GLAS NARODA
List slovenskih delavcem v Ameriki
Največji slovenski dnevnik
▼ Združenih državah.
Velja *a v»e leto.........$6.00
Za pol leta............... $3.00
Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sunday* and legal Holidays. Sf" 75,000 Readers.
TELEFON. 2876 CORTLANDT	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 61. - STEV. 61.	WEDNESDAY, MARCH 15 3922. — SREDA. 15. MARCAr 1922.	VOLUME XXX. — LETNIK XXX.
ŽRTVE STRAŠNEGA VIHARJA
i -rft i
ŠTIRINAJST LJUDI JE NAŠLO SMRT TEKOM TORNADOV NA ZAPADU. — DVANAJST JIH JE IZGUBILO ŽIVLJENJE V ENI SAMI VASI. — MATERIJALNO ŠKODO CENIJO NAD STOTI-SOČ DOLARJEV. — REŠILNA AKCIJA.
McAlestor, Okla., 14. marca. — iMnnuj-st Mehikancev je bilo ubitih tekom pretekle noči, ko je pri-hrum«*l tornado natl inozemski del 1 i; ja CJowen, neke vasi, ki ležt I'» tnajst milj iztočno od tukaj. soglasno s pomožnimi delavci iz 1 lart.shorna. ki so se vrnili danes s« tnkaj.
Kraj Ilartshordne se nahaja š< st milj od (lowena. Brzojavna zveza me<l lukajArvm krajem in Gowe. i»rin» prekinjena.
Sulphur, Okla., 14. rnarea. — Kn r I o vek je bil ubit in nekako j»o! ducata mulaljnih je bilo močno {oškodovanih oh priliki tor-i>ada. ki je pri hrumel nu<l atapjid ni d«*l tukajšnjega mesta |Xk*ro \«Vr;ij t«-r podrl približno peul«*-posiliti j. Materijalno škodo s«» « Tli na nekako $100,000. Ve." res-i "	vanih najbrž	bo
okrevalo.
Kakorhitr-) >> napočilo jutro. s* ]ir.či'li prostovoljci z preiskovati "•-m razvalin. Približno 150 ljudi i.- hrr/ -t r«-h*\ Nastanilo se jih je v Ji h. ki se niso nahajale ha j ,f>t 1 tornada.
Tornado j«> pri hrumel iz jupo-zapada. š.-l j reko irtre'-nepa d^ta j«M*sta, S4? obrijil nato na zapadno sirili t«-r#opustoiil vse. knr j*- <!«»- ; sejjel na širino dveh b! .kov ter
WOOD BO ODLIKOVAL KA NAKO.
Manila, Filipini. 14. marea. — Oeneralni governor Wood jo do-j HI o.l vojnega d«»partm»*nta pooblastilo. da izroči japonskemu f?e-' »oralu Kanala ameriško svetinjo /si izvanredne zasluge. General Kanaka je pribH semkaj, da vrne j obisk penerala Wooda ra Japon-1 skfin. Irročitev svetinjr sp bo vršila jutri.	I
VLOM PRI SIAMSKEM POSLANIKU.
Washington, D. C., 14 marca. Pri siamakem poslaniku v tukajšnjem me^tu Pjaa Praha Kara-j'so vdrli vlomilci, a so s« zadovoljili s tremi skatljieami cifra ret.
oolzino pol milje. Večina poslopij na poti tornada je obstajala iz stanovanjskih poslopij. Sodišče in presbiterijaii&ka cerkev sta bila jiorušena in vihar je odnesel tudi streho metodistovske cerkve.
FRANCIJA HOČE DATI SIRIJI SAMOVLADO
Razmere v tej nekoč strašno zatirani in zanemarjeni deželi so se že sedaj nevrjetno izboljšale.
Beirut, Sirija, 14. mntea. — Francija namerava dati Siriji avtonomijo do frotovejra obsepa. na-kar bo Sirija usposobljena postati ."lan Li^re narodov, kot sp je objavilo tukaj.
Izjavlja s?, da bo Francija pri-7n;.lu obstoj Sirije kot. suvereno države in. da bo privolila tudi v t stanovljenje sirsk^jra parlamenta t«-r sirskega ministrstva.
—	Francija jc izpolnila svoje obljube. — je čuti vsepovsod po tej t'exeli, kjer je tekom svetovne i vojn*1 vlada terorja Džemal paše dosepla svoj viš«-k onejra dne. ko je dal obesiti v Damasku 400 vodilnih Arabeer.
—	V teku treh let nam Frane!ja ni je prinesla varnosti, temveč tudi prosperiteto, — je rekel pover-lier v Keirutu, ko so pa vprašali za njepovo mnenje slede francoskega mandata. — Turki so nas zapustili mrtve in zakopane in Francozi so nas enostavno potegnili iz grobov ter nam dali novo žtvljenje. Njim s<' moramo zahvaliti ta vse.
Maršal Gcuraud je izvršil naravnost čuda za to deželo. Pri«"en-si 7. mdustrijalno razstavo, ki je data velik razmah trgovini in Industriji. je nadaljeval s tem. da je izboljšal komunikacije ter uredil carino, ki je bila razorganizirana. Vse železnice, katere so tekom vojne uničili Xemci. so bile nanovo zgrajene. Tudi nove se je pričel'j graditi ter ustanovilo zveze med Številnimi večjimi mesti ln trg'-___1 ^
MOŽ, KI SE NE MORE SPOMNITI SVOJIH ŽENA
Imel je zaporedoma enajst žen. — Zapustil jih je potem ko je izvabil iz njih denar. --
Indianapolis, Tnd.. 14. marca. —j Izaija Moore. star dva in tride-[ set let. o katerem pravi policija J da je znan tudi pod imenom George Melrose, je bil aretiran tukaj, obdolžen higanrije in poneverbe. Soglasno s policijo je priznal, da je imel. vsega skupaj enajst žena. da pa se ne spominja imen nekaterih med temi. Moore je priznal nadalje, da je osleparil več žensk za večje svote.
Obdolžilo se £a je, da je izvabil $500 od svoje zadnje žene liarriete Evans, šolske učiteljice. Rekel je, da jo je zapustil en reden pozneje po poroki.
Moore je bil vedno aktiven v J družabnih zadevah ter je postal ponavadi elan kake cerkve v mestu, kjer se je začasno nastavil, —-izjavlja policija. Glasi se, da je postal član neke cerkve v tukajšnjem mestu, potem ko je zapustil Miss Evans ter pozneje snubil še tri ženske iz Indianapolisa.
Miss Evans je izročila celo zadevo def?kt.ivom, ki so zasledovali Moore-a v Lrogansport. Tnd., od tam v Chicago in konečno v In-dinapolis. kjer je bil superintendent neke velike pekarne.
Detektivi izjavljajo, da jc bil ob času aretaeije Moore zaročen z neko deklico v Indianapolisu. Poroka naj bi se vršila jutri.
»letnik je izjavil detektivom, ta je htijže skozi leta žrtev živčnih neredov ter da je pripravljen podati priznanje, če bo mogoče dobiti zdravniško pomoč.
Čeprav je bil njegov spomin zelo slab glede podrobnosti, je Moore vendar navedel seznam enajstih žensk, s katerimi je bil poročen.
Prva njegova žena je bila neka Flora Dolf, s katero se je oženil pred ^ek^ko dvanajstimi leti v Wyoming; Pa. Imela je z njim eno hčerko.
Druga žena je bila neka Amell-ja "Werner iz Detroita, s katero se je poroči^ v Canadi pod imenom Harry Moore.
i X;;lti j.- (•žt-nil 7 nek<> šii^ ( Harris i» H<>uni;i. La. ;> . i imenom ' |Hon«rd Melvrn.
Xjegov: raslednji ženi je bilo i ime Bessie. Poročil se j.» z njo v J "Wilson. X. (kot fieonre Shields, a se ne spominja njenega drugega ' (imena.
Kot Hownrd AVilson sc je po- j jro<"il z neko nadaljno. kateri je: i l*ilo iine Certmda in sicer v Find-
|lr-y. O. Zapustil jo je t^r se r.žc-: nit z neko Lavro Shiels v ^poka-1 nc. Wash.
Tvot J. Vauglian se je poročil 7. r.elšo Florence Johnson v David Citv, Neb.
X'ato se je poročil s Ileleno1 liardgraves v Avgusta. Kansas. I
Kot Howard AVilsnn "^e vzel nc.; ko Treno Halo pred tremi leti vi < hieagn. Seznanil se je z njo s posedovanjem nekega ženitovanjske-ga urada ter je prišla ona iz neke ; in/.ije države. Moore jo je zaprt- i stil. potem ko ji je odnesel $1500. j
.1 unija meseca preteklega leta se ie kot George Churchill poroči? z neko Lauro Herzberg, v Peoria. Tli.
Kot Oeorge Melrose pn je vz^l Miss Evans v Vineennes, Tnd.. in I a ga je spravila sedaj v škripec.
ALBANCI XE MARAJO PŠE-NIČNE MOKE.
Skader, Albanija. 14. marca. — V Evropi je najti eno do.lelo. kjer ni panična moka priljubljena. Ta dežela je Albanija. Bela moka je tnkaj nekaj nepoznanegi. Zadnji tovor pšenice iz Združenih držav se je moralo nameniti dobrodel-rosti. kajti nikakih kupcev ni bi-To za pšenično moko. Glavna hrana Albancev obstaja koruzne j moke. pripravljene natančno na 4 t.jk način kot so jo pripravljali in zavživali severo-ameriški Indijanci.	' | *
Tako glede svoje hrane kot svojih življenskih običajev je Albanec mnenja, da je to, kar je bilo dobro za njegove prednike, dobro tudi zanj. Kot med hribovci v Vir-giniji in Kentuckvju je tudi v Albaniji glavna hrana koruzna moka. Razventega zavživajo še mleko. jajca, včasih kako kokoš (po-1 navadi ukradeno) in na velike praznike si privoščijo kakega janjca.
ŠOVINIZEM ANDERSON A
NIMA NOBENIH MEJA
_
Izjavil je. da je Constitutional League pridobila Hardinga in' druge odličnjake, do so ji nudili j svojo podporo.
! ... —
William II. Anderson, voditelj'
j Anti-salonskc lige v New Yorku.l je imel Yonkersu, v neki cerkvi; ! govor v katerem je izjavil, da i 'je lakozvana Constitutional | League of America organizacija, ko je skrivni cilj je strmoglavi je-j nje prohibieijskega amendmental in da so predsednika Hardinga, j njegovo ženo, .škofa Manninga in; I druge odii<" njake pod različnih j : pretvezami pregovorili, da so po-s >tali člani te Lige.
Anderson bo naprosil okrajne-!ga pravdnika Kantona, naj pre-i išče delovanje Lige, ki ima svoj [glavni stan na št. 1542 v New j Yorku. Tej ligi načeluje M. j Myers, narodni ravnatelj in njen zakladničar je "William de Fo-j rest Maniee, »"lan tvrdke ^rorgau ' J. O'Brien.	j
Al r. Alevei-s, ki .sicer skusa v- j zdržati .ustavo na številiki 1542,1 skuša uničiti del te ustave v ho-lelu Martiuitiue, kjer vodi delavnosti Zveze proti narodni prohi-biriji, — kot trdi nesramni An-, deison.	j
—	t'e so nabrali voditelji te Lige kak denar, — je rekel, '—® od ljudi, ki so pošteno za osem-1 liiijsti amendment in njega iz-vedenje ter se poslužili tega denarja v kateremukoli delu usta-| ve, potem so brez dvoma zagre-; šili kaznjivo sleparijo.	j
—	Oe pa je na drugi strani resnično, kot smo bili informira-' j ni, da so v resniei žganjarski in-1 peresi za to organizacijo kot* priseljevalei, prostovoljno alidru-| gače, in da se odlične može in žene presleparilo, da so zavzeli mesta v narodnem komiteju, potem se ni razrešilo ničesar kaznji-vega, a javnost ima pravico izvedeti za čista dejstva v tem pogledu.
Ari*. Mevers, katerega so našli poročevalci v hotelu Martinique, ni prav nič prikrival svojega sovraštva do proliibicije. a rekel, da nima stik s Constitutional r League nobene zveze z njegovim nasprotvom proti osemnajstemu, amendmentu.	_
Johannesburg, Južnoafriška Unija, 14. marca. — Vladne čete so iztrgale ustašem Brakpan ter prišle v mesto včeraj popoldne.
Oddelki ustašev v Fordsburgu, pet milj zapadno od tega kraja. >o bili obveščeni od vlade, da morajo zapustiti svoje pozicije do enajstih danes zjutraj, ker se jih bo drugače pričelo obstreljevati.
Porodila iz zapadnega okraja včeraj popoldne so kazala, da so vladne čete pritiskale z obeh strani na oddelke, boreče se pri Mara isburgti in da so prednje rtra-^c vladnih sil dospele do gorskih višin, ki obvladujejo mesto.
Vsled prekinjenja bojev se je domnevalo, da skuša general ^mits. mir • trckl predsednik, Iz-s.iiti br«'zp'»" i.ir* > predajo usta-"l:;h oddelkov, la se na ta načtn pre preči iz^itb»- življenj, ki bi gotovo sledile, če bi se skušalo usta-še pognati iz njih pozicij.
Brakpar je premo ga rsko središče. 22 milj stočno od Johannes-' bnrga ter je predstavljalo eno glavnih postojank ustašev. V nekem sporočilu iz Kapskega mesta ^e jc glasilo, da koraka general van Dcventer proti Brakpanu. potem ko je bil zavzel Benoni.
