73. štev.
Današnja številka obsega 6 strani*
V Ljubljani, sobota 22, marca 1919.	H.	leto.
Velja v Ljubljani:
celo leto . pol leta . četrt leta . en mesec .
K 56*-
„ 28— „ 14'-„	5-
Velja po pošli:
s* celo leto naprej K	60—
U pol leta	„	„	30-—
ia četrt leta	„	„	iS-—
*s en mesec	.,	„	5-50
9
Na pismene naročite bre* poSiljatve denarja »e ne moremo ozirati.
Naročniki naj poSiljajo naročnino SSF" po nakaznici.
?e r. ’inajo po pora prostoru In sl-visok ter 63 ram »stor za enkrat 30 vii.., večkrat popust
Uredniftvo je na Starem trgn šter. 19. Telefon ' 8-fev. 360. IJpravnižtvo je na Marijinem trgn —==£==== štev. 8. Telefon štev. 44. 			Izhaja, vsak dan .zjutraj. Posamezna števiifca velja 30 vinarjev.	Vprašanjem g!ede inseratov I. dr. se naj pri-loži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
nerodno predstavništvo za Trst, Gorico, Istro, Reko, Korotan, Prekmurje in Dalmacijo!		
Jugoslovani in Italija.
Konferenca italijanske socijalistične delegacije z jugoslovanskimi emigranti v Petrogradu.— Uspeli konference in njene praktične posledice v sedanjem jugoslov.-italijanskem sporu.
*Kfe,
Razgovor našega urednika, z gospodom dr. Jak. Stefančičem, driavnim obmejnim komisarjem, rez. kapetanom dobrovoljcev o ruskih razmerah, o lavioš-njem jugoslovanskem gibanju m o ruski
revoluciji.
Dr. Jakob Stefančič, rodom koroški Slovenec, je sodeloval v začetku
1.	1916 pri ustanovitvi jugoslovanske legije v Odesi, organiziral jugoslovanske dobrovoijce po centralni Rusiji in Sibiriji, se udeležil vse kampanje 1. divizije v Dobrudži, kjer se je bojeval kot četni komandant, za kar je bil odlikovan — edini Slovenec — z najvišjim srbskim redom „Karagjorgjevo zvezdo" in z višjim ruskim in rumun-skim redom. Meseca marca 1917 je bil dodeljen poslaniku Spalajkoviču, da kot samostojen slovenski politični delavec propagira s tamošnjimi jugoslovanskimi zastopniki našo stvar potom konferenc, deklaracij, govorov itd. v ruski javnosti in v oficijelnih zavezniških krogih. Dr. Jakob Stefančič je bil prvi, ki je na spodaj omenjeni konferenci zaveznikov v Petrogradu, kjer se je pozdravljalo od višjih strani zaveznike zlasti Srbijo in Belgijo, odkrito nastopil pred forumom Rusije in zaveznikov in govoril v imenu neofi-cijelnih zaveznikov t. j. slovanskih narodov bivše avstro-ogrske monarhije, kar je povzročilo veliko senzacijo. Živel je celo leto 1917 v Petrogradu, 1918 pa v Moskvi, torej v centru ruske revolucije in tako videl na svoje oči prvi in drugi preobrat. V Moskvi so ga boljševiki skupno z drugimi člani srbske misije vrgli v ječo. Ko se je rešil iz ječe, so ga imeli dva meseca za talca, dokler se mu ni posrečilo skupno z drugim prispeti preko Odese, Carigrada, Soluna, Krfa, Dubrovnika, Sarajeva, Belgrada v Slovenijo, kamor
se je vrnil pred'dobrim mesecem kot državni obmejni komisar.
Kako je prišlo do konference med jugoslovanskimi zastopniki in italijansko socijalistično delegacijo?
V začetku maja 1917 smo podali na dotičnem referatu podpisani ob* širno deklaracijo o stremljenju Jugoslovanov v „Birževije Vedomosti", ki je eden izmed najbolj informiranih ruskih dnevnikov. Bilo je to prvikrat v svetovni vojni, da je ruska javnost zvedela o Hrvatih in Slovencih, ker do takrat se je znalo le za Srbe iz Srbije, o nas Slovencih pa sploh niso imeli veliko pojma. Za vzgled naj služi dejstvo, da je Sazonov podpisal in celo Miljukov potrdil londonski pakt. Eden najuglednejših ruskih žurnalistov Amfiteatrov, ki je imel svoj list, je v Rimu pisal in razlagal, da je cela Dalmacija in del Bosne posebno pa Goriška popolnoma italijanska. Tako stffo se seznanili z Liginom, ki nas je po-, vabil na konferenco z Italijani, ki so ravno takrat prišli v Petrograd, da pozdravijo rusko revolucijo. Mi smo sprejeli povabilo s pogojem, da bodi konferenca javna, Italijani pa so zahtevali, da se vodi zapisnik. Konferenca se je sestala, toda v javnost ni prišlo z ozirom na tedanje razmere ničesar. Jaz sem si delal stenografične zapiske, nakar smo podpisani skupno sestavili objektiven referat in ga predali Spalajkoviču in takratnemu ruskemu ministru zunanjih zadev Tereščenku, ki je zahteval poročilo o konferenci. Italijani so do konferenci takoj odpotovali v Italijo.
Bi dobilo naše uredništvo dotični referat na. razpolago, da ga objavi v informacijo naše javnosti, ki je splošno zelo slabo podučena o jugoslovanski propagandi v inozemstvu tekom vojne?
Original hranim sam, pač vam morem dati na razpolago prepi.3 referata.
Referat
o konferenci italijanske socialistične delegacije s pred-stavitelji Jugoslovanov, ki se je vršila v Petrogradu dne 26. maja 1917 od 3—7 ure popoldne v Grand-hotelu (ulica Gogolja).
Prisotni:
1. Od strani Italijanov: Ar turi o Labriola in Oratorio Raimondo, poslanca italijanskega parlamenta in voditelja neodvisnih socijalistov; Inno-cente Ca p pa poslanec in voditelj italijanskih republikancev.
2. Od strani Jugoslovanov: Dr. Živko Nežič, poslanec bos. herc. zbora in voditelj srbske kmečke demokratične stranke v Bosni, Dr. An-drija Petrovič (Hrvat), poslanec bosensko - hercegovinskega zbora in dr. Jakob Stefančič, slovenski politični delavec.
3. Urednik -Birževih Vedomosti“ L. Ligin.
Predmet.
Izmenjava misli o medsebojnih od-nošajih Italije in bodoče Jugoslavije s posebnim ozirom na teritorijalno razmejitev.
Nežič: Prej nego preidemo k stvari, je važno, da vemo v kakem razmerju je italijanska demokracija vobče in socijalna demokracija posebej z osvobo-jenjem in ujedinjenjem vsega jugoslovanskega naroda.
Labriola: Ne samo socijalna demokracija nego ves italijanski n n r o d sočustvuje in pozdravlja vaše osvobojenje in ujedinjenie in želi živeti z jugoslovani v prijateljskih odnošajih.
Nežič: Ta izjava nas popolnoma zadovoljuje. 1 mi s svoje strani moremo vas, dospodje, uveriti, da je tendenca našega naroda bila in bo vedno živeti z italijanskim narodom v najboljšem prijateljstvu.
Petrovič: Priznali italijanski narod princip nacijonalitete in hočete ga li respektirati ?
Labriola in Cappa: Da, priznamo.
Nežič iznosi etnografični zemljevid Jugoslavije (prof. Stanojeviča) in izjavlja, da je na tem zemljevidu izražen jugoslovanski nacijonalr.i teritorij. Želimo, da se o njem izjavijo italijanski poslanci.
Labriola: Tega zemljevida ne moremo priznati, ker je netočen glede meje napram nam. On ne označuje italijanske naselitve v Istri, Trstu in v posameznih krajih Dalmacije n. p. v Zadru.
Italija je vstopila v vojno na strani zaveznikov v svrho svojega popolnega ujedinjenja, radi zavzetja dominantnega položaja na Adriji in v svrho osiguranja tega položaja potom zavzetja nekih strategičnih točk na vzhodni obali Jadranskega morja. Z ozirom na to in na cilj sedanje vo ne so se rodila v Italiji tri mišljenja: Prvo, katero deli ves italijanski narod, je, da mora Italiji pripasti Trst in Istra; drugo, koje deli večina, da mora Italija zavzeti izven Trsta in Istre Še Reko in dve grupi kvarnerskih otokov kakor tudi neke strategične točke (to stališče zastopa tudi Labriola) in tretje, koje deli neznatni del italijanskega naroda (nacijonalisti) je, da mora Italija anektirati vso Dalmacijo.
Štefančič: Na ta izvajanja dovoljujem si odgovoriti sledeče. Prvič, kar se tiče naših zemelj, kjer živi samo nekoliko Italijanov, se ne more govoriti s strani Italije o ujedinjenju, ker ti Italijani ne živijo tu v kompaktni masi nego v oazah; za to tukaj ne more biti govora o ujedinjenju italijanskega naroda, ki je že davno končano, nego o okupaciji tujega teritorija. Drugič. Stremljenje o zavzetju dominantnega položaja na Adriji je v' polnem protislovju s splošnimi cilji te vojne, ki obstojijo v tem, da bodi vsako morje svobodno za vsaki narod,
52 nadaljevanje.
'fLADlMIR LEVSTIK.
Višnjeva repatica.
»Dora !« je mrmral v nedvojbeni gotovosti, kadar je obračal zagonetni list med prsti. »Razumem te; *n hočem, hočem... Kdo ne bi hotel, ti roža skrivnostna, polna gospodstva in zaničevanja? Ukažeš ^i in pridem; jaz bom tvoj prvi, ti moja zadnja.«
Izmed vseh žensk, kar jih je bil srečal na svojih 'jubavnih pohodih, se mu je zdela hči našega trgovca najlepša in najbolj vredna želje; zato se je čudil, da ga gotovost njene posesti ne razburja. Njegovo s^Ce je bilo trudno, že vdnno v višji zaključni namen; n>ti toliko radovednosti mu ni vzbujala kakor bolna soseda onkraj dvorišča.
