UST IZHAJA USRK MESEC ENKRAT Posamezna številka 1 liro, Rokopisi se ne vračajo. Poštni konto korent. Tiskovine v zalogi zadružne zveze: LETO 1. JUNIJ 19 Blagajniški dnevniki, 100 listov, po . . .L 40.— Blagajniški razdelniki, novi vzorec: 1) Prejemki 200 listov.................>; 70.— 2) Izdatki 200 listov ........ 70.— Blagajniški raizdedniki zadrug............» 50.— » » » (posamezne pole) » '•—-50 Hranilne iknjige — posamezne pole . . » —.70 Posojilne knjige, 200 listov po .... » 90.— Imeniki zadružnikov.......................» 20.— Knjige deležev............................» 35.— Salda Ikonti................................» 40.— Nakupno-prodajne knjige....................................» 40.— Blag. skontri ............................» 40.— Prejemne knjige mleka.......................» 30.— Štrace ...................................» 40— Knjige tekočih računov....................» 15.— Knjige pristopnic, 400 listov L 30.— » » 200 » . . . . » 20.— » » 100 » » 15.— Hranilne knjižice, 1 izvod po » 2.— Zadružne » 1 » » . , . . » 2.— Izpiski hranilnih vlog 1 izvod po ...» —.20 Izpiski hranilnih vlog 1 izvod po .... » —.40 Zadolžnice, a) proti poroštvu . . . . » —.50 b) proti vikujižbi » —.50 Računski zaključki: a) za denarne zadr. » —.30 b) za blagone » » —.30 Potrdila za vzdignjene hranilne vi. ...» —.08 Opomini, izvod po . . . » —.10 Obrestne tablice, vseh vrst, izvod po . , » —.60 Izkazi za neposredne pristojbine . . . . » —.30 Izdaja »Zadružna zveza« v Gorici. Tisk. »Narodne tiskarne« v Gorioi. Urednik Polde Kemperle. Čevljarska zadruga «••• ** — v MIRNU pri Gorici izdeluje vsakovrstno obuvalo n 1111 tri 1111111 irm iniii 1111111 ii poznano p od imenom bBL BrB fi 111111 lil i mu i i i i j i i ADRIA čevlji Edino domače zadružno podjetje te stroke, ki si je p*idobilo vsestransko priznanje. Izdeluje čevlje, ki v ličTiostKin trpežnosti prekošajo ...... vse druge tovrstne izdelke. ........ LASTNE PRODAJALNE : v GORICI, Corso Verdi 32, v Trstu, ulica Rettori 1, v Ce'lju, Narodni dom..- Razpošilja tudi naravnost iz tovarne v Mirnu na debelo in na drobno. Kmečka banka registrovana zadruga z omejeno zavezo v Gorici, Piazza De Amicis (prel Kornj) št. 12, posluje vsak dan razun nedelj in praznikov. Sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje 5 V Dovoljuje posojila na vknjižbo in poroštvo pod ugodnimi pogoji. Konsorcij stavbnih zadrug v Gorici m. priporoča vojnim oškodovancem, naj izročajo obnovitvena dela le Stavbnim Zadrugam, ki 50 včlanjene v Goriški zvezi in v našem konsorciju. :• KMETIJSKA ZADRUGA P^j Kmetijska in vrtnarska gospodarska zadruga reg. zad. z om’. por. • 1 V TRSTU, ULICA RAFFINERIA št. 7 Telefon : 30-75 Podružnice : Avber. Boljunc, Branica, Brseč, Črnikal, Dolina, Dutovlje, Gropada-Padriče, Kazlje, KlaneC-Ocizla, Koper, Loka, Lovran, Materija, Moščenice, Opčine, Osp, Plavje, Poljanec-Veprinac, Prestranek, Sv. Peter, Salež, Škofije, Štanjel, Štjak, Šempolaj, Vrabče, Lonjer, Sv. Mar. Magd. sp.f Sv. Anton, Dekani. Uradni prostori, glavno skladišče, semenski odsek in mlekarna v ulici Raffineria št. 7. Skladišče v ulici Raffineria št. 8. Zadružna gostilna in zaloga vina v ulici Raffineria it 3. - —------ — "" ------ Razprodaja svojim članom raznovrstne kmetijske potrebščine, kakor stroje, orodje, umetna gnojila, žveplo, modro galico, seno itd. Otvarja konsumna razprodajališča. Ima poseben semenski oddelek z zajamčenimi prvovrstnimi semeni, trtnimi in, sadnimi sadikami. Cene so konkurenčne. Vnovčuje pridelke svojih članov. Posreduje pri nabavi in prodaji med zadrugami na deželi. Zadruga je v trgovskih stikih s prvimi viri kmetijskih potrebščin v kraljevini in inozemstvu. v ■ — K zadrugi morejo pristopiti kmetovalci in zadruge. Vstopnina za posameznika 1 L, delež 20 L. jamstvo osemkratno. Kmetje ne izkoriščajte in ne pustite se izkoriščati! Poštni konto korent. \ UST IZHAJA VSAK MESEC ENKRAT ,\ * * NAROČNINA: Za celo leto................12 lir Za pol leta................. 6 „ Posamezna številka 1 liro. LETO I. ST. 6. U PRAVNIŠTV O IN UREDNIŠTVO •\ V GORICI /. CORSO GIUSEPPE VERDI ŠT. 32 * * Rokopisi se ne vračajo. .\ DELAJMO! To pa je čuden naslov, bo mislil mairsiikdo: sa] delam od zore do mraka. Kdor si da z mirno vestjo tako spričevalo, temu seveda ne velja ta poziv. A škodilo tudi njemu ne bo, ako prečita te vrstice. Poleg varčnosti, ki jo je treba dobro ločiti od skoposti, katera ne privošči človeku niti najpotrebnejšega, nam je nujno potrebna pridna dellavnost, če se hočemo rešiti gospodarskega propada. Tudi glede delavnosti stojimo še vedno mnogo preveč pod utisom vojskinih let. Velika večina naših moških, ki so bili prisiljeni obleči vojaško suknjo, si je vzela pri vojakih za načelo : delaj kolikor mogoče malo. Nič čudnega. Hrana slaba, služba prisiljena, niti eno niti drugo ni človeka vspodbujalo k hitremu in točnemu delu. Kdor je bil pa še vojni vjet-nik, ta se je še toliko bolj oprijel tega načela. Pri delu so bili, a le bolj po imenu. Kolikokrat .se je videlo cele trume vojnih vjetnikov pri kakem delu — a so napravili cel dan matije, kakor bi dovršila dva dobra delavca. Tudi to ni nič čudnega. Oni pač niso imeli nobenega interesa na tem, da bi bilo delo v sovražnikovi deželi dovršeno dobro in točno. Precejšnji del takega razpoloženja je pa med našim delavnim ljudstvom ostal tudi še potem, ko so naši fantje in možje slekli vojaško suknjo. Delaj kolikor mogoče malo, boš dalj časa imel, delo, boš več zaslužil; delaj kolikor mogoče površno, bo tem prej zopet treba poprave, ki ti prinese nov zaslužek. Kdo ni tega pojava opazoval v prvih letih po vojski, zlasti med profesijonisti? Častno izjemo, so delali le domači kmetski možje in fantje, ki so se z vsem ognjem vrgli na svoje kmetsko delo in so iz razritih bojnih polj pričarali s isvojo pridnostjo zopet urejena polja in očiščene travnike. Ali pa je to načelo: delaj kolikor mogoče malo in površno, zdravo za naše narodno gospodarstvo? Nikakor ne, ker nas vodi v gospodarski propad. Tega načela so se polastili pod boljševiškim režimom kmetje in delavci v Rusiji, zato pa danes toliko ljudi tam umira od lakote. — Nemci pa so se prostovoljno vrgli ž vso silo na delo, prostovoljno sprejeli več kot osemurni delavnik, delajo po tvornicah, rudokopih, r;a 'kmetijah z vlso paro, delajo sollidno, točno in vstrajno, da rešijo svoje narodno gospodarstvo poloma. KdO ima bolj prav? Koga oškoduješ, ako delaš počasi, površno — ali ne svojega lastnega brata, rojaka, kateremu zidaš hišo, napravljaš obleko, okopuješ polje? In pri tisočih oškodovancev — trpi narodno premoženje, padamo v gospodarsko mizerijo. Mali smo, a še mnogo manjši in šibkejši bomo postali, ako se poleg varčnosti ne oprimemo predvojskine pridne delavnosti. Mnogim ljudem se je sploh vsako delo pristudilo; le še za kako mešetarstvo so dovzetni, kjer se mnogo pije in na lahkem (kaj zaslužil. To je zelo nezdrav pojav v tako majhnem narodiču, ki mu preti pogin. Večina iteh (lahikoživcev bo erikirat hodila z beraško palico okoli. Rojaki, v pridnem, vestnem stanovskem delu je naš spas in naša gospodarska bodočnost. Vsak na svojem mestu bodi cel mož, ki si šteje v čast, da sprejeto delo tudi vestno in točno opravi. Delo hvali mojstra in ga priporoča, ali ga pa tudi osramoti in mu vzame vse zaupanje pri ljudeh. Pridno in vestno delo ima nek poseben blagoslov in tek, da človeku zaleže, ga gospodarsko podpre, ga tudi uči varčevati. Vse drugače bo vesten delavec cenil liro prisluženo po poštenem delu, kakor oni, ki jo je prislužil na lahek in nepošten način. Kakor dobljeno, tako zgubljeno — tako so pravili že naši stari predniki — in prav so imeli. Skušnje vedno potrjujejo resničnost starih pregovorov. Rojaki, ako se hočemo gospodarsko rešiti, je treba nam vsem pridne delavnosti. Vprašanje izmenjave Cenjeni gospod urednik! Rade volje se odzovem Vašemu vabilu, naj bi v par besedah sporočil javnosti, v kakšnem stanju se naliaja sedaj vprašanje, iki je tako pereče za naše gospodarstvo. Gre za one vloge, ki so jih imele naše zadruge ali tudi posamezniki preiko meje že pred 3. nov 1918 in so še neizmenjane. Dve vprašanji sta, na kateri treba odgovoriti: 1. Ali imamo pravico do izmenjave ali ne? 2. Ali pridemo do izmenjave? Na prvo vprašanje: Brez dvoma limamo polno pravico ’do izmenjave. Vlada je izdala ukaz, po