Kapsko mesto, Južna Afrika. 14. marca. — V poslanski zbornici so danes Člani dela\"sfce stranke obžalovali presenetljivo more-| nje v Ran d okraju v zvezi s stav-;ke rudarjev ter zahtevali, naj sr <\lada takoj pogaja za prekinjenje j sovražnosti, da se prepreči nadalj-j ne izgube življenj.
' Zasfopmki vlade so zavrnili tr i' d it ve članov delavske stranke, da 'je dobilo stavkarsko eribanje re-j \ oiiieijonarni značaj šele potem, ko se je vlada poslužila sile. ] London, Anglija, 14. marca. — j Soglasno z najnovejšimi poročil! i iz Južne Afrike pritiskajo vladne I sile iz Pretorije na revolucijonar-L! je tako i* iztoka kot iz zapada. (Glavna središča odpora so sedaj .! pri Fordsburgu in Yeppestownu. kjer stoje vladne sile nasproti
Obdolžit ve Andersona so bile j naslednje:
- j — Constitutional League of „ 'America, ki ima svoj glavni stan i v New Yorkn, ima za svojega /ravnatelja Jerome A. Mversa, ki i < — nasprotuje osemnajstemu a-jmendmentu; .
t — ki se zavzema za uničenje ;narodne proliibicije potom raz-. veljavljenja ali modificiranja Volsteadove enforeement postave . in ki je pred kratkim vprizoril . slepilno glasovanje, ki naj bi po-jkazalo razpoloženje proti naro-s'dni proliibicijski postavi. '\ — On je sedaj aktivno zaposlen v organizaciji, ko je cilj je doseči razveljavljenje prohibieij-_ ske postave. (Drznost tega človeka ne pozna nikakih meja. Vsak Jdržavljan ima pra^eo potezati j se za razveljavljenje prohibicij-ske postave, čeprav nima pravice kršiti jo, dokler je pravomočna. 'jZelotstvo, seveda dobro plačano. ^tnima nobenega prostora v demo-.kraeiji kot je Amerika.)
i	O POTOVANJU.
i •
Za potovanje spomladi, poleti in začetkom jeseni je drugi razred na prekoceanskih pa mikih Že več mesecev naprej razprodan. Že . sedaj je težko dobiti prostore drugega razreda za junij in druge ' mesece. Le malo prostorov je še na razpolago. Kdor bi tedaj hotel j potovati prihodnje mesece v dru-1 gem razredu, naj nam takoj na-i znani, da mu preskrbimo prostor. Trank Salom 8UU Bank.
rnočno oboroženim ustaŠkim oddel kom.
V nekem sporočilu iz Bloein-fonteina se glasi, da je bila glavna železniška proga dLnamitarana v bližini transilvanske meje in da je skočila iz tira neka lokomotiva.
Johannesburg, ki je bil v soboto in nedeljo središče bojnega ozemlja, je dobil včeraj zopet svoje normalno lice. kot izjavlja ta aiošnji Reuterjev poročevalec. Ceste so bile polne običajne ljudske n-7iož:ee in prodajali!^ delale debre kupčije.
Poročevalec Izjavlja nadalje, da
nizozemski burg^rji v odlični meri pomagali sngležkim silam v-nj.li boju proti revolucijonarjem.
POSTREŽBA V TEM SALONU
NEKAJ POSEBNEGA. _____ •
Odkar je pričela policija v : Xewarku. N. J., izvajali suho postavo. se morajo žejni v tem mestu poslužit: izvanrednih sredstev, via pridejo do zaželjenega požirka. \ V nekem salonu je uveljavljeno naslednje izvanredno postopanje:
— Najprvo si gostilničar "ogleda7 r bolnika. Ce se je prepričal, da ni eden onih, ki brskajo za dokazi, dobi ukai, naj stopi čisto blizu k bari. Roki mora spustiti ob straneh navzdol, pomakniti glavo nazaj ter odpreti usta. f
Gostilničar mu nato vlijo poži-rek žganjice v suho grlo. Ko je gost jK)žrl pijačo, mora odriniti svoj prispevek, nakar lahko zapusti prostor.
Gostilničar pravi: — Y današnjih dneh ne more biti človek nikdar dosti previden. V moji gostilni ne more nikdc natočitl pijače v steklenico ter jo odnesti na sodni jo kot dokaz.
PROCES PROTI ARBUCKLU.
S an Francisco, Cal., 14. marca-V* procesu proti Roscoe Arbrucklu, ki je že tretji, se je posrečilo dosed a j izvoliti enega izmed dvanajstih porotnikov.
Pošiljateljem denarja na znanje.
Pri kr. postnem čekovnem ura* du v Ljubljani smo izposlovali, da lobimo vbodoče za vsako naše na« kazilo izplačilno potrdilo s podpisom naslovljenca ali njegoveg* pooblaščenca.
Sporazumno s tem ne bomo ra-aaprej več razpošiljali dosedaj običajnih obvestil z označbo dn*> va, ko je bil odposlan denar ia Ljubljane na zadnjo poŠto. Mesto teh obvestil bomo poslali za vsako denarno pošiljate/, ki fcmo jo prejeli dne 0. decembra 1921 ali kasneje, izplačilno potrdilo a podpisom naslovljenca oziroma njegovega pooblaJčenia.
Te vrste potrdila pa prehajajo večkrat lo počaai z radijih požt nazaj v urad čekovnega urada ▼ Ljubljani, Kjer se zbirajo in Sele nato odpošljejo v Ameriko; radi tega ter drngrhi možnih zamud ram bo mogoče razposlati potrdila sele v približno devetih tednih od dneva, ko smo izdali pre-jemno potrdilo oziroma kakorhi-tro ista prejmemo. Denar pa bo neglede nato izplačan enako hitro in pod istimi pogoji Jcot do , sedaj.
Frank flakier 8teU Bank.
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah* lirah in avstrijskih kronah
m pofcm Mi« hrti Isrriajcj* p« mizkJ mml. saaetfjlrt la biti* timj m ms mašm mm itomt
Jugoslavija:
Bacp^Ua m ndnje poku hi taphteja «Kr. »eital Movni nT te "Jadniuka kaaka" w L)«MJmL
300 kron ---- $1.30	1,000 kron ____ $ 450
400 kron ---- $1.75	5,000 kron ____ $20.50
500 kron .... $2.15 10,000 kron ____ $40.00
Glaooa Mredbe alnlstrstva n	ta brisjav t JocmIstIJI
Je Md»j phiIi mmkMtmU mttkt potom ptif edlnole v Barjih; n t—k t Mrl kmm (m 1ip|»fM en mam; firrja Mi ilnarj« ki tow< nUm tanj mebpamsnjm*.
Italija In zasedeno osamijo: ^^KasptilUo m «•»ene hi ispkmtmfr "Mrvuka baaka* v
50 lir......$ 3.10	500 lir......$27.50
100 lir......$ 5.70	1008 Kr......$54.00
300 lir......$16.50
Hmfira Avstrija: Istpsiflji m Iifcji psMe N hihlwK »A&rtmtHtb* Bmak m D—aJm. _	■
Radi v«Ukaa«h nalik v M«Ju hvtefoJoM sedaj r Avstriji mm »BtriluuMke (l<hrM, Nala pristojbina » vasica perr nnrnn	4a
— zaa&a M mUv; ai $lt.— 4m $».- p* $L—: M m veija **> kaxlla po 2 ceota od delarja.
Pod Utfml pocoji Ixrtarijaao tudi doUr-ieke tn pofiljcoM mm> rUke dolar J« w Juroalarij« la t Italija.
Trihii kurji oedaj 4 latos. onja m votes« ■nillnli
■TVmtmmmm* po ooal JSSL tee ko« mmm mlso^iSr S^Vnh!
slo Imm^mimLmm 'ui^uiai mhi U taiTfrib'hl riotf so om, ki as fto «11 os ^k ....... arts taofeo.
po Mw'imTm	" **	*
run linn HAT« MAME, m Vm&aš* n^. Mow Torte
l orcka artgie?ke princerinje z vis konton Lascelles.
BOJI V JUŽNI AFRIKI
ČETE SO ZASEDLE GLAVNO POSTOJANKO EEVOLUCIJO-NARJEV V RAND. — ODDELKI V FORDSBURGU MORAJO ZAPUSTITI SVOJE POZICIJE, KE P. SE JIH BO DRUGAČE BOMBARDIRALO — GENERAL SMUTS HOČE IZSILITI BREZPO-i GOJNO PREDAJO.
"GLAS NARODA"
__(SLOVENIAN PAIL.Y)_
Owned and Published by	I
Slovenic Publishing Company
{A Corporation)
FRANK SAKSEB, Pre«ident_LOUIS BENEDIK, Treasurer
Place of Buslnes* of the Corporation and Addresses of Above Officers: •2 Cert Una t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"Glas Naroda-* izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov.
Za celo leto velja Ust za Ameriko Za New York za celo leto ........ $7.00
In Canado .................... $6.00	za pol leta .........„ $3.50
7a p«i teta ........................ $3.00	Za Inozemstvo za celo leto $7.00
Za četrt leta ...................... $i-50	za pol leta .......... $3.50
GLAS NARODA
(Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Subscription Yearly SC.00
Advertisements on Agreement.
■ ____________
I»<piM br«-z podpisa In n^ebnostl se n* priobčujejo. rVnar naj st* blagovoli j>o-fltljiiti pu Moiitv «jrJ«-r. I'll	kraja naro*nlkov jirosimo. da Be nam
tudi prejšnjo t>iv&lf£ie Kaznani. «la hitreje najdemo naslovnika. *
i
v	GLAS NARODA
E2 Cortlandt Street. Borough of Manhattan. New York, N. Y. Telephone! Cortlandt 2876
t TB JDEs lj^kaUHC^
-—---1
DELO V JUŽNI AFRIKI.
r.	_
Z a ameriško ritatelje so prišla kot Misk iz jasnega j)or<M"ila o delavskih zadremali v Johannesburg!!, v Južni Afriki, kjer je bojem sledilo zajetje ver kot1 dva tiso«- stavkarjfv. Kljub temu pa je bilo dosti vzro-; kov, novejših in sta rej sili, ki so umgli povzročiti nerede.
V«<lu«» j<- bilo tožko dobiti strokovno izurjene de-lav<-»* /n rov«* v Rami okraju. «Vprav so bili rrni neiz-urjeni d<duv<ri, »liv.ani ]»o«l siroto poli<-ijsko kontrolo, Zelo številni.
Od l.-ta 1WM do 190«; so importirali nekako petdeset tiso«" kitajskih kulijev. a vlada Asquithi) jih je pozneje ]>os]ala domov.
Nato so iinportirali v <l»*želo indijske kulije, ki so angleški ]K>daiiiki.
V iiKciu r-asu zadri'jr, ko j«* <iancUii protestiral proti slabemu postopanju s temi indijskimi kuliji. so se beli linijski rudarji spustili v obupen boj.
!>»»• 4. junija H»i:i je bilo devetnajst teb belih rudarjev ubitih.
Naslednjega januarja so deponirali veejo število voditeljev. ttl«*dil neuspešen revolueijski poskus. Nato je prišla svetovna vojna.
Ker je obstajala ena tretina rudarjev iz Angležev in Velšev,. so opustili svoje delavske boje, doeim so njih rojaki umirali na bojnih poljih, a prihod političnega mi ni j<* prinesel vse preje kot pa industrijulni mir v ju-no-aiYiške rove.
I nija rudarjev zahteva, da bo zastopana pri upravi rovov, a lastniki rovov noeejo tega dovoliti.
Premogarji su zastavkali novembra meseea, rudar-' ji v zlatih in železnih rudnikih pa februarja meseea.| H« d j radikalni element pa je izpremeiiil delavski spor v zahtevo. <la se vprizori republikansko rcvolueijo.
Na ta liarin s«- nam nudi rudni prizor, da vidimo nizozemske vojake-kmete pod vodstvom lmrskega generala Smutsa. zaposlene z zatrtjem upora rudarjev, med katerimi so Angleži, Irei in Velši.
Ljubeznijo ne izgublja niti na tej, niti na oni strani. \ tej razdalji je krajevno javno mnenje manj pre-seneeeno vsprieo sinovega naeina, s katerih se skuša za-treti ustajo kot pa je presenečeno mednarodno javno mnenje.
t. - f
Dopisi«
Benbiish, W. Va. ;
Tukajšnja premogovna družba' je dala /.aproli mve 1. svečana. in «*ez t> dni potem je superinte3Kie.nl i pozival vnakevra delavca, da .-»e : naj jkmLi^.-;.- na nekakšen yellow paper. Po tridnevnem prizadeva-1 vanju se mu je perečidobiti, delavak»- podpise. i/-v z«'nisi ti veli uli treh. Moram t,«* okleniti, da je.j rekel superintendent, »iu ]x>p-<xllx», nič ne krčimo in da pLaeu <»»taJief do prvejra malega travna kakor, določa	Na ta način je'
dobil podpise. Potftm smo začeli | dt .ati 13. svečana in delali srno| tr; dni. Tretji dan nekako 10 mi-1 mit pred sedtuo uro je Riqw-rLnten-, dent ualdi juvd rowui plakat, na t katerem je hila označena nova' plačilna lestvica Vzeli so nekaj j 2iial/ga vee kot odstotkov. Od: tistega časa smo na ectrajku. Zatorej n.' svetujem rojakom hoditi sem za delom.
Pozdrav!	Math. Ilribar.
Deer brook, Wis.
