Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 eld. 40 kr V administraciji prejcinan, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stoini trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vrcduištvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzeinši nedelje in praznike, ob '/«6. uri popoludne.
*s*tev. XI.
v kmblia.ni. v petek 15. januvarija 1892.
Letnik XX.
Državni zbor.
Z D u d a j a , 14. januvarija.
Trgovinske pogodbe.
V nasprotju s svojimi goriškimi tovariši, ki zastopajo vinogradne okraie, govoril je včeraj grof Franc Ooronini za vinsko carino z Italijo, od katere pričakuje ugodnih vspehov za goriške vino-rejce. Njemu celo ne bi bilo prav, ko bi Italija z znižaujem svoje carine ne prisilila Avstrije znižati i svojo na 3 gld. 20 kr., zato je v posebni resoluciji predlagal, naj Avstrija od Italije zahteva isto pravico, da sme namreč tudi ona znižati carino od vina na 3 gld. 20 kr. in da mora Italija v istem trenutku svojo znižati na 5 lir 77 centezimov. Grof Corouini je ostro prijemal tudi vlado, da premalo ali nič ne stori za viuorejce. Druge vlade znižujejo vozne tarife, napravljajo posebne vinske agenture, nastavljajo tehnike, ki proti majhni plači preiskujejo vina, prevažajo vina po vojnih ladijah za poskus, ali morejo prenašati daljno vožnjo čez morje, krepko podpirajo vinorejce v boju zoper trtno uš, pri nas pa se od vsega tega nič ne zgodi in najboljši zakoni se po poznejših vladu h odredbah spravljajo skoraj ob vso veljavo. Vinorejci so prosili, naj se zniža carina na modro galico, pa zastonj, segali bi radi po amer.ških trtah, pa jih ne dobe. Zato pri-po oča drugo resolucijo, ki vladi uaroča: 1. da zniži voznino ; 2. da pospešuje prodajo avstrijskih vin v vnanjih deželah; 3. da izdatnejše podpira vinorejce v zatiranju trtne uši.
Danes je prišel prvi na vrsto slovenski štajerski poslanec Robič, ki je govoril zopar italijansko pogodbo z ozirom na carino od vina. Povdarjal je veliko nevarnost dotične določbe za vinorejo na Štajerskem, katere Štajerci ne morejo opustiti, ker bi vsled tega ne propadli samo posamezui posestniki, ampak tudi mnoge vincarske rodbine. Tolažijo jih sicer, da Italija ne zniža svoje carine, ali če pri-
dejo pri nas slabe, v Italiji pa dobre letine, se to gotovo zgodi. Poslanec Šuklje se je tolažil s tem, da dobe tudi v Italiji trtno uš; ali tudi ta tolažba ne velja ; prvič mora on temu oporekati iz krščanske ljubezni, ki veleva, da bližnjemu ne želimo nič hudega, drugič je vinoreja na Italijanskem vsa drugačna, kakor pri nas, ker v Italiji nimajo skupno ležečih vinogradov in tretjič primanjkuje Italiji tako izvrstna odgojilnica trtne uši, kakoršno je imela Avstrija v Klosterneuburgu. (Splošna živahna ve-selost.) Celi govor "Vam pošljem jutri po stenogra-ličnem zapisniku.
Drugi govornik je bil Stal i t z, ki je s stališča svetovnega prometa hvalil trgovinske pogodbe in se poganjal za koristi, ki jih živahna trgovina pripravka Trstu. Pritoževal se je tudi, da samo trije poslanci za Trst ne zadostujejo, ampak da bi jih bilo treba več zaradi važnosti tržaškega mesta. G. Stalitza je bil menda zapustil spomin, ko je to rekel, ker ima Trst že zdaj 4 poslance, kar je v primeri s prebivalstvom več kakor zadostno.
Tretji govornik dunajski krščansko socijalni poslanec Gessmann je nasprotoval pogodbam zaradi škode, katero prizadevajo avstrijski zlasti dunajski industriji, levičarski dunajski poslanec Neuber pa jih je iz ravno istih razlogov hvalisal. Zadnji govornik je bil dr. Vašaty, ki je v dolgem govoru z drugimi besedami ponavljal, kar sta pred njim govorila njegova mladočeška tovariša. Jutri pride prvi na vrsto poljski poslanec Kozlowski, za njim pa knez Liechtenstein. Tudi trgovinski minister Bac-quehem govori menda jutri. Minister poljedelstva grof Falkenh ay n je govoril že danes precej za SUlitzem in se zlasti obračal proti grofu Coroniuiju, češ, da je bilo v tej zbornici čuti že veliko in strastnih napadov na vlado, da je pa tako neopravičeno in hudo, kakor goriški poslanec še ni napadal nihče. Minister je potem našteval, kaj je vlada storila za povzdigo in prospeh vinoreje in zlasti še omenjal, da imajo toliko ameriških trt v zalogi, da jih še
prodati ne morejo. Seja je trajala od 10. ure dopo-ludne do 4. ure popoludne.
Kakor se kaže, trajala bo razprava še do ponedeljka, mogoče pa tudi še dalje, ker hočejo pustiti, da pride koli kor mogoče dosti poslancev k besedi. Glavna govornika in poročevalca toraj gotovo pred torkom ne prideta na vrsto.
Iz vinorejskih okrajev še zmerom prihajajo mnoge peticije zoper znižanje carine od vina. Med drugimi je izročil dr. Ferjančič dotične peticije kmetijske podružnice vipavske in nekaterih vipavskih občin za premembo pogodbe z Italijo z ozirom na vinsko carino. Med tem pa, ko se pri nas bije tako silen in hud boj zaradi te carine, je na Ogerskem v tem oziru vse mirno, dasi je vinoreja tam še obilnejša, kakor pri nas in ogerski poslanec Matle-kovič, ki velja kot poseben strokovnjak v carinskih in trgovinskih pogodbah, v najnovejši številki strokovnega časnika piše, da se Avstriji in Ogerski ni bati italijanskega vina. Bomo videli, kdo ima konečno pravo.
Deželni zbori
se ne snidejo meseca februvarija, ampak v začetku meseca marca, ker bode državni zbor dotlej nadaljeval svoje zborovanje in rešil najnujnejše reči, potem pa se do jeseni razšel na počitnice. Ako kateri zbori ne bodo mogli rešiti svojih poslov do Velike noči, ki bo letos 17. aprila, sešli se bodo še po praznikih, da izvršijo svojo nalogo. Tako je bilo danes skleneno sporazumno od vlade in načelnikov državnozborskih klubov iu pri tem ostane.
Cesar Franc Jožef v Kini ?