Trdovratnost njegove misii k Manfredijevi ga je presenečala, še preden jo je poznal. Telbanova povest o nji mu je oživela v domišljiji, kolikorkrat se je oglasil klavir; predstavljal si je bolnico, kakšna bi utegnila biti, razglabljal njeno usodo in pridodajal podrobnosti po lastni iznajdbi. Naslikal si jo je bil visoko z ugaslimi očmi in plavimi, hiravo medlimi kitami; zato je osupnil, ko je enkrat pogledal skozi okno ter videl sloko, srednjeveliko črnolasko, ki je stopala negotovo po hodniku ter zalivala cvetlice. Shujšano telo v črni baržunasti halji je izgubilo ves videz resničnosti; roke so bile tako prozorne in ozke, da ga je skoraj bolelo gledati nanje. Toda
črte vpadlega obraza so bile še vedno lepe in nenavadno pravilne, bleda usta še zmerom sladka, oči, ki so ga obletele izpod težkih trepalnic, še zdaj globoke in polne sanj; posebno se je začudil njenim lasem, črnejšim od teme, ki so padali gladko po sencih, obliti s temnovišnjevimi odsevi. Grof ni mogel odtrgati pogleda, in mahoma je začutil v sebi nerazumljivo, srdito mržnjo do Egona Smučiklasa. Marija se je zavedala, da jo opazuje; dve bledi lisi rdečice sta se ji razširili z lic pod oči, povesila je glavo, prilila zadnji pelagoji ter krenila v stanovanje s počasnimi, tavajočimi koraki, kakor bi se že ugrezala v onkrajzemeljski nič... Grof je stal dolgo na mestu in gledal za njo, čuteč z nemirom, kako mu stiska prsi zagonetna simpatija do mladega bitja, zastrup ljenega po najlepšem in najmamljivejšem cvetu svoje mladosti. Otožnolepe čite Marijinega obličja, zasenčene 7. bridko navzočnostjo smrti, so mu ostale v čudnoživem spominu; komaj je pomislil nanjo, že jo je videl pred seboj. To nemirno zanimanje je skoraj izpodrinilo bajni dojem Grabunčeve Dore in je prekipevalo zlasti, kadar se je oglašal sosedin klavir. Tihi, včasih trudno zastajajoči akordi njene igre so se zdeli grofu zgovorna in vsakomur umljiva tožba, ki je polnila domišljijo s slikami in srce s sočutjem, čeprav je odganjal mehkobo ter prezirno skomizgal nad seboj, predočujoč si Marijo v objemu Egona Smučiklasa. Nazadnje ga je obšla gotovost, da mu je usoda sama nastavila to žensko in ji določila
kakršnikoli vlogo v rečeh, katere je namenjen izvršiti Sklenil se je premakniti bližje k nji, spoznati njo. in njene razmere ter izvedeti vso njeno zgodbo; v to svrho je privoščil dekli Meti, ki ga je večkrat srečala v veži, tuintam kak prijazen pogled.
Šupa na dvorišču je bila popravljena, manjkalo je le še avtomobila; Smučiklas ga je venomer drezal kdaj se popelje na izprehod, in predlagal, naj si kar tu poišče šoferja. Toda grof je čakal svojih ljudi, gotovo ne brez tehtnega vzroka; skrbelo ga je, ker sta Jacques in Hasan brzojavila dan prihoda, pa nista držala besede. Baš tisti večer, preden je srečal in potolažil humanista, je dosegla nestrpnost svoj višek. Kdor bi ga bil videl, kako nervozno je begal po stanovanju semintja, ter slišal, kolikokrat je ponovil v svojem zmedenem mrmranju imeni pričakovanih služabnikov, bi bil gotovo majal z glavo nad gospodom, čemu se tolikanj vznemirja zaradi plačanih ljudi. Toda grof je bil sam; postrežnici, ki ju je imel za _ pospravljanje, sta bili zdavnaj odšli. Mrak je lezel iz kotov rdeče odseve, ki so lili - na preprogo z rečne strani; skozi odprta okna dvoriščne sobice zraven kabineta je prinašal veter duh po starem zidovju in sanjave zvoke sosedinega klavirja. Proti svoji navadi se grof nocoj ni zmenil zanje; utrujen je bil obslonel na zofi, podpiraje si lice z dlanmi.
\
(Dalje.)
kar je posebno naglasil predsednik Wilson v znani noti. In konečno glede strategičnih toči-, o katerih je govoril g. Labriola, pa iinam pripomniti, da jih Italija proti nam nikakor ne potrebuje, nasprof :o — meja med vami in nami bi se mogla potegnili na odkritem polin, ker mi z Italijo ne mislimo ? -i drugače kakor v dobrih odnošnjin. V ostalem se to naziranje uocela protivi ideji o uničenju militarizma in stalnemu miru med narodi. In zato se čudim, kako se more za take vojne svrhe ogrevati — socijalist.
Lab ri o la: Italija zahteva Jadransko morje iz razloga, ker na zapadni strani nima dobrih pristanišč in ker je na celem Sredozemskem morju svobodna paroplovba odvisna od dobre volje Francije in Anglije. Ako Italija ne zavzame tudi vzhodne obali Jadranskega morja, bi to značilo, da bo ona to morje morala deliti z Jugoslavijo, a da se to ne zgodi in da bo Jadransko morje njeno „m.-,re nostro", je ona vstopila v vojno na strani entente.
Nežič: Ako bi to rekel član vlade, bi mislili, da on s tem izraža imperialistične težnje svoje vlade, ako bi to čuli iz ust nacijonalista, bi bil to izraz njegovih šovinističnih nazorov; a ako to reče socijalni demokrat, potem se mi zdi, da so socijalisti prestali biti socijalisti. Kajti, kaj bi vi rekli, ako bi mi bili v vašem položaju in zahtevali strategične točke na zapadni obali Jadranskega morja, kjer živijo Italijani in bi poleg njih živeli nekateri doseljeni Jugoslovani iz Dalmacije, Istre ali Črne gore?
Stefanči č: Stojite li vi na stališču: „Austriam esse delendam?-1
Labriola: Ne samo mi, ampak ves italijanski narod je tega mnenja.
Petrovič: Razlogi g. Labriole so s trgovskega in vobče nacijonalno-ekonomskega stališča razumljivi, toda naši razlogi proti odcepljenju katerekoli važne točke na severovzhodni obali Jadranskega morja so še bolj efektivni, ker se n. pr. v Trstu stikajo najvažnejše komunikacije iz vseh krajev bodoče Jugoslavije, kakor tudi iz severa preko Jugoslavije. Kar se tiče strategičnih razlogov g. Labriole, je treba konstatirati, da so oni brez vsake efektivnosti, kajti Italija ji v sedanji vojni z uspehom blokirala od Brin-disija do Albanije vso obal mnogo silnejše današnje Avstro-Ogrske, nego bo bodoča Jugoslavija.
Stefančič: Trebalo bi, da se postavimo na stališče Mazzinija, (Cappa: Mazzini prisvoja Trst in Istro Italiji) v kolikor on poudarja, da se mora problem Adrije rešiti potom kompromisa med Italijani in Slovani, pri čemur je še posebno podčrtal: »Balkan balkanskim narodom". Isto misel pa je še nedavno, leta 1913. izrazil v vašem parlamentu San Giulano.
A. P. Čehov:
Starost.
Arhitekt Uzelkov, državni svetnik, se je pripeljal v svoje rojstno mesto, kamor so ga klicali zaradi restauracije cerkve na pokopališču. V tem mestu se je rodil, tu je obiskoval šolo, od-rastel in se oženil, toda ko je bil zapustil vagon, ga je komaj spoznal. Preteklo je že osemnajst let, kar se je preselil v Petrograd. Tako na primer tamle, kjer stoji sedaj kolodvor, je kot deček lovil rake. Pri vhodu v glavno ulico se dviga zdaj štirinadstropni hotel „Dunaj“, a v njegovem času se je vzpenjala nekaka raztrgana ograja. Toda niti hiše niti ograje se niso spremenile tako kot ljudje. Z povpraševanjem pri hotelskih slugah se je Uzelkov uveril, da je več kot polovica vseh teh ljud'j, na katere se je spominjal, bodisi umrla ali pa se kako drugače izgubila.
„A Uzelkova se spominjaš?“ je vprašal starega slugo o samem sebi. „Arhitekta Uzelkova, tistega, ki se je dal razporočiti z ženo... imel je hišo v Svirebejevski ulici.. . Gotovo se spominjaš!"
„Ne spominjam se ...“
„No, kako je mogoče, da si po-
Petrovič: Z ozirom . na sporazum z jugoslovanskim narodom mora Italija zavzeti čisto drugo fronto nego napram našim i vašim neprijateljem, napram Avstro-Ogrski. Naš narod — bodoča Jugoslavija pomeni za Italijo moralnega zaveznika, v kolikor ni tudi fizično udeležena v današnji vojni (Srbija in Črnogora). Radi tega mora Italija iskati nagrado za svoje' žrtve v tej vojni v Trentinu do Bočna in ako hočete tudi dalje. Tam se Italijani srečavajo z zakletim sovražnikom Nemcem. Ker so torej Jugoslovani prijatelji in zavezniki italijanskega naroda, zato je treba, da si gresta eden drugemu nasproti, da se najde kompromis v svrho harmonije interesov obeh nacij. Radi tega prosim, da se voditelji italijanske demokracije izjavijo, imajo li oni in njihove stranke voljo, delovati na kialjevsko italijansko vlado v tem smislu, da zmanjša svoje zahteve na severovzhodni obali Jadranskega morja, da se zadovolji z avtonomijo ene za obe strani važne točke na pr. Trsta ali enega dela Istre.
Nežič in Stefančič: Mišljenje o avtonomiji gotovih točk, je osebno mišljenje g. Petroviča, s kojim se midva ne strinjava.
Petrovič: (ponavljajoč gornje vprašanje) Prosim da na moje vprašanje odgovorite.
Labriola: Mi hočemo vsekakor uplivati na italijansko vlado, da med Italijo in Jugoslovani pride do kompromisa, ali ne moremo Vam in con-creto navesti in obljubiti že sedaj formulo tega kompromisa.
Po meritorni razpravi predlagajo italijanski predstavitelji, naj se vrši še ena seja, na katero se povabi g. prof. Masaryk. Ta predlog se enoglasno sprejme.
(Konec prihodnjič.)
Prilike u Hrvatskoj.
Varaždin, 18. ožujka 1919.
U posljednje dane šire se vljesti, koje mogu da uznemire svakog isti-nitog Jugoslavena i demokrata. Se-Ijački puk, naročito u Hrvatskom Za gorju, pljačka i ruši grofovske gradove i vlastelinske zgrade, zahtjeva republiku prema ukusu Stj. Radiča itd. U opče kao da pokazuje shva-čanje one slobode, pred kojom strepe svi prijatelji istinite slobode.
Ovo, što padaju posljednje tvr-djave feudalnog ropstva, ne uznemi-ruje nas ni malo.ma da propane mnogo imutka, koji bi mogao uz sudjelo-vanje državne autoritete priječi u narodni posjed. Ali duh, koji vlada medju pukorn, tako je tudj našemu socijal-nomu i nacijonalnomu idealu, da nas dovodi do vrlo neugodne prognoze za budučnost, ne če li se za vremena nači sila, koja bi digla razvaljene „stupove društva" t. j. puka.
zabil! Saj je bil znana oseba, tudi izvoščki so ga poznali. Le premisli! Z ženo ga je ločil odvetnik Šapkin... Zapeljivec, znani slepar, veš, tisti, katerega so nekoč v klubu pretepli...“ „lvan Nikolajevič?"
