Velja v Ljubljani in po pošti: mo ielO . K 360- — pol let« . . . „ 180'— ictrt leta . . „ 90- i« mesec . ,, 30— Za inozemstvo: celo leto K 480'— pol .ete . ; „ 240'— tetri let* „ 120'— ib mesec . „ 40-— Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, polletno . 4 dolarjtj četrtletno. 2 dolarja Novi naročniki rn ■ uosiijajfl naročnino no nakaznici. Oglasi se zaračunajo po poralitlencm proštom in sicct 1 mm visok ter 55 mnt šiiok prostoi za enkrat 2 K za večkrai popust. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telelon štev. 360. — Uprevništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Telelon štev. 44. ■= Izhaja vsak dan zjutraj. Posemezna številka velja 1‘60 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopianica ali znamka. — Dopisi naj se trankirajo — Rokopisi se ne vračajo. —■ Ustavotvorna skupščina. sX. in X. odd. ustave sprejet. Poslanec Deržič proti tujemu kapitalu in slabemu gospodarstvu v državi. Beograd, 14. jun. V začetku današnje seje konstituante je m predsednik dr. Ribar da je poslanec čošič (radikalec) odložil čast podpredsednika in mandat poslanca vsled svojega slabega zdravja. Nato sc je prešlo na debato o IX. oddelku stave (sodna oblast). Prvi ie t. ril slovenski socialist dr. Korun, nato na bosanski radikalec Lazarevič, ki se je v glavnem izrazil zoper odredbe člena 109. Za n jim je govoril republikanec Pojevič ter zemljoradnik Vojn Lazič, ki je govoril zoper advokate. Ker se nihče ni več javil k besedi, je povzel besedo pravosodni minister dr. Gjuričič. ki je odgovarjal na izvajanja predgovornikov. H koncu svojega govora je še omenil, da so nekateri poslanci protestirali proti teinu, da bi se kot sedež kasacijske-ga sodišča določil Zagreb. Naglašal ie. da se je s tem hotelo manifestirati ?a ideje ravnopravnosti v naši državi. (Odobravanje pri demokratih.) Pri glasovanju so bili z večino sprejeti vsi členi IX. oddelka. Pri čir _ 110 (kasacijsko sodišče) je šest radikalcev glasovalo proti. Nato se je prešlo na razpravljanje o X. oddelku ustave. Po govoru poslanca Kristana. ki nanada kontrolno komisijo, češ da se bo vlada sama kontrolirala, ker imenuje člane komisije deloma kralj deloma skupščinska večina, kar ne pomeni ničesar drugega kot vlado samo. je predsednik zaključil sejo ob 12.30. Naslednja seja danes ob 16. uri. Beograd. 14. jun. (Izv.) Na današnji seji konstituante je poleg več govornikov nastopil tudi poslanec Deržič, ki je govoril osobito proti eksploataciji naših naravnih bogastev pc tujem kapitalu, kar se v ustavi ni zabranilo. V svojem nadalinetn govoru je kritiziral finančno gospodarstvo v naši državi. Pri glasovanju ie bi? sprejet celi X. del nakar se je pričela debata o XI. delu ustave, ki govori o vojski. Poslanec Kopač je kritiziral vojsko v sedanji obliki in zahteval v smislu socialnodemokratskega programa milico. Podpredsednik konstituante je ob 8. uri zvečer zaključil sejo. Jutrišnja seja se prične ob 9. uri. Na dnevnem redu je nadaljevanje debate o vojski. Pritisk Samostojnih kmetov. Beograd, 14. jun. (Izv.) Danes dopoldne so posetili ministrskega predsednika Pašiča od kluba Samostojnih knigtov minister Pucelj ter poslanca Urck in Mermolja. Razgovor je trajal 1 uro. Toliko je gotovo, da gre za gospodarske koncesije zapadnega dela naše države in da poslanci SKS zahtevajo takojšnjo izvršitev nekaterih svojih zahtev v Sloveniji in HrvatskJ. Kakor se govori v kuloar-jih parlamenta, so hrvatski kmetski poslanci demokiatskega kluba popolnoma na strani Samostojnih kmetov in jih podpirajo. Beograd, 14. junija. (Izv.) Nastop Samostojnih kmetov, ki so zagrozili, da bodo izvajali posledice, ako se njihovim zahtevam ne ugodi, je vladne stranke tembolj presenetil, ker bo debata o ustavi vsak čas končana m vlada brez samostojnih kmetov nima večine, četudi bi jo, kar pa je manj verjetno, posamezniki od opozicije podpirali. Samostojni kmetje smatrajo sedanji trenutek za ugoden, da vlado prisilijo, da izpolni njih zahteve, kar je dosedai vedno odlašala. V parlamentarnih krogih sodijo, da bo Pašič našel lek za to krizo. Razdelitev Slovenite. Beograd. 14. jun. (Izv.) Danes zvečer ob 9. uri ima ministrski svet važno sejo. ki bo sklepala tudi o za-thevah SKS. Med drugim bo na tej seji padla tudi odločitev o členu 95 V111.dela ustave, ki predvideva število prebivalstva upravnih oblasti s 700.000, kar bi pomenilo razelite Slovenije. Pričakuje se, da bo v zadnjem trenutk uzmagala pamet in da bo omenjeno število povišano vsaj na en milijon ali pa se sploh črta in se prepusti rešitev zakonu o VIII. delu ustave na koncu špecijalne debate. Jugoslovanski klub zapustil konstituanto. Beograd, 14. ]anl]a. (Izv.) Danes so zastopniki Jugoslovanskega kluba Izročili predsedniku konstituante pismeni protest, v katerem naznanjajo, da zapuščajo konstituanto, V protestu povdarjajo, da je vladna večina VIII. del ustave glede razdelitve upravnih oblasti preložila brez vsakega vzroka na konec debate, da bi s tem Jugo- slovanski klub pridržala do konca v konsti-tuanti, ne da bi skušala doseči sporazum. Predstavniki Jugoslovanskega kluba odklanjajo vsako odgovornost, ki nastane Iz takega postopanja za narodno In državno edinstvo in v znak protesta zapuščajo konstituanto za celi čas, dokler traja špecijalna debata o končnem glasovanju o ustavi. Demokratske intrige zoper potrditev ljubljanskega župana. Beograd, 14. junija. (Izv.) Dr. Žerjav 1n njegova okolica, vštevšl dr. Vošnjak, prav intrigantsko rujejo na to, da bi prestolonaslednik ne potrdil ljubljanskega župana lov. Peska. Pri zahrbtnem rovarjenju se navajajo najneverjetnejše stvari kot razlogi zoper potrditev; očita se tov. Pesku celo avstrliakantstvo. Dobro je, da so nas naši zaupniki pravočasno opozorili na zakulisno gonjo v Beogradu. Sicer pa kača ne zna drugega, kakor sikati in zvijati se, Tako tudi mladoliberalci. Vodilni beograjski krogi so že zdavnaj sili klike, ki ne dela drugega, kakor da meče blato na svoje sorojake. protežira pa vsakega tujega privandrauca, če ji le. nese. Prepričani smo, da imajo beograjski državniki toliko politične modrosti, da ne bodo svetovali prestolonasledniku. ravnati se do zgledu bivšega avstrijskega cesarja Franca Jožefa, kj je svoičas v nasprotju z ljudsko voljo, odklonil potrditev Iv. Hribarja ljubljanskim županom. Vsekakor bodo bratje Srbi »Jutrovski« kliki prav razumljivo povedali, da se po avstrijskih