KRANJ, torek, 21. 9. 1982 CENA 9 din Glavni urednik: igor Slavec Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek Št. 72 Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Dan KŽK Gorenjske V sproščenem vzdušju dneva KŽK Gorenjske so se delavci pogovorili tudi o letošnjih uspehih in slabostih ter o nadaljnjih ciljih, med katerimi izstopata povečanje kmetijskih površin in večja intenzivnost proizvodnje — Priznanja delovnim jubilantom in naj-prizadevnejšim delavcem drugim dejal: »Letos načrtujemo, da bomo ustvarili 7,07 milijardt t * it * raCf ^fcranj - Delavci K2K Gorenj ki jih je od novega leta napre, 1320, niso izkoristili sobot K> večanja pri skladišču krompir v Šenčurju le za Športne in aru ine igre ter za medsebojno spo ampak tudi za pogovor o ^sedanjih uspehih in slabostih ter ^diljnjih nalogah. jJ&t je povedal direktor KZK Goljake Jože Kavčič, je razdroblje-delovne organizacije ena od ti- K^S slabosti, ki pogosto kopiči stro-poriovanja in ji bodo zato že v ^uem posvetili posebno pozor- toKo je govoril o polletnih rezultfc ^ poslovanja, je Jože Kavčič med ^ m ________ _______ le celotnega prihodka. V šestih mesecih smo dosegli več kot 51-odstotnega. Vendar pa ima podatek, ki kaže na uspešnost poslovanja, tudi drugo plat. Količinsko proizvodnjo smo uresničili le 40-odstotno. To pomeni, da smo prišli do dobrega rezultata predvsem na račun prometa blaga, saj je v polletju samo temeljna organizacija Agromehanika presegla količinski plan.« Seveda pa nedoseganje načrtov ni zgolj plod slabega dela. Nasprotno: ne kaže prezreti sezonskega značaja proizvodnje v kmetijstvu in kooperaciji, na drugi strani pa tudi nesistemske politike cen, ki je glavni vzrok za polletno izgubo v temeljnih organizacijah Mesoizdelki in Mlekarna. Delavci so pripravljeni izkoristiti vse notranje rezerve, kar jih je Še ostalo, vendar pa opozarjajo na prevelik razkorak med družbeno dogovorjenimi, nabavnimi in prodajnimi cenami. Jože Kavčič se je dotaknil tudi ciljev KŽK Gorenjske. »Naša pot mora biti usmerjena predvsem v še ■■■■■■■■■■■■■ mmmmmmmm kongresom slovenskih sindikatov ^odpora izvozu "^jsssr tTS&ssizsrjsz ^ za sistematično mednarodno delitev dela _ Na pobudo medobčinska sveta Zveze sindikatov za Go: K2]«q so se v delovni organizaciji J?* zbrali gorenjski delegati za zveze sindikatov Slove-sindikatov in 9. kongres zveze sindikatov |Ji®*Uvije. Prisotni so bili tudi ^^tavniki Zveze sindikatov Jugo: jV(tV UUUI11V ^L J* notranja iuX gospodarskem sodelovanju posa-^trgovmskih razmerij, od obvezne ^e]Bni v „»produkcijski verigi V združevanja prikrajajo v svoj prid ali pa se jih ne ^^%)evanja uvoza m oaiegovtuij« r ^mmmaam^ \ __ - i delovnih ljudi in občanov iz kranj-Množičen odziv -^JTinlsTona strelišču v Struževem pre-& občine je v soboto med8. m io. u ^ prostovoljen odziv je Rušilo svoje strelske in prispevek občanov razlii- <*>koz visoke obrambno zasnovani akciji Nič nas ne -ah starosti in spolov k letošnji™f£n°rganizatorjem - občinskemu presenetiti. P^hvalZ^ho občtski konferenci Zveze rezervnih stabu za teritorialno obrambo, občani in sekretariatu za ljudsko laikih starešin, s ^Jskizvezi >Kranj 2 vojaško pu. hrambo - odzvali tudi občan^ ki dos^ orožjaenot teritorialne Ob strelišču je bllaJZ™ZJžeZev množine strelske akcije ■ Zaplotnih večjo intenzivnost proizvodnje, v povečanje površin za pridelavo žit, krmil in krompirja, površin za sadjarje, v ovčarstvo, ob tem pa moramo zagotoviti našim živinorejcem vse, da bo lahko prireja mesa in mleka zadovoljila naše potrebe,« je deial. »Kajti če ne bomo ustvarjali dohodka in ga vlagali v povečanje surovinske osnove, če se ne bomo dohodkovno povezovali v reprodukcijski verigi, potem bo lahko naš razvoj v naslednjih letih zelo nejasen in celo kritičen.« »Pred nami so nekatere nove naložbe. Potrebno bo obnoviti polnilnico v Oljarici, postaviti nekaj sodobne opreme v predelavi mesa, medtem ko moramo sirarni preskrbeti dovolj mleka, da bo lahko izkoristila vse zmogljivosti. Zato je toliko bolj nujno, da naši mešalnici močnih krmil zagotovimo surovine, na drugi strani pa tudi dovolj gnojil in semen, da bomo imeli prihodnje leto čim boljši pridelek.« Na dnevu KŽK Gorenjske so se z nagradami in priznanji spomnili tudi dolgoletnih in posebej priza-devnih sodelavcev. H. Jelovčan drže, takoda večkrat prihaja do izsiljevanj kot do sodelovanja za kupni blagor. Prevečkrat za uredi-ev tovrstnih ekonomskih razmerij iičemo na pomoč državno admini-tracijo, čeprav imamo ustrezne samoupravne sporazume. Dolgoročnejše povezave na tujih trgih in boljša kakovost in organizacija dela doma bi morala omogočiti prihodnost našega gospodarstva. Take in podobne ugotovitve so nizali predstavniki delovnih organizacij izvoznikov, sindikalni delavci in delegati. Ugotovitve kajpak niso nove, zanimiv pa je prispevek posameznih delovnih organizacij izvoznic, ki z različnimi izkušnjami na področju mednarodne delitve dela kujejo predloge. Sava je med svoje usmeritve na primer zapisala, da se bodo morali poslej bolj zanesti na lastno znanje, na domače surovine, iskati nova svetovna tržišča, v proizvodnji pa se zateči k manj zahtevnim izaelkom, če jih bo ekonomski položaj bolj privil. IBI predlaga, naj imajo pri selektivnem uvozu prednost najsposobnejši (IBI je prav gotovo med njimi), Železarna se spotika ob sistem stimuliranja izvoza, ki še zdaleč nima enotnih meril. .. Sindikat bo tudi v prihodnje podprl tiste razvojne načrte, ki bodo sloneli na izvozu, kajti to je naša eksistenčna nuja. Ker pa ga ne moremo vpeti v občinske ali regionalne meje, naj bi o pripombah in predlogih, ki so jih izrekli v razpravi, glavno besedo spregovorila resolucija zveznega sindikalnega kongresa. D. Z. Žlebir Reorganizacija občinske uprave Radovljica — Izvršni svet radovljiške občinske skupščine je na zadnji seji pregledal pripravljeni osnutek sprememb in dopolnitev odloka o organizaciji občinske uprave.. Delegati občinske skupščine so že večkrat zastavili vprašanje, kaj se bo izboljšalo pri organizaciji sprejemne pisarne, nasploh pri storitvah občanom. Zato je izvršni svet sklenil, da je treba reorganizacijo občinske uprave temeljito pripraviti, o njej morajo predhodno razpravljati kolegijski upravni organi in delovna skupnost občinskih upravnih organov ter družbeni svet za družbenopolitični sistem. Predhodne razprave bodo usmerili v racionalizacijo dela občinske uprave, izboljšanje storitev občanom in boljše delovanje delegatskega sistema. S teh treh vidikov bodo pripravili tudi obrazložitev predloga sprememb in dopolnitev odloka zborom občinske skupščine. _J V Podvinu zadovoljni z obiranjem in prodajo — V plantažnem nasadu jablan Resje pri Podvinu imajo v teh dneh polne roke dela. Vendar so zadovoljni. Na začetku so bili kar malo zaskrbljeni, kako bodo prodali letošnjo rekordno letino. Zdaj pa kaže, da bodo vsa jabolka lahko prodali. Zgodnje sorte, koksornažno reneto in zlato parmeno so že obrali in v glavnem tudi prodali. Med večjimi odjemalci so letos Tozdi Iskre, Bolnišnica Golnik, ŽTP, manjša podjetja in šole; pa tudi številni zasebniki prihajajo vsak dan v Podvin. Ta teden so začeli obirati jona-tan, konec meseca pa bodo še zlati delišes. Prek 200 obiralcev je obralo jesenske sorte v treh dneh in če jim bo vreme še naprej naklonjeno, si ne delajo skrbi tudi z zimskimi sortami. Čeprav niso dobili odgovora na ponudbo, da bi njihova jabolka tudi izvozili, se vseeno lahko pohvalijo, da je glas o kvaliteti podvinskih jabolk>segel tudi prek meja. Med kupci so namreč vse bolj pogosti tudi zasebniki iz sosednje Avstrije, pa tudi iz Zvezne republike Nemčije, ki sami pridejo v Podvin po jabolka. Na sliki: Obrana jabolka takoj razvrstijo po kvaliteti. V SREDIŠČU POZORNOŠTi Uvoz zaradi izvoza Najpomembnejša naloga jesenskega obdobja je okrepiti proizvodnjo, in sicer je treba spodbuditi predvsem tiste delovne organizacije, ki nas bodo z občutno večjo proizvodnjo in izvozom hitreje reševale iz težav. Spodbuditi moramo tisto proizvodnjo, ki lahko z malo devizami poveča izvoz, predvsem na konvertibilni trg. Izvoz je namreč temeljni pogoj za obstoj, ne le sedaj, temveč tudi v prihodnjih letih. Od uresničitve te naloge je odvisno delovanje našega gospodarstva, od tega je odvisna zunanja likvidnost države in tudi boljša oskrbljenost domačega tržišča. Takšno ureditev bi fnorali sprejeti in spodbujati prav vsi proizvajalci, kajti minili so časi, ko seje denar za uvoz dobival v nekakšni državni blagajni brez dna. Vendar izvozni rezultati ne sledijo zastavljenim ciljem, zlasti na konvertibilnem trgu. Dosedanji izvoz na ta trg je nekaj pod 6 milijard dolarjev, kar je le malo več od letošnjih obveznosti vračanja kratkoročnih in dolgoročnih dolgov tujim upnikom. Da bi dosegli načrtovani izvoz, bi morali do konca leta vključno s septembrom, povečati izvoz na konvertibilni trg za 30 odstotkov, oziroma od sedanjih 450 na 645 milijonov dolarjev mesečno. Toda večji izvoz je predvsem odvisen od večjega uvoza surovin in drugega repromateriala za izvozno gospodarstvo, ker sedanje skromnejše uvozne možnosti omejujejo nadaljnji razvoj dobrih gospodarjev. Zato je zvezna gospodarska zbornica pripravila načrt »uvoza zaradi izvozagrešajo opredelitev vloge funkcije uba samoupravljavcev. O tem so razpravljali tudi na seji jeseniškega kuba samoupravljavcev in imenovali tričlansko komisijo z nalogo, da oblikuje pripombe in predloge kot dopolnitev resolucije. Na Jesenicah predvsem menijo, da bi morali konkretno opredeliti področja in usmeritve, za katera so klubi oblika in metoda dela družbenopolitičnih organizacij, zlasti sindikatov. Klubi samoupravljavcev naj bi se organizirali na delegatski osnovi, svoje prizadevanje pa bi morali usmeriti izmenjavi takih samoupravnih izkušenj, ki pospešujejo smotrno gospodarjenje in prispevajo k stabilizaciji gospodarstva. V programskih usmeritvah kluba naj bi zavzemalo pomembno mesto izobraževanje in usposabljanje samoupravljavcev. V jeseniški občini so izdelali predlog za dopolnitev resolucije 10. kongresa Zveze sindikatov na teh pripombah in predlogih. Zveza sindikatov naj bi si prizadevala za uveljavljanje klubov samoupravljavcev kot posebne samoupravne skupnosti delavcev in občanov ter za njihov razvoj in delovanje pri usmerjanju in bogatitvi samoupravnih socialističnih odnosov in samoupravne prakse. Klubi samoupravljavcev se njavi samoupravnih izkušenj, svetovanju in nuđenju pomoči, preučevanju in pospeševanju samoupravne prakse, izpopolnjevanju in usposabljanju delavcev in občanov za samoupravljanje in družbenopolitično delo. Svojo programsko naravnanost morajo klubi samoupravljavcev uresničevati s samoupravnimi sporazumi o načrtovanju dejavnosti in s svbodno menjavo dela, s čemer se bodo zagotavljala sredstva za uresničevanje nalog na osnovi interesov in potreb delavcev ter občanov pri razvijanju samoupravnega življenja. D. S. Sporočila v Glasu imajo vedno uspeh 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK, 21. SEPTEMBRA 1! Veriga in Almira premalo izvažata Med izvozniki, ki v primerjavi z lanskim letom dosegajo slabše izvozne rezultate so Veriga iz Lesc, Almira iz Radovljice, Elmont z Bleda in Filbo iz Bohinjske Bistrice — Izvoz še ni postal trajna razvojna usmeritev radovljiškega gospodarstva Radovljica - Radovljiško gospodarstvo je v prvi polovici letošnjega leta v primerjavi z enakim razdobjem lani izvozilo za 9 odstotkov več, vendar ni uresničilo izvoznega načrta. Na tuje so prodali za 21,5 milijonov dolarjev, od tega na konvertibilno področje za 14,3 milijone dolarjev izdelkov, s čimer je bil na konvertibilnem področju izvoz manjši od načrtovanega. Podobno kot leta nazaj je tudi letos pokrivanje uvoza z izvozom nad povprečjem Gorenjske in Slovenije. Tako v radovljiški občini količnik znaša 1,87, na Gorenjskem 1,07, v Sloveniji je še nižji. Podatki za letošnjih sedem mesecev pa povedo, da je radovljiško gospodarstvo 50,7 odstotno uresničilo letošnji izvozni načrt, na tuje je prodalo za 28,8 milijonov dolarjev izdelkov. Če pogledamo le industrijo, nam podatki povedo, da je izvozila za 17 odstotkov več kot lani v enakem razdobju, izvozni načrt pa je uresničila 50,6 odstotno. Med izvozniki, ki svojih izvoznih načrtov letos ne izpolnjujejo, so Veriga iz Lesc, Almira iz Radovljice, • • Vkleščeni čevljarji Planiki grozi proizvodni zastoj na eni strani zaradi premajhnega ostanka ustvarjenih deviz, na drugi pa zaradi neporavnavanja plačil za uvožene materiale prek Jugobanke Kranj — Nizek delež ostanka deviz, ki jih rabijo za združevanje v domači reprodukcijski verigi in za nujen uvoz materialov, je morda najbolj neupravičeno zadel čevljarsko industrijo. Neupravičeno zato, ker so prav čevljarji že pred mnogimi leti napravili velik samostojen korak na težko osvojljivi zunanji trg. Izvažali so, kot v drugih gospodarskih vejah o tem še niso dosti razmišljali, zdaj pa plačujejo vsesplošno družbeno nezrelost z nepo- Sustljivim deviznim davkom, ki romi njihova nadaljnja izvozna prizadevanja. V kranjski Planiki nameravajo letos izvoziti na konvertibilni trg kar 55 odstotkov celotne proizvodnje in s tem pridobiti 15,6 milijona dolarjev. Ali bodo zahtevni načrt lahko uresničili, pa ni odvisno zgolj od njih. Za nakup usnja, umetnega usnja in kemikalij jim bo namreč letos zmanjkalo 1,8 milijona dolarjev. Znesek primanjkljaja so do skrajnosti skrčili, ko so povečali začasni uvoz, zmanjšali proizvodnjo za domači trg in se odločili za najetje blagovnih kreditov. Več ga ne morejo oklestiti. Upajo, da bodo dobili pomoč iz štiriodstotne rezerve pri republiški interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino, kar pa je zelo meglena in tudi kratkoročna rešitev. Dolgoročno vidijo le v popu-stljivejšem deviznem zakonu za izvoznike in v boljših možnostih za začasni uvoz. Premajhen ostanek ustvarjenih deviz Planiki onemogoča nemoteno oskrbo z materiali, najsibo domačimi ali tujimi, za oboje je treba odšteti konvertibilno valuto. S tem pa čevljarji zamujajo dobavne roke in izgubljajo ugled, ki so si ga z leti priborili pri zunanjih kupcih, zlasti pri firmi Adidas. Da bi bil položaj v Planiki še bolj zapleten, se je v zadnjih mesecih začelo ustavljati tudi poravnavanje plačil za uvožene materiale prek Jugobanke. Ta Planiki ni zagotovila deviznega kritja za terminski kredit v znesku dva milijona zahodnonem-ških mark, razen tega pa ne poravnava sproti niti tistih nalogov, za katere je Planika zagotovila devizno kritje. Tako zunanji dobavitelji vedno nestrpnejši zahtevajo plačevanje starih obveznosti, po preteku 60 dni zaračunavajo 14-odstotne "zamudne obresti in grozijo, da materialov ne bodo pošiljali, dokler računi ne bodo poravnani. Zaradi tega in zaradi premajhnega ostanka deviz Planiki že oktobra grozi proizvodni zastoj. Adidas jim kljub svojemu interesu za redno dobavo čevljev ne more pomagati. Jugoslovanski problemi ga ne zanimajo. Bolj čudijo, saj se mu zdi nerazumljivo, da Planika kljub povečanemu izvozu in ustvarjenim devizam ne more plačevati najnujnejšega reprodukcijskega materiala za čevlje, namenjene izvozu. H. Jelovčan V • Plan bo težko doseči Škofjeloško gospodarstvo v prvem polletju ni doseglo plana izvoza - Zmanjšal se je tudi uvoz - Bolj kot celotni, je poraste! izvoz na zahodna tržišča Škof)a Loka - V prvem polletju je gospodarstvo škofjeloške občine izvozilo za 36,9 milijona dolarjev blaga in storitev, kar je za 1,6 milijona dolarjev več kot v enakem lanskem obdobju oziroma za 4,6 odstotka več. Vendar je bil izvoz manjši od načrtovanega in ie bilo v šestih mesecih doseženega komaj 44,3 odstotka letnega plana. Ce bo škofjeloško gospodarstvo hotelo do konca leta doseči plan, bo moralo v drugem Dolletju izvoziti za 46 milijonov dolarjev blaga ali za 7,7 miliiona dolarjev mesečno. V prvem polletju pa je mesečno iztržilo le dobrih 6 milijonov dolarjev, zato toliko povečani izvoz ni lahka naloga. Tudi uvoz je bil pod planom, kar ie ob znanih uvoznih omejitvah m novo sprejetih • deviznih ukrepih, razumljivo. Seveda pa pomanjkanje materiala za proizvodnjo iz uvoza vpliva na celotno proizvodnjo in je v nevarnosti tudi izvozni plan. Kaz-merie med uvozom in izvozom je po šestih mesecih še vedno znašalo 1 • 1 79 ' Će primerjamo zunanjetrgovinske dosežke škofjeloškega gospodarstva z dosežki gorenjskega gospodarstva je treba ugotoviti, da ie izvoz na Gorenjskem porastel občutno bolj kot v Škof j i Loki. Gorenjsko gosp^ darstvo je namreč izvozilo za 14,9 odstotka več kot lani v enakem času. Nasprotno temu pa je izvoz na Konvertibilno področip v čini porastel za 28, na Gorenjskem pa za 24 odstotkov. Omejitev uvoza > je tudi najbolj prizadela loško občino, saj je skupni uvoz v regiji upadel za 12, konvertibilni pa za 14 odstotkov, v škofjeloški občini pa so uvozili kar za 26 odstotkov manj kot lani. Pregled po posameznih delovnih organizacijah pa pove, da je izvoz skromno presežen, predvsem na račun Alpine, kjer so izvozili za 30 odstotkov manj, vendar pa so delež konvertibilnega povečali od prejšnih