„No da, da... Kaj je z njim? Še živi? Umrl?"
„Živi še, hvala Bogu. Ta je sedaj notar, ima pisarno. Gre mu prav dobro. Ima dve hiši v Kirpični ulici. Nedavno je omožil hčerko . .Uzelkov je stopal iz kota v kot, razmišljal, potem pa sklenil, da iz samega dolgočasja obišče Šapkina. Ko je zapustil hotel in se napotil v smeri „proti Kirpični ulici, je bilo poldne. Šapkina je našel v pisarni in ga komaj spoznal. Iz vitkega, gibčnega odvetnika z drznim in odločnim obrazom je poslal skromni, sivolasi in ostareli mož.
„Ne poznate me več, ste pozabili .. .“ je začel Uzelkov. „Sem vaš stari klijent, Uzelkov ...“
»Uzelkov? Kakšen Uzelkov? Ah !“ Šapkin se je domislil, spoznal ga in ostrmel. Sledili so vzkliki začudenja, obsipal ga je z vprašanji, spomini ...
„Tega nisem pričakoval! Kako bi mogel misliti kaj takega", je blebetal Šapkin. „Kako naj vas pogostim?
No nije to samo u Hrvatskom Zagorju, več se proteze i mnogo dalje; dogadjaji u Zagrebu i slavonskoj pro-vinciji nijesu nego simptomi iste bo-Ijetice, u kojoj se trza Mrvatska od Drave do Jadrana i bosanskih klisura.
U Hrvatskoj „vrije“! Politički baro-metar mijenja sc od dana u dan.
Tko znade, u kakvim prilikama živi hrvatski puk, ne če se mnogo iznenaditi. Naprotiv: svi ovi dogodjaji imadu baš u tim prilikama svoj raisson d’ etre i samo su postulat njihove psihologije! Kolikogod htjeli mi zabašuriti ili prešuljeti jadno stanje hrvatskog puka, sve jače ono izbija na javu i naskoro če nam izrasti preko glave. Kako su „grijesi inteligencije mane naroda", a hrvatska je inteligencija griješila prema narodu gotovo uvijek, to stojimo danas možda pred katastrofam inteligencije i — naroda.
Što je učinila oficijelna Mrvatska, da podigne narod kulturno? Vrlo malo, unatoč svojoj autonomiji. ..Brojte nas po pokrajinama; nigdje nema kod nas manje od 50% nepismenjaka“. (Dr. Beroš, „Hrv. Njiva'* I. br. 23). Hrvatski učitelj na ladanju vrši svoje dužnosti, ali prema — propisima. Ci-novnik opet — prema propisima. Sve sami propisi. Nigdje spontane inicija^ tive, nigdje onog „kar more, to mož je storiti dolžan1*. Suzbijanje analfabetizma započelo se tek u novije vri -jeme i vode ga isključivo naši sveu-čilištarci, naši idealiste. Ostala inteli-gencija jedva da se zanima za takve sitnarije i trice. Inteligencija ide u
narod, dok su izbori jest, onda
se dogadja, da se čak i „velemožni“ od VI. činovnog razreda rukuje sa seljacima. Izbori u Hrvatskoj onaj su ustavni Čin, koji guši ustavnu svijest i smiješi — kulturu. S toga nema naš seljak niti politične niti kulturne ori-jentacije. Ne čita novina, odnosno — u najboljem slučaju ne čita ozbiljno. Inteligencija ogradila se svagdje ne-kakvim kineskim zidom i cijepa se medjusobno činovnim razredima, aka-demičnom i srednješkolskom naobraz-bom itd. Izvan tih zidova nalazi se pučina, masa; ono, što doduše može da bude narod, „a još nije". Ovu ideo-logiiu zabaciše več davno Česi, Slovenci i svi mali narodi u opče. U Hrvatskoj ona je kulturno i socijalno prokletstvo.
U gospodarskom pogledu opet — sami grijesi, same mane. Ovdje Hrvatska nije bila autonomna, ali je ipak mogla učiniti više — mnogo više! Medjutim: išlo se je za tim, da se dokopa ova ili ona politička stranka vlade pak da onda pribavi »svojim ljudima" ugodne pozicije. (Nedavno imali smo borbu izmedju koalicije i starčevičanaca za bana i povjerenike). Svagdje pojedinci;, puk u pozadini, u niškim kolibama, gladan, ispačen, bez zemlje, kao ruski nntžik. (Muzik — možek). Ali jedno je dobro čuvala
Želite šampanjca? Bi li jedli ostrige? Golobček moj, koliko denarja sem potegnil iz vas tiste čase, da vas ne morem dovolj pogostiti...“
„Prosim, ne skrbite se", je rekel Uzelkov. „Nimam časa. Moram takoj na pokopališče, da si ugledam cerkev. Prevzel sem popravo."
„Ah, to je izborno! Založiva malce, potem se odpeljeva skupaj. Imam imenitne konje. Zapeljem vas tja in seznanim z županom ... vse opravim ... A vi, ljubček, kakor da bi se me ogibali, se li bojite? Sedite vendar bližje! Sedaj se nimate ničesar bati... he... he ... Da, nekoč sem bil fant, navihanec.. . nikdo se ni smel približati.. . toda dandanes tišji od vode, nižji nego trava. Postaral sem se, družinski oče . . . otroke imam ... Treba je misliti na smrt!“
Prijatelja sta obedovala in se potem odpeljala v dvovprežnem vozu za mesto, na pokopališče.
,,Da, to so bili časi", se je spominjal Šapkin, sedeč na saneh. »Spominjaš se, spominjaš in nočeš verjeti. Pomnite li, kako sem vas takrat ločil z vašo ženo? Preteklo je že dvajset let in vi ste menda docela pozabili, toda meni je v spominu, kot bi se godilo včeraj. Gospode, kako sem si
ova „grdna pučina**: isti ni ti interes na demokraciji! Inteligencija uzeta je doduše i „demokraciju" u zakup, no raditi nije litjela gotovo nista, j er nije imala —- interesa na njoj. Dekorativna demokracija!
Dakako, u naše demokratično doba moralo je doči i u nas do — reformi. Hajde! Ban je morao ofiči, otpravismo i odielne predstojnike, da ih zamije-nimo s novim povjerenicima. No narod sam nije sudjelovao kod ovili reformi, jer hrvatske stranke ne znače — narod. Naš puk mogao bi se uzradovati jedino nad radikalnem promjenom odozdo prema gore: valjalo bi pomjesti s krvopijama našeg puka, koje zadiru neposredno u nje-govu kožu i gule ga kroz dulje de-cenije, bogateči se njegovom bijedom. Bilježnici, načelnici, kotarski predstojnici i činovnici ostali su večim dijelom na svojim mjestima. Tko su ovi ljudi možete nači u dosta milim črtama u Članku ..Inteligencija i narod na selu", Hrv. Njiva I. br. 31. Njihovih grije-hova u aprovizaciji, kod oprosnih predloga itd. i njihovog osobnojj morala u ratno doba narod ne če nikad zaboraviti. No — oni danas su bogati 1
Jest, bogat je hrvatski narod t. j. inteligencija! Zagreb, Zagreb! Ponos dobrih Hrvata, stjecište ugodne zabave, akademija zdrave ..Lebensphilosofije". Karneval, ples, kabaret... Glas Zofke Kveder-Demetrovič i njezinih idealnih suradnica, glasovi osamljenih idealista vape u pustinji . . .
Medjutim dolaze u narod razli-čiti ,,tamni elementi" i koriste se njegovom duševnom bijedom. Stupovi morala leže razvaljeni; užas i bezpri-mjerni cinizam ovog rata još dršče u narodnoj duši i zaglušuje gotovo ne-čujni korak, novog doba. Što je narodu bez kulturne, socijalne, političke ori-jentacije do obstanka naše slobodne, nacijonalne države? To če možda shvatiti dalmatinski, slovenski, medji- < murski seljak, što se je morao boriti protiv tudjnske najezde i osobno je doživio pojam narodnosti. Zagorski seljak, primjerice, jače osječa socijainu nepravdu društva i više se boji pra-voslavlja nego „autonomije u madjar-skoj republici". Grijesi inteligencije danas su kronične mane naroda i najbolje gorivo za zublje „tamnih ele-inenata", što dolaze jednako iz Rusije kao što iz naše sredine ...
Da, u Hrvatskoj „vrije". Zagreb, Zagreb!
Prosimo, ko vpošljete denar na naše upravništvo, zapišite zadaj na odrezku namen pošiljatve, za kaj je. N. pr. naročnina za Jugoslavijo, za kakšno in katero knjigo ali za kak dobrodelen namen, da ne bo potem nepotrebnih reklamacij.
vzpenil kri tiste čase!
Bil sem nagel fant, kazuist in spletkar, smela glava . . . Kot besen sem se vrgel na še tako kočljivo zadevo, če se je le ponujal dober honorar, kakor na primer v vašem procesu. Koliko ste mi plačali tistikrat? Pet — šest tisoč! No, kako bi takšen človek ne vzpenil krvi? Odpotovali ste takrat v Petrograd in celo stvar zvalili meni na vrat: delaj, kakor veš in razumeš! In pokojna vaša žena, Sofja Mihajlovna, je bila sicer le iz trgovske hiše, toda ponosna, samoljubna. Podkupiti jo, da bi vzela krivdo na sebe, je bilo težko, izredno težko ... Pridem k nji prvikrat, da se pogajam, a komaj me zagleda, že zavpije hišni: „MaŠa, ali ti nisem naročila, da ne sprejmeš nobenih lopovov !" A jaz tako in tako, na vse načine sem si prizadeval, pisai pisma, skušal se ji približati po naključju; vse zaman ... Trebalo je posredovanja tretje osebe. Dolgo sem z njo tvegal in še le takrat, ko ste se odločili, da ji plačate deset tisoč, se je tidala ... Desetini tisočem se ni mogla upirati, ni mogla vzdržati... Raj' jokala se je, pljuvala mi v obraz, toda končno je pristala, vzela krivdo na Sebe!"	(Konec	prihodnjič.)
\
Nemci rovarijo proti Jugoslaviji.
Maribor, Radgono, Ptuj, Celje *— ves slovenski S ta j er zahtevajo Nemci.
Ljubljana, 21. marca. Podružnica Ljubljanskega dopisnega urada javlja iz Maribora: Tukajšnji Nemci se pripravljajo k novi zaroti v večjem obsegu za 27. in 28. marca. Zadnje dni so začeli kar javno groziti, da bodo Slovenci že dne 26. marca iz Maribora iztirani, da bo te dni mesto zasedlo laško vojaštvo In da bodo vkoiakali iz vseh nemških okrajev Nemci z zastavami v Maribor. Obenem z Mariborom sc Nemci polaste tudi Ptuja, Radgone in Celja. Danes je prišla nemška šolska mladina domov z novico, da se je v šolah ukazalo, da bodo morali od 25. do 28. marca nemški otroci prepevati na uticah.