metodah ne hodi do jugoslovanskega vladarja. Demokratske intrige bodo tudi v Beogradu odprle oči tistim možem ki so se dali do danes varati glede slovenskega javnega mnenja, zaupajoč v poštenost in resnicoljubnost klikarjev. ! INTERVENCIJA POSLANCA BRANDNER-JA GLEDE VESELIČNEGA DAVKA GASILNIH DRUŠTEV. Beograd, 14. junija. (Izv.) Poslance dr. Križmanu, ki nadomestuje (‘matičnega Brandner ie danes interveniral pri ministru ministra dr. Kumanudija radi veseličnega davka, ki so mu podvržena tudi naša naj-človckoljubnija društva, med katere ]e šteti v prvi vrsti društva gasilcev. Izročil ie ministru obširno spomenico in mu obrazložil velik pomen teh društev, ki ne uživajo nihake zaslombe od strani države in pri velikih izdatkih, ki ]ili lma]o za orodje itd. i« so odvisna edino le od svojih društvenih dohodkov, prireditev Itd., ki so glavni del teh dohodkov. Zahteval Je, da se uredba finančnega ministrstva z dne 14. oktobra 1920 glede veseličnega davka, ki se razteza tudi na gasilska društva, ukine. Minister dr. Križman, ki Je član varaždinskega gasilskega društva, je obljubil poslancu Brand-nerju, da bo predložil vprašanje v rešitev ministrskemu svetu. PAŠIČ PRI REGENTU ALEKSANDRU. Beograd, 14. junija Danes dopoldan ie sprejel prestolonaslednik regent ministrskega predsednika Pašiča, ki mu je poročal o parlamentarni situaciji za časa njegove odsotnosti ter ga iniormiral o teku debate o ustavi. POTOVANJE REGENTA ALEKSANDRA V ZAVEZNIŠKA MESTA. Beograd, 14. junija. (Izv.) V parlamentarnih krogih se govori, da namerava regent Aleksander jeseni odpotovati v London;, Pariz, Prago, Rim in Bukarešto. NAŠI FINANČNI DELEGATI V Parizu. Beograd, 14. junija. (Izv.) Naši finančni delegatje v Parizu dr. Ku-manudi. , Jankovič in dr. Dragotin Protič bodo ostali še nekaj časa v Parizu, ker morajo počakati povratka ministra za obnovo Lousšera. ki je odpotoval pred kratkim v Wies-baden. Naše delegate je sprejel minister Dounell. ki jim je svetoval, da se naj sporazumejo s finančnim ministrom in ministrom za obnovo. POGODBA Z ROMUNIJO. Beograd, 14. junija, (izv.) šel klerikalno stranke dr. Korošec je podal ministrskemu predsedniku Pašiču vprašanje glede sklenjene pogodbe z Romunijo. Dr. Korošec je zahteval, da pojasni Pašič to zadevo skupščini ter da se v bodoče vsa podobna vprašanja In pogodbe predloži skupščini v predhodno odobrenje. SPORAZUM Z ITALIJO. Beograd, 14. junija. (Izv.) Povodom vesti, ki so se v zadnjem času razširile o Sporazumu med našo in italijansko vlado, je stavil poslanec Lazič na ministrskega predsednika in zunanjega ministra pismeno vprašanje, v katerem prosi pojasnila o tej stvari. DONAVSKA KONFERENCA. Pariz, 14. jun. Donavska konterenca je sprejela določila o razsojevanju pri prestopkih proti plovbnemu in policijskemu redu in pripravlja člen o ureditvi spornih vprašanj, ki bi nastala med različnim; državami in mednarodno komisijo, SOCIALISTI V ITALIJANSKEM PARLAMENTU. Rim, 13. junija. Socialisti so sklenili, da bodo v parlamentu pozitivno delali„ toda brez sodelovanja z drugimi strankami. Proti vladi bodo vodili najostrejšo opozicijo. Zahtevajo popravo po terorju doseženih volilnih izidov In ukinjenle kazni stavkujočih uradnikov ter iznova stavijo svoje socialne zahteve. V zunanji politiki zahtevajo priznavanje svobode in avtonomije narodov. Italijanske organizacije Južne Tirolske zahtevajo od vlade, da bi bili njih interesi zastopani v senatu in predlagajo za to Ettore Tolmeija. UPRAVA JASNAJE POLJANE. Moskva, 14. jun. Vseruski osrednji izvrševalni komite je postavil pisatelja Aleksandra Tolstega za kustosa Jasnajc Poljane, ki postane na podlagi tozadevnega dekreta splošna posest ruskega naroda, ki mu bo trajen spomin na velikega misleca. Obračun. Bojevita skupina, ki |ma za svoje glasilo »Jutro« in ki je danes reprezentanca JDS v Beogradu, je po izvolitvi ljubljanskega in mariborskega župana popolnoma izgubila orijentacijo v slovenskem političnem življenju. Sedaj je te) skupini postalo naenkrat jasno, da ie NSS naredila pred temi volitvami točen načrt za svojo zmago. Pa recimo, da ga je. Kaj sledi iz tega? Da NSS kvečjemu edina pozna in pravilno presoja našo politično situacijo. Napačen račun so delali torej edinole patentirani državniki edinozveličavne jug. dem. stranke. Pojasnil o našem stališču in o naših »zvezah« smo dali dovolj in prav gotovo nimamo nobene potrebe več, da bi zopet obrazlagali svoja načela, ki so nas edina vodila v volilnem boju, neglede na to, ali se nam sploh kdo pridruži, ali pa ne. Na eno smo bili pa tudi pripravljeni In smo pripravljeni vedno: čim se naši stranki pripeti poraz, mn bomo iskali vzroka v sebi, ne pa drago d. JDS je Imela v naši preteklosti toliko poštenih imen, da prav iskreno obžalujemo finale, kakor ji ga piše v zgodovino »Jutro« In »Pondeljek«. Danes molči mož poštenjak dr. Ivan Tavčar. Oglašajo se pa ljudje, ki so si vzeli za cilj: smrt tistemu, kdor ne gre po njih bančno peto! Po teh volitvah smo pričakovali, da bo JDS javno izdala svoj conliteor, javno sl Izprašala vest, kje je grešila; pregledala da bo svole zapeljane gospodarske poti In nepotrebne kultiirnobojno programe. Toda o vsem tem nič! Namesto tega smo pa dobili iz tiskarskih strojev »Delniške tiskarne« neverjeten izbruh psovk In onemoglih obrekovanj. .Mi Jih lahko prenašamo. Sram nas Id edinole zgodovine slovenskega naroda, h| bo zapisala tudi to poglavje. Res je težko dati iz rok domeno, kakot je bila n. pr. mestna občina ljubljanska. Toda ta domena je tako častitljiva, da bi se smela izročati zastava samo z vsemi častmi, a JDS tega ni storila. NSS n. or. prav nič ne bije okrog sebe, zato ker v Mariboru ali v Celju ali v Ptuju ni absolutno prodrla s svojimi kandidaturami. Ona je zadovoljna, da je v teh mestih Izvršila tako čistilno delo, da je tudi tam dosegla izredno važno etapo ločitve duhov. Co smo močni ln zdravi, imamo pred sabo bodočnost. V preteklosti se ne valjamo, ln baš to nepopisno valjanje mladinskih epi-gonov po preteklosti narodnonapredno stranke je privedlo to stranko do propada. Nihče se ni smel v njej oglasiti, ki ni dobil patenta kakega mladinskega papeža. A leti so poznali ljudstvo samo kot oblekt, ki ga je treba izmolsti in nad njim absolutno vihteti šibo tlakovladja. Zamislili so ul posebne črne bukve, kamor so plsaii vsakega, ki je mislil o ljudstvu drugače, kakor oni. Kdor ni bil z nilml. je bil ali klerikalec ali državi nevaren element. Sodba, ki jo je izreklo rri volitvah ljudstvo, je morala seveda izpasti tako uničujoče, kakor je Izpadla. Danes čitamo samo še s pomilovanjem fraze spisov in dopisov, ki jih priobčujejo pobiti ln poparjeni vodniki naroda, spisov, hi dopisov, ki jih drži logika samo v toliko, v kolikor to dopušča časopisni papir ln tiskarska barva. Program, ki smo sl ga začrtali ml* Ima za cilj korist ln dobrobit slovenskega, korist ln dobrobit Jugoslovanskega delavnega ljudstva. Torej tudi eminentno korist in dobrobit države. Za Baroš in svobodo morja. Zagreb. 