katerem je smel vsalk Primorec in /vtsaka zadruga a) prenesti do-tične naložbe iz tujine 'v notranjost naše držaje in b) izmenjati dotično vsdto pri »Banca d’ltafl!a« po ključu 60%. Za izviršritev akcij, označenih pod a) in b) je bilo potrebno pismeno dovoljenje od tržaškega zakladnega nadzorniš+va. Kakor vsi interesiranci so se tudi banke, posojilnice in naše zadružne zveze, GoriSka in Tržaška in druge ter posamezniki obrnili na nadzornišfvo oo 'dotičtii listini. Dan na dan so banke in posamezniki tor razne naše nosonlpice preiemale listine, prenesli naložbe in iih tu izmenjale. Nekateri zavodi, kakor na pr. goriški »Mont« je sicer prenesel vso svojo onostransko naložbo v Gorico, ni pa do danes prejel dovrilienja za Izmenjavo. Drugi zavodi, med re spada večina naših denarnih zavodov, pa nt dobila nc enega ne drugega dovoljenja. To pa moram pribiti: Zvezi, goriška in tržaška, sta storili vso dolžnost, da bi prišli zase oz. za članice do denarja, a doslej zaman; vlada ie gluha. V januarju se je posrečilo detloma pribi do Izmenjave. Slkoro dvomilijonsko naložbo Goriške zadružne zveze smo-z dovoljenjem vlade nrenocij v Tret in svnto i^nimiali uri Pnnnn d’Itn11o no 60%. A (kako težko se je to zgodilo! Parkrat je interveniralo pri Giolittiju društvo »Edinost«, parkrat poslanci PodgornJk, Lavrenčič in podpisani. A vse to dHo ni rodilo nrav nikakoen usneha. Do Izmenjave je prišlo šele, ko se je podpisan! obrnil do Ljudske sitranke, oziroma do njenega tajnika Don Sturza. Brez pomoči tega gospoda 1 i danes dvomilijonska naložba počivala v Ljubliani Don Sturzo je podpisanega poučil, kako se delajo primerne akcije pni rimslkih vflaidah iin — uspeh je bil tu. Podpisani je menil s to izmenjavo ustvariti pre- onostranslrili naložb. cedent, po kaiterem naj bi prišli do izmenjave vseh naših naložb. Ali bomo izmenjali vse druge naložbe ali ne? Zakon je jasen. Pravico imamo. O tem ni dvoma. Zakaj pa se nam še ni izmenjal denar, če je zakon tu Dragi prijatelji, že na sto shodih sem poudaril, da v demokratičnih državah velja zalkon le tdliko, kolikor ga znaš s silo uveljavBti. Zakon o vojni odškodnini nam ne bo dal polovice tega, kar obljubuje, če ne bomo stalno pazili in upili na izpolnitev. Minister ne vpraša toliko »alli imaš pravico« (kolikor po tem »afli imaš moč, da mi (izsiliš uslišanje.« In ita »moč«, ta »tsiila« je alli veiliko število posllan-cev, ali /velika stranlka, ali velika akcija (shodi, sestanki, protesti, brzojavke, alarmi v časnikih). Tudi ta zgled podkrepuje mnenje mnogih Goričanov, Iki pravijo, da mi Slovenci ne bomo mogli s pridom braniti svojih gospodarskih interesov, alko ne bomo iskali zavezniš+va v kaki veliki laški stranki. Pet poslancev ne pomeni v Rimu — nič. Alli pridemo do izmenjave? Doslej se za izmenjavo ni storilo še nič. Morda porečeš: »ali nisi trdil ravnokar, da sta Zadružni zvezi storili svojo dolžnost?« Da, to je res, in pohvalno priznam delo obeh zvez, a to ne šteje nič pri vladi. Izmenjava denarja je sicer samo gospodarsko vprašanje, toda čim se podaš na pot proti rešitvi vprašanja, postane to vprašanje politično. In poliitična vprašanja mora rešiti ne gospodarska organizacija, temveč politična; pri nas društvo »Edinost« v Trstu, ki je naša vrhovna politična institucija. Kakor v drugih zadevah, tudi v tein vprašanju ni na žalost, storilo nobene primerne akcija v svrho izmenjave. Podpisani je že lani vložni na odbor vprašanje, kakšno stailišče zavzema društvo do itega perečega in nujnega vprašanja, a do danes — kolikor je podpisanemu znano — se društvo ni pečalo z vprašanjem primerne akcije. To je (tudi eden izmed argumentov, ki zahtevajo decentralizacijo v organizaciji pri nas. Ker se društvo ne zanima dovolj, delajo zavodi in posamezniki za rešitev tega vprašanja. Podpisanemu se zdi, da bo iiz 'tega truda težko kaj uspeha, ddkller ne začne prenovljena politična organizacija energične akcije. Bojim se le, da bi ne bilo prepozno. Gorica, 28. maja 1922. Šček VinjlHJ. Gospodarska enketa. Po nasvetu mnogih odiličnih sotrudnikov še ne obdelana. Na naslednji strani pričenjamo z »enketo«, zalključimo »enkete« s to številko, temveč bomo še ki je itokrait posvečena zlasiti istrskim zadevam, nadaljevali z zbiranjem gradiva, da bomo imeli za ustmeno »enketo« ires vsa vprašanja po možnosti Uredništvo. ŽIVINO Glede živinoreje v Istri piše g. župnik G r a š i č*: Istra imade Lijepu teglepu pasminu za vožnju, koja imade razmjerno malo mlijeka. O toj je pisao rasprave pokojni stručnjak Fran Povše. — I »tarski se kmet ponosi tim plemenom te umije uzgajati napo-se Ikrasne volove dapače tako da prelazi to katkada u preitjeranost. Pokrajina je pokušala poboljšati tu pasminu onom sličnom iz Italije — Romana gentile no time je dobila domača premeke noge. Popraviti se je htjello to rasom »Romana rustiicana«. Manjka pa mljekarsko pileme. Prije iata su so uvadjali sa uspjehom bikovi i krave oberintalke i montafonke. Sada se vidi malo poto-maka tog plemena. Nužna je ponovna nabava te ili srodne krvi radi podignuča mlijekarstva. Oživotvo-renje oVe gospodarske grane bio bi unosan prihod našemu gospodam vinogradaru. Gdje imade dostat-no livada, nadoknadio bi mu se dijelomice gubitak na vSnu. I samo uživanje više mJiječne liratie bilo bi veoma 'važno u zdravstivenom pogledu. Za radnje da-du se porabiti i krave muzare, napose one, koje su križane krvi. Previše se itakve naravskii ne smiju opteretiti, jer bi se inače gubilo na mlijeku. Opaziti pak moramo, da u Istri najmliječnije pasmine brzo degeneriraju. Svako pokoljenje odlikuje se više mesom nego mlijekom. Mljekarstvo nije tako laki posao, Ikako se to 11 opče misli. Napose nasitaju poteškoče u toplo doba svuda, gdje nema ledenica lili barem hladnih vrutaka vode. Uz to imadu sada Veči gradovi v Istri Ikao n. pr. Opatija, Pula i dr. malo konsuma. Usprkos tomu morali bi se naši poljodjelci više baviti mljekarstvom i to zadružnim načinom. Osnovati bi trebalo sabiraonace mlijeka u gradov i m a ili željezničkim polstajama, gdje bi se možda mogao dobavljati iled, da se mlijeko barem ohladi prije predaje na željeznicu. Prodaja mlijeka u •naravi je najpraktičnija, za izradbu tnaslaca mora se imati potpuno znanje o mljekanskoj štruci te se to bez Strojeva ne može rad,iti. To treba prepustiti mlje-karskim zadrugama, koje imadu usposobljene poslovodje. Predložiti pako hočemo nešto, što bi morali naši marvogojci prihvatiti, ako se kane uspješno baviti mljekarstvom. Za m u ž n j u (bi se 11 a i m e i-mali s v i služiti zatvorenim spravama (m u ž n j a c .i m a) i pa m ukom za fifltriiranje m d i j e k a. Tekom mužnje se milijeko -najviše pokvari. Radi topline mliijc-ka se Ikvarljivi bakcili brzo ras-plodjuju i mlijeko nije više sposobno za prijevoz — te je neukusno i nezdravo. Ako se miješa sa boljim, REJA. pokvari se i to. Cesto imadu zato mljekari velike štete. Čistoča mlijeka može se postiči jedino filtriranjem. Naravislki treba držati sve sprave, koje. služe mljekarstvu, čiste i na zračnome mjestu. Hladno mlijeko ne smije se filtrirati, jer bi gubilo na tustini. Zatvoreni mužnjaoi i pamuk na prodaji su u trgovinama mlljekarskih prava. To si može nabaviti svaki gospodar. Trošak če mu se povratitd sto9truko na mlijeku. Filtriranje i hladjenje mlijeka jesu prvi i naj-prostiji uvjeti uspjeha u mljekarstvu. I država bi mogla nešto učiniti u tom pogledu. Na željeznicama, gdje se prevaža mnogo mlijeka, morala bi država priskrbljeti ljeti svakomu vlaku hladioni voz, providjen ledom. To bi pospješivalo mljekarstvo i gradovi bi dobivali više zdravog mlijeka, nega to biva sada. I svaki bi trgovac mlijekom rado platio povišicu vozarine, da mu se mlijeko iduže vremena uzdrži. —o—- Glede ovčarstva v Istri podaja g. Grašič sledeče zanimivosti: U Istri je ovčarstvo jednom cvalo. Sada se to zanemanije. To bi trebalo obnoviti svuda, gdje okol-nOsti dopuštaju. Ovca i koza su najkorisnije domače životinje. Tu potonju proganjaju šumarske vlasfci velikem gorljivosti — s razloga, da če biti šuma, kad ne bude koza. To je zabluda. Poznamo krajeve, gdje ne bijaše koze pedeset i više godina, a sada su goli, bez drva. Nasuprot tomu ima mjeista, gdje su se po-šumile golijeti baš tada, kad su ljudi imali 'najviše koza. Svaka vrsti životinja može se gojiti ondie, gdje imade dostatno gospodarske pouke. I oblasti valja da poistupaju pravilno. Neka se kazni krivac, no ni-kald se ne smije uništaVati dobru stvar. Sadašnji je postupak šumskih čuvara zakona ponajviše nepra-viilan. i zato nemarno ni koze ni šume. Komu je to na korist ?