Maribor, 21. marca. Graški listi bilježijo, da so po vogalih graških ulic nabiti rdeči letaki, ki javljajo ljudstvu, da bo Maribor —. ta nemška trdnjava — v dneh od 26. do 28. marca osvojen izpod jugoslovanskega jarma. Listi proglašajo Maribor za izključno nemško-avstrijsko posest in da je usoda mesta že odločena.
. Dva nemška hujskača.
LDU. Maribor, 20. marca. Danes sta bila izgnana v Nem. Avstrijo Ferdinand Tschech, ravnatelj tukajšnje glavne pošte ter Teodor Men d el, bivši vodja pošte na glavnem kolodvoru. Omenjena sta kljub opetovanim svarilom vzdrževala zvezo protidržavne propagande s poštnim ravnateljstvom v Gradcu. Pred izgonom sta iskala intervencije pri tukajšnji italijanski komisiji, kar pa je bilo seveda brezuspešno.
Nemškoštajerski agentje v Švici.
Ljubljana, 21. marca. Kakor javlja »Slovenski Narod'1 iz Geneve, vrši v Švici posebno misijo znani krščanskosocijalni vodja prof. Uh d e z graške univerze. Ta misija propagira načrt, naj bodi Drava južna nemško-avstrijska in severna jugoslovanska meja. Morebiti so postali ravno vsled gorenje propagande Nemci v Gradcu in Mariboru tako objestni, da že pripravljajo državni preobrat proti našim jugoslovanskim oblastim v Mariboru.
Korotanske vesti.
Zločini, tatvine in umori na dnevnem redu. — Proti slovenskemu komisar i.j atu. — Uckvizicije.
n Celovec, 20. marca. Pred-sednlštvo deželnega zbora za Koroško je v eni zadnjih sej izjavilo, da ne pripozna komisarijata kraljevine SHS za javen urad. Nemški grofje, baroni in kmetje pa kaj radi hodijo po legitimacije in potne liste za potovanje v jugoslovansko kraljevino. — Nemško vojaštvo še vedno in neprestano nadleguje slovenskega kmeta, s patruljami na-sajenih bodal vlačijo zadnji rep iz živinskih hlevov.
V slovenskem Korotanu zlasti vzgledno pašuje podpolkovnik Schenk, ki je bil nekdaj poveljnik gorskih strelcev št. 1 na italijanski fronti. Ta nemško-koroški oficir je nekaj tednov po piavskem polomu v juniju lanskega leta imel pied oficirskim zborom 44. strelske divizije v Reani (Videm) predavanje o »jugoslovanskem gibanju." Schenk je strastno in strupeno napadal Slovence, posebno gorski strelski polk št. 2, da je tudi ta polk polk izdajalcev. Obširno je razkladal svojo modrost o državotvorni sili Jugoslovanov. Bahato je takrat povdarjal, da se jugoslovanske ideje ne bodo nikdar uresničile, da smo Jugoslovani rojeni sužnji in hlapci. »Nemčija mora zagospodovati nad Adrijo I" Ironija usode.
Tatvine, vlomi in zločini so sedaj nod teroristično vlado vojaških svetov na dnevnem redu. Tako je neznan
lopov ob 10. uri zvečer skozi okno ustrelil hišnega posestnika in tovarnarja Jožefa Bacherja. Bacher je bil takoj mrtev. Zaprli so vojaka »Volks-vvelua" Jožefa Plazzeta, ki ga sumijo da je izvršil zavratni umor. Inženirju-nadporočniku Pelhanu na Tavčarjevi žagi so tatje iz Št. Ruperta in St. Petra pokradli iz zaprtih shramb vsa živila, opravo in obleko v vrednosti več tisoč kron. Tudi trgovcu Tavčarju so pokradli mnogo lesa in pisarniške oprave. Še celo ubogega psa, hišnega čuvaja, so neusmiljeno pretepli.
Z našimi vojnimi ujetniki so Nemci postopali zelo surovo in barbarsko. Komanda dravske divizijske oblasti je že v več slučajih protestirala in poveljništvo nemških čet je bilo vsled te intervencije prisiljeno kaznovati pobesnele izgrednike.
* Politični pregled.
Ureditev mej Poljske.
p LDU. P a r i z, 20. marca. (DKU. Brezžično.) V zadnji seji najvišjega sveta aliirancev so razpravljali o poročilu, ki ga je komisija za poljske zadeve sprejela soglasno. Načrt komisije, ki priznava Poljski tesnejše meje, nego so bile priznane leta 1772., govori o dohodu k Baltiškemu morju po koridoru, ki se razteza ob obeh bregovih Visle do Gdanskega.
p Italija podpira bivšega kralja Črne Gore Nikito. Stremljenje vseh jugoslovanskih plemen po ujedinjenju silno vznemirja naše italijanske sosede. Zadnji čas opažamo v italijanskem časopisju vedno večjo nervoznost in ni dneva, da ne bi italijanski časopisi prinašali novic pod velikimi naslovi o stavkah, neredu, izgredih, revoluciji itd. v Jugoslaviji. Tudi združitev Črnogorcev z Jugoslavijo je proti njihovemu načrtu. Kakor nekdanja Avstrija ravnajo se tudi oni po geslu: deli in vladaj! (divide et impera!). Radi tega podpirajo z vsemi sredstvi separatis tične namene nekdanjega kralja Črne Gore Nikole, ki intrigira na vse mogoče načine proti kraljevini SHS. in zlasti proti Srbom, ki hočejo seveda tudi svoje črnogorske brate priklopiti enotni jugoslovanski državi. Italijani razširjajo izmišljeno vest, da se vedejo Srbi v Črni Gori kakor zmagovalci v osvojenem ozemlju, da skušajo pridobiti prebivalstvo s korupcijo in da sklep shoda v Podgorici, ki se je izrekel za ujedinjenje v.rne Gore z Jugoslavijo ne odgovarja volji prebivalstva, ki zahteva baje lastno neodvisno državo ali pa kvečjemu federativno državno obliko. Pri tej priliki se je tudi pokazala vsa italijanska ir,-famija in prekanjenost: za Črnogo r c e p r o p agi raj o plebiscit, narod naj se sam svobodno izreče za ta ali oni režim. Seveda pa bi se morala srbska armada v tem slučaju umakniti angleški in amerikanski vojski. Nasproti temu pa odklanjajo Italijani z vso odločnostjo misel, da bi se isto načelo uveljavilo tudi za jugoslovanske kraje, zasedene po Italiji.	P. P.
p Zbesnela cenzura. Mislili smo in upali smo, da so cenzorji časopisov v državi SHS. za vedno poslani v pokoj. Toda motili smo se Iz Belgrada, onega Belgrada, kjer so nekdaj bile zaplembe časopisa sploh neznana stvar, dobivamo sedaj dan za dnevom časopise z belimi lisami. V ljubljanskih časopisih so bile z zadnjem času zaplenjene stvari, da človek ne ve, ali naj bi se zjokal nad cenzorjem, ali državo, ki ga je postavila na to nepotrebno mesto. Prave orgije pa slavi cenzura v Sarajevu. Menda so tam poverili to nalogo ljudem, ki so se v tem poslu odlikovali še pod Tiszovim režimom. Mi se le čudimo, da predsednik bosanske pokrajinske vlade Vojeslav Šola, ki je znan kot mož visokega obzorja, ne stori konca divjanju teh bivših slug naših nekdanjih tiranov.
p Dr. Hinkovič In sarajevska cenzura. Sarajevska cenzura je zaplenila neko izjavo dr. Hinkoviča o uredbi naše države. Ta zaplemba se
zdi kot neka ironija usode. Kdo ne ve, kaj je dr. Hinkovič? Moral je vsled svojega političnega mišljenja že pred izbruhom vojne zapustiti Hrvat-sko in je živel mnogo let v prognan-stvu na Angleškem. Ob izbruhu vojne je vstopil v jugoslovanski odbor ter postal eden njegovih najagilnejših članov. Sedaj, ko se je njegov sen uresničil, ko je njegov narod ujedinjen in se je vrnil v svojo svobodno domovino, se najdejo majhne cenzorske duše, ki plenijo njegove izjave kot — državi nevarne! Dr. Hinkovič, ki je vse svoje življenje posvetil delu za svobodo svoje domovine, naj bi bil sedaj nevaren tej svobodni domovini! Človeku tu res zastane sapa. Res je, da je dr. Hinkovič republikanec, toda vzlic vsem svojim zmožnostim in svojemu ugledu in vzlic vsemu svojemu republikanstvu še dolgo ni tako nevaren obstoju monarhije, kakor inštitucija omejenih cenzorjev.
p Vedno enaki! Iz Rima javljajo : Italijanski kolonijalni urad objavlja vsebino dokumentov, ki so jih našli v beneškem arhivu in ki dokazujejo historično pravo Italije do Istre in Dalmacije. — Italijanom mora presti že precej slaba, ako morajo šele brskati po zaprašenih arhivih, da izvlečejo iz njih dokumente, na katere naj bi oprli svoje „pravicc“. Toda za to res ni bilo treba šele najnovejših italijanskih dokumentov. Saj smo vedeli tudi brez teh, da sta Istra in Dalmacija bili beneški pokrajini. Toda bili. Na to kar je bilo, pa niti Shylock ne bi dal ničesar.
Dopisi.
d Celje. Pred par dnevi smo či-tali v Jugoslaviji", da so pri Balkanu zelo oderuške cene. Danes moramo pa k temu še pristaviti, da pri Belem volu ni dosti bolje. Tam namreč računajo eno klobaso, ki tehta največ 5 dkg, celih 5 K, torej stane 1 kg klobas nič manj kot 100 K. Vrhutega pa še pravijo, da so kranjske klobase ! Ali je to ceno določil hotelir Bernardini ali njegovi uslužbenci sami, to nam sicer ni znano, rečemo pa lahko, da take draginje niti v Zagrebu ni, dasiravno je splošno znano, da je tam vse drago.
d Ptuj. Ker ni smatral tukajšnji m.gistrat potrebnim, odstraniti sramotni znak našega robstva, spomenik cesarja Jožefa II., katerega spomenika sliko je imelo zloglasno glasilo spodnještajerskih nemčurjev »Štajerc" na naslovni strani — napravili so to naši jugoslovanski fantje sami ter s tem pokazali, da imajo več narodnega torej tudi patrijotičnega čuta, kot naša frakarska gospoda. Ob priliki preku-citve zapeli so fantje primerno žalo-stinko, pogrebnega sprevoda pa se ni udeležil ne eden nemškutar.
d Maribor. Čitali smo v uradnem listu, da je uradni jezik v vseh uradih edinole slovenski. Vendar pa temu ni povsod tako. Večkrat se je že v javnosti grajalo podobne nedostatke širom naše lepe domovine. Tak »jugoslovanski" urad imamo tudi v Mariboru. Pri tukajšnjem carinskem uradu se uraduje kot bi bili še vedno v blaženi Avstriji; izdajajo se dosledno le nemške carinske pobotnice Ni izključeno, da je tudi notranji jezik nemški. Pač bi bil že zadnji čas, da se posveti v ta Avgijev hlevi Potem se ni čuditi, da tukajšnji posili-Nemci še vedno upajo na svoj „rajh“. Pri nastavljanju uradništva bi bila večja opreznost pač na mestu, drugače bomo lastni grobo-kopi! Upamo, da se razmere čimpreje temeljito izpremene! Za danes dovolj!
