Stev. 227,
j- i Naročnina asrm za državo SHS t
») na po i ti meaefcno Dia 13 b; dostavljeno ne dom
mesečno....... 10
za inozemstro:
'ffiasedno ....... Din 20
£=■ Sobotna Izdaja: s
v Jugoalaviji ..... Oin IS ▼ tnosematvn ..... „ 33
Mesečna priloflr OestRik SRSZ
Posamezna številka stafie 1 Din.
v mm. y nedeiM M15. mm m
as Cona lnsoratom: 30
Enootolpaa potit na vrat« mali oglasi po Mn. 1'— is Dia. 1'50, veliki oglasi nad 48 nrm vt-ilae p« Din. 2 —, poslani M. po Dia. 3'—.
Pri v^ojan naročila pojrnet
Iafaaja vsak dan btvremil >anedel|ka In dneva po praz-nlkn ob 5. uri ijnliij.
	W OrodniStvo je v Kopitarjevi nllel itev. 6/111, Rokopisi ae ne vračajo; netrankIrana pisma se ae sprejemajo. Urada. teleL itv. 50, apravn. itv. 328.		f	oiitičen list za slovenski naro	si		Oprava je v Kopitarjevi al. B. — Rataa poštna bran. ljubljanske it. 650 sa naročnino lo it. 349 n oglase, rsgreb 39.011, sarajer. 7583, praike tn dnaaj. 24.797
Kuifurnobojna ministra.
V Beljp-adu imamo ministrstvo, ki se Po vsej krivici imenuje ministrstvo za — prosveto. Odkar zopet načeluje temu ministrstvu inkarnacija centralizma in sovraštva do katoličanov, ki jo navadno imenujemo g. minister Svetozar Pribičevič, od tedaj je začela ugašati skrb za kulturo in ministrstvo prosvete se je izpremenilo v centralno pisarno za protikatoliško gonjo. In za to ministrstvo plačuje država letno malo manj nego 428 miljonov dinarjev. Ta-korekoč vsak dan pride kaka nova Jobova pošta iz tega ministrstva, ki naznanja, da se je zopet ubila kaka panoga našega šolstva. Enkrat je v nevarnosti medicinska, potem tehniška fakulteta, potem kar cela univerza, ker so črtani krediti za profesorje, potem se ukinja na srednjih šolah pouk neobveznih predmetov, ker ima minister pač stotine milijonov kron na razpolago za sokolstvo in podobne društvene avantgarde svobcdomiselstva, ne pa za zadostno srednješolsko izobrazbo, konečno pa se je lotil še tistih, za kulturo najnedostopnejših krajev v Sloveniji, kjer so imeli dosedaj zasilne šole. Proti' volji dotičnega, kulture žejnega prebivalstva se tako od ministrstva za prosveto uvaja v Sloveniji analfabetizem, ki ga pri nas takorekoč nismo več poznali, zato, da bomo počasi tudi v tem ozira izenačeni z drugimi pokrajinami, ki brez lastne krivde niso bile dosedaj deležne teh najelementarnejših dobrin. Tako izgleda kulturno delovanje tiste stranke, ki je za delovanje svojega prosvetnega ministra odgovorna. In ti ljudje sc šemijo, da so — naprednjaki. To naprednjaštvo nosite samo na jeziku in vaše ministrstvo prosvete —1 državno tako ministrstvo ni — je samo ministrstvo za kulturno herostratstvo in kulturni boj. Kje najde gospod minister toliko časa, da bi se brigal za prospeh državnega šolstva, ko pa ima toliko posla s privatnimi verskimi šolami in cerkvenimi občinami v Vojvodini, ki imajo kaj premoženja. Ne samo, da je vnel katoličanom v Vojvodini verske šole, lotil se je celo cerkvenih občin in odredil konfiskacijo njihovega premoženja, s katerim so vzdrževale verske šole, da odda to premoženje državnim šolskim odborom. Dobro je označil dr. Korošec V svoji tozadevni interpelaciji ta ukrep kot rop nekompetentnega ministra za prosveto.
Kar dela veliki mojster v prosvetnem ministrstvu v velikem stilu, v tem ga mora posnemati seveda njegov učenec in pribočnik v ministrstvu za vere v manjšem. Samo da drži isto kulturnobojno >linijo«. V ministrstvu za vere je manj katoličanov kakor muslimanov, tako da je delal proračun katoliškega oddelka pravoslavni uradnik. Da bi se minister dr. Krstelj izognil tem očitkom, je vpoklical v ministrstvo enega katoličana, ne morda pet ali še več.
Toda kdo je ta novi mož? Je tO neki dr. Avgust čičič, franjevac iz Bosne, ki je prosil za sekularizacijo, pa mu ni bila dovoljena, vsled česar po svoji vesti ne bi smel nastopiti nobene službe razven one, ki mu jo odkaže njegov redovni predstojnik. Pri ljudskem štetju je prečrtal označbo, da je rimsko-katoliške vere in je izpolnil rubriko z označbo krščanski. Ker se je preveč sprijateljil z nasprotniki cerkve, je bil s svojega mesta odpoklican in poslan v Tuzlo, kjer je zmenjal običajni napis »žup-ni urad« z običajnim pravoslavnim napisom »parohijsko zvanje«, da bi se priliznil režimu. Nadškof sarajevski btdi ni soglašal, da ostane ta dušni pastir v Tuzli. Zato ga je pa dr. Krstelj imenoval za referenta v ministrstvu za vere in s tem pritisnil sedanji vladi pečat pomočništva v puntar-skem gibanju proti katoliški cerkvi. Vlada se ne bo mogla izgovarjati, da je za to odgovoren samo minister dr. Krstelj, ker ta slučaj ni osamljen. V Vojvodini je polno profesorjev čičiceve vrste, ki imajo izpite in ki i\imaio izpitov. Tako je v Subotici postavljen za nadzornika srednjih šol bivši franjevac Gančevič, ki tudi ni sekularizi-ran. Vlada podpira take ljudi, ki so v očeh katolikov puntarji proti katoliški cerkvi in 'o kljub temu, da je leta 1920. izšla naredim, da noben duhovnik ne sme biti sprejet
v državno službo brez privoljenja pristojne cerkvene oblasti. Tisti, ki bi jih cerkvena oblast priporočila za državno službo, bi gotovo ne bili sprejeti, ker sedanja vlada hoče za vsako ceno horbo proti katoliški cerkvi, dasiravno pripravlja konkordat z Rimom. Kako malo resno misli vlada s kon-kordfttom, je pokazala s tem, da je poverila mesto sekretarja v odboru za pripravo kon-kordata Aniču, duhovniku iz dubrovniške škofije, ki je po milosti demokratov in ne
Belgrad. 14. oktobra. (Izvirno) Danes je Pašič z ozirom na demisijo vlade, katera stoji pred durmi, začel razgovore v svrho sestave nove vlade. Danes je Pašiča posetil minister Pucelj, ki mu je razložil svoje mnenje in naglašal da njegova stranka vsekakor želi ostati v vladi (to že zdavnaj vemo. Op. ur.), je pa mišljenja, da bi bilo najprej potrebno, da vlada poda demisijo, a šele potem naj bi se začeli obvezni razgovori. — Potem je posetil Pašiča minister 0 m e r o v i č , ki se je izjavil v istem smislu. — Jutri ob 9. uri dopoldne se vrši seja ministrskega sveta, na kateri se bo razpravljalo o demisiji vlade. Na tej seji bi imela pasti definitivna odločitev v tem vprašanju, ker so ministri iz radikalne stranke na temelju sklepa kluba radikalne stranke obvezani, da nastopijo proti koaliciji z demokratsko stranko.
Belgrad, 14. okt. (Izv.) Danes se nahaja tu samo malo poslancev, vsled česar se ni
Zanimive podrobnosti iz seje glav. odbora dem. stranke.
Belgrad, 14. okt. (Izv. Po sklepu zasedanja glavnega odbora dem. stranke se šele izvedo različne zanimive podrobnosti. Tako n. pr. so Pribičevičevi pristaši imeli pripravljen predlog, da se izključi iz demokratske stranke dr. Voja Veljkovic in sicer z motivacijo, da je edini iz demokratske stranke glasoval proti kraljevi civilni listi, s čimer je prizadel stranki v očeh krone veliko škodo. Šele, ko so Pribičevci po sondiranju terena izprevideli, da za ta sklep ne bodo dobili večine, ga niso predložili.
Intrige Pribičevičeve skupine proti dr. Ribarju.
Belgrad, 14. oktobra. (Izvirno) Pribi-čevci so se domenili s svojimi prijatelji iz radikalnega kluba, da bodo napeli vse moči, da dr. Ribar ne bo več izvoljen aa predsednika narodne skupščine. Davido-vičeva skupina pa je sklenila, da bo iz tega napravila vprašanje in da pride do novega konflikta, ako bi Pribičevci ne opustili te namere.
c Uradniška pragmatika.
Belgrad, 14. oktobra. (Izvirno) Na današnji seji pododbora za uradniško prag-matiko je poslanec Jugoslovanskega kluba Sušnik skupaj z zemljoradniki predlagal, da sc ministri nc sprejmejo v uradniško pragmatiko, ker niso uradniki, ker se zanje ne zahteva nikakršna kvalifikacija. — Večina je ta predlog odbila ter ministre uvrstila med uradnike izven vsake kategorijo in s posebno plačo. — Nato je poslanec Sušnik predlagal, da se v zakon sprejme določilo, da se vpokojencem, kateri so dosegli pokojnino na podlagi polnoletnega službovanja, ne more v nobenem slučaju disciplinarnim potom odvzeti pokojnina. Tudi ta socialni predlog je demokratsko-radikalna večina odbila. — V ponedeljek se seja nadaljuje.
Glasovi o Hauslerjevi skupini.
Belgrad, 14. okt. (Izv.) »Tribuna« poroča, da se v političnih krogih govori, da bo Hauslerjevemu koraku sledilo še okoli 15 poslancev seljačke republikanske stranke, kateri da pridejo za njim v Belgrad
AVDIJENCE PRI KRALJU.
Belgrad, 14. okt. (Izv. Jutri sprejme kralj v avdijepci papeževega nuncija mons.
po. volji cerkvene oblasti bil sekretar pri našem poslaništvu v Rimu in je sedaj sekretar v zunanjem ministrstvu. Tak proti-katoliški duh vlada torej pri celi sedanji vladi z ministrom Pucljem vred, ker bi sicer laki slučaji ne bili takorekoč. na dnevnem redu. Prednjačita pa minister Svetozar Pribičevič in dr. Krstelj. V tem in edino v tem sovraštvu proti katoliški cerkvi obstoji vse kulturno »naprednjaštvoc teli dveh kulturnih v>azadnjakov.
vršila soja niti demokratskega niti radikalnega kluba. Dan je navidezno miren, toda za kulisami se vrši ljuta borba. Obe stranki skušate, da i2 krize izvlečeta čim več koristi vsaka zase.
Belgrad, 14. okt. (Izv.) Radikabia »Tribuna piše: Jutri ob 9. dopoldne se vrši važna, naravnost usodna seja ministrskega svcia. Iz zanesljivega vira izvemo, da bodo na tej seji radikali otvorili krizo vlade in sicer zaradi izdajstva — nad vidovdansko ustavo od strani demokratske stranke, izvršenega s posetom zagrebškega kongresa ter z včerajšnjimi resolucijami glavnega odbora demokratske stranke. Ta sklep radikalne stranke v vladi, kateri znači prelom z nemoralo današnje koalicije in začetek čiščenja sihiacije, bo od celokupne radikalne stranke navdušeno pozdravljen. V zvezi s to sejo ministrskega sveta jc kralj danes sprejel min. predsednika Pašiča v posebni avdijenci.
Pelegrineltiia in nizozemskega poslanika, katera mu izročita svoja poveril na pisma. — Danes je kralj sprejel državnega svetnika dr. Franca Potočnjaka in mons. Bulica.
Rudarska sfaelta u SHo-rausfei Ostravi končana
Praga, 14. okt. (Izv.) Danes so se vršila v notranjem ministrstvu pogajanja radi rudarske stavke v Moravski Ostrovi! Došlo je do sporazuma med podjetniki in delavci. V pondeljek 16. t. m. bodo rudarji zopet pričeli delati.
češkoslovaški parlament.
Praga, 14. okt. (Izv.) Delovni program češkega parlamenta: Predsedstvo senata se sestane 15. oktobra. Sestanek klubskih m strankinih načelnikov se vrši 23. oktobra. Dne 24. oktobra pa se sestane parlament k plenarni seji, na kateri bo prečital novi predsednik vlade vladno izjavo in na kateri predloži finančni minister dr. RaSin svoj finančni ekspoze. 28. oktobra se vrši seja, kateri bodo prisotvovali tudi jugoslovanski parlamentarci.
Izjava dr. Rašina o češki finančni politiki.
Dunaj, 14. oktobra. (Izvirno) Zastopnikom časopisja je izjavil novi finančni minister dr. R a š i n, da bo proračun za leto 1923. do malega aktiven. Znesek 900 milijonov kron, kolikor bo država dobila manj na davkih, bo mogoče pokriti z omejitvijo dragih izdatkov. Uradniške plače se bodo znižale najkasneje 1. aprila 1. 1923. Valutama politika češke državo se ne bo spremenila. On da bo poskusal držati vrednost krone tako, da gospodarstvo ne bo izpostavljeno prevelikim potresom. Glavni pogoj za izvedbo deflacije pa je znižanje premogovnih cen; kajti to ne gre, da bi premog tudi še danes veljal 23 krat toliko kakor pred vojno.
Praga, 14. (Izv.) Finančni minister dr. Rašin je izjavil, da bo vlada pritisnila v prvi vrsti na lastnike premogokopov, da znižajo ceno premogu z ozirom na rastočo vrednost češke krone, ker smatra to sredstvo kot eno najuspešnejših v boju za znižanje količine papirnatega denarja.
BREZPOSELNOST NA ČEŠKEM.
Praga, 14. (Izv.) Glasom uradno statistiko je na Češkem nad 33.000 brezposelnih. Od tega števila odpade n« Češko 19
tisoč, na Moravsko 9 tisoč, ostanek pa na Slovaško.
SLABA LETINA VSLED NALIVOV.
Brno, 14. okt. (Izv.) Iz vseh delov Moravč prihajajo poročila o škodi, ki jo je prizadelo dolgotrajno deževno vreme. V, mnogih krajih, zlasti v hribovskih, krompirja še niso izkopali, ker ga ne morejo odvažati. Tudi sladkorne repe je še obilo na polju. Tudi jesenska posetev še ni končana in je ninogo polja neobdelanega.
VELEIZDAJNIŠKA AFERA V ČEŠKOSLOVAŠKI.
Praga, 14. okt. (Izv.) Informacijska pisarna ministrstva za narodno brambo javlja, da so zaprti v veleizdajniški aferi doslej le trije častniki: Jurij Novakovskv, kapitan Wolf in Jan Wurm. Jan Novakovsky je izpuščen. Vs»e vesti o številnih aretacijah častnikov pa so pretirane.