14. jun. Reška jugoslo-venska stranka je poslala ministrskemu predsedništvu. zunanjemu ministrstvu, predsedništvu konstituante in vsem klubom nastopno brzojavko: Nesramne zahteve italijanske delegacije pri trgovinskih pogajanjih izčrpavajo zadnjo kapljo potrpežljivosti vse Dalmacije in Primorske in Reke ter potrpežljivost vsakega Srba, Hrvata in Slovenca. Zadnjič prosimo: Ne dajte baroške luke Italijanom v interesu Jugoslavije in Reke, ker italijanska premoč na Rek! z baroško luko bi značila vedno napetost in popolno paralizacijo naše gospodarske ekspanzije in trgovinske svobode! Obalna plovba in obalno ribarstvo v italijanskih rokah pomeni popolno gospodarsko propast naroda v Dalmaciji, Primorju in Reki. pomeni, da se bodo v naših vodah lahko svobodno kretali večni ogleduhi. Ako vztrajajo pri reviziji rapallske pogodbe, zahtevajte popolno anulacijo pogodbe in zahte« vajte mejo Soče. Vse Srbe. Hrvate in Slovence boste našli na braniku narodne časti in državnega življenja. Sedaj ali nikoli! Pokažite Italijanom. kaj je jugoslovenska pest. Pokažite, da je resnica, kar je nekoč rekel regent, da namreč triie bratje v objemu delajo čudeže. Večna sramota naj zadene onega, ki bo popustil pri nesramnih in razbojniških italijanskih zahtevah. POINCARE O MALI ANTANTI. Beograd, 14. Jun. Presbiro poroča Iz Pariza: V listu »Revuc des Dcux Mondes« govori Poincarc o zadnjih dogodkih in obžaluje Izgubo g. Vcsniča. Hvali ga kot državnika, ki je oživotvorii svoje sanje: osvo-bojenje vsega srbskega naroda in njegovo zedinjenje. Poincarc veli: Ako so gg. Gio-littl in Siorza na eni strani, g. Vesnič pa na drugi strani mnogo žrtvovali od svojih zahtev, so delali vsaj za bodoče odnošaie svojih narodov. Razen tega je rapallska pogodba omogočila Franciji, da se je pomirila s prijatelji, ki so ji dragi. Polncare je zadovoljen z ustvaritvijo male antante, katere osnova naj bi se s sodelovanjem gg. dr. Beneša in JoneSca še razširila. Dokazuje, ako se Romunija in Srbija sporazumeta v vprašanju Banata, da bi bil po tej konvenciji samo še en korak do sklepa zdrave zveze med njima. Poincare je poudarjal interese, katere lina Francija pri tem, da ostane v zvezi z narodi, za kojlh osvoboditev In okrepitev je toliko delala. Omenja simpatije, ki vežejo vse latinske narode in zvestobo, ki jo kažejo Franclji Belgijci, Srbi, Romuni, Čehoslovakl ln Poljaki. Na koncu naglasa potrebo, da naj Franclja zbere okoli sebe vse tc narode. NOVA CONA V GORNJI ŠLEZIJ1 ZASEDENA. Pariz. 14. junija. Po poslednjih poročilih iz Gornje Slezije so zavezniške čete že zasedle novo cono razen majhnih odsekov pri Olešmi. BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 14. junija. Zagreb: Devize: Berlin 209.50— 210.50, Budimpešta 58—58.50, Italija 732—> 738, London 548—551, Newyork (kabel) 147.75—148, Ncwyork (ček) 145—147, Pariz 1165—1170, Praga 200.50—201.2 , Švica 0—2465, Dunaj 22—22.50. Valute: Ameriški dolarji 143.50—144.50, avstr, krone 22.50- 23.50, carski rublji 32—34, češkoslovaške krone 196—0, angleški funti 535—0, franc. Iranki 0—1155, napoleondori 455—460, nem. marko 212—214, romunski leji 223—230, Italijanske lire 730—735. Zagreb: Efekti: Banka za Primorje 650—0, Jadranska banka 1810—1850, Jugo-slovenska banka 500—507, ljubljanska kreditna banka 800—875, Narodna banka 515— 530, Praštedlotia 4980—5010, Riječka pučka 385—400. Beograd: Valute: dolarji 36—36.25, francoski Iranki 286-288, lire 175—180, leji 55.50—56, levi 40—40.50, nemš*c marke 53.50—54, češke krone 50—50.50, avstrijske krone 5.70—5.80, napoleondori 115—115.50. Devize: London 136—136.50, Pariz 281, Gencva 600, Solun 225—235, Berlin 52.50— 53, Dunaj 5.52 in pol -5.59, Praga 50.50— 50.75, Milan 177—182. TELEFONSKA POROČILA Z DUNAJA IN GRADCA SO IZOSTALA, KER JE BILA TELEFONSKA ZVEZA PRETRGANA, Zadnje vesti o Koroški. Iz Beograda prihajajo vesti, ki za nas niso ravno razveseljive. Baje se poroča iz Pariza, da so tam našo zahtevo do preložitvi mejne črte na Dravo zavrnili »za enkrat«. — in da bi ostala potemtakem meja na Karavankah. Ker ne vemo, koliko je točnosti na teh vesteh, jih tudi v podrobnem ne moremo dovolj presojati. Z več strani se je svoj čas čulo, da naši zahtevi po popravi meje na Koroškem nasprotuje dejstvo, da sc jc bilo glasovalno ozemlje že koj spočetka delilo v dva glasovalna pasova, dočim se v Šleziii taka delitev ni izvršila v naprej. No. najsi tudi je ta razlika tehtna, tega se dobro zavedamo, da je zavisno le od dobre volic visokih gospodov v Vrhovnem svetu antan, te. kako postopajo z našo zahtevo v Korotanu. Povdarek poročila leži baje na »zaenkrat«. Tudi ako je ta pridržek le primerna želja naših poročevalce v. dejanjsko nedvomno obstoja možnost pridobitve Koroške o priliki avstrijskega plebiscitnega gibanja. Kaki motivi ženo v Avstriji stranke. da kljub svarilom in opasnostim forsirajo plebiscite glede združenja z Nemčijo, niti ni mogoče presoditi. Očividno pa so se odločilni krogi postavili na stališče, da raje tvegajo makar izgubo kakega kosa Koroške, nego da bi odnehali od svojega zedi-njevalnega načrta. Znano je, da na obmejnem slovenskem ozemlju Tirolci, Salzburžani ter Dolenje- in Gorenje-Avstrijci niso toliko zainteresirani ko nemški Štajerci in Korošci ; videli pa smo. da celo v Gradcu niso Korošci s svojim lokalnopa-trijotskim svarilom ničesar opravili. Navsezadnje je tako postopanje zelo razumljivo; kajti ako se nahaja vsa država v obupni gospodarski krizi In ako vidi svojo rešitev v priključku k Nemčiji, tedaj se ni čuditi odločitvi. da se to zgodi tudi za ceno manjših obmejnih korektur. Saj sporno ozemlje na pr. na Koroškem ni tako obsežno. KI jut vsemu pa si o nadaljncm razvoju avstrijske krize ne moremo napraviti količkaj zanesljive dijagno-ze. Obstoja sicer pretnja. da zasedemo