slabih 11 na dobrih 47 odstotkov. Nadpovprečne rasti izvoza pa so dosegli v LIO Gradiš in Jelovici -Montažni objekti, pa tudi v Alpe-tourju, Al plesu, Etiketi in Niku. Ugodne so rasti v Gorenjski predilnici in Iskri -Elektrom otor j i, skromne pa v LTH in Iskri-TGA. Gospodarstvo škofjeloške občine je povečalo delež izvoza v celotnem prihodku od 9 leta 1981 na 9,9 odstotka. Največji delež ima industrija in sicer 12,9 odstotka. Med organizacijami Sešir skoraj tretjino celotnega prihodka ust van z izvozom, čeprav je njegov delež od lani upadel skoraj na polovico. Nižji delež izvoza v celotnem prihodku imajo še Alpina, Gradiš, Gozdno gospodarstvo in Kladivar. Močno pa so svoj delež povečali Mizarsko podjetje, Alpetour-Tovorni promet, Gorenjska predilnica in Jelovica. Elmont z Bleda in Filbo iz Bohinjske Bistrice. Izvršnemu svetu radovljiške občinske skupščine so posredovali zahtevane podrobnejše obrazložitve slabših izvoznih rezultatov. Izvozni načrt Verige je letos 8 milijonov dolarjev, v sedmih mesecih je na tuje prodala za 2,3 milijone dolarjev izdelkov, s čimer je le 33-od-stotno izpolnila načrt. Veriga kot razloge manjšega izvoza navaja, da so bili pogoji zunanjetrgovinskega poslovanja dodobra znani šele maja, kar je zavleklo tudi sklepanje izvoznih pogodb. Iz objektivnih razlogov je padel izvoz v Romunijo in Poljsko. Svoj odsev imajo v vrednosti izvoza seveda tudi tečajne razlike. Med razloge so v Verigi zapisali še pomanjkanje izdelavnega materiala, zastarelo strojno opremo. Do konca leta imajo s konvertibilnega trga zagotovljenih še za 4 milijone dolarjev vrednosti naročil, s klirinškega pa za 1,7 milijonov dolarjev. S tem bo v Verigi izvoz predstavljal četrtino celotne letne realizacije. Leška Veriga je v pretekih letih krepko povečala izvoz, lani je bil kar štirikrat večji v primerjavi z letom 1970. V okviru občine je opredeljena kot nosilec razvoja, zato mora izvozna usmeritev postati trajna koncepcija njenega razvoja, pravijo v občini in dodajo, da bo Veriga morala v prihodnjih letih z izvozom doseči 30 odstotkov celotnega prihodka. Brez dvoma pravega ekonomskega motiva za izvoz Veriga zdaj nima, saj je zaprt uvoz opreme, za katero bi rade volje več prodala na tuje. Vendar se bo uvoz opreme v prihodnje odprl, dotlej pa je seveda treba doseči trdno izvozno usmerjenost. Almira iz Radovljice je letos začrtala, da bo na tuie prodala za 600 tisoč dolarjev izdelkov, vendar so ji v samopravni interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino izvozni načrt povečali na 1,2 milijona dolarjev. V prvem polletju je imela za 255 tisoč dolarjev konvertibilnega izvoza, trenutno imajo še za 350 tisoč dolarjev naročil. Računajo Sei na izvoz v Alžirijo. V radovljiški občini menijo, da je Almira na področju izvoza premalo prizadevna, da mora letos uresničiti izvozni načrt, v prihodnje pa ga še povečati. V letošnji resoluciji so zapisali, da se bosta v izvoz vključila Elmont z Bleda in Filbo iz Bohinjske Bistrice Vendar jima doslej- to še ni uspelo. V Elmontu pravijo, da bodo oktobra uresničili prvi izvoz, na podlagi kooperacijske pogodbe z; italijansko firmo Gaggia Milano. V Ribu pa računajo, da bodo izvozni načrt v višini 239 tisoč dolarjev uresničili v sodelovanju s Slovenijalesom in ^ M. Volčjak Mirovno zborovanje v Mauthausenu Za v nedeljo, 26. septembra, organizira komisija za internirance pri Občinskem odboru ZB NOV Radovljica enodnevno potovanje v Mauthausen na veliko zborovanje v nekdanjem nacističnem taborišču. Tokrat se bodo nekdanji interni-ranci, njihovi svojci in vsi miroljubni ljudje iz cele Evrope zbrali v nekdanji nacistični mučilnici, da množično protestirajo proti atomskemu uničenju sveta, ki grozi spričo tolikšnega atomskega oboroževanja svetovnih sil. Iz osemdesetih dežel bodo prišli. Ob 11. uri dopoldne bo zbor pri vhodu v taborišče, ob 11.30 se bo na dvorišču taborišča začelo zborovanje in predstavniki posameznih držav Dodo Pred spomenike žrtev položili vence, o slovesnosti bo ogled taborišča, ki je v času Hitlerjeve vihre po Evropi zahteval 123.000 življenj ljudi iz vse Evrope. Jugoslovanov je med njimi 12.890. Zborovanja se bo udeležila tudi jugoslovanska uradna delegacija, sicer pa bodo organizirani prevozi v Mauthausen. Na Gorenjskem se za zborovanje v Mauthausenu lahko prijavite pri vseh poslovalnicah Alpetoura. Cena prevoza je 1900 dinarjev. Odhod avtobusa pa bo že okrog 4. ure zjutraj. Vse podorob-nosti boste izvedeli na poslovalnici ali na Občinskem odboru ZB NOV Radovljica. ». r, konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Triič — Izdaja Časopisno podjetje Glas GLAS Ustanovitelji Glasa obtn«e Kornere mega urecWka Jože Koinjek - Novinarji: Leopoldina Bogataj. Danica Dolenc. Duian K«nj - Glavn, urtdnik Igor S avec v. g ^ ^ M^i), Voiajak. Cveto Zaplotnik. Andrej 2alar in Danica žlebir - Foto- Humer, Helena Jelovćan Lea _ ob)jVowalcj: Lojze Erjavec. Tomaž Gruden. Slavko Hain in Igor Kokalj - List izhaja reporter Franc Perdan - Tehn.čn<^uredn.kwa > ^ rja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od oktobra 1947 kot tednik, od januar|a^»» koi p ^ tj$|| Kranj ,isk ZP Ljudsha pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: od julija 1974 pa ob torkih m P*«"»- Kf. števj)ka 515oo.603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463. redakcija 21-860. SSoIS"u^nik 21-835. komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463. mali oglasi, naročnina 27-960 - Oproičeno promet-^ga rJka S pri.toinem mnenju 421-1,72 - Poll.tn. naročnina 300,- d,n. Enotna merila za kršitelje Ob devetmesečju je pričakovati še več kršiteljev druži ga dogovora o usmerjanju in delitvi dohodka — Kdo j< jansko kršitelj in kdo ne - To bo potrebno ugof—2 podlagi enotnih meril Čeprav so gospodarstveni in najvišji samoupravni organi dri* ve že nekaj mesecev nazaj opozarjali da osebni dohodki letos rasa* hitreje od dohodka, se dolgo ni nič zgodilo. Nasprotno temu smo v a. n h tednih priča prav, kampanji, saj skoraj ni sestanka, zasedanj J ne številke časopisa v kateri ne bi Disali o kršiteljih oziroma Ustih, k izolačali več kot bi smeli. Če so številke o kršiteljih ob konc prvega^^poKitjf askrbljujoče, utegnejo biti po devetmesečnih obrača n ihše vel i kov iš j e. Ob govoricah in pričakovanjih, da bo vlada rarer cen zamrznila tud! osebne dohodke, kar je bilo povsem umestno prikovati da bi uskladili potrošnjo in ponudbo blaga ter spodbudili izv,v so namreč mnogi delovni kolektivi v strahu pred zamrznenjem popri ViH Nuino^e' da porabimo le toliko kot zaslužimo. V tem smo si enotni n to ie v interesu našega jutrišnjega življenja. Zato so po vse:: umestni sklepi m zahteve, da kršitelji in vsi ki so v prvem polletju nlaSli orveč presežke poravnajo do konca leta. Vendar uspesnos: a, c i je^ o v i r a pred v se m dejstvo, da nimamo enotnih meni, s katerih r dofočUi kdo je dejanski kršilec in kdo n, Kolek iv, ki v eni občim ve- -za kršitelja, bi v drug. kaj lahko našel opravičilo za svoje ravnanje ir °braZato ie nujno potrebno že pred devetmesečnimi obračuni, predvsem pa do obravnave zaključnih računov izdelati natančna mer-fn i h poenotiti za vso republiko. Sedaj se namreč dogaja, da v obc:r.r inoštevaio zelo različne člene družbenega dogovora o dehtv, ; usmerjanju dohodka. Le malokje pa vse člene, že tako so podatk: > tos ko ie dinar po uradnem tečaju spremenil svoj odnos do dolar^ eku obračunskega obdobja, silno varljivi. Prav tako je teze pnmer: va rast dohodka zaradi drugačnega načina obračunavanja amo« die Dokler pa ni zagotovljena popolna primerljivost se kaj lat di da bodo poračunali osebne dohodke za nazaj kolektivi ki so delilf skladno z rastjo dohodka, pravi kršilci pa bodo ostali nek_ ni Podobno je tudi pri rasti dohodka, k. je vse prej kot posledica ga dela in je rezultat tržnega položaja m cen. g Ob umirjanju osebne porabe nikakor ne gre pozabiti na spi skupno porabo. Pri porabi proračunov interesnih skupnost! kaj _ bes^d še nismo prišli. Res interesne skupnosti vračajo presežke dar to še n dovolj. Denar, ki bi ga gospodarstvo nujno potrebovale.k-ži na druSh računih Manjša kot lani je le akumulacija gospodar*^ l\ iP^ nominalno nižja kot lani in skupna poraba delavcev. To x meni da prva ka skupni in splošna poraba hromita investicijske če: fvnost kL v Sloveniji že velja za problem, saj lahko dolgoročno za^ gospodarski razvoj. L Bogata: Idejnopolitična ocena uresničevanja planov in obveznosti Na posvetu sekretarjev osnovnih organizacij so opozorili n* trebo po večji aktivnosti osnovnih organizacij -- Takoj je a** pripraviti idejnopolitične ocene uresničevanja letošnjih gos? darskih planov in družbenih obveznosti Kranj - Značilno je, da prav v tistih delovnih organizacijah, kjer se pojavlja največ problemov, kjer pada proizvodnja, kjer so v prvem polletju kršili dogovor o usmerjanju in delitvi dohodka, kjer so vprašljivi plani proizvodnje in so nerešena se druga vprašanja, osnovne organizacije Zveze komunistov slabo delajo, so poudarili na petkovem posvetu sekretarjev osnovnih organizacij ZK. kranjske občine. Zavedati se je treba, je ob tem poudaril sekretar komiteja občinske konference ZK Stane Pirnat, da je potrebno preseči neaktivnost, zlasti pa malodušie in občutek nemoči, ki se ponekod seli tudi v dejavnost Zveze komunistov. Vsi, še posebno pa komunisti, se moramo zavedati, da je samoupravljanje naša edina možnost in je zato potrebno narediti vse, da nadaljnih administrativnih ukrepov ne bo potrebno sprejemati. Zato je nujno, da osnovne organizacije takoj idejnopolitično ocenijo sklepe samoupravnih organov m delovanje strokovnih in poslovodnih organov v zvezi z uresničevanjem spodarskega plana. Posebej je treba oceniti uilsmčevanje izvoza, devizni priliv, omejevanje uvoza in zadolževanja v tujini. Komunisti morajo tudi pregledati, kako se uresničujejo sklepi glede dohodkovnega povezovanja in združevanja dela in sredstev in kako je z ugotavljanjem skupnega deviznega prihodka. Prav tako je dolžnost kornuni: stov, da ocenijo gospodarski položaj svoje temeljne in delovne organizacije, predvsem višino ustvarjenega dohodka, njegovo razdelitev in pokrivanje finančnih obveznosti, ki jin mora organizacija združenega dela izpolniti na podlagi sporazumov dogovorov in ukrepov družbenopolitičnih skupnosti. Velika slabost, ki zavira rast produktivnosti in boljšega dela, je se vedno pogosta uravniloVka v oseD-nih dohodkih. Zato je nujno potrebno v vseh okoljih oceniti, koliko so načela nagrajevanja po delu ures™-čena in sprejeti je treba konkretne akcijske programe, da se razmere na tem področju izboljšajo. Predvsem pa so sekretarji osnovnih organizacij osebno odgovorni, da se poživi aktivnost osnovnih organizacij. Kar tretjina jih namreč ce sodimo po podatkih o tem, kolikokrat so se sestali, zelo slabo deia. Obravnave polletnih rezultatov so bile v večini zelo formalne, se uresničujejo izobraževalni grami in podobno. Skratka, v osnovnih organizacij je Se vse pr formalizma in vse preveč komunistov ocenjuje po sestankih, namesto po delu v samoupravnih < vplivu na dogajanje v okolju delajo. L. Bog** Pogovori o delu Jesenice — Občinska renca Socialistične zveze de** nega ljudstva Jesenice prinrs«? v tem tednu v posameznih ^ jevnih skupnostih občine atf* m ativno-delovne sestanke i stvi krajevnih konferenc sT^ Na sestanke so povabili predsedstva, predsednike sfcf ščin krajevnih skupnosti, t** sednike sveta krajevne skuro> • in predsednike delegacij u tfj krajevne skupnosti in interen-skupnosti. Na sestankih se bodo poa** o evidentiranju kandidatov poteku priprav za volitve v upravne organe krajevne nosti, o delovanju delegat krajevnih skupnostih in o ak^ nostih krajevnih konferenc > cialistične zveze in njenih ganov. IX S Za boljše delo deleg^ Tržič - Predsednica konference SZDL in predse*! r.> 1 činskega sveta zveze smeh*-' Tržič sta za včeraj in danes več posvetov o možnostih, f vsebini usposabljanja Članov cij. Na posvete sta povabila » * delegacij in konferenc delec* ' organizacijah združenega »iM 1 krajevnih skupnostih, direktor* j predsednike svetov krajevnih nosti. Uspešno delo delegacij nan:^ odvisno samo od njih samih. j nosijo odgovornost za to tudi ^ upravni organi ter vodilni organizacijah združenega ^ krajevnih skupnostih. Na pos^* bodo dogovorili, kako naj izobraževanje delegatov v delegatskem mandatu, da -N dosegli cilje delegatskega slkofja Loka, ki bo v sredo, tU. septembra. 1982, ob Hi. uri \ sejni dvorani ob-inske skupščine Skofja Dnevni red - izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil, verifikacija pooblastil in ugotovitev' sklepčnosti - delegatska vprašanja - potrditev zapisnika 3. skupnega za sedanja vseh zborov z dne 30. 6. 1982 in poročilo o uresničevanju sklepov - analiza izvajanja resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Škofja Loka za obdobje 1981-1985 v letu 1982 za I. polletje - predlog sklepa o pooblastilu izvršnega sveta za ukrepanje v skladu z zakonom o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih do-hodkov OZD, ki poslujejo z izgubo - predlog dogovora o podeljevanju domicilov enotam in službam NOV in POS ter aktivistom OF - predlog odloka o razveljavitvi nekaterih predpisov občinske skupščine Skofja Loka „ - predlog sklepa o potrditvi zaključnega računa davkov občanov za leto 1981 predlog sklepa o potrditvi zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1981 predlog sklepa o potrditvi zaključnega računa nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1981 osnutek odloka o odvajanju in čiščenju vod a'v občini Skofja Loka predlog za izdajo soglasja k .samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi in h statutu občinske izobraževalne skupnosti in občinske kulturne skupnosti in k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Škofja Loka volitve in imenovanja 2. seja zbora krajevnih skupnosti občine Skofja Loka, ki bo v sredo, 29. novembra 1982, ob 16. uri v mali sejni sobi občinske skupščine Škofja Loka Dnevni red — izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil, verifikacija pooblastil in ugotovitev sklepčnosti — potrditev zapisnika 3. skupnega zasedanja vseh zborov z dne 30. 6. 1982 in poročilo o uresničevanju sklepov — analiza izvajanja resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Škofja Loka za obdobje 1981 — 1985 za I. polletje — predlog sklepa o pooblastilu izvršnega sveta za ukrepanje v skladu z zakonom o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov OZD, ki poslujejo z izgubo — predlog samoupravnega sporazuma o usmeritvi dela prodajne cene bencina in plinskega olja — predlog dogovora o podeljevanju domicilov enotarm in službam NOV in POS ter aktivistom OF _ predlog odloka o razveljavitvi nekaterih predpisov skupščine občine Skofja Loka — predlog sklepa o potrditvi zaključnega računa davkov občanov za leto 1981 J. . , . — predlog sklepa o potrditvi zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1981 _ predlog sklepa o potrditvi zaključnega računa nadomestila za uporabo * stavbnega zemljišča za leto 1981 — osnutek odloka o odvajanju in čiščenju voda v občini Skofja Loka _ nredlog za izdajo soglasja k samoupravnemu sporazumu o ustanovtvi in k statutu občinske izobraževalne skupnosti Škofja Loka in k statutu občinske kulturne skupnosti Škofja Loka ter k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Skofja Loka Pooblastilo izvršnemu svetu A«« hodkov v organizacijah združenega ki poslujejo z izgubo, določa, ^ skupščina družbenopolitične skupnosti ali od nje pooblaščen ^fgan lahko temeljni organizaciji dovoli izplačevanje akontacij osebnih dohodkov v večjem obsegu od zajamčenega, če ugotovi objektivni Značaj vzrokov za izgubo ali orem, ^ je zaradi dela in pomena dejav- jt; Ulic* j i-------~ - t t —o KZK — Mesoizdelki, je izvršni svet o tem že razpravljal in za ta primer sklenil, da se dovoljuje Mesoizdel-kom za julij in avgust izplačilo osebnih dohodkov v višini, določeni po samoupravnem sporazumu. Ker je pa pričakovati, da bo takšnih primerov še več, naj bi občinska skupščina pooblastila izvršni svet, da v takšnih primerih ukrepa. Poročilo o uresničevanju sklepov 3. skupnega zasedanja zbora združenega dela zbora krajevnih skupnosti ^ndružb^^ zbora občinske skupsc.ne z dne 30/6-1982 1 Izvleček sklepov iz zapisnika 3. skupnega zasedanja vseh zborov posredovan članom predsedstva in tzvrsnega v L une ou/u u J _n K^/nnnitev in neposredno izvajanje. sveta ter upravnim organom za seznamtev Pr J J Nekateri sklepi so objavljeni v Biuenu Sknfia T nka in 2. Odgovor na de,efat.sko S^UiSdn^ie posla, TOZD Komunal-ne dejavnosti Škofja Loka dne 2/7-191U - odtok'o spremembah odloka o določitvi prispevnih stopenj za .resničevanje programov samoupravnih interesmh skupnost, družbe- mh dejavnosth območ(u objine škofja Loka, - Sdlok o potokih in jarkih, pribrežn.h zomlj.sch m nacmu go-^podarjenja z njhni^ Niko-Tehtnica Železniki, - Sdtoeba o ustanovitvi Loškega muzeja Škofja Loka » obiaS v Uradnem vestniku Gorenjske st. 17 