*Zastupnici naroda neka tomu posvete svoju pažnju! MarvogojstVo se ovčarstvom i kozaristvom — rekli bismo — socializira. Govedo je ponajviše vlas-ništvo imučnijih posjednika, ovca i koza pak je če-isto jediini imetak siromaha. Piiznati moramo, da se produkciia ovih lakše širi. te da su porabliive u ve-čoi mieri neeo goveda, a to je velike važnosti za obi-telii u pogledu prehraniivania. U mnogim ie istarsikim tnieistima nemoguče imati ljeti govedjeg mesa ali ov-čiieg može se prfskrbjeti takodier 11 malenim selima. Novac od prodanih goveda upotrebljuje se za veče izdatke, često i za luksus — cfok ostaje prihod ovčarstva i kozarstva malne ikliučivo za kučnu pora-bu kao što mlijeko, sir za hranu,, vuna za odjelo. Ovca ii koza lakše se goie i obzirom na krmu. 1 to je jedna važna tačka u računima razmnog gospo- dara. Zato: što čc intenzivnije biti mairvogojstvo, to če više irnati seljak živeža i novca. Sve to če doči u (korist pučanstvu u gradovima i induistrijalnim sre-dištima. —o— Tudi o s v i n j e r e j ‘i 'v Istri nam podaja g. župnik Grašiič prav umestne nasvete: Starinsko istairsko pleme, velikog sitasa i crne boje več je poisvema iščeznulo. Sada se vidi ponaj-V.iše pasmina, uzgojena križanjem domačih ili uvezenih štirskih svinja isa Yorfkši;rcima. Čistokrvni Yorlkširci bili su previse osjetljivi za bolesti. Posljed-njih desetak godina kušali su iste poboljšati njemač-kim plemenom. Seljaku odgovara više pasmina, koja je bogaltija na masti, ddk bi gradovi cesto voljeli više mesnate (svinje. U opče se u pokrajini krmad još premalo uzgaja. Za krmadarstvo je u Istri velika zaprijeka bolest vrbanac (mal rossino). To je pravi zator našemu seljaku. Poginu mlade i odraisle, oesto i utovlje-ne životinje, za koje je potrošio vlasnilk sltotine no-vaca. Pomoč Hi sredstvo protiv toga bilo bi jedlno prethodno cijepljenje, — i to ne od pojedinaca več u opče od svijuh vlasmika krmadi. Iskustvo uči, da je cijepljenje proti Vrbancu uispješno samo ondje, gdje se provede u velikom okolišu. Ako to čine po-jedimici, troši se bez svrhe i bollest se uza sive to iraz-naša. Cijepljenje je spojeno isa razmjerno veilikim tro-šlkovima. Zato se seljaci sve rnanje služe tim sredstvom. Valjalo bi pronači način, da bi se cijepljenje u-velo sivuda, gdje se pojavljuje bollest. Najilakše i naj-uspještnije bi to provdle pokrajine obligatornem na-redbom puitem veterinara ili po \yeštacima zato u-sposobljenim. Najmanje, što bi se moralo poduzeti, bilo bi, da pokrajine nabave barem serum za cijepljenje. Vlasnici svinja odštetiili bi po tarifi veterinar« za posao i gubi talk vremena. To bi billo na 'korist pučanstva u opče. Što bi se više krmadi uzgojillo i dovelo na trgove, to bi cijene bile nriže. Najsttrože bi se mjere morale poduzeti za životinje, koje se uvadjaju izvana — a trebalo bi paziti napose na željeznicama, da budu vozovi iraskuženi poslije svalkog prevoza krmaka. I u ovomu poisflu morao bi biti rad medju goričkom i istarskom pokrajinskom vlasti izveden u potpunom sporazumu. Sirarstvo, O prodaji sira, ki je zelo važen proizvod živinoreje posebno v onih krajah, ikjer ni mogoča oddaja sve. žega mleka neposredno konsumu se je v drugih listih že precej pisalo. V splošnem se opaža, da sir zaostaja in ga mi mogoče tako lahlko vnovčiti Ikot pred '»c jno. Ta pojav je občutila in občuti skaro vsalka sirarna, predvsem pa one, ki so začele nedavno z obratovanjem. Ako se hoče eno zlo odpraviti se mora poiskat' najprej vzroke in jiih, potem odstraniti. Mnogokrat se mora tudi prec€j raznišiti in na istem temelju nekaj novega sezidati. To velja tudi pri sirarstvu. Naše sirarstvo je precej primitivno lin tudi ne moremo zahtevati, da bi stalo na enaki stopinji kot v Danski, Švici, Nizozemski ali (kje drugod. Vendar pa se bo dalo sirarstvo uspešno dvigniti in šele tedaj bomo videli, kakšnega pomena bo za našega živinorejca. Alko se ne prolda mleko sveže, oziroma ako se ga ne porabi doma, se ga vporabi za maslo in za sir. Sveitovnoznano je 'dansko in irslko mašilo; neposredno pred vojno je začelo igrati veliko vlogo na svetovnem trgu tudi rusko maslo, predvsem ono iz prl-baltijskih krajev, pa tudi ono iz Sibirije. Od sirov so biili lin so še vedno najboflj znani ementalski, eidam-skf, tilzitski, itirapistoivski, parmežanskii ter nekateri drugi old trdih, Garvais (Zervfe) Camenbera, Gorgonzola in Imperial od mehkih ter Roquefort od ovčjih. Ti siri so vedno dobili odjemalce. Ime imajo od različnih proizvajalcev afld pa od krajev, kjer se proizvajajo. Na 'trgu se pa ne prodajajo ti siri vedno iz ornih Ikrajev, kjer so dobili svoje ime, temveč se jih zelo mnogo ponareja in itako so bili izstavljeni na kmetjski razstavi v Pragi, ki se je vršila o Binkoštih 1921 vsii zgoraj navedeni siri, akoravno ni bi! nobeden idobavljen iz originalnih krajev, temveč so bili vsi proizvod čehosloVaških sirarn. Tu moramo predtvsem Iskati rešitve naši sirar-skii krizi, ako jo hočemo tako imenovati. Moramo delati, kar deflajo že več let čehoslovaške sirarne: to je, da tudi trti ponarejamo sire, ki že imajo svetovno-znano ime in da ne skušamo upeiljati na svetovnem trgu nepoznanih sirov, ker za to nimamo zadostnih sredstev in tudi ne zadostnega časa. 7 Kaj se pravi ponarejevati svetovnoznane sire. Motil bii se oni, ki bi mislil, da pomeni to prodajati poljubni sir pod nepravim imenom ali pa prodajaitl pod takim imenom sir, ki bi odgovarjal le po obAik! onemu od katerega si je izposodil ime. Ponarejevati sir se praivii, držati se itočno recepta, po katerem se svetovnoznani sir napravlja, dati mu enako obliko., enako stopinjo maščobe in pustiti ga zoreti ravnoto-If.ko časa kot zori original. Kdor ne misili ttalco dejati, naj sploli ne začne ponarejevati svetovnoznanih siirav, ker drugače bo sirarstvu samo škodoval. Za proizvodnjo svetovnoznanih sirov je potreb no precej obraitnega kapitala in to je ravno ona ralk-rana, ki nas muči povsod, kjerkoli hočemo kreniti na pravo pot. Vprašanje kredita je vedno osnova. Iiudo je, da moramo vedno vpraševati po kreditu Člani naših mlekarn in Itudi drugih zadružnih organizacij ne morejo skoro nikdar zbrati toiiko sred- 7 štev., da bi zadiruga zamogfla uspešno započeti svoj obrat. ■ ■ , J. ,7-ijl V sirarstvu se potrebuje mnogo obratnih sredstev ravno pri proizvajanju trdih in dolgozorečih sirov iker ločejo imeti člani mleko, ki so ga oddaili v mlekarno itudi plačano. Drugo, kar je raivnotako važno, je vprašanje sirarjev, kaiterih imajo naše sirairne premalo in premalo izvežbanih. Večinoma sirijo še vedno tako, kot so videla svojega pradeda. Poleg tega nimamo sposobnega naraščaja. V tem oziru bo mogoče odpomoči na ta način, da odpošljejo različne sirarne vsaj po enega brihtnega fanta v tujino vse mlekarne, sirarne in maslarne v močno zvezo. Ins. Rustja. UŽNIŠTVO- drug največ greši. Trgovec, ki hoče vzgojiti sina kot naslednika in namestnika se zaveda važnosti zadostne izobrazbe, ki je potrebna za uspešen razvoj trgovine. Poskrbi, da se bodoči gospodar temeljito izobrazi. Zraven trgovske šole, ga še strokovno-ko-mercijelno izobrazi. Kako vse drugače je to pri naših zadrugah. Ko se v vasi ustanovi konsum ali druga zadruga, je vprašanje upravnega vodstva najmanjše važnosti. Vsake svote, ki bi se naj v ta namen potrošila se zdi škoda. Nastavijo se za malo plačo ljudje, ki so slučajno v sorodstvu z enim ali drugim .odbornikom ali- predsednikom, b'rez ozira na^njihovo izobrazbo, ali vsaj dobro voljo do potrebne izobrazbe. Ono, kar naj bi služilo kot vzor pravega gospodarstva, postane najnemarrtejša umazana »bo-tega«. Knjigovodstvo se vodi na zavijalnem papirju, blago je razloženo na raznih zabojih in podih, metla se rabi poredkoma. Gre dokler gre. Ko se štrena zmeša tako, da je ni mogoče razvozlati, se začne iskati vzroke. Prične se ono ravsanje in kavsanje, ne da bi se upoštevali pravi razlogi. Očitki na desno in levo. Vsak je prepričan, da pri njem ni krivde, pri vseh ostalih pa ogromna. Konečno se spomnijo, da je tam nekje neka »Zveza«, ki ima nekega revizorja — ta naj reši položaj. Revizor, ki naj po svojem poslu pregleda že v redu zaključene