Prosim malo prodora v največjem slovanskem listu Clas Naroda. Posebnega nimam kaj sporočiti. Zimo imaim> dolgo, dosti mraza in dosii snega. Ndca*eri tu-! kaj /e nad Ho pa ne-pomnijo. Ix»to 1921 je bilo nuIio, pa ni dosti hkodijvalo. Sena je bilo bolj malo. krompirja in drugega je bilo pa vsega dossti, tako da na farmah ni lakote. Samo denarja primanjkuje, ker ni več tistih cen ko so bile ptred dvema letoma.
i
j Donti Slovencev nam je že pi-j salo. liako je tukaj. Po pravici po-j vcilano dobro. Prva leta mora člo-ivek potrpeti, posebno tak, kdor 'z majhnim denarjem začne, da X.H-J1«.' na neobdelani farmi. Tukaj
I	j'* zdravo po«lnebje in* dobra vo-j ;<la. Vesselilo bi me, da bi še kak-i šna .slovenska družina prišla sem.
:Sedaj s:n<» tukaj «tiri. Zemlja je i>:elo rodovitna. Ako kateri misli r i 11 na fa-riuo, naj si pride ogledat1 j l udi sem.	J
Ak<< je kateri prišel po vojni |mih v Ameriko, da je doma iz Dojenj«- vasi pri Rakeku, ali <la dn-jbiva ]iisnia «>d doma ga prosim, .da m; kaj i>Lse, ker bi zelo rada i i z vede hi kaj iz moje rojstne vasi.
Pozdravim vse Slovenke in Slo-vence po .širni Ameriki, t-ebi list *pa veliko novih naročnikov.
-Mrs. Uertrude Rudolph (roj. frovekar),
II	1. liox	Deerbrook; Wk
Chisholm, Minn.
V nedelfo popoldne dne 26. februarja sem jo mahnil proti *Eve-lethu. največji slovenski naselbini na Rancrn. P<;dal sem se k svojemu Ktareinu prijatelju A. Z., da se zopet kaj pogovoriva. Med po-govoTom mi je prijatelj opomnil, da ni a zvečer najstarejše potlpor-:io društvo sv. Cirila in Metoda KSK.T. veselico v mestnem Audi-toriumu. Ker rad «ledam slovenske igre, sva se s prijateljem domenila, da greva na igro. Mislil tem, da bom kaj lepega videl. A
Samomor mlade deklice.
Osemnajst let-stara Ivana Kos- j mu'", hčerka tovarniškega mojstra v pokoju v -Tavorniku, se je v bli- . zini Javornika vrgla pfnl tovorni i vlak, ki ob pol sedmih zvečer prihaja iz Ljubljane na J« seniee. Ne-srečniea je bila takoj mrtva, a ^e-lc na ješ* niškem kolmlvoru je, prerezana na dva dela, padla od . I > t roja. Kakor s*' poroča, je d«-kli-J ca bila že dalj časa zelo potrta^ lin je i/.VT-šila sannmior v stanju d 11 .šev m* zmedenost i.
Zmrznil je
ponoči ob ees.ti iz Sv. Katarine, proti Hrastniku v[»okojen rudar j 1.1 a ž Kirn. Možakar — znan vese-| Ijak — s«- "ga'' je zopet enkrat navlekel čez mero, pa je obležal v snegu, k jer so ga našli dnigi dan.
I
' Bik ga je poškodoval.
Ivan Ciottwein, mes;irski po-'močnik pri Klemenen v Ljubljani, I j«- irnal iz Trzina bika v Ljubi ja-I no. Potoma je bik nenadoma zdiv-i.j<11, s<* zakadil v pomočnika in jra I z rogmi poSi:rjdoval po životu.
-j	^.uač !
Smrtna kosa.
Na Teharjih pi-i Celju j*1 umrla r Marija Cajhen, rojena Oset, iz t znane Osetove narodne rodbine, j žena posestnika in gostilničarja .j.fospa Cajhena. Pred kratkim je povila de^'?ka, po porodu pa sta jo napadla npanska bolezen in pljuč-j iiiea, katerima je podlegla v eve-i tu svoje mladosti, stara komaj 2b t;let.
| V ljubljanski ja\nii bolnici je i umrl Ivan .lakše, učitelj na Vrau-. skeui, predsednik učiteljskega . društva za vranski okraj. Pokojni , .lakše, dober in bla«j; tovariš svo-i jim drutrom, je bil »-deli izmed naj-. boljših m najsposobnejših narod-. uih delavcev v vramkem okraju; l neprecenljive so zlasti njegove zasluge v podrobnem prosvetnem ]x;lju. saj je bil duša vsemu društvenemu življenju na Vranskem u in v okolici. l*redsedovaL je pevskemu društvu " Vramika vila", podružnici Družbe s\-. Cirila in . Metoda, pridno sodeloval v odbo-. ni Čitalnice in Sokola. Politično i je bil vedno odločen in zuačajen
-	naprednjak. Njegovo truplo so j prepeljali iz Ljubljane na Vran-. sko. kjer so je položili k večnemu , počitku.
V Bohinjski Bistrici so našli i mrtvega v njegovi eoljri Steva Fi-
-	lipoviča. carinskega upravitelja a-
-	Bohinjski Bistrici. lTmrl je na je-
-	tiki,, na kateri je bolehal že dalj 1 časa, a je kljub temu opravljal še . vedno svojo službo. Pokojnik je
bil doma iz Beograda, kamor so prepeljali njegovo truplo.
V	deželni bolnici v Ljubljani .ji* umrla -losipina Siniončič, soproga vpokojefiea juž. železnice.
Bela vrana.
V	Mariboru j" našla neka gospa
■	listnico, v kateri je bilo okoli
■	4i»<>() kron dt-narja in jo izročila
policiji. Res bela vrana v seda-
'I n ji razbrzdani dobi! i'
Vlomilec zasačen pri delu.
V	mariborskem Narodnem, domu je v zadnjem času zgodilo
J x eč tatvin, j 11 - da bi mogli priti j izmmičem na sUnl. Zdaj se je pa i vjel neki ptiček v past. Zasačen [ j«- bil v trenutku, ko je vlomil v I'^stavraterjcvo stanovanje in je
*	bil takoj aretiran. Pri njem so našli vse potrebno vlomilsko orodje. Polieija je mnenja, da inia na ve-
-	sti več pregreh in da je imel zla-sri ]>ri zadnjih tatvinah Amies svoje prste. Zdaj je na varnem.
*	Zaradi tatvine
. je bil
aretiran v Mariboru neki
*	Jlinko O. delavec v delavnicah juine železnice v Mariboru Pod
*	pelerino je skril za 2:>0 kron fir-z n<*ža. ki ga je ukradel v delavnici.
x Okradena natakarica.
, Natakariei Alojziji Hudo vernik . v Cradcu pri Litiji je bilo ukra-. denih nekaj nad 4000 kron. Li-j tijski orožniki so aretirali nekega moža, ki j»* nujno sumljiv, da je , ukradel omenjeno svoto.
i	Iz sorske župnije
i se v "Kmetijskem lis-tn" pritožu-
-	jejo: Pi-1 nas so čudne razmere.
-	Naši (ft roe i, ki morajo v šolo do
-	tričetrt. ure daleč (Lz Svetja, Go-; steč. Sp. in Zg. Senice), morajo
-	zunaj šole čakati, če pridejo pred i osmo uro. To v tej hudi zimi. Če
-	pa kdo zaradi tega odide kasneje i od doma, je pa v šoli kaznovan,
-	če pride prekasno. Ali pošiljamo , mar zato svoje otroke v šolo, da i se tam prehlade? Ali nismo po-
-	stavili šolo mi? Ali dajemo zato 3 drva v šolo, da nam otroci preze-i ha jo pred šolo? Ko smo mi hodili
v šolo, tega ni bilo. Zakaj bi se
-	kodilo to sedaj? Kje je šolski nad-1 zornik? Kje je učitelj veronauka?
Ali se krajni šolski svet v resnici i tako boji teli gospodov, da si ne
-	npa nastopiti? Tega trpinčenja f naših ortrok ne bomo trpHi! Če
-	lahko gredo v sosednih olx'inah j otroci takoj v šolo, ne da -bi pre-p zehali. pote«ui mora tudi v naši e biti takol
Peter Zgaga
Zadnjič sem poslušal Nemca, ki je zabavljal na nebo in zemljo in zaveznike. Posebno vojna odškodnina mu ni šla v glave.
Ker je skorajgotovo farmar po poklicu, nikakor ni mogel pojmi-ti, zakaj bi Nemci morali dati zaveznikom osemstotisoc molznih krav.
—	Zakaj bi jim dali osemsto-tisoč krav — se je repen čil. — Tistih pet našili oslov jim pošljimo, ki so podpisali mirovno pogodbo .. .
* * *
In ker sem že ravno pri živini, naj omenim še ojrlas. ki sem ga Cital v nekem ljubljanskem listu.
Neki slovenski kmet sporočil širni slovenski javnosti:
—	Tempotom naznanjam, da je bik. katerega sem kupil včeraj, na razpolago vsem sosedom in sosedam brez razlike političnega
verskega prepričanja.
* * •
Ce se slučajno primeri, da ima ženska eno stopalo večje kot drugo. se nikdar ne sme reči: — Vi imate eno stopalo večje kot drugo. —
Reči se mora : — Vi imate eno
stopalo manjše kot drugo.
* * *
Dve nedelji čakam pismo . . . Se dve leti ga bom čakal: prav nič tožil, prav nič plakal. V<-š, devojka, taki nismo,
hi s«* tako med brati dali v kozji rog ugnati.
V	tlanasnji številki čitate o po | sledicah strašne žaloigre. ki se j zavrnila v Ljubljani.	!
jalen je Zajca ugonobil in je l-il vsled ti-ga obsojen na smrt na vešalih.
To ni nazadnje nič posebnega.
Ce bi zaje jelena, bi bilo bolj, čudno.
• * •
V	Jndianapoli.su so aretirali nekega možkega. ki je bil enajstkrat. poročen.
Nesrečnik se j>a samo devete-r;h žen spominja.
Ta je že višek junaštva. Poznam ipidi. kateri se niti ene ne spom-nijo.
* * *
Rockefeller jeva unukinja se T>o poročila s švicarskim jahačem. Ona je stara šestnajst, on pa osem inštirideset. let.
Vse ameriške punce ji zavidajo. Tolaži jih pa srečna misel, da se , jahanja tudi v Ameriki lahko privadi io.
* * *
* i
i
Te dni se je začela tretja obravnava pro+i Arbucklu, ki je ba-' je s pomočjo kosa ledu usmrtil igralko Virginijo Rappe.
Se par obravnav, pa se bo do-. tični led popolnoma stopil.
! * . *
l Jugoslovanski državni voz.
Marko spi poil jelo.
kralj Matjaž pod goro.
v kozla je sovraštvo selo.
nazadnjaštvo pa na win.
* * *
V ameriških listih vidimo dan-zauJiem slik-.' predsednika ITard-iuga.
Ilardin? na lovu; Harding pri ribjem lovu; Harding v Floridi; Ilarding in Ford; Harding v kem-pi: Harding in indijanska delegacija. Itd.
Skrajni čas je že. da nam enkrat pokažejo Hardingu pri delu.
Iz Slovenije.
kako sem se motiL Ko prideva s pri j a/t ei jem v dvorano, je neki mož pozdravljal navzoče. Kaj je govoril, jja nisem nič razumel, ker I je sam sebi govoril. Drugi pozdrav je govoril ,drugi mož. Govornik je sani rekel, da ne bo do-Mi govoril, ker ne zna in da je nečesa sit, a ne vem, česa je bil sit. *Jovot- tretjega je bil nekaj boljši. Ko je nehal govoriti, se je prikazala napol naga punca v hlačah ua odru in se je zelo neslano pre mikala semtertja. Ne vem. ali je bil le ples ali kaj. Čudili smo se pa vsi, da pusti katoliško društvo ;ia oder tako prism odo. Fantje so kričali, naj še tiste pol obleke iz sebe vrže. da bo lepša. Potem so i<rraldi igrali neko igro, v k'j Ter i so v čenčasti obliki opisovali razporoko ali kaj.
M o/je, ako 'nočete ljudi zabavati. morate izbrati igre, ki imajo ]:aj smisla, kaj pouf-1 jivega. pa ^ resniei kratkočasnega, potem st^ morate i*rro dobro naučiti in šele j potem vabite rojake iz sosednih (naselbin na igro. Ako nas bodete i]ia s takšnimi čenčami hoteli za-' jbavati, bomo drugikrat raje doma j ostali in si s sladkim vineem srce lidadili. Kdo je^to i^ro skupaj
ishlanfal isi učil* smo se med seboj vpraševali. Kdo je bil boss pri 'prireditvi?	j
] Torej, rojaki, drugikrat nam kaj boljše-ga priredbe, drugače i i as ne boste več videli na iprri A| ne bodite jezni, kar je res. je pa res. T.»rej brez zamere.	J
Chisliolmski rojak, j j
Hurricane Creek, Miss, i
Dne 22. februarja je umrl tukaj, Vincent -Telejie. Pokopali srno tra na katoliškem p*»kopališču v Mer-' ridianu. V Ameriki, posebno pa: v Ala<ki je bival dolgo vrsto let.i kjer je delal po zlatih rudnikih.! 1/. A laske se je preselil v Oregon!
City, Ore. Tam mu je umrla žena. Pred kratkim je prišel sem, pa je kmalu zatem zbolel na pljučniei. Star je bil 45 let. Tukaj zapušča brata in dva otroka, v stari domovini pa brata in sestro. Spadal je k Slov. Svobod. Podp. Zvezi.