Mariborčan.
Naše podružnice.
Uljudno naznanjamo, da smo ustanovili podružnice:
V Celju, upravnik g. Janko Bovha, v Ptuju, upravnik g. Josip Gaiser, v Mariboru, uprav. g. Gustav Strniša, v Novem mestu, upr. g. Josip Junc, ki so upravičeni sprejemati naročnino in oglase za nas.
Upravništvo »Jugoslavije" in »Kurenta" v Ljubljani.
Karol — veličanstvo.
Karol vznemirja In se še ni odpovedal prestolu.
LDU. Dunaj, 21. marca. (DKU) Na več vprašanj zastopnikov listov je državni kancelar dr. Renner izjavil o dogodkih v Eckartsau:
Javnost si ni bila takoj na jasnem, da se je s proglasitvijo republike v narodni skupščini ustvaril nevzdržen položaj, ker je bivši cesar samo izjavil, da se ne bo vmešaval v vladne posle, ni ^e pa odrekel vladarskim pravicam. Ce bi se bil bivši cesar odrekel vsem vladarskim pravicam, ne bi bila republika prisiljena do nadaljnjih odredb.
Dejstvo, da se bivši eesnr imenuje „Vel'čaiistvo‘* lu da ima dvor, čc tudi skromen, je nevzdržno. S tem dejstvom se vznemirja javni red. Ce bi bilo republiki mogoče smatrati bivšega cesarja za posameznika, ne bi bilo nobenega vzroka, baviti se z njegovo osebo. Tukaj pa gre za cesarjevo hišo, ki ima velikansko odgovornost za katastrofo in za propadanje narodne blaginje. Cesarska hiša se ne more sklicevati na ustavopravno neodgovornost, ker je bila ustava vsled gospodarjenja s § 14. potisnjena v ozadje. Omeniti moram še, da je več članov cesarske hiše, ki so bili v avstro-ogrski vojski višji poveljniki, zakrivilo hude napake in izzvalo v fi-nancielnih stvareh in v navadnih vojaških dobavah javno kritiko, če že ni spadalo to delovanje pod kazenski zakon. Državljan je vsled padca naše valute Izgubil velik del svojih prihrankov. Delavec Je ogrožen. Častniki in uradniki, ki so ogroženi v svoji eksistenci, se upravičeno vprašujejo, ali bo ostalo tako delovanje brez kazni. Dvor v Eckartsau nasprotuje našim predpisom. Ne smemo nu-d ti enemu stroge predpise glede krušnih izkaznic, brezmesnih tednov in glede omejitve v uporabi premoga, dočim drugi ostane brez kontrole. V republiki so samo enaki državljani. Nihče ne more zahtevati od nas, da bi imeli za ono rodbino posebno policijo. Republikanci poznajo sicer veličanstvo naroda in zakona, ne pa veličanstvo posameznika. Na vprašanje, ali se bo izdal zakon, da izgubi cesar prestol, je izjavil dr. Renner: To ostane stvar narodne skupščine.
Dnevne vesti.
du Polkovnik Pribičevič — uinirovljen. Iz Belgrada poročajo: Polkovnik Milan Pribičevič je na lastno prošnjo umirovljen, ker hoče aktivno poseči v politično življenje.
dn Izpretnembe v hierarhiji. Sarajevo, 21. marca. (Izv. por.) Bosanski pravoslavni metropolit Le tiča, ki se je svoječasno kompromitiral, ker je bil v zvezi z avstro-ogrsko vlado, odstopi v najkrajšem času. Na njegovo mesto bo imenovan tuzlanski metropolit dr. Hilarij on Radonič. Tudi mesto katoliškega vrhbosanskega škofa, ki je vsled smrti dr. Stadlerja izpraznjeno, bo v kratkem tudi zasedeno. Najresnejši kandidat je sedanji banja-luški škof Jožo Garič.
dn Mezdno gibanje rudarjev. Ljubljana, dne 21. marca. V deželnem dvorcu so bila včeraj zanimiva pogajanja med zastopniki rudarjev, zastopniki Rudniške družbe in deželno vlado, ki je posredovala. Vlado sta zastopala podpr. dr Žerjav in poverjenik za soc. skrb g. Prepeluh. Rudarji zahtevajo: 35% povišanje dnevne plače in po-godnine, upeljavo minimalne plače, ki naj se deli v tri kategorije, izplačilo enkratnega nabavnega prispevka v znesku K 250 za vsakega rodb nskega člana, s tem, da se že obstoječa rodbinska doklada pridrži, ureditev perečega stanovanjskega vprašanja in povrnitev stanarine tistim, ki ne stanujejo v poslopjih družbe. Zastopniki delavstva so obširno in jasno očrtali postopanje Trboveljske rud. družbe napram delavstvu, pojasnili bedo rudarjev in njih slabo prehrano. Osvetlili so dalje delavsko stanovanjsko mize-rijo, zlasti so nezaslišano slaba stano-
vanja podjetja Šuligoj. Sporazum se I v glavnih, bistvenih točkah ni dosegel. I Pogajanja se danes nadaljujejo. Položaj je kritičen in rudarji so pripravljeni na najostrejša obrambna sredstva. I da Ohranite mirno, hladno kril Že včeraj smo kratko na podlagi lastnih informacij ugotovili nezmiselnost go- I rostasnih vesti, ki so o Italijanih krožile po Ljubljani. Isto sedaj ugotavlja Ljubljanski dopisni urad na podlagi uradnih podatkov. Nekaj pristavljamo: Izsprehodi številnih bajonetov po ulicah so predsinočnjim v resnici povzročali silno razburjenje med prebivalstvom. Tudi vodilni krogi naj ohranijo — hladno pameti
dn Zahvala. ..Glasbena Mat?ca“ v Ljubljani je priredila s sodelovanjem vojaškega orkestra za Spodnji Štajer I dne 22. in 23. februarja koncerte v korist srbski siročadi ter koroškim in goriškim beguncem. Od čistega dohodka koncertov se je naklonila četrtina pa 1278‘85 K potom posredo- I valnega urada za begunce v Ljubljani goriškim beguncem. Za naklonjeni znesek se navedena posredovalnica v I imenu goriških beguncev »Glasbeni Matici11 in vojaškemu orkestra za Sp. I Štajcr kar najtopleje zahvaljuje.	•
dn Iz šolske službe so odpuščeni: Emerik Dereani, Alba HOgen-vvaith, Elizabeta Kramberger in Ida Radoschegg, vse učne moči na Bregu pri Ptuju. Za to šolo so določeni: Marija Duller, Marija Drobnič, Henrik Klenovšek in Frančiška Mahorič. Za nadučitelja in voditelja dvorazrednice na Reki pri Mariboru je imenovan Anton Namestnik.
dn Dr. Skubl v Mariboru. Zloglasni avstrijski policijski svetnik in I renegat dr. Skubl se je mudil te dni v Mariboru. Zakaj ga naše oblasti niso prijele in izročile pravici?	I
dn Shod v Železni Kaplji na Koroškem. Dne 23. t. m. ob 10. do- j poldne je v Železni kapli na Koroškem velik javen shod s sodelovanjem vojaške godbe iz Maribora in domačega I pevskega zbora. Nastopajo razni govorniki/ Vabljeno je vse pošteno čuteče občinstvo. Pripravljalni odbor.
dn Kurzi za tehnike v Ljubljani se prično že meseca maja in sicer začasno v deželnem dvorcu.
dn Višji šolski svet je odpustil iz šolske službe Franca Steindla, strokovnega učitelja na deški meščanski I šoli v Celju.	i
dn Poštni nabiralnik pred škofijo je redno vsako drugo ali tretjo noč odprt. Pod njim pa ležijo na tleh cele kope korespondence, katero — v najboljšem slučaju — pomete v jutro cestni pometač, če pometači sploh eksistirajo v Ljubljani! Opozarjamo j poštno ravnateljstvo na malomarnost in nezanesljivost pobiralcev pisem.
dn Smrt za domovino. Jože' Bitenc, doma iz Medvod, ki se je kot jugoslovanski dobrovoljec bojeval proti Bolgarom v Dobrudži, je padel v zadnjih bojih z njimi. Bodi mu ohranjen časten spomin.
dn Javno predavanje v Brežicah. V ponedeljek, dne 24. t. m. ob 8. zvečer predava g. B. Kozinc iz Ljubljane v Narodnem domu v Brežicah o junaški zgodovini Srbije. — Predavanje bo zanimivo in poljudno!
dn Znamenitemu kiparju Me-štroviču, ki je najbolj znan širom sveta po svojih delih iz stare srbske zgodovine, je vlada dovolila, da se mu postavi na državne stroške Meštrovičev Vidovdanski hram ter mu v znak priznanja nakazala letno rento 36.000 fr.
dn V Ljubljano je dospel včeraj otac Sergije J o kič, starejšina Kar-pinskega monastira v Komanovem, da nabere nekaj prispevkov, bodisi v denarju ali blagu, za dijaško kuhinjo v Belgradu, kjer je tudi neKaj Slovencev. Otac Sergije Jokič je bil komita in vzgled borca-duhovnika za svobodo naroda. Upamo, da ga sprejme na njegovem potovanju tudi Ljubljana dostojno in da ne ostane v svoji požrtvovalnosti za drugimi mesti.
dn Uvoz političnih časopisov. Glasom naredbe'štev. 395 (U. I. LXI). sta dotlej, dokler traja vojno stanje, uvoz političnih časopisov (novin) iz sovražnih dežel in razširjanje takih
časopisov po kraljestvu SHS prepovedana. Ker poleg navedene ni nikake izvršilne naredbe, je marsikdo v dvomu, katere dežele naj se razumejo kot sovražne. Pač zadnji čas je že, da razni hujskajoči nemški listi ne bodo več prihajali v Jugoslavijo, Čeprav to morda nekaterim takozvanim ^narodnjakom« ne bo po godu. Izvršilnim organom pa se naj da nalog, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi zabranijo uvoz časopisov iz sovražnega inozemstva; da pa zamorejo izvršiti svojo dolžnost, je pa seveda potrebno vedeti, katere so tiste sovražna dežele.