z dne 6/7-1982 i SJnnick snrememb in dopolnitev dogovora o temeljih druzbe--. JpPana občin^škofTa Lokala obdobje 1981-1985 je bil poslan ^S^P^Kdo 30/9-1982, posredujejo svoje pnpombe. vnjh vo(Jovodih v obćini Škofja Loka je bil SS:— mSin higieno Kranj, du pošljejo k 'mt"sktpfv ZŽ rSenim dogovorom o izgradnji in financi- S^S^sC^rškof^Uka^činski raziskovalni «• Razveljavljeni odloki in predpisi S sprejetjem novih republiških in občinskih predpisov je potrebno razveljaviti nekatere občinske predpise, ker so bile njihove določbe vnešene v kasnejše predpise ali pa so v nasprotju z novimi predpisi in se zato več ne uporabljajo. Določbe odloka o gradnji notranjih (hišnih) telefonskih napeljav pri novih gradnjah se že dalj časa ne uporabljajo, ker za urejanje le-tega ni pristojna občinska skupščina. Odlok o splošnih pogojih vzajemnih razmerij etažnih lastr nikov se ne uporablja, ker je to urejeno z republiškim zakonom o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81). Pravilnik o oddajanju stanovanj s katerimi razpolaga občina Škofja Loka ni več aktualen, ker je to urejeno z republiškim zakonom o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 12/77). Zakon o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Ur. list SRS, št. 24/75 in 13/77) ureja tudi področje, ki ga je ureial odlok o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena. Odlok o določitvi stanovanjskega standarda ni več potreben, ker se stanovanjski standard določa z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SRS (Uradni list SRS, št. 15/81). Pravilnik o minimalnih in drugih normativih ter standardih za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 25/81) nadomešča tako občinski odlok o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj kakor tudi občinski odlok o minimalnih tehničnih in drugih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah. Odlok o amortizacijski dobi stanovanjskih hiš se ne uporablja več, ker se neposredno uporablja določbe zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81). Odlok o delni nadomestitvi stanarine v občini Škofja Loka ni več potreben, ker za urejanje le-tega ni več pristojna občina, temveč samoupravna stanovanjska skupnost, ki sprejema pravilnik. Z odlokom o organiziranju civilne zaščite (Uradni vestnik Gorenjske, št. 3/71) nista bila razveljavljena odlok o ustanovitvi občinskega štaba za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter odlok o določitvi krajevnih skupnosti ter delovnih in drugih organizacij, ki morajo ustanoviti organe za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami, čeprav ureja področje, ki je bilo urejeno z omenjenima odlokama. Zato je potrebno oba razveljaviti. Gozdni prekrški so določeni z uredbo o urejanju posameznih razmerij iz zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 8/75) in zakonom o gozdovih (Uradni list Zakl jučni računi — davkov občanov za leto 1981. Lani so dobili občani zadolžitve za plačilo davka v višini 117 milijonov dinarjev, kar je za dobrih 51 odstotkov več kot leta 1980. Plačali so 110 milijonov dinarjev davkov, kar je 52 odstotkov več kot predlani in so ob koncu leta dolgovali še 5,5 milijona davkov. Zadolžitve občanov oziroma davki so se lani toliko povečali predvsem na račun novo prevzetih nalog odmerjanja in pobiranja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstveno varstvo nosilcev obrtnih dejavnosti in pri njih zaposlenih delavcev in kmetov. — prispevka za starostno zavarovanje kmetov. Prispevek se plačuje od katastrskega dohodka ne-gozdnih zemljišč in od dohodkov iz gozda. Lani je znašal prispevek v pavšalnem znesku na kmečko gospodarstvo 4.709 dinarjev. V primerjavi s predlani se je povečal za 47,8 odstotka, v odstotku od osnove pa za 138 odstotkov. Tako so lani odmerili zavezancem prispevek v skupnem znesku 5.574 dinarjev. Od tega je posebna komisija znižala prispevke za 1,2 milijona din. — nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Skupaj je bilo leta 1981 predpisanega 13,2 milijona dinarjev nadomestila, plačanega 12,4 milijona, dolg pa je znašal ob koncu leta 766.000 din. SRS, št. 16/74, 21/78 in 1/79) zato odlok o gozdnih prekrških ni več potreben. Odlok o oprostitvi plačila o cenah za pšenico in rženo moko ter sladkor se več ne uporablja, ker urejanje tega področja ni v občinski temveč v republiški pristojnosti. Tudi odlok o premiji za kravje mleko se ne uporablja več, ker odločanje o premijah za kravje mleko ni v občinski pristojnosti. Področje, ki je urejeno z odlokom o določitvi roka v katerem sme zasebnik dati v zakup ali prodati kmetijsko zemljišče ali gozd je urejeno z zakonom o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) in zakonom o gozdovih (Uradni list SRS, št. 21/78). Odlok o brezplačnem prevozu učencev osnovnih šol se ne uporablja, zato ker že sam zakon o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80) določa, da imajo učenci, ki stanujejo v kraju, ki je oddaljen več kot 4 km od osnovne šole pravico do brezplačnega prevoza v osnovno šolo in nazaj. Področje, ki ga je urejal odlok o izvajanju kontrole cen za določene obrtne storitve se ureja za zakonom in ne več z odlokom. Pristojbine za veterinarsko sanitarne preglede živine in živil živalskega izvora, ki jih določa odlok občinske skupščine določi vsako leto izvršni svet z odredbo, zato je potrebno odlok razveljaviti. Ker od sredstev skupne porabe ni več prispevkov, tudi odlok o oprostitvi plačila občinskega prispevka od sredstev skupne porabe ni več potreben. Odlok o cepljenju proti kugi — svinjski se ne uporablja, ker sprejema za to področje izvršni svet skupščine občine odredbe. Odlok o načinu in postopku pri sklepanju družbenih dodgovorov o cenah in odlok o načinu in postopku za sklenitev sporazuma o spremembi zadržanih cen, po sprejetju novega zakona o cenah, nista več aktualna, zato sta predlagana za razveljavitev. Odloki iz 2. člena tega odloka so bili že na podlagi zakonske podlage, ki je pogojevalo njihov sprejem, sprejeti za določeno obdobje. S potekom časa, za katerega so bili sprejeti, je prenehala njihova veljavnost. Zaradi boljše informiranosti občanov predlaga republiški komite za zakonodajo njihovo objavo skupaj s predpisi, ki se razveljavljajo. DOGOVORIMO SE Uresničevanje resolucije in ukrepi Slabše od predvidevanj Z resolucijo o uresničevanju družbenega plana občine za letos je občinska skupščina sprejela naslednje materialne okvire razvoja: družbeni proizvod naj bi realno porastel za 1,7, nominalno pa za 22 odstotkov, industrijska proizvodnja naj bi bila večja za 4 odstotke, zaposlenost za odstotek, investicije v gospodarstvu, brez RUŽV, bodo realno ostale na ravni leta 1981, v negospodarstvu pa se bodo znižale za 25 odstotkov, izvoz bo realno povečan, za 5, od tega konvertibilni za 13,1 odstotek, uvoz naj bi bil večji za 2,5 odstotka, osebni dohodki naj bi zaostajali za 8, splošna poraba za 25 in skupna poraba za 10 odstotkov za rastjo dohodka in cene v občinski pristojnosti naj bi porasle največ za 15 odstotkov. V prvem polletju rast družbenega proizvoda ni bila dosežena, prav tako ne obseg proizvodnje, saj je bil letos v primerjavi z enakim lanskim obdobjem komaj za 0,4 odstotka višji. Dohodek je rastel počasneje od celotnega prihodka, kar pomeni, da so močno porasli proizvodni stroški. Izvoz je bil letos večji za 4,6 odstotka in je manjši od planiranega. Tudi uvoz je bil pod planom, zato je pokritje uvoza z izvozom še nadalje ugodno. Izgubo so pridelali le v KŽK — Mesoizdelki in sicer 7,2 milijona dinarjev. Nadaljujejo se tudi neugodna gibanja b kmetijstvu. Plan prodaje oziroma odkupa goveda je bil dosežen 42 odstotno in mleka 46 odsotno. V družbenem kmetijstvu pa je bil plan odkupa realiziran le 29 odstotno. V prvem polletju je nekaj nad dvajset delovnih kolektivov izplačalo več osebnih dohodkov, kot bi jih smelo glede na porast dohodka. Izvršni svet občinske skupčine in občinski svet zveze sindikatov, ki sta obravnavala analizo o uresničevanju letošnje resolucije, sta na skupni seji zavzela stališče, da morajo vse organizacije združenega dela, ki so v prvem polletju izplačale več kot bi smele, izdelati in samoupravno sprejeti programe, kako bodo opravili poračun do konca leta 1982. Programe bo obravnaval izvršni svet na današnji seji. V uvodni obrazložitvi na zborih občinske skupščine bo podana vsebina programov skupno s stališči izvršnega sveta in občinskega sveta zveze sindikatov. Sprejeto je bilo tudi stališče, da se daje družbenemu pravobranilcu pobuda, da pripravi predlog ukrepov za ukrep družbenega varstva v Remont-gradnje Žiri in Lesni šoli Škofja Loka. Občinski skupščini zato izvršni svet predlaga, da sprejme naslednje sklepe: • Organizacije združenega dela s področja gospodarstva morajo vso skrb posvetiti zagotavljanju proizvodnje in realizaciji plansko sprejetih obvez na področju obsega proizvodnje in izvoza na konvertibilno področje. Zaradi občutnega padca rasti sredstev za reprodukcijo se poziva delovne organizacije Alpina, Dom-oprema, Etiketa, Gidor, Gorenjska predilnica, Inštalacije, Iskra Reteče in Železniki, Kladivar, Kroj, KZ Škofja Loka, Mesoizdelki, Peks, Niko, Ratitovec in SGP Tehnik — tozd Gradbeništvo, da analizirajo vzroke padca sredstev za produkcijo in, da do 10. oktobra pripravijo programe ukrepov za povečanje reproduktivne sposobnosti. • Ker večanje izvoza na konvertibilno področje manjša dohodek izvoznikom, morajo odgovornost za večanje izvoza prevzeti vsi v reprodukcijski verigi. • V pripravah planskih dokumentov je nujno potrebno upoštevati zaostrene gospodarske pogoje in v njih predvideti ukrepe za zagotavljanje proizvodnje. • Ker kmetijska proizvodnja zaostaja za planirano, je treba takoj sprejeti ukrepe za povečanje. To mora narediti kmetijsko zemljiška skupnost in kmetijski zadrugi. * • V zvezi z uresničevanjem dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka letos pa so predlagani naslednji sklepi: vse organizacije združenega dela morajo do konca leta 1982 uskladiti rast osebnih dohodkov z določili dogovora. V nobeni OZD ne ostajajo razlogi, za večje povečanje osebnih dohodkov. Organizacije združenega dela, ki še nimajo samoupravnih aktov usklajenih z določili dogovora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, morajo to urediti do konca leta. Tiste organizacije, ki posredno izvažajo, naj razmerja do izvoznikov uredijo skladno z določili 67. člena zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino. Od izvršnih svetov občin, v katerih imajo sedež temeljne organizacije Iskra — Široka potrošnja je treba pridobiti mnenja o odstopanjih osebnih dohodkov od dogovora, hkrati pa izvršni svet meni, da Iskra Elektromotorji ni kršitelj dogovora za lani. • Ker Dom-oprema zaradi objektivnih razlogov ne more letos poračunati preveč izplačanih osebnih dohodkov, naj ta delovna organizacija zamrzne osebne dohodke, dokler viški ne bodo poračunani. OLA84 STRAN__________________________jPgnjHjg^^ -jggJL^^g: Dobra volja, tovarištvo in dež 20 kolesarjev KS Kokrica ie v dveh ] avgustovskih dneh prekolesarilo 250 km. < Pot jih je vodila s Kokrice prek Kranj- 1 ske gore, Trbiža in Predila do Bovca, kjer j so prenočili. Nato pa naslednji dan skozi Kobarid, Tolmin do Petrovega Brda, ] Sorice, Škofje Loke in nazaj na Koknco. , Izlet je v celoti uspel in izpolnil svoj namen. Tovarištvo se je krepilo iz minute v minuto. Vsi člani karavane so poštah dobri prijatelji. To pa je eden izmed osnovnih pogojev za uspešno delo kluba ki je prvi ustanovljeni veteranski kolesarski klub v Jugoslaviji. In kaj je nekaj udeležencev rajžanja povedalo za tisk7 Na startu na Kokrici je kolesarjem dež pripravil »moker sprejem«. Toda mž. Trontelj je napovedal sonce - torej smo krenili na pot. »Nič dirke, fantje to je le izlet«, je na startu dopovedoval Lojze Dežman, ki je bil na »firngi« večji del ^Prva postaja je bila v Kranjski gori. Šilce domačega žganja, čaj ter kosilo in spet so kolesarji sedeli na kolesih. Dež je bil vztrajen, kolesarji še bolj. Tik pred vzponom na Predil so »tastari« napovedali dirko »tamladim«. Kcto bo zmagovalec prvega gorskega cilja? Matevž Ličen se je zagrizel v klanec kot gams. »Saj vozi kot po klancu navzdol in ne na strmi Predil«, smo se čudili v kombiju Matevž ie bil res uradni zmagova-lec Predila. Toda tudi starejši se niso dali. Cariniki so zaprepadeno gledali kolesarje v rdeče-belih majicah. Nič mso rekli, le zmigovali z rameni. Kdo ve, kaj so si mislili o fantih, ki nisto stopili s kolesa kljub dežju, megli in hladu. V Bovcu se ie končala prva etapa, dolga - ^ Spominski pohod Dragoljuba Milovanovića Završnica — Občinska konferenca ZSMS Jesenice in vojašnice iz Radovljice sta letos že petič organizirala — v sodelovanju z Zvezo telesnokuiturnjih organizacij Jesenice in Planinskim društvom Jesenice — pohod po poteh Karavanških graničarjev in memorialni pohod Dragoljuba Milovanovića. Pohod so pripravili v soboto, 18. septembra in pohodniki so krenili iz več pohodnih smeri. Tako so krenili z Javomika preko Medjega dola na Stol m v Završnico, preko Valvasorjevega doma in izpred karavle na Ljubelju, saj so na pohodu sodelovali tudi Tržičani. Prav tako so se nekateri pohodniki podali na pot izpred karavle Matija Verdnika-Tomaža v Žirovnici. Vsi so se zbrali pri spomeniku Dragoljuba Milavanovića, na kraju, kjer se je ponesrečil. Po krajši slovesnosti so se vrnili k spomeniku v Završnici. Vse pohodne enote so sodelovale v partizanskem mnogoboju, posamezniki pa sprejeli spominsko značko in športno značko Zveze teles-nokultumih organizacij. D. 3. __J t 130 kilometrov. Toda fantje - kot bi se vozili v avtomobilu in ne na kolesu — i hitro čof v bazen. »To je užitek«, so za- ' trjevali drug za drugim. - Po večerji je sledil kratek sestanek. Predsednik Rudi Zalokar je podelil na- < grado prvemu in zadnjemu prišlecu na ] Predil Matevž je dobil steklenico dobre i kapljice, Vinko Zaplotnik pa tako z dud-ko za dojen Ste. Vsebino steklenic pa sta < oba bratsko razdelila med »karavanarje«. Naslednji dan so najbolj neumorni že navsezgodaj zjutraj strašili po hotelu m opazovali vreme. Debela plast oblakov tn dež sta nas navdajala z mislijo, da ne bo nikoli več posijalo sonce. »Trontelj in ostali metereologi so nas spet potegnili za nos«, smo obupa vali. Toda tik pred startom - prvi up. Košček jasmne. Ze nekaj minut po startu pa so kolesarji spet oblekli vetrovke. Dež je M neusmiljen, toda bojevniki se niso dah. »Ko si moker, ie potem vseeno«, so govorih, vrteč pedala. Kilometri so za nami ostajali neverjetno hitro. »Saj vozijo kot norci«, je govoril Andrej, ki je sedel za krmilom kombija. »100 km na uro šibajo po klancu navzdol!« Kobarid, Tolmin, Most na Soči so ostajali za nami, ko so kolesarji spet pihali v strmi klanec Petrovo brdo. Na vrhu je bil spet prvi Matevž, toda na Sorici mu je Miro Stular pokazal roge. Makadamski odsek je premagoval kot asfalt. »Ta še ni občutil privlačnosti zemlje na makadamu«, so govorili tisti, ki so se z njim že srečali Vzdušje je bilo ves čas izleta odlično. Toda na Sorici smo se zamislili. Vsak je v sebi zbiral vtise. Vsem nam je bilo žal, da bomo skupaj le še dobrih 50 kilometrov. »Ne, tak izlet je prečudovit. Ne sme biti le enkrat v letu«, smo ugovarjali. Klub temu, da smo se mnogi srečali prvič, se zbrali z različnih vetrov, ni bilo ves čas rajžanja niti ene hude besede, jeznega pogleda ali nejevolje, loda na Kokrici smo se morali raziti. Folni lepih vtisov in enkratnih doživetij, ki bodo v marsikaterem srcu neizbrisljiva, kot nepozabnih 250 km na kolesu. MARJAN, najstarejši udeleženec, 51 let: »Hudega ni bilo nič. Ves čas sem užival. Družba je bila odlična. Tudi o organizaciji vse najboljše. Res smo vozili vseskozi v skupini in to je pomembno, ker ni nihče izgubil volje. Vsem, ki se nam niso pridružili, je lahko žal.« EDO ZAPLOTNIK: »Vsak tak izlet je enkraten. Letos nas je spremljal dež, lani sonce - toda nobenega ne bom pozabil. Saj ne gre le za kolesarjenje. Veliko mi pomeni tudi, ko se zvečer vsede-mo skupaj, poklepetamo, zaplešemo... Kdaj mi je bilo najtežje? Ce sem odkrit - ob 1. uri zjutraj v Bovcu, ko smo se kolesarji razkadili po sobah.« BOJAN TOMŠIČ, najmlajši udeleženec 17 let: »Čudovito je bilo. Nisem pričakoval, da bo tako. Spoznal sem veliko prijateljev. Najbolj sem sopihal v Predil. Toda kaj ie to spričo vseh prijetnih doživetij v teh dveh dneh.« BORIS STARC: »Zelo sem navdušen. Ko smo startali, smo čakali sonce. Ni ga bilo. Pa kaj za to ... če bi bil na poti sam, bi verjetno odnehal. Tako pa smo drufcio brcali in tudi to mi veliko pomeni. Res je bilo lepo.« RUDI ZALOKAR, predsednik KS: »Mislim, da smo uspeli. Izlet je bil -kratko in jedemato - enkraten. Kaj dež kaj klanci, če pa smo se dobro razumeli. Prepričan sem, da je vsak našel toliko novih prijateljev, kolikor nas je bilo na izletu. Kaj naj še rečem drugega, kot to, da sem več kot zadovoljen.