knjige, mora sedeti tedne in tedne, da uredi to, kar se še da urediti. Seveda se v slučaju, da pride več takih pozivov na enkrat, revizor ne more takoj odzvati, in vsled. tega zopet nevolja in pritožbe. Pozablja se, da ni tevizor za to tu, da bi ga oni, ki zanemarjajo svoje dolžnosti obsojali, ampak nasprotno. Predpogoj, ki ga moramo imeti pred očmi, ko se ustanavljajo zadruge bodi: Strokovno In upravno izobraženo vodstveno osobje. Najpolnejše urejeno knjigovodstvo, ki naj pri konsumnih in produktivnih zadrugah vsebuje tudi blagovne, kalkulančne in druge pomožne knjige, ki so potrebne za to, da imamo vedno jasno sliko o vsakočasnem položaju zalog in splošnega stanja zadruge. Konsumne zadruge naj si tolikor iz higije^ičnega kolikor iz stališča evidence nad blagom, nabavijo dovolj potrebne oprave, da morejo imeti posamezne vrste blaga razložene v lepem redu, Metla naj tudi igra njej določeno vlogo. Splošno naj se že v prodajalnih prostorih kaže pravi zadružni organizatorični duh. Veliki uspehi so se vedno dosegli tam, kjer se je delalo po gotovem določenem načrtu. O organizaciji tovarne so ^se spisale debele knjige. Brez do vseh podrobnosti izdelanega organizatoričnega načrta je poslovanje industrijskega obrata nemogoče. Železniški urnik je pri tolikih progah in križiščih tako urejen, da nudi potnikom največje ugodnosti. Narava sama nam daje največji vzgled popolne organizacije. Brez organizacije ni uspehov, brez uspehov je naše zadružništvo zapisano razpadu. Delajmo, da to preprečimo. A. Vuk. * O. D. Doktorič meni: a) Dozdevno je ljudstvo za zadružništvo zelo dovzetno. Dejstvo pa je, da ljudje splošno >.e niso zreli za pravo zadružno delovanje. Prva gonilna sila je še vedno egoizem! Ča-stilakomnosv igra v mnogih zadrugah veliko vlogo, zraven pa zavist in osebnosti. b) V prvi vrsti t)otrebujemo dobrih in veščih ljudi, da bi vodili zadruge. Navadno so ustanavljali duhovnici ali učitelji zadruge in so jih potem • tudi brezplačno vodiHi. To je šlo pri mallih rajfajznovkah. Kakor hitro se pa promet zelo razširi, mora imeti zadruga vsaj enega veščega moža, ki je kos svoji nalogi. Pri konsumnih zadrugah je največja hiba nezmožnost, voditeljev. Med voditelje štejem pa vse člane načelstva. Dogaja se, da imajo zadruge dobrega poslovodjo, ki mu pa mečejo nevešči načelniki polena pod noge, dokler se ne na/veliča. Zato nujno potrebujemo: 1. Zadružne tečaje v večjih središčih in 2. gospodarske shode in predavanja po vseh občinah. -i.i^j Naša inteligenca še nima pravega pojma o zadružništvu niti pravega smisla zanj. Imamo tudi zelo idealne ljudi, ki bi nam mogli mnogo koristiti, ako bi kako urico hoteli posvetiti teoretičnim študijem o zadružništvu. Nedostaje 'naši inteligenci splošno neob-hodno potrebnega znanja knjigovodstva! Zato pa gre marsikje slabo, ker inteligentni voditelj zadruge ne čuti potrebe, da bi se podkoval v tej in podobnih praktičnih vedah. Zelo bi priporočal, naj bi se ne vršil občni zbor zadruge, ne da bi bil pričujoč zastopnik naše »Zadružne zveze«. O priložnosti občnega zbora naj bi bilo tudi kako aktuelno gospodarsko predavanje. Boriti se moramo vstrajno vroti lakomnosti in egoizmu, ki sta popolnoma "nasprotna zadružni misli. Jaz sem proti razdeljevanju dobička pri zadrugah! Vsaj določen del bi se moral posvetiti dobrodelnim in kullturnim namenom. Naše gospodarske ustanove niso organizacije za brezsrčne kapitaliste ampak udruženja ljudi, ki bi morali imeti srce za vse lepo in dobro. i Kakoršni voditelji, takšna zadruga. Če so voditelji trgovci, špekulanti in verižniki, bo njih duh zavladal tudi v zadrugi. Ne bi mogel trditi, da ni med veleposestniki izvrsitnih mož. Vendar mi ne ugaja, da vodiijo zadruge veleposestniki! Mnogokrat je opravičen sum, da zasledujejo svoje osebne koristi. Potrebujemo torej več strokovne in srčne izobrazbe! Ad c), d) in e) sem obšiirno pisal v »Goriški Straži«. ZA NAŠE KMETIJSTVO. O ročnem in strojnem delu. Naše kmetije silno 'trpe radi pomanjkanja delavskih moči. Tega velikega pomanjkanja niso povzročile sama vojna in njene posledice, ter naš zakon o pravnem nasledstvu in zoprnost napram napornemu poljskemu delu, temveč tudi naš kmet in gospodar sam ter njegovo zaostalo gospodarstvo. Glaivna pomoč protn pomanjkanju delavskih moči je uvedba sttrojnega dela v kmetijstvu. Na ta način bi ne samo zmanjšali števila potrebnih delavcev, ampak bi tudi pridelke cenejše proizvajali, povečali svoj prihod, olajšali naporno delo in stem nudili delavcu one prednosti, ki mu jih nudi industrija in obrt. Posledica bi bila, da bi se zmanjšal naval delavcev v mesta. Ako hočemo vpeljati! strojno delo v našem kmetijstvu, moramo uvesti neke predpogoje, ki bodo o- mogočilli strojna dela na naših poljih in olajšali nabavo dragih strojev. Glede pogojev, ki so za uspešno strojno delo ne-obhodno potrebni, je prvi: povečanje njiv in polja. To je mogoče doseči na ta način, da poedine parcele rabimo po možnosti edino hot njive, druge kot travnike, tretje kot vinograde itd. Radi dejstva, da je popolni sklad, talkoimenovano arondiranje naših parcel, vsled velike različnosti zemljišč skoraj nemogoč, je priporočljivo, da si posestniki sami med seboj zamenjajo parcele in stem povečajo njih obseg. Tudi se mora gledati na to, da dobe njive pravilno čet ve-rooglato obliko. Da nam bo mogoče ročno delo s strojem nadomestiti, je potrebno tudi spremeniti način dosedanjega obdelovanja pri poedinih panogah kmetijstva. Pri koruzi in okopavinah bi morali v prvi vrsti gledati na to, da jih sejemo oziroma sadimo v vrstah, dovoljno širokiih za obdeilovanje z okopalnilki in drugimi stroji. V tem pogledu so posnemanja vredni kmetovalci v goriški okolici. Glede omogočenja strojnega deia na travnikih, je potrebno planirati zemljišča in posebno pa vsako ileto skrbno odstraniti krtenine. Ker je poedinemu malemu kmetu nemogoče nabaviti si vse potrebne in koristne stroje, moramc misliti na osnovanje kmetijskih gospodarskih zadrug, katere bi preskrbele stroje zadružnim potom in omogočile njih zadružno in skupno uporabo. S tem bi bilo omogočeno, da se mali posestnik poslužuje istih prednosti katerih se poslužujejo veleposestniki, katere bri potem celo nadlknilloval, kajti svoja poija bi večinoma obdellovail sam in jih tudi sam nadzoroval. Konečno hočem radi primera in lažjega razumevanja očrtali gmotne koristi strojnega dela! 2e samo •dejstvo, da naš kmet preliva gnoj na polju, dočim mu živina v Staji leži, je znak kako malo zna računati; to je očividno ziasti tedaj, ako ima talke vole, ki v staji samo s proizvodnjo gnoja plačujejo pojedeno seno: Pri taki živini je, ako se njena delavna moč primerno ne izkorišča, očitna zguba. Glede glavnih po-edinih deli je razmerje med ročnim in strojnim delom sledeče: Za kopanje (rigolanje) na eno orodje z iopato (šubljo) je.potrebno povprečno 100 dnin na 1 ha adii pa 4 dni oranja z 2—3 idelavcd. Za okopavanje (osipanje) koruze in krompirja je potrebno povprečno 8 dedavcev, ali pa dva dni z enovprežnim okopalnikom. Za košenje sena so potrebne 3 dnine, ali pa s strojem XA dnine par konj in en delavec. Po tem ključu si lahko vsak sam izračuna gmotno korist strojnega dela v denarju pri navedenih glavnih kmetijskih delih. Just Ušaj. Dobava goveje živine na račun vojne odškodnine. Deželni odbor javlja, da je ministerstvo za osvobojene dežele podaljšailo rok za vlaganje prošenj za dobavo goveje živine, konj in ovac iz bivših sovražnih držaJV na račun vojne odškodnine- d o konec septembra 1922. Vsi prizadeti vojni o-škodovanci, ki nameravajo prositi za dobavo zgoraj navedenih vrst živali na račun vojne odškodnine, naj to gotovo storijo do omenjenega roka. Prošnje naj se naslovijo kakor dosdej na deželni ^kmetijski urad v Gorici, kamor naj se predložijo potom davče-nega urada pristojnega okrajnega civilnega komi-sarijata.