(^o&anszna številka i vinarjev.)
V Trsim* v patek 30. n^vam^ra 191?
IsinSk 15U!.
izhaja vuk dan, t«« oh nedeljah in jN-azalkfe»
oh i zjutraj.
L/ft« TrviSiJM	2t. JL «*d -- Vtf
Cc^ t mbku«;« uredn'Mrn Nefraukiraaa piaau m m
rcVofi«: SC IK ^ *iiff u^i vrtdu.^ £tef«n	Laštu.k
ifcu	Tu* ttfii. i« .Cdinojti', vpiainc iidruf**
v Trtftr. uHc« Sv. i ra«č:5ka A|!U;{i * Tt'cfer.	in uprave štev. 11-47.
Nir»£iiRi itili: Z« c«*»
.........
iš jjfijjffi*k • t'siaj* flU Mto'l
K 3f •
• M
r#*MiMiit številk«	sc ^ dj]*^ po 8 vitMOuti
xa»v»re!e	pa 13 virurjev.
O^iasi se ra«*ni;;o na milimetre v jHrcco^M »ce knJvn^L C* ne: Ogliiri trgov-ccv in ; brtnfkftV.....muk p» 19 vfitf
©*njrt;W<e, zahvale, poslanice,	d-:išc<sik a3-
vodov................... v* K^
Og^si v tekftu Usta do pet vnl........K 20.—?
vuka	vrs<a.........[ ] 9 2._j
MUH agia*i p* 4 vinarje berda, nijmanj na 4# vinarjev.
sprejema inseratui «<Jd«Uk .Mirisati*. Kftro&ii*« ta reklamacije se	upravi i„ia. p^uj« s« uklj ;Čno !•
upravi .LOlno^ti- — Ki^a	gc v Trfttf
Upfava ia msaraUu o-id^U«* »c miia^i« v ulicj Sv. Fttmit^ Asiškcg* e«*. — ?oiato. ruiiiIiu<lHi rjJu i Št.
Ruski mirovni manifest no narode.
nato vlada za takojšnje premirje !n splofcn mir.
DUNAJ, 29. (Kor.) Na c. in kr. armadnoj
!m»> poveljstvo je prispela deloma' u jasna brez/'dr t a brzojavka, ki se glasi, kolikor jo je bito m< goče iz*poi>olnit!, edeče:
Carskoje Selo, _ . i: vembra.
prej državni tajnik dr. Kulihnann obvestil ! zaupno o političnom položaju.
BFROLIN, 2*. (Kor.) Državni kancelar ! Krof Hertling ie podal danes v državnem zboru sledeče poročilo:
Ruska vlada je včeraj iz Carskega sela razposjala od narodnega komisarja za vnanje stvari gospoda Trockega in predsednika sveta narodnih komisarjev gospoda Lenina podpisano brezžično brzojavko na vlade in narode vojujočih se držav, v kateri predlaga, da nai se prično v kratkem roku pogajanja slede premirja in splošnega mini. Ne morem zanikati, da
pričela prvo čitanje 15 miiijardne vojne j dovanja so bila uspešna. Pri Dieppu je bil j prestolonaslednik J uril. več saških
kreditne predloge, ki je bila
prvem in drugem čitanju. Prihodnja seja v soboto.
prm-
sprejeta
Narodom vojir čih se držav!
Zmagovita delavska in kmečka revolucija v Ruf ji je pc*Nf.ivi!a na celo mirovno vprašanje. Doba omahovanja, zavlačevanja in birokratoma je končana. Sedaj so pozvane vse vlade, vsi razredi, vse stranke vseh vojuiočih se držav, da naj kategorično odgovore na vprašanje, ali so pripravljene st««piti skupno z nami v pogajanja o takojšnjem premirju in splošnem miru ali ne. Od odgovora na to vprašanje it odvisno, ali se bližamo novi zimski vojni z vsemi njenimi strahotami in grozotami iti ali se bo v Evropi še nadalje prelivala kri v potokih.
Mi. sovjet narodnih kom'sarjev. se obračamo s tvim vprašanjem na vlade naših zveznih drŽav Francije. Anglije. Italije. Združenih držav, Belgije, Si bije. Romunije, Japonske ni Kitajske. Vprašujemo jih pred lastnimi narodi, pred vsem sve-tom, ali so pripruvliene pričeti mirovna i m rajanja. Mi, sovjet narodnih komisarjev, se obračamo do zveznih narodov, v prvi vrsti na delujoče mase. ali se strinjajo z nadaljevanjem tega nesmiselnega klanla in slepim uničevanjem evropske ku' ure. Zahtevamo, da odgovore delavske stranke zvenih dežel nemudoma naj vprašanje, ali se strinjajo s pričetkom mirovnih pogajanj. Ta vprašanja stavljamo ua čelo.
Mir„ ki smo ga predlagali na bo mir narodov. Naj bo časten mir sporazuma, ki zagotavlja vsakemu narodu svobodo gospodarskega in kulturnega razvoja. Delavska in kmečka revolucija je že naznanil; svoj program. Objavili smo tajne po-
• .Ibe carja. Predlagamo javno vsem na-n dom, da naj se sklene nova pogodba na podlagi sporazuma in skupnega delovanja. Na naš predlog so oficiialni in ofi-cijozni zastopniki vladajočih razredov zveznih dežel odgovorili s tem, da se branijo priznati vlado sovjetov in se dogovoriti ž njimi o mirovnih pogajanjih. Vlada zmagovite revolucije pa vprašuje narode. ali njihova aktivna diplomacija res izraža njihove misli in stremljenja, ali narodi res dovoljujejo diplomaciji, da naj velika mirovna možnost, ki jo je odprla ruska revolucija, faktično propade. Odgovor na to vprašanje......(Manjka dalje.) Proč z zimsko vojno, živel mir in bratstvo med narodi!
Narodni komisar za vnanje stvari Trockij. Načelnik sovjeta narodnih komisarjev. I Ijauov-Lenrn.
C. in kr. vlada je dne 29. novembra od-orila ruski vladi sledeče: Vladi ruske republike! Mada Avstro-o^r^ke je prejela okrožno brzojavko so-vTcia narodnih komisarjev z dne 28. no-vembra t. !., glasom katere se izjavlja m - :i vlada pripravljena, da prrčne poga-iania glede premirja in splošnega miru. Ol. ruske vlade naznanjena navodila za premirje in mirovno pogodbo, glede katerih pričakuje vlada ruske predlogov, tvorijo po ninen c grške v/ade primerno podlago za priče-tek pogajanj. Vlada \vsiro-Ogrske se iz-ia\iia zato pripravljena, da prične takoj od ruske vlade predlagana pogajanja za
DržfivUnski vojM v Rusiji.
Oticijalna obvestitev nevtrakav o mirovnih korakih ruske vlade.
BiiRN, 28. (Kor.) Zvezni &vet javlja: Komisar za vnanje stvari boljševiske \ la-de v Petrogradu je izrtrčil zastoprrkom 6 nevtralnih držav Cvrooe v Petrogradu noto. v kaieri jih obvešča o predlogih, ki
/ne bi bilo v dosedai znanHi pre^^fh	^ . . .
t tiske vlade mogoče opažati razpravah so b.h stavljesm ix«la, kom emente glede podlag za pričetek pogajanj in da ne bi bU	m imru. V m rti zahteva Troclol
tal ojšnje premirje in splošen mir. - C.	IC1I1U
,, minister za vnanje_stvari. .	^^^^ SmToŠ
EHswze liancelario YM\m.
pripravljen stopiti v pogajanja, kakor hitro odpošlje ruska vlada za to pooblaščene zastopnike. Upam in želim, da dobe ta stremljenja kmalu krepko obliko m da nas
do vedejo do mira.