« Rokomet Pokal Tržiču in Preddvorčajikam Kranj - S finalnimi srečanji Peko : Jelovica med moškima in Duplje : Preddvor med ženskima ekipama je zaključe- ■ no tekmovanje za pokal mladosti na po- W dročju Gorenjske. ja Med moškimi ekipami je zmagala ekipa jg Peka. Sodelovalo je 18 moštev, med ženskami pa so nastopile ie rokometašice M Dupelj, Preddvora in Peka, medtem, ko p so se rokometašice Alplesa uvrstile v sklepni del na področju SRS skupaj z ekipo Preddvora. Med moškimi je v pol-finalnem srečanju v Preddvoru pomlaje-na ekipa Jelovice premagala borbeno ekipo Preddvora z rezultatom 27: 19 (12 : 9), Tržičani pa so bili prosti DUPLJE : PREDDVOR 21:24 (13:16) Duplje - Finalno srečanje za pokal g mladosti na področju Gorenjske — | Igrišče TVD Partizana Duplje, sodnika: i Rakovec (Golnik), Humar (Kranj), gle-d&lccv 200. Duplje: Hvatal 1, Srečnik 2, Škerja-nec 1, Kastelic 12, Basta 2, Kranjc 1, Gia-comelli 2, Rautnar, Knez, Celar, Jeraj, lakoDOvič Preddvor: Tišler B. 2, Vesel 1, Ribnikar 8, Vreček, Krišelj, Štular, Kemičar 9, Tišler M. 1, Šaus 3. Sedemmetrovke: Duplje 5, Preddvor 3. Prve so povedle rokometašice Dupelj in vodile tudi 2:1. Nato je bil rezultat večkrat izenačen na 5:5 ter 7:7. Dupljanke so nastopile hrez najboljše igralke Gradišar-jeve, tako, da bi bila zmaga gostij iz Preddvora ogrožena. V drugem polčasu so Preddvorčanke vodile že 15:23, na kraju so Dupljanke uredile svoje vrste in I zmanjšale razliko le na tri zadetke. Zmaga Preddvorčank je zaslužena. ^ PEKO : JELOVICA 27:26 (10:13) i Tržič — Finalno srečanje za pokal mladosti na področju Gorenjske. Igrišče pri OŠ Heroja Bračiča v Bistrici, sodnika Po renta, Bernard. GSedalcev 200. Peko: Porenta 1, Škropeta 6, Maje P. 3, Maje F. 8, Radon 6, Kine 2, Keršic, Repinc, Bahm, Srečnik, Laibacher. Jelovica: Vidic 7, Dolinar 3, Jelovčan 7, Ribnikar, Bešter 2, Markovič 3, Pinta-rič 2, Šubic 1, Vibinc, KejŽar. . Sedemmetrovke: Peko 11, Jelovica 5. V izredno zanimivem in borbenem srečanju za pokal mladosti na področju Gorenjske so slavili rokometaši Peka m osvojili prehodni pokal ter se uvrstm v zaključno tekmovanje na področ^sKt>. Jutri Peko : Aero Celje KRANJ - Zaostalo srečanje 3 kola moške republiške rokometne like Peko : Aero Celje je preloženo na jutri ob 17 ur na torišču v Bistrici pn Tržiču. L zmago bi Tržičani osvojili prve točke- J. Kuhar ^ v______y Namizni tenis Zalokarjeva prva v drugi skupini Kranj - V telovadnici Partizana v StražišČu je bil prvi selekcijski namizno-teniški turnir za članiće. Doseženi so bili v glavnem pričakovani rezultati V prvi kakovostni skupini so imele največ uspeha igralke iz Hrastnika. Edina gorenjska predstavnica v tej skupini Jeseničanka Strumblieva pa je bila sedma. Tri srečanja je dobila, šest pa je izgubila. Bolj uspešne so bile igralke z Gorenjske v drugi skupini. Ugodno ie presenetila Jeseničanka Zalokarjeva, ki je bila zmagovalka. 1 Edini poraz je doživela v igri s Kranj -čanko Bajžlovo, ki je bila četrta. Vrstni red - I. skupina: 1. A. Ojster-šek (Kemičar), 2. Reflak (Olimpija), 3. V. Ojsteršek (Kemičar), 4. Cadež (Olimpi-l ja), 5. Gorkič (Vrtojba), 6. Kampuš (Peto-via), 7. Štrumblj (Jesenice), 8. J. Novak, ) 9. P. Novak, 10. Salmič (vse Kemičar), s II. skupina: L Zalokar (Jesenice), 2. Pil-gram (Semedela), 3. Vodopivec (Vrtojba), 4. Bajželj, 5. Svetina (obe Sava), 6. Marinkovič (Petovia), 7. Blažič, 8. Mesec ; (obe Sava), 9. Lavrenčič (Semedela), 10. . Mačus (Vrtojba). ,j J. Javornik e i, Skrb za podmladek Kranj - Judoisti kranjskega TViglava se vneto pripravljajo na novo prvenstveno sezono. Njihove vrste bodo letos oslabljene, saj je nekaj tekmovalcev od-| šlo na služenje vojaškega roka. Ne glede H na to pa si od letošnjih nastopov obetajo dobrih rezultatov. Najboljši trdo treni-; rajo od začetka tega meseca, že v času poli letnih dopustov pa so se nekajkrat teden-g| sko zbrali na skupni vadbi na stadionu !1 Stanka Mlakarja. Od 16. septembra dalje, vsak torek in H četrtek od 19. do 21. ure poteka v telovadnici kranjske gimnazije začetni tečaj juda pte in ju-jutsa: Udeležujejo se ga lahko otroci, ki so dopolnili vsaj 13 let kakor H tudi drugi ljubitelji teh dveh borilnih B športov. Drugi dve uri tečaia sta na B sporedu danes zvečer, ko lahko povprašate strokovne delavce Triglava o vsem, kar vas zanima v zvezi s tečajem juda in H ju-jutsa. Vsi tečajniki bodo pred koncem H opravljali izpit pred komisijo Judo zveze ® Slovenije. Po uspelem tečaju bodo lahko izpopolnjevali znanje v klubu. Na ta način skušajo judoistični delavci kranjskega Triglava privabiti v klub mlade in obetavne tekmovalce. -s M. Benedik učencu pregleda opremo. - Foto. L. Mesar__j i. --.-.------- ' « V^-v k . - «r^^SSS^P* I . , • i/nnrii tedna -Minuli delopust sonce ni s*copa»- »Razprodaja sonca« ob koncu tedna lcem prireditev ^^ lo, številnim planincem turu lJ| poletnih dneh. \a Btafa renjskem se je razdajalo kot v naj le P P deskanja; ^ (odkoder je posnetek) so pnUi na a J ogrel. Številni so pa* kdo padel v vodo. se je ob ^^^f^ua zadovoljna s 26 stojZ^ zavali na bregu jezera txciwi oa njva j jeSenski mi in le redki so se pZ menoslovci pa ^.^f^mveZmo ni bilo žal, česte mir^TS —- -c-z Uspešna raziskovalna akriia na Blejskem jezeru Bled - Narodni muzej iz Ljubljane je od 16. do 27. avgusta letos organiziral izredno pomembno akcijo raziskave v Blejskem jezeru. K akciji so pritegnili strokovne delavce Slovenskega etnografskega muzem in še nekaterih drugih muzejskih ustanov. Izredno zahtevno delo v globinah jezera so opravljali požrtvovalni potapljači zaščitne enote milice Republiškega sekretariata za notranje zadeve, njim pa so pomagali še člani potapljaškega društva iz L j ubijane in BI eda. . ... Osnovni namen raziskav ie bilo ugotavljanje grupacije najdb, kar naj bi omogočilo povzeti sklepe glede območij starejše poseljenosti okoli jezera. Razen tega sx> se raziskovalci nadejali tudi najdb, ki bi bili zanimivi razstavni predmeti pa tudi zgodovinski dokazi preteklosti Bleda. Akcija ie po pričakovanju dala izjemno dobre rezultate. Raziskovalci so iz podvodnih najdb odkrili, da pripadajo kronološko različnim obdobjem, od najstarejših do predmetov iz zadnje svetovne vojne. Iz globin jezera so dvignili primerke najstarejšega orožja, posod in drugih predmetov, ki ohranjajo jasne dedi vseh obdobij z raznimi vidnimi oznakami in napisi. Raziskovalci so naleteli na različne gofetote najdb na različnih krajih ob obali jezera in ugotovili, da je najmanj najdb kjer je bila obala in del jezera zaradi gradenj zasuta. To velja zlasti za območje grajskega kopališča kazine in delno za obalo pod hotelom Toplice in v Zaki. V akciji ugotovljena območja najdb bodo raziskovalcem služila za nadaljnje raziskave tudi v booo*l Vse dosedanje raziskave po mno^ff strokovnjakov narekujejo na^fl nadaljnje delo na ugotovljenih *f stih z uporabo velikih sesalk za ve*>l flobine, ki so zaenkrat nedostopne er jih pokriva nad meter H kulturne dediščine. # i ^ - ^ I MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3t Kranj ] (v bližini gostilne Blaiua I Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. eden izmed amermh direktorjev galerij. V nedeljo popoldne se je muzejev, zbiraj znana imena likovnega sveta g Jf la v Duplja^ v tadiču TsT%ieUd7lX Ustavo akadems^ S^l^kPfo^i^fmko Rovanje po zastopnik Mladinske, knjige Utok Bartolj ^ y Slanovo monografijo v ponedeljek (včer^ * Zagrebu, Trogiru, Splitu, Zadru, Di^ovninu, ♦ T jih sprejeli še v moderni galeriji v Ljuo ja, ■ Oppenheimr V skupini so bili med drugimi tudi ^vnozna^ ^ R William E. Woolfendcn, O t to L. Spaem, a slane s0 & ; Friedlander. Olja in akvereh umetn*a Zas(opnlk Mladinsk( navdušila, nekateri so nekaj v Neu> Yorku postavil m i knjige je povedal, da bo Slana 22. (lecemora ^^ ogled zbirko akvarelov. - Besedilo m fotografij__1 Kamniški Mali grad Zgodovina pod ruševinami V nedavnem neurju se je zrušil zunanji vogal kamniškega Malega gradu, ki ga je izpodkopalo rastlinje — Priložnost izrabili za temeljito obnovo — Pod ruševinami se riše zanimiva preteklost, zato bodo fte raziskovali - Pogovor s strokovnjaki i mm sicer, a za arheologa zadosten B impulz, da so dolgoročneje zastavili koncept obnove in izkopavanja Trenutno torej sanirajo stolp, ki je bil tega potreben že zaradi varnosti. Temelji in zidovi, ki so jih najprej preiskali, so zaradi zaraščanja z grmovjem in bršljanom, oslabeli. Zaradi tega se je zunanji vogal tudi podrl. Najprej bodo stolp statično utrdili, nato se bodo lotili odstranjevanja opornikov in zidov, ki jih je romansko-gotsKemu gradu dodala kasnejša arhitektura. Sanacijska dela, ki naj dajo gradu trdnost in pristen izgled, vodi mojster Pelko, ki takole meni: »Gradu se vidi, kako je bil v pretekosti vzdrževan. Med vojno so bila opravljena zadnja dela, nato pa so ga povsem pustili vnemar. Za sanacijo je bil že skrajni čas! Seveda bo zdaj stal neprimerno več denarja s temeljito obnovo kot pa bi z rednim vzdrževanjem. Pa je že tako, da je nekaj dinarjev za vzdrževanje škoda, potem ko je že prepozno, pa ni noben problem dati milijone. Upam, da nas bo strošek izučil, da bomo v prihodnje drugače ravnali. Kamniškemu Malemu gradu je škodilo zelenje. Saj je lepo in romantično, a od upornikov in temeljnih zidov ga bomo morali odstraniti, saj je nevarno načel njihovo trdnost.« Strokovnjaki kranjskega Zavoda za spomeniško varstvo, ki imajo na skrbi M ali grad, so se njegovi obnovi docela posvetili. Trenutno je na vrsti sanacija stolpa, za katero je letos na voljo 70 milijonov. Ostali kulturni spomeniki na kamniškem so morali zaradi prednosti obnove Malega gradu počakati. Ko bodo na zimo zaključena dela na porušenem stolpu, bodo sredstva (razpoložljivih sredstev kulturne skupnosti kajpak ni dovolj) in stabilizacija pokazali, Taksna je bila podoba Malega gradu pred izkopavanjem. Kamnik - Kakšna je prava, avtentična podoba Malega gradu nad Kamnikom, ni znano. Ta primerek romanske in gotske arhitekture je bil namreč v potresu v 15. stoletju porušen, zato se ni ohranila nobena podoba prvotne arhitekture. Tudi Valvasorjeve grafike ga prikazujejo zgolj kot ruševino. Le-tdnje izkopavanje, ki so se ga arheologi lotili potem, ko jih je porušena stena stolpa prisilila k delu, je odkrilo marsikaj novega. Med drugim tudi to, da ima grad romansko osnovo, na njej pa je grajen gotski stolp. Po teh izsledkih sodi ta spomenik preteklosti v 12. stoletje. Kamničani vedo povedati, da Mali grad ni prvo stavbišče, temveč je bil na Malogtajskem hribu že poganski tempelj. Legenda bato pred dvajsetimi leti, ko je izšel njegov roman Grobovi in junaki, ni — i prejel laskavih priznanj lite-_ kritike za to svoje literarno _x Takrat so delo ocenili kot »najpomembnejši argentinski roman pa tudi kot eno najpomembnejših stvaritev Bodobne južnoameriške literature sploh«, nekateri pa so celo menili, da gre pri S£batinem delu za »izbruh metafore in simbolizma« oziroma kar za »apokalipso modernega časa«. Pri izkopavanju so odkrili romanski temelj. Grobovi in junaki • , • • * r Vsekakor je ta laskava priznanja Argentinski pisatelj J^^ iM potrebno upoštevati ob dejstvu, da sodobni južnoameriški literaturi ne manjka ravno bleščečih piscev (omenimo le M£rqueza in Borghesa), še bolj pa ob naslednjem dejstvu, da je avtor tega romana po stroki jedrski fizik, ki se je pod vplivom grozodejstev Hirošime odpovedal znanstvenemu delu in se po drugi svetovni vojni posvetil najprej esejistiki, leta 1950 pa objavil svoj prvi roman z naslovom Tunel. Roman Tunel je pravzaprav prvi del Slatine trilogije, ki jo nadaljujeta romana Grobovi in junaki ter Abadon, pokončevalec. Enovitost te trilogije se kaže skozi pisateljevo besedo največ v navdihu, temah in vizijah o človeku in svetu, obenem pa so vsa tri dela oziroma romani pisan: tako, da jih lahko beremo, pa tudi ocenjujemo kot samostojne zaključene celote. Morda je prav drugi del te trilogije, roman Grobovi in junaki najbolj kompleksno delo, saj govori o propadu stare in rojevanju nove generacije argentinskega ljudstva v tej kaotični in eksplozivni deželi, ki je šele ob oziroma po izidu tega literarnega opusa spoznala v avtorju tudi svoj nacionalni, družbeni in čoveški obraz. Rornan sicer zahteva razmeroma intelektualen pristop k branju in prav to sodi tudi med poglavitne značilnosti (in literarne vrednosti) Siibatinega pisanja. V dva tisoč izvodih so ga natisnili pri Mladinski knjigi v Ljubljani, izšel pa je v zbirki Levstikov hram. Boris Bogataj Kapela iz 12. stoletja bo morala do obnove šole malo počakati. ali lahko še naprej raziskujejo. Sprva so imeli v načrtu tudi obnovo kapele, ki sodi v sklop Malega gradu, je pripovedoval konservator Milan Sagadin. Zadnja dela, čiščenje baročnih plastik, se že dolgo vlečejo. Nedavno so Malograjski hrib tudi sondirali in ugotovili, da je bil prvotni nivo gradu kaka dva metra nižji, pa tudi sicer je videti, da se pod romansko kapelo in ob straneh hriba rišejo ostanki obzidja. Predvidevajo, da je grad zajemal ves hrib in da ga je na eni strani zaključeval visok straž ni stolp, na drugi pa kapela. V 13. stoletju je moral biti pomembna utrdba, z nje je bil razgled nad velikim delom Tuhinjske doline, koder je takrat potekal ves promet na Štajersko. Tedaj je bil tudi Kamnik pomembno trgovsko središče, ki je imelo nadzor nad trgovskimi potmi. Kdaj bodo lahko odkrili in v celoti uredili avtentično podobo gradu, še ni Jasno. Zaradi skromnih sredstev pa »odo verjetno prisiljeni prikazati le najbolj zanimivo in pomembno. »Vsa sredstva so zdaj namenjena sanaciji stolpa«, pravi Bojan Šlegl, arhitekt. »Kljub temu bomo izvedli tudi nekatera nujna dela v kapeli. Zdaj nas bolj skrbi nadaljnja zaščita stolpa, oziroma arheologije in zametkov romanskega stolpa. Naj-boliša rešitev bo bržkone pokritje stolpa. Obstajata dve varianti, kako bi to rešili: ali pokritje notranjosti z lahko prosojno konstrukcijo ali pa s streho. Kamničani se bolj navdušujejo za streho. Z njo bi bili rešeni dve funkciji: zaščita in nuđenje zatočišča obiskovalcem, ki bi z namestitvijo obhodnega hodnika pod streho lahko dobili tudi izredno razgledno točko. Streha bi bila odmaknjena, da bi bilo videti, da je staro ločeno od novega in da obiskovalca ne bi zavajali od avtentičnosti.« Investicijo za ureditev strehe je pripravljena sprejeti skupščina občine Kamnik. Kako si zamišljajo kasnejšo popolno ureditev Kamniškega Malograjskega hriba, ki se bo spremenil v zgodovinski park, brez predhodnih arheoloških raziskav ni mogoče predvideti. Verjetno se ne bodo mogli kar zagnati v razkošno ureditev, temveč bodo morali ravnati razsodno, saj je na voljo vse manj denarja. D. Z. Žlebir Poljski lutkarji v Škofji Loki Škofja Loka V dvorani Loškega odra bo v sredo, 22. septembra ob 18. uri gostovalo poljsko lutkovno gledališče Banialuka z »Zgodbo o vojaku«. Predstava je primerna za starejšo mladino in odrasle. Srečanje folklornih skupin Bled — V soboto, 18. septembra, je bilo na Bledu srečanje folklornih skupin slovenskih železarn. Po povorki po ulicah Bleda so se folkloristi iz Raven, Štor, Jesenic, Železne Kaple in Lesc zbrali v festivalni dvorani. Prireditev je organizirala komisija za kulturo v Verigi in komisija za kulturo slovenskih železarn. Pri sindikatu v slovenskih železarnah deluje več ljubiteljskih amaterskih folklornih skupin, tako na Jesenicah, v Štorah,- v I^escah, na Ravnah pa dve folklorni skupini. Na petem srečanju, ki ga je odlično pripravil sindikat Verige, je tako sodelovalo pet skupin železarjev in predelovalcev. Na srečanju pa so sodelovali tudi folkloristi iz zamejstva, iz Železne Kaple. Tako se je sindikat Verige ponovno izkazal na kulturnem področju kot se izkazuje že vsa leta — ne le pri folklori, temveč tudi v drugih oblikah amaterske kulturne dejavnosti. D. S. Knjiga o plesni umetnosti Zveza kulturnih organizacij Slovenije je v zbirki »Umetnost iti kultura« izdala knjigo Neje Kos »Ples od kod in kam« — Pri nas izvirne strokovne literature o plesni umetnosti skorajda nimamo, zato je knjiga prava posebnost, napisana zanimivo in dostopno Zveza kulturnih organizacij Slovenije je v svoji zbirki »Umetnost in kultura« izdala knjigo »Ples od kod in kam« izpod peresa Neje Kos, plesne kritičarke, delavke na področju razvijanja plesne dejavnosti in članice Studia za svobodni ples v Ljubljani. Gre za prispevek k umetnostnem področju, ki je pri nas v Erimerjavi z ostalimi — zlasti z li-ovnim in glasbenim - teoretično neprimerno slabše obdelano, zato je knjiga posebej dobrodošla. Izvirne slovenske strokovne literature o plesni umetnosti skorajda nimamo, le dva, tri priročnike, zato je knjiga posebnost na našem knjižnem trgu. Napisana je zanimivo in dostopno, radi jo bodo vzeli v roke vsi, ki se tako ali drugače ukvarjajo s plesom in gibom, kakor tudi vsi, ki jih zanima umetnost nasploh in si žele pridobiti vsaj uvodno vednost o njenih manj obdelanih vejah. Opozoriti kaže, da bo knjiga posebej prav prišla učiteljem in učencem v usmerjenem izobraževanju, kjer je v redni program umetnostne vzgoje uvedena tudi plesna vzgoja. Neja Kos je knjigo zasnovala v treh delih. V prvem, ki