ALOJZIJA Zidan* O (prihodnjem) usposabljanju družboslovnega pedagoškega kadra šola kot pomembna kulturna ustanova mora v današnjem času opravljati svoje temeljne naloge v zelo spremenjenih družbenih razmerah. Katere so te njene temeljne naloge? Kako jih uresničevati? Kakšno vlogo imajo v takšni šoli družboslovna vedenja kot (tudi) eden ikI pomembnih razvijalcev demokratične politične kulture? Kako (še posebej v prihodnje) usposabljati družboslovni pedagoški kader, da bo le-ta lahko kar najbolje uresničeval temeljne naloge šole? Kako (Se posebej v prihodnje) usposabljati družboslovni pedagoški kader glede na perspektive (svetovnega) družbenega razvoja? Prav o teh vprašanjih je (moj) namen spregovoriti v tem prispevku. Temeljne naloge naše današnje šole Šola je zelo pomembna kulturna ustanova. »Šola je že sama po sebi kulturna ustanova in med njenimi nalogami je v ospredju razvijanje regionalne kulture. Za slovensko šolo naj bi bilo značilno predvsem dvoje: navezuje naj na korenine - na naše ozemlje in kulturo, obenem pa naj nas vzgaja v svetovljane. Ce značilnosti povežemo z našimi možgani, ugotovimo, da se morata enakomerno razvijati obe možganski polovici: če bi se samo leva, bi to pomenilo ozkost; vendar pa tudi desna, ki širi obzorje. Za naš mali narod je to še posebej pomembno - varovati moramo svoje državne meje, ob tem pa skrbeti, da jih preveč ne zapremo.«' O naši šoli, njenem poslanstvu smo vedno razmišljali. Še intenzivneje pa smo prisiljeni razmišljati v današnjem času, ki je čas, ko je v naš družbeni prostor vstopila nova pluralistična realiteta. Toda povsem upravičeno se poudarja, da pluralna šola ni plod pluralne politike, temveč pluralne kulture in civilizacije.' Pluralna šola je (naj bi bila) nova, drugačna šola. Bila naj bi šola, v kateri ni več prostora za veljavnost ene same resnice, za prevladovanje enega samega mišljenjskega ter vedenjskega vzorca. »Prelom s šolo ene resnice, šolo enega vedenjskega in mišljenjskega vzorca terja od pedagoške znanosti danes vrsta civilizacijskih sprememb, predvsem pa negacija tako kavzalnega kot teleološkega pogleda na svet. Človek ni ne stroj ne sredstvo, skratka ni bitje, ki naj bi svoje bivanje izpolnilo v neki prihodnosti in zanjo žrtvovalo svojo sedanjost. Znotraj kulturnega in civilizacijskega pluralizma je mogoče čisto v drugih relacijah zagledati generacijske odnose in konflikte; vrednota pri tem pa je, da otrok ni ne lastnina države, ne lastnina civilne družbe, ne lastnina staršev.«' Če je to tako, si moramo nujno zastaviti vprašanje, ki naj se glasi: katere so * t5r Alu)nta Židjn. duccnika na Fakulteti u druibcnr vole ' l-nCka l£tmk. Manaitci v Mi. UmctDOM favnaiel|cvania |inieTV|u). Protvctni ikla\«. 2}. ilcc I Wl. it. 20. ur 21. ' Tako. denimo, rlaati uxli dr Zdenko Medvei v svojem prispevku Pedagoika etika m koncept vtpije (2. del). Sodotma pedagogika. L|uM)ana. let mi. U S-b. ' I>r Zdenko Medvei. Pedagoika etika in koiKept vigoje (2 del). Sodobna pedagogika. Ljubljana, let lOTI. it. 5-*. sir 221 torej temeljne naloge naše današnje šole? Šole, ki naj hi bila bistveno drugačna od šole, s katero smo imeli opraviti v preteklosti.' Sploh je smotrno izreči, da o šoli, njenem družboslovnem pomenu, še vedno (tudi v našem družbenem prostoru) obstoje zelo različni pogledi. Takšni, ki sodijo, da je šola vedno nosilka napredka. Pa tudi takšni, ki sodijo, da je šola vedno nosilka konservativnosti. Ne da bi se