Poročevalec.
Terra Bella, Calif.
Upam, da ^e ne bo nihče čudil, ako '"ita kak dopis iz solnčnare Ca 1 i torn i je, iz te lepe zlate 1'ar-merske naselbine. Pa ne, da bi si kdo misli L pravo zlato. Takih stvari je dosii, da so zlatu enake, ne pa toliko vredne.
Tukaj se trate rumena jo od prvih caJitornijskili rožic, ali kakor jih tukaj nazivajo California poppies (zlati mak), zato lahko trdimo, da stanujemo v zlati deželi. A toni vse. Zdaj pride vrsta na ^ .-pomladne pomaranče, ki so rav-nozačele zoriti. Te so tudi podobne zlatu. Drevesa so silno bogata tega sadja. Ako človek vstopi v .-redo takšnega vrta. se počuti, iiakor da bi stal v paradižu ter •rleda, s katere strani se bo prikazala Eva.
Tukaj v tej okolici je precejšnje število slovenskih družin, katere se večjidel pečajo s poljedelstvom in tudi s sadjerejo. Letos se naši farmerji lepo na smeh drže. ker upajo na dobro žetev. Pši-jiiiea je že tla pokrila, ker jo dež • pogostoma zaliva. To je tukaj ne-jkaj nenavadnega, da bi dež tako j pogost oma prihajal, kakor ravno t iel os. Sadna d drevesa so tudi lepo i s e vetjem obsipana. Tudi vinska i rtu ,ii pozabila na nas. Vse je veselo v spomladni lepoti. Solnce je j že tako močno, da s: moramo sen-; co i sik at.	*
j Želim vesele velikonočne prazni-|ke vsem Slovencem in Slovenkam. I	Mrs. M. K.
GLAS NARODA 15 MARCA 1922
Direkten tovorni promet med Bavarsko in Jugoslavijo.
liavarski oddelek prometnega ministrstva se bavi z mislijo uv-*-denja ilirektnega tovornega pro-j J meta mtnl Havarsko in po njej s| | i"*'lo Nr-!jii' i ji» ier .1 U'^siavijo ; v j to svrho vj' je že obrnil na jugo-] slovansko prometno ministrstvo zj ustna pogajanja. Kakor javljajo, prispe v Ljubljano, Zagreb,i lieograd in Su\H>tico posebno l»a-varsko o«lposlauLšrvo. da uredi to zadevo, zlasti vprašanje tarife.
! Subotiška vohunska afera.
Beograjska "Politika" poroča iz Subotice: Vohunska afera, v Icatero s> zapletene ugledne madžarske osebnosti, iz Vvojvodh'.e, .,e naenkrat dol>ilu drugo smer, ker je tlržavni pravdnik ugotovil, 1 da je neki ženski samostan v 1*11— • žini Sombora liil zapleten v vohunstvo in da so 111111»'. ki so potovale k svojim predstojnikom, ka-( kor tudi druge osebe zelo natančno opisavale vse, kar s<i v Jugoslaviji godi. liile so v y.vezi z ma-»l/.arskimi irr«nlentisti v Vojvotlini. Aretiranih je okoli :{() novih oseb, o katerih je do gnano, da je vsaka na svoj način delala v zvezi " z madžarskimi irredentisti. katerim so dajale različne |>odatke.
)
.1	Smrtna obsodba.
V Novem Sadu je bila razglaše-I na razsodba nad morilci ravnatelja sladkorne tovarne v Bečkere-. ku. Vseh enajst obtožencev je bilo obsojenih. Glavni krivec Saku-ia Vast a je obsojen na smrt ua j vešalih, njegovi sokrivci pa na j večletno težko ječo,
' Kralj odklonil povišanje civilne liste.
Kakor poroča beograjska "Samouprava1*, je kralj Aleksander odklonil po novem proračunu
predvideno povišanje civilne lis!.' :i;i o jniljone dinarjev. Svojo odločbo je motiviral kralj z nujno polrebo varčevanja pri vseh državnih izdatkih. — Po doseda-, i njem proračunu ima kralj civilne ! i iste !,200()im» dinarja- letno, <lo-eim je prejemal kot prestolona-, sled n i k 12O,tJ00 dinarjev; prim* •ijorgjc dobiva letno G0,<MH) din., ostali člani kralj. liLš*' pa ne dobi-vajo u<l države nikake apanaže.
N
i
Vsa posadka ladje — tatovi.
1/. Beograda poročajo; Nedavno tega je naročila večja skupina t beograjskih trgov-ev na»Dunaju
. "gronino množino raznovrstneira man:ifa!.turne{ra blaira, tekstilij, jčevljt-v itd. Naročilo je izvršila neka dunajska banka. Ko je bil ' 1 materija.l pripravljen, da je ban-jga vkrvala pravilno soi*tiranega | m v (»kovanih ziibojih na lieko /donavsko ladjo. Ladja, ki vozi ledno me<l Dunajem in Beogradom, je mlplula in izkrcala blago v Beogradu. Ko so pa beograjski trgovci začeli odpirati zaboje, so videl1, da manjka več nego polovica naročenih in od podanih stvari. Stvar so takoj javili beora jski p -
•	liri j i, toda ladja je med tem časom že odplula zopet proti Dunaju. <> slučaju so obvestili dunajsko policijo. ki je čakala na ladjo in ob njenem prihodu aretirala »vso p satlkc s kapitanom vred. Nekaj
*	aretiranih je takoj priznalo, da so
•	med vožnjo odpirali zaboje, je-■ mali ven blago in ga na parobrod-" nih postajah prodajali. Po izpove-' dih teh je vpletena v tatvino vsa 1 posadka. Škoda, ki jo trpe trgov-L ei v Beogradu, znaša čez dvanajst miljonov kron.
Odlikovanje.
Dr. DLnko Trinajsti«', član Ju-- goslovanskega odbora in voditelj
*	istrskih Slovanov, je odlikovan z i redom sv. Save 11. razreda. .
ZAKAJ? -
plačate več, za pravi, pristni Columbia gramofon, ako ga dobite EDINO LE OD MENE $10.00 CENEJE. Zaloga je obilna, ftekorde v vseh jezikih po j 75 centov komad. Seiite takoj po tej izvanreor** priliki. Cenik dobite pri: J
Victor Navinšek, 331 Greeve St., Conemaugh, Pa.
Opomba: Pa2it*" na itn« "Columbia,, varstvena znamka.
n
SCatuL 3febturta !
InkorDorirana 1. 1900 ]
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
--—---— i
- ■ -------
Glavni tibanIM.
Pred*dnlk: BUDOLF PEHDAJJ, t>3o B. 185tU St, Osvelud, O. Podpredaetlnllt: LOD1S BALANT, Box 106 Pe&rl At*., lxtrtln, O. Tajnik: JOSEPH PISHI^R, Ely, Minn. . Blagajnik: GEO. L. BrtOZICH, Ely, MJnn.
Blagajnik neizplačanih smrtuia: JOH N MOVERN, C2\ N. 2nd Ave^ W. Dnlutfa,
Vrb orni idraralk:
Dr. JOS. V. GBAHF.K. 843 E. OWo Street, N. S., Pltt«teir»li. Pa.
Nadieml očktr:
MOHOB MLADIC, 2C03 So. Lawuaale Arm., Chicago, I1L FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street, Denver, Oolo.
Porotni odbor.
LEONARD SLABODNIK, Box 480. Ely, Minn. GBEGOR J. POKENTA, Box 170, 31aek Diamond, Waah. FRANK ZORICH, «217 St. Clair Ave., Cleveland. O.
Združevalni odbor:
VALENTIN PIRC, 019 Meadow Ave., Rockdale. JoUet, m. PAULINE ERMENC, 839 — 3rd Street, La Salle, I1L JOSIP STE3LE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARG 706 liaxket Street. Waukegan, ELL
^ -- Jednotlno nradno glusllo: "Glaa Naroda".	-4
Vae atvarl tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pofiilja-tvo naj re poSiljajo na glavnega tajnika. Tee pritožbe naj se poiilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska KatoliSka Je^nota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor ftell postati dan te organizacije, naj ae zglasl tajniku bljifnega društva J. S., K. 1 Za ustanovitev norih društev ■e pa obrnite na gL tajnika. Novo društvo se lahko vstanovl s 8
all WnnW-jfil,
Iz Jugoslavije.
PRIHRANITI SVOJ ZASLUŽEK - JE KREPOST!
ALI VEŠ, kako dolgo boš sposoben za delo? ALI ŽELIŠ imeti tvoj dom ta svojo rodbiao v njem?
ALI VERUJEŠ da si soodvisen, ko imaš prihranjen denar v banki* Da nikogar ne prosiš I miloščine in posode? Vsakdo te spoštuje, ker ve, da si svoj v svojem!
DELAJ, PAZI IN ŠTEDI — IN BODI SAMOSTOJEN!
Pri nas nosijo uloge do nadaljnega 4% na "special interest account". Pokritja z najboljšimi ■ državnimi in mestnimi bondi. Državno nadisorstvo. Vloge pošljite po.poŠti potom "postal mopey ordra" vsak teden ali vsak mesec.
82 CortUndt st^t, ^^^ SAKSER STATE BANK 1
New York, N. Y.	glavno zastopstvo Jadranske Banke
CVETJE V JESENI.
— -
Spisal dr. Ivan Tavčar. **
(jNaaaljevanje.)
Med slovenskimi gorami naS r.lt*«ra» ni velikan! In ne obdaja ga \elieastnosT, katera obdaja našo , Kiipžnike in katere je že nekoliko | deležen sosed Rakitovec. Obdaja ga samo ponižna lepota skromne slovenske planine, katera ne poz-ra veenega snega, ne neplodnih ni lovov in ne divjih prepadov. Ali \zlie temu v svoji skromnosti stotero poplača trudapohio pot. — To sva občutila z Meto, ko sva nhstula na vrhu. Do svojega sedemnajstega leta j\» živela v vznožji pod Ulejjašem. a do danes se ni bila na njem. (V bi po vaseh okoli .Tel o ve ga brda povpraševali, V »i se takoj izkazalo, da vsaj <tve t.v1j;ni prebivalstva nikdar ni 1 ila na Blegii.šu. Xa.si kmetje ho-<!»jo pae. le tja, kamor jih vodi delo!
Meta se m mogla oddchniti. tako so jo bili pr< vzeli \"t isk i lepega razgrela. Nebo sieer ni bilo prav ja-mio in sapa .je podila oblake nad \rhom. da so kakor ovce hiteli prnti jugu. Gorenjski in kamniški sne/niki so se karali v v*i svoji krasoti. Od Triglrva pa do Ojstrice sem ji moral rnšteti vse V>e-• e očake in navesti njihova imena. < Ml pri se je svet, o katerem se Meti <lo danes v* ranjalo ni*
Pravijo, da so proti jugu vid! Jadransko morje. Bil sr-m mnogo-1 rat na Blega.šu. ali morja nisem Ti'l<dar ugledal. Dane sse je d al ♦V tam spodaj nekaj kadilo; vzlie temu j.- dekle trdovratno trdilo, da natančno razločuje modro mor-
Nato sva so ozrla k strani, kjer leži b»-la slovenska. Ljubljana. —-Kdor ima d- v»ro oko. lehko opazi ljubljanski grad, ali jaz ga nisem j'vogel nikdur opaziti. Mogoče pa t j■*. da ga je Meta z bistrim očesom 1 vendar opazila. Tzpregovorila jer
—	Tam je torej Ljubljana, kjer ti stanuješ. — Zamislila se je in pri tem se je morda zavedala, da v kratkem odidem. Videlo se je. da ji j,- žalost prrpregla obrazek. I' Zamolklo j vprašala:	>
—	Kdaj spet prideš?	0
—	i V prej ne. k tvoji poroki. * ko se boš aiožila. Meta. Tisti dim ^ hočem ples*iti.	.-»
Nevoljno je vikniia — Nič! — 11 Ta "nit- ' je bil vedro dokaz, da v je naša Meta huda.	r
I>olgo je r.rla proti jugu, kjer je v svoji domišljiji gledala sinje I .'adraiLsko morje. l*ri tem mi n? £ mogla prikriti, tla sr ji je bila ob 1 ievem očesn utrnila prav drobna s solza ter ji lezla po licu. Obrnila se je eisto od mene. da bi ne opa- r ril, kako si je obrisala mokro lice. s sem vendar opazil.	?
Da hi jo premotil, sem jo po- t zval. da pojdiva gledat, če bi se .s dor.ilo ie kaj planinskega cvetja, ic To raste samo na selški strani Ble- It Visa. Ta breg sva toiej prehodila in preiskala. Hudičel je bilo vse)j polno, pe ni hHo cvetja na njih. s Istolako r,i bilo murk, katerih je r ob priličnen* i-a.su prav mnogo. —- | Skoraj ni bilo pričakovati uspeha t bilo je že prepozno. — Tu je pa j zvezdica, — je vzkliknila Meta ; ter res izbrskala iz goste trave za- f knsnelo, majhno zelenkasto p!a- j ninko. katera s> včasih dobi na t nieqra.su: kakšno leto jih je več. , drneo leto nn zopet ni nobene. — Po tlaljŠem iskanju sva jih še ne- , 1 a j izteknila v travi, in Meta je vse skupaj obdržala ra spomin na , tisti dan. ko je bila z mano n* | Bfegašu.