Rim , 11. januvarija 1892.
Odkar je londouski list „Times" raznesel ne-osnovano vest med svet, da je kardinal dr. Gruscha pri svojem zadnjem potovanju v Rim imel nalogo, med Kvirinalom in Vatikanom posredovati glede obiska avstrijskega cesarja Franca Jožefa v Ritnu,
5 i ti rv
Umetni dež.
V Zjedinjenih državah severnoameriških so obširni kraji, v kater,h skoro nikdar ne dežuje. Zaradi tega se v teh krajih vzlic vsem prizadevanjem ni moglo razcvesti kmetijstvo. Kjer je vzraslo kaj trave, so jo popadli. Sem ter tje, če je lega kraja bila ugodna, so je tudi poskusilo z umelnim nape-ljavanjem vode. To je pa bilo tudi preveč drago. Prišli so na misel, da bi priredili umetni dež.
Kakor pri mucgih drugih iznajdbah, tako so tudi tukaj Amerikanci dobili prvi nngljej iz Evrope, potem pa so sami stvar praktično porabili in izveli. Ob posleduji nemško - francoski vojni je na francoskih bojiščih skoro slednji dan deževalo ob času, ko dež sicer ni navaden. Nemški listi so izrekli svoje mnenje, da to prihaja od streljanja, ki stresa zrak. V Evropi seveda ni nikdo mislil na to, da bi se ta opazovanja dala kako v korist porabiti, drugače pa praktični Amerikanec. Inžener Eduvard Powers iz Wiskonsina je prvi prišel na misel, da bi se s streljanjem morda dal privabiti umeten dež. Da bi se pa bolj prepričal, če res streljanje na-pravlja dež, je jel nabirati in priobčevati statističua
poročila o vremenih v raznih vojnah, zlasti v meksi-kanski vojni 1847. leta in severnoameriški državljanski vojni (1861. do 1865. leta). Prebrskal je po časopisih in drugih poročilih, kier je le mogel kaj dobiti, in videl je, da je v vojnih letih deževalo v kraj'h, v katerih sicer nikdar ne dežuje. Powersove preiskave vzbudile so občno pozornost in v sledečih letih so se generali Sherman, Gatlield, Logau iu senator Farwell mnogo bavili z vprašaujem, kako bi se dal napraviti umeten dež. Le previsoki stroški so ovirali, da se ni precej začelo poskušat'. Treba bi bilo mnogo velikih topov spraviti v z&padue kraje, kjer malokdaj dežuje, iu jako mnogo streliva si pro-skrbeti. Inžener Powers je preračunal, da bi stroški za jeden tak umeten dež stali nad 80 tisoč dolarjev ali nad 160 tisoč goldinarjev.
Ker ima kmetijsko ministerstvo v zapadnih pokrajinah dobro vrejene postaje, je bilo pričakovati, da bodo stroški precej maujši, nego jih je preračunal gori omenjeni iužener, ali vendar se je kongres teh stroškov ustrašil in ni dovolil nobene svote za poskuse.
Leta 1S80 je pa general Daniel stvar iz nova sprožil. Priporočil je pa, da na) se namesto streljanja s topovi z zrakoplovom spuste v zrak v> čje množine razstrelila in s posebnimi pripravami užgo. Dobil je pateuc za tak zrakoplov. Stvar vendar ni
napredovala, ker ni bilo denarja, Amerikanci pa kmalu ne odjenjajo od kake stvari, ki se je lotijo. Senator Farwell je predlanskim v kongresu dosegel, da se je dovolilo 2000 dolarjev za poskuse. Lani se je pa ta svota povišale za 7000 dolarjev in v avgustu so se že začeli poskusi, katerih se je udeležilo več tehnikov in učenjakov.
V Teksasu na neki planjavi so se vršili poskusi z 68 zrakoplovi. Na veliki planjavi so določili tri proge po dve angleški milji daljave, pol angleške milje drugo od druge oddaljene. V prvi progi postavili so velike baterije, s katerimi so se vsak čas lahko užgale večje množine dinamita in drugih razstrelil ; v drugi progi so se spustili v zmerno viso-čino manjši zrakoplovi, v tretji progi pa večji zrakoplovi z razstrelili. Zrakoplovi bili so privezani z žicami, tako da se je razstrelilo lahko vselej užgalo z električno iskro.
Pri prvem poskusu, ki je trajal dne 9. avgusta popoludne dve uri, so delovale le pritlične baterije. Drugi dan zjutraj je bilo nebo še volno jasno, ali proti poldnevu se je pooblačilo in popoldne je bil hud dež. Pri drugem poskusu due 17. avgusta so pa poleg pritličnih baterij razstrelili tudi nekaj di-namita v zrakoplovih. Drugi dan popoldne je bila ploha. Po tretjem poskusu dne 25. avgusta so pa v vseh večjih zrakoplovih užigali dinamit. Vspeh teh
bavijo se sila marljivo vsi laški listi s tem potovanjem „in spe".
Kakor znano, je večina laškega ljudstva zlobno nabujskana proti Avstriji. Gotovo ni mesta v celi Italiji, v kojem ne bi „misera contribuens plebs"
—	v pravem pomenu vseh treh besed" — rohnela najstrastnejšega sovraštva proti Avstriji.
V Rimu imamo večkrat očividne dokaze takega sovraštva. Palača „Venezzia", na kateri blišči ponosno svitli avstrijski orel; palača „Chiggi", kjer stanuje poslanik pri Kvirinalu, in „Dell Anima" so pravi Eldorado, na katerem skuša rimska, politično zaslepljena druhal vsak čas svojo surovost pokazati in političen srd ohladiti.
Bomba, ki se je raznesla pred Chiggijevo palačo; krute demonstracije pred „Venezzijo" letos 2. oktobra in že večkrat prej, so še v živem spominu. Kako v irredentovskih krogih o Avstriji mislijo in govorijo, presega že meje dostojnosti. Avstrija jim je še jedino zavetje, kjer se goji in šopiri še vedno divji barbarizem. Na zemljevidih, ki se po kopah vidijo na razgled pri knjigarjih v rimskih ulicah, je Avstrija kaj ozko ostrižena. Laška meja seza tje gori do Brennerja in gorenje Drave; pri Trbižu gre potem za železnico in Savo proti Ljubljani in od tam preko do Reke. Ecco'
—	„neodrešene dežele" so na ta način že pri Italiji.
Zaradi tega političnega mišljenja pač ni čudo, da so skoro vsi listi kar besno planili po novici» „da pride avstrijski cesar v Rim".