BEROLIN. 29. (Kor.) Državni kancelar grof Hertling je pojasnil na§>i£j vodni po-ložaj in poročal nato o notrfefl politiki v državi, pri čemer je opozari»na vložitev volilne predloge v pruski zd&rnici in na zakonodajne odredbe na socijalno-političnem polju. Po pozivu k edinosti ua uottra-nji fmnti je izvajal kancelar sledeče:
Prevzel sem od svojega predsednika dragoceno dedščino, t. j. gojitev prijateljskih odnosajev z Avstrijo, Turčijo in Bt l-garsko. Naša zveza s temi državami je bila sklenjena sicer v različnih dobah, toda skupen ie cilj: uresmčemje narodnih idealov, varstvo teritorijaliregai jMMse^tne-ga stanja in odbitje sovražnih napadov. Velika vrednost te zveze je ojeklenela našo odločnost, ki nam ostane do konca vojne. Našim zvestim zaveznikom, ki so i nam pomagali pri obrambi naših nafeve-; teiših stvari In 9 katerimi smo izvršili na | bojiščih In v domovini oievenljiva dejanja. moja najlepša zahvala in moje občudovanje. (Živahno odobravanje.)
Nato je prečital državni kancelar ob splošni napetosii poročilo o mirovnem pozivu ruske vlade in je izjavil: Z odkritosrčnim zanimanjem zasledujemo na-daljni razvoj težko izkušanega ruskega naroda. Naj bi mu bila kmalu usojena povrnitev v redne razmere! Mf ne želimo nič drugega, kakor stare sosedstvene od-nošaje. posebno na gospodarskem poHu.
Glede Poljske. Lit vinske in Kurske ie izjavil Hertling sledeče: Upoštevamo sa-moocUočevalno prarvioo narodov, ki prebivajo po teh deželali hi pričakujemo, da si bodo sami ustvarili ono državno tvorbo, ki odgovarja njihovim razmeram. Sicer so tu stvari še popolnoma nerazrešene. Poročila listov, da bi bil v kaki točki sklenjen že trden dogovor, «e odgovarjajo dejstvom.
Drugačen je položaj napram Italiji, Franciji in Angliji. Naša vojna >e bila od prvega dne obramba domovine, nedotakljivost njenega ozemlja, svoboda in neodvisnost gosjKKlarskega življenja. Zato smo zamogii mirno pozdraviti mirovni klic papeža. Duh. iz katerega ie iz-šel odgovor na noto papeža, je še danes živ. Toda eno naj si puste dopovedati naši sovražniki: Ta odgovor ni nikako svobodno pismo za zločinsko podaljševanje vojne. (Živahno odobravanje.) Za nadaljevanje gro-zovite morrtve so <Zgovorni samo naši sovražniki. Nosili bodo tudi posledice. To naj si zapomni zlasti gospe^d Sonnino!
Državni kancelar je zaključil 7. besedami: Za nas velja samo geslo: čakati,
in vojskovodje m naše bojevnike na suhem, na morju in v zraku, zaupamo v duh in moralno silo našega naroda v domovini. Armada m domovina bosta združena izvoje-vala zrnago. H temu boste prispevati tudi
enkrat odohra-
■ vanje in ploskanje. K ar. cel ar ju čestitajo.)
Po govoru državnega knncelarja. ki je ; napravil velik vtis. ^o podali na ' strank svoje izjave. Po prečrtaniu vlog ie
ibo, glede kate- !,u: ^ .na3 ,vr1^.	^^
republike proti-	vzdrzati! Zaupamo v Boga ir
ime nju avstro- rtaso Pr:ivIcno stvar, u a nase velike vou-
■vk 'ivnrli^ fn natp Hn-ifitir>	cn!ir>:n na
oiicijalno izroditev teb predlogov vladam osrednjih vlasti. Švicarski fK^slanik v Pe-irt>gradu je po dogovoru z ostalimi tam-kajšiijimi nevtralnitni posi<vnHci potrdil Trockemu sprejem no e. Zvezni svet je s zel danes ta >poroč??a znanje in je sklenil, da se bo še natanč teje- informiral pri svojem poslaništvu in zahteval naznanitev prevllogov, ki so bili -tavijeni vcleposla-nik<rm entente v Petr« -gradu.
Krilenko odp«>to\al na fronto.
PtlROGRAD. 28. (Kor.) Rcuterjev urad javlja: Boljšcv'š-vi vrhovni .poveljnik KrHertko je odijot-oval na fronto, po-tein ko je rzdal na armado in mornarico mirovni manifest.
Volitve za ustavodajno skupščino. AMSTERDAM. (Kor.) Rculerjev urad i«.roča iz Petrograda: Volitve za ustavodajno skupščino so bile danes končane. V Perri>gradu v- glasovala približno polovica vseh volileev
AMSTERDAM, 28. • Kor.) »Daily Tele-graph« porrtča iz Petr ^rada. da so boli-ševikt zaplenili volilni oklic socijaltetov in uničili volilne 4epake raznih strank na zidov&h. Vojaki mj zagrozili itslavoilajni skupščini, da jo brak* razgnali z haj neti. ako večina ne bi bi a boljševička.
Večina petrograjske gamizije za boljševike. v AMSTERDAM, 28. (Kor.) Reuienev urad poroča iz Petroijada: Tz zadjijega sestanka vojaških delegatov je jasno razvidno, oa je pretežna večina petregrafske garnizije boljševiška. Revolucijonarni vojaški odbor se ie oolastil carinskega urada.
Vprašanje glede korakov ruske vlade v angleški spodnii zbornici. LONDON, 28. (Kor.> Reusterjev urad jjoroča: V spodnji zbornici je vprašal Ri-kard Lambert: 1. Je-li ruska vlada ali kaka druga oseba, ki pravi, da zastopa vlado, predlagala takojšnje premirje na vseh frontah v svrho pričetka mirovnih pogajanj? 2. Ako je to res, kak odgov<»r je bil izročen? Minister za vnanje stvari Bahour je potrdil prvo vprašanje, na drugo pa odgovoril, da angleška vlada ni dala robenega odgovora in kolikor mu ie znano, tudi noben drug izmed zaveznikov.
podali načelniki predsednik dr.
fcmšK! državni kancelar i ruski mirovni
noti in o poliiita položaju.
BfiROLIN, 2H. (Kor.) V svrho priprav I Kanupf pozdravil novega kauceiarja grofa /.a državnozborsko zasedanje, ki se prične ' Hertlinga. češ da ni nepoznan tej zbor-utri. je s^r^je! kancelar grof Hertling po-juici. ki ji je pripadal več kakor 30 let. — ,u»ldne načelnike frakcij, ki jih ie že jx)-'Nato je prešla zbornica na dnevni red in
Iniu mnailno poročila.
AVSTRIJSKO.
DUNAJ, 29. (Kor.) Uradno se razglaša: 29. novembra 1917.
Ob Breati in na Mt. Tombi so bili italijanski napadi odbiti. Sicer nič novega.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO.
BEROLIN. 29. (Kor.) Veliki glavni stan, 29. novembra 1917.
Zapadno bojišče. — Armada Kraljeviča Ruprehta: Močne napadalne čete so privede vzhodno Merckema iz belgijskih črt enega oficirja. 46 mož in 2 strojnici Čez dan močen ogenj proti Poel-kapelle in med Becelaerom In Giielu-veltom. Vzhodno Arrasa zvišano bojno dclo\ anje. Jugozapadno Cambrai je včeraj počival boi Med Meuvresom in Bo-urlrnom, pd Fontainu in Preveconrtu je bil egenj od časa do časa stopnjevan. Tudi Cambrai so obstreljevali Angleži. Manjši boi i v predazemiiu so nam prine*ii več ujetnikov in strojnic. - Armada nemškega cesarjevima: Na obeh bregovih Moz? je popoldne ofivei ogenj. Lastna poizve-
cev m princezfnj. \ ojvodi Eilip Albrelit iti Karel Aleksander saški, rodbinski člani hiše H< !tenl(>!ic irj drug: knezi, med iimi vojvoda Maks Moheuheikue^^iia fija lichcnberg in knez Erns:. kakor tudi vrhovni dvorni šar/i in dostoianstv^ '
v I francoski sunek odbit.