____________________________________________ O vinogradništvu v Istri ima župnik Grašič sledeče mnenje: Vinogradne pokrajine brzo bogate, a još brže osiromaše, ako vinogradarstvo ne uspijeva. Pučan-stvo u cvim zemljama obično premalo cijeni novac. Nema dostatno ozbiljnosti, što je više ili manje po-sljedica alkohola. Nu ipak se moraju narodi i tom granom gospodarstva baviti. Dobar je taj prihod napose za one, koji mogu uz to gojiti i marvogojstvo ili baviti se kojim drugim zanatom. Tko pako živi jedino od prihoda loze, onomu če životne namirnice biti uvijek nestalne. Jednostrano gospodarstvo nikad nije stalno. Istra se je u prošlim tridesetim godinama prilič-no pomogla vinogradarstvom, premda je cijena vina često bila niška. Sada je nastala kriza zato, što je zatvorena granica Jugoslavije i zbog konkurence iz stare Italije. Sve je zapelo. Mjesta kao n. pr. Pazin, Buzet itd., gdje bijaše u prošlosti živahna trgovina vinom, jesu dandanas kao mrtva. Treba na vrjjeme tražiti lijeka. Sto mnogi savjetuju, da bi se vinogradarstvo ponajviše zapustilo, ne možerno nipošto odobravati. Istra je takova zemlja, da imade mnogo krajeva, gdje daje jedino loza nešto prihoda. Takvi krajevi ne bi bili za druge privrede osim za pošum-Ijenje. Uz to se narod, priučen na vinogradarstvo, u svojoj domačoj zemlji ne bi mogao lako odreči obra-djivanja loze. lzabrati treba srednji put: t a j bi bi o o g r a-ničenje vinogradarstva. Dobre, duboke zemlje neka se rabe za žito i za travu. Barem bi redovi loza na njivama morali biti mnogo rjedji, nego se vidi to sada. Na bregovima, obroncima, , u zemlji dijelomice kamenitoj neka se goji loza. I rebalo bi zapustiti svaku vrst, koja daje slabo i kiselo vino te cijepiti američke loze jedino onima, kojih je groždje bogato na sladom i siromašno na kiselini. Biti če doduše manje vina, ali to če biti mnogo bolje na ukusu, bogatije na alkoholu i lakše če se prodavati. Radi visoke se carine pazi na to napose u gradovima. Produkcija bi se vina imala ravnati više prema kakvoči nego li prema količini, dakle baš obratno nego se čini .sada. U Istri je veoma obljubljena loza teran. Ta se može pridržati svuda, gdje dobro sazrijeva. U hlad-nijim položajima bilo bi bolje zamijeniti ju drugom vrsti- . . , Trebalo bi naravski sa finijim vinom i bolje konobariti. Što je bolje vino, to više treba paziti u ko-nobi na nj, kao što napose i na posudje. U konobar-stvu i uopče u priredjivanju vina morali bismo raditi razumnije. Vinogradari iste okolice morali bi se priučiti na pripravljanje jednakog tipa vi na, prema tomu, kako odgovara više za trgovinu. I način prodaje vina morat čemo preudesiti. Dosada je čekalo vino u konobi kupca, u buduče pak bit čemo prisiljeni tražiti tržišta (sajmišta) za prodaju. Stalan uspjeh postigli bismo vinarskim zadrugama, koje bi imale zadružne konobe. O torne je bilo več spomenuto u G. L. U današnjim okolnostima bilo bi to združeno sa velikim poteškočama osim u ne-kojim mjestima n. pr. u Baderni, gdje je za to več sve priredjeno. Pomoči pak bi se dalo nešto na ovaj način: Gospodari istog sella mogli bi spraviti neprodano vino u dobro zidane i hladne pivnice, koje bi služile isključivo za vino. Nadziratelj konobe morao bi skrbeti za redovito pretakanje vina i za dolijevanje bačava. u koliko se vino osuši. Sve bi to moglo biti, ako je medju susjedima poštenja, sloge i bratske lju-,bavi. U velikim gradovima n. pr. Trst, Gorica i u in-flustrijalnim središtima trebalo bi iznajmitl velike pivnice za skladišta i za prodaju vina. To bi se ure-ililo zadružnim načinom ili posredovanjem komi-.sijonara. Da se dodje do bolje i lakše prodaje vina, morali »bi vinogradari vsakom prigodom zahtijevati od vlade, da potraži sklapanjem trgvačkih ugovora 11 susjed-nini državama tržišta za naša vina, napose u Jugoslaviji, koja nam je najbližja i gdje imademo več iz prošlih vremena najviše poznatih kupaca. Vladini bi organi morali strogo kazniti svako patvorenje vina. U tom pogledu vlada prevelika sloboda. Cesto ne mogu vinogradari prodati naravskog vina uz nisku cijenu, dok patvorioci vina bogate vodom. Tom prigodom moramo spomenuti jošte jedno pitanje, koje je usko spojeno sa vinogradarstvom, a to je oporezo-vanje vina kao proizvoda. Dne 26. 7. 1921. br. 6032 je proglasila kr. vlada silno odijoznu naredbu za sve vinogradare, da se udari porez i na ono vino, koje porabi proizvodilac u svojemu gospodarstvu za vlastitu porabu. Priznalo se je doduše za siromašne vinogradare nešto polak-šica, no sve to ne mijenja na stvari ništa.* Rekosmo, da je taj zakon odijozan i takodjer ne-pravedan. Radi se o načelu. Sada se je oporezovalo vino, drugi put može se odrediti porez na žito, meso, drvo itd., koje porabi seljak za uzdržavanje svoje obitelji i za gospodarstvo uopče. Sve to ima biti nedotakljivo od svake dače; za ono, što prodaje, drugo je pitanje. U interesu je vinogradarstva, da se ta naredba ukine. Izdali su istu sa motivacijom, da če se time ozdraviti financijalne bolesti u pokrajini. Dvojimo posvema opravdano, Ustanovila su se doduše mnoga službena mjesta za t. z. »Sinekure«, nu pokrajinska če blagajna usprkos toriiu gladovati. Dobro če biti, ako bude uplačeni porez pokrio troškove za činov-nike. Uz to je spomenuta naredba velika sekatura za vinogradara, buduči da daje pravo činovnicima, da mogu svaki čas poduzeti premetačine u pivnicama i 'kučama uopče, a to možda jedino radi prijave iz zavisti sa Strane kojeg nepnijateljslkog susjeda. Nije čudo, što bijaše sve ozlavolljeno, kad je naredba iza-šla. Tada se je glede toga previše šutjelo. To valja popraviti. Neka nastupe složno vinogradari Goriške i Istre, Talijani i Slaveni. Djeiomično bi nam gubitak prihoda u vinogra-darstVu moglo nadoinjestiti: gojenje uljike, gdje je podneblje za ito, sadjenje lješnjalka pitomaka te gl rt S £ ••m S C c * o N > 4S ss C/) <3 C N U19UI ttujsaaqo > OJ c 13 E cd a tako vsem zahtevam razdelnika. Ker ti gotovo ni znano, čemu nam služi razdelnik, ti to pojasnim tako-le:Vsak znesek, ki ga sprejmemo in vpišemo vblagajniški dnevnik, je vplačan v gotovo svrho; nekdo plača delež, drugi vloži hranilno vlogo, tretji plača obresti, četrti stroške, peti vrne posojilo itd. Ko je treba konec leta zaključiti račune in sestaviti bilanco, mora knjigovodja vedeti do vinarja, koliko je bilo tekom leta vplačanih deležev, koliko vloženih hranilnih vlog, koliko vplačanih obresti, koliko povrnjenih stroškov itd. Kako bo to izvedeli? Ali naj še-le konec leta vzame v roko blagajniški dnevnik in začne iz-pisavati svoto za svoto, recimo na eno polo deleže, na drugo hranilne vloge, na tretjo obresti itd. Ali bi tako delo vodilo do cilja? Da, toda praktičen knjigovodja to napravi drugače. On vpiše že takoj ob vplačilu vsak znesek sproti v prvih 6 rubrik blagajniškega dnevnika in koj na to še v dotično rubriko v razdelniku. Vzemimo slučaj, da je pristopil kot član Franc Brezigar in vplačal dne 6. januarja 1922. za 1 delež...................L 20.— za pristopnino .... L 2.— za člansko knjižico . . L 1.— skupaj ... L 23.— V rokp vzameš blagajniški dnevnik in razdelnik za prejemke in pričneš: V 1. rubriko vpišeš tekočo številko 1, v 2. rubriko dan to je 6/1, v tretjo rubriko ime vplačevalca Brezigar Franc, v 4. rubriko pred- Kmetijski Oljnate tropine. Pod imenom --oljnate tropine« razumemo odpadke, oziroma stranske izdelke, ki se dobe pri proizvajanju olja. Te tiopine dobimo v trgovini v obliki pogač ali moke. Oljnate tropine so prvovrstno mečno krmilo, ker so skoro vse bogate na beljakovinah in tolsči. Sestavina tropin je različna in sicer zavisi od tega. od katerega semena sr> in kako se je pridobilo iz njega olje. Olje se pridobiva iz semena potom stiskanja ali pa potom izluženja. Ako se pridobiva olje iz semen potom izstiska-vanja, se seme najprej zrneije in potem iztisne, dočim se pri izluženju vporabija gotove snovi, ki z a mo rej o lolščo raztopiti. Druženje sc vrši vedro pr' vročini. Iztisnjene tropine imajo vedno več tolšče kot izsluže-. ne, imajo pa to hibo, da se nahaja pri pogačah vedno precej dlake, 'i a dlaka Jana svoj izv..*" v tem, o a :>e seme naloži v klobučevino in se potem stiska. Pod met, v našem slučaju: pristop, peta rubrika, stran glavne knjige, ostane začasno, dokler se vplačilo ne prenese v knjigo za deleže, prazna in v šesto rubriko vpišeš slkupni zneselk vplačila to je 23- lir. Od skupnega zneska 23 lir vpišeš potem delež 20.— lir v 10. ruhriko, za iknjižico 1 liro v 12 rubriko in pristopnino 2 liri v 16 rubriko. — Nekdo drugi vloži kot hranilno vlogo lir 100.