Nato sva M»dla v eno malih do-linic, katere so značilne za Blega-sev vrh. <%* je bilo, da se po dol-j c-i hoji nekoliko okrepčava, S sabo j t.i^va imeia bogve kaj. S ponosom leitko re«"em. da nisem nikdar zastopal «tal'šca tistih vedno lačnih in vedno žejnih hribolareev, ki bi na Kredarico ali na Begunjščico najrajši s sabo vzeli težko obloženega velbloda!
Tri tej priliki je pokazala Mota vse dobre lastnosti male gospodi-rje. Odvezala jo ponižno bisažico tor po trati razvrstila ?. važnim obrazom. kar sva imela s sabo; za vsakega kos črnega kruha, nekaj suhih češpelj in nelc*j orehov. — Prinesla je tudi dva kamena, da bi mogla orehe tole i. Vmes pa je postavila steklenico, v katoro sva bila na Kalu nalovila mrzle stn-rienonice. — Da bova lažje pila, — j« omenila m veliko resnostjo,
— sem vzela repuljico od doma, ker je grdo piti iz steklenice same. < Tolkla sva orehe ter jedla jed- I ra s črnim kruhom, kar je dobro, i Tudi suhe češplje sva jedla s fr- < nim kruhom, kar zopet ni slabo, s Hladno vodo pn sva pila iz ene In iste "repni j ice" in kakor zaljub- ' ijen dijak s?m pil vedno na tistem , mestu, kamer je bila poprej pritisnila Meta rožnata svoj austeca. ' Planinski blagor! Preobdala jo je moč gorskega zraka in oči so ji skupaj lezle. — Meta je hotela spati. Napravil sem H i? bisažii.c majhno zglavje, na- i kar je legla ir. takoj zaspala. Nad nama so se še vedno podili sivi oblaki proti jugu, da i*1 bilo solnce največkrat zakrito. Sicer pa pe-kočina itak ni bila posebno močna tako da je deklica lehko in dobro »pala. Z obrazom je bila proti meni obrnjen* in mirno je sopla. — Spanje pa ji je bilo prisrnalo ne-kfj vročine v glavo, da so se ji rlelale rož? na licih. Bil sem sam ; ž njo na zapuščeni gorski višini! j Ko so jo objemali moji pogledi, som občutil prav živo, da bi bilo skoraj nemogoče, da bi se bil kdaj ločil od nje. V kratki mojega bivanja na »Tvdovem vrhu sta zra.slf najini duši druga k drugi. Pri vsakem delu sva bila skupaj dan ra dnevom, in pravi čudež je bil. <"e me je Mera za kratek tronotek zapustila, zatorej me je tu na vrhu Blegaša silno mučila misel, kaj mi je početi? Gotovo, šel sem že skoraj predaleč. Igračkanja z mlado dušo bi ne moglo opravičiti tudi sorod niš t vo, katero je naju vezalo. .Težil sem se sam na sebe. da sem ino^el tako čisto pozabiti svojih let in da sem se vedel kakor smešni starec, ki jc lazil nekdaj, za Suzano, ko se ie kopala. Ali vsi ti očitki niso olajšali mojih muk.
Tvr» ie t:ilrn v 1 iithlri ml iwlrkct i ldvn-
'	1
la pred mano in ko jo še celo v	i spanju izpregovorila nekaj besed,	j katerih psi nisem umel, je prihaja-	; ia moja jeza še silnejša. Videlo	< se mi je. da sem zagrešil neodpra-	( stljiv greh. ko sem motil ravnotež-je mlade duše. Kaj raj počnem?	j ■Bil bi ji lehko oče. ali sedaj naj jO vzamem ? Morda kakor kralj	^ David Moabičanko, da ga je v po-	^ steljl grela ? Ozrl R"m se na vitko telo, ki je tako naravno počivalp	, na zeleni trati; ali obenem sem si predstavljal, kakšno bi bilo to telesce. če bi ga bili vteknil v tiste	* smešne cunje, v katere tako rade	^ lezejo našo gospe in gospodične*
In kakšen bi bil ta obrazek, če ga • - i
potisnem pod tisto, kar imenujejo j gosposke ženski klobuk, ki je vselej nekaj zmečka nega. nekaj pomandranega, nekaj takšnega. kar ni ničemur podobno, kar je vrhunec nevkusnosti in kar, častite dame, pametnega človeka z največjo silo odganja od vas! V •taki smešne ^ t i naj bi živela Meta j 7. Jelovega brda: prei nego pote-če leto. jo pograbi .'etika in jaz naj postanem njen morivec! 7 o-čitkom za očitkom sem obteževal svojo trpečo dušo. Tudi je še mlada in še precej otročja ! Ko stopi v pametnejšo dobo, izprevidi, da <o. kar je vezalo mene in njo, ni bila prava ljubezen. Pride drugi, ki vzdrami nieno srce, pa bo nesrečna ona in nesrečen postanem i tudi jaz. ker se nisem mogel kro-
■	tit i ob času. ko se je lehko še vse zadržalo. Pričela se mi je oglašati pamet in ker se vendar nisem
•	hotel docela odpovedati, sem skle-l nil. da bo najbolje, ako počakam
■	lets dni. Ta čas naj se deklica raz-
•	vije in morda se kmalu zave, da f nisem edini moški na svetu. Če I ; me do tedaj pozabi, tudi prav. — . vsaj s/:n sebi potem ničesar očita--j ti ne bom imel!
Smrtna obsodba pred ljubljansko poroto.
I)ne 28. februarja ob 0. uri do- . poldne jc predsednik deželnega i sodišča, dvorni svetnik dr * Papež i otvoril prvo letošnje porotno zase- ; dan je. Votanta sta višji svetnik dr. Mladič in okrajni sodnik Av- < sec. .Javno obtožbo zastopa držav- j ni pravdnik dr. Domenico, /.ago- \ vornik je dr. Žirovnik. Pred po- i rotniki se mora zagovarjati Anton j J al en, rojen 1. januarja 1SIM v i 11 lebeah na Gorenjskem, krojač in gostilničar s Poljanske ceste v; Ljubljani, zaradi umora račun-' sk»-ga nadsvetnika Avg. Zajea. !/. oijširne obtožnice posnema-' Obtoženec je sin k met ski h staršev z Gorenjskega. Izučil se je'5 za krojača in jp prišel kot tak le- ' ta 1800 v Ljubljano, kjer se je po: I smrti svoje prvo žene leta 181»4 (oženil z M. Dežmanovo. ki je bila I teta umorjenega nadsvetnika Za j- ■ j ca, v čegar hiši na Poljanski cesti. !je prevzel obtoženec leta 1910 skupaj s svojo žen o gostilno. Med njim in hišnim lastnikom so kmalu naKtale razprtije, deloma političnega, deloma zasebnega značaja. Zato je Avg. Zaje leta lf»18 j -Taleuu odpovedal gostilniške prostore. Jalon si je nato kupil svojo hišo v Šiški, ki pa jo je zopet prodal. ker ni dobil dovoljenja, da bi| se vseli! v njo.
Meseca avgusta 2921 je Zaje poviša! obtožencu najemnino od 1200 La 2b"00 K, kar pa je stanovanjski urad na Jalenovo pritožbo znižal na 200S K. Dne 4. novembra je prejel -Talen od Zajca pismo, v katerem se mu naznanja novo povišanje najemnine. Ko je jdobil naslednji dan še eno tako 1 pismo, ga je v svojem-razburjenju neprečitanega raztrgal. Dne ^ 7. novembra je sledilo nato tretje t pismo, s katerim je povišal Zaje; ( najemnino na 6000 K. To je raz-! palilo staro sovraštvo, da je prišel Jalen na strašno misel, da napra-( vi kemee in spravi Zajca s sveta.
Vzel je iz kuhinje dolg nož in ga ^ shranil v svoji sobi. Ko je prišel
Avg, Zaje domov, je planil Jalon nanj in mu zadejal z nožem 8 silnih sunkov, ki so povzročili takojšnjo smrt napadenega.
Obtožnica naposled dokazuje, da je ravnal Jalen premišljeno in preudarno, da gre torej za umor in ne za uboj ter da zločina ni izvršil v duševni zmedenosti, ampak pri polni zavesti, tako da je zanj v polni meri odgovoren.
Po prečitanju obtožnice je
zaslišan obtoženec Jalen.
Obtoženec je črno oblečen, in povsem miren. Na vprašanje predsednika : "Ali so čutite krivega V i odgovarja jasno s tihim glasom:
N'o, gospod!"' Ko mu predsednik izjavi, da je njegova trditev v popolnem nasprotju z izjavo, ki jo je podal na policiji in ipri (preiskovalnem sodniku, odgovarja obto-('ženec, da je bil tako razburjen, da ne ve prav nič, kaj je govoril in delal.
Jalen slika nato njegovo raz-. inerje do umorjenega Zajca. Spr-. v a stu se dobro razumela, kmalu pa sta se spada. Do razpora je pri-t šlo med njima vsled političnega ua-*prot^tva. Jalen je bil vedno j j vnet naprednjak, dočlm je bil Zaje klerikalec in ga je vedno nadlegoval, da ne opravlja svojih I verskih dolžnosti, da ne hodi v i cerkev, da ne moli pred jedjo itd. Sploh se je vedno vtikal v njegove družinske razmere. Preide na-j-to na povišanje najemnine, ki je l bila usodepolna za oba. Nepresta-, na pisma od Zajca so ga močno 3 razburjala. Kaj se je godilo oni usodepolni dan, ne ve natančno. p tudi o nožu, ki ga je pripravil za p napad, ne ve niče.sar povedati, c j Zagovornik dr. Žirovnik pred-. llaga, da se zasliši tudi psihiater ] dr. Robida o duševnem s+anju ob-j toženca, sodišče pa predlog odklo-^ j ni, nakar prijavi zagovornik nič-ajnostno pritožbo. 3 J Nato sta bila zaslišana izveden-
ZASTAVE
^^	"	ecnah vi njak
VICTOR MVINSEK, 33J 6mYB St., GfifiHAUUi, PA.1 i
ca ddr. Travnar in dr. Le«»jak, ni
sta koustatiraJa. na je bila .smrt ~ vsled vbodljajerv v sree neizogibna.
Zasliševanje prič.
Jolija Klančar, služkinja priJa-lenu, izjavlja, da je bil Jalen oni usodepoini dan miren in da na njem ni bilo opaziti znakov razburjenja. Ob četrt na tri popoldne je zaslišala v veži močan krik. Ko je videla Jalena, oa je vprašala: **Kaj je??* On je odgovoril: ' Zaklal sem ga, zdaj bom zaprt."'
0	značaju .Taleua izpove, da j«- bil miren in pošten, a silno razburljiv. Pil je malo, skoro nič.
Strašen prizor umora so naslikale nato še druge priče, ki so bile slučajno takrat navzoče.
Policijski nadzornik Habe izpove, da mu je obtoženec na policiji vse odkrito priznal in tudi to, da je imel namen umoriti Zajca.
Priča Prohaska izjavlja, da je bil obtoženec tudi po izvršenem dejanju povsem miren in da je sam stopil k stražniku ter nui po- , nudil roke, da ga vklene in odvede na policijo. Pred odhodom se je obtožence še [preoblekel, odložil uro in žepni nožek ter potem mimo odšel s stražnikom.
Nato je bila zaslišana vdova u-morjeuega računskega nadsvetnika Zajca Milica Zaje. Pri njenem vstopu v dvorano vzklikne obtoženec: "Klanjam se. milost Iva, veseli me. da vidim na teta mestu vas — morilk« svojega lastnega moža!" Obtoženec namreč trdi, da jc ona kriva smrti svojega moža, ker ga je hujskala proti Jale-iiu. Priča pa izjavlja, da je Jalen gojil že od nekdaj veliko sovraštvo napram njenemu možu in da se je zato vedno bala, da se bo nekoč zgodilo nekaj groznega. Oni usodepolni dan je zaslišala klic: "Tu imaš!*' Obenem pa tudi smrtni krik svojega moža. Ko je prihitela v vežo, je videla Jalena, kako je zmagonosno gledal na svojo žrtev. Na koncu pravi priča, da. naj se njene izpovedi ne smatra za maščevanje, ker obtoženec ji tega, kar ji je vzel, ne more nikoli več povrniti.
Žena obtoženca Marija Jalen - pravi, da jc mož z njo postopal« milo, da je bil miren in rosen, pač pa zelo razburljiv. Pravi, da je gostilna zelo slabo n^sla in da ima I
1	nad nad 40,0<X) kron dolga. Po , umoru ji je mož izročil še uro m . nož.
Nato so bili zaslišani gostje, ki so obiskovali Jalenovo gostilno. Vsi so izpovedali, da je bil Jalen , miren in pošten ter da se čudijo, da je ta človek mogel izvršiti tak zločin.
j Po opoldanskem odmoru od 2. do 4. sta bila najprej zaslišana sodna izvedenca dr. Fran Gosti in dr. Alfred Šerko. Dr. Oi^stl izjavlja. da jc obtožence d duševno manj vreden in mož povprečne in-' teligenee. Vendar pa je po njeso-vem mnenju izključeno, da bi se ne spominjal celega dogodka. Isto izpove tudi dr. Šerko, ki pa je o-pazoval obtoženca Jalena samo tekom današnje razprave.
OBSODBA.