V z h o d u o b o i i š č e i n maccdon-ska fronta. — Nobenih večjih bojnih dejanj.
Italijanska fronta. — Italijanski n?padi na naše gorske postojanke na	.... . ... _____ ______
zapaducm bregu Brente In na Mt. Tonibi; Laksenbirrg je slavnostno okrašen. P so se izjalovili.	ro.ki se je vršil pri cesarski dvojici .1
Prvi generalni kvanirmojster |jeuner. ul. Ludendorff.
BOLGARSKO.	\ BUHd](I.
SOFIJA, 28. (Kor.) Generalni štab no-i	-	~	t a
v . n,.^,. - ... ... ... il*o nasfga poscniieca p^foeevajca ) roea: Zapadno Bitolja ie bilo v visinskih	* h	h 1 '
postojankah v kolenu Čeme in v ozemSiu i
Moglene itizno vasi Gradešnice živahno j
topovsko delovanje. V dolini Strmne le- I
talsko delovanje. — Fronta v Dobrudži: j
Pri Tuldži in I«aceji pehotno streljanje.
27. novembia Nagodba z Ogrsko. I \;:goi!'-eui odsek je i»ne! danes pop^I-idrie svojo :>iVo	pod predsedstv o«
i drla. I.aginie; navzoči so bili tudi min.
~ ...........jpreds. dr. vir. t>l. Seidler, žefeziii-ki mi-
DOGODKI NA MORJU.	fnister dr. baron pl. Banhans. finančni Jiii-
BEROL1N, 29. <Kt>r.) Wolffov urad po-jnSter dr. baron pl. W"nmner in trgovski rikča: Naši podvodniki so potopili v Se- minister dr. baron pl. \Vleser. — '/.d pod-vernem morju zopet tri parnike in eno! jadrnico.
Enver paša o položaj« v Iraku in Siriji.	oSfe " le'"^
CAl^lGRAD, (Kor.) V zbornici Je j Nie-ov govor cmščam. ker sein prepri-vejni m&mster Enver pasa tziavil: Na da ga v fronti v Iraku smo nekoliko napredovali, koresp urad. Prepričan sem, da je naša armada na tej'
predsednika je bil izvoljen dr. Urban. m\-I tiistrsk* predsednik ie obrazložit z d i*! i -
roliiem obsegu rozp s!ie
fronti zniužiia. da izvrši svojo dolžnost. X
( Pv»s!. Kuranda »e
o-
Siriji se je morala otomanska armada .ie-; koliko umakniti, toda položaj se obrača sedaj popolnoma nam v prid. Daue* je bil sovražnik severno Vadi Avuše potisnjen
Mogoče je, da >e bodo
v!a niti od <
i A-
javil, da mu nt; i. da bi pri tej prli-ki {našteval vse razmerje do Ogr>ke iti jčnvsrva. ki nas ori tem navdaiaio. <ji»\o-
rii: l i o l : * le o čljiiu Ako se jv>go.;iK» \ tei točki i ioenito ne spremeni. Je go/ mik soreicti ua noben način. i'a člen
Poslanska zbornica.
DUNAJ. 29. (Kor.) Ministrskf p-edsed-nrk je s posebnim dopisom naznanil, da je eesar hvaležno sprejel na znanje čestitke povodom srečne rešitve iz življenjske nevarnosti. Ministrski predsednik je predložil nato zal "U. glasom katerega se povodom urtanovuve ministrstva za ljudsko zdravstvo \?a-reminja delokrog posameznih ministrstev. Vladna predloga glede preedkaznih zakonov je bila izročena fi-nan6nemn odseku.
Po zaključnem govoru posl. dr. Stein-wenderja je sprejela zbornica vojni davek v obliki odseka, vsled česar posredovalni predlog posl. Hummeria ni prišel ua glasovanje. Zbornica sc ic posvetovala nato o poročil« pravosodnega odseka gLde preizkušnje od vojaškega sodišča na bojišču in po prekem postopanju izvršenih razsodb, o izjemnem podvrže nju teh oseb vojaškemu sodstvu sn sestavitvi porot-niških list. Poročevalec dr. Omer ie predlagal glede te predloge, da naj se priznajo sklepi gosposke zbornice, glede ostalih zakonov pa naj se vztraja pri sklepu poslanske zbornice. Zagovarjal je od od
zgodilo pod Sliirgkh-ovim režimom. Zato nam ucuo;;taja sleherno zaupanje. Zb;.'«tr-eu ni bila poučena o icii dogovorih; prodira pa prepričanje, da bi mo^li imeti zu Avstrijo najslabše posledice. Pa tudi z vladnega stališča še ni možno trditi. :i!J bi ta dogovorjena ureditev v obče mora' i »stati taka, kakor nam Ie danes pr. oIm-žena. Cemu so nam pogodbe, ki ii!i j^ treba sele razlagati, ko jih i>a lahko po\ -eni jasno napišemo? Znano vprašanje z argentinskim mesom je dokazalo, da ne zadoščajo niti clara pacta. Kat li še pict.i dnbiosa! Naposled je naznanil predi« e. naj se člen T. zakona ne odobri in se vlada pnzivlje, da dogovorno z ogrsko vlado spremeni besedilo \ tem smislu, da se izvršilni termin spravi z zakonito uredbo nagodbe v organično zvezo.
Posl. dr. Dulibič je govoril obširneje o jugoslovanskem vprašanju in o nujuii potrebi njega rešitve v smislu jugoslovanske deklaracije v državnem zboru. Slikal ie položaj v jugoslovanski!? deželah, kateremu je kriv edinole dualizem. Ostro je z.i vračal preganjanja Jugoslovanov, katerim še vedno noče bili konec. Nagodba z Ogrsko ni nič drugega, nego košček na-
seka k prvemu zakonu stav ljene predlo- pirja ki ima enako vrednost z nagodbi
ge. da naj se kazen civilnih oseb. ako bile kaznovane od vojaških sodišč v por. izvrše v civilnih jetnišuicah. L!a:ie je predlagal, da naj se pozove pravosodnega in bramb. ministra, da na preiskusi odškodninske obsodbe voj. sodišč, ker so postopala često izredno strogo, in iz-lKisluje primernim potom milostna znižanja ali odpustitev kazni. Končno se predlaga, naj se pozove skupno ministrstvo, da odpra\ i naredbo, s katero je Svopil v
k; med Ogrsko in Hrvatsko, v kateri ni niti ie besede, ki bi je Madjari ne tolmačil' svojevoljno. Obširneje je govoril o železniških zvezah z Dalmacijo, ki so bile natančno določene in zagotovljene v nagodbi leta 1907. in bi morale biti leta 1911, že dovršene. Od vsega teya se ni izvrta, prav ničesar.
Dr. Fiedler (bivši češ. minister) je menil, dj bodo bodoče pogodbe, ako pride do
mih. vse drugačne. Dvom-ti moramo, oa
veljavo 14 kazenskega pravnega reda. j se b»» mogel dualizem vzdržati. Rešitev Posl. Neumann je vložil k členu IV Za-1 epskega vprašanja bo tudi vplivala ua
kona o poroiniškiii listah dodatni predlog.	- .f. >17rskur\ „ L)t,alrfein r""
ki določa: Ako je bil kdo tekom sedanje sobno priljubljen. Dogodki med vojno m u voine od kakega se-iata. ki ie funkcijoni-! niso pomno/ih Pnjatei>ey. ka>ti teme.u. n t raf mesto i>orotnega sodišča obsoien pra- k*'Jtcril1	S.V "h postavljeni na glavo
POD LiSifcK _ _
Slovanska strast.
