknadno. Izredni občni zbar SK Bratstva Finance, finance, finance ... Preteklo nedeljo je bil v Kazini na Jesenicah izredni občni zbor SK Bratstva, ki je bil prav lepo obiskan. Na občnem zboru so bile iznešene zelo lepe zamisli, kako bi se sanirale klubove finance, ki že nekaj let sem povzročajo velike skrbi klu-bovim funkcionarjem. Gospodarski položaj kluba je zelo težak in je za krajevne razmere na Jesenicah prav sramotno, da mora tako delaven klub, ki je vzgojil že cele vrste odličnih športnikov, mednarodnih in olimpijskih tekmovalcev, kloniti pod težo hudih denarnih bremen. Na dnevnem redu je bila izvolitev nove uprave, ki je ojačena z novimi krepk'mi močmi prevzela na svoja ramena težko nalogo, da uredi klubovo gospodarstvo s tem. da bo skušala pritegniti tudi širšo javnost in tako omogočila, da bo klub še v večji meri lahko vršil svoje velike naloge. V novi odbor so bili izvoljeni naslednji gg. predsednik Zupan Valentin, podpredsednik Humer Lovro, tajnik I. Ažman Drago, tajnik II. Pohar Avgust, gospodar Pogačnik Miha, odborniki: Pučko Janko, Smolej Franc, Brun Viktor, štebih Mirko, Kozjek Vinko. Balon Andrej, Razinger Ignacij, Smolej Janez in Ručigaj Tone. Po volitvah se je razvila daljša, stvarna in zanimiva razprava o najvažnejših klubovih zadevah, na kar je predsednik Zupan ob 12. zaključil ta uspeli zbor jeseniškega Bratstva. ?QStani in ostani član Vodnikove družbe: V neka) vrstah Tudi preteklo nedeljo »e je tekmovanje za prvenstvo LNP za nekaj tekem primaknilo koncu. Najmanj dogodkov je bilo v ljubljanski skupini, kjer so igrali samo eno tekmo — na Jesenicah. Bila pa je važna zato, ker sta se v njej srečala dva močna predstavnika te skupine, in sicer vodilno Bratstvo in tretjeplasirana Reka. Jeseničani so že teden dni prej v Ljubljani dokazali, da si ne dajo vzeti nobene točke, pe so na domačih tleh še enkrat ponovili ta dokaz. Reka je morala z 0:2 pustiti tamkaj obe točki. Slika prvenstvene tabele je do prihodnjič naslednja: Bratstvo 10 8 1 1 24: 8 17 Hermes 11 6 2 3 28:22 14 Reka 10 6 1 3 30:17 13 Kranj 10 6 0 4 43:22 12 Jadran 10 5 2 3 24:23 12 Mars 9 2 1 6 19:24 5 Svoboda 8 2 0 6 12:21 4 Kovinar 10 0 1 9 11:54 1 (V tabeli sta upoštevani predčasno zaključeni tekmi Kranj : Svoboda 3:0 in Bratstvo : Reka 3:1). V celjski skupini so imeli v nedeljo dve tekmi, med njima domači »derby« med SK Celjem in Atletiki, ki je prinesel obema moštvoma po eno točko. Trboveljski Ama-terci so proti Olimpu dobili obe točki ter si utrdili pozicijo v sredini tabele. Tabela je do prihodnjič takale: Celje 7 4 1 2 23: 9 9 Atletiki 6 3 2 1 12: 6 8 Amater 6 2 3 1 7: 7 7 Olimp 6 1 2 3 8:12 4 Jugoslavija 7 1 2 4 10:26 4 V mariborski skupini je bil nedeljski spored sličen celjskemu, kajti tudi tamkaj sta se pomerila za točke dva stara lokalna rivala, in sicer Železničar in Maribor. Po čudnem naključju je tudi izid te tekme ostal neodločen, in sicer v enakem razmerju kakor celjski (1:1). V drugi tekmi med Rapidom in Slavijo vprašanje zmagovalca skoraj ni bilo glavno, res pa je, da se je Slavija prav častno rešila iz afere. Tabela je v tej skupini naslednja (tekma med Železničarjem in Muro je do odločitve pri LNP upoštevana z neodločenim rezultatom 1:1): ČSK 7 5 2 0 15: 6 12 Železničar 6 3 2 1 10: 7 8 Rapid 6 3 12 15:11 7 Mura 7 2 2 3 14:16 6 Maribor 7 1 3 3 11:11 5 Slavija 7 0 2 5 8:22 2 Na novi betonski cesti pri Sv. Nedelji med Podsusedom in Samoborom je v nedeljo 1. hrvatski motoklub Zagreb v neprijetni jesenski megli izvedel mofociklistično dirko na leteči kilometer prvo te vrste v naši državi sploh. Prireditev je vsestransko uspela in so doseženi rezultati za naše razmere prav izvrstni. Najboljši čas je na športnem motorju do 600 ccm zabeležil znani zagrebški vozač Uroič. ki je dosege! povprečno hitrost 157.778 km na uro, kar je seveda jugoslovenski rekord v motornih vožnjah vseh kategorij in vseh vrst dirk. Tudi vsi ostali vozači so po večini dosegali velike hitrosti 0^130 km na uro navzgor. Izmed vrianjih nogometnih rezultatov je treba zabeležiti še naslednje: V češkoslovaškem