PRED SPLOŠNO STAVKO PO ČEŠKOSLOVAŠKEM.
Moravska Ostrova, 14. oktobra. (Izvirno) Zaradi rudarskega štrajka so ustavili delo tudi v tvornici za vagone v Pragi in v livarnah v Vitkovicah.
Padec marke.
Pariz, 14. oktobra. (Izvirno) Repara-cijska komisija se je danes posvetovala o predlogu Bradburyja, kako bi se dalo finančno podpreti Nemčijo in preprečiti na-daljni pad marke. Njegovi predlogi predvidevajo ureditev proračuna tako, da se iz njega izločijo vse postavke, ki stoje v zvezi z odplačilom vojnih dolgov, da se vrednost marke ustali in da se sedež re-paracijske komisije prenese v Berlin.
PODPIS GRŠKE.
'Alenc, 14. oktobra. (Izv.) Grška vlada je podpisala pogdbo sklenjeno v Mudaniji.
BETHLENOVO POSESTVO RAZLAŠČENO.
Pešta, 14. oktobra. (Izv.) Agrarna komisija za Sedmograško je razlastila velepo-sestvo grofa Bethlena, ogrskega ministrske-predsednika.
ŠPANSKE TEŽAVE V MAROKO.
Madrid, 14. oktobra. (Izvirno) Listi javljajo iz Malage, da je več vojnih ladij obstreljevalo mestece Alhucemas, da pod-pro izkrcavanje čet.
VELIKANSKA TATVINA.
Berlin, 14. oktobra. (Izvirno) V posojilnici v Konigshiitte je bilo ukradenih 10 milijonov nemških in 150 milijonov poljskih mark.
USMRČEN RADI VOHUNSTVA.
Budimpešta, 14. okt, (Izv.) Danes dopoldne je bil obešen Ladislav Pognar, ki je bil obsojen na smrt radi špionaže. Državni upravnik Horthv je prošnjo za pomiloščenje zavrnil.
Proslava dr. Jan. Ev. Kreka v Pragi.
Malo je tnko velikih momentov /a zbliža njo jugoslovanskega delovnega ljudstva s češkim delavcem, kot je bil dan 8. oktobra 1922 ko se je jug. kat. akad. društvo »Krek spominjalo prerano umrlega voditelja slovenskega proletarijata. Ni bil zaman klic po prerojenju cele človeške družbe po samem sebi, jugoslovansko kat. 'ija-štvo v Pragi je začutilo in razumelo praznoto ideologije materijalizma in to v tako-zvanem templju slovanske svobodne misli. Oprostilo sc je malenkostnih spon napačnega srnnui in proslavo spomina petletnice smrti moža, ki si ga jo postavilo za zvezdo vodnico, praznovalo v prvi vrsti s skupnim sv. obhajilom.
Nepopisno krasen je bil pogled na sklonjeifr vrste mladih jug. inteligentov, s katerimi so pristopili k mizi Gospodovi tudi češki akademiki in češki Orli. Nabito polna kapela v koleji Arnošta s Pardubie je bila priča, da sc ne samo Jug. akad. mladina zaveda načel, katere je postavil ustanovitelj orlovske organizacije, nninnk, d« gre 7. njo roka v roki buli češka akademska in orlovska organizacija.
Pred demisijo vlade.
RADIKALI IZZIVAJO KRIZO.
%
Hnh flJ, ftFMNrt ffPSSL
" tmstna misel, da predava o K
kttn pokojniku v češkem jeziku, jo žela > i uetia na slavnostnem zborovanju društva »Krek«, Id se je vršilo v prostorih Češke Lige Akademicke. Nabito polna ni bila le glavna dvorana, ampak tudi hodnik. Po iskrenem pozdravu predsednika >Kreka< tov. Jožefa Majceta, je sledilo njegovo predavanje v češkom jeziku >Krek kot socijal-ni delavec in politik«. Podal je jasno in točno sliko zaslug, ki jih ima največji »lov. kršč. socijalist, najagilnejši zadrugar in naj-spretnejši izobraževalec. Razjasnil je občinstvu pravilno pojmovanje Krekovega jn-goelovanstva, ki je bilo zasnovano na demokratizaciji celega javnega življenja. Predavanje je napravilo globok in mogočen Vtis. Drugo predavanje tov. Franjc Mande VKrek kot demokrat m literatc je bilo polno krasnih epizod bogatega življenja moža, ki se sme z vso pravico uvrstiti med najboljše in najplodovitejše sinove naše zemlje. Tretji govor je imel predsednik praške orlovske župc dr. David >Krek ustanovitelj Orla«, ki je z neobičajnim poznavanjem naših razmer izvrstno rešil svojo težko nalogo.
V trajnem spominu pa ostane vsakemu trenutek, ko je predsednik »Kreka« vzpodbujal navzoče za nadaljno zvesto delo na kršč. kulturnem polju, člane »Kreka« pa pozval, da prisežejo zvestobo idealom m ciljem kršč. kulture, katero nam je ozna-njeval pridigar iz Sv. Jošta.	M. A-
Politične novice.
-f »Srbska stranka«. Približno pred dvema letoma so se združili v Belgradu ; nekateri srbski plemenski šovinisti, da pro- ' pagirajo misel Velesrbije. Na zunaj niso nastopali kot stranka, pač pa imajo svoje glasilo v zloglasnem »Balkanu«. Ta je ure-jevan čisto v duhu znanega čokorila, ki je v Sarajevu s svojo blazno politiko doživel popoln fiasko in jo odšel nato v Ameriko, kjer na vladne stroške nadaljuje srbsko propagando. ZaJnji čas pa so pristaši vele-srbske ali, pravilno pvedano, vsesrbslte misli začeli nastopati kot stranka. Belgrajski listi o tem molče. Sarajevska >Naša Pravda« pa objavlja sedaj oklic krajevnega odbora »Srpske Stranke c v Kreki pri Tuzli, v katerem ta poziva na »prvo veliko javno skupščino*, dasi po zatrdilu »Naše Pravde* v Kreki ne živi niti eden srbski domačin, ampak so samo priseljenci. Tudi v Met-koviču so nameravali te dni organizirati >Srpsko stranko*, kar pa jim je notranji minister zabranil. V Dalmaciji se vlada boji tega pokreta, ker ve kakšna burja bi tam nastala, ako bi dopustila stranko s takim programom, ki nasprotuje celo temeljnim načelom vidovdanske ustave. Česar pa si vlada ne upa dopustiti v Dalmaciji, to dopušča v Bosni. Še več, zdi se, da tam Pašič velesrbsko stranko podpira, ker vidi v njej protiutež Protičevemu programu. Politika plemenske hegemonije in vrhtega neiskrena!
-j- Nove politične stranke. >Slobodna
Tribuna« javlja iz Belgrada, da se v mnogih krajih v Srbiji in v Bosni javlja razpoloženje za osnovanje »stranke kraljeviča Jurija«. — Dalje izvemo iz istega lista, da obstoje na jugu že tri ;srbske stranke«, ki se medsebojno ljuto koljejo, ker vsaka dol/.i drugo, da ji je »ukradla čestito srbsko ime*.
„-h Politična kriza na Angleilcem stopa zdaj v odločivni stadij. V nekaterih ozirih je — si lice t parva componore magnis — podobna naši. Sedanja vlada sloni namreč na koaliciji med liberalci in konservativci. Ti so pa zdaj ne samo medseboj razklani, ampak vsaka teh strank ima razdor sama
v sebi. Krim Je* Nle in dolgo latentna, izbruhnila pa je s vso ostrostjo zdaj, ker javnost različno presoja politiko Llopd Goor-geja napram Turčiji Tako je pravzaprav Kemal-PaSa vzrok, da pride na Angleškem najbrž že pred Božičem do razpusta parlamenta tn novih volitev. Kakšna koalicija zavlada potem, je še Čisto nejasna Glavno je, da Anglija nima boljšega moža kot je Llovd George, da W mogel za njim prevzeti vlado. Mnogi prisojajo pri mndh volitvah največ uspeha Delavski stranki (Labour Partv), ki ministrskega predsednika ostro napada zaradi orientske politike, vendar pa ao menda tudi delavski voditelji na tihem mnenja, da je Lloyd George a svojim energičnim nastopom rešil svetovni mir. In ker je Lloyd George tudi v drugih ozirih delavski stranki zelo na roko, ni neverjetno, da ne bi nove volitve imele za rezultat ustvarjenje liberalno-delavske koalicije z Lloyd Georgeom na čelu. V tem slučaju bi se dosedanje smernice angleške politike veliko ne spremenile. Lloyd George je imel v soboto, to je snoči, govor v Manchestru, ki velja pravzaprav kot otvoritev volivne kan>-panje.
-f Rusija m Francija se vedbo bolj zbližujeta. Trgovska zbornica v Marselju je vzela nase iniciativo, da so osnuje kartel vseh francoskih trgovskih rJjornic, ki naj čimprej solidarno začno z vzpostavitvijo trgovinskih odnosajev z Rusijo. Vsa ta akcija je delo poslanca Herriota, ki ae pravkar vrača iz Rusije nazaj v Francijo. Tudi iz ekspozeja čičerina v osrednjem '-vvrševnlnem obdoru sovjetov v Moskvi se jasno razvidi, da gre razvoj v smeri nekake velike politične in gospodarske poravnave med Rusijo in Francijo. čičerin je pri tej priliki dejal, da bo treba odškodevati. bivše francoske lastnike v Rusiji m sploh pokazati veliko odjen-•jivost.
-K Finančni položaj Nemčije je čezdalje slabši in naivnost kstastrofalen. Marka pada in pada in bo še padala. Od celokupnih izdatkov države tega leta, ki znaša okoli 94 milijard mark, se dozdaj ni pokrilo več kot 4% in ves ostali znesek vsled tega pride na račun visečega dolga. Francija je vsled tega seveda v 9krbeh, ker možnost odplačevanja reparacij eezdaljebolj izginja. S tem, da se je 31. avgusta Nemčiji dovolil taktično moratorij, se je splošno upalo, da se padanje marke ustavi, zgodilo se je pa čisto nasprotno, da celo še bolj pada. Francoska javnost, ki poudarja, da državne finance Nemčije propadajo, dočim posamezniki bogate, se vrača k ideji okupacije ln represalij, oziroma popolne kontrole nad Nemčijo, vprašanje je samo, ali bo to šlo in se bo li s tem položaj izboljšal.
Krniva i i Albanije.
(Od našega dopisnika.)
Tirana, 3. oktobra.
Parlament si je posvetoval o vladavini v Albaniji in sklenil, da bodi m o n a r h i č n a ; dokler pa se kralj ne izvoli, ga bo nadomestoval kraljevski svet, ki se bo volil vsaka tri leta, ako bi se v lem roku še ne izbral kralj ter bo njegove kotupelence določil parlament, ki je v to svrho izvolil komisijo. Končno vel javno bo sklepala o vsem tem narodna skupščina, ki
naj sc čimprej skliče-
• « •
Parlament se bo potem bavil s potrebnimi določbami v svrho varatvaa svobode vseh ver in cerkva ter njihove enakopravnosti. Praktično pride to zaenkrat najbolj v poštev v toliko, da sc razveljavijo določbe muslimanskega šerijata, ki so dozdaj veljale in glasom katerih je n. pr. musliman, ki jc prestopil v krščansko vero, izgubil pravim do očetove dediščine. Glede zakonov pa je Je administrativnim potom bilo določeno, da je
v tem ožim kompetentno glede vsake kml^sijc duhovno sodiiče, Itojega sklepe bo civilna oblast izvrševala.
• • •
Parlament je imenoval tudi komisijo 8 čla-wv, da preiščejo ločno postanek puča bivšega kabineta Haaaan bega Prištine, ki sc je bil osno-val uiarca meseca t. L pod egido italijanske vlade, da pod pretvezo nekakih neredov privoli v izkrcanje 10.000 karabinijerov v Sv. hrann Meduanskem. Kakor znano, se -je puč popolnoma ponesrečil in je odkritje italijanskih intrig, Id so merile na zadušitev albanske neodvisnosti, imelo z* efekt popolno obsovraženje Italije v Albaniji. Albanci se čudijo drznosti Italije, katera se zdaj bori za neodvisnost in pravice Turčije, dočim je preteklo komaj pol leta, ko jc hotela poteptati svobodo AllSacije! Komisija bo prinesla še več
luči v to zade- o ia napravila popoln red.
• • »
Vlada jc potom svojega zastopnika n« Dunaj«, dr. Fekmezija, ^prosila avstrijsko vlado za razne železniške načrte, ki jih je bila prejšnja avstro - ogrska vlada napravila za Albanija, ker bo vlada pristopila v svojem časti k izvrševanju	^'"niiškega programa. » • #
Ckris organizacije financ je »Društvo narodov« poslalo v Albanijo eksperta, ki je »Društvu« poslal svoj referat. Pričakuje se, da pošlje »Društvo« v Albanijo enega ekup^i* za carii.stvo, enega pa '«« državne financ« v obče, Gre tudi za posojilo, za banko in za koncesije. Tuji kapital se za Albanijo zelo zanima in se v Tirani nahajajo mnogi komisionarji, ki se potegujejo zlasti za rud*išk-> in lesne koncesije; zdi se pa, da vlada koncesije rajši podeljuje domačim družbam in se nasproti tujim drži rezervirano. Pač pa se je v Skadru etablirala neka švicarska
firma, ki ima menda velike gospodarske načrte. • • •
Marljivo sc giblje tudi učna uprava, ki olvarja aove šole, kjer le more. -- Ceste so v zelo slabem stanju, zato se vlada trudi, da tudi tu dobi ekspertov iz inozemstva.
boj In starini.
Občinske volitve razgrevajo sk*x vrste al arih in mladih demokratov, ljudstvo v celoti pa opazuje ta prepir od daleč in misli samostojno. »Jutrovsko« glasilo je dane« krstilo stare gospode pri »Narodu« za — ;>stranko ljubljanske frakarije«. To je bilo sicer točno povedano, vendar v toliko premalo, ker vied ljubljansko fraknrijo spadajo po vsej pravici tudi gospodje od »Jutra-. »Narod« danes dokazuje, da frak nositi ni nič nečastnega. Seveda nil Bog vam ga požegnaj, ampak za sposobnost socialnega in gospodarskega dela na občini ni frak še noben dokument, včasih celo ravno nasprotno. V boj proti starinom je posegel tudi »Tabor« v Mariboru ter imenoval starinsko stranko —- stranko bankirjev. »Narod« pa odgovarja /Taboru« in pravi, da je JDS stranka bankirjev. Gospodje, zakaj se kregate? Saj imate oboji prav — saj v tem oziru. Le vprašajte gospode narodne socialiste, kako so vam jih v tem oziru naštevali v zadnjem občinskem svetu!