Roman. Francoski spisal Danijel Lesueur.
!>a, te oči. podolgaste, mastdljaste oči s črnimi trepalnicami in baržunasto mehkimi punčlcami, enake časi podnevne in po-noone cvetke, in ta vroča, sladostrastna usta. ki so ^e v-sled hotione prozirnosti, ki se je kazala v lah no povešenih ustnih ko-tičih. zdela le še trpkejša in zapeljivejša.
1 •.isiraviio je ta sijajna pojava skoraj po bliskovo šriiila mimo Huberia. ^a je; vendar pretreslo kot električni udarec.*
slonjeua na očetovo roko. mimo njega, je {njen pogled srečal Hubertovega. Zdelo st mu je, da sanja, ko je opazil, da je p: ble-deJa. in polastila se ga je velika radovednost.
Šel ic dalje; ko pa je prišel do kouca
— Kako les>a denarnica! Gotovo jo je izgubila <*na lepa gospodična, ki sem jo videl prejle v ispremstv u starega gosjnrda— Pa saj tu ravno prihajata!
Brcnaz je b8 zelo zadovoljen, d;- sta ga videla v pogovoru s paznikom, vsled čc-
galerije, se je obrnil in zagledal je med j s ar se je njegovo ravnanje moralo zdeti grobovi na oni struni zopet še onadva, ki! veliko naravneje, iii zato se tudi ni poseb-
porotneg
vomočno, se zamore zal; te vati preklic razsodbe In se enkratno razpravo in od-ločiiev pon.- nega sodišča ako se je v ka-j ženskem ix)ste-q>anjii nagiasalo, da je bilo dejanje izvršeno v sili a!i v razburjenju »n ne iz nečastnih nagibov. Posl. tir. Stranskj' je predlagal, da naj se dodatnemu predlogu posl. Neu man na šc pristavi, da naj se zahteva isto tudi tudii za slučaj, da temelji obsojenca obremenjujoče
_ a j -«o v mnogih ozirih zaprli iik»o. da m mogk> nič / xzin >em čez mejo. Glavne stebre dua >/.i na m a. je Jo tudi Madjari sairi. ki zahtevajo samostalno vojsko. — Ne duševnem madjarski in nenemškinarotf tečejo boi> zagotovili svojo prihcx»nost. I o stremljenje se je pokazalo v deklaracijah 30. maja. Vedeli smo, da te izjave razburijo Madjare. Oni vedo, da v bodoče ne bodo {mogli več igrati trste vloge nad drugimi
i dejanje na političnih motivih. Pra-j» k',K,jr dysiej' Iud! vosodni minister sc je izrekel proti Neu- v kuhe v monarhiji jpreneha, das« hr epe. inannovemu dodatnemu predlogu in je pri-iiw -^o kličejo proti nam polica.«..
sta ravnodušno odhajala____on krepak in
visuk, ona pa tako nežna in dražestna.
i no oodvfei. da*W iti nagovoril Šele kVi sta I POROKA NADVOJVODE MAKSA S 1 no podu«, oa W ju nagovoru, ^ttc ko sta pR|NCEZ,NJO	HOHEN-
LOHE.
bila žc pri vratih, iu je ustavil z glob« Kun 1'ujca sta zavila v neki notranji hodnik'pek ionom.
sta uajbrž vzporedno z njegovo sme rjo i Oprostite, proširi^ signorina, je dejal
po
m
krenila proti izli da
Brtnaza se je lotila neka urzna izku- nico. - ali ste more šujava: za v sako ceno, s kakršnokoli pre- narnicor t vezo, je houl goveriti z mlado deklico.
te, proširi v signorina, je talijanski, nudeč mladi dekl-ici denar-
j zapore in morda celo vislice, ako bi k<lo ne bil zadovoljen z dualizmom. Ali čudno je, da tudi oni niso zadovoljni Ž njim, ka.i zahtevajo še Dalmacijo in svojo vojsku. Kar vse ie proti načelom dualizma.
Posl. Hummcr je predlagal k čl. I. do-sta-vek. ki določi, da se sme nagodba v hodoče izvršiti edino le ustavnim potom, j Ministrski predsednik vil. Seidler je j izjavil, da vlada ni proti taki določbi in DUNAJ, 20. (Kor.) Danes ob 11 dopul-l >prr Jema Mummerjev dostavek.
poročal odsekove i)redloge. Pri glasovanju je bil justični zakon sprejet v drugem in tretjem čitanju v obliki odseka. Predloga poslancev Neumamia iti Stranskega sta bila izročena odsdcu.
I>rHicdnja seja jutri.
dne se je vršila v lal ^enburški grajski ka-
ibiti vi izgubila to de- peli pt.roka nadvojvode Maksa s i>i ince-1 tudi
! ziiJo Fra ičPko Mohenlohe Scbillings-Sef. i
Začudeno, nekako obotavijajc se. ga jc Ifiirst. Poročne obrede k izvršil ob veliki j nu. de II se nago
Posl. Iro je rekel, da b:.do Ogri s.t:ni zadovoljni s to določbo, sai so oni
svoječasno pro:e5tii.!i proti nak-
lepala ah pou.njse-
Ko je šla mlada neznanka, še vedno na-
je vzk!*J\rfl ;\.7n;k.
Ogrski (in narobe) na ži-
•EMfOST* Hov. 331
V Trti«, li« 30. novembra 2917.
viri. /itu in krnu med vojna, in Kakšne so htle cene.
Po*l. Kuraiida pravi, da Hunnncmv prcJk« ili posebno kasten za poslansko
zbornico. Prihodnja ?e»a jutri ponoldne. Nezaupnica kontrolni komisiji.
28. novembra. I >aues se je dov ršila v zbornici razprava in sc je tudi že izvršilo glasovanje oj
riškem. Ako bi se tudi pri nas delile podpore v primeri z gališ-kimi. morale bi biti vsa? desetkrat večie. Za tak denar bi se že dalo tudi pri nas marsikaj prav korenito obnovili v popolno zadovoljiiost do-slej tako hudo zadetega prebivalstva.
KDOR HOČE ZMAGO. NAJ PODPISE VOJNO POSOJILO.
KDOR HOĆE MIR, NAJ PODPISE
i izvrsno glasovanje VOJNO POSOJILO
predlogu	Jf^^i^:: KDOR HOČE AVSTRIJO. NAJ POD-
nezaupn.co^ PIŠE VOJNO POSOJILO.__
ža inli dolgov. ^uCiialnoueinoKraUcni go---_____———
voruik Seitz je že včeraj vzel v nekako zabito slovanska člitfia komisije, poslanca Maštaiko in dr. Jankoviča. Dejal je, da ministrstvo Sturgkhovo ie izvršilo na njiju zločin izsiljevanja, ker je zahtevalo gla-sovanie komisije z grožnjo, da ju sicer
ABreviudlsk« stvari.
Razdeljevanje rumenili izkaznic a kondenzirano mleko.