prvenstvu: Sparta : Bata 5:2, Šleska Ostrava :' Židenice 1:0. Kladno : Nachod 2:1, Pardubice : Libcn 4:1. Viktoria Žižkov : Plzen 3:3. Bratislava : Slavija 1:1. Na čelu tabele je Sparta, za njo pa z eno točko razlike Pardubice. Šleska Ostrava in Kladno. V prvenstvu Ostmmke : Admira : Au-stro-Fiat 3:2. Austria Amateure (Stevr) 4:1, \Vacker : \Vacker (Wr. Ncustadt) 6:1; v madžarskem prveni't\,u : Hungarin : Kispest 3:3. Ujpest : Nemzeti 4:0. Pho-bus : Ferencvaros 4:4. Ta.vi : Szegedin 2:2. Budafok Zuglo 3:1, Salgo : Szolnok 2:1-Bocskav : Elektromos 1:1; v italijanskem prvenstvu : Novara : Mi-lano 2:1, Lazio : Sampierdarena 1:0. Bolog-na : Juventus 1:0. Livorno : Triestina 1:0. Bari : Lucchcse 1:1. Genova : Modena 5:1, Ambrosiana : Roma 0:0 Torino : Napoli 3:0. V Parizu je gostoval Arsenal iz Londona proti domačemu Racingu; tekma je ostala nedoločena 1:1. Članice damskega odreka SmK Ljubljane so vabljene, da se sigurno udeleže sestan ka drevi ob 7. f 19) zvečer v damski sobi kavarne »Emone«. Predmet: Miklavžev večer. SK Ilirija (hokejska sekcija). Danes ob pol 19. v klubski sobi obvezen članski sestanek za vse igralce. Prinesite s seboj nabiralne pole. Načelnik. Naši Sokoli na delu Telovadna akademija , ki jo bo v proslavo 20-letnice osvobojenja in zedinjenja priredilo v četrtek, 1. decembra, ob 20. uri Sokolsko društvo LjublJana-Slška, bo nov prepričevalen dokaz, da predmestni Sokoli ne spe, ampak kljub tesnim razmeram vzgledno marljivo delujejo. Vsi od delki se neumorno pripravljajo, ker se zavedajo, da letos oni nosijo dolžnost in odgovornost. ki so jo doslej nosila velika mestna Sokolska društva. Spored akademije bo zelo pester in bo v dveh delih obsegal 16 točk. Po pozdravu državni zastavi bo najprej br. prosvetar poudaril pomen 1. decembra za vse Jugoslovane, predvsem seveda za Sokole nato pa bo po deklamaciji sledil telovadni del akademije. Nastopili bodo vsi oddelki, z učinkovitimi prostimi vajami in na orodju. De-ca bo pokazala skupine, cvetlično rajanje in zabavne proste lete z gasilsko »plahto«, ženski naraščaj bo izvajal ljubko mazur-ko in vaje na bradlji, članice pa eleganten valček in vaje na visoki gredi. Člani bod nastopili z izredno težko, a tudi učinkovito florentinsko koračnico ter z vajami na drogu in krogih. Gotovo najlepša točka pa bodo proste vaje na znano rodoljubno pesem »Slovenac, Srb, Hrvat«, a katero se bo ob spremljavi pevskega zbora Narodne, čitalnice v šiški postavil moški naraščaj, ki bo vadil tudi na doskoč-ni bradlji. Prireditev bo zaključilo petje sokolske himne »Hej Slovani« in Pesmi sokolskih legij. Prepričani smo, da ne bo nikomur žal, da nas je obiskal, nam pa bo številen obisk najlepše plačilo za naš trud, obenem pa moralna ln materijalna . podpora za nadaljnje vztrajno delo. — j bajt! pri njem je na zunaj vidno, kolik** vsebuje črnila. Komodno vedno vsak trenutek ugotovite, kdai morate dollti črnilo. Od Din 12".— do Din 600.— Naj Vam v kaki dobri trgovini s papirjem pojasnijo prednosti, ki se že ž njimi okoriščajo mnogi tisoči Montblanc-prija-teljev po vsem svetu. Užitek je z HOHTBLAHC pisati Telovadna akademija Sokola na Viču s pestrim sporedom bo na državni praznik 1. decembra ob 20. v Sokolskem domu. Nastopijo vsi telovadni oddelki z izbranimi telovadnimi točkami. Na praznik dopoldne bo ob 11. svečana seja z zaobljubo novega članstva. Udeležba za vse članstvo in naraščaj obvezna — Miklav-ževanje viskega Sokola bo v ponedeljek 5. decembra ob 17.30 za mladino in ob 20. za odrasle. Po miklavževanju zvečer bo zabdva s plesom. Pridite! R Zdravo! Odbor. Torek, 29. novembra Ljubljana 11: Šolska ura: Potovanje po Češkoslovaškem (gdč Dana. Kugler). — 12: Havajske kitare in \vurliške orgle (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14: Napovedi. — 18: Pevski nastop mestne ženske real. gimnazije. — 18.40: Kaj je sveto (g. Fr. Terseglav). — 19:Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Pomen kmetijskih razstav. — 19.50: Vesela kronika. — 20: Koncert s sodelovanjem gdč. Štefke Pavlovičeve. prof. Marjana Li-povška