ga je naslovila »Kaj je ples« raziskuje izvor plesa, njegove značilnosti v času, prostoru, opredeljuje gib kot izrazno sredstvo in odgovarja na vprašanje ustvarjanja in estetskega sporočila plesa. Razmišlja tudi o povezavah plesa z drugimi zvrstmi umetnosti kot so glasba, likovna umetnost, gledališče, arhitektura, film, televizija. Knjiga Neje Kos »Ples od kod in kam«, ki jo je založila Zveza kulturnih organizacij Slovenije v zbirki »Umetnost in kultura« je naprodaj v knjigarnah, lahko pa jo je po ceni 200 dinarjev kupite oziroma naročite neposre-. dno pri Zvezi kulturnih organi-, zacij Slovenije, Kidričeva 5, Ljubljana. V drugem poglavju, ki nosi naslov »Ples nekoč« avtorica obdela zgodovinsko razvojne vidike plesa od razvoja v okviru religije, prehoda plesa v spektakularno umetnost, do pojava in razvoja baleta ter plesa kot družbene zabave. Tretje poglavje z naslovom »Ples danes« obsega razvoj sodobnega umetniškega plesa ter različnih plesno-umetniških teženj našega časa vključno z avantgardo in postmoder-nizmom. Zajame še druge sočasne oblike plesa kot so ljudski in družabni ples, jazz ples, musical, disco ples itd. Zanimiv je poskus opredelitve kiča v plesu in prikaz plesa kot dela vzgoje m kulturna potreba. V dodatku pa avtorica navaja nekaj informacij in opažanj o plesni dejavnosti v Jugoslaviji ter sklene z razmišljanjem o možnostih plesne dejavnosti v prostem času. Izmenjani razstavi Kranj — Likovno društvo Dolik z Jesenic in likovno društvo Iskra iz Kranja že več let uspešno izmenjujeta razstave. Letos sta razstavi obeh društev istočasno. Tako so v petek, 17. septembra odprli razstavo del članov jeseniškega Dolika v razstavišču Iskre na Laborah, v soboto, 18. septembra pa so odprli razstavo del likovnikov iz Iskre v Delavskem domu na Jesenicah. Knjiga je opremljena s črno-beli-mi umetniškimi fotografijami Toneta Stojka, fotografa-umetnika, ki ga ples priteguje že vrsto let. Tako je postal njegov zvesti dokumentator in soustvarjalec, ko s kamero lovi žive plesne linije in ohranja dinamiko ali statično notranjo napetost v okamenelih trenutkih. Tokrat je prispeval petnajst fotografij, ki se povsem samostojno vključujejo v besedilo in jo ujele v ustavljeno dinamiko, notranjo napetost plesnih trenutkov. Uvodno razmišljanje h knjigi pa je prispevala plesalka Jasna Knez, ki je globoko iz svojega bistva, poetično spregovorila o plesu in življenju, spregovorila vsem, ki še iščejo svojo plesno-umetniŠko pot. Skratka, če skušamo na kratko označiti pomen knjige Neje Kos, lahko rečemo, da je to prvi izvirni slovenski tekst, ki se v pogledu teoretične obdelave ukvarja s plesno umetnostjo, razgrajuje sam pojem plesne umetnosti kot oblike ustvarjalne aktivnosti, ki jo tako kot ostale umetnostne zvrsti gojimo tudi samo. Ob tem je seveda zanimiv odgovor na vprašanje, zakaj je pri nas plesna umetnost teoretično tako slabo obdelana. O njej redko beremo, manj na široko razpravljamo, z njo se manj zavzeto ukvarjamo in zato konec koncev o niej tudi manj vemo. Prvi vzrok je brez dvoma sama narava plesa, ki je umetnost trenutka. Prav zaradi narave minljivosti plesa, se je o njem ohranilo malo pričevanj, tudi zato je teoretično manj široko obdelan. Drugi vzrok je v družbeni podpori, ki jo je pri nas za plesno umetnost zelo malo. Izobraževanje in še to zgolj baletno, se konča na srednji stopnji plesne šole, ki bi pokrila potrebe po plesu kot izraznem sredstvu ni. Tako ostaja le veliko zanimanja mladih, plesna umetnost pa zaradi skoraj popolne neizobraženosti ne more popolnoma zaživeti v ustvarjalnem vzdušju, se otresti nekaterih okorelih naziranj. Neja Kos je v sklepu h knjigi zapisala, da bo treba predvsem dopolniti poklicno usposabljaje plesalcev in koreografov, izboljšati pouk klasičnega baleta ter vključiti v učne programe tudi ostale plesne zvrsti, predvsem sodobne metode in prijeme. Prej ali slej pa bo moralo priti tudi do ustanavljanja poklicnih sodobnih plesnih skupin ter seveda še naprej skrbeti za razmah ljubiteljske plesne dejavnosti. M. Volčjak Iskrini likovniki v Zagrebu Kranj — Po štirinajstdnevni predstavitvi zagrebškemu občinstvu je bila 10. septembra zaključena razstava del članov likovnega društva Iskra. Gostitelj je bilo likovno društvo Grupa 69 iz Zagreba, ki ima svojo galerijo na najbolj prometnem zagrebškem kraju, na Trgu kralja Tomislava 18, v neposredni bližini glavne železniške postaje. Na razstavi je sodelovalo 18 likovnikov Iskre z deli, ki jih je za razstavo izbral dr..Cene Avguštin. Razstavo je zagrebško občinstvo dobro sprejelo, saj je bila zelo obiskana. Likovniki Grupe 69, ki ima 450 članov, pa se bodo oktobra predstavili slovenskemu občinstvu. Od 2. do 15. oktobra bodo pripravili razstave v Kranju, Otočah in v Ljubljani, na njih se bo predstavila petina članov Grupe 69. Razstave bodo priredili likovniki Iskre. Sotlerja v Kompasovi galeriji Ljubljana — V galeriji Kompas v Ljubljani, na Titovi 12, si lahko do 10. oktobra ogledate prodajno razstavo del likovne oblikovalke Aljoše Sotlerjeve in akademskega kiparja Gorazda Sotlerja iz Škofje Loke. Aljoša Sotlerjeva se ukvarja z oblikovanjem v glini — keramiki. Krožnike, ki jim sicer pripisujemo zgolj uporabno vrednost, pojmuje avtorica kot osnovni slikarski pripomoček, na katerega je mogoče slikati. Pri žganju gline odkriva najbolj skrite lastnosti gline in posebnosti loščev, s katerimi ustvarja gladke in reliefne površine. Včasih naredi s skopo odmerjenim nanosom lošča posebno strukturo, ki spominja na izsušeno zemljo ali drevesno lubje. Nežni dodatki rdeče barve na belih abstraktnih likih na svetli ali temni podlagi zaživijo kot slikarsko sred- stvo z nizom možnih variacij, tako da si nista niti dva krožnika podobna. Barvitost je umirjena, kajti avtorica išče svoj umetniški izraz predvsem v slikarskem elementu, v čisti likovni govorici. Gorazd Sotler se je motivno oprl na poglede skozi okno svojega ateljeja. Morda na ulico, na njen del, na skladovnico drv ali nemara na detajl, ki ga ponuja predmetna resničnost. Ateljejska obravnava se ne opira na vidno otipljivost, ampak rešuje formalne probleme z izbiranjem pomenskih enot, ki samo namigujejo dano resničnost iz narave. S tem gledalca prisili v fantazijsko dograjevanje slikarjevega sporočila. Odmik od realnosti tudi ne dovoljuje vključevanja barvitosti v sliko in slikar je zato zadovoljen s sivo tonsko obdelavo pri leševanju formalnih problemov. torek, 21. septembra 1982_______________________________kultura_________ 5 STRAN O LAS GLAS 6. STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA torek. 21. SEPTEMBRA KAREL LESKOVEC TRNU L JE 11 Med šolarji je nastal nemir. Vsi so začeli stegovati vratove in se napenjati, da bi videli grešnika, ki je župnika spravil v tako strašansko jezo. Zlezel sem nekam vase in še dihati si nisem upal. Da bi vstal sam in se pokazal vsemu razredu, me je bilo sram, zato sem se krčil v dve gube in čakal, kako se bo stvar razvijala. Tudi oni trije, ki so sedeli zraven mene, so se tresli, kdaj jim bo padlo po hrbtu. Največji strah jih je dajal zaradi tega, ker so se bali, da me bo župnik prijel na kratko, kot je znal on, da bom kaj izblebetal in še njih potegnil v ka-šo.Vse se je spet umirilo in potuhnilo, le počasni župnikov korak je bilo slišati, kako stopa proti mizi. Zdaj je stal pred nami. Naša skupina je sedela v prvi klopi. Čisto zraven se je postavil. Takrat, ko mu je pogled zaplaval po razredu, sem pogledal izpod čela in opazil, kako bledico na njegovem obrazu zamenjuje nevarna rdečica. Počakal je še nekaj trenutkov in ker se ni nihče oglasil, je z zvišanim glasom spregovoril: »No, otroci, ali sem to zaslužil, da ste neiskreni do mene in da si mi ne upate v oči povedati resnice?« Kaj nam je mogel hujšega reči kot to? Začutil sem, kako tiplje z očmi po meni, čeprav sem neprestano gledal v tla. »Potem vstani ti!« je uprl prst vame. Zlezel sem iz klopi in se kot kup nesreče postavil predenj. »Proč od klopi, spaka nemarna! Postavi se pred tablo, da te vidimo!« je zagrmelo po učilnici. Vdal sem se v usodo. Naj se zgodi, kar hoče. V šoli je smel župnik mahati kogarkoli in kolikor je hotel. Starši se niso nikdar pritoževali, ker je to storil pač on, ki že ve, kaj se sme in česa ne. Tudi to sem vedel, da bo padalo, dokler še najhujša jeza v njem ne bo polegla. »Pobalin, kaj si počel včeraj?« je rezko revsnil vame, me z desnico zgrabil za lase ob senceh, za sladke, kot se jim reče, in me vlekel zanje, da sem čutil vso moč njegove drhteče roke. Kar dvignil me je, da sem s prsti komaj lovil tla pod nogami. Najbolj ga je jezilo, ker sem bil tiho, kot da sem pogoltnil jezik. »A, spak, ne boš povedal, kaj in zakaj si to zagrešil?« je renčal in se tresel, kot da od njega terjajo odgovor. Dobro sem se zavedal, da tisto, kar sem storil v cerkvi, zares ni bilo nobeni stvari podobno, hkrati pa sem v sebi začutil odpor do njegove surovosti. Sam pri sebi sem sklenil, da ne bom črhnil. V hipu me je prevzela strahotna trmoglavost. Tudi če bi hotel povedati, tega ne bi zmogel že zaradi nekaterih drugih učencev, ki so komaj čakali, da župnik enkrat za vselej napravi konec s poredneži. Še najbolj pa me je trma dajala zaradi fanta, ki je sedel v predzadnji klopi. Župnik je sprevidel, da iz mene ne bo spravil niti besedice, in popadla ga je divja jeza. »Zemljo poljubiti!« se je zadri. Spustil sem se na vse štiri, napel zadnjico kot struno in čakal, kdaj pade po njej. Z levico me je zgrabil za gornji rob hlač z desnico pa zavihtel palico po zraku. Začelo je padati po suhi zadnjici kot vrag, da sem se pod vsakim udarcem skrivil, kot da je kdo stopil name. Sam ne vem, koliko mi jih je naložil. Sprva je še tolkel po človeško, potem pa je mož menda ponorel, s tako ihto je vihtel palico. Zbal sem se, da nikdar več ne bom sedel na zadnjo plat. Zaradi hudih udarcev je v razredu pričelo šumeti. Med otroki je nastal nemir. Zajela jih je nekakšna zaskrbljenost in usmiljenje. Ves čas ni iz mene prišel niti en glas. Ko sem slonel na vseh štirih, me je prevzela divja želja, da bi se mu kot razdražen volčjak zagrizel v nogo. Zadržal pa me je strah, da bo potem še huje. Naposled me je dvignil za hlačni rob, da sem se lovil po zraku kot dojenček. Potem me je pustil toliko niže, da sem se ujel na noge. Nekajkrat me je še kresnil po rokah in me navsezadnje le spodil v klop. Zajokal nisem več, solze so mi v curku lile po licu. Tako me je pretepel, da sem kar odskočil, ko Obramba 3 2 Radovan Timotijević I DESANT NA ALI SKOK V sem obsedel le tako, da sem se krepko uprl na obe roki. Mojemu mučitelju se je jeza počasi polegla. Čez čas se je toliko umiril, da je lahko pričel s poukom. Seveda je poprej še na dolgo in široko razložil vsemu razredu, kako grdo je in pregrešno, kar sem storil v cerkvi in ker sem v šoli pokazal tako pregrešno trmoglavost. Tako se je tisti dan šola končala. Surovo župni-kovo kaznovanje sem si za dolgo zapomnil. Nobeden od sošolcev mi zaradi tega ni rekel žal besede, še tolažili so me, ko sem se po pouku vračal domov. Predme je stopila nova skrb, kako bo z mano obračunal oče, ki sta si bila z župnikom dobra prijatelja. Nekaj dni pozneje je mati zvedela za moj greh v cerkvi in tudi tisto, kako se je župnik znesel name. Poklicala me je v kuhinjo, me prijela za ušesa in mi povedala nekaj materinskih naukov. Dobro sem se izmazal. Če ne bi župnik z mano tako obračunal, se bi prav gotovo tudi doma drugače izteklo. Minilo je že več kot teden dni. Zadnja plat se je začela celiti, da sem se vedno bolj poredko spomnil tistih vročih in hudih trenutkov. Strah, kdaj bova zaradi tega zaropotala z očetom, pa je še vedno-visel nad mano. Z materjo smo se večkrat pogovarjali, da mu te stvari najbrž še niso prišle na ušesa. No, čez nekaj časa sem sprevidel, da oče ni zvedel nič pozneje kot mati, a je bil tiho, ker je menil, da me je župnik dovolj naklestil. Nekoč kasneje je pri kosilu na pol v šali dejal, da sedijo za mizo tudi taki, ki na svečnico najbrž ne bodo več prižigali sveč. Prvič v Ljubljano »Če boš priden, bova šla enkrat v Ljubljano,« mi je gospodar večkrat obljubil. Ko je prišel tisti čas, je možakar držal besedo ... Preteklo je že precej mesecev, odkar sem pasti-ril na kmetiji, ki je bila ena največjih v vasi. Na gospodarjevo obljubo sem se spomnil le ob nedeljah in praznikih, ker je bilo samo takrat toliko prostega časa, da mi je prišlo to na misel. Vas je od mesta oddaljena le kakšnih šest kilometrov in še ob glavni cesti leži, potem ni nič čudnega, da sem o lepem mestu slišal že veliko čudnega in zanimivega. Kadarkoli je stekla beseda o gospodarjevi obljubi, je vedno malo živčno dejal, da bi bilo to zelo preprosto, če bi znal voziti kolo. Potem bi jo kar kakšno nedeljo mahnila in bi lahko spotoma šla v mestu še k maši. Zame je bila takrat največja skrb, kako bi se navadil voziti s kolesom. Ne še toliko, kako obvladati zamotano spretnost vožnje, temveč kje priti do kolesa. Bilo je sploh brezupno misliti na to, da bo kdo pastirju posodil drago kolo za učenje. Kaj naj mu pa bo? V hlevu naj bo pri kravah, ne pa na kolesu! Kolo je bilo v tisih časih redka in tudi draga stvar. Dobro sem vedel, da ga ne bom dobil od .nikogar in da se bom moral znajti sam. Na piko sem vzel gospodarjevo kolo. Za to mojo odločitev ni smel pri hiši niti pri sosedovih vedeti nihče, zakaj potem bi bil ogenj v strehi in — adijo Ljubljana. Kot maček na miši sem pazil, kdaj so jo ob nedeljah potegnili vsi ven, da sem doma ostal sam. Nič hudega, če je kdo od poslov ostal doma, samo da sta šla od hiše gospodar in gospodinja z otroki. Posli smo skoraj vedno držali skupaj kot bratje. Bilo je poletno popoldne. Z obema deklama smo ležali v senci pod veliko hruško v sadovnjaku zraven ceste. Kako žalostno sem pogledoval kolesarje, ki so neslišno švigali mimo nas po prašni cesti! Vse misli so mi obstale na tistih dveh kolesih, ki se tako čudežno vrtita. Dekli Rezi sem zaupal svojo največjo željo tistih dni. Bila je debelu-šasto dekle, staro kakšnih devetnajst let. V poletnih nedeljskih dnevih je najraje ležala in počivala v senci košatih dreves. Vsi smo vedeli, da si na tem svetu ne želi drugega, kakor da se vsaj enkrat na teden pošteno spočije. Zanesel sem se, da ona tega ne bo nesla ne gospodinji, še manj pa gospodarju na nos. »Kaj pa, če se kje prekucneš in polomiš kolo? Kaj bo pa potem?« je zaskrbljeno spregovorila, kakor da se mi je to že zgodilo. »Beži, beži, Reza, kaj te skrbi! Saj bom previden in bom vozil počasi,« sem jo potolažil. Po njenih besedah sem sprevidel, da zastran tega, če vzamem gospodarjevo kolo, nima nič proti. To me je ohrabrilo in zato sem ji na moč moško zatrdil, naj si zaradi prekucevanja ne dela nepotrebnih skrbi. DRVAR PRAZNO Obramba je, da so padalci zaplenili novo maršalsko apl uniformo in Titov osebni avto, toda do njegovega bivališča se niso mogli prebiti. To je votlina ...« »Kako je mogoče, da se jim ni uspelo prebiti?« je Keitel dvignil glas. »Titova osebna garda Rendulic. Nemci so namreč Spremljevalni bataljon imenovali Titova osebna garda. »Kam pa se je Tito umaknil?« je vprašal feldmaršal. Rendulic ni vedel, kaj nai odgovori. Keitel je tudi bil jezen, ker posebne enote, ki so sodelovale s padalci, tega niso uspele zvedeti. Nazadnje ie Rendulic izustil: »Po nekaterih podatkih, ki so dokaj zanesljivi, kaže, da ga ni bilo v Drvarju. Toda smo na sledi Vrhovnega štaba in prepričan sem, da bomo to kmalu zvedeli. Moje poveljstvo se strinia, da nadaljujemo operacijo .konjev skok še teden dni,« je dejal Rendulic. »Kako pa je kaj s padalci?« je na kratko vprašal Keitel. »Kako naj vam odgovorim? Po vsem tem, kar jih je tam čakalo, oi dejal, da so še kar v KEITEL SI NE UPA PRED HITLERJA Polkovnik Willam je na čelu svojega polka prispel v Drvar 26. maja ob petih popoldne. Ob pol sedmih pa je Rendulic prejel prvo radijsko brzojavko o usodi padalskega bataljona. Čeprav je bila kratka in jedrnata, je iz nje marsikaj razbral. Sedaj mu je bilo že laže izdelati obračun »konjevega skoka«. V poznih večernih urah je general Rendulic prek posebne telefonske zveze poklical nemško Vrhovno poveljstvo v Berghofu. Takoj je dobil k telefonu generala VValterja Werlimonta, ki mu je general Rendulic v pričakovanju prihoda feldmaršala Keitla povedal, kar je vedel. Takoj zatem je slušalko prevzel Keitel, ki ga je zanimalo, kaj mu Rendulic lahko pove o glavnem cilju »konjevega skoka« j*i »No, Rendulic, povejte mi, kaj se je zgodilo in o kakšni pomembni zadevi mi lahko poročate9« ga je vprašal Keitel, nato pa dodal: »Najprej mi povejte, kaj je s Titom, kajti firer misli samo še nanj.