gotovo ozemlje, ako se glasovanje nadaljuje. Toda kaj nato? Ako se hoče antanta napram nam držati tako natančno črke mirovnih pogodb. tedaj nam more prepustiti Koroško v last šele. kadar Avstriji dovoli združitev z Berlinom. Ker slednjega ne moremo pričakovati tako kmalu, sodimo, da se tudi v prvem delu določba ne bo neposredno izvršila. Pripraviti bi se nam bilo potemtakem na dejansko zasedenie dežele, o katere pravni pripadnosti pa bi kljub temu odločitev še dolgo ne padla. Tržaški škof proti na-silstvom v Istri. Tržaško-koprski škof Bartoloma-ni je izdal v posebnem pastirskem pismu odločen protest proti divjanju fašistov v Istri. Protest pravi med drugim: »Dolžnost mojega poklica In globoka presunjenost srca me sili, da dvignem ogorčeno svoj glas proti nasilnim in žalostnim dogodkom. Protestiram proti navalom, ki so se izvršili na cerkve, župnišča in župne urade. Protestiram proti grožnjam. Izrečenim s strahovanjem in orožjem; proti besnemu mučenju, proti ranje-nju in pretepanju župnikov in kaplanov. ki so bili s silo iztirani. Zapustiti so morali več kakor 10 župnij, ki so sedai oropane svetih opravil in duhovne nomočl. Ne morem dovoliti, da si gruče državljanov, ne oziraje se na cerkveno in držav, avtoriteto, teptajoč državne zakone, zakone pravičnosti in človečnosti, prilaščajo pravico do sumaričnega postopanja in to le radi praznega obrekovanja ljudi, Ki so prevzeti strankarskih strasti. Tudi čini niso le izrodki krivičnosti. temveč so pravcate krutosti. ker se izvršujejo proti neoboroženim ljudem, oropanim vsake pomoči in samoobrambe. Zahtevam pravico, zavedajoč se, da stoji božja pravičnost nad pravico ljudi. Odločno, velikodušno in s krščanskim srcem ponovimo besede umirajočega .lezusa: Oče. odpusti! Imenovani dogodki, ki sem jih le na kratko označil (pero ln srce se mi z grozo upirata, da bi jih natančno opisal) so prizadeli našim sobratom zgubo in v nekaterih posebno divjih slučajih največjo stvarno škodo. Sedai je potrebno, da jim pomagamo iri škodo popravimo. Brž ko sem dobil pred oči natančna poročila od duhovnikov, sem se javil pri pristojnih oblastnijah, odločno zahtevajoč popravo ter odškodnino za cerkve, urade in osebe. Vendar resnično sem se prepričal, da jc pošteno in potrebno, da damo sami mi iz bratske ljubezni pomoč nesrečnežem. Vsakdo uvideva. kolike važnosti bi bila naša pomoč in kolika moralna tolažba. Zato otvarjam pobiranje, darujoč 2000 lir in trdno zaupam, da bodo vsi moji dragi duhovniki brez razlike narodnosti sledili v duhu darežljive ljubezni mojemu vzgledu. V mojem srcu pa se vzdiguje še drug opomin, resnobneiši. svečanej-ši. nujnejši opomin, s katerim se obračam do vseh svojih ljubljenih vernikov. Dvigam svoj glas in vam pravim: »Mir z vami. mir z vami!« Vojna nas je izčrpala, sovraštvo nas je utrudilo, divjanje nas je Izmučilo. V blagor domovine, družbe ln gospodarstva, v blagor duš vas zaklinjam vse. da opustite sovražnost Tn srd. sumničenja in prepire; pobirajte stopinje Jezusa, ki od jaslic do poslednje večerje in križa kliče za vsa stoletja: »Mir vam. ki boste morali umreti!« Pobijajmo razburkane sociialne in politične strasti in v veri In ljubezni Kristusa nal zavlada mir. Mi duhovniki moramo biti stvaritelji in apostoli krščanskega miru, temu se moramo posvetiti z besedo, molitvijo in našim vzgledom, temu moramo služiti v imenu resnične svobode in Evangelija. Mir Gospodov nai bo v vaših srcih!« * Gotovo možate in lepe besede, toda ali bodo prodrla do kosmatih ušes fašistov? Položaj na vzhodu. Na grško-turški fronti v Mali Aziji je položaj nespremenjen. Posamezni boji Imajo lokalni značaj. Le severno od Adabazara se je vršila liiod Grki in Kemalističnimi četami bitka z zmago Grkov. Turki se pripravljajo na večje napade in v to svrho sestavljajo bojne čete. Potrebni denar so dobili od sovjetske Rusije. Tudi Grki se pripravljajo in Je dovažanje čet v odsek Bruse Izdatno olahkočen vsled podpore z angleške strani. * Nevarnost novih vojnih zaplet-ljajev je vedno večja. Ce sc Kemali-stom posreči zavzeti Carigrad in zapreti Dardanele, je vsekakor Anglija težko prizadeta. Še prav posebno, ker bi to ne ostalo brez vpliva na položaj v Egiptu, Mezopotamiji in Perziji. V angleškem narodu je odločen odpor proti vsakim novim vojnim operacijam. Angleška vlada se zato ne straši nobenih spravnih poskusov, samo da reši težko situacijo. Razglaša se, da je došla dlplomatič-na misija iz Teherana v Angoro. da sklene zvezo med Perzijo. Afganistanom in Turčijo pod protektoratom sovjetske Rusije, če je vest resnična. potem pridobivajo vpliv na razvoj dogodkov na vzhodu revolucionarne perzijske skupine, ki imajo tesne zveze z boljševiki. In prav vpliva boliševikov na vzhodu se Angleži boje in računajo s potrebo vojaških nastopov. Pojav grških vojnih ladij v Črnem morju in napad pristanišč, smatrajo Turki za kršitev nevtralnosti od strani antante. Za antanto nastaja skrajno neugoden položaj. Upi. ki so se stavili na Grke so se izjalovili. Grki navzlic antantini podpori niso mogli preprečiti napredovanje Kema-listov. Antanta ie zato proti vsaki fl-nanciielni podpori Grške, posebno s francoske strani, ker smatra grške teritorialne zahteve v Mali Aziji nasprotujoče svojim aspiracijam. * Ponesrečil se je angleški poskus leta 1919. vojaško premagati in priključiti Afganistan k angleški-indij-državi. Angleži so morali v mirovni poeodbi v Ravalpindiju priznati Afganistanu popolno samostojnost in samoodločbo, tako v zunanji, kot notranji politiki. Afganistan jc nato sklenil najtesnejšo zvezo z sovjetsko Rusijo in Kcmalisti. Emir Afganistana je pa sedaj predložil angleško-in-dijski vladi te-le zahteve: 1. Odstop enega izmed anglo-indijskih pristanišč Afganistanu za dostop k morju; 2. prosti dovoz orožja in skozi Indijo; 3. odstop mejnega ozemlja Va-siristaan; 4. pravico da Afganistan ustanovi ruske konzulate na indijski mcii. Zunanjo politiko Afganistana financirajo boljševiki in so obljubili v to svrho vsako leto milijon zlatih rubljev. Razpor med Afganistanom In angleško-indijsko vlado prav lahko dovede do oboroženega konflikta. Brezdvomno bo kraljev namestnik v Indiji, grof Reading, poskušal rešiti spor diplomatičnim potom. V angleškem parlamentu se ravno sedaj resno razpravlja o tem. kako razčistiti neznosno ozračje v centralni Aziji. Beležke. Kupčije. Županske volitve v Mariboru so odprle tudi liberalcem oči. Vendar le! Včerajšnje »Jutro« piše. »da so razčistile politično ozračje in da ie sedaj jasno, da je bil temelj županskih volitev tako v Mariboru kot v Ljubljani klerikalno - soc. demokratski pakt.