Svojega mišljenja ne prikrivajo niti z najmanjšo uljudnostjo do sosedne države. Tako piše danes jeden izmed njih : „.. . pravi se, da bo avstrijski cesar vrnil v Rimu obisk, s katerim sta ga bila počastila Viktor Emanuel in za njim kralj Umberto. Že v drugič je o tem govorica. Mi smo vedno temu nasprotovali, kajti tu manjka prave odkritosrčnosti in prijaznosti, ki sta prvi pogoj jednakim demonstracijam. Iu gotovo tega ni Italija kriva, ki ne more pozabiti žalostnih tradicij o avstrijski vladi nad svojimi najlepšimi deželami. Še manj pa more Italija molče prenašati protilaško politiko, katero Avstrija nadaljuje, posebno po vladnih organih v „neodrešenihprovincijah" — uelle provincie irredente ! . . ."
Radikalni listi so pa še našli drug uzrok proti obisku. Bojč se, da bo cesar Franc Jožef posredoval med kraljem in papežem. Da bi ga pri tem vodil jedini smoter, zboljšati n e-znosni položaj sv. Očeta in tako nekoliko poravnati vnebovpijočo krivico, — ve vsakdo. To bi pa šlo, se ve na račun „združene Italije", ki bi morala začeti povračati kruti svoj rop, s katerim je pač „barbarsko" oropala vladarja, ki je imel več kot tisočletno pravo na svoje dežele.
Kdo bi dvomil, da bodo „združeni Italijani" temu z vsemi silami nasprotovali ? „Mi odločno zavračamo vsako spravo z Vatikanom, kajti ona
poskusov, ki je pretresel posebno gornje zračne plasti, je bil mnogo večji. Drugi dan zjutraj zgodaj je bil močen dež z gromom, ki je trajal 5 ur. Več let v tem kraju ni bilo tacega dežja. Poleg omenjenega deževanja po posamičnih poskusih je tudi druge dni mej poskusi bil večkrat lahak dež, kar je bila poprej velika redkost ob tem času v tem kraju.
V	Teksasu je namreč vsako leto suša. Zbrani učenjaki so se izrekli, da pretresenje zraka zlasti v višjih plasteh prouzroč', da se vlaga v zraku združi iu začne deževati.
Kakor v Ameriki, tako se tudi v Madrasu v Indiji poskušali z razstreljevanjem prirejati umeteu dež. Prvi poskus so je dobro obnesel. Na 600 črev-ljev visokem holmu so razstrelili mnogo dinamita in kmalu je bil močen dež v obsegu petih angleških kvadratnih milj.
V	Ameriki se je žo osnovala posebna družba, ki se bode pečala z narejanjem umetnega dežja. Družba je že dobila potrjenje in letos začne svoje delovanje. Stvar je velicega pomena, če se dobro obnese, pridobile se bodo za kmetijstvo mnoge obširne pokrajine, ki so sedaj zaradi pomanjkanja moče bile skoro sama puščava. Seveda sedaj stvar še ui končno dognana. Posebno še ui rešeno vprašanje, če umetni dež ne bode predrag.
bi bila le vkvar javni svobodi. Italija nima ničesar s spravo poravnati z Vatikanom, „non ha nulla da concilliare con Vaticano!"
„Na noben načiu ne moremo dopustiti kakšnega vpliva zunanjih držav. Obisk avstrijskega cesarja v ta u a m e n nasprotoval bi vesti in domoljubju laškemu, — „ripugnerebbe alia coscienca ed al patriotismo italiano!" — in laški ministri, ki bi se predrznili, za to prevzeti odgovornost, ne bi niti jeden sam dan ostali ua svojem mestu."
Tako laški list. Govor je jasen dovolj; bengalično razsveti ideje zagrizenega Italijana, kateremu je za Italijo več, kakor pa za sveto pravico.
Sicer pa smelo trdim, da so laški listi v tem oziru svobodno čisto mirni! Avstrijski cesar jih s svojim obiskom ne bo motil. Kajti: je li mogoče, da bi cesar, ki je nedosegljiv vzor katoliškega mišljenja, ki pri vsaki priložnosti svojo katoliško zavest javno neustrašeno pokaže, prišel v Rim v sedanjih razmerah, in tako vsaj neposredno odobraval p o 1 i t i čne kr i v i ce? Kako bi li moralo biti pri srcu vladarju katoliškemu, ki bi gledal na Kvirinalu slavoloke, a spodaj ob Tiberi videl bi Vatikan, tužnoječo svojega duševnega vladarja!
Ne! Brezdvomno, — dokler ne bode na An-geljskem gradu ponosno, kakor prej tisoč let že, vihrala papeževa zastava, tako dolgo ne bo nobeden katoliški velevladar prestopil praga na Kvirinalu.
Prišel bo dan, ko bo krivica poravnana, in vatikauski jetnik zopet v posestvu svojih, po božjem in narodnem pravu samo njemu pripadajočih, staroslavnih rimskih tal. Da, takrat, — in le takrat, — šumljaii bodo Tiberini valovi pozdrav s severa došlemu vladarju; takrat bo njemu veljal pozdrav rimskega ljudstva: Evviva!	—d.
Politični oresrled.
i r»
V L j ubij a ui, 15. januvarija.
3¿®t5*ais.|© desal».
Položaj. Levičarjem je jako nepovoljno, da bodo ministri stopili v ožjo zvezo s posamičnimi strankami. Mislili so, da bode le levica po grofu Kuenburgu v zvezi z ministerstvom, druge stranke pa bode vlada popolnoma prezirala. Seveda na ta način bi bila kmalu levica v ministerstvu imela odločilen vpliv. Glavno levičarsko glasilo se posebno huduje, da je grof Falkeuhayn vstopil v zvezo s konservativnim klubom, iu se izpodtika nad tem, da celih trinajst let ta minister ni bil v klubu in je še le sedaj vstopil, ko je Kuenburg vstopil v mini-sterstvo. Popolnoma prezira premenjeue razmere. Poprej ni bilo tako treba tesnejše zveze s konservativnim klubom, ko je tudi levica ni imela. Da bi pa sedaj vlada ne iskala te zveze, bi jo levica kmalu k sebi potegnila in ne imeli bi več vlade med strankami, temveč levičarsko vlado pod neutralno firmo. Jako hudomušno povprašuje židovski list, kaj bode, če pride na vrsto v ministerskem svetu slovensko narodno vprašanje. Grof Falkeuhayn se bode moral potegovati kot član Hohenwartovega kluba za Slovence, grof Kuenburg pa zagovarjati nemštvo. Mi tudi ne vémo, kaj bodo storili ministri v takem slučaju, ali znano je nam in bi tudi „N. Fr. Pr." morala vedeti, kaj bi bila njih dolžnosi. Slovenci ne zahtevamo druzega, kakor da se izvede ustava; na ustavo sta pa prisegla grof Falkeuhayn in grof Kuenburg, torej jima p&č ne bode težko v tem oziru prave zadeti, in dunajskim Židom si zaradi tega pač ni treba beliti glav.