« . »Padalski bataljon smo danes zjutraj, gospod feldmaršal, deblokirali in sporočeno mi Črtomir Zoreč POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN L: t (52. zapis) K prejšnjemu zapisu moram dostaviti ugotovitev, da ne župnišče na Ježici, niti gostilna »Ruski car« v Mali vasi nista spremenili svojega vnanjega videza. Le nove (lepe, kro-parsko kovane) okenske mreže ima župnišče pa nekoliko predelan kovi-nast pristrešek nad vhodnimi vrati, ki nosijo novo ljubljansko numeracijo - Kališnikov trg 3. Še manjše so vnanje spremembe na gostilniški hiši, le vhodna vrata v lokal, so zdaj od strani. Stan portal pa je ohranjen, skupno z obema vzidanima ploščama, ki pa sta nameščeni previsoko, da bi bile črke napisa čitljive. - Nova tabla pove, da je tu okrepčevalnica Ruski car, Ljubljana, Titova cesta 261; lastnica ji je Lenka Cunder. Bolj pa je spremenila svojo zunanjo podobo gostilna pri Kovaču na Tomačevem (zdaj Ljubljana, Pot k Savi 9 - lastnica Marija Babnik). Prejšnja skromna pritlična hišica je zdaj lepa, nanovo pozidana nadstropna stavba z velikimi restavracijskimi prostori in obrežnim senčnim vrtom. . Seveda je v sedanji gostilni pri Kovaču še vedno živa tradicija o Prešernovem pesniškem stiku s krč-m ar jem Rotarjem in njegovo družino. To potrjuje tudi povečava faksi-miliranega besedila trioleta »Rotar-j ovim a dekletama« v okviru pod steklom, obešenem na častnem mestu v glavni gostilniški sobi. Pesnitvi je dodana tudi Bizovičarjeva ilustracija krčmarjevih deklet, ki ju je Prešeren menda rad gledal... ČOPOVA SMRT V SAVI esrečno leto 1835 je bilo za Prešerna kar večkrat nesrečno: v tem letu se je Julija Primčeva zaročila s Scheuchenstue-lom in sanj o njej je bilo s tem konec; v taistem letu je umrl pesnikov stari stric in dobrotnik Jožef Prešeren; na Dunaju so leta 1835 zavrnili že drugo njegovo prošnjo za dodelitev samostojne advokature. In končni, najhujši udarec, ki je v tem nesrečnem letu zadel pesnika je bila Čopova smrt. Dne 6. julija 1835 je v Savi pri Tomačevem utonil njegov ožji rojak, prijatelj in mentor Matija Čop. Kako spoštoval in cenil je Prešeren svojega dragega prijatelja Čopa, je najbolj razvidno iz grobnega napisa: Jezike vse Evrope je učene govoril, ki v tem tirtem grobu spi; umetnosti le ljubil je, zgubljene mu ble so ure, ko njim služil ni; mladenčam v Reki, v Lvovu in v Ljubljani, N neutruden učenik, je um vedru a ko bi daljši časi bli mu dam, svoj narod s pismi bi raz svetal % Pero zastavi komaj — stare Sž«r buditi rod — odnese val ga Scvt Se pretresljivejšo žalostinko j Prešeren zložil za desetletnico sfr jateljeve smrti »V spomin MašjF Čopa«. Na koncu daljše pesss* vzklikne pesnik: Naj se učenost in ime, b* tvoja, rojak, ne pozabi, dob* tebi drago v Krajni sloves«« živi! ŠESTI JULIJ 1835 Prešeren je tega dne po fce zvečer, ko so zapirali pisan-1 že bil v svojem stanovski Tedaj je prišel v Kašteli i spremstvu Cop, da pridobi pesa* * za kopanje v Savi. Ker je imel P* I šeren neki opravek, ni t prijateljevi želji ustreči. 06ci| »Kadar pridem, nimaš časa«, se zadnje prijateljeve besede, ki Tih"! Prešeren še slišal. Vse, kar se je zgodilo v naskdsM dveh urah, je povedal K as teb: »i sniku še tisti večer. Čop in Kastelic sta šla mimo > f tarjeve gostilne ter dospela oko£*l osmih do Save med Tomačevic *i Stožicami. Valovom sta se pnp8$f la istočasno, toda Kastelic se *§ kmalu vrnil na prod, medtem kc * Čop ostal še v vodi. Kar necadcf je Kastelic zaslišal stok in opaši.'! se Čo p potaplja. Pomolil mu * ^ drog, ki ga pa Cop ni dosegel. K« lic je hitel v Tomačevo po kmete. •§ j so potegnili Čopa iz vode ter gi*ft nesli pod drevo pri Rctir^B gostilni, kjer se je slučajno nsr*«] vojaški zdravnik dlje časa trudil1! bi utopljenca oživil. — Prav t^l bili brezuspešni poskusi, oživiti Cl"l v ljubljanski bolnišnici, kamor sc lB pripeljali ob poldevetih zvečer Uradni zdravnik je iziavil, da je utonil, ker ga je med kopanjem > «1 di zadela kap. Prešerna je dohitela črna vest šele med osmo in deveto zvečer je ležal Čop že v ljubljanski bofcrl niči. Pesnik »ves obupan, prvi nutek prestrašne novice noče «n jeti, potem teče v bolnišnico in ki tukaj mrtvega prijatelja res n**5* poljublja mu lice, joče kakor ocfl ter se ne da utešiti.« Pesnikova sestra Katra ie po£*» rekla: »To je dobro, da Fran o; R imel časa in ni šel s Čopom. Za bi bil v vodo skočil m bi bil skočil. Imel ga je strašno rad F*B vati nista znala ne dohtar ne Utonila bi bila oba.« Na Kasta**! pa se je jezila: »Premalo je pocnJ^fi Copu. Kmečki fantje bi ga KC-jj rešili, če bi jih brž poklical.« ■ | Mrtvi Matija Cop (6. julij 1835). & bramba dbramba »Brž ko bo ,konjev skok' končan. lica odstavite. To je najmilejši ukrep, fc lahko storim glede na njegov neuspeh,« s?» prve Hitlerjeve besede. »Pošljite ga na Odstavite pa tudi generala Leyserja.« »Kaj pa naj storimo z uniformo?« g« vprašal Keitel. »Uniforma in avtomobil sta nas in nato vprašal: »Ali ste videli, kam * umaknil vrhovni štab?« »Nad votlino smo videli neke ljudi ie *; komandant je z raketo obvestd letalstvo đ» tam nekaj sumi ivega. Letala so še m*. napadala vso okolico in zanesljivoje bik! cej ljudi mrtvih, sa je bilo bombar* močno,« je pripovedoval Martelli. torek, 21 septembra 1982 KRONIKA Iz hiš izginjala zlatnina 9. STRAN GLAS lenjene in prazne hiše so bile vabilo dvema mladima Roda sta pobrskali za zlatnino — Večina škode je pp-tudi nabožni kip in slika, toda kazen za ta dejanja Bo prebiti za zapahi Po tridnevni sodni obravnavi je P^jšnji petek veliki senat Temeljnega sodišča Kranj, enota v Radovljici ?*rekel sodbo skupini Romov, ki je •^tos spomladi zagrešila več tatvin Sloveniji. Najvišje kazni so za tatvin prejeli: Robert Raj-^»rd, star 24 let iz Most, je bil obso-na tri leta zapora, 22-letni Janez , _,hard iz Lancovega na eno leto in mesecev zapora, 22-letna Ela Ri-^ d iz Celja na 3 leta in pol ter ' Rajhard, stara 28 let, iz Lan-na eno leto in pol zapora. , Marca letos so se vsi štirje odpeli na Ravne na Koroškem, na Tol-vrh, kjer je Ela Richard poznala f^pelico z lesenimi kipi, starimi oko-r let. Okoli 80 centimetrov visok ^P Marije z Jezusom je bil vreden oceni strokovnjaka okoli 30000 vendar pa so ga Danijelu Bobici i Jesenic prodali za 7.000 din. To ni bila edina kupčija, ki so jo penili. Le mesec dni kasneje je Ro-Rajhard sam vzel iz cerkve na ~>oroški Beli sliko Marije z rožnim ^acem, staro okoli 200 let. Iztrgal ^ je iz okvira in prav tako prodal JJ^oiču za 3500 din. Slika, ki ima ^Jeg umetniške tudi svojo kulturno vrednost, je* bila po oceni strokovnjaka vredna okoli 150.000 din, zbiralec pa jo je dobil za zelo majhne denarje. Izkupiček od tako prodanih vrednosti so med seboj delili. Pi-av tako so skupaj zagrešili po Sloveniji več tatvin zlatnine. Vozili so se zdaj z Robertovim, zdaj z Janezovim avtomobilom in se ustavljali v jazličnih krajih. Sredi aprila so bili na Primorskem, v Mostu na Soči. Dekleti, Ela in Slavica, sta hodili po hišah in prodajali križe, za katere sta govorili, da so z Brezij. Ce kje ni bilo nikogar doma, vrata pa odklenjena, sta vstopili in pobrskali na mestih, kjer ljudje ponavadi hranijo zlatnino — v omarah v spalnici. Tako sta v vasi Modrej v dveh odklenjenih hišah dekleti vzeli zlato verižico z obeskom, in v drugi prstan, srebrno broško in obesek, spet nekje drugje pa zlato zapestnico. Ker niso imeli denarja za plačilo hotela, so del te zlatnine v Mostu na Soči hoteli vnovčiti, a kupca ni bilo. Ko pa so slučajno srečah Džino Rajhard v Novi Gorici, jim je zlatnino, vredno več kot 14.000 din, odkupila za 2300 din. Končni govori obtožbe in obrambe Kranj — Včeraj se je pred Temeljnim sodiščem v Kranju nadaljevala sodna obravnava proti Metodu Trobcu s končnimi govori tožilca in zagovornika. Obramba je zahtevala še dodatno zaslišanje treh prič, vendar pa je senat zahtevo zavrnil ih dokazani posto- ^ Temeljni javni tožilec je za obtoženega Metoda Trobca zahteval. da ga sodišče spozna zakrivega in obsodi na najstrožjo kazen. Poudaril je da gre za primer, ki v sodni praksi izstopa po okrutnosti glede načina, kako so končale žrtve. Obtoženi pa je sledove sam skušal zabrisati s tem, da je trupla pokuril v peci Ko se je dejanje odkrilo, je svoje izjave večkrat spreminjal. Tožilec dvomi v i, da bi se obtoženemu kar petkrat pripetil prečen siUCaj ^ na njegovem domu ženska, ki jo je tja povabilumrlazaradidru gm vzrokov. Trobec je po mnenju tožilca mor.db povečal spolne užitke. Ta dejanja pa naj bi storil Okoristil se je tudi z oblačili in drugimi predmeti svojih žrtev kar so kasneie našli v zbirki predmetov v njegovi hisi na Sp. BelL Vse ^ pa je počenjal takrat, ko ni imel nobene materialne stiske. Izgu-CmhMa katero se sklicuje po priznanju v preiskavi je samo so v zvezi z obtožbo pa je v svojem faklfuLem Javiru izpostavil, Trobcev J«^ m v nasprotju s sodnimi izvedenci psihiatri da Irooec je ousevno manj Snda je duševno bolan, le da bolezni ni mogoče odkriti in d i grev resnici pri njem za epilepsijo. Te bolezni Pa pri obtoze- "^otamba^atrjuje, da ni nobenih objektivnih dokazov da so ženske naTrobčevem domu umrle nasilne smrti, pac pa iz drugih urokov Da £h smrti obtoženi ni prijavil nikamor, je po mnenju obrambi pridati njegovemu strahu pred zaporom in bolnišnico m spominjanju na elektrošok, katerega naj bi se bal. Po mnenju zagovornika tudi druga sodna obravnava m pn--^sla novm dokazov, ki bi pomagali zanesljivo identificirat! Urško Brećko in Vido Markovčič. Obramba včeraj m zaključila izvajanja, zato se obravnava danes nadaljuje. .__y leči petelin požiral tTprav« loženje žfla va za notranje zadeve iz je koncem tedna znova nekaj požarov, ki so _ velikansko gmotno Škodo, nj je pustošil v delovni orga-Dom oprema v Železnikih, i je oddelek v tržiški Bombažni ^Viilnici in tkalnici, izbruhnil pa je >dstrehi stanovanjske hiše Skupna škoda znaša prek v ,—t dinarjev. N.J: Kazlog požara, ki je izbruhnit v opremi v Železnikih, je bilo ^Svjenje instalacije vodov za zrak v ^^toru, ki je bil nasičen s prahom V laki Pri iskrenju, ki ga ie tCVzTočalo varjenje, je prišlo do ki je uničil napeljavo, prek končnih izdelkov škatlic za C^i od vročine so popokala stekla C oknih, deloma je bil uničen omet V stenah in stropu. Gmotna škoda 200.000 dinarjev. Požar so ^tii lokalizirati šele po prihodu LTV- • *• - • V soboto, 18. septembra, kako uro po polnoči, je v celici klimatskih naprav v BPT v Tržiču, v tkalnici, nastal požar zaradi pregretja in kratkega stika v zaganjaču ventilatorja. Požar, ki je povzročil za 200.000 dinarjev škode, so omejili delavci sami s pomočjo dežurnega gasilca. Škoda pa bo verjetno še večja, saj obstaja nevarnost izpada proizvodnje v tkalnici, kjer so popolnoma dotrajale klimatske nanrave • V nedeljo pa je požar zajel ostrešje drvarnice v Bitnjah. Lastnik Anton Dolenc je dopoldne kuhal žganje. Zaradi slabega dimnika, nameščenega v bližini lesene konstrukcije, se je slednja vnela in požar je hitro zajel vse ostrešje. Poleg ostrešja je pogorelo tudi pohištvo, posteljnina in zaloga živil, ki iih je lastnik shranil na podstreho drvarnice, dokler gradi stanovanjsko hišo. Škodo so ocenili na 800.000 dinarjev, požar pa pogasili prostovoljni in poklicni gasilci iz Kranja. Snedičev memorial gasilcem Save - V spomm na krajana ,n dolgo-'^tneaa gasilskega delavca Alojza Snedica starejšega prirejajo Kokn-čaniVJko leto na tretjo nedeljo V septembru na športnem ignscu v fiobovku memorialno tekmovanje. Letos je od prijavljenih 15 desetin na,tovilo osem ekip - gasile, Planike, Sare Pnniskoiega Kokrice, Šenčurja, Srednje vasi, Mavčič in gostje, pobrateno gasilsko društvo Manevri Jelšah. V mokri gasilski vaji m r stafetnem teku na 350me-trcn % Živeč znanja in spretnosti pokazala gasilska desetina Save Kranj, drugi so bili gasila s IMmskovegatn tretji domačim. Po tekmovanju so si zbrani gasilci in krajam lahko ogledal, vajo gašenja s (itterno Creina. - Foto: C. Zaplat m k Vsi so priznali tudi tatvine zlatnine v drugih krajih. Sredi aprila so bili v Motniku pri Kamniku, kjer sta Ela in Slavica v odklenjeni hiši pobrali zlatega nakita v vrednosti 39.000 din, in to prstane, verižice, obeske, medtem ko sta moška čakala v bližini v avtomobilu. Na podoben način so zagrešili tatvine tudi v Loki pri Zidanem mostu, kjer sta dekleti prav tako zlahka v odklenjeni hiši prišli do zlatnine vredne 5400 din. Ela Richard, ki že prestaja kazen zaradi podobnih kaznivih dejanj, pa je sama v Begunjah odnesla iz spalnice v neki hiši zlatnine za več kot 32.000 din. Zlatnino je prinesla na stanovanje Janeza Rajharda. Ta jo je skupaj z Robertom spravil v nogavico in skril v star neuporaben kombi v bližini hiše, kasneje pa je, ker ni zaupal Robertu, zlatnino brez njegove vednosti potopil v bližnji ribnik. Ko so kriminalisti odkrili, da je Ela Richard vzela zlatnino v Begunjah, so skupaj z njo prišli na dom Janeza Rajharda, kjer mu je Ela rekla v romskem jeziku naj pokaže zlatnino vzeto v Begunjah. Vendar pa je Janez Rajhard iz kupa zlatnine potegnil »napačne« kose, ki niso spadali v opis oškodovancev iz Begunj, pač pa so izvirali iz drugih tatvin. Tako se je klopčič razmotal še za druge tatvine, vsaj za tiste, za katere so oškodovanci izginotje prijavili postaji milice. Ob teh kaznivih dejanjih, ki so jih zagrešli mladi Romi, seveda v radovljiški občini niso skrivali osuplosti, saj je doslej veljalo, da so se pripadniki romske narodnosti, ki jih je v tej občini veliko, dokaj dobro vklopili, čeprav so seveda ohranili svoje značilne navade, odnos do dela in življenja. Tudi nobeden od vseh štirih obsojenih ni zaposlen, žive v dokaj slabih socialnih in materialnih pogojih. Te okoliščine je sicer sodišče tudi upoštevalo pri odmeri enotne kazni za vsa dejanja ter tudi to, da so še mladi in da doslej niso prišli navzkriž z zakoni, upoštevalo Ea je tudi, da je večina predmetov ila vrnjena oškodovancem, tako zlatnina kot tudi slika in kip. Ni pa seveda moglo sodišče mimo tega, da so jemali na prebrisan način, da so potovali po Sloveniji prav s tem namenom, da kje kaj vrednejšega vza- mejo. Priložnosti se kot kaže kar same ponujajo ob odklenjenih hišah, razen tega pa je tudi zbiralcev starin vedno dovolj in tudi takih, ki kupijo očitno ukradeno blago. Sodišče je tudi kupcu Bobiču izreklo kazen 5 mesecev zapora ter Džini Rajhard mesec dni zapora. Sodba še ni pravnomočna. L. M. NESREČE SKOZI RDEČO LUČ Kranj — Voznik kolesa z motorjem, 30-letni Blagoj Minov iz Kranja, je minuli četrtek v sema-foriziranem križišču pred Delavskim mostom v Kranju povzročil prometno nesrečo. Pripeljal ie z mostu in se usmeril proti SkoQi Loki. V križišču je gorela rdeča luč, kar pa motoristu očitno ni bilo mar, saj je kljub vsemu zapeljal v križišče. Tam je trčil v osebni avto, ki ga je iz škofjeloške smeri pripeljal Stanislav Tvvrdi, star 29 let z Jesenic, ki je z odprte smeri nameraval zaviti levo proti Kranju. Motorist je bil v trčenju hudo ranjen. OTROK STEKEL NA CESTO Bled — V soboto, 18. septembra, ie voznik osebnega avtomobila 24-letni Uroš Gunčar z Mlake na Bledu povozil 6-letno Anelo Ajkič. Deklica je nenadoma stekla čez cesto na mestu, ki ni označeno. Kljub umikanju je Gunčar otroka oplazil, tako da je deklica padla in se huje poškodovala. D. 2. Počitnice na tuj račun Skoraj štiri mesece počitnic je zahodnonemška družina živela na račun solidarnosti in dobrosrčnosti naših ljudi — Kar dvakrat naj bi jim ukradli dokumente in druge stvari, kar so kasneje pri njih našli Na poseben način si je zahodnonemška petčlanska družina omislila skoraj štiri mesece dolge počitnice pri nas." Očitno so že prvega dne, ko so v začetku aprila letos prispeli iz Italije na področje Nove gorice, vedeli, na katero struno bo treba brenkati, da ne bi turistično potepanje ob jadranski obali in kasneje tudi po notranjosti preveč obremenilo lastni družinski proračun. No, vsake pesmi je enkrat konec. Za zahodnonemškega državljana se je pesem izpela konec julija letos v Ožboltu, ko so miličniki pri njem našli vozniško dovoljenje, čeprav je skupaj z družinskim potnim listom že dvakrat prijavil, da mu je bilo ukradeno. Prvikrat je prijavil tatvino v Poreču, štiri dni zatem, ko je prestopil italijansko jugoslovansko mejo. Zmikavt naj bi iz njegovega petnajst let starega forda odnesel ženino torbico z dokumenti, 800 markami in 15.000 din, avtoradio in dva kovčka z osebno garderobo. Skratka ostali so goli in bosi, brez denarja, takšna je bila zgodba Alfreda Bo.vna, 51-letnega upokojenca, na postaji milice v Poreču. Okradeni družini s tremi otroki so izdali potrdilo, da so brez dokumentov, nato pa so namesto v Zagreb na zahodnonemški konzulat, kjer bi lahko uredili zaradi sredstev preživljanja in dokumentov, nemški turisti krenili ob jadranski obali, saj zato so končno tudi prišli. Kako dobiti denar, jih ni posebno skrbelo. Potrkali so na vrata župnišč in profili za denar in obleko ter pri tem kazali potrdilo, da so bili okradeni. Tako v župniščih ali tudi po vaseh so bili ljudje dobrega s»rca in so družini radi dali. da niso stradali. Seveda niso dobesedno prosjačili, pač pa so si denar le »sposojali«, samo da so pri tem navedli svoj naslov v Zah. Nemčiji, na katerem pa že dolgo časa ne stanujejo več. Da bi bil vtis pri župnikih večji, je oče Boyn po cerkvah nabiral podobice in drugo katoliško literaturo ter se tako kazal kot goreč katoličan. Po dobrih treh mesecih pa je postalo potrdilo oddelka za notranje