dn Imenovanja nižjega uradništva. Že večkrat smo v našem listu ožigosali neumljivo ravnanje raznih oblasti glede zavlačenja imenovanj pri nižjem uradništvu. Cule so se marsikatere pikre, pa povsem upravičene besede na račun birokratskih zavlače-valcev. „Preklicane“ kompetence so bile konečno šele 26. februarja načelno urejene. Hm, res lepa reč te kompetence! Seveda ko je šlo za imenovanje raznih nadsvetnikov tedaj kompetence niso delale nikake preglavice, tedaj se ni prav nič čakalo na načelno ureditev; in vendar se je večina nadsvetniških imenovanj izvršila sredi svečana, torej v času, ko — logično sklepamo — kompetenčno vprašanje še ni bilo rešeno. Hudimana, morda pa isto velja le za nižjega! Za tlačenega nižjega uslužbenca veljaj rek: Quod licet Jovi, non licet bovi! Ne samo, da pri teh imenovanjih ni kompetenca igrala tiste vloge, ki je za nižjega uradnika pri imenovanju alfa in omega drž. vede, se je na visokih mestih izvršilo celo več imenovanj kot je bilo po dosedaj — še vedno veljavnih predpisih — sistemi-zovanih mest. Sicer pa mi privoščimo vsakemu svoje — seveda po zaslugah in zmožnostih — toda po našem mnenju se je z zidavo stavbe pričelo pri strehi , mesto pri temelju! Vsled tega je tudi Umljiva nezadovoljnost podrejenega uradništva; isto v prvi vrsti zadovoljiti tudi glede imenovanj — vakantnih mest je dovolj in uradnikov, ki služijo 7—10 let v istem razredu, ki so pod prejšnjim režimom prestali dovolj zapostavljanj je tudi dovolj — to popraviti je bila prva dolžnost listih, ki so se poganjali za višje stolce. Da že itak šibka morala po takih iz-gledih le še bolj trpi, na to pa še menda mislili niso! Kompetenca in kak suhoparen paragraf sta merodajna za ubogo nižjo rajo. Ker le ni bilo težko pričakovanih imenovanj na dan, se je marsikdo prizadetih ojunačil ter osebno interveniral pri ..demokratično*1 navdahnjenih gospodih. Toda niti osebne niti drugih zagovornikov intervencije dosedaj še niso omehčale „trdih“ src, ker so menda merodajni zastareli predpisi, suhoparni paragrafi, navsezadnje se je pa pridružila tem ..nepremagljivim" oviram še kompetenca. 'n tako uboga para še danes čaka na isto, kar bi se mu bilo že pred meseci lahko dalo. Timeo Danaos et dona ferentes---------------.
Društvene vesti.
dr Zveza trgovskih nastavljencev na slov. ozemlju. V nedeljo, 16. t. ni. je bil v Mestnem domu ustanovni občni zbor „Zveze trg. nastavljencev na slov. ozemlju1*. Dobro obiskano zborovanje je otvorll tov Sterle, kot predsednik priprav, odbora. Tajniško poročilo je podal tov. Remic, o stanju blagajne pa je poročal tov. Pestotnik. Tovariš Pavlin je govoril o dosedanjih organizacijskih razmerah trg. nastavljeništva, povdar-jajoč potrebo resne strokovne organizacije Prečitaua pravila in opravilnlk sta bila brez ugovora sprejeta. Istotako tudi predlog pripravljalnega odbora, da znašaj članski prispevek za društveno leto 19i9 mesečno dve, štiri oz. šest kron. V odbor so bili soglasno izvoljeni: predsednik tov. Remic, podpredsednika Leo Kraner in Mimi Zeka-nova, tajnik tov. Kralj, nam. Milka Osana, blagajnik tov. Pestotnik, nam. Mira Ocvirkova, odborniki tov.: Kunstek, Sterle, Pavlin, Pungartnik In tovarišice Tomažičeva in Žužkova. Pregledniki tov.: Kovačič, Slama in Oajetova. Dalje pet članov razsodišča in pet namestnikov. V imenu ženskih nastaljencev je govorila iov. Ocvirkova. Tov. Kralj pa je poročal o bodočih nalogah organizacije. — Uradne ure društva so vsak dan od 6. do 7. ure zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 11. do 12. ure dopoldne v društveni pisarni, Streliška ul. 14/11. Ob uradnih urah se sprejemajo novi člani, članarina, posluje društvena posredovalnica služb in se daje pojasnila v vseh društvenih zadevah, vsi
člani, kateri imajo veselje do srbo-hrvaščine, naj se zglase ob uradnih urah v dr.ištveni pisarni.
dr Dež. društvo tobačnih trafikantov za Kranjsko v Ljubljani vabi na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 23. marca 1919, ob 2. url pop., v restavraciji pri »Zlati ribi“, Stritarjeva ul., z običajnim dnevnim redom.
Narodno gledišče.
Dramsko gledališče.
V soboto, 22. marca, ob pol 8. zvečer ,.Španska muha“, bnrka, za aboneinent A.
V nedeljo, 23. marca, ob pol 8. zvečer, „Španska muha“, za abonement B.
V pondeljek, 24. marca, ob pol 8. zvečer, „Kralj na Betajnovi", igrajo vrhniški diletantje, izven abonementa.
Operno gledališče.
V soboto, 22. marca, ob pot 8. zvečer, »Slovaška princeska11, za abonement C.
V nedeljo, 23. marca, ob pol 8. zvečer, „Manon“, izven abonementa.
Gospodarstvo.
g Ustanovitev importne in eksportne družbe „lmpex“ v Ljubljani. Pretečeni teden se je ustanovila v Ljubljani pod imenom „lmpex“ im-portna in eksportna družba z o. z., ki se bo predvsem pečala z vsemi panogami zunanje trgovine. Ustanovitev te družbe moramo nad vse naj-prisrčnejše pozdraviti kot prvo čisto slovensko družbo te vrste, ki se bo bavila v velikem obsegu s tu- in inozemsko kupčijo, posebno z lesom in lesnimi izdelki in pri kateri bo igral
Prepoved slovenskih napisov.
Trsi, 21. marca. (P. P.) Italijanski guverner je izdal ukaz, da se morajo v Trstu in okolici nemudoma odstraniti vsi slo v o iiskl napisi in nadomestiti z Italijan'kimi. Zoper ta ukaz ni pritožbe. Kdor bi se mu ne pokoril, bo kaznovan z denarno globo ali z zaporom.
Slovenski poštni uradniki.
Trst, 21. marca. (P. P.) Tržaški guverner Pettiti je odredil odpust vsega slovenskega poštnega uradništva v Trstu. Ker pa se je poštni ravnatelj proti temu pritožil v Rimu z motivacijo, da bi ne imel še nadomestila za odpuščeno osobje, so ta sklep začasno sistirali. Toda namignili so slovenskim uradnikom, naj boio pripravljeni tekom 1 do 2 mesecev na odslovitev.
Nečloveško postopanje z ujetniki.
Trst, 21. marca. (P. P-) Stanje jugoslovanskih ujetnikov (okoli 3000) na tržaškem gradn jo obupno. Po-stopanje z njimi nečloveško in bru-talno. Pred par dnevi je neki sestradan Hrvat skočil na podani mu riž. To pa ni ugajalo karabinerju, ki mu ga je hotel zato odvzeti. Ker pa lačni Hrvat riža ni hotel vrniti, ga je karabiuer zabodel z bajonetom skozi prsa, da jo obležal na mestu mrtev.
Tržaške manifestacije za »odrešitev" Splita.
Trst, 21. marca (P. P.) Pred tednom dni so bile v Trstu manifestacije za „odrešitev“ Splita. Slavnost je bila na trgu „Edinosti“ z velikim pom-pom. Šole so bile zaprte, istotako trgovine in delavnice in mesto so okrasili z laškimi trobojnicami. Kljub silni agitaciji je slavnost končala s popolnim fijaskom, ker je ljudstvo že do skrajnosti sito takih komedij.
S poklonjeno zastavo jo nato odpotovala proti Splitu posebna de-putacija, ki pa sc je morala na višji ukaz nenadoma vrniti, še predno je dospela na cilj in mogla izročiti zastavo „inndeniškemu me-stn“. V močno cenzurirani kritiki nastopa „Lavoratore“ najostrejše proti takim in enakim manifestacijam. Protestira proti zapretju šol, delavnic in trgovin in vprašuje, ali je bilo s tem
samo slovenski denar glavno vlogo. Priporočati moramo to podjetje vsem zavednim Slovencem kakor tudi Hrvatom in Srbom, ker samo tem potom bo mogoče otresti se našim trgovcem vse požirajočega židovskega kapitala, ki bo preplavil vso Jugoslavijo, in ki se ga ne bo mogla, če se eakrat to zgodi, več iznebiti. Upati smemo, da se bodo obračali na to družbe vsi, katerim je direktna trgovina z inozemstvom onemgočena, kajtinjena prva naloga bo, da izključi preveliko število prekupovalcev, ki so dosedaj s svojimi nepreglednimi dobički obremenili ceno vsakemu blagu. Potom te družbe bo mogoče zadnjemu detajllstu, ki stoji v neposredni zvezi s konsu-mentom, dobiti inozemsko blago od koder si bodi, ker bo stala v neposrednem stiku s producenti vseh dežel. Družba bo stopila že sedaj v zvezo z inozemstvom in njena prva skrb bo, pridobiti že sedaj zunanji trg in se bo vzlic vsem političnim, sedaj vladajočim razmeram trudila preskrbeli vsake vrste blago, vsled katerga pomanjkanja naša industrija že toliko časa trpi, da ji vsaj nekoliko dopo-more do zopetnega obratovanja in zaposlenja toliko fjudi, ki vzliz dobri volji po delu ne more dobiti svojega zaslužka. Pripomniti moramo še, da stoje za družbo požrtvovalni in trgovsko izobraženi možje, kar vsakemu lahko jamči za najbolj uspešno delovanje imenovanega podjetja. Začasna pisarna se nahaja na Miklošičevi cesti št. 6 /11.
ljudstvo zadovoljno. Povdarja, da hoče ljudstvo dela in kruha, ne pa slavnosti. Tržačani so sprejeli Lahe z navdušenjem, to pa ne iz političnih ozirov, ampak vsled tega, ker je Trst pod Avstrijo 5 let stradal in so upali Tržačani od Italije dela in kruha. Namesto tega pa je v Trstu nad 50.000 brezposelnih, tvornice počivajo, trgovina se je omejila na pomaranče in iimone-komedijanti pa vprizarjajo ne-zmiselne komedije.
Italijanska nasilja.
LDU. S p lit, 21. marca. (DDU.) Doznavamo, da je zdravnik dr. Ive-tič obsojen od italijanskih oblasti na 6 let ječe radi vohunstva. Sedaj je zaprt v Palermu. Dr. Medveš je že dva meseca v zadrskih temnicah. Dr. Petričič še ni bil sojen. Nadalje so Italijani aretirali: nadučitelja Spaso Kneževiča, dr. A. Mijoviča in don Kazimira Perkoviča iz Filipjakova. Ista usoda je zadela tudi Spira Petkoviča. (Dr. Medveš ie goriški Slovenec. Njegova usoda je bila tudi pod avstrijskim režimom zelo trda, ker je bi! interniran na Ljubljanskem gradu. Op. ur.)