Češko. „Leitm. Ztg." preti, da bodo Nemci zopet zapustili češki deželni zbor, če vlada ne bode skrbela, da se sprava izvede. Potem se pa več ne povrnejo v zbor, dokler se ne razdeli ne le uprava, na Češkem, temveč tudi deželna zakonodaja. Da bi Nemci radi razdelitev češke kraljevine, mi že dolgo vemo, ali vendar grofu Taaffeju ui treba zaradi tega biti v skrbeh. Pasivno politiko so že Nemci jedenkrat poskusili in so se prepričali, da ni baš prijetna, zatorej je drugi pot ne bodo zopet nastopili. S tem bi le zaigrali ves vpliv, ki ga imajo na na Dunaju. Zmerne|ši nemški elementi sedaj ni-kakor ne stopijo v p&sivno opozicijo, ko bi 8e tudi imela stranka razcepiti.
MladočeJii hoteli so v Pragi osnovati društvo, ki bi imelo namen skrbeti za naraščaj „svobodomiselne" stranke. Namestništvo je spoznalo, da hoče to društvo mladino zavleči v politiko, in pravil ni potrdilo. Osnovatelji so se pritožili na ministerstvo, „Narodni Listy" se pa močno hudujejo.
Galicija. V Galiciji je tako pomanjkanje učiteljev, da 64 novih šul neso mogli otvoriti in so morali celo 91 prejšnjih šol zapreti. Na 463 šolah pa začasno poučujejo učitelji, ki nemajo spričevala sposobnost'. V vsem manjka kakih 800 učiteljev, da bi mogli popolniti vsa mesta. Na več sto šolah je le jeden učitelj, ko bi imela biti dva. Deželni
zbor se bode posvetoval, kako bi se odpomoglo takemu pomanjkanju učiteljev.
faanje driaTs>
Rim. Včeraj zjutraj umrl je kardinal Simeoni za influenco. Simeoni je bil rojen dne 27. decembra 1816. leta v Pagliauu pri Palestrini. Ko ie dovršil bogoslovne in pravne študije, postal je leta 1840. profesor na propagandinem zavodu. Pij IX. ga je imenoval za domačega prelata, pozneje za komor-nika in mu izročal razue diplomatične posle. 1871. leta je pokojnik postal nuncij v Madridu in kardinal. 1876. leta je bil imenovan po Autonellijevi smrti papeškim državnim tajnikom in prefektom papeških palač. Po smrti papeža Pija IX. je bil generalni prefekt kougregacije „De propaganda fide".
Anglija. Umrl je včeraj dopoldne kardinal Manning. Henry Eduvard Manning je bil rojen dnš 15. julija 1808. leta v Totteridgu (Hertfordshire), 1830. leta je postal duhovnik anglikanske državne cerkve, 1850. leta je prestopil v katoliško vero in petnajst let pozneje je bil imenovan nadškofom west-minsterskim. Na cerkvenem zboru v Rimu je zagovarjal nezmotljivost papeževo. 1875. leta bil je postal kardinal. Znan je tudi kot bogoslovni pisatelj. Zanimal se je za revnejše prebivalstvo in posebno se potegoval za delavce. Posredoval je ob raznih štrajkih, in sicer ne brez vspeha.
Turčija. Ohadournovo iztiranje iz Sofije je dalo povod, da so nekatere velevlasti sprožile misel, da naj se pravica iztiranja iz Turčije, oziroma iz Bolgarije definitivno vredi. da v bodoče ne bode ni-kakih nesporazumljenj. Turški vladi se bode priznala brezpogojna pravica, da sme iztirati tujce, če se ji to potrebno zdi. Samo naznaniti mora nekaj časa poprej konzulu ali drugi kompetentni oblasti nameravano iztiranje in je poprositi, da pomaga do-tičnika odpraviti. Tako bode konzul, oziroma drugo kompetentno oblastvo, imelo čas, da poskusi stvar še poravnati, če se mu bode potrebno zdelo. Ko bi pa konzul, oziroma druga kompetentna oblast, ni-česa ne storila, ima turška vlada sama pravico, koga iztirati, ko preteče določen čas.
Francija. Radikalni „Intransigeant" očita ministru Oonstansu stvari, ki spadajo pred porotno sodbo. Sevöda vse te stvari se ne dajo lahko dokazati. To je pa gotovo, da je minister solastnik neke kavarne v Tuluzu, kjer se shaja jako različna družba in se trpe prepovedane igre. Radovedni smo, če bode vlada proti radikalnemu listu tudi takoj vložila tožbo, kakor jo je proti nadškofu Soulardu.
Nemčija. Kakor je znano, je nemški državni zbor se že večkrat izrekel, da bi 8e poslancem dovolile dijete. Zvezni zbor je pa vselej na vladni predlog to odklonil. Sedaj je pa stvar prišla zopet v zboru na vrsto. Vlada in nekaj poslancev se je izrekla proti vpeljavi dijet, ker bi od tega imeli le socijalisti korist. Tudi se jim zdi, da bi to škodovalo veljavi državnega zbora. Socijalist Bebel je pobijal te pomisleke. Osvetljeval je liberalizem nekaterih strank, ki na vso moč ovirajo, da kak nižji človek ue pride v zbor. Njegova stranka od vpeljave dijet ne bode imela dobička, ker je že toliko požrtovalna in organizovana, da vzdržuje svoje zastopnike. Veljava državnega zbora bi ne trpela zaradi dnevnic. Člani zveznega sveta tudi dobivajo dnevnice brez škode za veljavo tega zbora. Civilne liste vladarjev v nekaterih državah so se zadnji čas povišale, pa ni nikdo trdil, da bi to poniževalo do-tične vladarje.
Portugalsko. Finančni minister je dal ostavko, ker so finančne razmere vedno neugodnejše. Republikanci agitujejo močno proti vladi in monarhiji. Dobro sredstvo so jim slabe finančne razmere in pa razne sleparije pri bankah in železnicah. Več veljavnih mož straži policija, ker jih dolž^, da so sokrivi pri teh sleparijah. 16. t. m. je občni zbor železniških delničarjev.
izvirni dopisi.