zadeve občine Poreč že tako zgubljeno in poškodovano, papir je cvetel na vseh koncih, da je postalo Boyna sram kazati tak papir. Zato je mimogrede, ko se je družina mudila na Bledu, stopil na oddelek milice Bled in prijavil spet tatvino, seveda lažno kot že prvikrat v Poreču: zmanjkal naj bi jim družinski potni list in vozniško dovoljenje. Na oddelku za notranje zadeve radovljiške občine je dobil potrdilo, zahteval pa je tudi denarno pomoč, vendar pa so ga s potrdilom, da je okra-den, napotili na zahodnonemški konzulat. Tja seveda prebrisani turisti niso šli, pač pa so še naprej preizkušali dobroto po slovenskih krajih od Ajdovščine do Brežic, šli so do Zrenjanina in si tako kot že vse mesece doslej sposojali denar, največkrat v župniščih. V Ožboltu, kjer si je Boyn sposodil od župnika 8000 din, pustil je seveda naslov, na katerem ga ni več, pa se je takšno življenje na tuj račun zaključilo. Dokumente, za katere je namreč kar dvakrat prijavil, da so mu jih ukradli, so našli pri njem, med pi-vo in drugo »tatvino« pa tudi ni bil na konzulatu, da bi si preskrbel nove. Z ovadbo zaradi dveh lažnih prijav tatvine se je zastonjkarstvo za sedaj končalo, do razpleta na sodišču pa bo Boyn, ki je zdaj v priporu, še razmišljal, če se je splačalo zlorabljati gostoljubnost in dobrosrčnost naših ljudi. L. M. Gasilski oddelek civilne zaščite LIP Bled med vajo z motorno brizgal-no. - Foto: C. Z. Akcija NNNP v radovljiški občini Dobra pripravljenost Bohinjska Bistrica — Blizu šeststo gasilcev, obveznikov civilne zaščite je v nedeljo dopoldan na nogometnem igrišču v Bohinjski Bistrici preskusilo svoje gasilsko znanje in spretnosti. V suhi vaji z motorno brizgalko je med osmimi ekipami največ točk zbrala prva gasilska desetina iz krajevne skupnosti Begunje. Mnogo številčnejša je bila udeležba v vaji s hidrantom, saj je tekmovanje končalo 47 gasilskih oddel- kov. Med ženskami so najboljšo pripravljenost pokazale gasilke Hotelsko turističnega podjetja Bled, ki so zbrale 710 točk. Med mešanimi ekipami je zmagal gasilski oddelek Golf notela na Bledu z osvojenimi 921 točkami, medtem ko je v skupini moških oddelkov z zbranimi 913 točkami prvo mesto pripadlo ekipi iz krajevne skupnosti Brezje. Vse zma- govite desetine so prejele pokal, skupaj z drugouvrščenimi ekipami pa bodo zastopale radovljiško občino na republiškem tekmovanju. Preskus usposobljenosti je pripravil občinski štab za civilno zaščito, pokroviteljstvo nad množično akcijo pa so prevzele družbenopolitične organizacije, izvršni svet in skupščina občine Radovljica ter svet za ljudsko obrambo, varnost in dru žbeno samozaščito. Bolj kot tekmovalni dosežki sta na nedeljskem srečanju gasilcev — obveznikov civilne zaščite izstopali množična udeležba in opazen napredek v usposobljenosti oddelkov. Pripravljenost pa si podaja roko z nenehnim razvojem opreme in sredstev, potrebne za posredovanje v požaru in pri drugih nezgodah. V radovljiški občini se akcija NNNP ni končala z nedeljskim preverjanjem znanja, nadaljuje se z vsakodnevno dejavnostjo na delovnem mestu in v krajevni skupnosti. C. Z. G LAS 10. STRAN OBVESTILA OGLASI OBJAVE TOREK/21. SEPTEMBRA celjski sefem xv-mednarodni obrtni sejem celje-golovec 17. do 26. septembra 196: S svojimi izdelki sodeluje prek 3800 razstavljavcev. Priložnost za dogovore o sodelovanju, ugoden nakup' V okviru sejma bodo tudi strokovna posvetovanja. komercialni dnevi obrtnih zadrug, demonstracija strojne opreme, modne revije in revije pričesk ter športna tekmovanja obrtnikov. TOZD ZARJA JESENICE je pripravila ugoden nakup z devizami za proizvode gorenje z dodatnim tovarniškim popustom. V trgovini ODOMOPREMAO Titova 1 na Jesenicah lahko izberete: • pralni stroj # črno beli televizor # barvni televizor • hladilnik # dvovratni hladilnik • zamrzovalno skrinjo # zamrzovalno omaro # štedilnik • vgradni štedilnik • vgradni hladilnik • male gospodinjske aparate # kuhinje Informacije: Domoprema, Titova 1, Jesenice, tel. (064) 82-285. Zaupajte kvaliteti kupujte v gorenje, ZARJI. ALPETOUR ŠKOFJA LOKA objavlja na podlagi sklepov komisij za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge v DO CREINA DS Skupnih služb Kranj 1. čistilke — servirke 2. čistilke prostorov 3. čistilca delavnic 4. skladiščnega delavca 5. odpremnika — traktorista Zahtevani pogoji: pod 1. - 4.: * — NK delavec in 1 leto delovnih izkušenj, — poskusno delo 1 mesec pod 5. — NK delavec in 1 leto delovnih izkušenj ter vozniško dovoljenje za vožnjo traktorja, — poskusno delo 1 mesec TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije Kranj 1. strugar j a Zahtevani pogoji: — poklicna šola kovinarske stroke in 3 mesece delovnih izkušenj — poskusno delo 3 mesece TOZD Servis osebnih vozil in mehanizacije Kranj 1. kovinostrugarja v Cerkljah Zahtevani pogoji: — poklicna kovinarska šola in 2 leti delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok, poskusno delo 2 meseca 2. čistilca prostorov in pralca sestavnih delov v Cerkljah Zahtevani pogoji: — NK delavec, poskusno delo 1 mesec, 3. avtokleparja — 2 delavca Zahtevani pogoji: — poklicna kovinarska šola in 2 leti delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok, poskusno delo 2 meseca 4. čistilca vozil Zahtevani pogoji: — poskusno delo 1 mesec, — NK delavec Za vsa dela se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška 5. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 60 dneh po izteku prijavnega roka. '\—ALPETOUR ŠPORT HOTEL POKLJUKA VAS VABI NA DNEVE ISTRSKE Kuhinje od 24.9. do 2.10.1982 - KUHARSKE POSEBNOSTI ISTRE - IZBRANA VINA - NARODNA GLASBA - PRESENEČENJA DNEVA - NAGRADE Rezervacije miz po tel. 064-77-027 % SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA n.sol.o. Delavski svet TOZD Elektrarna Moste ponovno objavlja prosta dela in naloge - OBRATOVNEGA KLJUČAVNIČARJA II - STROJNIKA ZAMENJEVALCA Pogoji: - KV delavec kovinarske smeri in 3 leta delovnih izkušenj, - predhodni preizkus strokovnih in delovnih zmožnosti, - ustrezna psihofizična sposobnost delavca, - izmensko delo. Nastop dela je možen takoj. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Stanovanja ni. Pismene prijave z dokazilom o izpolnjevanju pogojev, kandidati vložijo v roku 15 dni po objavi na naslov: Savske elektrarne Ljubljana, TOZD Elektrarna Moste - Žirovnica, delavski svet. Kandidat bo izbran v 30 dneh po izteku prijavnega roka. GORENJSKA PREDILNICA Škofja Loka Kidričeva 75, n.sol.o. razpisuje prosta dela in naloge VZDRŽEVALCA V TOZD PREDILNICA (2 delavca) Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — poklicna kovinarska šola za strojne ključavničarje, ali druga ustrezna smer in 1 leto delovnih izkušenj, — poskusno delo je 3 mesece. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Gorenjska predilnica Škofja Loka, Kidričeva 75, kadrovska služba. Prijavljene kandidate bomo obvestili v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. KOMPAS |VJ5 JUGOSLAVIJA Delavski svet TOZD Kompas Hotel Bled razpisuje dela in naloge POMOČNIKA DIREKTORJA za štiriletno mandatno dobo Poleg splošnih, mora kandidat izpolnjevati še nasledi —°*višfa ali srednja izobrazba gostinsko-turistične ah ekonom* - tri leta ustreznih delovnih izkušenj, - aktivno znanje enega in pasivno znanje enega tujega - moralnopolitična neoporečnost Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dolazili o izpotaf vanju pogojev na naslov: Kompas Hotel Bled, Cank^ va 2, v 15 dneh razpisni komisiji. Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge VODJE KUHINJE višfa ali srednja izobrazba - kuhar, - izpit za VKV - izpit iz higienskega minimuma, _ 2 leti ustreznih delovnih izkušenj NATAKARJA Pogoji: , _ gostinska šola - KV natakar, - pasivno znanje dveh tujih jezikov, tečaj iz higienskega * nimuma, . , x - 2 leti delovnih ustreznih izkušenj J| Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen > Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh* naslov: Kompas Hotel Bled, Cankarjeva 2 - komisiji za delo* razmerja. CARINARNICA LJUBLJANA Šmartinska 152 a objavlja po sklepu sveta delovne skupnosti razpis za spre.ie' I. V CARINARNICI LJUBLJANA, Šmartinska 152 a 1. diplomirane ekonomiste za opravljanje del in nalog na pregledu blaga in carini upravnem postopku 2. pripravnike z visokošolsko izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri II. V CARINSKI IZPOSTAVI KRANJ: 3. diplomiranega inženirja kemijske tehnologije 4. diplomiranega ekonomista ali diplomiranega strojnega inženirja ' za opravljanje del in nalog na pregledu blaga Kandidati morajo poleg splošnih pogojev po Odloku Zveznega iivr* ga sveta o sprejemanju delavcev na delo v carinsko službo (Ur SFRJ št. 64/74) izpolnjevati še naslednje pogoje: - da obvladajo slovenski jezik in enega izmed svetovnih jezikov. - da imajo urejeno vojaško obveznost. V postopku izbire bo preverjena nagnjenost m primernost kandži za delo v carinski službi. Poskusno delo je 3 mesece. Zaradi specifičnosti dela bodo imeli pri izboru prednost moški v sur> do 35 let. . , . Delo pod točko 1., 3. in 4. se združuje za nedoločen čas, pod 2. r* * določen čas. Za enega izmed sprejetih kandidatov v CARINSKI IZPOSTA KRANJ je na razpolagi dvosobno stanovanje v Kranju. Pismene ponudbe s kratkim opi^m dosedanjega dela spn^ Carinarnica Ljubljana, Šmartinska 152 a, do 4.10.1982. □ TIKO Tržiško podjetje industrijsko kovinske opreme Tržič Po sklepu delavskega sveta razpisuje za 4 leta prosta dela in * loge (reelekcija): 1 VODENJE TEHNIČNEGA PODROCJA 2. VODENJE KOMERCIALE Pogoji: naloge morata poleg z zakoao* Kandidata za navedena del« m namg Jnisebne pogc* določenih pogojev ^^ovna izobrazba stroge smeri in fV " ^oma^^eV delovnih izkuSenj pri enakih ali podobnih de-* in nalogah, . .. - delno znanje nemškega jezika — visoka alne ali pod 2.: nanje nemškega jezika ali višja strokovna izobrazba ekonomske, komeg i organizacijske smeri in 3 oziroma 5 let delov** izkuŠ6nj _ delno znanje nemškega jezika Kandidata morata imeti ustrezne or« - vodstvene ^ nosti in pravilen razpisnih p-g Pismene prijave .^okaali o kadJroVska služba sprejema v 15 dneh po cesta 17. ne organizacije TIKO 1 rzic, ivor . 30 dneh ^ O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščen p* čanem zbiranju prijav. torek, 21. septembra 1982 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 11. STRAN GLAS BRAZIL TROPICAL -KARNEVAL RIO - SAMBA »Predstava kot kava: • vroča • sladka!« crna v KRANJU v večnamenski dvorani Gorenjskega sejma Predprodaja vstopnic: v torek, 2OfEi\TE za dvosobno montažno hi-srez ostrešja. Telefon 064-28-422 9486 .^rodam 1000 kosov modularnega 0KA 10 x 19 x 30 in dve železobeton-MREŽI 8x5. Koželj, Pot za krajem 24, Kranj 9487 Vodarn 300 kosov BETONSKIH ADROV in 1800 kosov STREŠNE ""'E novoteks, sive z obrobo in sle-' Stane Plestenjak, Zg. Bitnje il 9488 Nam SEDEŽNO GARNITURO, *VČ in dva FOTELJA. Telefon & 9489 "«odno prodam raztegljiv KAVČ (za osebi) in dva FOTELJA ter črnobel REVIZOR. Informacije po tel. 102. oziroma na domu v dopoldan-^času 9490 trajnožarečo PEČ. C. na Ru- 33. Kranj 9491 lam trodelno OMARO, primerno šrvuo sobo ali jedilnico. Kokalj, 164 9492 "Aiam SIPOREKS, dimenzije 7,5, Polaganje (približno 3 kub. m) Ader-Cerklje 9493 starejšo STRUŽNICO, 1,5 m - dolžine in VW MOTOR ccm. Naslov v oglasnem oddelku.^ Prodam 3 do 4 kub. m hrastovih PLOHOV. 270 kosov PEROLITA 12, 8 kosov klingibs PLOŠČ in 12 kosov iso-span zidakov. Informacije od 20. do 21. ure po tel. 22-941 9495 Ugodno prodam AVTO-RADIO. Informacije po tel. 50-260 (int. 285) od 6. do 14. ure 9496 Prodam novo 2200-litrsko CISTERNO in avto-radio na kasete. Franc Po-gačar, Senično 27, Tržič 9497 Prodam INVALIDSKI VOZIČEK to-mos z motorjem. Naslov v oglasnem oddelku. 9498 Prodam 4 kub. m smrekovih DESK in LETVE. Telefon 064-75-948 9499 Dve otroški KOLESI, za starost od 5 do 8 let. prodam. Telefon 75-934 9500 Prodam trajnožarečo PEČ EMO 5. Telefon 25-810 9501 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK (2 + 2) in električni ŠTEDILNIK. Šorli, Tončka Dežmana 2, Kranj (stanovanje št. 1) 9502 Ugodno prodam nemško PEČ kiippersbusch. Golob Kristina, Ši.škovo naselje 24, Kranj 9503 Prodam japonsko ZVOČNO KAMERO ELMO super 8 sound 600 s — 8 mm, dve novi bakreni strešni OKNI in nova dvižna GARAŽNA VRATA. Telefon 61-532 9504 Poceni prodam ŠIVALNI in PISALNI STROJ. Ogled popoldan. Angelca Pivk Cegelnica 30, Naklo pri Kranju 9505 Prodam novo OSTREŠJE (grušt — debelina 12, dolžina 8). Naslov v oglasnem oddlku. 9506 Prodam več večjih in manjših PRAŠIČEV. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 9507 Prodam barvni TELEVIZOR gorenje Tonja. C. Gorenjskega odreda 18. Kranj 9508 Prodam italijansko DIRKALNO KOLO »tabor« ter zvočnike HI-FI (4 ome, 120 W) Danilo Dolfar, C. 1. maja 67, Kranj A 9509 Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO bobrovec. Ferjan, Ribno 5, Bled 9531 Prodam 20 rabljenih še dobro ohranjenih OKEN z dvojno zaporo, zastekljena 150 x 110 za gospodarsko poslopje ali delavnico. Naslov v oglasnem od- kupim Kupim bakreno PLOČEVINO za žlebove in ohranjeno kombinirano PEČ za kopalnico. Telefon 064-21-413 9510 Kupim lesno obdelovalni STROJ de-belinko, poravnalko, širine okoli 30 cm, s cirkularjem ali brez. Meglic, Britof št. 332, Kranj, tel. 50-260 - int. 378 dopoldan 9511 Ob prerani ZAHVALA izgubi našega dragega moža in očeta milana prosena K^Bernardinim sodelavcem v Iskri in prijateljicam za izrečena sožalia loodarienevence, denarno pomoč ,n spremstvo na njegovi zadpjfnoti Zahvala velja tudi dr. Beleharju Kirurškemu oddelku .SišKofnišnfci, g. župniku za lepo opravljen pogrebm obred t, gasilcem in zvonarjem. ŽALUJOČI: žena Marija, hči Bernarda in sin Marjan Zg. Brnik, 16. septembra 1982 v ter ZAHVALA Ob smrti naše drage sestre in tete minke bergant s. !skreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, Ji darovaH cvetje ter nam izrazili soždjc Posebno se zahvalju-™bju Centra slepih v Stari Lok. za nego v zadnjih dneh g župniku za pogrebni obred m poslovilne besede ter pev- cem. VSI NJENI Stara Loka, 17. septembra 1982 vozila Prodam ZASTAVO 101 konfort, staro 10 mesecev, cena 23,5 SM, garaži rano. Gogič. Voljka Vlahovita 5, Kranj 9329 Ugodno prodam ZASTAVO, letnik 1972. Telefon 064-62-606 po 18. uri 9438 Prodam FIAT 1300, starejši letnik, registriran do julija 1983. Bistrica 12, Duplje 9439 poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj Poslovno prireditveni center GORENJSKI SEJEM KRANJ, p.o. objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. Čistilke 2. 2 UREJEVALCEV PRIREDITVENEGA PROSTORA Osebni dohodek je po pravilniku, za obojestransko sodelovanje za nedoločen čas pa se bomo odločili po dvomesečnem poskusnem delu. Interesenti naj pošljejo pismene prijave v roku 15 dni na naslov PPC Gorenjski sejem Kranj, Savski log. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po objavi. Glas v vsako gorenjsko gospodinjstvo! Osnovna šola PADLIH PRVOBORCEV ŽIRI Razpisna komisija razpisuje dela in naloge RAČUNOVODJE Pogoji: — končana srednja šola ekonomske smeri, — 5 let delovnih izkušenj. Nastop službe po dogovoru, najkasneje pa 1.12.1982. Poskusna doba 3 mesece. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na gornji naslov, za razpisno komisijo. Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, neregistrirano, celo ali za rezervne dele. Telefon 24-276 — Kran j 9518 Prodam ZASTAVO 101, po delih. Informacije v popoldanskem času po tel. 70-426 9519 Prodam NSU 1000, letnik 1970, vozen, neregistriran. Anica Ribnikar, Zvirče 49, Tižič 9520 Dele za R-8 ter FIAT 124, prodam. Zgoša 46, Begunje 9521 MERCEDES 200, letnik 1907, potreben popravila, prodam. Telefon 50-047 .9522 Prodam LADO SL 1500, letnik 1976, dobro ohranjeno. Telefon 064-74-695 9523 Prodam JAWO sport, 350 ccm, nevozno. Telefon 28-450 od 16. ure dalje 9524 Prodam ZASTAVO 101 comfort, letnik 1980. Ogled od 15. ure dalje. Franc Križaj, Reteče 16/A. Škofja Loka 9525 ZASTAVO 101, letnik 1973, registrirano do julija 1983, prodam. Stane Kol-man, Zgoša 40. Begunje 9526 Še voznega PRINZA 1200, letnik 1972, prodam. Telefon 75-232 9527 Zastavo 750, letnik 1971, ugodno prodam. Jelenčeva 33, Kranj. tel. 26-056 9528 Ugodno prodam osebni avto LADA caravan, letnik 1981. Informacije po tel 064-78-340 od 11. ure dalje ali v gostišču RIBNO PRI BLEDU 9529 Prodam TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto. Telefon 83-302 9512 RENAULT 9 vrstni red odstopim. Ponudbe pod: Devetka 9513 Prodam LADO familjare, letnik 1980. s plinsko napravo. Franjo Kutnjak. C. 1. maja 65, Kranj 9514 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1976. 