spuščali v natančno kritično ocenjevanje tako zelo prisotnih ekstremnih pogledov na vlogo šole, je vendarle nujno opozoriti, da pomeni danes vztrajanje pri tradicionalni koncepciji šole zaostajanje v družbenem razvoju. Sociologi, ki jih zanima problematika s področja sociologije vzgoje in izobraževanja,' povsem upravičeno opozarjajo, da »so sedanji cilji izobraževanja rezultat materialistične paradigme naše civilizacije. Opredeljeni so z industrijsko družbo, to je z zahtevami materialne proizvodnje. V prihodnje pa jih mora opredeljevati področje duhovne proizvodnje. Namreč, problem izobraževanja ni temeljni problem materialne sfere ter njenih zahtev, temveč človekovih zahtev.«" Nedvomno bomo šolo. pa najsi ji pripisuje pretirano konservativno ali pa napredno vlogo, potrebovali v našem družbenem prostoru tudi v prihodnje. Nedvomno bomo tudi morali usposabljati pedagoški kader za poučevanje v njej. »Ne glede na različne, pa tudi ekstremne ocene o šoli, brez nje moderna družba danes ne more obstajati. Kot institucija je preprosto sestavni del mehanizma družbene reprodukcije.«' In katere temeljne naloge mora (bo tudi morala opravljati v prihodnje) naša pluralna šola? Preden naštejemo te temeljne naloge, še povejmo, da tisti, ki razmišljajo o temeljnih nalogah sleherne prihodnje šole, te naloge opredeljujejo takole: Prihodnja šola bo morala dajati znanje o predmetu ter o metodah; prihodnja šola bo morala socializirati za prihodnost ali vsaj delno socializirati za prihodnost glede na še druge obstoječe pomembne socializacijske dejavnike. Prihodnja šola bo tudi morala oblikovati delovne navade.' Sodobna pluralna šola mora opravljati tele (med seboj prepletajoče se) naloge: 1. izobraževalne; 2. vzgojne; 3. in bogatiti učenčeve osebnostne identitete. Izpolnjevanje izobraževalne naloge je (mora biti) najpomembnejša naloga sodobne pluralne šole. To pa seveda ne pomeni, da sc le-ta lahko povsem odpove svojemu vzgojnemu poslanstvu. Čeprav gre razumevati le-tcga v bistveno spremenjenem pomenu, kot pa jc bil doslej. Toda o tem bo govor nekoliko pozneje. Pomembno vprašanje, s katerim se srečuje in se bo še bolj srečevala naša pluralistična šola, je: katera (in koliko) znanja dati učencu za vstop v vse zapletenejšc družbeno življenje. Sociologi, še posebej tisti, ki jih zanima problematika s področja sociologije vzgoje in izobraževanja, to vprašanje, kot smo že Kaktna naj M bila la nova. dnigaCna iola. -klima- v njq. vlofa uCilelja. ravnatelja v njej. glc) v: Janez Svetina. Znamenja (atov m niaiiittuai/jiMavljaL>'aunl. J F In to v puMikaciji Das PoMOKNlcmc Wiucn. Ein BciKhl. Otai. Wien. 1986 Dr ZdenkaMcdvri. PcdagiHkacIika in konccplvi|toic(2. del). Sodotvnapedagogika. I^ubliana.kt. 1991. i7j|a Židan. Šola v političnem pluralizmu. Anihropm. LiuMjana. Icl 1991. <1 1-3. «r 169 116 štovanje človekovih pravic in svoboščin, svobode, humanizma, naroda, kvalitete (političnega) življenja itd____«i- Sklenimo razmisleke o uresničevanju vzgojne funkcije naše sodobne, pluralne šole z opozorilom. Res je. da je takšna vloga učitelja, vzgojitelja v šoli zelo zapletena. To je prav gotovo. Prav gotovo pa je (bo) tudi to, da učitelj - vzgojitelj ne more (ne bo mogel) opravljati vloge »dokončnega« in tudi edinega vzgojitelja. Učenčevo življenje je namreč vključeno v multimedijsko informacijsko mrežo. Ta pa bo postala še širša in bolj zapletena. Zato sociologi, še posebej tisti, ki se ukvarjajo s proučevanjem