« Čeprav je — kakor piše »Jutro« *--« »ležal kompromis s soc. demokrati. kakor nadlani,« ga liberalci prej niso videli. Sovraštvo in predsodki do NSS so jili tako zaslepili, da niso mogli jasno in pravilno pregledati političnega položaja. Od prevrata sem je JDS direktno podpirala soc. demokrate ter metala polena pod noge nar. socijali-stom. Sedaj šele so prišli do spoznanja, kakor piše »Pondeljek«. da so nar. socijalisti »idealisti, ki so pričakovali. da najdejo v NSS moralni in politični preporod v jugoslovanstvu in demokraciji, v sociializmu. enakosti. bratstvu in svobodi.« Spoznanje je prišlo, a za JDS je prepozno. In če sedaj blatijo in zasramujejo nar. socijaliste. s tem še ne popravijo svojih grehov. Ker jih niso mogli uničiti, niti podkupiti, kričijo, da so prodali idejo, da jih je kupil ljubljanski župan, katerega so kupili baje klerikalci. Brez obrekovanja liberoinladinska elita pač ne more živeti niti ob pondeljkih. Ker ta klika misli samo na kupčije in če ne gre drugače, tudi na podkupovanje. pač sodi druge tudi po sebi. No, ljubljanski župan nikogar ni kupil pa tudi njega ni nihče kupil, ker sc kupiti ne da. Niso ca premotili težki milijoni, ki so mu jih ponovilo ponujali liberalni mladini, ne bo ga premotil tudi nihče drugi. Ljubljanski župan je zvest ideji, kakor so zvesti vsi pristaši NSS Ideji moralnega in političnega preporoda v jugoslovanstvu in demokraciji, v so-dializmu. enakosti, bratstvu in svobodi. Te ideje »Jutrovci« in »Pondelj-kovci« seveda ne poznajo, ker jim gre po glavi samo kupčije in podkupovanje. Tako delajo ne le v Sloveniji. temveč tildi v Beogradu, kjer kupujejo za težke milijone celo temelj naše države — ustavo! Politične vesti. Jugoslavija so no odreče zastavni pravici napram Avstriji, (Izv.) Na poročila različnih listov, da se jugoslovanska vlada odreka generalne zastavne pravice napram Avstriji se ugotavlja, da te vesti ue odgovarjajo resnici Jugoslovanska vlada ima namen Avstrijo podpirati ter }l bo to svoio dobro voljo dokazala kakor v kreditnem vprašanju tako na konferenci v Portonsl. Obstoječe potežkoče radi glasovanja glede priključitve se morajo tekom prihodnjih 14. dnij objasniti, kar bo beograjski vtadi omogočilo, da se vdeležuje pri obnovnl akciji za Avstrijo. Evakuacija tretjega pasu v Dalmaciji. Po izjavi civilnega komisarja Bonfantlja zastopnikom naših oblasti izgleda, da bo cvakuvaclja tretjega pasu sledila v najkrajšem času. Reško vprašanje rešeno. 13. t. m. je prispel semkaj podpredsednik reške vlade dr. Blasich, ki je'sporočil, da je reško vprašanje rešeno. Davi je došcl na Reko pod-admirai Mosconi ter prevzel vojaško diktaturo z obveznostjo, da bo napravil na Reki v roku 14 dni brezpogojno mir in redr da bo mogla priti v mesto reška vlada, ki je sedaj bivala v Bakru. Pojutrišnjem pride v Bakar predsednik reške vlade zamella. Ureditev podonavskega parobrodstva. (Izv.) Iz Bratislave je odpotovala danes čelioslovaška dciesacija peterih čluuov v Beograd, da sc dogovori z jugoslovansko vlado glede parobrodstva po Donavi. Iz Beograda odpotuje delegacija v Bukarešt. Venlzelos — tajnik lige narodov. (Izv.) Bivšemu grškemu ministrskemu predsedniku Venizelosu, ki se je 10 dni mudfl v Londonu, je bilo ponudeno mesto generalnega tajnika »Lige narodov«. Venizclos je ni6sto prevzel in izjavil, da preneha s svojim dosedanjim političnem delovanjem In posveti vse svoje moči novo poverjeni nalogi. Ministrska kriza v AvstrlH. (Izv.) Ministrska kriza še ni končana. Rešitev iste se pričakuje šele koncem toga tedna. Aktivni voiakl na Čehosk) vaškem izgube volilno pravico. (Izv.) Vlada je predložila senatu zakonski načrt, po katerem se aktivnemu vojaštvu odvzame volilna pravica v občinske zastope. Vladna kriza na Dunaju. Vladna kriza traja dalje, ker so pogajanja med stTank.wii ostala brez uspeha. Krščanski socialci nočejo staviti konkretnih predlogov za rekonstrukcijo vlade, dokler se vprašanje plebiscita na Štajerskem ne reši na zadovoli.v način. Pangertnanl, ki bi edini mogli razbistriti situacijo, vodijo še dalje akcijo, da se glasovanje izvrši. Vojno stanje med Ameriko, Nemčllo ln Avstrijo končano. Reprezentantska zbornica je sprejela Porterjev predlog, v katerem se izjavlja, da je vojno stanje z Nemčijo in Avstrijo končano. Spremenjena boljševlška smer. (Izv.) V! zadnjem času razširjena poročila, da se ru« ska politika oddaljuje od boljševiške smeri* se tudi v dunajskih oficijelnih krogih poreteklo noč sc Klasi: Nj. Vel. kralj je prebil noč mirno. Temperatura se jriblje v normalnih mejah med 36.2 in 36.8, dihanje 28 do 40 na minuto, žila 78, dobra, nosinelost sluznic je minimalna. otekanje na nocah je manjše. Splošno stanje je dobro. — Naredba o zavarovanju delavcev. V ministrstvu za socijalno politiko je definitivno izdelana preured-ba o zavarovanju delavcev za slučaj bolezni, smrti in nezgode. Posebna osrednja uprava bo vodila popolnoma avtonomno zavarovanje delavcev. Prispevke za zavarovalni fend za slučaje bolezni in smrti bodo vplačevali polovico delavci, polovico delodajalci. V fond za rento v slučajih trajne nesposobnosti bodo plačevali samo delodajalci z ozirom na nevarnosti, katerim so delavci izpostavljeni v njihovih podjetjih. Naredba bo podpisana še te dni. — Odobritev nove stanovanjske naredbe. Pred nekoliko dnevi le ministrski svet odobril stanovanjsko naredbo za vse pokrajine izvzemši Srbijo in Cmo goro. Po tej naredbi se najemnina poviša na štirikratni iznos predvojne najemnine. — Odsotnost direktorja za pošto in brzoiav. Direktor za pošto in brzo-]av g. dr. Janko Debelak je odpotoval danes kot delegat v komisiji za ureditev pomorskih poštnih zvez na Jadranji v Dalmacijo, odkoder se povrne predvideno konec tesca meseca. Za ta čas odpadejo pri njem sprejemi strank. — Poštno - brzojavno ravnateljstvo naj stori svojo dolžnost in naj že enkrat izprazni koncertno dvorano filharmoničnega društva. O potrebi tena koraka se je lzpregovo-riio že pred letom, kar se je ponovilo večkrat tudi pozneje. Neizogibno potrebno je, da se dvorana Izprazni tekom enega meseca — ker se mora restavrirati — tako. da bo % začetkom prihodnje sezone lahko Koncertantom na razpolago. To zahtevamo v