in Radijskega orkestra. — 21.30: Veseli napevi iz Španije (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Plesna glasba iz restavracije »Emone«-. Beograd 16.45: Narodni napevi. — 17.10: Orkestralni konccrt. — 18.30: Pesmi in plošče. — 20: Narodne pesmi in instrumentalni koncert. — 21.45: Plošče. — Zagreb 17.15: Orkestralni koncert. — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Praga 19.10: Mešan glasbeni spored. — 20.20: Zvočna igra. — 22.10: Lahka glasba s plošč. — Varšava 21: Komorni koncert. — 22.15: Pester glasbeni spored — Sofija 17.30: Koncert vojaške godbe. — 18.30: Vesela muzika. — 19.30: Schuhertova V. simfonija. — 20: Petje. — 20.30: Ruske romance. — 21.35: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12: Orkestralni koncert. — 16. Vedra glasba. — 18.15: Stare ljubezenske pesmi. — 19: Brazilska glasba. — 20.10: Kmečki koledar za november. — 21: Koncert Havdnove glasbe. — 22.30: Lahka sodba in ples. — Berlin 19: Plošče. — 20.10: Iz zvočnih filmov. — 21.10- Ljubezenski motivi iz oper in operet. — 2230: Lahka glasba. — 24: Skrajšana ope-a »Undina«. — Miinchen 19.15: Koncert po željah. — 20.10: Zvočna igra. — 21.30: Nemške pesmi. — 22.20: Solisti in piesni orkester. — Pariz 19.30: Mešan glasbeni program. Sreda, 30. novembra Ljubljana 12: Vsakemu nekaj (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Iz daljnih krajev in dežel (plošče). — 18: Mladinska ura: Smučarski drobiž (g. Janko Siherl). — 18.30: Plošče. — 18.40: O razvoju skrbstva za slepo mladino (gdč. Bogomira Dobovšek). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Ob 100 letnici rojstva Avgusta šenoe. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz ljubljanske opere. V odmorih: Glasbeno predavanje (g. Vilko Ukmar) ter napovedi in poročila. Beograd 16.45: Plošče. — 17.20: Orkestralni koncert in plošče. — 20: Humor. — 21: Petje. — 22.15: Ples. — Zagreh 20: Klavirski koncert. — 20.30: Prenos iz Ljubljane. — 22.20: Ples. — Pracra 19.40: Mešan glasbeni spored. — 21.10: Lahka glasba. — Varšava 21: Chopinove klavirske skladbe. — 22: Nočni koncert. — Sofija 18.30: Lahka glasba. — 19: Prenos Verdijeve opere »Aida«. — 22: Program za vse. — 22.30: Ples. — Dunaj 12: Dunajska opereta. — 16: Lahka glasba. — 18.20: Eksotične skladbe. — 19.15: plošče. — 20.10: Godalni kvartet. — 20.40: Brahmsove skladbe. — 21.20: Balade. — 22.30: Dunajska glasba, — 24: Nočni koncert. — Berlin 20.10: Zborovsko petje. — 20.30: Simf. koncert. — 22.30: Mešan program. — Miinchen 19.15: Citraški zbor. — 20.10: Koncertni večer. — 21: Mali orkester. — 22.20: Mozartove in Beethovnove skladbe. Gorje pri Bledu. V ponedeljek sta se poročila br. Lojze Kunstelj, trgovec ln gostilničar, sin lani tragično preminulega Jakoba Kunstlja, in gdč. Francka Braj-čeva, posestnikova hči. Mlademu naprednemu paru iskreno čestitamo! — Sokol pripravlja proslavo 20- letnice Jugoslavije, ki jo bo proslavil 1. decembra ob pol 20. Na sporedu je petje, slavnosten govor, zaprisega članstva, več telovadnih točk in deklamacije. Znatno so se pomnožile sokolske vrste, zlasti oddelki telovadečih. Tisoče zahval pr ejama »MOR AN A« Lasje presta- NffjSiTAKOJ IZPADATI ——-IN ZRASTEJO NA PtEŠASTEM T1ESTU—ODSTRANI PRHLJAJ itd. JACAINHRANI IASNE KORENINE • PO$ILJA'H"6"PO T»dV£ET30-STEKL D1N.50- „Mc?afta" daje večno Ešlasfest in lepoto Za ženo od 40 let naprej hormon aktiv din 60 - vrača ženi aktivnost in mladost, za žene od 30 —40 let hormon mišje žleze, dio 50. — , za žene od 18—30 let vitamin krem visoko gorja din 40.—, lesni hormon krem za nagubano in suho kožo din 50.— Vitamin krem za suho in občutljivo Kožo, podloga pudra din 30.—. Lišaj krem odstranjuje vsakovrstne lišaje, din 50.—. Specijalni krem odpravlja izpuščaje, mozolje, rdeče ln modre madeže din 50.—. Krem proti soncu odstranjuje vsakovrstne pege in madeže din 50.—. Rdečilo v vseh nijansah za ustna in lica din 20.—. Puder v vseh nijansah, škatlica din 25.