Jutri, v soboto. 1. dec.. se -prično raz-
-------.......r - — -	»deljevati rumene izkaznice (izkaznice za
dene pod ključ m P*>Mavi pod obtožbo za- otTnkc) za kondenzirano mleko. Stranke radi zločina veleizdaje. Kdor pozna p««-. imaJ() 2giasjti v izkazničnern uradu v so pod Sturgkii».»u. ve. da je bila ta	u]tci deHa Valle št. 3 ter predložiti pri
zen zelo umliiva. I>a, jaz bi se ceio --jc! tem staro izkaznico. Razdeljevanje se bo
rekel'govornik — drzni! trditi da	i vršilo po naslednjem redu: V soboto, 1.
leg Kramara m Rastna sedel na zatnzmj^^ ^ a An t0	^ , ^ 11WI ^ %
klopi tudi posl. Mašta'k a, ako bi ga ne
videli še raje. ne«o na zatožni klopi, na klopi kontrolne komisije državnih dolgov kot zapriseženo pričo o kred'tni sposobno-
dec., od 8 do 12 dop. št. 1 do 1000. od 3 do 6 pop. št. 1001 do 2000; v pondeljek, 3. dec. od 8 do 12 dot>. št. 2001 do 3000, od 3 do 6 pop. št 3001 do 4000; v torek,
„k h,- ™ <rn r\ v-t« fu i	4- dec- od 8 do 12 4001 do 5000'
sti države Obsodili so ga raje v to. fun-	št 5001 do št. 0000; v sre-
kcijo. Enako ft s cbnoni Jugoslovanske-	v	- - - -.....
ga kluba. — Posl. S:\iz ju je torej lepo
opravičil.
Danes jc poročevalec
dr. Ellenbogen
do 5. dec! od 8 do 12 dop. št. 6001 do 7U0O. od 3 do 6 pop. št. 7001 do 8000; v četrtek. 6. dec. od 8 do 12 dop. št. 8001 do
rao rcasuimrai včeraj?nje govore, j__ Ltnsinikom jZkaziiic št. 1 do 2000 se pri-
poroea, da si nakupijo svoj tedenski odmerek, predno pridejo po novo izkaznico.
*	fcii^Sai- Nadalje se priporoča strankam, da pri-
zanpn.ca je bila sprejeta	nove izkaznice ob določenih dne-
1, 112, — 11 "Kar S- ie r[h urah; kdor ^	^ „cdojoče-
-	1 9fKK), od 3 do 6 pop. št. 9001 in nadaljnje.
................„I včerajšnje govore,' - *	- - • - - ------
pol^j.-l v -cbno saiuo brambo dra. Fnchsa (k; j. jjolc^ dr. ?tein\. enderja nemški član ko:iii**!jfj. n;*kar se ie vršilo poimensko glasovanje. - Nezai s 2S4 glasovi proti
ciilo iivaliiio t"; iskanje.	i nem Mh ho zavmien
P .rSv.] i.joram, da jc bilo pri gIaso-jnem caS|S- m> za>"iten.
vain i 1 ..\vzocih "k: 11 članov Jugoslovan-	Razdeljevanje sladkorja,
skega ki iba. K sreči s b3i ods >tni tu- Aprov. komisija naznanja: Ker protnet-di <k« vsi I3oli:':i: narodovci so glaso- i ne težkoče še zmeorm ovirajo redni do-vai: zi> iscZcL-.; n:co. — Člana komisije Ma-lVoz živil i:i so vsled tega tudi tu obstoječe šulkn iT. J; ^ ovij sta dala ta mandat na za!oge >.Jadkorja bolj -pičle, se je odredilo, razpolago kluboma, ki sta pa menda že ja se bo tudi v prvi polovici meseca de-< :1o:i' . na* — ostaneta še nadalie člana cembra oddaial sladkor le na od rezke L,
te komisije._____ II. in III. izkaznice za sladkor, tako da se
-----~~ |5o moglo torej do 15. dec. dobiti Ie 3/8 kg
ROlSSlž*"!® VtlB, sladkorja na izkaznico. Ta odredba pa ne
Dr. Šu?ter$ic na svojih potih. I »r. Su-
steršiO je zaprosil 14-dneven dojiust. Pri-huditta dva tedna ga torej ne bo v stje parlamenta odtega se torej narodnemu Uciu in vršenju poslanskih dfilžnosti — ravno sedaj, v tem velikem času. ko narod kakor ^e nikoli potrebuje d^la vseh svojih zastopnikov, — kako še le takih, ki jih je narod postavil na odlična vodilna mesta, ki nafeaio potencirano dolžnost in odgovorr. )st! Kaki posli £a zadržujejo hi ga odvra.aio od vršenja tako visoke dulž-nosti? To je vprašanje, ki- daje mnogo mislit! . 110 sedaj, po vsem. kar se je zgo-
vclja za dodatne izkaznice. — Toliko na znanje jestvinčarje** hi občinstvu.
KOSTRUNOVINA.
Jutri, v soboto, 1. dec.. se 1k> prodajala koši runu v ina proti predložitvi izkaznice za meso in maščobe: izkaznic za meso ni treba oddati. Na vsak odmerek se bo moglo dobiii V4 kg kostrunovlne. — Prodaja se -prične ob 7 zjutraj v naslednjih incsaii-eah:
Sinigaglia. Barkovlje 41, Punter. Greta Zgornja. Bolle. nI. Šalita di Gretta 13, Be-nedettich. ul. Boroevie 45, Trocca ul. Commerciale 3, Paronitto, P. Caserma 4,
GOVEDINA za mani Imovite.
Razdeljevanje govedine za inanj
11110-
.liir, v v ntniih ea^ih Milimo da bodo Cavallieri. ul. Poste 3, Stanislavvskv ul. smoli v oIH ci z ah t e v a t i o J ^us t c rštčn as- S. Spiridione 10. Borgnolo, tH Lazzaretto nosti. V dobi demokratizma » in nejvccchio 52. Pasciualmi, ul AUssinnliana verno, ali «ai hi bilo ravno dru. Susteršiču ^ \attovatz nI. Gmstmelh 5, Loy, ul D. dovoljeno, da na račun narodne koristi in Bramante 13, Benedett^h u S Seba-po>iaiUc dolžnosti ra svojo - kabinet- stiano 3. Rc^cchdli. Piazza Pieeola 2 Ro-n<» ,„lirko. Kajti, tudi če se podajamo v ^ ul. Beccoene 13 Polacco ul S. »•c-varnost, da nam bo mož očita' insiinaa-\Uincomo4. fabbro, ul. Manje ierezije 41 cije. izražam vendnr svoje nverjenje. dajfadnik P S. Giov^nm^, Rumete, ul. i-osli niso pov sem .isti in da je vzroka Larjfo ban t ono 2, Marše. ul. Pariteto /, iskati tam. o J koder je prišel vzrok z s: Fontane!, ul. Amaha 32. Monsg, ul. Ac-nicg-A beg iz Jmro.lavanskcga klubi, mj^^tto 15 Pangom 11!. Oiuhal 18. Ca_-imodmh vU.... Slovenec »raža indl ste 1 htz, 11^ 0nilia6/, Pe«so, u!. Oiuha /. ostro sfKlbo o možu. ki odhaia 11a dopust I Maltisa ul. Parmi 15, Oodma, ul. Fameto ravni % času, ko bo naloga n ših poslan- j H/. Niclieno, vL jonente 39, V^zoiu cev: odločna borba ; roti našemu najlmi-l«'- Barnera vecchia 15, Coss.ch. ul. Ugc v emu zlu proti dualizmu. Slovi-ec Foscolo 2, Carmel, ul. Istituto 22 Jcncc. i iše: x Vedno boli ^e nam utriuje prepri-j«'. Igituto 4, rapazz:n, ui. Settefontane e, da vezi vodv Pešlo in k Czer-j**, Co( Perativc Operaic, ul. Settežocta-ninu. Ni za str. u j brzoiavlial groiu Zuhyju.i»c, Pozzi. ul. Sctte romane 1, Rizzian u,. in se br.v vzr.-ka zav/emal za Kaucha Rivo 38, Rocco, ul. S. Marco 2, Cau. kot hrvatske~.1 bana ni imel slučamo tai-'^- MarcX> M* Riz^ian; llK dell^fSTna l0-nih sestankov s frankovci pri Czernimi. j ti^dina. Skedenj 138, Gatznig. Skedenj 50.