interesu naše kulture. — Z naše univerze. Za rektorja za prihodnje šolsko leto ie Izvoljen profesor rimskega In privatnega prava dr. Oolmir Krek, za prorektorja pa profesor matematike dr Rikard Zupančič. Za dekana na pravniški fakulteti je izvoljen profesor kazenskega prava dr. Aletod Dolenc, za prodekana pa profesor kanonskega prava dr. Rado Kušej. — Docent na tehniški fakulteti inženjer in arhitekt Ivan Vurnik je hneno-van za izrednega profesorja, tehnolog ar. Savislav Jenčič pa za docenta za organsko \ehnologljo. — Dv« nova konzulata v Dubrovnika. Kraljevska eksekvatura se Je podelila francoskemu konzulu Alb. Henrietu in italijanskemu Em. Manfrediju, oba v Dubrovniku. — Poziv vpokojencem Invalidom in vdovam lužne železnice. Društvo vpokojencev poziva vse imenovane, da takoj plačalo čli-narino pogrebnih društev, ker kdor ni plačal do konca t. m. vseh zaostalih zneskov, bo črtan iz društva. — Ljubljansko dramsko gledališče Je prišlo v last Kranjske hranilnice, ker Je vlada razpustila »Deutscher Theaterverein«. — V Tržiču Je umrl tovarnar hi trgovec Niko Ahačič, ki Je bil vedno neustrašen In delaven slovenski rodoljub. — Klub brezklobučnlkov. Ker so klobuki zelo dragi, so ustanovili v Mariboru klub brezklobučnikov. Člani kluba ne smejo od 1. majuika do 1. oktobra nositi klobuka. Če se katerega zaloti s klobukom na glavi, plača 20 K globe za »Jugoslovanska Matico«. Klub šteje dosedaj že nad sto članov. Dobro bi bilo, ko bi k temu klubu pristopile tudi ženske, kajti ženski klobuki so še dražji kakor moški. — Pošta! poneverjalec Simončič. Pred tiobrim mesecem se jc poročalo, da Je v Beogradu izginil poštni oficljant Iv. Simončič iz Ljubljane, ki je spremljal pošto do Beograda. Sedaj se je zvedelo, da se nahaja Simončič v beograjskih zaporih, ker je osumljen poneverbe v službi. Z njun je japrt tudi njegov bratranec, Soler. — Vojaški ubežnik. Od 26. pešpuka v Sisku Je pobegnil 20!etni redov Jos. Andr. Blasuttl, doma iz Kostrivnice j>ri Rogaški slatini. — »Bratstvo«, Tamburaškl odsek •Bratstva« sklicuje za danes zvečer sesta-ick vseh članov v zadnji sobi restavracije .7'atovog«, Gosposka ulica 3. Obenem se »a znanja tov., da se nahaja od sedaj na->rcj tudi društvena soba istotam. — Naznanilo. Ustanovil se je v Ljubljani, Rimska cesta 21 najnovejši laboratorij za izdelovanje lasne vode, katera je »o strkovnjakih kemično preizkušeno sred->tvo zoper izpadanje las. Olej nedeljski hserat. Naročila že danes na gorenjem na-ilovu. Liufolfana. — Proslava Vu^a Stefanoviča Karad-žiča na tehniški tre^iiji šoli. Srbska književna zadruga se je obrnila na vse srednje šole v Sloveniji s prošnjo, naj se mladTnl pojasni pomen Vuka Karadžiča za razvoj južnoslovenske književnosti. Cela država mu postavi spomenik s prostovoljnimi prispevki. Tehniška srednja šola se je takoj odzvala tej bratski prošnji in je priredila v sredo 8. t. m. ob 11. uri kratko proslavo v spomin Vuku Karadžiču. Cela šola se ie zbrala v telovadnici. Na steni je visela s cvetjem in zelenjem in trobojnico okrašena slika Vuka Karadžiča — delo profesorja Šantla. — Ravnateljev namestnik prof. itig. Forster je otvoril slavnost s kratkim nagovorom na vse navzoče, nakar Je predaval prof. dr. Rožič o Vuku Stefanoviču Karadžiču. Poudaril je še posebno, da je Slovenec — slavist Kopitar napravil Iz Vuka to, kar Je bili Vez med Vukom In Kopitarjem je menda tudi edino, kar veže ln spominja srbske književnike na Slovence pred sto leti. — Predavanja so se udeležili vsi profesorji in profesorice z gospodom ravnateljem vladnim svetnikom dr. Šubicem. Dijaki in dijakinje so ob tej priliki darovali vsak po en dinar za Vukov spomenik. — Hude nalive smo imeli včeraj zjutraj Vode so prestopile bregove ter odnesle mnogo pokošenega sena, ostalo pa oblatile. — Pivovarna Union v Sp. Sliki že grad. obširno poslopje, v kateri bo tovarna za špirit, ozir. drože. — Takih beguncev pa ros ne maramo. Včeraj so se pasantl v Stritarjevi ulici upravičeno zgražali, kako Je sin slovenskega odvetnika F. z neko damo Izzivajoče glasno nemško govoril, ko je vendar dama znala pravilno slovensko, kar Je pokazala, ko Je stopila v neko banko, — Ob klobuk Jc prišel kljuCavnlčarJil pomočnik Ant. Bedenk iz Črnuč. Bedenk ie pozabil na dvorišču tvrdke Schneider & Verovšek zelenkast plišast klobuk, vreden 450 kron, ki mu ga je neznan kmečki mož odnesel. —■ Dotlčnl gospod, ki se je peljal dne 11. L m. z večernim vlakom z Gorenjskega v Ljubljano in kateremu sem na državnem kolodvoru do glavnega kolodvora zaupal kovček v varstvo, je znan in naj prinese kovček z vsemi listinami prostovoljno na upravništvo »Jugoslavije«, da se s tem odtegne neprilikam. — Iz ljubljanskega policijskega okoliša le Izgnan 22ietni Fr. Sluga, pristojen v Cerklje pr) Kranju, ker le tuji lastnini nevaren. — Nezgode. V nedeljo Je pade! z lipe pri artil. vojašnici delavec Stavbne družbe Miha Veršlč pri nabiranju cvetja ter sl zlomil levo nogo. — Včeraj pa se Je zrušil dimnik na kurilnici glavnega kolodvora ter padel na 191etnega ključavničarskega pomočnika Vinka Marolta, ki mu je zlomilo nogo ter je dobil še druge težke poškodbe na glavi in životu. — Ukradeno kolo. Pretečeno soboto je nekdo iz veže neke hiše v Dalmatinovi ul. odpeljal železničarju Maksu Miheliču 2000 kron vredno koto. — Goljufi. 24letni pl. Medved Iz Zagreba ki Je bil kamnDtiskar pri Glasnikovih dedičih v Ljubljani, je ukradel 705 K in ogoljufal za 728 K ter pobegnil. 