Iz Podjunske doline na Koroškem, 10. jan. (Za slovensko šolo!) Na vsak način in z vzemi silami, ki so jim Ie količkaj na razpolago, skušajo naši narodni nasprotniki zabraniti koroškim Slovencem slovensko šolo. Kakor jeden mož vzdignili so se, da bi vesoljnemu svetu dokazali, da koroški Slovenci ne marajo slovenskih šol. Posebno jih je zbodlo, da smo koroški Slovenci v minolem letu odposlali 33 prošenj učnemu ministru, naj se vsaj eukrat zboljšajo naše sedaj malovredne šole.
V mnogih občinah, kjer je občinski zastop, — na kateri načiu, tega danes nečemo razpravljati, — v rokah uemškutarjev, združili so se kmetje sami ter so prosili za slovensko šolo. Pa nemarno dosti upanja, da bi ti slovenski možjd dosegli že sedaj svoj namen. Kajti po vseh takih občinah pošiljajo se prošnje kar po vrsti občinskim odborom, naj se ti izrečejo o dotičnih prošnjah. Da ti občinski odbori ua nekak migljaj „jednoglasno" sklepajo, naj v šoli ostaue vse pri starem, češ, da si boljše šole od delanja nemškutarske niti misliti ne morejo, — tega mi ni treba še posebej povdarjati.
Tako so se vrnile prošnje, kolikor vemo, v Tinjah, Prevaljah, Črni itd.
Drugače je stvar, kjer so občinski zastopi v narodnih rokab, ker tam se d& z vztrajnostjo mnogo doseči. N. pr. poslala se je iz Celovca prošnja Belski občini nazaj, a tamošnji vrli odborniki so jo kar naravnost zopet vrnili ter še odločneje zahtevali za svojo šolo sloveuščino kot učni jezik.
Isto zgodilo se je tudi v Švabeku blizo Pli-berka, o čemur Vam poročam v nastopnem obširneje. Zastopu občine Švabek poslala se je prošnja trajnega šolskega sveta v Švabeci z dne 7. julija min. I., naj se v tamošnji šoli slovenščina uvede kot učni jezik. Zato se je dnč 3. t. m. pri seji občinskega odbora zopet sklepalo o poučnem jeziku v šoli. Kakor že prej, sta se tudi sedaj tamošnji župan, star „bauerubundar" in učitelj, ki je občinski pisar, prizadevala, kar le človek more, da bi občinski zastop strahovala, naj se ta sedaj, kakor se je na njuno povelje storil že minolo poletje izrekel za nemško šolo. Zupan šel je še par dnij poprej k „bauera-bundarjem" na Rudo nasrkat se nemškutarskega duhd in učit se, kako bo pri dotični seji razsajal, blaženo nemščino v sedma nebesa koval in jo priporočal kot pravcati „non plus ultra" vsake modrosti in omike. In res, govoril je to pot kakor še nikdar poprej, da je siromaku pot kar tekel po licih; učitelj, ki je v govorništvu manj izurjen, prikimoval mu je, kar se je le dalo.
Ko je končal župan svoj slavospev nemščini, vstal je pa prvi občinski svetovalec g. L. Krištof ter je stavil dobro utemelieni predlog, naj se občinski odbor izreče z a slovensko šolo. To je strašno dregnilo župana, ki je moral spoznati, da so padle vse njegove besede, pridobljene z mnogim trudom, na nerodovitna tla. Začel je zato na novo razgrajati ter se odločno protivi stavljenemu predlogu. A gosp. Krištof mu je kar na kratko odgovoril, naj je zdaj tiho, ker je krega že dosti; naj se glasuje. Iu res 80 glasovali. Dva omahljivca zbežala sta strahu pred županom pred glasovanjem drugi pa so jednoglasno glasovali za Krištofov predlog, naj bodi slovenščina učni jezik skozi vse razrede, uemščiua učni predmet od 3. ali 4. leta naprej.
Tako je ostal ljubeznjivi župan na cedilu; same jeze branil se je zapisuik narekovati ali ga podpisati. Narekoval je zapisnik zato prvi občinski svetovalec, a gospod učitelj ga je moral pisati, ako-ravno je šlo silno, silno težko. Župan je sieer še kričal in grozil možem, ki ne marajo prodati svoje dece na ljubo neki kliki, — a nič ni izdalo; občinski zastop glasoval je z a slovensko šolo in tako popravil svojo izjavo minolega leta, ko sta župan in učitelj z zvijačo prisilila, da se je izrekel za nemščino kot učni jezik.
Za slovensko šolo prosil je v švabeški občini, kakor omenjeno, krajui šolski svet, kojega načelnik je ondotni župnik preč. g. Mat. R a n d 1. Pred nedavnim časom dobil je od okrajnega šolskega sveta vloženo prošnjo nazaj z ukazom, da se ima še enkrat seja sklicati ter o tej prošnji posvetovati, o sklepu poročati višjim šolskim oblastvom in tudi doposlati sejni zapisnik. Toda vrli krajui šolski svet, oziroma njegov načelnik, se je tej zahtevi odločno ustavljal ter odgovoril, da je še enkratna seja nepotrebna, ker se je peticija sklenila na čisto postaven način. Kakor kaže povabilni list, bili so vsi ndje krajnega šolskega sveta k seji dne 7. jul. 1. 1. «klicani in so se tudi vsi zbrali. Pri seji se je prošnja sestavila, vsestransko o nji posvetovalo, dobro premislila, dvakrat prečitala in jednoglasuo sprejela, kakor kažejo podpisi v sejnem zapisniku. Kaj hočejo šolska oblastva torej še več? Nepotrebno bi bilo še enkrat sklepati o tem, kar se je že jednoglasno 8klenilo. Pridejal se je prošnj. še izvirni zapisnik dotične seje ter povabilni list, in tako se je prošnja zopet vrnila. Upajmo, da bo v kratkem imela zaželeni vspeh I
Ta slučaj navedli smo brez daljšega komentara; saj stvar sama dosti glasno govori. Želeli bi le, da bi v vseh občinah tako odločno in neustrašeno postopali, kakor vrli možje v Švabeci. Slava tako zavednim iu odločnim narodnjakom, zlasti njih vzornim voditeljem! Živeli!
G g. slovenske državne poslance pa opozarjamo na ta slučaj, ki priča na novo, s kolikimi težavami se moramo boriti za svoje postavne pravice, in kako težko se nam dovoljuje vsaka še tako neznatna drobtina narodne jednakopravnosti!