Sodni dvor je stavil porotnikom naslednje glavno vprašanje t Je-li obtoženec Jalon kriv hudodelstva umora;
eventualno glavno vprašanje:
je-li kriv hudodelstva uboja.
in dodatno vprašanje:
je-li izvršil svoje dejanje v du-| ševni zmedenosti, tako da se ni J zavedel, kaj delat
Po govorili državnega pravdni-' ka in obtoženčevega zagovornika ter "rekapitulacije in pravnem pouku sodnega predsednika so <Kisli ' porotniki k posvetovanju. Po po-vratku je med grobno tišino njih predsednik razglasil, da so porotniki y. 11 proti 1 glasu potrdili pivo vprašanje, da je obtoženec ] kriv hudodelstva umora in aoglas-1 no zanikali vprašanje, je-li storil '' svoj zločin v duševni zmedenosti. a Na podlagi porotnišikega izreka je po kratkem posvetovanju sena-ta razglasil predsednik dr. Papež r i razsodbo, s katero so obtožen i Anton Jalen obsoja zaradi hudo-deLstva umora na
smrt na vesalah.
Po razglasitvi obtožbe, ki jo je * poslušal skoraj popolnoma mirno, se je fllbmil obsojeni Jalon k .porotnikom : **Hvala vara, gospodje porotraki."
Na vprašanje predsednika, ali sprejme razsodbo, je Jaleai izjavil: "Ne vem, se bom premislil."
Občinstvo je bilo po sodbi oči-vidno presenečeno in se je razšlo med živahnim rargorarjanjem.
Koledar!
V zalogi imamo iše nekaj iztisov 'poučnem zabavne knjige:
Slovensko j Amerikanski ! Koledar i
Za leto 1922. .
Vsebuje 36 slik in ! sledeče zanimive po- r
vesti in članke: ^
s
Proti-delavska špijona >s
ža	*
za
Lažnjivost in neuspeš-nost splošne narodne fi prohibicije.	a
Opora javnega reda * Povodenj v Pueblo * Iz spominov francoske- j ga policista Claude i Maščevanje usode	|!
Doživljaji v francoski
Legiji tujcev	j
Kako bo izgledala bodo- \] Ča svetovna vojna? ji Dežela debelih žensk Najnovejša povest o
Sherlock Holmesu 1 Presenetljiva starost ži- '
vali Priseljevanje Zakonski načrti o priseljevanju Po plesu
Livarji kovin v starem veku
Glavni jeziki sveta Pol leta med divjaki Iz življenja kralja Petra Konec zakonske pokorščine
Jugoslovanski kralj Zadeva Lopovlča Morilka otrok Nekaj o jetiki Uzor Sherlock Holmesa Pot na Gaurisankar Zolčni kameni Nenavadne oporoke Nekaj o čistosti Francozov Napoleon in glazba Matere
Nekaj o proroških sanjah Iz naravoslovja Strategija banditov po
ulicah velemesta itd.
Cena je samo 40c.
Za Jugoslavijo je ista cena.
Pošljite spodnji kupon.
a h ...
rt rs III po... ^ o • . ■ : : :
K H i M
1	fi . O 3 ...
I« : : :
iS ° § : : :
© <- S	.
»i &. ■ ■ ■
' I r % i ; i i
: |S g-8 : : :
' ŠŽ : :
P« 0 >s J2 ; ;
; o J&	2. n	...
1 ^	"r1 ^	•
C ti	r1 5	>
® O	Pn M	O .
> o	-	<v rs -
S C4	rt	s « .
CO ao A Sz y -
Slovenic Publishing Cfin 82 GortSaodt St., -New York
Oponbs:
NarotUoa Je priteiltl ienar, MM ▼ fot«vinl, money «rdv all ptUa« woke p*l>UI canta. to poMK le gotovina, rrinan—dirajtn plMaa, N« naročajte knjig, katerih nI » m-a&n. Knjiga p»iflja«a peiteiM
-_ i
Knjige! -	Knjige	I
POUČNE KNJIGE ]	0. zv.: Brencelj: Kako sem M	
Angleško-slovenskl slovar —	Jas likal, 2. zvezek l.M	
Dr. Kern .... f5.M'll- Brenc«lJ: Kako MM M		
Slovensko angieSkl »«var ____Ijjt!	Jas likal. 3. zvezek LM	
iSlorenakd-fingleška liovniea .... 1.59 ,14. «v.: Breuceli: Ljubljanske aH-		
[NeKaki »bc«dnik ............... '35 1	ke. (Podobe lju&lja^Akega me~	
j Nemško angleški tobnei ........U \	Mtm \	.71
O lepem vedenju ...............60,15. wr.: F. Colome: Juan Miserla.		
fUovcftateo-ncB&kl slovar ^	Povesti ls Španskega življenja	.71
. (Jaaeži« Bartol) 4Mj« _ ^ _ Am9rik. Po ^^^		
AngMMlna bra nHtdJa ........ M		
Cirilica. Navodilo m Stanje ta		
pisanje BrbgCla« v clHUd .... .84 L Dekletua. SpUal Ar ton B Jegilfi J«;1	^PILMANOVE POVESTI.	
! Goflpodinatvo — PtzFfaJ. Prnk- 1	S. sv.: Marsa, klanski deček is	
j tiCna knjiga za fiafle eoepodl-	Libanona ....................	Ji
j nje.(Trdo rezana.) .......... U»	S. av.: Marijina otstka, povest la	
Knjiga o hyen vedenju trkcMi,	kavkafiklh gora ..........•....	JU
i (Trdo vezano) ..............l.M	4. zv.: Praški Judek, povost, LL	
j Mladeničem. Aat. 1i. Jogtll	aat ls ........................	JBS
| EVCBOkj ••■•■■••••ooooaooo »dO	S. av. :lri indijske povesti......	JI
j II. rrezek .................	9. zv.: firalJKin aežak. Zgodovin-	
i Nasveti » in dom. Korlatna	ska po7e«C Iz Japonskega ....	M
| knjiga sm vsako hlgo ........1.63 [	10. cv.:ZvaUI hln, povest ia vlade	
i Pravila ia oliko. Dr. J. r.atojen M Varčna kGb&rlea, aa slabe In dob- W ČJ-06 »oaoaoooaaoooooao^oaoo	Akbarja Velikega ............ 11. zv.: KdeTn in bela vrtnica, po-	M JM
BAZNE POVESTI IN ROMANI.	12. rr.: Korejska brata. Črtica ls	
		.M
Joe. Jnciii, 4. sv.: Cvet in cad.	13. zv.: Boj ia smaga, porov la	
Hči mestnega sodnika itd. .. ,711	Alll&IšS	M
M Juriit, &. zv: Sosedov sin. Sin	14. sv.: P/isega hmronskega gla-	
kmetskega cesarja iid. ........ M	varja, povest ia zgodovine ka-	
Jos. JorčM, €. sv.: Doktor Zober,		M
roman. — Tugomer, tra<euija .3S	15. zv.: AngeiJ nahijsi — BraaU-	
Dve sliki — Ksa-er Me«ko ...... M	ska pore.S. ..................	M
Hudo bresdno. Ni vse zlato, kar ss	16. m.: Zlatokepl, pove«^: ......	M
ae svet* itd. .................. JU	17. av.: r<rU med Iadijaad aL	
Patria, povest is irske Jenaške do-		JM
be ............................ M	18. zv.: Preganjanje Indijskih asi-	
**od svobodnim solncem, seodovin-		JM
Mt povest, 1. zv............. IJI	B. sv.: Mlada msjii—Js, povest	M
od svobodam soinceat, sgooovlc-		
ska povest, 2. sv.............lil	SPISI SA MLADINO.	
Povesti slovenskemu ljudstvu v		
poduk In xabavo, Filsu ...... .ti	Bob sa abft zob, pesmice......	JM
		ag
.Sisto o Šesto, povest ls Abrnoov M		
(Slike la povesti, Ksaver MeSko M	MGLFTVENIKL	■ •
dtadent naj bo, — K^i vsakdanji kruh ........................ JS Vesele povesti: Za moiem. — V	Sveta Ura: s posebno debelimi črlsvl.	itt JM 1JM M
pastir Je Sla. td Pravda med		
bratoma ..................... JU /ojnfanir aH poganstva in krst, POV6lt a o o • # a o a o s o o a o« • a ** a « • • jM	v pismo vezano ............ Marija Var*un;a: v usnje vezano ..............	
	v platno vezano ............	
Doli a oroiiem ................ jM	Skrbi sa dn*o:	
Knjige družbe Sv. Mohorja	v usnje veaano .............	LM
Dati orni boj <394 str.) ...... JM	v platno vezano .........	M
Mesija (i. av.) ............. JM		
	Rajski glsssili	
Zgodovina slov. naroda <&, sv.) JM	L m .	M
Zgodcvlna slov. naroda (S. sv.). JM	v platno vesano ......______	
Mladim srcem (2_ sv.)		LN
Sfiisal K. Meiko JM	v usnje vezano	um
taJisa sa tahkomloeaie IJndi,		
Spiaal I. Cankar............» LIB	ZEMLJEVIDI.	* i
tednov v xr skop levu........ IN	Zdrnieadh Ariav ..........	
unerika In Anafchid.......... MV		JI0
JCD8KA KNJIŽICA H POVESTI	Zemljevid fievesi> ..........	J9
	Zemljevid Evropa ...........	M
y t n KnuKfrjf #ttriha Fvrift te	Velika rl^mrka mana	tAl
tektlva Sherlock Holmec .... JM	EemMevttt: Ko« York, nilnsia, Oo-	
2l av. Darovana. Zgodovlaska po-	lormdo, "^aa. Metana, Mlniss	
povest 'm dobe stov&nsklb apoa-	aota, Wyoming in Alaska	
tOlOTt OOOOOOOOOOOOOOOOUOOOOOOO «(N	vsaki po Pennalyvaula ................	J9
8 av.: Jamaž Zsnagovai, poveac.		M
— Med Plazovi, tirolska povest JM	West Vlrginija	A%
4. sv. Malo ižvljenje, povest .... J8		
l 5. sv.: Zadaja kmefka vojska, Sgodovtoska povest .......... JI	RAZGLEDNICE:	
«. sv. Ooadarjev sla — inalgar.	Zabavne, razU&so, docat	M
	Newjerfibe, raallčne, ducat,	M
T. sv.: Prihajaj. Zeafanlva po-	Panorama aoa New Vatk	
T€flt ssssstsstssstsasoastsssss JM	28 stik	M
9. sv.: BreuceU: Kaka sea as	Panorama atesta Celje, 21 pcu-	
Jas likal, 1. zvezek 1.M cev dolge ................		Nt.
Z ZADNJO POSHsJATVXJO smo dobili nasled-		
nje knjige:		
Pravljice za Mladino, B. KoSotnlk Jt		JS
GotdoTnik, (2 zvezka) ..........I«	1 Cvetke .......................	jp
Dostojno vedenje ..............• i1 Pravljice H. Malar ............. M	J aooooaoooooooooooooa	M
Godtevsbl Katekizem ........... JU	| ST^lOi OO^ • o o o ooonooooooooooo«	
__~ J
POTOVANJE IZ EVROPE.
Ako imate sorodnika v Avstriji ali Nemčiji, kateri ie tam pristojen ter želi priti v Ameriko, ga 7amorete sedaj dobiti sem. Nadalje zamorejo sedaj ameriški državljani dobiti žene in otroke izpod 18. leta iz Jugoslavije ali zasedenega ozemlja.
Avstrijski podaniki morajo plačati vizej pii ameriškem konzulu t. Rinerikatiskim denarjem in ravno tako morajo na Ellis Islanilu svoto .$*25.00 pokazati v ameriških t dolarjih.
[; Glede denarnih pošiljatev v k U. S. dolarjih, za vsa pojasnila glede potovanja, potrebnih listin (affidavitov) in voznih listkov Fe obračajte na najstarejšo slo-[vensko tvrdko: I Frank Sakser State Bank, ■ 82 Cortlandt St.t New York, N. Y.
Kaj je Jugoslavia najbolj potrebno?
Tri leta trajajoči zakon, da pridejo po možnosti v^«1 na vrsto. — pravi neko dekle z (iorenjskegu.
1\r. richter'q I EXPELLER" 1
g	Pri prvih znamenjih prehlada, pr- K
Q	vih pojEvih revmatizma; nevralf'Je Q
8	se poslužite tega zanesljivega oo- 3
D	mačega llnimenta.	■	p.
O	Pripričajte se, ti a. iraa vPaka ste- B
o klenioa Pain-ExpeUerja. ki jo ku- B
" pite. tvorni5ko znamko"Si«ir.>' . p
K 35 in 70 centov v lekarnah ali pri	t
B F. AD- RICHTER <£. CO.	j
n M 104-114 So. 4th St. k	i Brooklyn, N. V. t
v^JlTt^
I VJO/!
W %	M*
(GI.AS RAHOBA 15 MXRCA 1922
61
(XadaJ jnvanje.)
—	S prisiljenim smehom sem odvrnil: — ^Za enkrat nočem ničesar, a preje a!i sloje t>o treba nekaj storiti, t'lovek mora imti dom, ljubezen, katero priznava svet . . .
—	In jaz. — me je prekinila rna, — kaj sem jaz tebi?
—	Ti, — sem vzkliknil jae, — ti Genovefa! Ljubim te z vso silo svojega srea, a naju ločuje prepad. Ti si poročena.
še vedno je zrla vame pozorno.
—	Z drugimi besedami, — je rekla. — ti si me ljubil le za za-Lavo. Jrz sr-m bila zabava tvoje mladosti, romantična ljubezen, katero mora im<*t: vsak t'lovek. S^-daj pa postajaš resen. Hočeš resne ljubezni ter me zapuščaš. Naj 1 o tako. Kaj pa bo postalo iz mene, ko se boš poročil ti? z
—	Jaz sem strašno trpel. Ti imaš mož;t. — sem jeeal in;:, — otroke . . .