problematike s področja sociologije vzgoje in izobraževanja, ne opozarjajo zaman, da »vodi hitrost informacij k učenčevi dezorientaciji, posebej v srednjih šolah«." Dejali smo že. da mora biti naša sodobna pluralna šola tudi bogatiteljica učenčeve osebnosti. Res je. da bo to lahko dosegala tem bolj. čim bolj bo učenčevo osebnost strokovno bogatila. Seveda bo strokovna bogatitev učenčeve osebnosti v prihodnje vse bolj zapletena. Vse bolj zapletena zaradi hitrega znanstvenega razvoja. Izredno hitrega kumuliranja informacij. »K večji vsebinski (strokovni) zapletenosti učiteljeve naloge prispevajo (bodo prispevale) že najnovejše paradigme v znanosti. Le-te postavljajo (bodo v prihodnje še bolj postavljale) potrebo po interdisciplinarnem, celostnem osvetljevanju problemov učencu.«" Res pa tudi je. da bo bogatitev učenčeve osebnosti vse bolj mogoča, čim bolj se bo tudi resnično vzgojno plemenitila. Sklenimo: prav potekajoči odnosi med učiteljem in učencem morajo vsebovati prvine, ki tema temeljnima dejavnikoma pedagoškega procesa omogočajo razvijanje njunih demokratičnih političnih kulturnih ravnanj. Njuno razvijanje takšnih ravnanj je namreč danes v naši šoli, ki deluje v obdobju zelo velikih vrednotnih premikov, nujno potrebno. Še posebej je danes takšna ravnanja treba razvijati pri družboslovnih predmetnih področjih. 0 (prihodnjem) usposabljanju družboslovnega pedagoškega kadra (Tudi) v naši današnji šoli. ki mora opravljati, kot smo nakazali, svoje temeljne naloge v zelo spremenjenih družbenih razmerah, imajo družboslovna vedenja pomembno vlogo. So pomembni oblikovalec učenčeve osebnostne identitete. Tudi so lahko razvijalec učenčeve demokratične politične kulture. Seveda se zastavlja vprašanje, kateri družboslovni pedagoški kader res lahko kakovostno opravlja to zahtevno poklicno delo. Torej poučuje družboslovna vedenja. Poudariti je treba, da je bilo doslej na fakulteti pri razvoju znanstvenih disciplin (na tako imenovani izbirni skupini pedagoških predmetov).'» ki usposabljajo študenta za njegovo opravljanje bodočega pedagoškega dela. storjeno zelo veliko. Tako na raziskovalnem kot pedagoškem področju. Fakulteta je tudi v-zpostavila vezi z mnogimi šolami v slovenskem družbenem prostoru. Zelo veliko truda je vložila v permanentno izobraževanje učiteljev družboslovja. Vse omenjeno je treba intenzivno in kakovostno razvijati še naprej. Družbena praksa že postavlja (bo v prihodnje še bolj postavljala) zahtevo po '■ Ibidcm. Mr, IM. 170 " lv«n Cifnf. Ogictli IZ wcioto*i|c obtazuvani». Škoitkc no%ioc. Zigtcb. 1990. «ir 19.?. " Di Alojzi)! Ži(l»n. Soli v polillinem pluralizmu. Anihropos. l^uNjana. Icl 1991. »1.1-3. itr 169. " U lo sciuvI)a)o lalc prcdmcina poilro<)a Pcdagopla. Didaktika. Andragogika. Didaktika druJboilovja. Orgam-zKija mtcrcMiih de|avnmti izredno kakovostno usposobljenem pedagoškem kadru, ki bo znal osnovnošolcem kot srednješolcem celovito prikazovati pomen družboslovnih vedenj. Kot že postavlja družbena praksa (trg) zahtevo po vse bolj usposobljenem kadrovskem ponudku (po učiteljih družboslovja), tudi dokazuje njihovo možno napredovanje v različne nazive (v strokovni naziv mentorja, svetovalca, svetnika). Učitelje družboslovja je (bo) tako na diplomski kot podiplomski ravni na fakulteti še nadalje treba usposabljati za to, da bodo postali resnični akcijski raziskovalci. Raziskovalci, ki znajo objektivno kritično izražati dosežke svojega pedagoškega