S Štajerskega, 13. januarija. Cč. oo kapucini štajerske pokrajine razvrščeni so, kakor najnovejši njihov imenik spričuje, v 13 samostanov, od katerih se nahajata dva v goriški, dva v krški in dva v ljubljanski škofiji. V lavantinski vladikovini stanujejo čč oo. kapucini samo v Celju, v graški episkopovini pa na šestih krajih, tako da večina samostanov „štirske pokrajine" leži v resnici na Štajerskem. V teh 13 samostanih bilo je v pretečenem letu 1891 do 65 ča3t. mašnikov ali „patrov", 20 klerikov in 58 bratov-lajikov, vseh skupaj torej 143 redovnikov. Vsej provinciji na čelu je že četrtokrat preč. gospod provincijal p. Ferdinand Plattner, pristen Tirolec, rojen leta 1834, v redu od leta 1853, mašnik od 26. decembra 1857. Temu v pomoč so bili lansko leto izvoljeni sledeči gg. definitorji: 1. C. o. Gre-gorij Jenič, gvardjan celjski; 2. o. Friderk Inglič, vikarij pri Sv. Križu na Goriškem; 3. bivši provincijal o. Rafael Oblak, sedaj gvardjan v Gorici in 4. dosluženi provincijal o. Norbert Briks, gvardjan v Celovcu „Rimska varuha" (Cust. Rom.) sta že omenjena gg. defiuitorja o. Rafael in o. Gregorij. Samo eden g. pater (Ludovik) in eden frater (Dominik) sta že petdesetletnico svojih obljub dopolnila, a lepa vrsta gg. klerikov, med temi več čast. Štajercev, pripravlja se na sv. mašniško posvečenje. Trije čč. očetje: p. Celestin v Gorici, p. Donat v Celju in p. Zeno v WoIfsbergu odločeni so za lektorje ali bodoče učitelje bogoslovja. Naj bi se jim posrečilo, prav obilo število za čast božjo in za vzveličanje duš gorečih oo. kapucinov tej pokrajini vzgojiti. Dela se jim nikjer ne bo manjkalo!	Š. T.V.
Iz Polja !pod Ljubljano, 14. januarija. Naše bralno društvo bode imelo dne 18. t. m. drugi občni zbor, pri katerem se bode volil nov odbor za tekoče leto. Pri vsakem društvu je največ na tem, da ima 6krben in delaven odbor, ker brez tega vse zaspi. Dosedanji odbor našega društva je prav marljivo delal v prid društva, ki je v kratkem času pridobilo si tukaj spoštovanje in vzbudilo zanimanje za čitanje dobrih knjig in poštenih listov. Društvo šteje nad 70 udov iu tudi v denarnem oziru smo zadovoljni. Torej z izvolitvijo novega odbora ne bomo v zadregi, ker je dosedanji vestno izvrševal svojo dolžnost.
Ker ima društvo namen, prirejati tudi poštene veselice, zato bi nam odbor jako ustregel, ko bi še enkrat spravil na oder igro „Bob iz Kranja." Zadnjič smo bili s to predstavo vsi zadovoljni.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 15. januvarija.
(Državnemn zboru) je došlo mnogo prošenj iz Istre, Dalmacije in Kvarnerskih otokov, naj bi se trgovinska pogodba z Italijo premenila v onem delu, kjer se govori o carini na izvoz italijanskega vina v našo državo in narobe. Nam se dozdeva, da so te prošnje utemeljene in ne umejemo, čemu bi se na merodajnem mestu brevi manu prezirale. Ali morda zato, ker veliki kapitalisti to želd?
(Rudarski strajk.) Iz Zagorja se nam piše: Tukaj je že več časa delavce hujskal znani agitator E. Ehrlich, obljuboval jim hribe in doline, podkupil nekaj kolovodij in tako dosegel, da rudarji še sedaj nočejo na delo. Okrajni glavar iz Litije, gosp. Grill, je to zvedel ter ukazal rogovileža prijeti ter ga danes 14. t. m. odgnati čez kranjsko mejo v Trbovlje, kjer je okr. glavar iz Celja, g. Wagner. To utegne pomagati, da se bodo delavci spametovali in ne poslušali tacih hujskačev, kateri v prvi vrsti gledajo ua svoj dobiček. G. okr. glavar Grill in rudarski nadkomisar Toldt sta se prepričala, da je strajk v Zagorju neopravičen iu se je pričel le vsled anarhistiškega hujskanja. In če se vprašamo, komu koristijo strajki, moramo odgovoriti, da skoro brez izjeme le agitatorjem. Ti si naberô nekaj novcev in odrinejo zopet drugam, škodo pa trpé ne samo lastniki rudnikov, ampak tudi delavci. Ti namreč ni-česa ne zaslužijo ter morajo stradati, če pa se ustreže nekaterim njihovim zahtevam, od tega v teku časa zopet nemajo nobene koristi. Zato bi storila kompe-tentna oblastva najbolje, da takoj zaprô vse agitatorje ter se sama vestno in natanko prepričajo, če in zakaj se delavcem godi krivica. Ce se oblastvo prepriča o krivici na strani delavcev ali delodajalcev, naj skrbi, da se odpravi.
(Osebna vest.) Kakor smo že omenili, je državni nadpravdnik v Gradcu dr. V. Leitmeier imeno-vau pravim dvornim svetnikom pri uajvišjem sodišču na Duuaju. Zt Slovence je to imenovanje
pomenljivo v tem obziru, ker je dr. Leitmeier po-' polnoma vešč slovenščini.
(K statistiki ljubljanskih fara I. 1891) nam je še dodati, da jih je v kuraciji c' k. moške kaznilnice ua Gradu umrlo 6; torej je bilo v Ljubljani mrličev 1276.
(Umrl) je dn<5 10. t. m. v Malih Lipljenih v j škocijanski župniji pri Turjaku po dolgi in mučni j bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v ; 82. letu g. Jože Jančar, oče č. g. župnika nem-j škega viteškega reda na Dunaju. N. v m. p.! | (Iz Novega Mesta) se poroča, da je tamošnje | katoliško društvo rokodelskih pomočnikov Sv. Treh Kraljev dan imelo lepo društveno veselico. Vrli roko-, delci so prav dobro peli in deklamovali, posebno ; dobro pa so predstavljali g. Kržiča igro „Pravda".
Društvo si je oskrbelo tudi kulise, katerih so doslej i zelo pogrešali pri predstavah. Bil je lep večer, ki j udeležencem ostane v prijetnem spominu. Hvalo zaslužijo vrli pomočniki in društveni predsednik gosp. dr. Marinko, kakor tudi g. prof. Vrhovec, ki rokodelce poučuje za predstave, in pevovodja g. P. O tok ar. Bog bagoslovi pošteno rokodelstvo!