Kakor običajno vsak dan, tako tudi včeraj 'Slov. Narod« očita »Jutrovcem«, da so umazani po raznih aferah. Včeraj jim to slabo lastnost očita bolj postrani s temi le besedami: 5 Naj bodo (starini) v Jutrovih očeh frakarji, eno pa jih odlikuje, da so možje čistih rok, ki jih ne obremenjuje nobena umazana afera.« To je kratko povedano. »Jutru« bo odgovor težak. Gotovo je, da »možje čistih rok« ne morejo sedeti skupaj z ljudmi, ki so obremenjeni z »umazanimi aferami«! Tako bi človek sodil. Toda ne! Gospodje »čistih rok« bi bili pripravljeni iti skupaj z ljudmi »umazanih afer«. V
petek je g. dr. Ravnihar sam • svojim podpisom povedal v »Slov. Narodne »Gospodom odposlancem JDS, ki so bili pri meni radi morebitne sprave, sem izrecno rekel ln to dvakrat ponavljal: Ako se Vam posreči pridobiti NSS za skupni nastop z oficielno JDS, potem h la bon bonheur, potem bi bii z gotovimi pogoji pripravljen iti « JDS*. Tedaj gospodje starini vendar le ni-so tako natančni. IiO rahločutnosti gg. NSS se imajo zahvaliti, da so ostali »čisti«.
Ljudje božjil V tem in takem tonu sv vrši volivni boj med mladini in starini, Brez načel, brez programa — samo osebe in generalil Ne! En komunalni program pa le imajo; tega tudi vsak dan ponavljajo. Si-nočnji »Narod« ga pogreva že do nezavesti: Starini so si nadeli nalogo, »da preprečijo, da bi Ljubljana zopet prišla pod klerikalno komando,« da »očuvajo Ljubljani napredni značaj«. Ta »napredni značaj« Ljubljane se sicer najbolj kaže v njenem blatu, v nere-gulirani Ljubljanici in v podganah v stari mestni klavnici. Ampak gospodov vse to ne zaniha, oni žive svoje življenje ter se rede od fraz protiklerikalnega boja.
Za ljudstvo je pa to veliko premalo, zato pomiluje take in enake stare in mlade >Zajedničarje«, ki se upajo s svoijm »zaje-davstvom« še dalje ohraniti v Ljubljani na škodo ljudstva.
Spored koncerta Škofjeloške*« pevsieg*. okrožja v nedeljo popldne v dru-švenem domu v Škof ji Loki: Laharnar; Mladosti ni ln Ocvirk: Rože je na vrtn plela. Mešani zbor Iz Sore, pevov. Mihelčič, Foerster: Rdeči sarafan in Hajdrih: Sirota. Moški in mešani zbor iz Škofje Loke, pevov, Blaznik. Foerster: Pevec in Ah ni li žemljica krasna. Mešani zbor iz Zabnice; pevov. Tramte. Dr. G. Tpavic: Milada in 0. Dev: Barčica. Mešani zbor iz Selc, pevov. Iv. Po-ljanec. Premrl: Pesem žrjavov, dr. Kimo-vec: Zvonovi pritrkavajo, P. H. Sattner: Šašek kodrolasek, 0. Dev: Njega ni, Hatze: Oj Lazare. Mešani in moški zbor »Ljubljane«, pevovodja prof. M. Bajuk. Dr. TG-movec: Geslo P. Z., Aljaž: Peričnik, Vodo-pivec: Ptici, P. H. Sattner: Nazaj v planinski raj in St. Premrl: Po jezeru. Združeni pevski zbori, pevovodja prof. Marko Bajuk.
—	Iz D. M. v Polju. Zdaj imamo zopet dvakrat na dan poštno zvezo z Ljubljano. Za drugo, t. j. popoldansko poštno zvezo se nimamo zahvaliti, kakor bi človek mislil, poštni upravi, ampak tukajšnji tvornici Poštna uprava je namreč tako slabo plačevala poštnega sla (nekaj fickov čez 1000 K na mesec), da je možakar odpovedal dr žavno tlako, ker ob teh fickih ni mogel & veti, kar je jasno ko beli dan. Ker poštna uprava kljub neizmerno visokim poštnim tarifam ni imela toliko drobiža, da bi se vsaj nekoliko zvišala poštnemu slu plača, se je naposled usmilila tvornica ter prispeva k njegovi plači mesečno 800 K. — N« tak način je poštna uprava v Sloveniji pač lahko aktivna, kljub mnogim nepotrebnim izdatkom. Prosimo vas, ali je treba več k« 1000 uradnikov in uradnic premestiti v. enem letu?! Koliko to stane, ko je vožnja po železnici tako draga!
—	Zanimiva vest za učiteljstvo. Iz popolnoma poučenega vira izvemo, da so se premeščenja učiteljstva na Štajerskem zgodila na tozadevni korak g. poslanca samostojne stranke Mennolje. Odkod pa je vzel g. Mermolja svoje »informacije« o štajerskem učiteljstvu, oziroma, kdo mu je dal zaupno »kvalifikacijo« o dotičnikih nam je istotako popolnoma dobro znana Resnici na ljubo moramo povedati, da se med prestavljenimi nahajajo tudi nekateri liberalci, ki so dotičnemu gospodu bili na
Packa. a
'Fran v o ki napisal Ren« Bazin - Poslovenil A. B, (Dalje.)
l'o vsakem odgovorti je še holj v «gnju.
> Dobro, zelo dobro, mrmra, le naprej. Recimo...«
Demon logike ga žene pred seboj, oba padava niže in niže, v svet hipotez, kamor Se nihče ni prodrl. Ne vpraSujc več, ampak iznajdujc, nahaja se v svojih izvajanjih. Nobeden ne govori prav in nobeden napačno. Razpravljava o bajkah, on res v ognju, joz mrtev. Njegovi tovariši naju opazujejo z lahnim nasmeškom, Nikoli nisem mislil, da more biti v pravni-kovi $avi toliko domišljije.
Ve« poten mi zapiše enerjko, potem ko jc za deset minut prekoračil predpisano dobo spraševanja.
Drugi sodnik ni tako goreč. Vso svojo umetnost porabi za to, da mc prepriča, da si stran 17. in stran 79. nasprotujeta. Ves čas mi ponavlja: »To je važno, gospod, to je važno,« p« mi zapiše enofko, tako tudi tretji. Ostali del skuinje zadeva nekatere posebnosti moje snovi, borba po-srtanc banalna: s premlačentmi dokazi odgovarjam na zastarele ugovore. Končano TC, dve uri stm minili.
Mejtenn ko se spraSevalci ponvetu-je jo, čakam /.imaj.
Par prijateljev se mi približa.
»Častitam, moj dragi, stavim na šest enot.«
"Pri moji veri Larivč, nisem te videl.«
^Verjamem, saj rasi nikogar pogledal. Šc sedaj si tako čuden. Ali je od razburjenja ...«
^Mogoče.«
-Prosim, kandidat' naj gre v soKo,« pravi podel.
In stric Michu mi rvatihem pošepeta.:
»Naredili ste, saj sem vam rekel Pa prosim, nikante ne pozabite n« strica Michuja!«
Gospod Flamaran me proglasi za doktorja z očertovskim smehljajem in pristavi par pohvalnih besed! na račun ite-ga vrstnega dela, polnega dragocenih migljajev o malo poznani snovi.«
Poklonim se sodnikom. Larivž tiK' čaka na dvorišču. Prime me pod pazduho:
»Slari MouUlard bo zadovoljen.*
»Bo.«
»Bolj krt tt.«
0 »Prav lahko.«
»In celo prav verjetno. Ti si zares Čudaki Dve leti si delad kot norec, da bi poslal doktor, sedaj, ko si dosegel svoj cilj, ti jc malo na tem. Zaslužil s4 si Flama-ranov smehljaj in se nimaš za oekaj reč koi drugi? Kaj pa ie hoče«. Ali « mislil.
da bo prišla sama gospodična Charrto-tova...«
»O, Larivž!«
»... Da posluša tvoje odgovore in ti ploska s svojimi nežnimi rokami v rokavicah? Saj vendar veš, da. to ni več mogoče, ljubček, ona sc bo poročila.«
»Poročila?«
»Ne delaj sc tako nevednega!«
»Že včeraj sem si mislil, da bo kaj takega: srečal sem jo v Razstavi in pri njej sem videl mladega moža.«
»Blondinca?«
»Da.«
»Precej rejen?«
»Mogoče.«
>še dosti lep dečko ?*
»Ne vem.«
>Dufilleul, moj dragi, moj /jianec Du-fflleul. Ali ga ne poznaš ?«
>Ne.«
»Pa vendar. Kos borznega igralca je, izborno igra ekartč, r. mano je študiral pravo. Dobiš ga vedno v Operi z malo Ti-gro.c
»Ubožica!«
>Ali ti je žal?«
»To je strašno.
?Kaj neki?«
>Da nesrečna deklica vzame lahko-živca .. .<
»Ona ni prva ne zadnja.«
»Strastnega kvartopircal«
»Kar je res, je res.«
»Po vsej priliki tepca, ki ji prinese v zameno za njeno milobo, mladost in krasoto zbirko vsakovrstnih podlosti. Oh, nbo ga dekleta, ki vas vaša lastna krepost opehari, zvodi in žrtvuje, ker radi nje verujete
v krepost onih, ki jih srečate!«
»Ti si čudaki To je vendar življenja Če bi vse za možitev godne čednosti jemale le moške čednosti pod varstvom čed-nostnih starišev, je konec sveta tu I Ponavljam ti, da je Dufilleul izborna partija, predvsem pa lep dečko.«
»Lepo poroštvo!«
»Bogat.*
»Glej no!«
»In potem ime, ki se da vzeti vsaksebi.«
Kako vsaksebi?«
»Prav lahko. Pri f>nroki se imenuje ze gospod Du Filleul. Leto pozneje je že baron. Ob smrti očeta, starega cepca, postane grof. Recimo, da je mlada žena količkaj lepa iu da vrvino naganja svojega moža, jc zelo verjetno, da postane markiza.«
»Oh!«
»Ti si čemeren, ubogi Mouillard: popeljem te na absint; to je edina pijača, ki je primerna za grenkobo tvojega srca.«
»Ne, grem domov.«
»Tvoj doktorat ni prav vesel. Zbogom !<
»Zbogom!«
(Dalje.)
STfiV. 227\
w"iITTBil1frT'H
tftifelB. tflctofirfc

poti. Za naš režim je gotovo veleznačilno, da prestavlja učitelje na podlagi takih >informacij«, za katere služi »nenarodno mišljenje« dotičnih učiteljev zgolj za pretvezo. Ako ima učna uprava proti komu Icaj, naj stvar preišče zakonitim potom, saj ima zato na razpolago službene organe. Vidi se pn, da je šel učne uprave v Sloveniji ne g. N. Skabrnž, ampak posl. Mer-molja, oziroma dobroznani njegov prijatelj. Upamo, da pride čas, ko so bo takim ljudem vrnilo z enako in isto mero.
—	Novi roški škof. Ker je bil bivši reški škof ozir. apostolski upravitelj Con-stantlni Imenovan z istim dostojanstvom za Kitajsko, je papež imenoval za škofa na Reki Izidorja Saina, opata v mestu Pra-clitt.
—	Sodniki bežo iz državno službe. Na novosad3kem okrožnem Bodišču so izstopili iz državne službe v zadnjem času štirje sodniki. Tudi po ostalih sodiščih v Vojvodini so žp znatno čuti pomanjkanje sodnikov, ki drug zo druoim odhajajo v zasebne poklice.
—	Na Državni dvorazredni trgovski Soli
T Ljubljani se otvori v letošnjem zimskem semestru IX. zadružni tečaj, ki se prične dne 3, novembra t. 1. in traja do 27. marca 1923. Namen tečaja je predvsem, dati kmečkim posestnikom in njih sinovom, pa tudi drugim »deležnikom pregledno izobrazbo iz zadružništva, da bodo mogli ustanavljati in voditi kreditne in pridobitne zadruge. Udeležniki so redni t. j. taki, ki obiskujejo vse predmete in prejmejo koncem tečaja izpričevalo, in izredni, ld prihajajo le k pouku posameznih predmetov in dobe koncem tečaja udeležno potrdilo. Pogoj za sprejem je dopolnjeno 16 leto ln dovršena ljudska šola. Pri sprejemu plača udeležnik Din 10, ne plačuje pa nobene šolnine. Pouk se vrši vsak delavnik od 2. do ■7. ure popoldne. Vpisovanje se vrši 3. nov. ob 9. ari dopoldne.
V Selca je prišlo 50 vojakov, ki bodo očistili od povodnji razdelane ceste in vrtove. Samo na glavni cesti v Selcih je gline, kamenja in druge šare za blizu tri tisoč navadnih voz. V sredo je pregledal g. Baltič z okrajnim glavarjem in inženirji prizadete kraje. Pomoč je obljubljena.
K povodnji v selški dolini. Zelo prizadet je Martinj vrh. Zemlja se je na mnogih krajih sesedla in imajo zato posestniki znatno škodo. Treba bo mnog;o let, preden bodo na usedlinah zopet travo kosili. Človek bi ne verjel, da morejo naše sicer pohlevne vodice tako narasti in podivjati. Pota so taka, da bodo nekateri posestniki le s težavo soravili steljo in druge zimske potrebščine "domov. Po obeh Smoljevali so imeli podjetni Martinjvrharji tako lepo pot do ceste, da so jih sosedje lahko zavidali zanjo. In danes? Potov ni. Sama grob-lja. Vse uničeno — delo mnogih let. Največji so pa tisti reveži, ki jim je voda ravno pred zimo uničila stanovanje, pobrala opravo in pokvarila živež, kar ga je bilo ie v kleteh. Tudi Luša s svojimi dotoki je malo podivjala, pa ne tako silno. Odnesla je eno kopo oglja, pobrala nekaj brvi in zasula oziroma razorala nekaj travnikov.
_ Zahvala. Vsem Orlom io Orlicam,
pevskemu zboru ter vsem drugim 'udeležencem, 'ki so se udeležili pogreba pok. Ivana Končarja, se iskreno zahvaljuje družina Končar.
—	Razpisana odpravniška služba. Razpisana je odpravniška služba pri pošti Kočevski Reki (III/l). Prošnjo je vložiti v teku 14 dni.
_ Zdravstveni odsek za Slovenijo razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Poljčane. Interesentje se opozarjajo na razpis v Uradnem listu.
—	Vojaštvn se zmanjša hrana. Od 1. t. m. se je vojaštvu določena količina hrano zmanjšala, in sicer dobe vojaki in podčastniki po 100 gr kruha in 250 gr mesa; masti, sala nli olja jo določenega na moža 15 gr, špeha, margarina ali masla 18 gr, olja 80 gr.