—. Pošiljamo po povzetju. »MOEANA« — SPLIT Strokovne nasvete za odstranjevanje vseh nevšečnosti dajemo brezplačno. Mikula Letifi: Nemška zgodba Linčajte me, ampak res je: Do pred kratk m sem bil stalen sotrudnik nekega nemškega lista. Le moji skromnosti je pripisati, če pri besedi »sotrudnik« izpuščam pridevek »literarni«. Da me boste razumeli in milo sodili, naj vam povem, kako je prišlo do tega so-trudništva. V Nemčiji imam dobrega prijatelja, Frltza Knorke-ja, ki je lastnik lista »Lindeborger Landbote«. Jaz sam se v zasebnem življenju oficielno bavim s tožbami. Nekoč sem dobil v roke idealno zamotano pravdno zadevo, šlo je za 97 dinarjev. Obče znana resnica je: bolj ko je zadeva neznatna, bolj zamotana je in bolj zagrizene so stranke. S pobožnimi občutki sem se vsedel, opisal natančrto okolnosti, ki so se tikale omenjenih 97 dinarjev, svojo srčno kri sem izlil v tožbo. Uspeh Je bil popoln. Nasprotnik je zamudil za 5 minut narok na sodišču in zmagoslavno napihnjenih prsi sem ga kontumaciral. Ko sem prejel sodbo, je veljal seveda moj prvi pogled številki, ki je izražala višino pravdnih stroškov. — So v zgodovini, v zemljepisju in v življenju imena in pojmi, ki imajo svoje stalne pridevke: Aleksander Veliki, Ivan Grozni, bela Ljubljana, nadebudna mlad:'na, splošno zanimanje, vsestranska zahteva itd. Tako imajo tudi pravdni stroški svoj stalni pridevek: nepotrebni. Vsi govorijo o nepotrebnih stroških: stranke, sodniki, župani, župniki. žurnal:sti. Laž, vam pravim, laž! Priznam, da je Ivan lahko grozen dijaku, ki se mora učiti njegovo zgodovino, da je Ljubljana bela, ko zapade sneg, da je mladina nadebudna, ko je vendar nada, da se poboljša, tudi nada. Ampak pravdni stroški niso nepotrebni. Nasprotno, odvetniku so krvavo potrebni! Od česa naj drugače živi? Razumljivo je tedaj moje zan'manje za višino stroškov v velepravdi za 97 dinarjev. Zdaj pa čujte in strmite: Ti stroški so bili določeni točno po tarifi z zneskom 44.50 dinarjev. Pri tem sem izdal v gotovini: kolek na pooblastilo din 20.— kolek na tožbo din 4.50 poštnina za odpošiljatev tožbe din 3.— poštnina za opomin naprotniku in dve obvestili svoji stranki din 4.50 poštnina za dostavitev sklepa o razpravi in dostavitev sodbe din 5.— papir, obraba hlač in rokavov pri pisanju ter podplatov pri poti na sodišče din 3.— skupaj din 40.— Ker mi je bilo vsega skupaj pri-sojeno d!n 44.50 je ostalo v moje dobro din 4.50 Prosim juriste, naj kontrolirajo! — Torej zaslužil sem 4.50 dinarja za neskončen pogovor s stranko, tri pisma, eno uro sestavljanja tožbe, srčno kri v tožbi, pot na sodišče, polurno postajanje na sodišču in pot domov. Za to sem hodil 5 let v ljudsko šolo, 8 let na gimnazijo, 5 let na univerzo; torej 18 let težkega učenja, z velikimi stroški, brez vsakega zaslužka. In povrhu še eno leto brezplačne — nikakor ne brezdelne — sodne prakse! Rekli mi boste, da sem krivičen, pristranski. Tarifa je pri malih pravdah pač neznatna, zato pa je pri velikih pravdah drugače, tam se žanje! Res je. Toda. kje so velike pravde? Lani je bila v vsej naši državi ena sama velika pravda: med našim erarjem, ki je bil zastopan po plačanem uradniku, in neko češko javno ustanovo, ki je bila istotako zastopana po plačanem uradniku. Od te pravde so torej odvetniki imeli prekleto malo, posebno še, ko je naš erar pravdo izgubil. Ko sem si izračunal svoj čisti dobiček 4.50 dinarja, sem skrušeno naslonil glavo na komolec in začel misliti na svojega pokojnega očeta: »Ah, oče, ljubi oče, zakaj nisi izvršil svojega prvotnega načrta in me dal izučiti za čevljarja? Glej, danes bi bil jaz lahko drugi Hans Sachs ali drugi Bat'a (raje Bat'a nego Hans Sachs!) ali pa oboje. Tako pa...« Nisem dovršil svojega jadikovanja. Pretrgal me je poštar, ki mi je prinesel pismo mojega prijatelja Fritza Knorke-ja. Tako je pisal: »Dragi Mikula! Vedno ml je v spominu tvoj zdravi humor in tvoja lepa nemščina, s katero delaš čast nemškim šolam, ki si Jih obiskoval pod Avstrijo. Primi enkrat za pero in napiši kaj lepega za moj Lindeborger Landbote!