—, za hranilno Iknjižico vplača 2 lir i. — To svoto vpišeš po zgornjem navodilu v prvih 5 rubrik, v 6. rubriko pa skupno vplačilo 102 liri. V razdelniku ga razdeliš potem na ta način, da vpišeš hranilno vlogo 100 lir v 7 rubriko, in plačilo za hran. knjižico v 12 rubriko. — Na ta način vpisujemo sproti v »blagajniški dnevnik in razdelnik« vsa vplačila, ki nam dohajajo tekom leta. — Ko je stran polna, potegnemo črto in seštejemo najprej prejemke v šesti rubriki, potem pa še v ostalih rubrikah. Ko si to napravil, ivzameš košček papirja in napišeš nanj svote iz posameznih rubrik, izvzemši 6 rubrike znesek prejemka in jih sešteješ. Če sešteta svota vseh ostalih rubrik soglaša z zneskom prejemka v šesti rubriki, imaš zagotovilo, da si vse prav seštel. Seštete zneske preneseš potem v dotične rubrike na prihodnjo stran. , Tretji vzorec ,ti predstavlja »blagajniški dnevnik in razdelnik za izdatke.« Ta knjiga je do pičice enalka »blagajniškemu dnevniku in razdelniku za prejemke«. Vse kar sem povedal glede »prejemkov« velja tudi glede »izdatkov«. Vpisuje in razdeljuje se vse na isti način kakor pri »prejemkih«. (Dalje prihodnjič.) Alojzij Bajec. vestnik. silnim pritiskom ostane marsikatera dlaka v po, ači Ta dlaka ima za živali Lahko slabe posledice, ker se napravijo v želodcu žival: svaljki dlatc, kar je ceč-krat vzrok slabemu prebavijsaju in mco^okiat tudi poginu. Pogače z dlakam: naj se vsisd tega vedno zdrobijo in presejejo, na vsak način pa očistijo dlak. Oljnate tropine se pridobivajo iz olupljenega in iz neolupljenega semena. One iz olupljenega semena so mnogo bolje, Iker je pri teh odstranjen odreveneli lub. Ako so bila semena olupljena ali ne, se spozna iz barve tropin. Olupljeno seme, kakor tudi tropine so bolj bele kakor neolupljene. Velike važnosti za iredilnost oljnatih tropin je tudi njihova svežost. Sveže tropine se spozna na ta način, da se zmoči malo fine moke od tropin z vodo in se prido-da par kapljic jodove tinkture. Ako se hitro pokaže plava barva, so tropine sveže, drugače ne. Svežost more spoznati tudi vsak kmet, ki nima jodove tinkture in sicef na rta način, da zmoči komad oljuaite pogače in jo vtakne pod kozarec na toplem prostoru ter ga pusti tako 24 ur. Stare oljnate pogače se pokrijejo v tem času z rumeno plesnobo. Za vse oljnate tropine velja sledeče: Biti morajo IkoUikor mogoče sveže. Zaltavost in plesnjivost se spozna lahko že z vonjem. Pri vporabi velikih količin oljnatih tropin naj se poskusi z razJličnimi vrstami in naj se poizkuša različne tropine tudi mešati. Vendar se mora paziti na to, da niso tropine pokvarjene, oziroma, da jim ni primešana kakšna manjvredna snov, ki bi mogla povrhu še škoditi zdravju živali. V vsakii krmi iso najvažnejše snovi beljakovine, tolšče in ogfljikovi vodani. Te snovi morajo biti v krmi v gotovem razmerju, ako hočemo, da se živali uspešno razvajajo in da imamo od njih čimvečjo korist. To so uvideli že davno »tudi naši kmetje in pri-dajejo k grobi krmi — senu, slami, rezanioi — tudi otrobi. Po mno'gih krajih Julijske Krajine so spoznali kmetje tudi važnost drugih močnih krmil, predvsem oljnatih pogač in dane*s je že mnogo krajev, kjer se poslednjih več pokrmi kot otrobov. Oije in oljnate pogače se pridobivajo iz mnogovrstnega semena. Nfeo pa vse oljnate pogače enako dobre in zdrave, ker vsebujejo mnoge živalim škodljive snovi in primesi. Najbolj škodljive tropine so pogače od ricinovega olja. Dobre oljnate tropine se pridobivajo iz sezama (seme indijske rastline), lana, bombaža, kokusa (sad palme), podzemeljskega oreha itd. Nekoliko slabše, a vendar dobre so one iz repinega semena, maka, solnčnic itd. Sezamove tropine vsebujejo v srednjem 35% beljakovin lin 12% tolšče. Zunanja barva je svetli-kasta, ki postane včasih temnosiva. Najboljše so svetle. .Te tropine so pni naših kmetovalcih zelo v čislih, ker so zelo dobro krmilo predvsem za mlečno žival. Za one kraje, kjer se hoče dobiti trdo maslo ‘niso te tropine, ker povzročajo mehko maslo. Krmiti se jih ne sme preveč, največ do l1/^ kg na glavo in dan. Kot drugih tropin žival tudi sezamovih noče takoj vživarti. a se jim v par dneh privadi. Za sezamove tropine kakor tudi za vse ostale: tropina velja načelo, da se morajo hraniti na suhem prostoru, ker postanejo drugače žaltave in plesntfve. Tropine od bombaža vsebujejo v sebi okoli 35 IT beljakovin in približno Sstotoliko tolšče ko sezamove tropine. Prodajajo se navadno v obliki moke in sicer od olupljenega in neolupljenega semena. One iz olupljenega semena so mnogo bolje. Dobre bombaževe tropine morajo imeti svetlo barvo in prijeten okus po orehu. Mlečni živini se ne sme krmiti več kot 1 kg na glavo in dan, volom se lahko da 2 kg. Za mlado, brejo žival ter prašiče te tropine niso. Orehove tropine (od podzemeljskega oreha, rastlina vročih dežel) vsebujejo okoli 30% beljakovin in 7% tolšče; Biti morajo od olupljenega semena; okus mora spominjati na fižol, barva svetlo-siva do rujava. Mlečni živini se krmi dnevno na glavo do 2 kg, debelim prašičem okoli % kg. Orehovim tropinam so večkrat primešane tropine od lioina, ki morejo izzvati hude prebavljallne po-težkoče. Kokusove tropine se pripravljajo iz mesa ko-kusovega oreha. V splošnem vsebujejo 12% beljakovin in 6% tolšče. Barve so svetlordeče dojnjave, ter imajo okus in duh po navadnem orehu. Kokusove 'tropine so od vseh navedenih najdražje in se izplačajo predvsem pri mlečni živini, ker povzročajo zelo trdo maslo in pri prašičih zrnato slanino. Lanene tropine, ravnotako tudi laneno seme, so zelo važno sredstvo za pospeševanje prebavljanja in so predvsem na mestu pri slabotnih in mladih živalih. Krmijo se najbolje v oblikii mlačnih popij. Pri prašičih povzročajo oljnato slanino. Tropine od repinega semena so precej nevarne vsled Tazličnih primesi, posebno gorčice. Tropine od solnčnic imajo večkrat mnogo lupin in zemlje, vplivajo pa zeilo ugodno na tolščo mleka. Tropine od maka vsebujejo nekoliko opija (strup) in povzročajo pri večjih obrokih lenobo in zaspanost živali. Poleg itega uplLvajo neugodno na mlade, breje in doječe živali. Precejšnjo vlogo igrajo v Istmi in r.a otokih oljčne tropine, ki se pridobivajo na ta način, da se iz zmlletega oljčnega sadu iztisne olje. Oljčno olje je sicer za človeško prehrano najbolje olje, oljčne tropine pa n/iso mnogo vredne. Vsebujejo navadno 3% beljakovin, 7% tolšče in 17% ogljikovih vodanov. Dobra krma so za mlade pujske, ki se prodajajo do 12 mesecev sitari, predvsem v mestih. Oljnate tropine se pokladajo živalim najbolje v obliki moke in to v suhem stanju. Ako se jih po-klada v zvezi z grobo krmo, se jih nekoliko zmoči; nikdar pa ne smemo devati več kot tretjino vode. Ing. Josip Rustja. —o— Prve številke Gospodarskega lista smo poslali raznim na ogled, ki jih pa niso vrnili, akoravno še niso naročili na list. Ker pa nam dohajajo dan za dnem nova naročila dn nimamo več prvih številk za nove naročnike na razpolago, prosimo vse. ki teh številk ne rabijo oz. ki se niso naročili na list, naj nam jih uljudno vrnejo. Ivan Lapalne: Jugoslovanski posofllnlčar In za-dmgar. Ravno/kar smo prejeli to lepo in praktično knjigo, ki bi jo morail naročiti vsakdo, kdor se zanima za zadružništvo. Priporočamo voditeljem zadrug prav toplo, da jo naročijo in z.zanimanjem vzamejo v roko. Pisal jo je mož, ki je osivel v delu za zadružništvo. Tečaji za ljudskošolsko učiteljstvo. Deželnf odbor v Gorici razglaša: Leta 1922—23. se priredi v Gorici tečaj za ljud-skošolske učitelje^ ki se nameravajo potegovati za mesta voditeljev in učiteljev na (kmetijskih nadaljevalnih šolah. I. del tečaja (avgust-september 1922). Učna snov: kmetijske nadaljevailne šole. njih namen in organizacija, načrti, itd., »splošno in posebno poljedelstvo, splošna d n posebna živinoreja. II. del tečaja (1923). Učna snov: viinogradnišitvo, sadjarstvo, kmetijsko gospodarstvo in knjigovodstvo, kmetijske obrti itd. Ure za praktične demonstracije se določijo med tečajem. Vsak tečaj bo .trajal najmanj pet tednov. V tečaj se bode sprejelo 30 obiskovalcev. Od teh je lahko šest takšnih, (ki so že obiskovali podobne tečaje, ki j/ih je priredili že pred vojno podpisani deželni odbor ali pa so se priredili v kakšni drugi deželi, kjer so kmetijske razmere različne od onih v naši deželi. V ta namen so se ustanovile učne podpore po 600 Lir. Od vsake učne podpore se izplača 250 L v prvem delu tečaja leta 1922 in 350 Lr v drugem delu tečaja leta 1923. Obiskovalcem tečaja bo na razpolago tudi prenočišče v skupni spalnici, ki je v poleg nahajajočih se prostorih, kjer se bo vršil tečaj. Prosilci morajo vložiti prošnjo za sprejem