—	Veliko tihotapstvo v Splitu. V Splitu so oblasti zasačilo 200 lil italijanskega špirita, ki jo bil vtiholapljen v mesto. Ker se dobi v Italiji špirit po 35—10 kron liter, pri nas se pa prodaja po 250 kron liter, bi bil dobiček tihotapcev ogromen.
—	Osebne vesli s poŠte. Imenovani ste za uradni voditeljici poslanca V. razreda Mihaela Horvatova v Šoštanju ln poštafica VI. razreda Zora Borštnarjeva v Liliji. — Podeljena jo od-pravniška služba v Starem trgu pri Črnomlju poštni odpravnici Jožici Bižalovi, v Ponikvi poštni pomočnici Mariji Praunseisovi ter v Vuzenici pošt-i': odpravnici Mariji Kučejevl. — Premeščeni so: Kontrolor lil. razred« Josip Mogolič od ljubljanske glnvne pošte k čekovnemu uradu v Ljubljani, upravnica III. razreda Marija Urbančičeva iz Sko-tijaun pri Mokronogu v Vinico poleg Črnomlja, Marija PrlstnviSeva od Sv. Petra pod Sv. Gorami v Podplat, poštarica V. rnzroda Matilda FerenČo-kovn iz Ribnice na Pohorju v Železnike, poštar Vi. razredu Alojzij Knez i/, Subotice v Ljubljano, P^larice VI. razreda Slana Rnpoteev« iz Kamnika v Maribor, Vilma Kovačlčeva Iz Radovljice
Konjice, ftoža Orlanova iz Ljubljane v Maribor, fa Novakova iz Maribor« v Celje ter Pnvla Zaj-to\a i/. Podplala v Celje. — Poštni službi so sc odpovedali: poštar V .razreda Anton Geriho pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani, prfvremene p6-►tarice II. razreda Frančiška Zorčeva v Ljubljani, l.adislava Cvirnova v Kranju in Milica Kranjčeva v Mariboru. — Iz državno službo so odpustil: privremenn poštarica II. razreda Frančiška t'i-:ničevn v Zidanem mostu, sluga VI. razred« Miha Uodler v Petrovčah, stalni pomožni sluga • ellks Oblak in pomožni sluga Ivan Vrhovec v območju poštnega ravnateljstva v Novem Sadu. —
Začasno so upokojeni: poštarico V. razreda Zlata Jurlnčlčeva v LJubljani, Iva Strausova v Dolenjem Logatcu, Jakobina Kolbetova v Kočevju ln pod-uradnlk Anton Cunder v LJubljani. — Trajno so upokojeni: poštar I. razreda Frančišek Jemec v Ljubljani, poštar V. razreda Janko Florjančlč na Bledu, poštarica V. razreda Štefanija Jeršetova v Laškem, poduradnik III. razreda Jožef Kolman ln poduradnik IV. razreda Avgust Ropič v Ljubljani. — Umrla sta: upravnik V .razreda Ivan španjol v Tržiču ter slugn V. razreda Anton Košir v Škof jI Loki.
—	Iz tobačne službe. Imenovani so: za Inšpektorja in namestnika direktorja tobačne tvor-nice v Ljubljani v VII. čin. razr. 3. stop. Ivo Tome; za inšpektorja in upravnika odkupnega urada v Ptuju v VII. čin. razr. 2. stop. Peter Segvil; za inšpektorja v Ljubljani v VII. čin. razr. 2. st. Štefan Forltlnii; za inspekt. v Ljubljani v VII. čin. r. L st. Karel Hladky; za višje kontrolorjo v Ljubljani v VIII. čin. r. 1. st. Janko llabnik, Pavel Grčar, Fran Golob, Fran Air i in Fran Zelenik; za kontrolorja v Ljubljani v IX. čin. r. 8. st. Cvetko .lelčii; za rač. oficlala v Ljubljani v X. čin. r. 2. stopnji Anton 'Zlajpah. rač. ofioial delegRcijo ministrstva Financ v Ljubljani; za oficiale v Ljubljani v X. čin. r. Bernard Lojk, Pavel Lindtner, Vik-lor Logar, Stanko Velkavrh, Srečko Vltjak in Anton Pelroviil, vsi za asistente v Ljubljani v XI. čin. r. 1. st. Hugon Raltram, Franc Zalar in Fran Merše, praktikanti, nadalje Anton Ravnikar, absolv. srednješolec; za oliclantinjo v V. plačilni stopnji 'v Ljubljani Teodora Keil, oficianti-nja; za manipulativnega oficlala v Ljubljani v X. čin. r. 4. st. Josip Lojk; za manipulativna ofici-ala v Ljubljani v X. čin. r. 5. st. Henrik Zalesjak in Jakob T)cbeljak; za manipulativnega oficlala v Ljubljani v X. čin. r. 1. st. Josip Keržan; za manipulativnega asistenta v Ljubljani v XI. čin. r. 8. stopnji Ivan Zagradnik.
—	Za kadilce cigar. Prejeli smo: Po nalogu Uprave državnih monopolov v Beogradu zmanjšuje ravnateljstvo tobačne tovarne od časa do časa fabrikacijo cigar in je vsled male izdelave primo-rano odpuščati nestalno delavstvo. Vzrok zmanjšanja labrikacije cigar baje tiči v tem, da je zaloga cigar, posebno pa manj finih, v tovarni (ako velika, da bo zadostovala za par let. Sliši se pa od drugih strani, da kadilec na deželi ne dobi toliko cigar, kolikor bi jih hofel. Iz lega bi se dalo sklepati, da se cigar zato tako malo proda, ker jih je premalo v malih zalogah in ne pa zalo. ker so predrage. Glede cen pač ne moremo trditi, da so taiste pretirane, ako primerjamo cene cigar s cenami drugih naših pridelkov in izdelkov. Cigara se je v primeri s predvojno ceno podražila približno petdesetkrat, dočim so se drugi naši izdelki in pridelki podražili sto- in še večkrat Pomisliti je treba še to, da je država primorana surovine za cigare kupovati izključno v inozemstvu (Ho-landija). Ker se je o tem težko prepričati, če je resnica, da primanjkuje na deželi cigar, bi bilo umestno, da bi kadilci o tej zadevi v Časopisju razvili debato in pozvali merodajne oblasti, da se (emu nedostatku odpomore. Kajti le s tem bi se na eni strani zadovoljilo kadilce, na drugi pa po-moglo revnim delavkam, ki so službo zgubile, do kruha.
—	Tečaj za fresko-slikanje v Ljubljani. Pod
okriljem umetniške šole »Probude« priredi naš priznani freskant akad. slikar Simon Ogrin tečaj za fresko-slikanje. Tečaj sc začne -20. oktobra tega lelja ter bo trajal do 20. novembra. Obiskovalci tečaja si lahko sami izberejo one ure, v katerih žele delati. V svrho določitve podrobnosti se bo vršil sestanek interesentov dne 16. t. m. ob 17. uri v Tehniški srednji šoli, soba priti., desno, št. J. Vabijo se k udeležbi slikarji, kiparji in arhitekti, tudi če stanujejo izven Ljubljane. Cim več bo ude-ležnikov, tem manjši bodo prispevki za poedinca. Opozarjamo na to važno panogo slikarske umet-uosti, ki se žal v zadnjem času zanemarja. Ni izključeno, da pride ta krasna in solidna tehnika z nova do veljave, posebno pri okraševanju stavb, bodisi posvetnih ali cerkvenih. Gospodu Ogrinu, edinemu izvežbanemu praktiku smo lahko hvaležni, da se na slare dni še žrtvuje in da želi to, kar ga je učil Wolf, kot nekako zapuščino podati ostalim umetnikom-kolegom. Ukoviua bo znašala za ves mesec 100—150 Din. Pismeni priglasi naj sc naslovijo na vodstvo Umetniške šole »Probuda«, Ljubljana, Tehnična srednja šola.
—	Od česa živi Reka. ^Gazette de Lausanne« piše o sedanjem obupnem gospodarskem položaju Trsta ln Reke. O Roki pravi, da živi sploh le od ločitev zakonov. Som prihajnjo iz Italije, kjer ni uvedena razporoka, vsi, ki bi so radi v drugo poročili. Tu si kupijo državljanstvo in se dajo civilno poročili. Lani ie bilo tamkaj izvršenih 1500 razporok.
—	Odprava javnih hiš v Zagreb«. Pno 1. t.
m. je v Zagrebu stopil v veljavo Statut o ureditvi prostitucije. Javno hiše se odpravijo, prostitutko pa dobe vžolte legitimacije«. Zaradi stanovanjskih razmer pa smejo ženske ostutl v dosedanjih stanovanjih, a svobodno jim je iti na ulico, kadar hočejo.
—	Vlomi. Vlomili so pri posestniku Alojziju Koširju na Kplovcu nezuani tatovi in odnesli vse, ker je imelo le količkaj vrednosti, zlasti denar, dragocenosti, perilo in obleko. Skupna škoda znaša nnd 20.000 K. Tatovom 90 že na slodu. Drugi Vlom so je izvršil pri Mariji Cajhen v Zalogu, obč. Brezovica. Vlomljeno je bilo v podstrešje In nato v sobe in pokradeno mnogo obtoke ln perila. Škodo je 10.000 K. Sumljiva sta dva tujca, ki sta se tisle dni potikala po vasi.
—	Pretep v družini. V Žlebih pri Medvodah sla žena Marija Starman in njen sin tako pretepla s poleni moža Janeza, da bo na eno oko najbržo oslepel, razen lega ima tudi eno roko zelo za-toklo. Žena se zagovarja, da Jo je mož od hiše podil, da noče zanjo skrbeti in da ji je grozil z vilami.
—	Tatvina. Dne 5. t. m. je bilo pri Jožetu Koširju na Vavlorskem vrhu št. R vlomljeno ln pokradeno usnje ter precej obleke v skupni vrednosti 28.000 K. Vso ukradene predmete pa jo žan-darmerija izsledila zakopane v senu v neki šupi, nedaleč od hiše. Natn je žnndarmerija odredila prežo no tatu, in sicer je bil zanjo določen en orožnik in ukradeni Košir sam, ki je bil oborožen s puško. Tat je prišel po robo še Isti večer. Ker na orožnikov poziv: >v imenu postave stoj!« ni poSnkal, ga je Košir obstrelil s >šretelnl« na več mestih. Tat je sicer ušel, ker pa Je bil precej nevarno obstreljen, je šel v neko hišo po obveze, kjer so ga spoznali. Mož je brezposelni trg. potnik.
—	Pretepi. V nedeljo so v neki gostilni v Črni vasi popivali fantje. Ko jim je vino zlezlo v glave, so se začeli prepirati. Iz prepira je nastal hud pretep, med katerim je bilo več fantov ranjenih. Težko ranjen je bil Jernej Modic, katerega je z nožem ranil na glavi Alojzij 2itnik. Modica so prepeljali v boluico. — Tudi v Smledniku so se fantje stepli in med pretepom streljali tudi iz
samokresov. Delavca Janeza Budnarj« je krogla zadela v prsi in roko. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico. Ustrelil ga je neki Jože Dešar iz DobruŠe.
—	Razbojniki. H kmetu Drobnemu v Malem Glogolovem sta prišla te dni ponoči dva vojaško obločena moška, oborožena z vojaško puško. Predstavila sta se kol orožnika in zahtevala od kmeta, naj jima izroči vojaško puško, ki jo hrani. Kmet je rekel, da nima nobene puške. Nato sta moška izvršila >hišno preiskavo« in »zaplenila« 6720 kron denarja in več obleko, potem pa izginila v noS.
—	Octovo kislino je pil, hoteS sc zastrupiti vsled žalostnih družinskih razmer posestnik Pola-ček Karol v VIŽmarJih. Njegovo stnnjo je zelo nevarno.
—	Tatvina v irlesn. vosu. JulkI čop iz Most na Gorenjskem, je bil o priliki, ko se je peljala v Žirovnico, ukraden zavitek obleke in perila, v vrednosti 10.000 K. Tatvino sta Izvršili dve Ženski v hipu, ko se jo na kolodvoru v Lescah Čopova za hip odstranila lz voza, potem pa sto izginili bre:: slodu.
—	Kolo ja bilo ukradeno Ivanu Levslku na Rakoku iz nezaklenjene veže. Kolo je vredno B.OOO kron.
Zvišanje obrestne mere na Matftrskpm. Ma-
žarske banko so sklenilo zvišati obreBtno mero za posojila od 18-25% na 15-25°/o.
— Radiura Francosko žganje »Elevator«,
preizkušeno sredstvo proti trganju, živčnim boleznim in prehlajenju. Povsod na prodaj!
3900 f6)
Te dni smo brali po listih, da na deželi trafike nimajo ne tobaka ne cigar. — Skoro istočasno se je izvedelo, da tobačna tovarna v Ljubljani odpušča delavke. Odpuščenih ima biti več sto mlajših delavk, ki so bile sprejete v tovarno v teku zadnjega časa.
Tobačna tovarna v Ljubljani zaposluje okroglo 1600 delavstva, ima moderne stroje ter je največja in najmodernejša tovarna v državi. Medtem ko drugod delajo n. pr. cigare z roko, vrši to delo pri nas stroj, seveda veliko hitreje. Tako se kupiči zaloga cigar, vsled česar se bodo sedaj morale odpustiti stotine delavk. V istem času, ko radi preobilice cigar morajo delavko na cesto, manjka na deželi teh tobačnih izdelkov. Prav, kakor bi kdo nalašč delal na to, da se naši ljudje mečejo na cesto.
Pa to še ni vse! Drugod, kjer se izdelujejo cigare na roko, se vrši delo v nezmanjšanem obsegu dalje, pri nas pa bodo stroji, ki izdelujejo bolje, ceneje in hitreje, morali počivati. Očitno je, da hočejo centralistični gospodje našo ljubljansko tobačno tovarno udušiti. Če je resnica, kar trde, da se cigar in drugih izdelkov izdela preveč, čemu pa grade v Belgradu novo tvornico? Centralizem uničuje našo industrijo, naše ljudi meče na cesto ter z našimi žrtvami dviga tovarne drugod — v centrali. Naša tobačna tovarna bo pa kvečjemu še, dobra za magacin soli, pa ne tiste, ki je manjka v glavah centralistov.
Stotine naših deklet bo sedaj ob kruh in zaslužek na ljubo centralističnim mogotcem. Zapustile so nekatere gotove službe drugje ter odšle v tobačno tovarno v trdnem upanju, da so s tem že preskrbljene za starost. Sedaj so tik pred zimo vržene na cesto.