Ona me je prekinila.
—	Da, — rekla, — jaz naj se vrnem v Valpineon, kjer me bo tt*omnijalo vsako m* sto na sestanek. Jaz naj živim s svojim možem, katerega sem vrnila- s svojima hčerkama, kojih ena . . . Ne. Žak, t', ne more biti.
Tedaj pa sem dobil napad poguma.
—	In ven lar, — je rekel, — s.< bom najbrž moral oženiti. Kaj boš storila ti?
—	O, nekaj zelo malega, — je odgovorila. — Izročila bi tvoja pisma grofu K Sodi jez.
Trkom tridesetih let, katera je preživel kot odvetnik, je čul Magloar številna čudna priznanja, t nikdar v njegovem življenju riso bile njegove ;<!••;<' na tak i:ačin strmoglavi jene kot v tern slučaju
—	To je naravnost nepojmljivo — jp mrmral. '/.ak pa je nadaljeval:
—	Ali je grofiea resno mislila to svojo pretnjo? Jaz nLsem dvomil o tem. IIHnil pa sem veliko hladnost ter rekel:
—	Tega ne boš storila.
—	Pri vs":n. kar mi je diagega in svetega na tem svetu, — je c-.1 vrnila — bf m storila to.
■I- Številni meseci so potekli izza onega prizora, Magloar in marsikaj^e je pripetilo. Kljub temu pa se mi zdi kot da se je ta nastop a\ "il včeraj, še vedno vid«m grofico, bledejšo kot smrt. Še v«.dno ČL^cm njen tresoči se glas Ponovim vam lahko njene besede skoro.Uoslovno:
—	Ah ti si presenečen vsprieo mojega sklepa, Žak. Jaz razu-num to. Žene, ki s>» izdal svoje može, niso imele navade smatrati svojih ljubimcev odgovornim za to. Kadar se jih izda, si ne upajo nastopiti. Kadar se jih zapusti, f.e podvržejo. Kadar se jih žrtvuje, j rikrijejo svoje solze, kajti jokati bi pomenjalo priznati njih krivdo? Kdo bi jih razventega pomiloval? Ali niso sprejele svoje dobro r>'ane ka/ni? Raditega radi soglašajo vsi možki in nekateri so celo tako elnični, da javno priznavajo to, v tem, da je poročena ženska kaj pripra\na ljubezen, ker ne more biti nikdar ljubosumna in ker se jo lahka zapusti ob vsakem času Me ženske smo strašno strahopetne. C e bi iiuele več poguma, hi si vi možki dvakrat premislili, precluo hi si drznili govoriti poročeni ženski o ljubezni. Česar si pa nobena ne drzne, bom storila jaz. Ne sme se reči, da sta v naši skupni napaki dve strani in tla boš imti ti vse dobrote od nje, jaz pa le
l ažen. Kaj? Tj naj boš jutri piost, da se potolažiš z novo ljubeznijo in jar, jaz naj se pogreznem v svoje sramoto in svoj kes? Ne, nikdar ne. Tak;h vez^ kot vežejo naju, skovane skozi dolga leta skupnega greha, ni tako lahko zlomiti.
—	Ti si moj in jaz bom branila tebe proti vsakemu in vsem z orožjem, ki ga 'man na razpolago. Povedala sem ti, da cenim svoj sloves bolj kot svoje življenje Nikdar pa ti nisem povedala, da cenim življenje. Na predvečer tvojega poročnega dne bo moj mož vedel vse. J a/, ne boni preživela izgube svoje časti. Imela pa bom vsaj s"<jo osveto. Ce bo ubežal sovreštvu grofa Klodijez, bo tvoje ime spojeno s tragično JVro in tvoje življenje bo za vedno uničeno.
—	Na ta način je govorila, Magloar, in s strastjo, o kateri nimate niti najr.anjŠtga pojma. Priznavam, da je bilo absurdno in naravnost blazno. Ali pa ni strast kgt taka absurdna in blazna? Razven tega pa ni bila to nik.-ka nenadna jnšpiraejia njenega ponosa, vsled
.katere" mi .je pr *til s tako osveto. Določnost njenih fraz, natančnost n jenih besetl, vse to je utrjevalo v meni mnenje, da je že dolgo razmišljala o takem udarcu ter skrbno premislila učinek vsake beseele.
—	Jaz sem bil kot zadet ou strele.
—	Ker sem molčal nekaj č;.sn me je vprašala hladno:
-Not	{"TI?
-— Moral sem s» preti vsem pridobiti časa.
—	Dobro. — s .'in rekel, — jaz ne morem razumeti tvoje stra-Mi. Poroka, katero sem omeni', je obstajala dosedaj le še v domišljiji moje matere.
—	Ali je res? — ir vprašala ona.
—	Zagotavljam ti.
Dna me j<- dolpo motrila s pozornimi očmi. Konečno pa je rekla:
—	Dobro, verujem ti. Sedaj si posvarjam. Ne misliva več na take grozote.
—	Ona mogoče ni mislile več nato, a jaz nisem mogel tega.
—	Zapusti! sem jo s srdom v svojem srcu.
Oč:vidno Je ora vse uredila. Jaz sem imel za celo svoje življenje ta .»arem ne svojem tilniku, ki je postajal vsaki dan neznosnej-ti in ob najmrnjšem poskusu da se oprostim, sem moral biti pripravljen na strašen škandal, na enega onih strašnih doživljajev, ki uničijo celo življenje moža. Ali bil jo kedaj mogel pregovoriti, da bi bila pametna! Ne, prepričan sem bil, da ni kaj takega sploh mo-peče.
—	Zaman sem iskal izhoda iz te strašne težkoee. Na mojo east, Magloar, priili so trenutki, ko sem sklenil navidezno pripraviti se na poroko, da dovedem grofice do akcije in da spravim nadse pret-jvje, ki so visele nad menoj. Jaz se ne bojim nevarnosti. Ne morem pa prenesti vednosti, da obstaja ter čakati nanjo s pre"križanima rokama. Jaz moram ifi ter se spoprijeti z njo.
—	Misel, ila se bo grofica poslužila svojega moža v namenu, da me drži priklen jenega, me je stresla. Smešno in podlo se mi je zdelo. da hoče napraviti svojega moia varuhom svojega ljubimca. AH je mislila, da se je bojim?
—	Med tem časom pa me je mati vprašala, kaj sem sklenil z ozirom r.a žeritev. Zardel sem od sramu, ko sem ji povedal, da ni-pcm še pripravljen ožeciti se, ker se Čutim še premladim, da bi pre-
vzel nase družinske odgovornosti. Bilo je tako, a vsprieo drugačnih, okoliščin bi se glasil moj odgovor drugače. Ko sem se na. ta način obotavljal ter razmišljal, kaj naj storim, je izbruhnila vojna. Povsem naravno »em sc čuta! obvezanim ponuditi svojo službo. Pohitel sem v Boaskoran. Ravno so organizirali čete prostovoljcev iz okraja ter me imenovali s svojim poveljnikom. S temi prostovoljci sem se pridruži! armadi ob Lojre. V duševnem stanju, v katerem «em se nahajal, me ni strašila nobena stvar. Vsako razburjenje je bilo dobrodošlo, da .sem se le pozabil na preteklost. Vsled tega tudi ni bilo nič hvalevrednega v mojem pogumu. Kljub temu, ko so potekali tedni in na to meseci, ne da bi čul kako besedo o grofici Klodijez, sem pričel na tajnem upati, da je pozabila name; da sta čas in odsotnost naplavila svoj delo in ds me je opustila.
— Ko je pripel mir, sem se vrnil v Boaskoran. Grofica ni dala n&akih znamenj življenja in jaz sem pričel upati najboljše. Nekega dne me je gospod de Šandore povabil na obed. Šel sem in tam sem videl Dlcnizijo. •
(Dalje prihodnjih.)
HAMBURG
Direktna vožnja z čudovitimi norimi "O" parni ki. Potovanje za vse kraje Evrope.
ORBITA .......... 31 marca; 12 maja
ORDUNA .......... 14 aprila; 26 maja
ARAGUAYA .................. 22 aprila
OROPESA ........ 28 aprila: 9- i«a>i»
VESTRIS ...................... 20 maja
VANDYCK .................... 3 junija
VAUBAN ..................... 12 julija
Naremoit v Cherbourg, Southhampton,
Hamburg«
Vse zaprte kabine. Nobenih posebnih pristojbin.
ROYAL MAIL
STEAM PACKET COMPANY
2« Broadway	New York
— ali katerikoli parobrodni agent. —
Konferenca male entente.
KRETANJE PARNIKOV
Kedaj približno odplujejo is New York*.
Nikola Pašič sklicuje nekako konferenco takozvaue male entente v Belgrad, da bi se določile skupne smernice, ki naj se jib drže Srbija, Češkoslovaška :n Romunija na genovski konferenci, kar se tiče odnošajev do Kiisije.
Kolikor želimo tem posvetovanjem uspeha, toliko nas navdajajo resni 3vomi, ali bo imela konferenca treh držav male antante kaj realnega .uspeha, ako bo Pašič nadaljeval dosedanje smernice naše notranje in zunanje politike.
Genovska konferenca bo al*, sovjetsko vlado v Rusiji priznala ali pa ne; v prvem slučaju bo rodila vsaj skromen rezultat, v drugem pa sploh nobenega, ampa bo'svetovni položaj še poslabšala. — Mi vemo, da j^ Anglija za priznanje sovjetske vlade. Iz ruskih bolj-ševiških listov vemo. da se je izvršil tam velik notranji socialnogo-«rpodarski preobrat. Ped jet ja se bodo tam v doglednem času razdelila v socializirana državna podjetja pod vodstvom državnih gospodarskih organov in v svobodna podjetja,, ki se bodo mogla voditi e"!o od akcijskih družb s soudeležbo inozepiskega kapitala pod primerno kontrolo ali pa soudeležbo države. Na drugi strani bo stalo strokovno organizirano delavstvo, k; bo pač tudi sokontroliralo pro-d.ikcijo, toda pod čisto drugačnimi pogoji kakor v prejšnjih anarhistično-demagoskih razmerah to je, vpoštevajoč potrebo povečanj;* nacionalne produkcije in iz tega izvirajočih dolžnosti delavskega razreda. Kmetijstvo se že danes razvija v smeri proti večanju posesti podj^tne-jšepa mužika in pod trgovsko-pridobitnimi vidiki, kakor so se tu«t; državne fabrike postavile na podlago trgovske ren-tabilitete. To seveda ne znači povratka v tipični buržoazni lik zapa-da, ampak komunizem se počasi razvija v neke vrste umerjeni, sve-tomo-gospodarskim potrebam pnlagodeni /državni socializem. — Klr je sovjetska vlada pripravljena Evropi dovoliti obširne koncesije, ki pomenijo v bodoče naravnost gromadne dobičke (kanalizacija suhih pokrajin, brezkončno obsežni sibirski gozdovi, kmeteke kolonije itd.), je sploh nesmiselno, če kdo računa na to, da bi Rusija privolila v tako trgovino, ne da bi zahtevala polnega priznanja zase in vsega, kar lz teg anujno sledi. Zfikaj sicer bi Rusija postala pro-s'o angleško-rancosko-nemška kolerija, na to pa še misliti ni, kdor pozna matuško Rusijo, ki se kljub gladu, epidemiji in največjim grozotam ni elala nikoli trajno podjarmiti; danes še manj kot preje. T > tudi Lloyd George ve in mu je kot realnemu politiku za to. da bo čimpreje po vann-h morskih in rečnih potih, dobival žita, nafte in drugih sirovin iz Rusije, kar se bo vršifo tu^i mim !ja.
Vsega tega pa Pašič ne vpoštevs, vpošteva pa dr. Beneš, ki je poslal v Moskvo za trgovinskega zastopnika Češkoslovaške dr. Girso knteri je znan prijatelj Rusije in jc \odil z vetfko spretnostjo politiko češkega narodnega sveta v Rusiji in Sibiriji v burnih letih 1918 — 1920. Da je dr. Girsa za brezpogojno priznanj^ fovjetske Rusije, to smo.. vedeli že takrat, ko se o genovski k«n|erencr ni še nikomur sanjalo. Čehi imajo že danes obsežen načrt samoudeležbe pri konce sijah v Rusiji kakor tudi kolonizacijski načrt zaSibirijo. V tem smislu je tudi tolmačiti potovanje dr. Beneša v rariz, kjer bo skušaj prepričati Francijo, dp. je edino pravilna pot spoprijazniti se z angleškim stališčem. Kdor mu pripisuje nasprotni namen, ta naj gre »ajši sadit krompir, nego da se peča z diplomacijo.
Zdaj pa na i kele pove. kako bi se moglo najti soglasje med dr. BeneSevo in PaŠičevo politiko in politiko romunskega kabineta? — Ce se Rusija prizna, pride prejalislej v razpravo besarabsko vpra šanje. Če se Rusija prizna, se mora komunistična stranka v Jugoslaviji zopet pravno priznati. Če se, Rusija prizna, oživijo vse naše obveznosti napram Rusiji pred letom 3918. Če se demokratična Rusija prizna, bo prejalislej postalo nrmožno voditi politiko vsesrbstva na Balkanu in zapostavljanja Hrvatov in Slovencev. To se seveda vse lahko zgodi, toda potem je tudi konec Pr/Ičevega režima in režima porodice, k: vodi zunanjo polit?ko brez parlamentarne kontrole.
Skratka: skupne smernice dr. Benešem. vsaj kar se tiče razmerja do Rusije, niso mogoče, dokler vlada Jugoslavijo sedanja koalicija. Tej konse'ivenei se ne bo mogel nihče ogniti.