LDU. Zader, 21.marca. (DDU.) Italijani so zaprli prof. Miloša Parenta in dijaka Pilita. V jugoslovanski čitalnici so italijanski vojaki izvedli hišno preiskavo ter jo nato zaprli.
Wilson z&hteva točne informacije glede Reke.
London, 21. marca. (Pos. por.) ..Times'1 poročajo iz Pariza, da je predsednik Wilson poslal prof. Her-rona, svojega zaupnika in strokovnjaka v slovanskih in iztočnih problemih, na Reko, da na licu mesta prouči in poroča o narodnostnih odnošajih Reke in vsega Primorja.
Usoda dežel Avstrije.
LDU. Frankfurt,,21. marca. (DKU.) ..Frankfurter Zeitung11 doznava iz Ženeve, da je imel dne 18. t. m. predsednik Wilssn( Clemenceau, Lloyd George in Orlando konferenco, na kateri so glasom r ficijelnih vesti francoskih listov načeloma prišli do sporazuma o nadaljnem ustroju mirovnih pogajanj z Nemčijo. Na zahtevo Italije se je baje tudi priznalo, da se morajo urediti tudi vprašanja ozemelj?
Najnovejše vesti.
Italijanska nasilja proti tržaškim Slovencem. — Wilson za Reko. — Narodno predstavništvo* izjavlja v adresi: Eden za vse, vsi za enega!
ki iuteresirajo Kalijo v mirovnih prciiiRJuarjih, kar jo na ta nitdin mišljeno, «la hofi« Italija o preobraziti dežel avstro-ogrske monarhijo razpravljati edinole skupno z razsojanjem o usodi Avstrije. Upajo, da so bodo mirovni preliminarji naznanili Nemčiji v dveh, najkasneje v treh tednih.
Nikita ogorčeno protestira.
C ur ih, 21. marca. (Pos. por.) Črnogorski kralj Nikita je poslal mirovni konferenci protest proti zase-denjti Črnegore po srbskih četah, proti postopanju Srbov, zlasti ker so mu Srbi odnesli prestol — v belgrajski muzej.
Adresa.
Belgrad, 21. marca. (Izv. por.) i Danes je bila v plenumu Narodnega | predstavništva prečitana adresa. Te- I tneljna vsebina je sledeča:
Uvodoma adresa pozdravlja kralja Petra imenom troedinega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je zedinil v enotno državo ter prosi regenta, da sporoči izraz udanosti kralju svobodnega mroda, kateri se je boril solidarno ž njim za svete idejale in ki je srečno doživel oni veliki čas, ko se je ves narod zedini! v enotno državo.
Spomenica dalje poudarja, kako se je ves narod tekom stoletij boril za svojo pravdo in jo konečno dosegel. Vsi napori, vsa trpljenja, vsa mučeništva so rodila sadove, nastopi politikov in trpka pota mučenikov in žrtev so nam donesli svobodp. Spomenica se zahvaljuje junaški vojski, ki je konečno izvojevala v težkih bojih ujedinjenje naroda, spominja se padlih Žrtev za narodno osvobojenje, spominja se vseh jugoslovanskih junakov, ki bodo po svojih činih živeli med narodom od roda do roda.
Narodno predstavništvo se v vzne-šenih besedah spominja junakov Ka-ragjorgja in Miloša, ki sta započela osvobodilno delo. Dalje spominja Narodno predstavništvo zaveznikov, ki so se borili za pravično stvar, za osvobojenje našega naroda, ki je dostojen drug kulturnim narodom in elan velike družine narodov. Naš narod je stal na iztoku kot branik proti navalom Turkov, ta narod je bil, ki je sprva podlegel Turkom, a je prvi vstal proti njim in osvobodil ves Baikan.
Naglašati moramo, da je naš narod bil na evropskem iztoku edini čuvar pravde in svobode velike Evrope in vsega kulturnega sveta! .
Zavladajo naj svetu načela pravde! Naš narod ne Išče ničesar na tuj račun! Ne dopušča, da kdo na njegov račun kaj vzame in da ruši veliko delo narodnega jedinstva. — Mi zahtevamo, da nas razumejo veliki in mali, ki so nas doslej razumeli.
Dobro čuti naš narod: v tiorici, Trstu, Istri. Keki, Dalmaciji, Črni gori, v Albaniji, M*eedoniji, v Medju- in Prekomurju, v Sloveniji, Korotanu, v Bosni in Banatu, Bački in Baranji, kako rošavajo njegovo stvar na mirovnem kongresu.
Vos narod vstane na obrambo, c<f' sw samo enemu delu zgodi kri-Mca! E(icu za vse? a TSj za ,>nega!
Demislja ministra Korača.
M;nid»rgreb’ 21‘ m£u"ca. (Izv. por.) Minister za soajalno politiko V. Kotač poda svojo demisijo, ker je naletel s- s/ojimi naredbami glede agrarne reforme pii v*eh političnih strankah na velik odpor. Korač je prišel včeraj v Zagreb.
Proti židovskim borzijancem.
Zagreb, 21. marca. (Izv. por.) Listi ostro kritizirajo dejstvo, da je med novo imenovanimi borznimi me-Šetarji zagrebške borze dve tretjini čistih židov, med njimi mnogo takih, ki niso državljani kraljevine SHS in tudi ne razumejo hrvatski. Listi zahtevajo. da vlada z energično roko poseže v to židovsko borzno gnezdo.
Blamirani dr. Lammascli.
LDU. Dunaj, 21. marca. (ČTU) „8 Uhr Blatt“ doznava, da so poročila o pogovorih bivšega ministrskega
predsednika prof. L a m m a s c h a neresnična. Dr. Lammascli je dospel v Bern, potovanje v Pariz so mu pa za branili. Včeraj se je zopet vrni! na Dunaj.
Vojvoda Milič v Mariboru, jMaribor, 21. marca. Vojvoda Milič, poveljnik 4. armade, je danes obiskal tukajšnjo vojaško realko ter se je popoldne odpeljal v Belgrad.
Angleški list proti italijanskim grožnjam. — Pametni nasveti.
LDU. Haag, 21. marca. (DKU.) „Daily News“ poročajo: Italijanska grožnja, da se bo Italija umaknila iz mirovne konference, ako se ne bi ugodilo italijanski zahtevi po Keki, je tako nenavadna, da jo moremo smatrati samo kot nekak poizkus strahovanja. Ako bi bila ta vest samo na pol' resnična, bi bil to zopet znak, kakšen duh vlada na mirovni konferenci, katera popolnoma ignorira dejanski poiožaj, kakršen je v tem trenutku in se ozira samo na zahteve, ki morejo postati Italiji ravnotako nevarne, kakor vsem drugim državam. Ako motri vsak narod svoje teritorijalne zahteve samo s svojega lastnega stališča in izjavlja, da je izpolnitev teh zahtev pogoj njegove nadaljne udeležbe na konferenci, potem se ne smemo »dajati nikakl nadi, da bi dosegli vsaj začasen mir. So stvari, ki bi bile tudi za Italijo bolj dragocene, kakor posest Keke. Tako n. pr. nameravana zveza narodov, ki bo čuvala neodvisnost in nedotakljivost držav.
Proti pijančevanju.
Sarajevo, 21. marca. (Izv. por.) Bosanska vlada je izdala odredbe glede omejitve gostilniških koncesij, da tako zabrani naraščajoče pijančevanje.
Ureditev uradniških plač.
LDU. Belgrad, 20.marca.(JDU.) Ministrski svet je razpravljal na zadnji seji o predlogu glede ureditve plač državnih uradnikov. Po tem načrtu se razdele uradniki na 11 činovnih razredov, od katerih imajo nekateri zopet po tri ali štiri podrazrede. Za I., II. in III. razred plača ni določena, za ostale pa je določena tako-Ie: Za IV. razred 14.000 dinarjev, za V. razred 12.000 in 10 000 dinarjev, za VI. razred 8000, 7200 in 6400 dinarjev, za Vil. razred 6000, 5400 in 5000 dinarjev, za VIII. razred 4800, 4400 in 4000 dinarjev, za IX. razred 3800, 3600, 3400 in 3200 dinarjev, za X. razred 3000, 2800, 2600, 2400 dinarjev in za XI. razred 2200, 2000, 1800 in 1600 dinarjev. Razen tega so določene letne doklade, ki se ne štejejo v pokojnino, in ki znašajo za IV. razred 3000, za V. 2400, za VI. 1920, za VII. 1680, za VIII. 1380, za IX. 1200, za X. 960 in za XI. 720 dinarjev. Napredovanje na večjo plačo v istem razredu se vrši v XI., X., IX. in VIII. razredu vsako tretje leto, v drugih vsako četrto leto. Letne doklade dobivajo v polni meri samo uradniki v Belgrad u. — j V drugih mestih pa, ki imajo nad 50 j tisoč prebivalcev po 80 odst., v mestih, i ki imajo 20 do 50.000 prebivalcev po j 60 odst., v mestih s 5 do 20 000 preb. j po 50 odst. in druga mesta po 30 odst. Vsi uradniki z visokošolsko izobrazbo nastopijo službo takoj s plačo IX. čin. razreda. Uradniki, ki so sedaj še v XI. ali X. činovnem razredu, se pomaknejo z uveljavljenjem načrta avtomatsko v IX. razred. Uradniki z vse-učiliško izobrazbo morajo doseči VII. razied, morejo pa doseči tudi višji razred. Uradniki s samo srednješolsko maturo začno z X. razredom in avansirajo do Vlil. čin. razreda, izjemoma dosežejo tudi VII. in VI. čin. razred. Uradniki brez mature začno z XI. čin. razredom in dosežejo IX., izjemoma tudi Vlil, razred. Državni uradniki prve in druge skupine, ki imajo sedaj plačo, ki ne odgovarja gorenjim določbam, sc u vrste v razrede, ki odgovarjajo njihovemu službovanju.__________________
ra"
^ Službe:
VhflftiVn k' je vajena oskrbovati skia-Btudišče papirja sprejme „Zvezna tiskarna" v Ljubljani.	1
Brivskega vajenca Ljubljana, nasproti
domobranske vojašnice.	13
Mlad brivski pomočnik be, če mogoče s
hrano in stanovanjem, gre pa tudi brez hrane. Naslov pove uprava.	57	2—1
Rfijji.rji- dobro izučen, 23 let star, išče mmlGI , službe v manjšem umetnem mlinu. Naslov na upravo.	65
Kupi se:
Ro/>ni urntfalf na dve kolesi>se kupi> ~ HUulli VUtlbOn, Ponudbe na upravništvo.
l/incka cnflo 50-500 1 vsebine kupim. -trhlimu awUo Ponudbe na upravništvo pod »Vinski sodi“.