« Z bridkim nasmehom sem odložil pismo. Bil sem baš v razpoloženju za »zdravi j humor« — Zdajci mi pa šine ženijalna misel v glavo. Take misli pridejo človeku vedno od nekod zunaj. Pridejo pa, kadar hočejo. Z delom in trudom jih ne prikli-češ. Par čevljev se lahko naredi, ženijalna misel se narodi. Skratka: Pograbil sem tožbo iz pravde za 97 dinarjev, jo skrbno prevedel v nemščino, napisal na vrh: »Za kaj se danes ljudje pravdajo,« pobasal sem vse v kuverto, prilepil nanjo znamko 4.50 dinarja (moj čisti zaslužek iz pravde) in poslal vse prijatelju Fritzu Knorke-ju. Po dobrem tednu sem dobil od njega pismo, ki je vsebovalo kar šestkrat besedo »kolosalno«. Nemci so res kolosalen narod. Pozabil sem ta njihov pridevek navesti zgoraj. Najbolj kolosalno je bilo, da je ob enem s pismom prišlo tudi nakaz:lo honorarja 20 mark. Za teh 20 mark sem dobil na banki 322 dinarjev. Plačal sem svojemu klientu 97 dinarjev, odbil sem 44.50 dinarja svojih izdatkov v gotovini in ostalo mi je še 180.50 dinarja, torej 40krat (beri: štiridesetkrat) toliko, kolikor sem v pravdi zaslužil! Pravdnemu nasprotniku sem pisal, da sem jaz velikodušno zanj denar založil ,in prišel je ter se ves gin jen zahvalil. Kolosalno! Od tedaj naprej sem bil prepričan, da se je uresničilo Prešernovo prerokovanje, ki je napovedal, da se bodo »Kranjcem vremena zjasnile«, a pri tem žalibog pozabil na datum. Prijatelj Knorke je v svojem listu uvedel rubriko: »Za kaj se danes ljudje pravdajo,« jaz pa tožb več nisem vlagal na sodišče, temveč sem jih prevajal na nemščino in jih pošiljal Knor-keju. Seveda sem jih prej nekoliko fri-ziral. V javnost ne moreš dati stvari brez frizure. Le poslušaj . -- - • *..... ......., ki podajajo javnosti svoje načrte in obljube, kakšni imenitni frizerji so! (Gospod črkostavec! Pazite, za božjo vo- ljo, pri besedi »frizerji«! Ne bi hotel dobiti kake tožbe zaradi razžaljenja časti!) Tako sem postal stalen sotrudnik nemškega lista. Prijatelj Knorke mi je redno pošiljal honorarje, jaz sem izplačeval kli- j ente. ki so se čudili, kako hitro naenkrat \ poslujejo sodnije, nasprotniki so se vzhi- J čeno zahvaljevali, jaz pa sem imel masten t zaslužek, tako da sem se požvižgal na vse tarife. Ni drugega izraza: bilo je res kolosalno! Toda nesreča ne počiva. Nekega dne pride k meni pravdni nasprotnik, za katerega sem bil s pomočjo Knorke-ja velikodušno založil denar; bil je čistokrven, stoodstoten Štajerec. Zahteval je od mene pojasnilo, kako pridem do tega, da zanj plačujem. kdo da mi je dal pravico vtikati se v njegove zadeve, in zagrozil mi je s tožbo! Dejal sem mu, naj pa sam plača. Odgovoril je, naj ga tožim. S Štajerci ni šale, to so vam pravdarji po božji volji, škoda, da nimajo denarja! Prestrašil sem se. Lahko bi nastale vsemogoče posledice. 2e tožba je resna zadeva, a disciplinski predpisi so prav hudi. In mož je imel končno prav: Sila mi je plačevati za druge! — Lepega in lahkega zaslužka pri Knorke-ju pa mi je bilo vendar žal. Rešila me je zopet dobra misel: Knorke ju bom pošiljal namesto tožb kake zanimive zgodbice iz našega narodnega življenja. To mu bo gotovo prav, Sklenjeno, storjeno. Napisal sem sledečo okroglo zgodbico: »Stari Stipe Ovčarič iz Like je imel v Mitrovici sina Kuzma, ki je moral odse-deti 12 let robije zaradi uboja. 2e sedem let ga ni videl. Zahrepenel je po sinu in nekoliko tudi po Mitrovici, saj je bil v svoji mladosti sam istotako presedel tam 15 let zaradi uboja. Stari Stipe je torej šel v Mitrovico. čudil se je moderno urejeni kaznilnici, svetlim, zračnim hodnikom in celicam, električni razsvetljavi, čedni opremi kaznjencev. Temu svojemu občudovanju je dal izraza napram sinu in dodal: »V mojih časih ni bilo tako.« Sin pa je hrepenel po svobodi, preklinjati je začel lepe hodnike in celice, električno raz- svetljavo in udobno opremo. Kaj pomaga vse to, ko je človek zaprt! Divje je prisegel, da tega ne prenese več in da bo ob prvi priliki pobegnil. Stari Stipe Ovčarič pa je milo pogledal sina, '. '.'