najpozneje do 10. julija t. J. na deželni odbor v Gorici. Vsaki prošnji je priložiti potrdilo okrajnega šolskega sveita, da je prosilec res učitellj na tej ali oni ljudski šoli dežele Goriško-Gradiščanske ter izjavo, da se prosilec obveže redno obiskovati 'ves tečaj leta 1922—1923 in se podvreči izpitu za vsitop v drug! del tečaja in konečnemu izpitu. Absolventi 'celotnega tečaja se bodo 'lahko potegovali za podelitev vodstva in za poučevanje splošnih in strokovnih predmetov na kakšni popolni kmetijski nadaljevalni šoli. V tečaj vpisanim pa, ki so redno obiskovali I. del tečaja 1922, bo mogoče podeliti in iziročiti >le vodstvo in pouk v I. tečaju kmetijskih nadaljevalnih šol, ki se otvorijo to jesen. Spomladi 1923 bo poiložiti izpit za vstop v II. del tečaja čez vso učno snov, ki se bo predaivaia in obravnavala v I. delu tečaja (1922.) Za vsa nadaljna pojasnila naj se obrnejo prizadeti na deželni kmetijski urad. Gospodarske novice. Gospodarska razstava v Pragi. Zadnji velesejem nam je pokazal Čehoslovaško kot industrijsko državo, Iki si upa nastopiti s svojimi proizvodov konkurenčni boj na svetovnem veletrgu, majska gospodarska razstava pa nam kaže Čehoslovaško koit državo z vzornim, intenzivnim, modernim kmetijstvom. Češka se dobiro zaveda, da je njena industrija zelo ogrožena od cenejše nemške, zato hoče na vsak način, z vsemi dosegljivimi modernimi pripomočki tako povzdigniti svoje poljedelstvo, da bi večjidel sama Ikvrila domače potrebe in ne bila navezana na dovoz. Kako se je posrečilo češkemu kmetu gospodar -siki toliko napredovati? — Mnogo so-pripomogle V temu njegove dobre lastnosti, ki jih vidimo tudi pri sosednih Nemcih lin vseh drugih' gospodarsko viso-kastoječih narodih: dellavnost, treznost iin želja po napredku. Češki kmet pridno zasleduje napredovanje gospodarske vede, se vedno posilužuje njenih navodil iin izumov in jih ne zameta kot »neumne novotarije«, kar je žalibog ponekod pri nas še vedno v navadi. Zato pa pridela na primer na enaki površini dvakrat toliko žita kot Jugoslavija ali Italija, a tudi ostale poljske pridelke v veliki večji meri. Tudi vedno rastoča gospodarska industrija je prisilila češkega kmeta k intenzivnemu obdelovanja zemlje. Z rastočim številom sladkornih tovatren se je dvigalla cena sladkorne pese, vedno množeči se pivovari so povzročili veliko povpraševanje po dobrem ječmenu, tovarne za špirit so 'rabile vedno večje množine žita in krompirja in tako je bilo v interesu kmeta samega, da se je posluževal strojev in umetnih gnojil, da si je na eni strani zmanjšal težko ročno delo, na drugi strani pa povečal pridelek. Dalje je pripomoglo k povzdiigi češkega kmetijstva zadružništvo, ki se je razširilo po Čehoslovaški iz sosedne Nemčije. Prve začetke zadružništva vidimo že v letu 1860 v ustanavljanju posoilnic. Posebno je pomagalo zadružništvo srednjemu in mallemu kmetu. Obvarovalo ga je z ugodnim posojilom pred izkariščevanjem veleposestnikov in mu omogočilo posluževati se strojev in iraznih drugih ugodnosti, ki so bile prej dostopne edinole veleposestvom. Na majski gospodarski razstavi vidimo, da nam je čehoslovaško kmetijstvo poleg nemškega, danskega in drugih visokostoječih lahkovzor. Naša dolžnost je, da ga posnemamo, v kolikor je io mogoče za naše razmere. France Pegan. —o— Strokovna nadaljevalna šola v Renčah. Strokovna nadaljevalna šola za zidarje v Renčah je zaključila 7. maja svoje letošnje šolsko delovanje z razstavo vseh strokovnih izdelkov svojih učencev. Imela je tri tečaje, katere je obiskovalo 81 rokodelskih vajencev; med šolskim letom jih Je šlo 11 s trebuhom-za kruhom in ob sklepu jih je ostalo še 70 in sicer v I. tečaju 34, v II. 23 in v III. 13. Po rokodelstvu je bilo 64 zidarjev, 3 mizarji in 3 (kovači. Po pristojnosti je 54 Renčanov in 16 vajencev okoličanov. Šolo vzdržujejo z 'U prispevkov država, dežela plača 1800 L, okrajni šolski svet 400 L, trgovska in obrtna zbornica 225 L, a občina renškaplača 1000 L tet oskrbuje snaženje, kurjavo in razsvetljavo. V tekočem šolskem leftT so darovali šoli: Stavbeno društvo v Renčah 500 L, v Gorenji Vrtojbi 300 L In Stavbena zadruga v Bukovici 200 L. Z denarno nagrado je bilo odlikovanih' 22 vajencev. ki bodo gotovo najšpretnejši mojstri v ponos svoje zidarske občine. Vojska z vsemi svojimi posledicami je udarila tudi Renče, a po dveletnem delovanju se je posrečilo našemu učiteljstvu vsaj deloma zaceliti te rane, ter ie s svojim blagoslovljenim prosvetnim delom dovedlo to strokovno šolo v pravi tir. Učitelj-stro-kovnjak Anton Ferlat je dokazal svojo spretnost in popolne zidarske risbe pribite v razstavni dvorani so pričale, da zna njegova šola oborožiti mladega pridnega vajenca z uma svetlim mečem, s katerim bode rezal debelejši kos kruha sebi in svojcem v življenjskem boju. Na renški obrtni šoli se poučuje obrtno spisje, obrtno računstvo s strokovno kalkulacijo, obrtno knjigovodstvo (učitelja Rudolf Vižintin in Peter Ne- Kotiček za Izboljševanje čebelne paše. Mnogo tse piše o tej potrebi čebelarstva in razni člarrfkii so nam naštevali (veliko število malovrednih bodečih, pflevellnlih rastlin in rastlinic, katere nimajo druge vrednosti Ikot ito, da jih tu pa tam obleti m otiplje kalkšna čebelica. Semena takih plevel n ih rastlin so se prejšnja leta poslala čebelarjem v poskus, a dognalo tse je, da se vso tako bodeče zeflišče nahaja pni nas Ikot ničvredna rastlina, koje se boji (kmetovalec, da se ne bi zaplodila v njivi in na travniku. Pri izboljševanju čebelne paše ne smemo gledati le na ono trohico medu, Ikojo bi nam nudila ta ali ona rastina. V pmvi vršiti moramo gledati na glavno korist bodisi z lesom ali s sadom, bodisi z živinsko krmo. mec), geometrično, projekcijsko in strokovno risanje. Vajenci so imeli po 10 tedenskih učnih ur in oni, ki so res redno hodli v šolo in sledili učnemu predavanju, so se popolnoma izurili v svojem rokodelstvu, kar so sijajno dokazali ti odlikovani zidarski učenci. Risali so razne zidne zveze, elemente stavbenih oblik, strope iz tramov, obočne svode; enostavne in sestavljene oboke, stopnice, dimnike, enostavna in bolj komplicirana strešja, konstrukcije vrat in oken, osnutke zidarskih načrtov, detaljne načrte v tlorisu, licu in prerezu za najrazličnejše stavbe. Na načrtih se je poznala spretnost posameznika in z lahkoto je vešč opazovalec kvalificiral strokovno znanje vsakega vajenca. Učilo se ie na šoli tudi stavbeno gradivoznanstvo s posebnim ozirom na naše razmere, da so mladi zi-darčki spoznali domače stavbeno kamenje, apno, opeko, beton, rnalec in sploh najrazličnejše uporabe vsakega gradiva v zidarskem rQkodelstvu. Ponosni so ilahko naši Renčani na 'svojo šolo, ker je iz nje izšla vsa sedanja generacija priznanih zidarskih mojstrov in povsod čislanih stavbenikov, ki pričajo s svojim strokovnim znanjem, da je bila ta šola njih največja dobrotnica. Novi naraščaj pa naj spoštuje to svojo prosvetno ustanovo — strokovno šolo na ta način, da se neprestano vadi v strokovnem risanju, katero polaga temelje našemu strokovnemu zidarstvu in stavbarstvu. Le v izobraženem malem obrtniku in rokodelcu vidimo najboljši vir dohodkov v sedanjem konkurenčnem življenjskem boju za našo gospodarsko osamosvojo. Blagor občini, ki osrečuje svoj obrtniški in rokodelski naraščaj z lastno obrtno-nadaljevalno šolo. Razmišljajmo v Gospodarskem listu, koliko bi se jih še dalo ustanoviti širom naše Julijske Krajine! To pa v prihodnji št. našega lista. čebelarje. Prevečkrat hvalijo špekulativni trgovci to ali drugo rastlino kot izborno medunosno. Skušnje so dolkazale, da od 100 hvalisamih jih 99 nič ne velja. Raidi tega naj bode čebeflair previden dn naj ne veruje vsalki lepi besedi. Da bi pa čebelar stal kar tako križem rok, ne da bi poslkušal izboljšati čebelno pašo, tudi ne moremo odobravati. Čebelar bi moral gledati, da pomnoži pomladno prvo pašo — in to daje pri nas zgodnje vrbje, mačice. Vrba, »drskotec« imenovana, cvete že meseca februarja. Druge Vrbe cvetejo pozneje tja do meseca maja. Vse vrbe dajo čebelam ob ugodnem vremenu izvrstno pašo. Pomnoževanje vrb je jako enostavno in priprosto: košček mladike se potisne, predno poganja, v zemljo in sicer ob jarkih ter vodotokih in posebno ob sipinah. Prepuščena sama sebi se polagoma vzpne in doraste v večje ali manjše drevo. Čebelar se mora opnijetii v prvi vrsti