Tudi bostnski ptilikik dr. Sunarić. ki se	CENA:
nudi sedai na Dunaiu jc — tako pripove-! Prednji deli s -riklado po K /60 kg. duje »Slovenec daije — izrazil prepriča-1 zadnji deli s pnklado po K 8 80 k| nje. da obstoji zveza med frankovsko ak-i
eijo v Bo^ni in med dr.om Šusteršioem., _______________ ________________ ____
Pa to jim ne bo pomagalo je reke! dr., vite proti izročitvi Izkaznic št. 15 se bo Sunarić. Naše gibanje je tudi v Bosni J nadaljevala v nedeljo. Kje se bo dobivalo
tako s;Uio in /;vo. da gotovo premaga vse to meso, se pravočasno objavi.____
i.vire. Ljubljanski list vzklika: bojazljiv-;	~ ~	m__
cev in uskokov ne bo trpelo nase trpeče. Pl^OClflUS KUPIVSa liudstv« v svoji sredi! — \zklik S-loven-1	_ .„ . . . . A
.ev t je opravičen. Naš narod vstaja in >e!	Oglje. 10 kg na izkaznico
izraža proti podajačem tajne, kabijietne Sv. Vid: Modre izkaznice st. 83o-8d4 i>olitike — odkrito, odločno in brez stra- j (obrobna št. 5) dne I. 12., pri M. Cn-urct), hu. Občinski	sc oglasa za občin- ul. Andr. S. Tekla 4, (cena 30 vin. kg). —
skini zastorom, obsojajoč Šusteršičcvo Stara uiitnica: Modre izkaznice ^t. 1046— postopanje, odrekajoč mu zaupanje in za-! 1141 (obrobna št. 7) dJie 1. 12., pri A. Ga-litevajoč. naj pol« i povci 'c.ia mu niauda- j lopin. ul. Settefontane 16, (cena 30 vin. ta. \ naši javnosti je enoglasna sodba ta- kg), št. 1142- 1253 (obrotrna št. 7) dne 1. ka, da l)i mor;i» dr. Sii^teršič če ima !e!12.. pri G. Sinictch, ui. Risorta 17, (ccna trohico spoštovanja do volilcev rri samega ; 30 vin. kg). — Sv. Jakob: Modre izkazni-sebe - z bežati s slovenskega i>ozorišča j cc št. 260—-337 (obrobna št. 6) dne 1. 12., pred takii ljudsko sodbo. Ogorčenje na ■ pri G. Haipel, ul. S. Giusto 16, (cena 30 postor-aniu tc^a človeka jc tako silno in ; vin. kg), št. 338—412 (obrobna st. 6) dne tak sp!r- ■». da so pod njega težo izgi- 1. 12.. pri A. Dolce, ul. P. I>iacono, št. nife v >c strankarske razlike in da je zdru- 413 510 (obrobna št. 6) dne 30. 11., pri žilo ves na^ narod \ eno mrsel. eno jezo G. Cigoi. ul. Concordia 17, št. 511—592 in eno obsodbo. I>r. Šuster>ič nai lc (obrobna št. 6) dne 30. 11., pri C. Turise-hc j-t 1 >v<-.iili i tfe'i: nikdo mu ne odreka vich. ttL S. Marco 16. (eena 30 v?n. kg). — K j av ice. Od ekamo mu pa pravico, da bi Cc~bola: Modre izkaznice št: 125—1S5 vna':'i s-. ^c dalje varal z domnevo, da (obrobna št. 3) dne 1. 12.. pri A. Grandnč, je </it zj-opiiik sl(»venskega naroda! hil. Chr. Caucellieri 110, (cena 30 vin. kg).
t i Ol^fiovitev Galicije. Inunninistrska Premog (fossile). 20 kg na izkaznico, konicrv. >ea. je bila v rnir-trstvu za | Novo ine?to: .Mcvdre izkaznice št. 721— javna dela. \ /.datno razširila delokr »g in 7sr (obrobna ši. b) in št. 1 31b (obrfrbna moč e». itraic za obnovitev Galicije. Tako st. 9) dne 1. 12.. pri H. Lambclet, ul. Boji. pr. bo mogla dov oliti za obnovitev . roevič 13, (cena 18 viu. kg). —Stara mit-kmečkih donn.\ podere do H.000 K (do- niča: Modre izkaznice št. 1254 1449 (obrobna št. 7) in št. 1- 47 (obrobna št. 8) dne 1. 12.. pri A. Galop in. ul. Settefontane, 16. (cena 18 vin. kg). Nova mitnica: Modre izkaznice št. 234 509 (obrobna
slej le d<; 0O»io K). Za druge namene ho imela pravico dovoljevati zneske do 40.000 K (doslej le dt> KMjNJO K). Podpora za nabavo orod'a ":i drugiii priprav pa je pov išana na 5ooo K. - To so pač že lepi zneski, ki ji!i bodo p.ejuuali mali gališki kmetici za obn, . hev sv ojih koč. \'si naši vojaki, ki so j>re; kovali (ialicijo, vedo j - vedati. k.ikv r'cznatne Sv> po večini ga-Jiške knitčke stavbe ih> vaseh nasproti
Ji "i. 'u ici 'i v*, '.."r. u	a Tia n<v-
št. 9) dne 30. 11., pri Nemenz, ui Acque 2ot (cena 13 vin. kg).
Rjavi premog (briquettes). 20 kg na izkaznico.
Novo jnesto: Modre izkaznice št. 319— 407 (obrobna št. 9) dne 30. 11., pri F. Mania ul. Vrddirivo 7 (ceni 3s ke).
Pomni« vmH.
ZadMŠnica po dr. Jan. Ev. Kreku. Jugoslovanski Tri>t je včeraj proslavil ^pomUi velikega apostola Jugoslovanstva, nepozabnega dr. Janeza Evangelista Kreka, s
sk)vi jsno mašo-zadušnico, ki se le darovala ob 9 zjutraj v cerkvi sv. Antona novega, in nato sledečim mrtvaškim opravilom ob svečanestno opremljenem kata-faJkti sredi cerkve. Prostrani prostori tega največjega tržaškega svetišča so se napolnili skoraj do zadnjega, tako da se gotovo ne motimo, če trdimo, da je bilo navzočega dva do tritisoč našega občinstva, Ki je hotelo na ta način izkazati čast velikemu pokojniku in pomoliti za pokoj njegove blage duše, ki sme z zadovoljstvom zreti sem doli na našo narodi to njivo, na kateri je že tako obetajoče vzkti-
10	seme jugoslovanske edinosti, bratstva in svobode, katero je posejal on, da je nikdar in nikoli ne zadnSi lin lika. ki Jo skrivoma, kot tat v fjočt. skuša za njim natrositi med to njegovo žlahtno posetev sebični, samoljubni sovražnik naše pravde. Zastopani so bili pri opravilu prav vsi sloji tržaškega slovanskega prebivalstva, brez lazlike stanu, brez razlike vere. katoličani in pravoslavni, civilno prebivalstvo in vojaštvit, častništvo m moštvo, uradništvo, trgovstvo. obrtništvo, delavstvo, meščan in okoličan, dame v svili in kir.etske ženice s košaro v roki: vsi v spomin na vel;kega moža z veliko mislijo, edino rešilno, edino osvobodilno. In tedar, ko so t>o končanem opravilu zadcmeM po cei k v i mogočni, pretresljivi akordi »Usli-ši nas. Gospod!« — tedaj se nam je zdelo, da se vsa ta tisočeroglava množica vta-p-Ija v to divno molitev, ne toliko, da bi dal Gospod mir m spokoj njegovi duši — saj si ga je itak sani zaslužil pokojnik s svojimi blagimi deli. s svojimi križi in trpljenjem -- temveč da izprosi blagoslova za uresničenje one velike pokojnikove in naše ideje, kateri je pokojnik živel in umrl! Da! usliši nas. Gospod, da nikdar ne vzka-
11	med nami otrovno seme izdajalcev naroda jugoslovanskega, usliši nas, GosjmkI, da naš narod edi« in složen doseže svoj končni cilj. da bo na svoji zemlji le sam svoj gospod! — Politično vodstvo tržaškega higcslov ansiv a je bilo zastopano po odboru političnega društva ^Edinosti« s predsednikom dr. Josipom \Viltanoni na čela, zastopana so bila nadalje vsa naša narodna društva ic zavodi, sploh vse, kar ima narodnega naš Trst. Omenimo naj posebej še tudi naše mladenke v pestri narodni noši. Le žal nam je, da se te tako povzdigujoče svečanosti ni mogla udeležiti naša šolska mladina, da bi si bila ob ej priliki zapisala v svoja mlada, sprejemljiva si ca večni spomin na moža, ki ie s svojim življenjem in svojo smrtjo ravno nki. narodovi bodočnosti, ustvaril temeJi, na katerem se kedaj zgradi njena, narodova sreča. -- Pevski zbor, ki je pel latinski »Requiem iai potem nagrobnico »Usliši nas. Gospodu, je vodil g. Mahkota. Kataialk je brezplačno svečanostno opremilo Stibilovo > Novo pogrebno podjetje«.