53.000 km. Kličite vsak delavnik od 15. do 17. ure po tel. 23-304 9515 Prodam avto ZASTAVO 125 PZ. celega ali po delih. Žarko Mejič, Tončka Dežmana 10, Kranj. Informacije od 14. do 22. ure ' 9516 Prodam R-4, letnik 1977. Koželj, Šu-ceva 1 9517 Prodam LADO ser 1500. Lese 7, Tržič 9530 Vpisujemo v začetni, nadaljevalni in rock'n'roll. Tečaj bo vsako sredo, četrtek, petek in soboto zvečer. Ples pa bo vsak petek ob 20. uri. Informacije po tel. 21-130 od 7. do 9. ure. JANEZ BORIŠEK 9538 Opravljam. VRTANJE za centralno in dolbenje (štemanje) za elektriko in vodovod. Informacije popoldan do tel 064-24-788 g^jj TESNIM okna po sodobni metodi s kovinskim trakom. Informacije po tel 061-552-655 popoldan ' 9540 posesti TRAVNIK za čebelnjak na relaciji Naklo—Tržič kupim. Telefon 47-153 9533 Kupim manjšo, lahko starejšo HIŠO v Kranju ali okolici, do 180 SM. Pavlic, Kidričeva 26, Kranj 9534 Oddam starejšo HIŠO v bližini Kranja za 5 let, s predplačilom vsaj za dve leti. Šifra: Takoj vseljiva 9535 Iščemo prosto GARAŽO na Zlatem polju ali v bližini. Ponudbe pod: Zima "9536 zaposlitve Zaposlitev dobi KUHARICA. OD po dogovoru. Nedelje proste. Ponudbe po tel. 23-484 9470 Iščemo upokojenko za pomoč v GOSPODINJSTVU v mesecu oktobru. Ponudbe pod: Mlada družina 9537 obvestila; Cenjene stranke obveščamo, da bo GOSTILNA »PRI VIKTORJU« od 19. 9. 1982 dalje v nedeljah zaprta 9472 IZDELUJEMO vse vrste fasad in notranji omet. Lahko na žiro rrčun. Telefon 064-49-154 (Gasi Milazim) 9474 PLESNI TEČAJI IN PLES V KRANJU: Delavski dom — vhod 6 ISKRA Industrija širokopotrošnih izdelkov, Široka potrošnja n. sol. o., Škofja Loka, TOZD Tovarna gospodinjskih aparatov, Gospodinjski aparati n. sub. o. Škofja Loka, Reteče 4 Komisija za družbeni standard išče PROSTO SAMSKO SOBO za našega delavca na relaciji Reteče —G odešič-Se-nica — Dol. Tovarna bi z lastnikom stanovanja sklenila pogodbo, s katero bi urejala pravice in obveznosti. Ponudbe sprejema splošno, pravno kadrovski sektor tovarne ali na tel. 61-861 int. 13. m. tri glav TRIGLAV KONFEKCIJA p. o. Kranj, Savska cesta 34 objavlja prosta dela in naloge ŠIVANJE 2ENSKE KONFEKCIJE Prijavijo se lahko kandidati, ki imajo dokončano poklicno šolo šiviljske smeri, zaželjene so delovne izkušnje. Poskusno delo za objavljena dela in naloge je 2 meseca. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih del sprejemamo 8 dni po objavi na gornji naslov. Kandidati bodo povabljeni na informativni razgovor. O izidu izbire bodo obveščeni najkasneje v 30 dneh po veljavnosti objave. Lth Loške tovarne hladilnikov LTH ŠKOFJA LOKA kadrovska komisija objavlja naslednja prosta dela in naloge: TOZD LIVARNA: VSI VODJE razvoja livarne Pogoj: — visoka šola metalurške smeri, — 3 leta delovnih izkušenj TOZD HLADILSTVO: — VEC KVALIFICIRANIH STRUGARJEV — KVALIFICIRANEGA LIČARJA Pogoj: — poklicna šola DS Skupnih služb OE UPRAVA: — KVALIFICIRANO KUHARICO Pogoj: — poklicna šola, — 1 leto delovnih izkušenj Objavljena dela in naloge so predvidene za nedoločen čas, s poskusnim delom 3 mesecev. Pismene prijave o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: LTH Skofja Loka, Kadrovsko socialna služba. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. V soboto pa gremo Menda bo tale Glasov izlet v soboto v Kumrovec in Podčetrtek največji izlet, ki je kdaj Sel z Gorenjske. Kar okrog 180 nas bo. Upamo, da bo veselo. Nekatere zanima, kako bomo v Kumrovcu prišli z železniške postaje do Titove rojstne hiše. Dobre četrt ure bomo ta kos poti šli peš. Lep sprehod bo, ravno prav, da poravnamo kosti po vožnji. V Podčetrtku pa je le kakih pet minut hoda od železniške postaje do starega hotela toplic, kjer nas bo že čakalo vse za nik na prostem. pik-»ri TTG ob- bi ljubljajo bogato »kmečko pojedino«. Vzemite pa s seboj tudi kopalke. Morda se vam bo a le zahotelo kopanja v azenu, s termalno vodo, ki menda pozdravi prav vse ... Danes objavljamo še zadnja dva izžrebanca: Jože Ovijać, Zbiljska 5, Medvode in Franc Teran, Nasovče 17, Komenda Ob 40-letnici preboja 2. grupe odredov na Štajersko so se borci zbrali na Jezercih pod Krvavcem Leto 1942 je bilo na Gorenjskem najtežje Jezerca pod Krvavcem — Veliko nekdanjih borcev Kokrškega odreda in 2. grupe odredov se je v nedeljo, 19. septembra, zbralo pod Krvavcem, da počaste spomin padlih sotovarišev, ki so svoja mlada življenja pustili prav tu. 13. avgusta 1942 je nad Davovcem padlo 13 borcev 2. grupe odredov, padli pa so tudi 3 borci iz Krvavške čete. Do 21. avgusta 1942 pa je padlo še 6 borcev Krvavške čete in 3 iz 2. grupe odredov. Neradi se tako borci Kokrškega odreda, kot borci 2. grupe odredov spominjajo tistih avgustovskih dni leta 1942. Najtežji dnevi so bili to. Borci 2. grupe odredov, Šiškov, Simonov in Kranjčev bataljon ter štab 2. grupe odredov so se po roški ofenzivi hoteli prebiti na Štajersko in tam prižgati plamenico upora. Vendar zaradi hudega nemškega pri- vse za Obletnica požiga Gozda V spomin na požig vasice Gozd bodo krajani iz Križev, Pristave, Sebenj in Seničnega od 27. septembra do 3. oktobra slavili krajevni praznik — Številna športna srečanja — Tradicionalni zbor , . l------ i_j:— drugih občanov bo v Gozdu nekdanjih borcev, mladine m 3. oktobra ob 10. uri Križe — 7. oktobra bo minilo 38 let od tistega črnega dne, ko so okupatorji zaradi privrženosti Goj-žanov narodnoosvobodilnemu boju in revolucionarnim idejam požgali Gozd. V spomin na dogodek, ki je porodil še večjo željo, da bi pregnali sovražnika, praznujejo krajani iz Križev, Pristave, Sebenj in Seničnega krajevni praznik. Letos ga bodo praznovali od 27. septembra do 3. oktobra. Začeli bodo s športnimi srečanji, ki jih prireja delavno TVD Partizan, sklenili pa s tradicionalnim zborom nekdanjih borcev, mladine in drugih občanov v Gozdu. V ponedeljek, 27. septembra, bo ob 15. uri teniški turnir dvojic na igrišču v Sebenj ah in ob 16. uri na kegljišču Pod lipo v Pristavi tekmovanje moških ekip krajevnih skupnosti v kegljanju. Ženske bodo tekmovale naslednji dan ob 16. uri, ko bo v Pristavi tudi štart rekreacijskega kolesarjenja za trim značko. V sredo, 29. septembra, bo ob 15.30 v Senič-nem kros za pokal krajevnih skupnosti, v četrtek ob 16. uri tekmovanje ekip krajevnih skupnosti v streljanju z zračno puško v Križah, ob 17. uri pa šahovska simultanka z mojstrom Ivom Bajcem v kriški osnovni šoli. V petek, 1. oktobra, se bo ob 15.30 v šoli začelo odprto prvenstvo Križev v namiznem tenisu. Ob 16. uri bo rokometni turnir generacij na igrišču TVD Partizan v Križah, ob 18. uri pa gasilska vaja, prav tako v Križah. Slavnostna seja sveta krajevne skupnosti, na katero so povabljeni vsi krajani iz Križev, Pristave, Sebenj in Seničnega, bo v soboto, 2. oktobra, ob 18. uri v osnovni šoli. Na seji bodo pregledali delo v minulem letu, začrtali nove naloge ter podelili priznanja Osvobodilne fronte najbolj zaslužnim krajanom, pokale in priznanja pa najuspešnejšim s športnih tekmovanj. V nedeljo, 3, oktobra, se bo slav-nost začela_ob 8.30 s poletom zrna-iarjev s Križke gore. Ob 10. uri pa bo, kot že rečeno, osrednja svečanost v spomin na požig Gozda. Slavnostna govornica bo Zinka Srpčič, predsednica občinske konference SZDL TVžič. Kulturni program bodo pripravili krajani iz Križev. Ob tej priliki bodo mladinci prostovoljci slovesno stopili v enote teritorialne obrambe. V štirih krajevnih skupnostih pod Križko goro so pripravili zares pester in bogat praznični program. Razen tega pa se lahko pohvalijo tudi s pomembnim graditeljskim uspehom, ki je v zaostrenih pogojih Cspodarjenja še toliko več vreden. tos so namreč krajani Zgornjega Veterna dobili sodobnejšo cestno povezavo. Naložba je stala blizu 500.000 dinarjev; 70.000 dinarjev so krajani prispevali sami. H. Jelovčan tiska, se je Šiškov bataljon tedaj že na italijansko-nemški meji vrnil v Dolomite, Simonov in Kranjčev bataljon pa sta nadaljevala pot preko Gorenjske, pod Karavankami na Štajersko. Dogovorjeno je bilo, da Kokrški bataljon preskrbi za borce 2. grupe odredov varen prehod preko Save pod Karavanke, jim tam pripravi skladišča hrane in jih čez Karavanke prepelje na štajersko stran. A vse bi bilo možno uresničiti, če bi vmes ne prišle izdaje, celo najhujše, kar jih je tedaj sploh moglo biti: iz partizanskih vrst je ušel partizan Miha Perko in postal najhujši izdajalec. Nemcem je izdal partizanske načrte, povedal tudi skrivališče, kjer naj bi se borci 2. grupe odredov oskrbeli s hrano. Kokrški odred je konec julija 1942 poslal na Jelovico dve skupini vodičev z nalogo, da varno prepeljejo borce 2. grupe odredov čez Gorenjsko. Prav tako so vskladiščili hrano zanje. Nekje nad Jamnikom so se srečali z borci 2. grupe odredov, vendar našli so že zelo razredčene, kajti po Jelovici je ta čas divjala nemška ofenziva »Enzian«, ki je bila nadaljevanje roške ofenzive in imela nalogo uničiti vse partizanske enote. Simonov bataljon, ki je štel 115 borcev se je nedaleč od Krope pritajil in 11. avgusta prebredel Savo, Kranjčev bataljon pa se je moral skupaj z borci 1. grupe odredov prebiti iz obroča. Kranjčev bataljon se je potem ko je padal iz zasede v zasedo in ostal povsem brez hrane prebil čez Košuto na Koroško, Simonov bataljon pa se je iz Udinega boršta napotil proti Krvavcu, kjer naj bi pri lovski koči nad Davovcem dobil zvezo s Kokrškim bataljonom. Vendar so bili tudi tu že na delu »raz trgan ci«, ki so vodiče pobili oziroma ujeli. Tri dni je okrog 100 nemških policistov skritih čakalo na Simonove borce in ko so se tretji dan ti vsi premočeni, zaviti v šotorska krila vzpenjali po žlebu, so udarili po njih ... Toda kljub vsemu so se Simonovi borci prebili na Štajersko; toda od 125 borcev je na Štajersko prispelo le okrog 90 borcev. Cigarete in človekovo zdravje V kranjskem dispanzerju za pljučne bolezni in TBC že dolgo ugotavliamo, da je najmanj pri polovici naših na novo registriranih bolnikov kajenje cigaret v neposredni ali posredni zvezi z njinovim bolezenskim stanjem na pljučih, na srcu ali ožilju. Poleg letno registriranih 1000 bolnikov s ponavljajočim se akutnim vnetnim procesom v zgornjih dihalih, ki jim kajenje cigaret povzroča le večjo sprejemljivost za infekcije z virusi in bakterijami, imamo v evidenci in na zdravljenju še preko 300 težkih kroničnih bronhitičarjev. Za pljučnim rakom pa letno umre vsaj 20 naših občanov. V našem dispanzerju še nismo imeli primera raka na pljučih pri nekadilcu. Ženske sicer manj kadijo, toda vse, ki so zbolele za rakom na pljučih, so bile hude kadilke. Že dolgo je znano, da so v tobaku snovi, ki pri dolgotrajnem kajenju povzročajo nastanek bolezenskih sprememb, kot so stiskanje žil, še posebno je nevarno stiskanje srčnih žil, ki pripelje pri kadilcih šestkrat pogosteje do infarkta kot pri nekadilcih; pojavlja se zoževanje in končno začepljenje arterij v nogah, draženje, vnetje m zoževanje dihalnih poti, najhujša oblika delovanja cigaret na kadilca pa je razvoj rakastih celic v sluznici dihalnih poti. Pri kadilcih je tudi večja možnost za razvoj raka na ledvicah in mehurju. Prav tako je pri kadilcih rana na želodcu dvakrat pogostejša kot pri nekadilcih. g Okoli 10 odstotkov kadilcev sicer ne pozna nobenih kvarnih posledic kajenja. To so pač individualne razlike v odpornosti organizma, ki pa se na žalost vnaprej ne dajo ugotavljati. Vsaj 90 odstotkov kadilcev trpi za to ali drugo posledico kajenja. Precej pa je tudi nekadilcev, ki imajo težave na dihalih, ker stalno žive z včasih zelo neuvidevnimi kadilci. Res, da poleg nikotina preže na človeka še druge nevarnosti iz okolja, od vode, hrane, alkohola, mamil, onesnaženega zraka itd. Vendar pa kajenje še vedno predstavlja nevarnost prve vrste, čeprav se prav kajenje da najceneje odpravljati. Z vsemi sredstvi družinske, šolske in družbene vzgoje bi bilo treba preprečevati, da se novi kadilci ne bi pojavljali. Zasvojenim kadilcem pa je potrebna močna volja v začetku odvajanja od kajenja, z vsakim naslednjim dnem pa je lažje. Po šestih mesecih je navadno nekdanji kadilec ozdravljen niko-tinomanije, kasnejša poželenja po cigareti pa se lahko odpravijo, če samo pomislimo na možne škodljive posledice kajenja. . prim. dr. Jože Suštenč Kranj — Lep kulturni dogodek je doživel Kranj. Godba na pihala iz Železne Kaple je zaigrala nekaj priljubljenih skladb na kranjskem Titovem trgu. Ob enajstih dopoldne je bilo, ko je mesto živo in v hipu so simpatični rdeči žametni telovniki in bele bluze in srajce koroških narodnih noš dobili občudovalce. Dogodek, ki bi se lahko večkrat ponovil, kajti prav tega inanjka staremu Kranju, ugotavljamo že dolgo. Pa ni bil samo koncert. Lepo so se naši bratje z one strani Jezerskega vrha in izpod Pece domislili: mlada Moj-cej, članica orkestra, je pod pazduho nosila ploščat sodček s pipico in v kozarec točila koroškega domačega Marsikdo je bil deležen dobre močne kapljice. Malo, pa od srca, je bilo videti. Predvsem pa je bilo prisrčno in lepo. Le še pridite, prijatelji s Koroške! -Foto: D. Dolenc GLASOVA ANKETA Lep kulturni dogodek Zveza kulturnih organizacij Jesenice in Radovljica sta minulo soboto organizirali koncert Prešernovih pesmi. Na koncertu v cerkvici svetega Marka v Vrbi so sodelovali moški zbor iz Podnar-ta, iz Krope in recitatorii amaterskega gledališča Tone Cufar z Jesenic. Koncert so pripravili prvič; po odmevu med obiskovalci sodeč pa koncert nikakor ni bil zadnji. Izredno lepo je v cerkvici izzvenela Prešernova pesem in pevci so upravičeno bili deležni navdušenega pozdrava obiskovalcev, ki so prišli iz obeh občin in se po koncertu v osnovni šoli gorenjskega odreda v Žirovnici pogovorili o svojem delu in problemih. In kaj so dejali trije obiskovalci koncerta? neposredno v Prešernom nem kraju zasliši tako zborovska kot vreden vse pozornosti, si, da bi jo ohranili in vsako leto.« KSSSK Bojan Pogačnik: »Kot dijak srednje ekonomske šole na Jesenicah že šest let sodelujem tudi v amaterskem gledališču Tone Cufar na Jesenicah. Takšna pnre-ditev kot je v Vrbi je nedvomno izredno dobrodošla, saj nepozabnih Prešernovih pesmi nikoli ne moremo in ne smemo pozabiti. Lep spomin na Prešerna, tudi med letom in ne samo ob obletnicah. Zelo dobro pa je tudi, da se srečajo ku turni deiavci obeh občin in se pogovorijo o svojem delu.« Jelka Svetina: »Prireditev v cerkvi svetega Marka je bila izredno kvalitetna in je upravičeno požela vse priznanje. Mislim, da bi morala postati tradicionalna, saj je dogodek, ko se milil Ivan Tušar: »Čeprav je koncert v tem okolju, zaslu. pohvalo, kar so nedvomno" zali prav vsi obiskovalci, ki nad tem kulturnim do navdušeni. Zelo pohvalno da se v Vrbi srečujejo delavci jeseniške in občine ter pogovorilo delu. Zveza kulturnih Radovljica in Jesenice sta pripravili izjemen kulti godek, ki bi ga veljalo tudi v prihodnje.« D.! Lom in Planina pobratena V okviru krajevnega praznika Loma so v nedeljo podpisali 1 no o pobratenju med krajevnima skupnostima Lom pod čem in Planina pri Rakeku - Razvoj prodira tudi v Lom; priča asfaltna prevleka na cesti, telefonski kabel, tel * pretvornik za II. program in nekatere druge naložbe, ki bodo v kratkem sklenjene Na nedeljski slovesnosti na Jezercih pod Krvavcem, Tržič - Najbrž bi lahko na prste prešteli tiste redke Lomljane, ki v nedeljo niso ostali doma in pnso-stvovali slovesnosti v počastitev krajevnega praznika. Ta se je začela zgodaj dopoldne s sejo sveta pionirskega odreda G-34 v podružnični šoli. Pionirji so svojim gostom, med katerimi so naj topleje pozdravili spomenik padlim dneh, je govoril predsednik Domi-cilnega odbora Kokrškega odreda Miloš Rutar-Ružo, kulturni program pa so izvajali mladi iz Cerkelj. Partizansko srečanje pa se je potem nadaljevalo na Kriški planini pod Krvavcem. D. Dolenc kjer stoji lep predstavnike pokroviteljskih delov-borcem v „tistih i^i^l-h,,™ l«hkn nonosni pove- nih kolektivov, lahko ponosni pove dali, da so uresničili prav vse naloge, ki so jih zapisali v letni delovni PrTudi kasnejša proslava je imela ob letošnjem prazniku svojstven pečat. Krajevni skupnosti Lom m 1 la-nina pri Rakeku sta sklenili, da sodelovanje, doslej omejeno le na oDa Koroški Slovenci med nami pionirska odreda, razvijejo drugih področjih. Listina tenju, ki sta jo podpisala ka svetov krajevnih skup __ in Planina, je vsekakor trden i da bo sodelovanje res zaživelo oplajalo. Krajani Loma se ob svoj t niku lahko ponosno ozrejo letno prehojeno pot. Kljub nim gospodarskim porabi v krajevnih merja skromnejši znesek uspeli skleniti oziroma tere naložbe. Že konec lanskega noven cesta od Slapa do Loma asfaltno prevleko. Za druga dela, ki prav tako s sodobitev, je denarja zm bodo uresničena letos. Tudi primarni telefonski kib^.J Grahovš je bil položen že zmani je bilo videti in slišati sredi starega Kranja. Dolenc peljavo do Slaparske vasi in letos v celoti financirali sami; 'nekaj iz prispevkov skih naročnikov, nekaj iz sredstev za investicije v skupnostih. V letošnji program r Lomljani vključili tudi _ televizijskega pretvornika mrežo, za kar so morali 368.000 dinarjev iz podobnih kot za telefonski kabel. Razen tega, da imajo narja za vzdrževanje m cest če o zahtevnejših naloJ ne premišljajo, pa so Lomlj... darle upali, da »m bo Mercatf\ Preskrba zgradila trgovino. zaostrenih kreditnih pogojev i< nio do 1985. leta ne bo nič. vsem težavam pa krajam up-bo razvoj njihovih vasi, sk* liko počasneje, šel vztrajno Zanj so trdno odločeni, voljo dajejo dosedanji uspehi.