pomuo-ževanja raznega sadnega drevja. Med sadnim drev jem medi posebno koščičaisto, a med tem najbolj črešnje. Ker evetejo črešnje različnih .vrst ob razilič-nem času, je treba množiti prve, srednje lin zadnje, Iko-je cveto 3 do 4 tedne za prvimi. Najprvo cvetje nam nudi mandelj in ker posebno bujno cvete, je priporočila vreden. Zadnje cvetoče sadne vrste so jablane, (katere čebele s pridom obletujejo. Jablane se v suhih in salnčnih legah slabo'obnašajo. Ko neha cveteti sadno drevje, je za čebele važen turški kostanj, a tega se dobi iv večji meri ile 'v mestih in trgih. Ker cvete turšlki kostanj v času, ko ni drugega cvetja nikjer, je vreden, da se razmnožuje tudi po vaseh. Čebelar lahko napravi tudi tu korak naprej ter poseje nekoliko zrn divjega kostanja, dorasla drevesca pa irazda-ja po potrebi olkoiičanom. Večjega pomena je navadni kostanj, (ki pričene cveteti kalkih 14 dni po končanem akacijevem avetenju. V naših Ikrajih je na sploh premalo kostanjevih nasadov, koji bi donašali ljudstvu izvrsten les in dkuisen sad. Čebelar! Ne zamudi časa in že prihodnjo jesen preskrbi si nekaj kg srednjega debelega kostanja, p" ga potakni na vrt v vristice 2 do 3 dm narazen in zrno do zrna ikrog 1 dm. Črez 2 ali 3 leta bodo sadike goidne za presajanje in takrait ponudi tvojim sosedom brezplačno sadilke. S posejevanjem ne smerno zakasniti, Ikeir drugače se nam kostanj spridi ier strohni in potem mi več za seme. Ker je kostanj gozdno sadno drevo, moramo gledati, da se mu odloči bolj zavetno lego z boljšo zemljo naših senožeti aili pašnikov. Iz obzira, da je kostanj tako koristno drevo, bi mu moral prepustiti svoje mesto hrast, jelša, topola itd. Srečne se smejo šteti čeblarjn, ki imajo v obližju svojih čebel iresje, alli v tem pogledu si ČebeJar ne more pomagati. Vrlo dobro pašo nudi v naših krajih belocveteča akacija; a žal, da se je še premailo nahaja. Tudi ta rastlina se lahko pomnoži bodisi z malimi stranskimi poganjki iz zemlje aili pa celo s potaknjenci. Dobi se vedno praznega zemljišča, kjer bi dobro rastla n. pr. ob nasipih cest in železnic. V gozdovih je še vedno premalo izvrstnega akacijevega lesu. Ko odoveite akacija proti koncu maja je dobra čebelna paša na kadulji ali divjem žajblju, koji ovete kake 4 tedne. V tem času posebno dobro meduno-sna rastlina je »Esparzeta«, prva bela in druga mo-drordeče cvetoča deteljna rastlina. Poseva se med deteljo ali med [travniško mešanico na preorane njive. Na nepreorane travnike se ilahko poseje in r 'travniško brano prevleče. Tako skali dobro in daje živini izvrstno krmo, čebelam pa obilnega nektarja. Na travnikih, ki ise pozno kosijo, dozori seme ter sc ob košnji otrese ter obseje in tako se pomnožuje sama od sebe. Na splošno so vse vrste metuljniic najbollše me-dunosne rastline. Med de se v prvi vrsti šteje pomladna ali rdeča detelja, koja se poseva koncem poletja med turšico ali med ajdo in daja v. pnihodnji spomladi v lepih dneh neverjetni donos. V nekaterih goličavah toplejših leg se dobi divji rožmarin. Loči se od navadnega v tem, da nima listov tako gtladko zellenih, ampak je bolj sivkastih listkov in ima bujnejše cvetje. V poštev za čebelarstvo bi prišlo še marsikako grmičje, ki nam služi za obmejne zagraje. V prvi vrsti bi bilo treba omeniti »snežne kroglice« pa tudi bodeče grozdičje i. dr. Od nekdaj se je priporočalo čebelarjem, naj po možnosti izboljšujejo čebelno pašo. Zadnje čase se je mnogo pisalo o faceliji, koja res izvrstno medi; ali ker ta rastlina kosmatih listkov ni priljubljena naši živini, se ni mogla spraviti v splošno posevanje. Poskusilo se je pri nas in takoj opustilo; a v nekojih drugih krajih se poseva v manjšem obsegu le v če-belne svrhe. Pridemo do zaključka: Kakor skrbi in se trudi živinorejec, da pridela in spravi kolikor mogoče obilno sena za svoje govedo, ravno tako mora gledati čebelar, da pomnoži pašo svojim čebelam. Istina je tudi, da ni mogoče enemu celega sveta preobrniti, a nekaj se da vendar doseči. Ako bomo držali roke križem in odprta usta, nam težko pride kak grižljaj pod zob. Ali z vztrajnim delovanjem se vse spremeni. Da se pa spremeni na bolje, treba je, da nekdo napreduje. Ako prične v tem pogledu napredovati čebelar, naj bo prepričan, da dela s tem le svojo dolžnost. Taka požrtvovalnost bi bila dobra za okolico in ob enem za njegove čebele in njega samega. Janko Vodopivec. Čebelarske potrebščine v mnogovrstni lizberi se prodajajo pri »Slov. kmetijskem društvu« v Gorici via Contavallle štev. 7 I. Pri itej priliki opozarja »Slov. čeb. zadruga« vse čebelarje, da je napela svoje - denarne moči do največje skrajnosti in da se je po-služila tudi kredita samo zato, da je mogla ustreči čebelarjem z zalogo čebelarskih potrebščin in umetnih medsten (satnic). Čebelarji, ki so prednaročili čebelarsko orodje in čeb. potrebščine, in tudi drugi, ki. imajo tako potrebo, naj se čimprej zglasijo pri Slov. kmet. društvu, dokler se zaloga ne razproda. Od razprodaje sedanje zaloge in od tega, če pokažejo čebelarji pravi zadružniški duh, je odvisno, ali napravi zadruga nadaljne naročbe in ali more misliti na organiziranje razprodaje medu in voska. Panji na račun vojne odškodnine so se povečini že razdelili, vendar jih je še nekaj na razpolago. Kdor želi nemške panje na vojno odškodnino, naj napravi takoj prošnjo po vzorcu, kakor je bil priobčen svoj-čas v »Gosp. listu«. Če ne bi sedanja zaloga zadoščala. se bode poskusilo napraviti prošnjo za nadaljno dobavo primernega števila panjev, če se zglasi zadostno število naročnikov. Panji so izborno izdelani in se v obče hvalijo, le spodnja latvica okvirjev je prešibka. Listnica uredništva. V današnji številki zavzemajo razprave o istrskih gospodarskih vprašanjih znaten del lista. Dokazali smo s tem najjasneje kako hočemo v resnici priskočiti zapuščeni in zapostavljeni Istri na pomoč. Prosimo pa svoje Istrske prijatelje, da naš list po Istri po možnosti razširijo, kajti le na ta način bo rodilo naše skupno delo sadove. — Z enako prošnjo se obračamo tudi do naših Notranjčev, katerim smo v tej številki ravnotako dali precej prostora, če se bodo še pogosteje oglašali smo jim vedno z veseljem na razpolago. — Po pomoti je zašla notica o razdeljevanju živine na račun vojne odškodnine med »Gospodarsko enketo», mesto v «Kmetijski vestnik*, kamor spada. Naj se nam blagohotno oprosti. Hotel in restavracija »Pri Zlatem Jelenu" v GORICI nasproti ».Škofiji se priporoča za obilen obisk. - Potrežba vedno točna. (« Dobe se mrzle in gorke jedi, ter domača vipavska briška in kraška vina. Vedno zveže pivo! Snažne sobe vedno na razpolago. ; ......... ■■■-- A. Vida. Kostolomnčca (suhač) pri kravah. Prah za krave ES9 BOVIN BZ3 Preizkušeni prah proti kostolomnici (sušcu), za uzbujanje teka, za poboljšanje mleka i. t. d. Ako pridenemo ta prah vsak dan pri napajanju ostanejo krave bolj zdrave in se jih v splošnem obvaruje mnogih bolezni, ki bi se utegnile pojaviti vsled slabe prehrane. Pri vsakem napoju se prida I—2 žlici praha. Dobi se v lekarni Dr. IV Stan-le ra V Lo vrani (Istra). Zavoj 1 kg stane 6 lir! 4 1U kg po pošti 30 lir. , k JOSIP KERŠEVANI, mehanik in puškar v Gorici, Stolni trg 9 naznanja sl. občinstvu da mu je na novo došla velika množina blaga iz svetovno znanih tovaren. Novo došlo blago prodajam po jako znižanih cenah Na pr. šivalne stroje Orig. Mundlos, Pfaff, Gritzner, Adler, Neuman, Afrana in V9inselmann. Posebno opozarjam cenj. šivilje in neveste na strokovni poduk za umetno vezanje in krpanje, katerega dajam brezplačno. Dvokolesa : Orig- Puch, Orig. Stiria. Orig. Star), VPaffenrad, Regent, Kosmos, Helical in mala motorna kolesa. Velika izbira pušk, samokresov, patron, dinamitnih patron, smodnik za raztreljevanje kamnov in za lovce, ter potrebščine za zgoraj omenjene premete. Lastna delavnica in popravljalnica Stolni trg. štev 3. Z jamstvom prodajam šivalne stroje, dvokolesa in puške tudi na mesečne obroke Za točno, solidno postrežbo in konkurenčno ceno jamči JOSIP KERŠEVANI mehanik in puSkar. Knjigarno v Gorici Via Carducci 2 (v Montovi hiši) RS priporoča vsem zadrugam in zadrugarjem svojo Prodaja na drobno in na debelo pisarniške in šolske potrebščine, tiskovine za občinske in druge urade. Katoliško Tiskovno Društvo vpisana zadruga z omejenim Jamstvom V GORICI smešiš Naročite MLADIKO, edini naš družinski leposlovni list!