Ne da bi se hvalili, ali vendar z zadoščenjem ugotavljamo, da je aproviza-cijska komKito urediki pr<rdaio kruha sedaj tako, kot je naš list večkrat priporočal. namreč da io ie rajomrala. Z raioni-raniem prodaje je izključena vsa ona zloraba, ki se je .vršila doslej s ponarejenimi izkaznicami in drugimi podobnimi sredstvi, in tržaško prebivalstvo ne bo ~stajalo brez kruha, kot se ie doslej do-gaialo večkrat. Ker se prebivalstvo iudi sorazmerno porazdeli 'h> prodajalnicah, oJjiade tudi ono večno postajanje v vrstah. ker bo vsaka prodagalnica imela toliko kruha na razpolago, kolpkor bo imela odjemalcev. Ha se jc stvar uredila tako udobno, jc pač predvsem zasluga našega lista, in le želeti je, da bi aprovizacijska komisija tudi v drugih stvareh upoštevala naše nasvete, pa bi bilo prebivalstvo zadovoljno v marsičem, zaradi česar se ču-■cjo danzadnem naiupravičeiiejše pritožbe.
Odlikovane uršulinke. V priznanje požrtvovalnega delovanja v vojnem času je r-odelil cesar zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje naslednjim goriškim sestram uršulinkajn: Leopoldini Matildi Gerčar. Ivani Mariji Karmcli Zupan, Ceciliji Magdaleni Mavrič in Katarini Otiliii Pavlin.
Lep zgled. 12-lctna Marcela Pahor je na nekem poštnem uradu zahtevala v slovenskem iJZLku poštno spremnico. Kvo pogovora med uradnico in deklico: *Cosa tc vol? — »Spremuico.< — -No capis-sc. dime cussi che te capiro.« — »Prosim noštno spremnico. — -No te xe a Trieste, iio te sa taliaai? — » hiz znam laški, za kogar hočem jaz. za Vas pa ue. Vi pa morate znati slovenski. Prišlo je do prave besedne bitke, dokler ni prispela druga uradnica, ki jc posredovala. ta«ko da ie mala Marcela dobila spremnico^ Tako je prav.. Uradniki so za ljudstvo in ne narobe. Slovenci, zgledujmo se na tej vrli deklici! Ko bi v m tako nastopali, bi se razmere na vseh javnih uradih kmalu izpremen i! e.
Zaplenjeno imetje. Tržaško deželno sodišče. še vedno v Opatiji, jc izreklo zaplembo imetja Frana Contento, rojenega 1. 1886. v Trstu, voznika, v zadnjem času desetnika pri 37. domobr. pešpolku. ker je osumljen zločina nbega k sovražniku.
»I.a raarche sur Trieste«. Izšel je iz ini-sterijoznega vira v siiajm francoščini sestavljen spis z naslovom *L» marclte sur Trieste« (in>Lod proti Trstu). Ta spi*, ki podaje vzroke in potek italijanske vojne, je kurijozum v vsei voiua littaraiuri. ker kaže v nasprotjn s podoi>niiii; izdelki eliten ie pravo kulturo in civilizacijo. Podobni spisi saiiM zapostavljajo in psujejo na-1 sprotnike. omenjeni pa se blagodejno raz-liktji< .1 niih. SrtK nrinaša krasne slike
Trsta, soškega bojišča, nadvojvode Evge-na, generala Boroevića, razne porušene kraje, delovanje vojaštva itd. Naslovna straft je okrašena z italijansko trobojnico.
Kako le z vofalm posojilom? Kolikor sc <ta pregledati dosedanji potek podpisovanja 7. vojnega posojila, je udeležba vseh slojev prebivalstva zelo živahna. Po poročilih različnih nabirainio o dosedanjih prijavah se da sklepati na lep uspeh. Mislimo, da se ne motimo, če trdimo, da 7. vojno posolilo ne zaostane za 6. Sedaj imamo zadnji teden podpisovanja, v katerem le po dosedanjih izkušnjah vedno večina podpisovalcev podpisala vojna posojila. More se torej tudi tokrat pričakovati, da zelo veliko posameznih oseb ta teden podpise vojno posojilo. Naš izborni militarični položaj, dogodki v ejitenti, posebno na Ruskem, zahtevajo, da se pripravi vse, da smo v tem morda najkritič-nejšem času pripravljeni na vse. Če bo tokrat imelo vojno posojilo velik uspeh, ne bo priborjena zmaga samo v vojaškem pogledu, temveč bomo imeli tudi v gospodarskem oziru tak. pridobkek. da se more upravičeno trditi, da bomo mogli prestopiti v mirovno gospodarstvo opremljeni z močmi, ki bodo vsevkupni državni razvoj Avstrije oplog'ale za dolgo vrsto let. Zadnji teden podpisovanja morajo torej uporabiti vsi, da si potem nihče ne bo moral očitati, da je bil sokriv. če bi morda zmagali naši sovražniki! Podpišhno vsi 7. vojno posojilo, v katerem se denar nalaga najbolje in najvarneje!
Dražba nagrobnih spomenikov in drugih nagrobnih predmetov, snetih z grobov iz leta 1906 ter onih, katerih najem ie po 10 letih zapadel in ni bii obnovljen, se bo vršila 15. decembra t L ob 10 na pokopališču pri Sv. Ani. Do dneva pred dražbo morejo lastniki nagrobnih predmetov, ki prideio na dražbo, uveljavita svoje pravice pri IX. oddelku mestsiega magistrata (ul. Sanrta št. 25).
Razglas. C. kr. davčna administracija Trst I razglaša: S 1. decembrom 1917 se morajo plačaii pri tukajšnjem c. kr. davčnem uradu (Piazza Chiesa Evangelica 2 L 1. četrtletni obrok hišnonaieinninskega* 5%. davka Ui najemninskega vinajja. 2. Drugi poluletni obrok v neposredno plačilo predpisanega dohodninskega in rent-nega davka, kakor tudi 3. Drugi poluletni obrok davka na dohodarino. Plača= se lahko potom poštne hranilnice.
Poštni urad v Podmelcu. Dne 1. dec. t. L se zopet odpre poštni urad v Podmelcu za pisemsko-poštni in denarni (poštuo-nakaznični m poštnohramlnieni) promet ter za »promet z vrednostnimi pismi in zavirki. Pri zavitkih kr najvišja teža omejena na 10 kg in označba vrednosti na 100 K.