Proda se:
j^ ena lahka fina sablja, 2 fina 110 piuudj bajoneta, ena violina 3/4, 1 fo-tografični aparat 13/18, i gledališki daljnogled. 1 letna vojaška obleka in dve fini vojaški bluzi. — Vila Čenčur, Vojaška ulica, I. nadstr.	63
Različno pohištvo proda. Reseljeva c.e-“ 62 2—1
* Naročile takoj: brošuro dr. Bo-gutnil Vošnjafc: Poglavje o stari slovenski demokraciji. Razširjajte jo med ljudstvo. Narod naš dokaze hrani, spoznajmo jih, zavedajmo se svojih pravic!
Polgranitni
kamni
za sadne mline 23/28 cm, 240 parov kupi po primerni ceni	797
MATIJA KOZINA
ključavničarski mojster v Sevnici ob Savi št. 69.
VOZ
dobro ohranjen, močan, s popolnoma novo diro okovano proda po primerni ceni tvrdka A. Kušlan, Karlovška cesta 15.	76i
sta št. 1, II. nadstr.
nrifhm večjo množino sukanca (cvirna) UUUuli! po 200 in 400 jardov, bel in črn, najboljše znamke. — Dobi se tuoi 400 kg boljše koruze. M. Japelj, Moste 81.	45
Pcpoina
OPfBVd lc,,a’ 23 ^Pecer'isJ{0 tr
Stružni stroj
_ - r - -	,	govino	se	proda.	Vpraša
se v upravništvu Jugoslavije.	22 5—1
(Druck u. Drehbank), nov 130 mm dolg, železen, za ključavničarje, kleparje ali pasarje se ceno proda. Vpraša se pri Žužek, Bled.	6
Malo posestvo, r^ejsas:
Krame, Zlateče štev. 18, Novacerkev, pošta Vojnik.	66	2—1
Wnu fctaf{ilnilf iz glinastih modlov z belo ' HUi oloUIIIIII\| glazuro, je naprodaj in se lahko ogleda vsak dan pri Iv. Florjančiču, I Trnovska ul. 29.
GARJE
srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osobo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. — Prodaja in razpošilja lekarna Trnb oc2y v Ljubljani, zraven rotovža.	680
F
oženjen, z ekonomičnim znanjem, eventuelno JLr v sadjereji in vrtnarstvu UM\I UIIllVj izvežban se takoj sprejme. Nemščina pogoj. Nemške vloge naj se pošljejo na „Augus inerhof* pri Velikovcu.
E
R azno: ~=£>
B
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek, liska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
Ni (o m919 ni še razkošno razcvetih rož lil du llluja« — a po solnčnih bregovih se že smehljajo ljubke vijolice, trobentice in zvončki. Lahkokrili citronček, ki je že veselo poletel v svet gleda nanje iz daljave in jih pozdravlja — njihov sladki nektar ga vabi. Ali je kje zanj vijolica ali trobentica, je kje zvonček beli, smehljajoči, v mlado ljubezen hrepeneči, ki bi mu hotel prijazno zazvon-čkljati na upravništvo pod „Maj se bliža".
Nsžipssn denar vsako množino vsaki
dan od 1. -2. ure popoldne M. Japelj, Moste štev, 81.	44
Mlada, inteligentna gospica, PKS
srca, ter veselega značaja, želi korespondi-rati 7. isto takim gospodom, pod šifro „Šmarnica“, na upravo »Jugoslavije-1. 64
Inteligenten mladenlp,
hoče seznaniti
s pošteno intelcg. gospodično od 16.—18. tet, prodajalka prednost. Ponudbe pod šifro „Svidenje“ na upravo »Jugoslavije11. 58 3-1
MlaH trnnuoo star 27 let’ resnega zna-ItllaU il(|U7l«U) čaja, lepe zunanjosti, se želi v svrhu ženitve seznaniti z izobraženo gosp. katera bi imela premoženje 30.000 K in veselje do trgovine. Le resne ponudbe s sliko, na upravništvo »Jugoslavije" pod šifro »Trgovec".	,	61
trda in mehka, meterska in žagana.
Jabolčna in hruškova drevesca
žlahtnih vrst, 3 m visoka, sc ceno dobijo
v Kolodvorski ulici štev. 31
(gostilna Lumpert) 800 3—t
Wolf- ali Lanz-Fabrikat 15-30 HP se kupi Ponudbe pod ;.Lokonioblla“ na
I. Jugoslovanski anončni in informačni zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabrežje št. 5.
TOVARNA
ZAMAŠKOV
JELAČIN* K2 LJUBLJANA
NAJSOLIDNEJSAi* NAJCENEJŠA POSTREŽBA! ELEKTRIČNI OBRAT. DIREKTNI UVOZ PR0BK0VINE Iz ŠPANIJE iN PORTUGALSKE. ZAHTEVAJTE VZORCE!
Velikonočni prazniki niso več daleč, pa bi prosil gg. trgovce, da takoj pošljejo naročila za „Ailria“
pecilni prašek in vaniljin sladkor
da zamorem naročila izvršiti pravočasno in vsem udovoljiti.	800	1
Nadalje priporočam:
pravi škrob, čaj, „Adria“-kavo s sladkorjem, testenine itd.
Naročita se izvršujejo takoj iu točno !
„Adria“-izdeiki
F. ŠIBENIK
Ljubljana, Gosposka ulica 16.
Ne naročajte tujih znamk, ko imate dobro in po ceni blago doma; domači izdelki naj zavzemajo vedno prvo mesto.
Kupim vsako množino
jabolčnika
kakor tudi
jabolčnega kisa.
Ponudbo '/j navedbo množine in najnižje cone na Ljubljana 1., poštni predal štev. 1(53.	420 30 5
GOSTILNA „Pri zamorcu"
V Ptuju 798
isce
natakarico.
: Propagandna brošura : za mirovno konferenco!
r\
MLZ
X
XI
Dr. Bogumil Vošnjak:
Poglavje o stari slovenski demokraciji
Z epilogom dr. M. Županica. — Iz angleščine preložil ing. V. Zupanc.
V Ljubljani 1919. — Natisnila in založila „Zvezna tiskarna" \> Ljubljani.
Cena 2 kroni. Dobiva se v vseh knjigarnah kakor tudi v upravništvu »Jugoslavije". Cena 2 kroni.
Dr. Vošnjak, ki je živel ves čas vojske v inozemstvu, je informiral s tem spisom entento o našem koroškem vprašanju in pokazal, da smo bili Slovenci že od nekdaj demokratičen narod, ki si je sam volii svoje kneze. — Brošuro razširjajte med ljudstvo, v vsako slovensko družino, v vsako slovensko hišo. Šole, društva i. dr., ki naroče več izvodov, dobe na vsakih 10 izvodov po 1 izvod brezplačno. Koroška je bila naša že od nekdaj in mora biti tudi v bodoče!
—'n!
xi pq rabe
Y.
V Ritnice	Zvezna	tiskarna
v Ljubljani, Stari trg štev. /S.
Proda se:
Raki ja. slivovka itd., približno 130 hi.
Svinje, 130 do 150 kg- teže.
Pšenica, koruza, večje množine.
PP- Kupi se:
Cementa, 2 vagona.
Živega apna, 2 vagona
Ponudbe pod naslovnimi šiframi na	801	3—1
I. Jugoslovanski anončni in irtformačni zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabrežje št. 5.
svoje nemoderne krznarske stvari, na primer boa, muf, plašč itd. poslati v
Ne zamudite!
I. Jugoslovansko
l^rznarnico in $trejarnieo
kjer se vse po najnovejši fasonl lepo in po ceni popravi in tudi na željo shrani čez poletje.	585 3—1
Nadalje prevzamem v strojenje in popolno izdelavo vsakovrstne surove kože, katere izgotovim lepo in po ceni v najkrajšem času.
Tudi iz- lastniške, podčastniške in športne čepice
delujem
po meri ter imam v zalogi prave znake za čcpice, prave srbske epolete, zvezde itd.
Ludvik Roth
krznarski mojster Franc Jožefova cesta št. 3, I. nadstropje.
„GROATIA“
zavarovalna zadruga v Zagrebu
= ustanovljena od mestne občine Zagreba leta 1884
sprejema
I y elementarnem in življenskem oddelku
/j vsakovrstna zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji in najmodernejšimi tarifi.
—■■ Zahtevajte prospekte  — .
katera pošilja in daje vsa potrebna pismena in ustmena pojasnila 771 1
Glavno zastopstvo za Slovenijo
Ljubljana, Stari trg štev. 11.
^ Sprejemamo sposobne potnike in zastopnike, katerim se nudi prilika
K2
: Propagandna brošura : za mirovno konferenco!
Čitajte!
Ravnokar je izšla knjižica:
Dr. B. DERC:
765
Dojenček, njega negovanje in prehrana
Vse matere, ki hočejo vzrediti zdrave in krepke otroke, moraja citati to knjižico Pisatelj — zdravnik strokovnjak za otročje bolezni — podaja praktične nasvete, kako je ravnati z dojenčki. Knjižica se naroča pri Tiskovni zadrugi v !Ljul»I|ani, Sodna ulica št. 6. Cena K 3.—, s poštnino K 3.30. Denar je poslati naprej, ali pa se pošlje knjižica po povzetju.
krompir
razpošilja na vagone
po najnižji ceni, takoj
Dragotin Pertinač, Sisak. (Telefon int. 105.)
Vprašajte za ccno takoj brzojavno ali pismeno in pa naročite, kor 3,— ~ cene naraščajo.	...--------—-
r.
Modni salon
Sluchl^masclike, Lttia
Židovska ulica 3
oc tr -
13 verski trg 1
priporoča veliko izbiro svilenih klobukov in čepic za dame in deklice. — Sprejemajo se tudi raznovrstna popravila
po zmernih cenah.	gib
m
\ IT	I	%	Ne zamudite si Poskrbeti, dokler je še zaloga
lil I 1 lili za Pra"Je 30°/»........................................................  K
Hi IB lili toaletno 40% komad & 100 g...........................................2‘50	K
IS i I i! I H za britje 66% komad A 50 g......................................,	2‘—	K
111JJ V ■■	Prodaja	in	razpošilja	796	2-1
žigjB5aaEsag7Ba^ž2SBS Janko Stupica, Ljubljani, Sodna ulica.
Na debelo
Prva kranjska vrvarna
]S’a drobno "šlo
cenjene odjemalce z vrvarskim blagom
vse vrste, izdelano iz pristne dolge konoplje, kakor pred vojno. — Cena določena. — Zahtevajte cenik. Se priporoča Ivan N. Adamič, Ljubljana.
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 7-L
Trgovina z pisalnimi, razmnoževalnimi in računskimi stroji, pisarniškim pohištvom, amerikanskega sistema, ter vsemi pisarniškimi potrebščinami,
Sprejemajo se vsa tovrstna popravila.
775