Sporočamo la škandal našim poslancem, in upamo, da bo zaropotalo tam doli
v upravi monopola. Naj se hlapci centralizma v Belgradu in Ljubljani ne domišljajo, da se smejo igrati z našimi ljudmi!
p Odprto pismo poslancu dr. Stangor-iu naslavlja poslanec Virgilij Šček v zadnjem »Pučkem Prijatelju«. Posl. dr. Stan-ger je bil nasproti več osebam izjavil, da jc posl. ŠČek kriv, da se še ni Izvršila zamenjava denarja v novih pokrajinah. Poslancc Šcek z dejstvi dokazuje, da je bil ravno on tisti, ld se je v Rimu neprestano trudil, da se zlasti zadrugam in malim ljudem zamenja denar. To delo so mu vedno oteževali tržaški bančni krogi, ki imajo pred očmi le interes svojih bank in se jim Je posrečilo zamenjati dosedaj celih 16 milijonov za banke, dočim je posl. šček mogel doseči le približno dva milijona. In s toml tržaškimi krogi je v najtesnejši zvezi tudi posl. dr. Stanger. Končno pozivlje posl. Šček dr. Stangerja, naj se v bodoče pridruži akciji za zamenjavo denarja na strani zadružništva.
p Dr. Gnberšltofc ln »Goriška Straža. Pred 14 dnevi jo priobčil dr. Franc Gaberšček v tržaški »Edinosti« Članek, v katerem je napadel »Goriško Stražo«, češ da je zaplula popolnoma v krščanskosoclalne vode. Ostro je napadel tudi poslanca Ščeka, katerega delo je označil kot »navadno polaganje klopotcev«. Člankar je končno apo-strofiral vodstvo goriške politične organizacije ln posebej predsednika Ignacija Križmana, kaj pravita k poti, katero jo ubrala »Straža- in no katero tira goriško politiko poslanec Šček. Odbor Političnega društva »Edinost za Goriško jo na to takoj sklical sejo, na kateri je vso stvar pretresel in končo sklenil izjavo, katero je takoj poslal »Edinosti«, ki jo je pa priobčila šele 1. oktobra t. i. Izjava predvsem ugotavlja, da je zagrešil dr. G a bor šček, ki je sam član^g^ria^^>Jitične organizacije. '
s svojim nastopom v »Edinosti« težak disciplinaren pregrošek. Odbor nastop dr. Gaberščka najodločneje obsoja, nasprotno pa izreka svojemu predsedniku Križmanu polno zaupanje. Istotako odbor najodločneje obsoja napad na poslanca VirgUija ftče-ka, ki vse svoje sile ln svojo gmotno dobrobit žrtvuje delu za ljudstvo. Sfekovo delo odbor popolnoma odobrava Jn mu izreka polno zaupanje. Kar tiče vodstva -»Goriške Straže«, Je isto poverjeno posebnemu uredniškemu odseku, katerega član je tudi dr. Gaberšček. Ker je dr. Gaberšček svoje dolžnosti kot Član tega odseka tako slabo izvrševal, da danes niti ne ve, če tn odsek obstoja, ga je odbor odvezal nadaljnjega članstva in namesto njega imenoval driipie-ga za Plana v uredniški odsek. Kar tiče očitka, da je »Straža« zašla v krščansko-socialni tabor, opozarja odbor, da se je na Goriškem sklenil politični sporazum na načelu narodnosti in na krščanskih etičnili načelih slovenskega ljudstva. Posebej se je določilo, da se mora skupna organizacija potegovati za neločljivost' zakona in krščanski pouk v šoli. Tega se je »Straža« vestno držala. Ako je v sStražk pridnejše sodelovala ena izmed obeh struj, je to pač zasluga njene večje agilnostl, ni pn »Straža« vsled tega kršila načel sporazuma. V ostalem je pa jasno, da odbor kot tak no nosi odgovornosti za pisanje »Straže« v večji meri, nego je to v veljavi pri vseh političnih organizacijah na svetu, to Jo: odbor nosi odgovornost le za članke in izjave, ki jih sam podpiše.
p Fašisti zasedli okrajno bolniško blagajno v Trstu. Dne 0. t. m. ob 7. uri zjutraj so fašislov-sko čete zasedle okrajno bolniško blagajno v Trstu. Fašistovski tajnik Morara jo o zasedbi obvestil politično oblast z utemeljitvijo, da bolniška blagajna že 2 leti ni predložila računov ter znaša njen primanjkljaj 400.000 lir. To so fašisti dognali potom tajne preiskave. Vlada naj pri bolniški blagajni imenuje svojega zastopnika, da bo nadzoroval poslovanje. Vlada je zahtevi ugodila in prevzela začasno vodstvo bolniške blagajne.
p Reden avtomobilni promet na progi Trs!-— Opčina—Vipava se uvede (e dni.
p Nabrežinski kamcnoloml. Nabrežinski kame-nolomi, ki so bili pred vojno v cvctofcm razmahu, še vedno počivajo. Gospodarska kriza v Italiji one-mogočuje vsako večjo gradbeno delavnost. V zadnjem času je italijanska vlada razpisala nekaj javnih del in nabrežinski kamenolomi so se takoj obrnili na vlado s prošnjo, naj dobavo kamenja poveri njim. Ni pa veliko nade na uspeh, ker razna vele-podjetja z vso silo delajo na to, da se nabrežinski kamenolomi izključijo od dobave.
š Nemška politika na Štajerskem. »Tabor« dne 14. okt. t. 1. se peča s prvimi koraki nemške politike na Štajerskem. Pravi, da so Nemci svojo politiko usmerili v pravcu starega narodnega sovraštva proti Slovencem ter jo oprli na nemške kapitalistične kroge, odeli jo pa s plaščem »Btaatstreu«. Vso zahrbtnost njihove nameravano bodoče politike kaže že postopanje ob ustanovitvi nemške politične organizacije in sestava odbora. Vse se vrši tajno in vsa poročila izhajnjo najprej v gra-aki Tagcsposti«. Odbor in zakulisni voditelji so v prvi vrsti zagrizeni slovenski re-negati in izključno neodvisni ljudje. Prvi najbližnji cilji nemške politike pa so zo-petna osvojitev schulvereinskih šol, siid-markinega premoženja in kazinsko-gloda-HŠkega poslopja v Mariboru. »Tabor« pravi, da bodo našli Nemci proti taki svoji politiki slovenske vrste v oni fronti.
5 Regulacija Dravo. Za redno vzdrža-vnnjo regulačnih del ob Dravi od Maribora do Medjlmurja je vlada dovolila 560 tisoč dinarjev, zn izredna obrambna dela pa 1,248.000 dinarjev. Z najnujnejšimi deli začno še to jesen.
fi Trgatev t ric*jn. Baromrter knžo *o od začetka oktobra z malo Izjemami vnak dan lepše, žo par dni stoji blizu n« 740, torej un stopinji, ki jo dozdaj zaznamovala najkrmrnejšo vreme, LoIob je bilo v tem oziru ves čas narobe. Vinogradniki so nahajajo v velikih skrbeh. Tako lopo jc kazalo do zadnjega časa. In zdaj to večno deževje. Grozdje poka, guijc, kantteje vrsto premalo dozorevajo. S trgatvijo so odlašali, zanaSaloč se na lepše vreme, n ker nI nobenega izgleda, se je morala pričeti Irgalev tudi v defju. Pijače bo več kot lani, ampak dobrega vina manj. In (o zlo zna n« drugI strani rodili tudi dobre posledice: manj lakih podivjanih pijanosti kakor jih je prinesla lanska trgatev.
B Drfarna cinkarna r Celju prošla r rok« 8Ur«n«k« banke. Državno olnkarno v Celju jo prevzela Slavonska banka, ki osnuje delniško družbo z glavnico 12 milijonov kron. Tretjino delnic prevzame država.
3 Srednja kmetijska iola v Mariboru se bo otvorila v d oglednem času ako so prijavi dovoljno število kvalificiranih /.animanrev za vslop. Pogoji za sprejem so bili že razpisani v raznih jugoslovanskih listih. Prošnje sprejem« direkcij« srednjo kmetijske šole v Mariboru (vinarska šola) še <io 20. oktobra t. 1- Sprejemajo se tudi absolventi nižjih kmetijskih šol, ako napravijo pismeni in ust-meni sprejemni izpit iz učnega jezika (slovenskega alt srbohrvatskega), matematike, geometrije In fizike v obsegu, ki Je predpisan t« meščanske šo-le ali aa nižje čtirl razrede srednjih Sol.
Pridobivajte novih naročniko7!
Gospodarstvo.
Dr. Ivan Slokar:
Dviganje naše valute In naše gospodarstvo.
V »Slovencu« dne 7. oktobra sem priobčil članek z gornjim naslovom, ki je postal vsled velikega zanimanja za to vprašanje v najširših krogih predmet različnega razmotrivanja v javnosti in v tisku.
Ni moja navada, spuščati se v kaki zadevi, ki sem jo po najboljši volji objektivno razlagal, v dolgotrajne polemike z ljudmi, ki imajo v tem predmetu druga mnenja, oziroma naziranja. Predvsem pov-darjam svoje stališče, da smatram valutno vprašanje kot vprašanje celokupnega ljudskega premoženja, nikakor pa ne kot vprašanje prestiža trenutno vladajočih, ali pa opozicionalnih strank. Brez dvoma vzbuja rastoča tendenca naše valute pri raznih slojih ljudstva različna čustva. Trgovina in industrija se nenadnega dviga gotovo ne veseli, ker bo imela pri starih zalogah občutno zgubo. Delavski in uradniški krogi pa zasledujejo nasprotno z napetostjo in upapolnim pričakovanjem dviganje vrednosti naše valute in njen vpliv na dosedaj neznosne draginjske razmere. Kdor hoče razpravljati o tem vprašanju, ne sme biti glasnik ne samo enih niti izključno drugih interesov, njemu mora biti merodajna samo trajna korist, ki jo ima od tega razvoja ljudsko premoženje in gospodarstvo.
Zadnji »Avtonomistc z dne 14. t. m. je v celoti ponatisnil moj članek in ga vzpo-redil s člankom, ki ga je objavil Stojan Protič 5. oktobra v belgrajskem Radikalu«. Na koncu pripominja »Avtonomist«, naj si vsak napravi končno sodbo sam, ali je pravilno moje optimisično, ali pa Proti-čevo pesimistično stališče.
G. Protič navaja, da je država s posredovanjem Narodne banke na povelje gosp. Plavšiča prodala do takrat 4,500.000 dolarjev v zlatu, kar znaša 270 mil. dinarjev. Tudi iz privatnih razgovorov z različnimi inteligenti, ki se zanimajo za to vprašanje, sem spoznal, da je mnenje precej razširjeno, kakor da bi država žrtvovala velike zneske dolarskega posojila za zboljšanje naše valute. To mnenje je pa napačno, ker je dobila država po izvajanjih g._ Plavšiča dosedaj 15 milijonov iz ameriškega posojila za notranje državne potrebe in je samoobsebi umevno, cla ne bo plačevala notranjih obveznosti v dolarjih, ampak v domači valuti, ki jo za dolarje na borzi, to je na domačem trgu, dobi. Tudi če bi kdo pri takem postopanju mogel konstruirati kako zgubo za državo, je ta zguba le navidezna, ker ima padec vrednosti tujih veljav za posledico ogromne koristi za sploš-nost in tudi za državo, da odtekajo te koristi v večkratnem znesku navidezno zgu-nost in tudi za državo, da odtehtajo te koliko znašajo predvojni in vojni dolgovi kraljevine Srbije, ki so sedaj dolgovi naše države, vem pa, da so to ogromne vsote, večinoma v frankih. Že pri današnjem izboljšanju naše valute bi se zmanjšale letne obrestne obveznosti naše države samo iz tega naslova za ogromne vsote. Država ima nadalje plačila v inozemstvu za železniške, vojaške in vsakovrstne druge dobave, ki znašajo na stotine milijonov dinarjev na leto in ki se znižajo že pri dosedanjem porastu naše valute za preko ene tretjine. Omenjam nadalje še vprašanje uradniških plač, čegar rešitev je s tem državi znatno olajšano. Iz vseh teh in veliko drugih razlogov bi bila tudi eventuelna zguba države pri zamenjavi dolarjev, ki v resnici ne obstoja, opravičljiva. Tudi odplačilo ameriškega dolarskega posojila bo znatno olajšano, če se posreči trajno izboljšanje naše valute.
Glede izvajanj g. Protiča, da naša država ne čuva teh dolarjev kot svojo zlato zalogo, ampak da jih prodaja v svrho tt-govskih plačil v inozemstvo, sem že omenil, da država ne more porabati tega posojila v naprej določene notranje svrhe, če ne zamenja dolarjev za dinarje. Absolutno potrebna posojila v inozemstvu pa se morajo vršiti potom deviz, tako da je izvoz teh tujih veljav neizogiben in je ta vporaba edi-■ io mogoča. Devize ne smejo služiti le nakopičen ju v špekulalivne svrhe, ampak izključno le v legitimne opravičene potrebe države in naroda.
Včeraj je dosegel tečaj dinarja na cu-riški predborzi višino 8.50, to je ono točko, kot jo je hotel za sedaj doseči g. Plavšič. Vsa znamenja kažejo, da se je dinarja polastila že mednarodna špekulacija, ki se hoče tudi udeležiti zaslužka pri dvigu naše valute. Vsled tega ni izključeno, da se bo dinar še naprej dvigal preko meje, ki si jo domišljajo merodajni činitelji v zaščito naših pridobitvenih krogov.