261etni trg. potnik Andr. Golja iz Gorice je ogoljufali v Ljubljani nekega Dugolina za 300 dinarjev ter dal za denar neveljaven bančni ček. Tudi Golja Je izginil. — Vpisovanje v plavalni odsek »Ženskega telovadnega društva v LJuljanl« se vrši v telovadnici I. državne gimnazije v sreda In aoboto 15. ln 18. junija od 17,—18. ure. — Občni zbor društva bančnih uradnikov. V sredo 15. t m. ob 8. zvečer se vrši v veliki dvorani Mestnega doma prvi občni zbor društva bančnih uradnikov. Pripravljalni odbor prosi, da se ga tovariši zanesljivo udeleže. — Velik vrtni koncert, v četrtek 16. t. m. v hotelu »Bellevue«. Svira polnoštevilen orkester Zveze Jug. železničarjev. Začetek ob 18. url. Vstop prost. — Izgubljeno. Fr. Kosmač je izgubil usnjato rdečo vojaško torbico z vsebino 2300 kron. — Trgovka Josipina Dolenc je izgubila srebrno žensko uro s pozlačeno častniško verižico. — Urar R. Marinko ie izgubil zlato žensko uro z monogramom L. P Maribor. Iz narodnega gledališča v Mariboru. Ravnatelj narodnega gledališka v Mariboru je poslal gledališkemu osobiu sledečo izjavo: Slavno osobje narodnega gledališča v Mariboru! Na korist razvoju in procvi-ar vplačal 2000 K, pa na ime Tekavčič, posestnik od Žužemberka. Kmetje Tekavčič, njegov sin in Intihar so izpovedali, da jih je peljal neki mlad človek v kuhinjo finančnega sluge Čudna v poslopju finančnega ravnateljstva, kjer je bil že eden Izmed njegovih tovarišev, ki Je Izpolntevfcl zamenjalne listke. Kmetje »o ph~uii za to ljubeznivo posredovanje 3 krone. Preiskava je dognala, da je soudeležen pri teh goljufijah še ne 201etni sin tin. sluge Henrik Čuden, fotografski pomočnk, ki se je danes zagovarjal raditega že drugič pred porotno obravnavo. Obtežllne ln razbremenilne priče so pokazale dejanski stan sicer nejasno, si mnogokrat nasprotovale ter se, posebno razbremenilne priče, zelo sumljivo lovile. Dejstvo pa Je, da se' je započela sleparija v omenjeni kuhinji ln da je bil eden soudeležencev današnji obtoženec. Porotniki so vprašanje krivde soglasno potrdlH ln sodišče Je obsodilo Henrika Čudna na 15 mesecev težke ieče. Morilec svoje matere, Najgrši slučaj, kar jih je obravnavalo sedanje porotno zasedanje, je gotovo včerajšnji slučaj. 191etnl Rajko Hrastnik iz Postojne je ubil na grozen način v podstrešju svojo 45letno mater. S težko desko Jo Je s prvim udarcem pobil na tla, udrihal še nekaj časa po njej In Ji končno zadat s sekiro par močnih udarcev v zatilnlk. Nato Jo Je zakopa! globoko v seno ln pobegnil. Obtoženec se zagovarja mirno in celo z nasmeškom in zanika namen usmrtitve. Porotniki so vprašanje potrdili, nakar je bil Hrastnik obsojen na Podrobno poročilo sledi jutri. S oko* s Ivo. IrboveljsM »Sokol«. 2e dolgo £,m hre« peni po lastnem domu, kjer bi se nemotena razvijal, vzgajal sokolsko idejo, gojil ljubezen do svniega naroda in domovine, kt je posebno pri nas tako pomanjkljiva, da jol zamore na novo zbudit! samo uspešno do: lovanie Sokola. Ker pa zahteva taka zgrad-i ba v današnjih časih ogromne svote, nami je priskočil na pomoč brat trgovec Frantf Dežman in nam brezplačno odstopil velik kos zemljišča, na katerem naj bi stal S>« kolskl dom. Trboveljsko sokolsko društva se mu za ta velikodušni dar iskreno zahva« ljuje in želi, da bi ga še drugi Trbovelj čani pridno posnemali, kajti čim preje bo sta! dnni, tem preje bo prodrla v naSo do* lino jugoslovanska misel, ki jo teptajo takj brezsrčno premnogi brezdomovinci, ki s® se zadnji čas razpasli. Šport in turistika. Plavalni odsek »Ženskega telovadnega odseka v Ljubljani* prične delovati 15. t. m. Plavanje bo poučevala priznana plavačica ga. Skalarjeva na športnem prostoru »Ljub« ljanskega športnega kluba® (čolnarna) In sicer dva dopoldneva v tednu proti me« sečnemu prispevku 40 K, nečlanice 10 kron vpisnine. Sprejemajo se deklice od 10. lela dalje. Prijave sprejema ga. Skalarjeva v te« lovadnicl I. drž. gimnazije v sredo in so« boto, 15. fn 18. t. m. ob 17.—18. Sprejela se bo samo dvajset članic. Znanost in umetnost Varstvo umetnin. Deželna vlada je dala naredbo, ki prepoveduje izvoz umetni« Iz Slovenije. Vsi predmeti zgodovinske?«, umetniškega ali drugega kulturnega pomena, najsi so lastnina zasebnikov, Javnih zavs>-dov, korporacij, društev itd. so stavljeni pod varstvo poverjeništva z« uk In bogo« častje ter se brez dovoljenja tega poverje« nlštva ne smejo spravljati Iz dežele. K ta* kfcn predmetom sc prištevajo: starine sK< ke, miniature, risbe, grafična dela, kipi, re* llefl, kolajne, medalje, star kovani denart gobelini in drugi izdelki umetne obrti, arhe* ološki In prazgodovinski predmeti, stari rokopisi Itd. — Prepoved pa se ne nanaša na dela še živečih in tistih umrlih umetnikov, ki so umrli v teku zadnjih 20 let. Mali ogl Proda se: PISALNI STROJ ROYAL v perfektnem stanju, vidna pisava, se takoj proda ali za stroj s cirilico zamenja. Naslov pove An. zav. Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. 139 GRAŠČINA je na proda) na Dolenjskem ob železnici v lepem trgu. Njiv, travnikov in gozdov je 8 oralov. Poizve se natančneje v »Dobrodelni pisarni«, Ljubljana, Poljanski nasip 10. 140 APNO dobava več vagonov iz p. Kranjska gora po zmernih cenah. 1016 POSESTVO 64 oralov, vilo in veliko živine. Trgovska hiša v Mariboru, 2 najlepši trinadstropni hiši v Mariboru, 400.000 din. Gostilna, hotel, različna posestva proda pisarna Zi-gorskl, Maribor, Barvaska uiloa 3. 1033 LOKOMOB1LE in strojne žage se dobijo po najugodnelš^ cenah pri zastopstvu tvornlc za stroje M. Podlošnik, Maribor, Aleksandrova c. 29-1. 1023 14 ORALOV ZEMLJE hiša, zidana, s hlevom In mlin na 2 kamna, vedno ldoč, pol ure daleč od žel, postaje Pragersko. NasJov pove uprava »Jugoslavije« v Mariboru. KOČIJA nova, na pol pokrita, za enega konja. Trije navadni vozovi in prsna oprema, jako fina, za par konjev, proda po ugodni ceni Pavel Sedej, mlinar na Javorniku. 1032. PRODAM POSESTVO obstoječe Iz hiše z gospodarskim poslopjem, vse novo, z lepim sadnim vrtom ln zelenja-kom v zelo lepi legi v Cešnjicah v Selški dolini. Dalje tudi usnjirijo s potreontni gospodarskim poslopjem in zraven spadajočo trelnlco za lubje z vodno gonilno močjo. Cena primerna, po ugodni ceni oddam tudi v najem. Cenjene ponudbe prosim pod št. 1014 na tipravo lista. 1014 VINO 4200 1 dobrega belega namiznega liter po 10 K se proda. Vpraša se pri Očttllch, Maribor, Koroška cesta 128. 988 POZOR! Vinograd, nasajen z najžlahtnejšo amerl-kansko trto, vsa vinska zaloga L 1920, zraven stoječa vila z divnim razgledom. Natančna pojasnila in cena se poizve pri posestniku Anton Jančič, Teharje. 918 Službe: KROJAŠKE POMOČNIKE dobro izvežbanc, samostojne delavcc, sprej- mem takoj. S, Klimanek, Selcnburgova ul'-ca štev. 6, KOT GOZDNI MANIPULANT , ali poslovodja na žagi Iščem službe. Seaflf v tej stroki popolnoma Izurjen In Jmam to« zadevna spričevala. Trenotno sem zaposlen kot gozdni manipulant pri velikem pod« Jetju, ki ima do 500 delavcev in gozdno že* leznlco. Službo bi premenll vsled neugodne lege gozda. Ponudbe prosim na upnvo lista pod št. 500. o 1038 PERICO za 1 do 2 dni v tednu rabim. Plača la oskrba dobra. Naslov pove Iz prijaznosti uprava lista, 13? MLAD MOZ oženjen, brez otrok, zmožen nemščine 10 slovaščine, išče boljše službe. Kavcije lahka položi do 50.000 K. Naslov v upravi »Jugoslavije«. 