• To brez dvoma mično zgodbico sem poslal prijatelju Knorkeju. Čez deset dni sem prejel številko njegovega lista, kjer je bila moja zgodbica natisnjena, čital sem to-le: »Stari Stipe Ovčarič iz Like je imel sina Kuzma v Mitrovici pri vojakih. Že sedem mesecev ga ni videl. Zahrepenel je po sinu in tudi po Mitrovici. Saj je bil tudi on sam v svoji mladosti tam odslužil tri junaška leta pod puško. Stipe Ovčarič je torej šel v Mitrovico. čudil se je modernemu orožju, strojnicam, tankom in letalom ter tega svojega občudovanja ni prikrival sinu. Dodal je: »V mojih časih ni bilo tako.« Sin pa mu je ponovno vse razkazoval in mu op;soval z navdušenjem, kako učinkuje to orožje. Stari Stipe je vzbočil svoje junaške prsi, na katerih se je blestela kolajna izza časa okupacije Bosne, očetovsko je udaril sina po rami in zaklical trikrat: »Zmaga zdravo! Zmaga zdravo! Zmaga zdravo!« Ako mi je usojeno, da imam umreti od kapi, potem bom prekosil Metuzalema. Kajti če me pri tem čitanju ni kap zadela, me ne bo nikoli več. Brzojavil sem Knorkeju, naj mi takoj to reč pojasni. Odgovoril je, da je stvar čisto v redu, da čitateljem zelo ugaja, da je pač moral v moj spis vnesti malenkostne korekture - -- Prosil me je, naj to upoštevam ». .» v bodočih spisih To je pomenilo konec mojih izprehodov po nemških literarnih poljanah. Uvidel sem namreč, da pri vseh svojih nemških šolah ne znam dovolj nemško. Pol stoletja že deluje CM D, darulmo še z a pol stoletja! MALI OGLASI ^ii T* m/] Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šliro aU daja nje naslova 6 CHn Nai manjSl znesek 17 Din Strojni ključavničar samostojen delavec, dobi takoj mesto. Položiti 10.000 din varščine. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27792-1 Mlajšo prodajalko agilno moč, izvežbano posebno v manufakturi, sprejmem takoj v večjo trgovino blizu Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalno mesto 2628«. 27774-1 Kuharico 2 nastopom 15. decembra, potrebuje žandarmerij. stanica Dobrna. Starost od 34 nadalie. Pismene ponudbe na naslov. 27772-1 Natakarico pridno in pošteno, iščem r!:> Predstaviti se Mestni trg št. 13. 27781-1 Postrežnico v.vcno tudi pranja, sprejmem takoj. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 27783-1 Poslovodja Želim zamenjati mesto poslovodje. Prevzamem tudi vodstvo večje podružnice proti kavciji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poslovodja r 27548-2 -Pouk Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znese* 17 Din Gimnazij, izobrazba pismenim potom 2e n-ad 15 let obstoječa X dovlčeva dopisna šola v Sarajevu omogoča mlajšim in odraslim do gimnazijske izobrazbe pismenim potom. Brezplačne informacije daje ravnateljstvo Vidovi-če;e dopisne gimnazije, Sarajevo, poštni predal 217. 27427-1 Dragocenost Vsakovrstno zlato •tupuje po najvišjih cenah CERNTt — juvelir. tubiiana vVnlfovs al Poceni boste kupovali vse kal potrebujete ako ca hu rate caaš brezplačni Katalog veleblagovnice m Kupimo delnice Gostilničarske pivovarne v Laškem. Pon. na ogi. odd Jutra v Celju pod »Deinice.« 27723-ifc Zagreb Ilica Družabnika(co) zi veliko novo podjetje v centru Ljubljane, iščem. — Potrebno 300 do 400 tisoč. Dopise pod »Dobro naložen di-nar« na ogl. odd. Jutra 27786-16 PRVODECEMBRSKA ŠTEVILKA »JUTRA« bo izšla v povečanem obsegu in pomnoženi nakladi v četrtek, 1. decembra. Vsebina bo pestra in močno zanimiva. Ker »Jutro« v petek zaradi novinarskega praznika ne bo izšlo, bo jubilejna številka »Jutra« dva dni aktualna, njena publikacijska sila bo zato podvojena. Prldobltnike, zlasti gg. trgovce, opozarjamo na to Izredno priliko za najbolj uspešno reklamo. Mesec velikih kupčij je tu. Z oglasi v jubilejni številki »Jutra« bodo trgovci storili veliko uslugo stotisočerim bralcem »Jutra«, če jim bodo z oglasi svetovali, kaj naj kupijo svojcem za Miklavža m bozic. Z uslužnostjo, ki jo bodo z oglasi izkazali kupujočemu občinstvu, pa bodo hkrati ob povečanem prometu koristili sebi. Prosimo vse naše cenjene inserente, da nam naročila na oglase za jubilejno številko »Jutra« dostavijo čim prej. Oglasiti oddelek „JUTRA" Parcele prodam po zelo nizki ceni na Smartinski cesti, 5 minut od Sv. Križa. Pojasnila Antonija Zaic, trgovina, — Šmarska cesti. 