Draginja že popušča. Dolžnost vseh, ki imajo srce za ljudstvo, je, da konštati-rajo z zadovoljstvom ta napredek in da opustijo vsako tendenciozno tolmačenje in prorokovanje za bodočnost, ki bi moglo ovirati nadalnji uspešni razvoj tega po-
voljnega početka.	*
* • •
g Ljubljanska bona. Kakor poročajo belgrajski listi, je vlada odobrila ustanovitev borze v Ljubljani in sicer ne samo produktno borzo, ampak tudi valutno borzo.
g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notiroio žitu sledeče cene: pšenico 13.40 K do 13.50 K, ječmen 12.00 K, oves 10.00 K, koruza 7.50 K, pšeiučna moka (št. 0) 20.00 K, pšenična moka it 2 19.00 K, pšenična moka 16.60 K. — Tendenca slaba.
g Industrijalce, trgovce in obrtnike opozarjamo, da posluje urad Ljubljanskega vele-sejma permanentno skoz celo leto na sejmišču v pisarniškem poslopju pri vhodu na levo, telefon int. 140 in je vsem interesentom na razpolago z informacijami o razstavljalcih, dobave izloženifc predmetov kakor tudi z informacijami o tekočih razmerah v inozemstvu.
g Budimpeštanski mlini bodo mleli rumun-sko in bolgarsko žito. Budimpeštanski mlini so sprejeli velike množine ameriške, romunske in bolgarske pšenice v mletev, da bodo moko izvažali. Ker imajo mažarski mlini pri nizki mezdi majhne režije proti inozemskim mlinom, pač lahko tekmujejo. Mažarska centrala deviz je pripravljena dati na razpolago inozemsko valuto za nakup rumunske in bolgarske pšenice, zakaj pri izvozu bo prejela plačilo zopet v tuji dobri valuti.
g Visoka valuta in gospodarska kriza. Splošno se toži, da je visoka valuta kriva slabe konjunkture, nezaposlenosti, da je kriva tudi obrtne in trgovske krize Na Angleškem je bilo 1. 1918. vsega vkup 826 konkurzov, 1. 1919. 910, 1. 1920. kar 2016, v 1. 1921. samo v 9 mesecih 3495 V angleški Južni Afriki je bito lansko le'o 2146 k( -kurzov proti 649 konkur/.ora 1. 1920. V Danski e je zgodilo v nekaj slučajih, da so morale prebo-gate družbe zmanjšati delniški kapital na petino ali še na manj. Gospodarska kriza je na vsem svetu, torej tudi v državah, v katerih se ne dviga valuta. Ako se bere, da je na Nemškem samo 10.000 ljudi brez dela, torej da je tam že konjunktura (napravljena z modrim zviševanjem kroženja papirnatega denarja), potem nam je takoj jasno, kje se bliža življenje normalnim razmeram, a kje je samo navidezno gospodarsko procvitanje.
g Švicarska prometna centrala v Curihu naznanja, da ni v Švici za promet turistov niU luksus-nega davka niti davka za prebivanje. Posamezna zdravilišča zahtevajo zmerne zdraviliške takse, katerih iznos se uporablja za posebne uprizoritve (orkestre, igre, športe itd.). Zdraviliška taksa upra-vičuje za prosti dostop v zdraviliške dvorane, za znižane cene pri koncertih, predstavah, muzejih itd., ter znaša od 10 do k večjemu 70 Cts. dnevno. Tekom zimske sezone se ponekod, kjer imajo posebne športne naprave, zahtevajo športne takse v znesku od 2 Fr do 7 Fr na teden. Znatno število zdravilišč sploh ne zahteva nobenih taks.
g Znižanje tarifo za prevoz živalske krme. Ministrstvo za kmetijstvo in vode sporoča, da je prometni minister dovolil olajšave za prevoz 3000 vagonov živalske krme za pasivne kraje in to tako-le: 1. Za seno in slamo računale se bodo vozarine po tarifnem razredu »O. za 5000 kg; po specialni tarifi br. >3« za 10.000 kg; 2. za zrnato brano in mlinske proizvode (moka, otrobi itd.) računala se bo tarifa, ki je bila v veljavi 30. junija t. 1. (popust 33%). Znižane tarife veljajo pod sledečimi pogoji: 1. Tovorni list mora biti adresiran na naslov Kmetijske družbe, kmetijskih podružnic, zveze kmetijskih zadrug ali občine. 2. Tovornemu listu se mora priložiti uvere-nje izdano od strani Ministarstva Poljoprivrede i Voda (Odeljenje za stočarstvo), v katerem bo označeno, da je pošiljatev namenjena za preskrbo revnih krajev. Uverenje mora biti žigosano in nu-merirano od strani Ministarstva Saobračaja. Dupli-kat tega uverenja, istotako žigosan in numeriran od Ministarstva Saobračaja, mora prejemnik pred prejemom robe predati železniški postaji. Ako unikat tega uverenja ni priložen tovornemu listu, ali ako se pri izdajanju pošiljke ne predloži du-plikata, računala se bo polna vozarina. Krma se mora nakupovati in izvažati iz Vojvodine, Srema, Vzhodne Slovenije in Podunavja. Za Slovenijo je odobreno, da se lahko uvozi 1000 vagonov živinske krme. Kmetijska družba, kmetijske podružnice, zveze kmetijskih zadrug in občine, ki reflek-tirajo na to znižane tarife, naj takoj prijavijo število vagonov krme, ki jih nameravajo iz zgoraj naštetih krajev uvoziti, na naslov: Pokrajinska uprava, oddelek za kmetijstvo v Ljubljani (Mari-janišče), da se zamore pravočasno naročiti zadostno število uverenj. Prijave naj vsebujejo: natančen naslov društva ali občine, vrsta (seno ali slama) in število vagonov. O izdanih uverenjih vodila se bo stroga evidenca. — Pokrajinska uprava, oddelek za kmetijstvo v Ljubljani.
g Cene piva na Maiarskem. Mažarske pivovarne so povišale cene piva za 40 odstot.
g Držami zarod za pospeševanje Industrije in obrti v Bnlgradn. Uradno se poroča, da je začel v Belgradu poslovati »Državni zavod za pospeševanje industrije in obrUc ln da so njegove pošiljke oproščene poštnine.
g Avstrijci bodo izvažali v Rusijo. Na Dunaju se je organiziral te dni poseben konzorcij z nalogo, da organizira eksport avstrijskih industrijskih produktov v Rusija
g Hitro padanje ren v Splitu. V Splitu je črni kruh po 22 kron, beli po 26 kron kilogram, moka po 21 kron 50 vin. in 25 kron, sladkor v kockah po 71 kron, v prahu 62 kron 50 vin., milo po 26—60 kron kilogram, olje po 80 kron. V kavarnah je kava 2 kroni cenejša, vino je po 12 do 18 kron liter v sodih. Nekoliko manj sc pozna pocenitev pri manufakturi in čevljih.
g Urad ia inozemsko trgovino v Nev>-Yorku. Merchante Association v New-Yorku jo organizicija za pospeševanje trgovine med Zedinjpnimi državami ia inozemstvom, ki ima poseben oddelek za zuna-
njo trgovino. V organizaciji je včlanjenih nad 600 večjih tvrdk, uvoznikov, izvoznikov, industrlalcev, bankirjev, skratka zastopnikov vsoh panog trgovske podjetnosti New-Yorka. Organizacija se pa ne bavi neposredno s nakupom ali prodajo, ampak pomaga samo pri vzpostavitvi trgovinskih stikov med New-Yorškimi in inozemskimi trgovci. Organizacija vabi vsakega, ki želi v New-Yorku kaj nabaviti ali pa lam kaj prodati, kdor želi imena tvrdk te ali one panoge iz gospodarskih krogov New-Yorka, naj se obrne na organizacijo ter ji sporoči svoje želje. Informacije se dajejo brezplačno. Naslov organizacijo je: The Merchante Association of New-York, New-York, 233 Broadway.
lj Šentjakobska prosveta. Danes ob pol osmih zvečer bo nadaljeval msgr. Viktor Steska svoje velezanimivo predavanje 2>o stari Ljubljani.« Vabimol
lj Prosveta Krakovo—Trnovo. Danes ob 10. uri dop. sc vrši v dvorani Kolezijska ul. 1 Ustanovni občni zbor dramatskega odseka. Vsi člani vabljeni. — V nedeljo 22. okt. ob 10. dop. istotam občni zbor Prosvete. Na sporedu volitve novega odbora. K številni udeležbi vabi — odbor.
lj Znanstveno politični klub ima v pondeljek ob 8. uri zvečer v Akademskem domu sestanek. Predava odvetnik 'dr. M a 1 n e r i 6 »O znanstvenem spoznavanju države.«
lj Padanje cen se nadalje razvija. Izredno slab tovorni promet bistveno ovira upliv konkurence cenejšega blaga. Slanina debelih prašičev je padla na 116 K, salo 120 K, na debelo s kožo 100 K. Nakup je neznaten, ker je pričakovati nadaljnega padca cen slanine kot masti. Domača mast 130 K, amerikanska 116 kron. Pri nakupu soljene slanine na debelo in drobno se opozarja interesente, da pazijo na kvaliteto blaga. Manjvredno blago naj se naznani tržnemu nadzorstvu. Svinjsko meso prve vrste 90 K; na debelo se prodaja meso celih prašičev 70 do 76 K. Cena govejemu mesu jc padla za 1 Din pri kg. V mesnicah najvišja cena 60 K, na trgu 56 K, meso tretje vrste 34 do 40 K, druge vrste 42 do 50 K. Kvaliteta govejega mesa v celoti je sedaj prav dobra. — Glede špecerijskega blaga je pričakovati v kratkem znižanja cen. — Cene domači moki so pričele padati. Št. 0 24 K, amerikanska moka št. 0 22 K. Ko dospe v Ljubljano še večja množina amarikanske moke, se bodo morale cene domače moke zjednačiti s ceno aroeri-kanske. Črna moka amerikanske krušne moke 19 do 20 K. — Cena kruhu je bila pretečeni leden 28 K za kg belega kruha. Peke se opozarja, da je ta cena previsoka in da se bo brez obzira sodno postopalo proti onim, ki bodo vzdrževali nadalje to ceno. Izgovor na drago kupljene zaloge je brezpredmeten, ker so bili peki pravočasno obveščeni o tendenci moke.
—	Glede zelenjave je trg dobro založen. Zelj-nate glave so padle v ceni: na debelo 3 do 3.50 K kg. Gob je še vedno dovolj na trgu, 8 do 12 K kg. Krompir se drži na ceni 6 do 7 K kg.
lj Šentpetersko prosvetno društvo priredi prvo predavanje v letošnji sezoni v ponedeljek 16. t. m. točno ob osmi uri zvečer. Predava g- prof. dr. Pun-tar. Vabimo k obilni udeležbi. — Po predavanju od-borova seja.
lj Slovensko marijonetno gledališče. Predstave danes ob 3. in ob 6. popoldne. Na sporedu: Prolog in bajka v 6 slikah »Kraljevič Rožencvet in princesa Lilijana«.
lj Speh po 100—110 kron. Več glej oglas Pre-dovič.
lj Kako delajo v Ljubljani sladoled? Prejeli
smo: S pogledom na notico pod tem naslovom v petkovem ^Slovencu se poziva pisec notice, naj navede ime tvrdke, pri kateri je kupil tak sladoled. Ako so med ljubljanskimi stadoledarji taki, ki na ta način delajo sladoled, nikakor niso vse sladoledne tvrdke take. Da se torej drugim ne godi krivica, naj se ime krivca navede. Sladoledne.
lj Umrli so t Ljubljani: Frančišku Vrtaik, posestnikova vdova. 65 let. — Marjana Debeljak, hiralka, 73 let. — Fran Kulovec, posestink. 73 let.
—	Stanislava Škerjanc, delavkina hči, 4 mesece. — Matija Hribar, bivši trgovski so!rudnik, 83 lef. — FraD Podied, občinski ubožec, 60 le!. — Fran Ber-lec, rejenec 5 mesecev. — Marjeta Supanec, delavkina hči, 5 mesecev. — Valentin Rozman, mestni ubožec, 77 let.
Prosveta,
p »Socialna Misel« za oktober je že dotiskana in izide, oziroma se razpošlje v sredo ali četrtek. Prinaša sledečo vsebino: Franc Smodej: Revizija ustave. — Dr. J. Jeraj: Socialna vzgoja idividua. — Cosmo-polita: Vstajajoči vzhod. — F. T.: Cezaro-papizem, boljševizem in vera. — V. Ša-rabon: Največji socialni eksperiment narave. — Janko Kralj: Reformistični socializem in krščanski socializem. — Revije in knjige (ocena »Almanaha kat. dijaštva«).
pr Slovenske čitanke sa osnovne šole. Prejeli smo sledečo kritiko: Zanimiv bi bil študij o razvoju ljudskošolskih >Beril' preko vmesnih za silo zmašenih »Šolskih listov« do sedanje »Druge, tretje itd. čitanke«. S kakšnimi težavami se je moral njega dnj boriti Slomšek I Danes pa imamo kljub omalovaževanju od gotove strani gotovo krasno razvito mladinsko slovstvo. Imena »Vrtec«, »Angelček«, »Orllč«, »Pomladni glasi«, »Zvonček« nam to dovolj jasno dokazujejo. In vrhutega imamo še Stritarjeve in Zupančičeve mladinske zbirke proee in poezije. Prireditelji sedanjih »Slovenskih čitank« »o se marljivo ogibali »Vrtca« in »Angelčka«. Ravno prezrli ju niso, pa vendar se pozna, kam pes taco moli. Pisane so sempatja v pravcatem »jugoslovenskem« jeziku. Radovedni smo, če tudi Srbi s tako vnemo tlačijo slovenske izraze v svoje knjige .Menda ne Imajo nekaj narodnega ponosa; naši prireditelji so pa narodne
tapee... Oanglova in Črnejeva čitanka ste v vsakem oziru bolje urejeni kakor je Rapetova (IV.). Opozarjam zlasti na zemljepisni in zgodovinski del. Če so drugi kraji države tako pomanjkljivo opisani kakor je Slovenija (mestaI), potem zasluži ta del trojko. V zasedenem ozemlju niti Trsta ne pozna. (Opis Sloveniej!) Zasedeno ozir. neodro-šeno ozemlje bi se moralo bolj poudarjati; sam »Poljub neodrešeni domovini«, sestavljen iz nekaj lepih fraz, ne zadostuje. Dramatiziranje zgodovine se nam zdi neumestno (Ujedinjenje in Po trpljenju k svobodi). Bere se lepo, nič ne rečeno; a za učno snov je ta oblika preokorna. Ne bflo bi pa napačno, če bi prišlo v knjigo vsaj par prizorov kake čedne mladinske igrice. Na sUani 301 je grda zmota, da je papež Leon XIII. proglasil 1. 1880 sv. Cirila in Metoda za svetnika. Učeni g. učitelji bi takih zmot ne smeli učiU. V vzgojnem oziru se nam zde pogrešeni Lapajnetovi gospodarski članki. Pred otroki ne smemo nikdar smešiti odraslih ljudi in njihovih napak. In preučeni so njegovi otroci, preučeni. Semlertja tudi lahko opaziš, da je vsak prireditelj delal na svojo roko; edinosti ni bilo med njimi. Miklavža bi bil Rap<5 že lahko opustil; v četrtem in petem šolskem letu so otroci že prezreli zanj. Par biografičnih podatkov o vsakem pisatelju bi tudi ne bilo odveč. Vsaj učitelju bi prav prišli. Ali pa naj kot pomožna knjiga izide slovstvena zgodovina. L.
pr Izšel je Almanah kat. dijaštva za l. 1922*. Tiskala Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. 100 str. Cena 10 din. Dobiva se: v Jugoslovanski knjigarni, V Prodajalni K. T. D. (prej H. Ničman) in v' Novi Založbi Naroča se: Upravništvo »Almanaha«, Miklošičeva c. 5, Ljubljana. (Glej »Dijaški vestnik«!)
Narodno gledišče.
DRAMA.
Torek, 17. oktobra. — Zaprto. Sreda, 18. oktobra HLAPCI. Red B. Četrtek, 19. oktobra JACK STRAW. Red C. Petek, 20. oktobra R. U. R. Red A. Sobota, 21. oktobra ROMANTIČNE DUŠE. Red E. Nedelja, 22. oktobra. Ob 3. popoldne JACK STRAW. Izven.
Nedelja, 22. oktobra. Ob 8. zvečer R. U. R. Izven, Pondeljek, 23. okt. ROMANTIČNE DUŠE. Red D.