Pred c. kr. goriško izpraševalno komisijo za ljudske hi meščanske šole v Liub-lj£yi so se vršili v letošnjem uovemfcer-skem roku izpiti za ljudske šole v času od dne 12. do dne 16. t. m. ter so bili usposobljen! nastopni učiteljski kandidatje in kandidatinje: I. s slovenskim in nemškim učnim jezikom: Geaičič Marija; Kiinster Frida: Rozman Josipina ut Žgur Elizabeta: II. s slovenskim učnim jezikom: Fur-lanič Peter; Keavda, Zora; Lavrenčič Ivan: Lazar Anton; Povšič Lidija; Ravter Amalija; Sedevčič Ema in Stepančič Marija; lil. z nemškim učnim jezikom: Dofcničar Marija in Fie$c! Viktorija. Dopolnilni izpit za italijanščino kot predmet sta prebili Cuček N'alerija za meščanske. Dolenc Marija pa za ljudske šole s slovenskim ki nemškim učnim jezikom; posebni izpit za francoščino pa sta izvršili Declich Viktorija z italijanskim, Gal Flora pa z nemškim učnim jezikom.
V	Bukovini poslujejo zopet: 1.) postni urad Kadobestie za navadni pisemski poštni promet, 2.) poštni urad Jablonica za pisemski promet, za promet z denarnimi pismi in za denarni promet: 3.) poštna urada Moldava in Unt. Stanestie za promet z zavitki v omejenem obsegu, zadnji urad tudi za pisemski poštni promet; 4.) poštna urada Selettn in Szypot Camaralc za brzojavni promet in sicer za službene in državne brzojavke.
V	vzhodni Galiciji poslujejo zopet: 1.) pošini urad Jezierzany pri Czortkovu za pisemski poštni promet, 2.) poštni urad Dzuryn, Probuzna. Okno pri Horodcnki in Svvieti Josef za promet z denarnimi pismi in za denarni promet, zadnja dva tudi za promet z zavitki v omejenem obsegu.
Poštni promet s Turčijo. Do preklica se more od enega odpošiljateBa sprejeti isti dan petdeset poštnih zavitkov, ali deset poštnih -tovorov, oziroma po en poštni tovor namesto pet poštnih zav. za Turčijo.
______MALI OGLASI.
mm pridna in p«šteaa aluSkinju ki zna. IjIC JC t«pi bahati. — Na«l«r pore uprava. Edinosti.	B 18
Ziinenloiii
ftt«T. 139.
2 joaca Od dreli let 2 enim rolom teže fi-7 q žire vage. Ricmaoja
1629
Cnrolmo M takoj slovenaka in hrvatska ko-jprCjlllC #C respondeatinja proti stalui in visoki )laftL Osebno se predstaviti 8 aprifiovaii. Larzaretto vecchio it S.	1631
Ženske čeulje
Piecardi 2, X. nadutr.
it 39 in 3812, ie rabljene, kupim takoj. Bittenz, nlica-A 17
nffimor p**911^ IMe T svit o ženitre ženo UUUVCl Tope aunanjosti, bvoc o rok, 95 —46 let ■taro, ki govori tmdi nemfiko. Pismene ponudbo z imenom ib točnim neslo to a pod „Fdovec* na Ins. odd. Edinosti	1624
MflMlrflVf	breji kozi £viearsUo paame.
PlUUaj Pendioo di Scorcola čtev. 350 — Uostilna.	1628
EMaAhI Aatoa Jeikl* poolnje ▼ erejom »ieljet* ruiusnu v Tvaia Via deUo Pum ftt 10. 407
C. kr.
4»
pnv.
pur
(L r.
za trgovino in obrt
priv. Stabilimento Austriaco di Credito per Commercio ed Industria
Podružnica Trst, Trg Mariie Terezije 2
se bavi z vsemi bančnimi posli toliko tukaj, kolikor na Dunaju VH. Zoller-gasse 2. — (Naslov za brzojavke na
Dunajn „Filcredit'). Sprejema hranilne vloge na knjižice (do preklica) In jih obrestuje po
===== 3.50' ===3
Rentni davek plačuje zavod od svojega. Obrestovanje vlog na ttkočem računu po dogovoru. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti izgubi. Sprejemajo se predznambe za srečke razredne loterije.
BMns le odnrta od 9 zlutrcj do 1 pop.
Vrhuiega unduje oddelek za varnostne celice (safes) v Trstu od 10-12 predp.
r'

ZOBOZDRAVNIK
Dr. J. Čerm£k
L
v Trstu, ulica Poste veccliie 12 vogal ulice delle Poste.
Izdiranje zobov/ brez bo«
leeine. — Plombiranje*-
— umetni zobje —
1...... sf
Riunione Adriotlcn di Sicurta v Trsiu
(Lastna palača)
ustanovljena leta 1836. ZKVArovanj? proti £to<ii. povzroi	po o^njn
streli in vk^plozijikb. Zavarovtnja itckienFli	jn-otl riibitju.
ZavaroTUDja proti tutvlni z vlomom. Zavarovanja j ošiljatev na 'jaoi-jn in po suhem. Življenjska a«, t aro vanj» v a»jrazli(Rajši kombi, naoijnh.
Delniška glavnica in rezerve dne 31. dccembra 1915 K 199,625.992-40
Stanje 7aTarovalne *;lavuioe na iirljenje (31 lJ
3913) K n46t405.*4«V— Odkar obstoja »lraiba, je bilo v \goh br^n-nh u.-
pla^ano na čkod.-vb K 872.453.44:185. Zastopstva v vseli deželnilt glavnih mostili in važ nejših krajih Avstro Oj^rtkc .nor.arhije.
j Tg-a—^r--
Trst - flo Stadion 10 - Trst
Odprt 81. zvečer naprsl
VStSPIliM K 2
i
Češko B»<tfe>ička Restavracija (Bosa-kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul. O. Oalatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba tn slovenski jedilni listi.
KONJAK
destiliran iz vina lastnega pridelka. Pri oslabelost od starosti in /clodčuili tež-kočah ie iz vina destiliran star konjak že stoletja znano preizkušeno okrepčilo 12 let »tarefca v 4 poIHtrskili steklenicah po-j sijem franko za K 60, mlajšega 3 letnega • Čudovito bolečine tolažeče vdrgavaltio i sredstvo zoper trjjanje v udih, 4 pollitrske I steklenice K 48. Vino od 56 litrov naprej. I Beli rizling in rdeči burgund^ * :>er I. K 4T><>. BENEDIKT HERTL, ve.epoMStnlk graščina Gollče pri Konjicah, Štajersko.
JADRANSKA BANKA
Trst Vin Cosso dl Rlspumio Štev. 5 (Lastna poslopje)
Kapital In mrva K 13,200.000.
Fllijalke: Dunaj Tcgetbefstrasse 7—9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Mttkovk,
Opatija, Split, Šibenik, Zadar.
Vloga na knjižica 3* a % wlo»* M knjilkt
od dneva vloge do daeva vzdiga. Rentni davek plačuje banka od svojega. Obresiovanje vloe na tekočem in iiroračunu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice na vsa tu- In inozemska tržBča. — Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, devize: promese Itd. Daje predujme ni vrednostne papirje in bla^o ležeče v javnih skladiščih. — Safe deposits. — Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurznl izgubi, revizija irebmnja srečk itd. brezplačno. Stavbni kredit, rembours
krediti — Borzna naročila.---Inkaao.--Menjalnica.--Eskompt menic.
Telefoni: 1463, 1793 in 2676,	Brzojavi: JADRANSKA.
Uradna ura: o«l o do t popoldne