(Iz Št. Jerneja) na Dolenjskem se poroča : Nedavno se je čast. gosp. J. Piber peljal obhajat. Konj se splaši, gospod pade z voza in si izmakne rame, da mora ležati.
(Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda) je imelo dne 13. januarija 52. sejo. Navzočni: Tomo Zupan (prvomestnik), dr. vitez Bleivveis, Ivan Hribar, Mat. Močnik, Luka Svetec (podpredsednik), Andrej Zamejec, Anton Žlogar (zapisnikar). Od nadzorstva: Oroslav Dolenec. Prvomestnik naznanja mesto obolelega blagajnika dr. Vošnjaka, da se je vstreglo prošnjam nekaterih posojilnic ter jim poslalo denarnih vlog. Tajnik poroča o tekočem poslovanju. Od zadnje seje so vpisani mej društvene pokrovitelje z doneskom 100 gld.: G. Peter Majdič iz Celja, ki je pristopil kot prvi pokrovitelj k ženski podružnici v Št. Juriju ob južni železnici ter tako proslavil ondotno slovensko ženstvo in svoje ime pred slovenskim svetom. Ljubljanski gg. bogo-slovci kot božični dar leta 1891. In pred par dnevi tudi mariborski gg. bogoslovci. — Nove podružnice snujejo: V Zagorju, v Središču iu v Ormožu žensko podružnico. — Ukrene se s posebno okrožnico zglasiti se pri rodoljubnem ženstvu po slovenskih deželah, da bi blagovolilo snovati čim več mogoče ženskih podružnic. — Ker je ljul-ljanski „Sokol" sklenil, pri svojih članih nabirati doneskov ter postati pokrovitelj naši vseslovenski družbi, ukrenilo se je priporočiti to vrlo ravnanje vsem slovenskim narodnim društvom v posnemanje. Tako postopanje posamnega člana le malo stane, a celoti veliko koristi. Po predlogih odbornikov dr. Bleiweisa, I. Hribarja, M. Močnika, L. Svetca in A. Zamejca je bilo več prošenj uslišanih in podeljenih nekaj podpor. Poslovanje glede osnove novih zabavišč se je vzelo na znanje.
(Občinske volitve na Koroškem.) Poroča se nam: Po hudi volilni borbi (udeležilo se je volitve nad 200 volilcev!) zmagala je slovensko - katoliška stranka vŠtebnunaZili. V tretjem volilnem razredu izvoljeni so štirje naši in dva nemškutarja, v drugem šest naših, v prvem šest nasprotnikov ker ima v tem razredu volilno pravico več liberalnih baronov in grofov). V občinskem odboru je te-j daj deset našincev in osem nasprotnikov. Županom izvoljen je g. Matej Droml. — VŽabuicahiz-. voljen je prejšnji narodni občinski zastop, na čelu mu vrli narodnjak g. Luka Frustuck. Slava 1
(Poljedelski minister) je odredil, da se žreb-čarija iz Spod. Polskave preseli v Slov. Bistrico.
(Iz Gorice) se uam poroča, da se bode vršilo prvo zborovanje akademične podružnice vseučiliščuega društva „Gorica" v bogoslovnici dne 17. t. m. ob 5. uri popoldne. Vspored: 1. Nagovor osnovatelja. 2. Volitev odbora. 3. Poročilo o zborovanju odposlancev v Solnogradu avgusta meseca 1891. 4. Šu-| bert: Kvartet „Št. 7". 5. Grilanec: „Cerkev in znanost". 6. Koihe: „Jesu dulcis memoria" (moški zbor). 7. Luksič: „Vseučilišče in socijalno vprašanje". 8. Beethoven: Sinfonie „Coriolanus". 9. Slučajnosti. 10. Bačui: „Crudelis Herodes" (moški zbor). 11. , Sklep. 12. Lacina: „Koračnica) (svira orkester).
(Slov. akad. društvo „Slovenija") priredi dne 8. februvarija t. I. v dvorani „goldenes Kreuz" Bleiwei8ovo slavnost in sicer koncert s plesom; na-i tančni program priobčimo v kratkem. Slavnost sama, ki bode na čast nepozabnemu voditelju slovenskega t naroda, bode gotovo vredua vrstuica slavnosMin, kn*
• tere je prirejala „Slovenija" v prošlih letih in ki so si pridobile dobro ime ia veljavo mej slovenskim iu duuajskim občinstvom. Cisti dohodek namenjen je „Podpornemu društvu za slovenske visokošolce" in društvenim namenom in se gledi na ta dobrotni namen prostovoljni doneski z zahvalnostjo sprejemajo od odbora akad. društva „Slovenija" VIII. \Vickenburggasse Nr. 12.
(Duhovniške premembe v lavautinski škofiji.) Umrl je po kratki bolezni dni 8. t. m. č. g. Ivan Kramberger, župnik v Vurberku. C. g. Pr. Mandeliček je premeščen iz Pilštajna k Sv. Petru pod Gorami, na njegovo mesto pride č. g. A. Z a vadil iz Smartina pri Slov. Gradcu.'
(100.000 goldinarjev) je glavni dobitek velike praške razstavne loteriie. Opozarjamo častite čitatelje naše, da je žrebanje dne 12 februvarja.
Dunaj, 15. januvarija. Generalni nadzornik konjiče Gemmingen je umrl za in-fluenco.
Raznoterosti.
—	General Franc Zach je včeraj zjutraj umrl v Brnu ua Moravskem. Rojen je bil I. 1807 v Olomucu, 25 let star je moral bežati iz Avstrije, ker je bil vpleteu v poljsko zaroto leta 1830; bežal je na Francosko, od tam prišel k francoskemu veleposlaništvu v Carjigrad in pozneje h konzulatu v Belgrad. Leta 1848 je bil pri slovanskem kongresu v Pragi, pozueie stopil v srbsko vojsko, prepotoval z znanim Hahnom ves Balkan, bil v krimski vojski, leta 1877 prevzel poveljništvo srbske vojske proti Turkom ob Javoru, bil tepen in hudo ranjen. Zadnja let» je živel v Brnu.
—	Čudna najdba. V mestu Trogiru v Dalmaciji so te dni v neki stari hiši popravljali peč in našli v zidu staro pismo, ki se glasi: „Meseca januvarija 1741 sem jaz dal v zid te hiše zazidati 1000 zlatih cekinov in dve zlati verižici v vrednosti 800 rubljev. Kdor najde ta zaklad, mora zs-klati 30 jancev, dati tri sode vina in v moi spomin pogostiti ljudi. Knez Kolomba Zmajev;e." Skoda, da ni povedano, na katerem kraju je denar zazidan. Lastnik hiše ne more mirno spati, ker misli na zaklad, hiše si pa le ne upa razrušiti.