("Slovenec."
mimo našega ozem-

Slepo okno,
Pride zidav v meoto ter vidi na neki hiši slepo okno. Začudi se, /.maje z glavo ter pravi: "Čudni ljudje so v mestu; najprvo naredijo -okno, potem ga pa zazidajo."
Želod ali buča.
Dva popotnika se vležeta v senco pod veliki hrast. Prvi začne modrovati, kolika škoda je, da že-lod ni tako velik kakor buča. Naenkrat mu pade ^elod na nos in drugi mu reče: "Hvali Boga7 da na hrastu ne rastejo buče; sedaj i ti buča nos zdrobila.*'
FINLAND	IS	marca	- Cherbourg	PARIS	26	aprila	— Havre	
POTOMAC	18	marca	— Bremen	ROCHAMBEAU	27	aprila	— Havre	
AQUITANIA	»1	marca — Cherbourg		OROPESA	SB	aprila		Hamburg
N. AMSTERDAM	IS	marca	— Boulogne	ZEELAND	29	aprlia	—	Cherbourg
HOMERIC	m	marca — Cherbourg		N. AMSTERDAM	29	aprila	—	Boulogne
LONE STAR 8.	25	marca — Cherbourg		ARGENTINA	29	aprila		— Trst
ROCHAMBEAU	28	marca	— Havre	AQUITANIA	2	maja		Cherbourg
*ORK	ft	marca	— Bremen	LA SAVO IE	• maja		— Havre	
ORBITA	SI	marca	— Hamburg	NOORDAM	«	maja	—	Boulogne
HUDSON	1	aprila	— Bremen	YORK	10	maja	— Bremen	
OLYMPIC	1	aprila — Cherbourg		FRANCE	10	maja	— Havre	
KROONLAND	1	aprila — Cherbourg		LAPLAND	13	maja	—	Cherbourg
NOORDAM	1	aprila	— Boulogne	ORBITA	12	maja	—	Cherbourg
LA LORRAINE	1	aprila	— Havr*	HUDSON	13	maja		Cherbourg
MAURETANIA	4	ap»lla — Cherbourg		ROTTERDAM	13	maja		Boulogne
PARIS	ft	aprila	— Havre	MAUPETANIA	1«	maja	—	Cherbourg
LAPLAND	8	aprila — Cherbourg		MAJESTIC	28	maja	—	Cherbourg
ROTTERDAM	8	aprila	— Boulogne	RYNDAM	20	maja	—	Boulogne
AQUITANIA	11	aprila	— Cherbourg	AMERICA	2«	maja		Cherbourg
SEYDLITZ	12	aprila	— Bremen	PRCS, WILSON	CO	maja		— """rst
FRANCE	12	aprila	— Havre	AQUITANIA	23	maja	—	Cherbourg
ORDUNA	14	aprila	— Hamburg	PARIS	24	maja	— Havre	
RYNDAM	15	aprila	—- Boulogne	ORDUNA	2«	maja		Cherbourg
AMERICA	15 aprlta		— Cherbourg	FINLAND	27	maja	—	Cherbourg
FINLAND	22	aprlta	— Cherbourg	MRENGARIA	30	maja	—	Cherbourg
OLYMPIC	22 aprila		— Cherbourg	N. AMSTERDAM	3	Junija		"Boulogne
POTOMAC	22	aprlia	— Cherbourg	OROPESA	9	Junija		Hamburg
MAURETANIA	25 aprila		— Cherbourg	ROTTERDAM	17	junija	— Boulogne	
ARABIC	25	aprila	— Genoa I MAJESTIC		17 Junija		—	Cherbourg
HANOVER	26	aprlia	— Bremen	BERENGARIA	20 Junija		—	Cherbourg
Politične in socijalne novice iz Rusije.
Ruskopoljski odnošaji se na podlagi trgovinske pogodba jako živahno razvijajo. Najbolj se promet seveda obrača v Ukrajino in nurobe, ki se vrši preko vseh obmejnih postaj, dočim se je dozdaj smel vršili samo sko/.i Podwoioezysko. V Poljsko se uvažajo iz Rusije surove kože. usnje, kožuhovine in tobak, izvažajo sc pa v Rusijo .t činoma tkanine in obuvala. Poljska industrija preživlja vsled ne-dortatnega trga in uizke valute marke veliko krizo. Prizadeva si v prvi vrsti dobili naroč i za predelavo sirovin iz TJkrsjine. Splok se je poljska politika napram Rusiji v zadnjem času cisto preorijenti-rala.
* * *
Rusko-češ ki odnošaji. Predsednik češkoslovaške trgovinske mi->»je v Moskvi, dr. Girsa, ki je mnogim Jugoslovanom znan kot zastopnik čeških legij, pozneje če^ke *lade v VJadivostoku, je izjavil, da se v najkrajšem času podpišeta trgovinski pogodbi med Češkoslovaško in nuko ter ukrajinsko so\jetsko republiko. Glavna ovira je bilo vprašanje tranzita češkega, oziroma ruskega blaga čez Poljsko, s katero se je pa zdaj posrečilo skleniti tozadevni dogovor. V kratkem dospejo v Moskvo zastopniki češkoslovaške veleindustrije. Poseben član češke misije se bavi z ureditvijo odnosajev z rusko državno banko.
Prevrat na polju justice pomenjajo zakonski načrti, ki jih sedaj izdeluje sovjetska vlada glede civilnega j« kriminalnega prava^ ?odno postopanje bo imelo preprosti in ljudski karakter, bo pa zavarovano z legalnostjo. Upoštevani so vsi moderni socialnoetični nabori tudi glede kazni. Zločine* se bodo izboljšavali, kazen izgubi svoj povračevalni značaj. Načrte je izdelal*eetrti ruski kongres pravnikov.
* * *
Od 1659 članov moskovskega sovjeta je 3477 komunistov, 207 brezbarvnih, 3 menjševiki, 1 socialrevolucionAr menjševik. — N?nsen je bil imenovan za častnega člana moskovskega sovjeta.
ALI STE BREZ DELA? DELO
ZA VSE! Ali bi radi imeli dom. dober zaslužek, dobroidočo trgovino, dobičkaimsno zemljišče? JVIi lahko zamenjamo vašo hišo, lote ali farmo za grocerijo, mesnieo, •ialoon, kinematograf, hotel, uovanjsiko hišo, garažo, že le zna r-.10, splošno prodajalno itd. Pišite elanes, kaj bi hoteli imeti, kaj nam ponujate v zameno. Sprejmemo vaš«* lote, četudi niso popolno-na izplačani Pišite na: Mr. 31. William, Box 90-i, Pittsburgh, Pa.
ADVERTISEMENTS.
Jščem s\ ">jega sina JOSIPA Z VIR, ki j« bil pred 8. leti v AVenoni, lil., Box 19. Pozneje nis**m nič slišala o njem. Stara sem in popolnoma zapuščena, zato prosim, da se mi oglasi; če pa kdo ve za njegov naslov, ga prosim, da ga mi poroča. — Ana Zvir. Xaveri pri Celju. Slovenia, Jugoslavia.
(15-1 G—
Rad bi izvedel za meja dva prijatelja JOHNA ia FRANKA ELTZ. Doma sta iz Gorenje vasi pri Ribnici, podomače Antonova. (.'e kateri izmed rojakov ve za njun naslov, naj mi apo-roči, ali če sama č-itata te ^Tsti-cet naj se cii oglasita. — P. W. E., Box 300, Perryopolis, Pa.
SANTM
CAPSULES
MIDY
Ijhk« mm «nm« — hitro
VNETJU MEHURJA
Vsaka pil via Mid
Varujte —ponaradt
■MtMMHMMMMMMttl
: Dospelo je novo •uho grozdje.
Mnškfttel zelo sladke debele ja- ' gode, boksa JC funtov .. $6.50 Cir»r giozdje največje in naj-sladkejše jagode, boksa GO fun- | tov ...................... ^7*50
Malo Črno grško groždje, »lo sladko, boksa 50 funtov .. $650 Cesplje funt po 10 centov. Za
vWja naroČila posetee cene. PoaUlt* IS. na rtCun TMk* boka* 11 naroČita tn ooalall bomo takoj.
BALKAN iSlPORTING CO. 51-53 Cherry Street New York. N. Y,
Dr. Koler
SLOVENSKI3DHAVMK
€38 Ptn At«. PKtBWfk, Pa.
Dr. UMr fla aaf*
mwilu flNL ki aa M C23 1SSL
«'^^faTw?jjssrA src
«. fill pridita <a |ac rmm m bom (opit povmIL
Myroaof Ml raiao kO• «Mia«Ib f M. mfc la ilwr kM iipwijj.
HITRA POT V EVROPO. TESNE ZVEZE Z
JUGOSLAVIJO
Pogosto odptutje velikih parnikov
V	Cherbourg iti Antwerpen FINLAND, KROONLAND, LAPLAND ZEELAND, SAMLAWD, GOTHLAND
^AmbbkcanIins
V	Cherbourg in Hamburg MANCHURIA. MINNEKAHDA,
MONGOLIA
^at white Star
V Cherbourg in Southampton MAJESTIC (fiC.OoO ton) največji parniK na svetu. OLYMPIC (4C.000 ton)
HOMERIC (34.000 ton)
Jako vabljive udobnosti za potnike tretjega razreda.
Dobra in obilna hrana. Veliko zaprtih prostorov. Udobna družabna zbirališča. L'ljudnl služabniki, ki govore vafi j eni k. VpraSajte pri
Passenger Department
No: 1 Broadway, New York
ali pri lokalnih agentih.

Najhltrejil moderrtl parnlkl na •vetu. Izborna pottrelba potnikom.
V	vašem mestu aH bllilnl Jc lokal*
nI agent.
V	Jugoslavijo, Bolgarsko,
_ , ISolgai Rumunako in Madžarsko.
Preko Reke in
ITALIA
24. marca
Karta $90. — Davek $5.
.Železnica d« Ljubljana $1.63.
Preko Cherbourg:
AQt'ITANIA
21 marra
Rad bi izvedel za mojo hčer MARIJO PETERKA. Rojena je bi-j la v vasi Kri/, pri Kamniku lia Gorenjskem in. potem je sta.no-vala pri svoji mačehi v Menge-j šu. Slišal sem, da se sedaj na-j haja v Združenih državah, toda ne vera, kje. Vljudno prosim cenjen.; rojake, kateri ve, kje j se nagaja, da mi naznani njen; naalov, za kar b-om zelo Iivale-j žen. Ako pa sama bere ta og-la«, naj se javi svojemu očetu na tale naslov: John Peterka, 212 Ware St., Fairport IIarl>or, Ohio."	f 14-17—3} j
Rad hi izvedel za naslov JOSIPA ŽXIDARŠlC, 7)odomače Žiu*gx>v iz Starega trga pri I »/i Več let se je nahajal nekje v Mehiki, sedaj pa slišim, da se je preselil od tam nekam v Združene države. Cenjene rojake prosim, če kdo ve za njegovo sedanje bivališče ali naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, ali pa če sam rita te vrstice, naj »e mi sam oglasi na na.sIov: John Žni-daršie, ll.'I4 E. 60. St., Cleveland, Ohio.	(15-lfr—
SLOVENSKA BANKA
Zakrajšek & Cešarek
TO — »th AV?., NEW VORK, N.Y (med lfi. In i(. cesto)
pošilja denar v Jugoilavljo, Itallj« Itd; — prodaja vozna llatka za v»« vainejfca črte: — Uvrluje notartke posle, VI ao v zvezi a ctarlm krajam. — Cene vedno med najnlijlml. — Telefon Watklna 761?
POSEBNA RAZPRODAJA. POSEBNA PONUDBA
Ta slika Vam pokaže pravi glasni Columbia Gramofon, kateri Igra tako Clato In glasno, da ga allSlt« na milje dsleC, V zalogi jih Imamo 300 In da jih čimpreje razprodamo, damo vsakemu kupcu, kt narodi tak gramofon, čisto zato zavratno Iglo all par manSetnlh gumbov za S5.00; Senskl pa damo krasno okrašeno naprsno broSko za 15.00 In sicer zastonj. Garantiramo, da Je vsak gramofon pravi Columbia nov In ne ponarejen, Ako Je kaj druzega. Vam vrnemo denar takoj. Cena gramofonu na eno močno pero Je 130. Cena gramofonu na dve močni peresi Je 135.
V zalogi Imamo prava slovenske, nemike In v vseh drugih Jezikih gramofonske plošče po 75 centov ena In vsaka tgra na ob« strani. Cenike pošljemo zastojn, pišite ponj na:
IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaugh, Pa.
OPOMINI
Znano nam Je, da Vam nekateri ponudijo star, prebarvan gramofon za novega, ali pa obrabljene Plošče, za nove: Čemu kupiti starino za novo, ko pa pri nas dobite pravi glasni, čisto nov gramo*?n in čiste nove plošče za Isto ceno. Ne pozabite, da smo ml direktni od Columbia tovarne postavljeni zastopniki v Conemaugh, Pa. 24 M2in St.
PRATI K E!
Čitateljem naznanjamo, da smo sprejeli par tiboč iztisov
/'Družinskih Pratik"
En iztis stane 20 centov
25 iztisov $3.75; 50 iztisov $6.50; 100 iztisov $12 00
SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street	New York City
Požigalec.
FRAHCOSKI DETEKTIVSKI BOKAH.
r
Spiaal Emile Oaborlam,
r
Zf "GlM Naroda" preval G. F.