27770-20 Stanovanja Enosob. stanovanje v centru iščem za X. december. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »December 1938«. 27692-21a Sobo odda Sobo opremljeno. s posebnim vhodom, oddam. Stari trg 19, II. nadstr. 27794-23 Prodam Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Din Poceni odprodaja 2-000 oarov sneži Stev. 55—3o ain 39 5tev. 37—38 din 4S itev. 39—4t din 55 Za »Tretorn« sneike ?0 do '.t odstot. popust. Treovc' popust Veletrgovina « čevlji ALEKSANDER OriL/. Sv. Petra c 18, tel. 24-3? $62-6 G. Th. Rotman: Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit Lutzovo peč veliko, prodamo. A. & Skabeme, Ljubljana. 27778-6 Avtdftnotpi Beseda i Din. davek Din za Sllro ali dajanj-naslova 5 Din Najmar. St znesek 17 Din Essex limuzino ^sedežno, 6 cilindrov, v brezhibnem stanju prodam za din 11.000 ali zamenjam za motorno kolo 250 ali 3^0 ccm. Ponudbe je poslati n.i Leon Kastelic, avto-del., Kranj. 27776-10 Restavracija najlepša točka, na periferiji mesta Ljubljane, naprodaj. Krasen vrt, 2 prostora za b^lincanje, potreben kapital din 40.000. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Sigurna eksistenca«. 27787-19 Damskim frizerkam nudim radi bolezni popolnoma opremljen damski salon pod ugodnimi pogoii v najem ali v obročno odplačilo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27793-19 Lepo sobo oddam stalnemu solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27789-23 Sostanovalca sprejmem v čisto, zračno sobo po zmerni ceni 160 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27757-23 Solnčno sobico opremljeno, s kopalnico, center, oddam solidni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27791-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam. Rožna dolina. Cesta X. štev. 23. 27747-23 Izgubljeno Dve rezervni kolesi sem zgubil od avtomobila znamke Lancia od Planine pri Rakeku do Ljubljane. Najditelj naj |ih proti nagradi vrne na naslov: Ignac Trampuž, Jesenice, Gorenjsko. 27798-28 Rokavica se je izgubila pred igriščem SK Ljubljane. - Najditelja prosim naj jo odda v ogl. oddelku Jutra. 27780-28 rm Snažno sobo lepo opremljeno, s souporabo kopalnice, s posebnim vhodom v I. nadstr. oddam 1 ali 2 osebama takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27777-23 Prazno sobo vhod s stopnic, strogo separirano, primerno tudi za društva, oddam. Druškovic, Pred škofijo, štev. 15. — Ogled od 10. do 15. ure. 27595-23 Opremljeno sobo strogo separirano, oddam za 1—2 gospoda. Nebotičnik, V. nadstropje. 27773-23 Prazno sobo lepo. prostorno, svetlo, solnčno. poseben vhod, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27771-23 M. Ski. Sprejem 29. Prihod nujen. 27784-24 Razno Beseda Jin davek i Din: za 3ilrc ali daja oje naslova 8 Oln Naj manjši mes*1 '* Din Od Vas je odvisno, da imat* obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 ■ralnica — Sv«tIol K Prvovrstni trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva and! I. Pogačnik, BOHORIČEVA 6, Telet. 20-59 Prazno sobo vhod lz stopnic, strogo separirano, primerno tu di za društva, oddam. Briškovič, Pred škofijo, štev. 15 Ogled od 10. do 15. 27595-23 ) * ^nn^ . v 10 Kapitan, ki mu je strah takoj vrnil prisotnost duha, je z naporom vseh moči oprostil letalo. Kmalu sta priplula nad travnik, kjer je gospod Česen pravkar spuščal svojemu sinčku zmaja. V ta namen si je bil — kajti zmaj je bil velik — zavezal motvoz okrog pasu. TOVARNA VOLNENIH TKANIN JOVANOVICA IN POPOVIČA, GRDELICA (Vardarska banovina) potrebuje za tako] mojstra - škrobilca ki je izurjen v vodstvu predilnice za glajeno prejo (Streichgam) ln ki je ta posel opravljal že več 'let. — Ponudbe z dokumenti je nasloviti čimprej naravnost na tovarno. f Naš dragi soprog, oče, brat, stric, gospod JERNEJ POHLEVEN KRETNIK DRŽ. ŽEL. je danes, dne 28. novembra ob 13.15 spravljen z Bogom nepričakovano umrl. Pogreb dragega nam pokojnika bo v sredo, dne 30. t. m. ob 14.30 uri iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče v štepanji vasi. LJUBLJANA, dne 28. novembra 1938. MARIJA, soproga; STANE, sin; ANICA, hčerka in ostali