OPERA.
Torek, 17. oktobra TAJNOST. Izven. Sreda, 18. oktobra. Večer dramatičnih plesov. Pleit Valerija Kratinova. profesorica na Dalcrose-jevem zavodu v Hellerau. Izven. Četrtek, 19. oktobra TRIPTYCHON. Red D. Petek, 20. oktobra. — Zaprto. Sobota, 21. oktobra TAJNOST. Red C. Nedelja, 22. oktobra LAKME. Izven. Ponedeljek, 23. oktobra. — Zaprto, i ..... i—
Cerkveni vestnik.
e O cerkvenih razmerah v Rusiji je objavil
zanimiv članek Italo Cingarelli, katerega po na tisku je tudi belgrajska »Politika«. »Živa cerkev« škofa Antonina, ki se je udinjala sovjetom, ne uspeva, ker je ne marajo ne verniki ne boljše-viki, katerim naj bi služUa samo zato, da razbije cerkev sploh. Sploh sovjeti ne morejo veri in cerkvi kljub smrtnim obsodbam in ječam blizu, nasprotno, ona celo med delavstvom žanje, ker ni več otrovana od cezaropapizma. Zanimivo je, da Cingarelli zaznamuje tudi veliko napredovanje katolicizma, zlasti v Petrogradu. Sovjeti sicer tudi katoliško duhovništvo preganjajo in celo smrtne obsodbe so se izvršile, vendar pa se Rima ženi-rajo, in katoliški duhovniki se oblasti ne boje, ker se ne boje za družino, ki je nimajo ter vsled tega lahko pogumno branijo sebe in cerkev. Vračajo se v katoličanstvo tudi pravoslavni duhovniki, po staroslovanskem obredu seveda.V Lub-linu se je celo osnoval kolegij za misionarjo-Rušiti episkopat se seveda hudo bori zoper ta pojav.
Turistika en šport.
Danes ob 3. uri popoldne se mše kolesarske in motociklislične dirke na ljubljanski grad. Dohod k cilju po Študentovski ulici, ter osojni poti do pol 3. po vožni poti, pozneje je ta radi varnosU občinstvu zaprta. Vstopnina Din 3. Občinstvo se naproša, da se rediteljem pokorava in s tem pripomore do gladke izvršitve.
I. Napotnik, poštni kontrolor:
0 telefonu.
Nedavno se je razvedelo, da je v Ameriki umrl Graham Bell, izumitelj prvega uporabnega telefona, 75 let star. Pri tej priložnosti je pripomniti, da je že leta 1837. zapazil ame-rikanec Page, da daje tenka železna ali jeklena palčica od sebe glasove, če je vtaknjena v žično tuljavo in če se električni tok zaporedoma hitro prekinja in vključuje. Tudi jfi zapazil, da je višina tona zavisna od tega, kolikokrat se je tok prekinil.
Ta izum je uporabil 1. 1661. učitelj Filip Reiss ter je napravil prvi telefon. Pošiljalo je bilo štirioglata omarica, na kateri jc bil pritrjen zvočni lijak. Okrogla odprtina jc bila zaprta s tenko mrenico, ki je bila po platinskem dotiku v zvezi z baterijo. Iznad dotika je vodila platinska dotikalna konica tok k sprejemalu. Pri vsakem tresl jaju je potisnila mrenica s platinskim dotikom na konico in je prav tako hitro popustila. Zvočni valovi so namreč baterijski tok vključevali in prekinjevall, in sicer se je tok prekinjal tolikokrat, kolikor so bili toni govorjeni v telefon.
Prejemalo je napravil Reiss na ta način, da je pritrdil na resonančno omarico iglo (kakršna se rabi za pletenje), in to iglo vodoravno vtaknil v žično tuljavo; igla je prekinjala tok in dajala od sebe tone.
Ko je leta 1876. profesor Graham Bell na mednarodni razstavi v Filadclfiji pokazal svoj novi telefon, pri katerem je bilo poši-
Stev. 227.
SLOVESTECT, 3nr 1*. "oIšToEri 1022.
IjaJo narejeno prav tako kakor prejemalo, je
bil Rciflsov izum kmalu pozabljen.
Grah.-im Bell se je rodil dne 3. marca 1847. v Edlnburghu. študiral je na tamkajšnjem vseučilišču in v Londonu. Ko jo do-vrSil študije se je preselil v Kanado, dve leti nato pa v Roston. Ko je stopil 1. 1876. s svojim telefonom pred javnost, ga je naprosilo ravnateljstvo narodne telefonske družbe, naj bi se izjavil, kaj meni o bodočnosti telefona.
Bell je izdelal pismeno izjavo, v kateri je obrazložil svoje mnenje o telefonu, kakršen je v rabi danes. Uspeh je bil ta, da ga je vse zasmehovalo. — Tmeli so ga za nepoboljšljivega sanjača. Bell pn se ni dal oplašiti, ampak je vse svojo dni posvečal svojemu izumu. Delal je neutrudno in sicer v dveh smereh: poizkušal je v daljavo prevajati glasovne zvoke in se ukvarjal s problemom, kako bi glu-ii m mu um i i ......i ii 111 u i.....i ii .......—
honemim dal posluh ter jim omogočil govorico.
Prvikrat je s svojim telefonom govoril dne 11. avgusta 1. 1876. na 1) kilometrov dolgi progi B**d.ford—Mand Pleasant; odtlej je svoj izum soveda dokaj i/.premeni i in izdatno Izboljšal ter dosegel dovršenost, kakršno poznamo dandanes.
Strnil B.
Dijaški vestnik.
d »Almanah kal. dijaih>a ta I. 1922* jc In. To-variSi in^tovnrišice! Ta knjiga je naša, povsem ua-"" -r "o jo! Organizacije I Nemudoma uaai po-i naročnikov! Katoliški inloligentje! Na-
-------* ,l*hM ,1w .....JM^ |«WIUUUI IJU
šal Naročajte jo! Organizacije 1 Nemudoma uaai pošljite število naročnikov! Katoliški intoligentje! Naročilo »i »Almanah«, da nas »poznale: kako mislimo, živimo in delamo! (Vsebina bogata, oprema okusna. Obsega 100 strani Mominsvetovega formata in stanu 10 Din.) V založbi >AImanaha< je izšla tudi pesniška zbirka Aniona Vodnika: *Žalos/ne roke* (tiskana na dokumentnem papirju, elegantna oprema): prvi realiziran načrt lastne »dijaško založbo*! Bbniaiiu»aBraa«mu7im. amm
Cena 10 Din (za dijake 8 Din) Naroča so: Upravništvo 'Almanaha*, »Danica<r, Miklošičeva r.esta 5, Ljubljana. (Denar pošljete po priloženi položnici.)
Poizvedovanja.
Našel se je včeraj ključ. Dobi se v naši upravi.
Izgubila je 14. t. m. dopoldne uboga deklica od Voduikovepra trga do Sultnorja na Mestnem trgu 160 ii v novčatiicah po 10 K. Pošteni najditelj so iskreno prosi, da denar vrne pri Kogojevih v Florjan sivi ulici ,št. 18 ali pa na drugi stojnici pred Vokafom (za Malirovo hišo).
Orlovski vestnik.
Orel Ljubljana - Sv. )akob. Telovadni večeri ostanejo — po dogovoru — neizprcmenjeni, bodisi za članstvo, kot tudi za naraščaj. Skrajšane so aamo telovadne ure, in sicer za naraščaj od 6. do pol 8. ure, za članstvo od pol 8. do 9. ure zvečer. Ker se posebnih obvestil nc bo lazpoSilialo, zaio prosim vse brate, da se
drže imenovanega obvestila in zahajalo redno in točno k telovadbi - Načelnik
Orel Krakovo -Trnovo. V pondeljek, ltf, oktobra oh 8. uri zvečer 5. redni fantovski večer /. zanimivim sporedom. Vsi polnofctcvll-i no I — Odbor.
Meteorologično poročilo.
Ljubljana iUli iu n. ni, »Ii.
Ca« o |1nj10" Vitli jft	fcl.ro-mofcor t mm	Torjno-metor v ti	Pjiiurorri Uilo tesen v O	Nobo, . etrort	I'«1.1 a?m« v mia
13. 10. ai h	741	11 4	09	obl. s. /ap.	
14./10. 7 h	740-8	!)-8	1	obl. J lah.	-
14./10 14 b	('KM	12-7	0-7	obl. u. vr.b.	
ženitna ponudba.
Naznanjam cenj. občinstvu v mestu in na deželi, da radi pomanjkanja prostora oddam v kratkem vse
originalne plošče —
(fotografične negative). Stranke, katere so se dale slikati v letih 1908 do 1918 v mojem atelijeju, opozarjam, da vsak posameznik, kdor sc tekom 14 dni zglasi v mojem atelijeju, lahko dobi svojo orig. iotogr. ploščo. Cena 40 kron. Pošiljam tudi po pošti; zadostuje ime in priimek (in leto), na katero je bil naročnik svoječasno vknjižen.
Fotogr ateHer »Viktor«,
Ljubljana, Beethovnova ulica štev. 6.
Mladenič, prost vojaščine, obrtnik, sc želi v svrho ženitve seznaniti z gospodično, staro 20—24 let. Ponudbe s sliko sc prosi na upravo lista pod šifro »OBRTNIK«.	4284
mOBBBBBBBBESBS
J0ŠK0 MTTLE.T M INK A MULEJ roj. RUCIGAJ
POROČENA. 15. 10. 1922. BLEJSKO SELO	MENGEŠ
V ČETRTEK, dne 19. oktobra i L *.....—--
ob 11. uri dopoldne sc vrši na or-. W jR ICIIf* h moški graščini lastnem majerskem • dvorišču na HARDEKU
Prostovoljna dražba
4 konj za vožnjo in 2 mladih Irebet,
ki so last ormoške graščine.
za pekovsko obrt v starosti 14 do 16 fet sprejmem. Hrana in stanovanje prosto. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 4377.
Hlapca h konjem
pridnega, poštenega, treznega takoj sprejme AL. ZORMAN, Ljubljana, Stari trg 32.	4380
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc naš srčnoljubljeni brat, stric in svak, gospod
Ivan MrSira&c;
dimnikarski mojster in posestnik
dne 14. t. m. ob pol S. pop. po kratki mučni bolezni, v 62 letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v ponedeljek, dne 16. oktobra 1022, ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta št. 50, na pokopališče k Sv. Križu.
Bodi mu ohranjen blag spomini
V Ljubljani, dne 14. oktobra 1922.
žalujoči ostali.
„FI3T" automo
^rti	^ motorna kolesa
^UfiUdLpp pnevmatika liOUiUi,
Najnižj e tovarniške c^ne. — Gavno zastopstvo
O. ŽUŽEK, Ljubljana, Sodna ui. 11. Tel inter.461
Kot izterjevalec, potnik
ali BLAGAJNIK išče službe moški, vešč slov., i tal. in nem. Ponudbe pod »Primorec« na upravo lista.
Prodajalko
tudi nemškega jezika veščo, ki ima veselje do knjigovodstva, sprejme tvrdka M. BERDAJS, Maribor. — Hrana in stanovanje v hiši.
Slov. Planinsko društvo sprejme
samostoj knjigovodjo
zmožnega bilance, obenem za pisarniške posle. Služba celodnevna. Planinci prednost Plača po dogovoru. Prijave na Osrednji odbor S. P. D. v Ljubljani, do 1. novembra 1922.
brez otrok išče mesta. Ev. I gre tudi za hišnega koči-jaža ali skladiščnega dehvca. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 4305.
MLADENIČ, star 27 let, invalid s 30
odstotki, sc
želi izučiti za krojača.
Kdor bi bil tako dobrega srca, da hi ga sprejel, naj naznani pogoje na naslov: 2AGAR STANISLAV, Damelj, pošta VINICA, Dolenjsko.
G0STILNISKI INVENTAR naprodaj. Ant. Ivane, Celje-Zavodna 68.
Naprodaj je
5 k. s. 220/380, kompl., nov, 11011 ob r a tov, kakor tudi TOVORNI AUTO »Fiat«-Torino 18 P, v najboljšem stauu, gumi
nove. Naslov pove uprava pod št. 4374.
4355
Boljšo, starejšo gospo ali gospodično, vajeno večjega gospodinjstva, dobro ži-ifjo, iščemo kQt opor() y trgQ.

vini zaposleni gospodinji
poleg izvrstne kuharice iu dekle. Ponud-i be z navedbo dosedanjega delovanja in | zahtev ua: »Ljubljana, poštni predal 79.c
Kot franc korespondent
(-inja) za dop. in nadzorstvo in pomoč dveh srednješolcev (deklica 13 let, deček 11 let) popoldne iščem gospoda ali damo. Plača po dogovoru, event. cela oskrba v hiši. Znanje klavirja prednost, toda ne pogoj. — Ponudbe: »Ljubljana, poštni predal 79.«
Sirarna v češkoslovaški
išče za SHS odjemalcev na debelo. Dopisi na SIRARNO ARNOLD
WE1SZ, Velke šarluby.
4260
V . ■:• .-.v, ■ ,;•■ .f - n Pfc? -1			
			
'Xf„, , L<\ > i*			
Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest o bridki izgubi nadvse ljubljenega sina, brata, strica, svaka, gospoda
Janko Premka
podnarednika, elekirič. podčastniške šole
ki ga je Bog dne 13. septembra, v cvetu mladosti '21 let, nenadoma poklical k Sebi v večnost. — Odšel ai, ne da bi Te še enkrat videli, kateri stno Te tako srčno ljubili; toda spavaj, spavaj dragi sinko, v daljnem tujem kraju. Edino upanje nam še ostane, da se snidemo nad zvezdami v rajskih višavah. — Pogreb preblagega pokojnika se je vršil v Sibcniku, kjer so ga na otoku Grad položili k večnemu počitku. — Sv. maše se bodo brale v več cerkvah.
Priporočamo ga v molitev in blag spomin.
Ljubljana - Sibenik, due 12. oktobra 1022.
ŽALUJOČI STARSI, BRATJE IN SESTRICI.
ZAHVALA.
Povodom smrti našega nadvse ljubljenega sina, brata, strica in svaka, gospoda
Jankota Premk
izrekamo srčno zahvalo posebno g. komandantu za spremstvo
in ganljivi nagrobni govor, vsem gg. častnikom. |*>dčastniški šoli, vojaštvu, orožništvu, sokolslvn, meslni godbi iz Sibenika za obilno spremstvo preblagega pokojnika na njegovi zadnji potL Prisrčna hvala tudi vsem darovalcem vencev in cvetja, častiti duhovščini in vsem, ki so nam izražali kakorkoli svoje sočutje ob prebridki izgubi.
Ljubljana, dne 12. oktobra 1922.
Žalnjofci rodbin« PRBMKOVA.