Telegrami.
Dunaj, 14. januvarija. V davčnem odseku je finančni minister izjavil, da bodo v marcu davčne reforme končane. Odsek je z 8 proti 8 glasovom sprejel znani Plenerjev predlog, da se malim obrtnikom znižajo davki.
Dunaj, 15. januvarija. „Neue Fr. Pr." je iz Belgrada dobila naslednji telegram: Bolgarska vlada prosi trodržavno zvezo pomoči, da jej Srbija izroči Rizova. Avstrijski poslanik Thoemel je prečital Kalnoky-jevo noto. v kateri zvrača na srbsko vlado vso odgovornost za kake dogodke v Bolgariji. Enako noto je poslala tudi Italija, če je tudi Nemčija, ni še znano. Vredništvo pa dostavlja, da ne ve, ali je to poročilo resnično.
simpatij za Rusijo. Ko bi bil Vašaty tako govoril v Rusiji, poslali bi ga že bili tja, od koder bi se ne vrnil. (Odobravanje.) Govornik je naznanil, da so Poljaki proti temu, da bi se sklenila trgovinska pogodba z Ru-munijo. — Poslanec princ Liechtenstein govoril proti pogodbam in upa, da bode tro-državna zveza se ohranila, ko se bode že pozabila dvomljiva pridobitev trgovskih po-godeb. On je proti pogodbam iz gospodarskih in socijalnih ozirov.
Praga, 14. januvarija. Okrajni šolski svèt v Liberci je odstavil češkega učitelja Fuksa.
TuJ«'l.
13. januvarija.
Pri Maliiu: Schwarz, Leiss, Ritschel, Pollak, trgovci, z Dunaja. — Stcydler, potovalee, iz Gradca. — dr. Thoman pl. Montalmar, okr. glavar, s soprogo; Wolf in Zurl, poto-valca, iz Kočevja. — Maximovitsch, trgovec, iz Zagreba. — Wottawa, graäcak, iz Maribora. — Altman iz Pulja. — Schmiedek, c. in kr. poročnik, iz Welsa
Pri Siona: Sperl, uradnik; Schipp; Mayer, tovarnar, iz Gradca. — Kern, trgovec, iz Trsta. — Errath, trgovec, iz Mokronoga. — Weiss, trgovec; Wachsler, potovalee, in Stern, z Dunaja. — Pogačnik iz Cirknice. — Kastner, prokurist, iz Celovca. — Jerše, župnik, iz Dobovca.
Pri Juinem kolodvoru: Cimadori, uradnik; Wassermann, nadzornik, iz Trsta. — Goljevšček, trgovee z lesom, iz Gorice. — Atzl, hišina, iz Gradca.
Umrli »o:
11. januvarija. Marija Švarc, gost ja, 70 let, Rožne ulice 9, marasmus.
13. januvarija. Štefanija Vanino, brusačeva hči, 13 me-seejv, Florjanske ulice 15, božjast — Andrej Deveseovi, delavec, 34 let, Poljanski nasip 50,
V bolnišnici:	i
11. januvarija. Marija Krašk vie, gostija, 57 let, ina- j Iu rasmus. — Franc Koren, branjevec, 59 let, labes dorsalis
12. januvarija. Janez Zmerzlikar, cerkvenik, C7 let, kap. Lorenc Vidmar, delavec, 57 Jot, vsled raka na jetrih.
Vremensko sporočilo.
se sprejme takoj v ueko prodajalnico z mešanim blagom v uekt-m gorenjskem mestu. Učenec mora biti zdrav, krepak, star 13 do 14 let, sin poštenih krščanskih knietiških starišev, ki j e dovršil 1. gimnazijski ali vsaj vse razrede ljudske šole. Več pove upravništvo našega lista. (13) 3-3
Pozlatarski pomočnik,
ki ume tudi ornamente rezljati, dobi delo pri
Franu Krašovec-u,
(28) 3-2	podobarju iu pozlatarju v Celju.
V Tunjcah pri Kamniku so na
prodaj po prav nizki ceni
z desetimi spremeni.
Več se izvé pri župnijskem uradu v Tunjcah.	(¿7) 5-2
ESH5HSH5HSHSHSHSH5HSH5H5HSH5HSH5S
priporoča raznovrstne
lEf yizitnice
po nizki ceni.
ju Uradne in trgov,ske
clika praska loterija, j/^mj
Glavni dobitek
44 (15-3)
eČl-CO «« 1 g"l<ï. priporoča

J. C. Mayer. M
CEBELN0-V0SC
prodaja in razpošilja PAVEL SEEMANN v Ljubljani.
D u 11 a j s k a l> o r z; a .
večš
Vné 15. januvarija.
gld. 35 Ici
75
95
Papirna renta 5lo$> davka . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . Zlata renta 4%. davka prosta . , . Papirna renta 6%, davka prosta . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld.
Kred tne akcije, 160 gld........291 „ 50
London, 10 funtov stri........117 „ 85
Nupoieondor (20 fr.)........ 9 „ 35
Cesarski cekini.......... 5 „ 58
Nemških mark 100 ....... . . 57 „ 90
93 93 110 102 1031 291 117
Dne 14. januvarija.
Ogerska zlata renta 4%.......106 gld. 95
Ogerska papirna renta 5 i»......
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5 % državne srečke 1. 1860.. 100 gld. .
Državne srečko 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. osr. zein. kred banke 4 "¡o Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'yv>
Kreditne srečke. tO1) gld.......
St. Genois srečke, 40 «Id.......
I Ljubljanske srečke, 20 gld..............23 gld.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	16 „
Rudolfo'. e srečke, 10 gld.......20 „
Salinove srečke, 40 gld........— „
NVlndisflhgraezove srečke, 20 gld..........57
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	159
Ak< ijo Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2845
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	00
Papirni rubelj . . ...............1
Laških lir 100..........45
50 50
25
75
14'
75
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
i., Wollzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
EW Razna naročilu i/.vrSe sc ntijtoČnejo.
Za nalaganje glavnic priporočamo : 4% gališke propinacljsko zadolžnlce. 4",% zastavna pisma peštanske ogerske komer-
oijonalne banke. 4komunalne obveznico ogerske hipotečne banke z 10 % premijo.
Na te papirje daje posojila avstro ogerska banka in podružnice njene.
goldinarjev
se dobi z
ogersko liipotečno promeso
i» gld. 1 V» i" 50 kr. kolek, i^"" Žrebanje d né 15. Januvarija.
Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič.
Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik.
Tisk „Katoliške Tiskarne v Ljubljani.