svojci. »JUTRO« ZAVARUJE! Iz Krškega kr— Proslava zedinjenja. Na predvečer državnega praznika v sredo bo skupna povorka vseh družtev in ostalega občinstva, ki se zbere pred občinskim uradom. Sokoli odidejo ob 17.30 izpred Sokolskega doma skupno na zbirališče pred občino. Na praznik sam pa je za sokolsko članstvo svečana seja v domu ob 11., do. čim bo zvečer ob 19.30 akademija. kr— Sokolska fanfara. Krčana so že od nekdaj znani ljubitelji glasbe. Izmed vseh glasbenih društev se je najvišje povzpel sokolski salonski orkester, ki je znan v vsem spodnjem Posavju. Te dni pa se mu pridružuje še sokolska fanfara, ki jo bo prav tako vodil načelnik glasbenega odseka br. Jožko Pfeifer. Tako salonski orkester kakor tudi fanfara sta dobila v Sokolskem domu na glavno dvorano lastne prostore, tako da bo njuno delo znatno olajšano. kr— Utonil je v Krki blizu izliva v Sar vo posestnik France Pire iz Krške vasi. Dne 17. t. m. je odšel od doma v očivid-nem duševnem razstroju in so ga našli mrtvega 20. t .m. kr— Redek zločin. V noči na preteklo nedeljo je doslej neznana propalica vlomil v klet posestnika žarna v Vrhuljah ter spustil po tleh ves letošnji pridelek okoli 50 hektov prvovrstnega dolenjskega cvička. Vino je biio v dveh velikih sodih, iz katerih je zločinec enostavno izbil spodnja čepa. Vlomilec, ki je očividno šel samo za tem, da napravi žarnu čim več škode, je najprej poskušaj priti sko2a okno, ki pa se mu ni vdalo, nakar je toliko časa vdeloval po vratih, da jih je uničil in prišel v klet, ki stoji nekoliko na samoti nad vasjo, škode j s okoli 25.000 din. Upamo, da bodo varnostna oblastva storila vse, da najdejo nenavadnega lopova. 2 AH VALA ! TRGOVSKI SAMOPOMOČI V MARIBORU izrekam iskreno zahvalo za točno in izdatno izplačilo posmrtnine po mojem umrlem soprogu HERIČKO PAVLU. — Ob tej priliki si usojam toplo priporočati posebno obrtnikom in trgovcem pristop k tej kulantni in dobrodelni instituciji, ki nudi posmrtninsko zavarovanje proti cenenim prispevkom. MARIBOR, dne 28. novembra 1938. Heričko Vekoslava, s, r* vdova po obrtniku Vsem trgovskim prijateljem, cenj. odjemalcem in znancem | naznanjam tužno vest, da je moj vesten in marljiv vodja trgovine na drobno, gospod MAKS LEDL včeraj po kratki in mučni bolezni v cvetju svojega življenja nepričakovano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek 29. t. m. ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Maša zadušnica se bo darovala v sredo 30. t. m. ob pol 7. uri zjutraj v župni cerkvi v Celju. Ohranil ga bom v trajnem spominu! CELJE, dne 28. novembra 1938. Firma FRANC ZANGGER, Celje ZAHVALA Ob prebridki izgubi našega nepozabnega očeta, strica, tasta, deda in pradeda, gospoda FRANCA LAJOVICA izrekam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja in darovanja vencev in cvetja najiskrenejšo zahvalo! Prav posebno pa se zahvaljujem g. dr. Leopoldu Ukmarju, zdravniku v Litiji, za vso njegovo skrb in nego za časa bolezni, dalje vsem gasilskim društvom litijske župe, starešinstvu gasilske župe Litija, gasilski zajednici za dravsko banovino in sokolskima društvoma Litija in Šmartno za častno spremstvo, pevskima društvoma »Lipa« v Litiji in »Zvon« v šmartnem za spremstvo in žalostinke, rudarski godbi iz Zagorja za žalne koračnice, Glasbeni Matici v Ljubljani, tvrdki Hrovat & Komp. in njenemu osobju, dalje osobju Zedinjene zavarovalnice dd. v Ljubljani, tvrdki Milivoj Lajovic v Ljubljani in Franc Lajovic v Litiji in II. deški meščanski šoli v Ljubljani za njihova številna odposlanstva, starešini litijske gasilske župe g. Francu Dolinarju za globoke besede slovesa in vsem odličnikom in številnim pogrebcem od blizu in daleč za dragemu pokojniku na njegovi zadnji poti izkazano čast in spoštovanje. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat: Srčna hvala! Litija, Ljubljana, Zagreb, 28. novembra 1938. ANTON LAJOVIC za vse rodbine LAJOVIC, rodbine MEDIC, JEREB in KONČAR in ostale sorodnike. ■ Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inseratnl del je odgovoren Alojz Novak. — Val v Ljubljani.