dela. Raziskovalci, ki so razmišljujoči praktiki, nenehno usmerjeni k didaktičnemu inovativnemu prenosu družboslovnih vedenj (družboslovne stroke). Še nadalje je treba ohranjati tako imenovani »vzporedni model« usposabljanja družboslovnega pedagoškega kadra na naši fakulteti. Konkretneje izraženo to pomeni, da si lahko pridobiva študent potrebna znanja iz izbirne skupine pedagoških predmetov ob svojem vzporednem srečevanju s strokovnimi predmeti ter s pedagoško prakso. Ne pa. tako kot sodijo nekateri zagovorniki tako imenovanega »zaporednega modela« usposabljanja pedagoškega kadra, da si lahko pridobi posameznik v zelo kratkem času (npr. po diplomi) še paket pedagoških znanj. Posredovanje družboslovnih vedenj, ki so zelo hitro spreminjajoča se, njihova ustvarjalna didaktizacija, postavljata zahtevo po zelo dobro usposobljenem kadru. Tega pa ni mogoče kakovostno usposobiti v (pre)kratkem časovnem obdobju. Le z njegovo kakovostno usposobitvijo bomo lahko sledili svetovnemu šolskemu razvoju. Še bolj kot doslej jc (bo) treba akcijsko raziskovanje učiteljev družboslovja tudi razvijati pri (v) njihovem permanentnem izobraževanju. Mnoge države drugje po svetu posvečajo permanentnemu izobraževanju učiteljev (družboslovja) nadvse pomembno vlogo. Pri permanentnem izobraževanju učiteljev družboslovja bo smotrno organizirati še več tako imenovanih delavniških načinov dela (pedagoških delavnic), kjer si bodo lahko učitelji večkrat (na leto) izmenjavali svoje pedagoške izkušnje, jih kritično vrednotili, dograjevali. Ponekod v svetu (npr. v Avstriji) je akcijsko raziskovanje učiteljev že zelo razvito. Zaradi svojih številnih prednosti, ki jih ponuja učitelju za njegov osebnostni razvoj, ga bomo morali bolj kot doslej intenzivno razvijati v našem družbenem prostoru. Sklep Pri obravnavi tematike smo si glede na njeno namembnost zastavili vrsto vprašanj. Zadržali smo se pri temeljnih nalogah naše današnje šole. Ta mora izpolnjevati svoje temeljne naloge (izobraževalno, vzgojno in biti sploh bogatiteljica učenčeve osebnostne identitete) v novi, pluralistični življenjski realiteti. Tovrstna življenjska realiteta postavlja šoli zelo odgovorne naloge. Kako uspešna bo le-ta pri njihovem izpolnjevanju, bo pokazala sama družbena praksa. Uspešnost izpolnjevanja zahtevnih nalog šole je (bo v prihodnje) tudi odvisna od usposobljenosti družboslovnega pedagoškega kadra. Zato je (bo) njemu še nadalje treba posvečati kar največjo pozornost. UPORABUBNI VIRI: BAIXAUFF, Theodoi: Kunktioncn der Schule. Kdln-Wkn. I«84 CIFRIO. Ivan: Ogledi iz «Kiotoglje nhrazovanja. Školtfcc novine. Zagreb. 1990 t.F.SNIK. Lirfka Manager v Ml. Umetno« ravnalelievaiiia (interviii). Proivetni delavec. LjuWiana, 2J. dcc 1991. il 20 LVOTARD. J F Da» Poamodenie Wi»en. Ein Bericht. Graz. Wien. 1986 MEDVE.S. Zdenko: Pedagolka etika m koncept vzgoje (2. del). Sodobna pedagogika. LjuMiana. let. 1991. ii. $-6 NOHL. Herman: Die pedagognchc Bewegung m Deutschland und ihre Theone. Ftank(urt/M . 196.1 SVETINA. Janez: Znamenja «asov in ioU. SoU. uCiteli. ravnateli v iedan)ih pietomnih 4aslh. Didaku, Radovliica 1992 židan. Aloizija: Sola v politKnem pluralizmu. Anthropos. Ljubljana, let. 1991. it. 1-3 Zidan. Aloizija: Pnspeski za ksalitetnejie družboslovje. Zavod rs za iohtvo in iport. i.juhl|ana. 1992 židan. Alojzija Demokratih politična kultura srednjeiolcev (raziskovalno porofdo). FDV. Center za politoloike ra/iiikave. Liubljana. 1992