Zaneslijvega in pridnega
potnika za Slovenijo
sprejme TOVARNA HRANIL. Natančne ponudbe z navedbo pogojev na »poštni predal 113«, Ljubljana, Glavna pošta.	4361
Naprodaj klavir
(ŠP1LET), dobro ohranjen. Ogleda se: Gosposka ulica 3, pritličje.
DRVA---------
oddaja vsako množino. — Rezanje drv z motornim ohratoin. LUDVIK ILERSIC, na Friškovca, za prejšnjo belgijsko vojašnico.	4385
|a. pšenično mm
iz amerikanske pšenice, po vzorcu, nudi po 20-20 K za kg na debelo, dokler prosta, kolodvor Ljubljana,
tvrdka JOS. ZIDAR, Ljubljana, Dunajska cesta stev. 31.	4172
Lipove deske
kakor tudi vsakovrstni drugi les in hlode za takojšnjo dobavo kupi takoj
družba SIELC, Zagreb
(iajeva 10.
4369
Pletilni stroji
dohro ohranjeni, na prodaj. Naslov v upravi lista pod šlevilko 1393.
NAPRODAJ dobro ohranjen*
zložljiva postelja in kopalna banja.-
Naslov pri upravi lisia pod št. 4389.
15 letno dekle (sirota)
poštena, močna zdrava, želi priti kot učenka v kako trgovino v mestu ali na deželi proti prostemu stanovanju in hrani. Dovršila jc dva razreda meščanske šole. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 4353.
Meblovano sobo
s posebn vhodom išče za takoj aii pozneje obratovodja, samec, 30 let, soliden, ki hi dobavil ceno drva, po možn. v sever, delu mesta, v bhž. juž. ali drž. kolodvora. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod iSOBA«.
Posojilo
Din 250.000 aii manj
na dobre obresti išče protokolirana tvrdka na krajši ali daljši rok, proti vknjižbi na prvo mesto 'lepremic-nin, repre*entir. minimal. vrednost Din 800.000. - Cenj. ponudbe na odvetnika dr. VLADO JE GJURte, Zagreb, Kukovičeva 18.	4352
Proda se posestvo
13 oralov, i vodno močjo 45 HP, s sadnim vrtom, njivo, pašniki, majhnim gozdom, stavbeno parcelo, v IHANU pri Domžalah. Pripravno za industrijska ali za večja ohrtaa podjetja. — Ponudbe pod »Voda« moč« na anonCno družbo ALOMA COMPANV, Ljubljana, Kongrrsni trg štev. 3.	4363
Prodam malo hišo
z vrtom v bližini Ljubljane, pntd. 20 min. Stanovanje takoj na razpolago Naslov v upravi »Slovenca« pod »Malo hišico 4313«.
čevljarski pomočnik
dobi slalno službo v Mengšu pri Kamniku kakor tudi tnlad učenec z dobrimi spričevali. — IV. PENIC, čevljarstvo, Mengeš štev. 84 pri Kamniku.	4309
železninarja
Trgovskega pomočnika
takoj sprejme tvrdka
Erjavec & Turk Ljubljana
Raznovrstne note
naprodaj. Ulica na Grad 4, priti.
GOSPODARSKA ZADRUGA v Zavod njem, pošta Šoštanj, ponudi
vagon krompirja
prvovrstnega, v peščenih in strmih lleh zraslega. Cene in pogoji po dogovoru.	4383
Enonadsirepj^a hiša
z 9 stanovanji
ua SKLII naprodaj. — Vpraša so: Vodmatska ulica številka 4 a. Moste pri Ljubljani.	4314
VILA" NAPRODAJ!
dograjena 1. I'122, z zdravo golnčno lego v Ljubljani, obstoječa iz 5 sob s kuhinjo, pralnico, kopeljo in dr. pritiklinami, z elektr. razsvetljavo in erntr. kurjavo, prosta takoj. Informacije pri upravi lista pod št. 4293.
H*- TSCEMO -»c
izurjenega kotlarja
h če možno samskega,
■ za trajno delo. Po-nndhe t navedbo re-ž$8 lerenc naj se naslove ■ na: BELGRAD, pošt-11 ni predal Stev. 215.
Skupno sobo Iščeta
2 uradnici. Event. sta pripravljeni poučevati otroke. Ponudbe na upravo lista pod »Dve uradnici«.
Več sposobnih potnikov
1SCEMO za Ljubljano in okoHco, za prodajanje kakor tudi za inkaso
froti stalni plači in proviziji — redstavijo nai se osebno ali pošljejo pismene ponudbe: SINGER ««!"! stroji BOURNE is KO. v Ljubljani, selenburgova ulica it 3.
Hrastove deske
popolnoma suhe, v dimenzijah od 2 m uaprei do 5 ra, 3 cm debele, nadalje 1 GRliftT za 20 m dolgo ve-necijansko ŽAfiO, kakor tudi I železni PARNI KOTEL 3 m dolg in 80 cm prerez, ugodno naprodaj. Ponudbe pod »Hrast 4182« na upravo.
Ako šc niste, pošljite naročnino!
Mobilizacija bosih!!
Pred nakupom si oglejte mojo veliko zalogo linega boksa (mjciv, črn), Chevreta (rdeč, črn). Chevro, Chovrolaka in vse druge vrste usnja, dalje lepo izbiro feletin, piitlingov m prvovrstnih močnih podplatov, več vrst težkih in lahkih. - Cena najnižja! Drž. uradnišivu in delavstvu tobačne tovarne znaten popust. Ne zamudite ugodne prilike! Se priporoča
AVG. ŠKOF. trgovina z usnjem,
LJUBLJANA, Pred Igriščem štev. 1.

»»»IV »^i^MHr * JS1
*****




Underwood
pisalni stroji so najboljši Zahtevajte ponudbe!
3
THE REX Co.
LJUBLJANA
«S>
Tel. 268 - Gradišče št. IO - Tel. 268
Opalograph
razmnoževalni aparati so svetov-_noznani_
Zahtevajte ponudbe I

Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
(Objava
10T0GBASK1 ATBLIJE: Grabice Franjo, Miklošičeva cesta it. 6.
KLEPARJI:
Rouiži;;ir &' Smerkol. Florijauska ul. 13. Produktivna zadrugo kleparjev, inšlala-terjev, kotlarjev in krovcev v Ljubljani, Kolodvorska ulica Stev. 28. * Koru T., Poljanska ccsia šlev. 8.
KLOBUKE in TELOV. POTREBŠČINE: Kuno v ar Ivan, Stari irg Stev. 10.
KONFEKCIJSKA TRGOVINA: Olup Josip, Pod Trančo.
MEHANIČNA DELAVNICA za popravo gramofonov in drugih godb. strojev A. Rasberger, Sodna ulica 5 (veža, desno), Ljubljana. MEHANIČNA DELAVNICA za pis. stroje: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.
PARNA PEKARNA: Jean Schruva nasl. Jakob Kaviii, Gradišče itev. 5.
PISALNI STROJI IN POTREBŠČINE: Bar Pran, Ljubljana. Cankarjevo nabr. 5.
4 Din.)
PLESKARJI, SOBO- IN eRKOSLIKARJIi Produktivna zadruga, rcg. zadr. z o. t*
Ljubljana, Gosposka ulica it t.
SPEDICIJSKA PODJETJA: >0rient< d. «L, Sodua ulica 3, Tel. 463. Kanzingcr R^ Cesta na jut železnico 7—9.
STAVBENO PODJETJE: Viiiotin Ivan, Ljubljana, Vodmatski tr«?. STAVB. IN G\.LANT. KLEPARSTVO: Fereue & Fuchs, Ljubljana, Mirje St. 2.
TRGOVINA Z ŽELEZNINO:
Sušnik A., Zaloška cesta št. 21, Ljubljani.
TRtiOV. Z DEŽNIKI IN ŠOLNt Nllil: MikuS L-, Mestni trg 15.
TRGOV. Z 2EI.EZN1N0 IN CEMENTOM: Erjavec & Tnrk pri »zlat: lopati«, Valvasorjev trg itev. 7.
URARSKA POPRAVILNA DELAVNICA Seliškar Ivan, Pot v Rožno dolinu 10. (Ceno in točno.)
ZALOGA POHIŠTVA: F. Pajdiga sin, Sv. Petra cesta 17.
TVRDKA
GRIČAR & MEJAČ
ZALOGA OBLEK ZA GOSPODE, DAME IN OTROKE
SE NAHflJR
V SELENBURG OVI ULICI 3,
VOGRL KNflFLOVE ULICE.
Jugoslovanski kreditni zavod
reglstrovana zadruga	| iiil^li^Mi Marijin irg St. 8
z omejeno zavezo
V Ljubljani SbVbijanui
PODRUŽNICA V MURSKI SOBOTI
obrestuje hranilne	01 listih, brez odbitka rentnega in
vloge na knjižice po 9 |2 |0 invalidskega davka. Ve?je vloge z odpovednim rokom in vloge v tekočem računu se obrestujejo tudi Telefon it. 54.	višje po dogovoru. Cek. ra«, it. 11.325.
=liSEIIIE!IIEIIIEISIEIHE|Elil=IIIEIilEIIIEI!l=IIIE
Inseriraite n »Slovenca"!
=Sii=lllEUIEIIIEUIEIIIE|^lll=IIIEIIIEIIIEm=il!E
Staro liio železo
v vseh množinah kupujemo
Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani.
«ia
Vedno v $aiogi pri tvrdkt
Min ft ur k
Ljubljana
Prešernova ul. 48.
C \
Razno perilo
za dame, gospode ln deco priporoča tvrdka
il. 8 E. Sfcabernč mSS.0

Suhe i<Dbe
in kumno kupuje SEVER & Komp.. Ljubljana, \Volfova ulica 12.
Vinske SODE
iz klanega hrastovega lesa, od 8 do 10 K za liter, pošilja na vagone MLOVAN MILOŠEVAC, Novi Sad.
TRAMU naprodaj!
20/26 cm po 5-6.5 m dolgi, 30 komadov, in
4 TRAVERZE P. 35 po 4 m
dolge, poceni NAPRODAJ. Mestni trg štev. 24.	4320
IIRe>iRl!!IIIBBIIIIIRfl»HI
Naprodaj je
MLiN IN ŽAGA mmm
na veliki vodi KRKA; nc ovira nobena suša in ne povodenj. Vodua moč sposobna za vsako večjo tovarno. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod številko 4318.
IIRBHaBBBBBilBIBBiaeHB
Trčan cvetlični med
čist vosek, janičeno pristno in zdravo blago, večje množine, po ugodnih cenah, razpošilja ČEBELARSKA PODRUŽNICA, ČRNA pri PREVALJAH.	3856
Velika izbira otroških vozičkov, dvokoles in šivalnih strojev. - F BAT)EL, Ljubljana, Slari Irg št. 28. Sprejme se v polno poprovo za email. z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički,
šivalni in razni stroji.
»TRIBUNA«, -tovarno dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska c 4.
■ ■■■ri*!simirkribihbib
JETfKA!
Dr. Pečnik ordinira za jetične izven torka in petka vsaki dan v Št. Jurju ob južni žel. pri Celju. Čitajtc njegove 3 knjige o jetiki. iHBasaiBVfiaiMaiaiteim aet sel 291:23
Divjačino
kot srne, zajce, fazane, jerebice, divje raec it(l., v vsakem času do najboljših cenah, kupuje
E. VilJDH,
veletrgovina divjačine in perutnine, CAK0VEC, Medjimurje.
Brzojavni nar.lov: VAJDA, Čakovcc. — luterurban telefon štev. 50.	3752
Pletene jopice
rokavice, nogavice
t >V«»
PO 111] A. ŠinKovic nasl K. Soss
Ljubljana, Mestni trg štev. 19.
III AliTO III
BENCIN	PNEUMATIKA
OLJE	VSA POPRAVILA
MAST	IN VOŽNJE
Le prvovrslno blago in delo po solidnih cenah nudi
JUGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani.
99
DIAMALT"
Pozor peki! »DIAMALT«, tvornice Hau-ser i Sobolka, Beč - Stadlau, v predvojni kakovosti, se zopet dobi pri glavnem zastopniku za Jugoslavijo
EDUARD MJ2ANE0, Zagreb,
SKLADIŠČE Strosroajerova ulica it. 10.
um
PARADIŽU
brez obleke
Adam in Eva,
sed«if (€01)1 nI treba, Ker se doDe Tsahomlnc
©Metoe za gospode name In očrohe
v trgovini
. Bernafovič
Lgubljana, Plesni trg 5-6.
Prvovrsten S¥8Ž domaČ Špeh
po kron 100 do 110 za kg prodaja tvrdka
na lastni in Smoljanovi stojnici v Šolskem drevoredu.
Nudimo iz našega skladišča:
Molino-spodnje hlače la za delavce. Delavske Zephyr-srajce, temne in svetle. Črni klot, delavske srajce. Bele moške srajce.
Žensko perilo. — Ženske srajce vmr z ročnim vezenjem, -mm
Vse po najnižj!h cenah. Najboljša izdelava in samo najboljše blago.
domači prolzuod periSa, l Ilfica 19.
UoJaSke zadene
Otvoril sem oblastno konc. informacijsko pisarno Ljubljana Vrtača St. 3. Korsikov vrt, prva vrata desno. Dajem točna pojasnila v vseh vojaških za devah. Uraduc ure od 9—11. ure dop. in 3—4. uro pop. v nedeljah in praz ^ niklh od 9—11. nre. Josip Svetli, podpolkovnik v p.
POZOR!
srene kotle
za žsanjekuho
trpežno izdelane, po ugodni ceni in sicer od 25 do 60 litrov vsebine ima v zalogi tvrdka
Stanko Zargi & Co.
Ljubljana, Martinova ccsta 15.
Zahtevajte eenikc!	Takojšna dobava!
JfflT- TRGOVCI ZNATEN POPUSTI -»C
Zajamčeno popravljeni
parni lokomobili
H. Lanz H. Lanz . R. Woir . H. Lanz . R. Wolf .
15/34 HP 25 38 HP 27,44 1IP
35/45 HP 40/55 HP
R. VVolf H. Lanz , R. VVolf . R. Wolf . H. Lanz
50/70 HP 60/80 HP . 100/125 HP . 120/150 HP . 220/300 HP
Motorji s sesalko za plin
, (Sauggas-Motore)
Korting .... 15 HP	Deutz • . . . . 60 HP
Deutz.....20 HF	Hille......70 HP
Korting ....	35 HP	Deutz.....80 HF
Deutz.....45 HP	Deutz.....100 HP
Deutz.....50 HP	Deutz.....150 HP
Od prema točna in brza s skladišča
Molorenfabrik J. Gos£onyi,
Wien VIL, Stiftgasse 7.
9 f
30
obdelovanje lesa
urbim ?™%ree Sirom tovarne in livarne d. d. transmistje mnom	Sjubljana
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Odgovorni urednik Mihael Moške« v Ljubljani.
Jugoslovanska tiskarna a Ljuuijasi,