13$ 8 PLESKARSKIH POMOČNIKOV sprejme takoj v trajno delo Tone Malgoj, Kolodvorska ulica 6. 1012 UČENEC poštenih starišev, močen, zdrav s primerno šolsko izobrazbo ne pod 15 let star se sprejme takoj pri tvrdki Ignac Andrašič, Kranj. Predstaviti se je osebno do 15. t. tn. Na pismene ponudbe se ne odgovarja. IZVE2BANA ŠIVILJA 21 let stara, želi v večjem modernem damskem šivalnem podjetju nadallne prakse dff 1. avg. 1921 v Ljubljani, Zagrebu, ali V Mariboru v službo stopiti. Plačilo po tfo« govoru. Naslov pove upravništvo? NAZNANJAM da sem zopet priče! z zidanjem ter se sla/, občinstvu priporočam za oddajo zid. del< Miloš Regovc, stavbeni podjetnik, Jesenica Fužine, Gorenjsko. BLAGAJNA velika dvokrilna, se kup!. Ponudbe na upravo lista pod »Blagajna«. 180 HRANO v bližini dramskega gledališča Išče zaseben uradnik. Ponudbe na upravo lista, pod »Hrana«. 1027, BOLJŠI OOSPOD Išče dobre privatne hrane v abonementu In mesečno sobo. Ponudbe pod »Soba« tu. upravo »Jugoslavije«. SOBO Išče akademik-mediclnec. Ponudbe pod »Medlclnec« na upr. »Jugoslavije«. 1 ?34 VLADIMIR LEVSTIK. Bog na hribu. (Nadaljevanje.) Nemara so bile tiste solze res le pobožna bajka starih ženic: kadar joče Križani, joče v ljudeh, in gorje jim tedaj. Završala je povest in utihnila; prevpila jo je ptičja pesem v maju. zasenčil jo je solnčni žar; tako lepo se je storilo mahoma na božjem svetu, da 'e še starost pozabila svoje slutnje. In ko je zbežal zadnji strah in sc je pomirilo sleherno srce. so ::apele bojne trobente na vseh štirih koncih sveta! Bila je vojna ... Daljnja. nevidna zver je odprla žrelo in začela sesati; čez noč je posrebala mladeniče, mo-: že. konje in vozove. Izginili so. pre-; den je dobro utihnil njih glas in korak. njih rezget in drdranje. Več tednov so ostajali zapuščeni starci, žene in otroci, meneč, da se dramijo iz grdih sanj in zagledajo drage zdajci na dvorišču, z zavihanimi rokavi. kako zaprezajo sivca in pramo ter se odpravljajo na delo. v trg. na semenj;. Tako težko je bilo verjeti: nebo !e sijalo kakor nekdaj, loke so zelenele, lastovke švigale pod začr-nelimi strehami; še drobna čebclica se ni splašila v ajdi. Toda po čumnatah je sikal jok. roke trhle starosti »n» W» »II* ll>WM> »»» Tovarna olja in firncia Apretura . . Lak........... Vaseifna . . Krema (terp.). Voščilo . . . Plavilo . . . za usnje za usnje za usnje za čevlje za parkete za perilo v najboljAi kvaliteti proizvaja I. Keber i: Izdelkov it Tacen pri LJublfanl (Sltvuija). t&M „Prl zleti (opati** trgovina z železnino Valvazorjev trg it. 7 (nasproti kriianske cerkve.) Zaloga tnla in karbida. i o Britof pri Kranju (Slov.) SkMiile: Beograd. SkliiiSle: Kovlsad. Proizvaja jedilno laneno olje, tehnično laneno olje, prima laneni firnež, lanene tropine in druge vrste oljnatih izdelkov. Brzojavil ZABRET, KRANJ. •V • 1(1. Spedldjska Ivrdka na RAKEKU oakrbuje točno, najhitrejSe vse v spe-dicijslco stroko spadajoče posle, tudi ocnrin|enje. Prima angleški Kristal ,Boraks‘ I /;. v vsaka množina se dobi po K 31-— | franco skladišče. — Naročila na PROMET tehn. industr. podjetje d. z o. z. j Ljubljana, Gradišče 9/!. j m simi i * Pri podpisanem sodišču v sobi st. 26 se vrši dne 24. junija 1921 ob 10. uri javna dražba nepremičnine vlož. štv. 461 kat. obč. Radovljica, to je hiša št. 2 v Radovljici z gospodarskim poslopjem, dvoriščem in sadnim vrtom tik kolodvora v Radovljici. Izklicna cena 80.000 — K. Ponudbe pod to ceno se ne sprejmejo. Polovica izkupila je plačati takoj, drugo polovico pa tekom enega meseca na roki sodišča. Ostali pogoji se smejo vpogledati pri podpisanem sodišču med uradnimi urami. Kr. okrajno sodišče v Radovljici, oddelek I., dne 11. junija 1921. POZORI Slovenci! POZORI silni Kupujte, čitajte in razširjajte stvarni in zanimivi tednik »Avtonomist** Zahtevajte, da se Vam pošlje list na ogled. Naročnina znaša letno K 120'—, polletno K 60*—, mesečno K 10-—. Upravništvo Ljubljana, Breg St. 12. Tovarna JOS. REICH Barva vsakovrstno blago. Kemično čisti obleke ovratnike, f Svetlolika Ljubljana, Poljanski nasip 4. Pedrulnlca i Salanburgova ulica 4. PODRUŽNICE: MARIBOR, NOVO MESTO, KOČEVJE Gosposka ul. 38. Glavni trer. zapestnice in srajce. Stev. 39. sprejme dnevnik »JUGOSLAVIJA". Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja je poslati na upravo pod „Urednik“. Nastop službe in plača po dogovoru. Naj več ja zaloga klavirjev in pianinov v Ljubljani. Tvrdka J. Dolenc Ljubljana Ull&erjeva ulica 5 priporoča in nakup najboljSe inštrumente izvrstnih tovaren po najsolid-nejših nizkih cenah. ZAHVALA. Vsem onim, ki so ob priliki izgube nagega sina in brata VALENTINA z nami sočustvovali, izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni gg. pevcem, frg. častnikom ter darovateljem čopkov in vencev. V Ljubljani, dne 14. junija 1921. Joief in Helena Kompare, starši. Slavo, Jočko, Ciril, bratje. Marija, Cecilija, Fanti, sestre. CčE Ivan Magdič krojač Ljubljana, Gledališka 7, Priporoča se za izdelovanje oblek. na i... Nagrobni spomeniki, grobnice, mavzoleji, marmornate plošče vseh barv za oprave in strojarje, luksuzni izdelki in dekoracije, kipi io portreti po fotografiji, cerkvena kot vsa stavbena dela pri kamnoseški Industriji Alojzij Vodnik, Ljubljana Ustanovljeno leta 1860. Trgovec s poštnimi znamkami IZIDOR 1IH iz Ni n.S. se nahaja samo v sredo dne 15. tega meseca v Ljubljani in kupuje vsakovrstne v vsaki količini. Kupuje tudi cele zbirke. Vpraša se od 10.—12. dop., 2.—3. pop. in od 6.-7. ure zvečer v hotelu „SLON“ pri vratarju. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, Dunajska cesta 17. Podružnica: Celje, Breg 33. je ustanovila oddelek za življenska zavarovanja. Sprojcma: V življenskem oddelku: zavarovanja na doživetje in c mrl v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji. Vpožsrnem oddelku. zavaio-vanja vseh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli in po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah. Mina itli. Hit. krnile. kot lipovo cvetje, bezgovo cvetje, tršljikovo lubje, borovnice, i. t. d. KUPUJEMO PO NAJVIŠJIH DNEVNIH CENAH. Natan ena navodila o ravnanju z zdravilnimi zelišči brezplačno na razpolago. Iščemo agilne zastopnike za vsaki večji kraj Slovenije. — Ponudbe na „KERBA“ zadruga za izkoriščanje zdravilnih zelišč z o. z. v Zagrebu, Palmotičeva ulica 10, PREMOG prvovrsten, spodnještajerski primeren za industrije in domačo porabo dobavlja na vagone, kosovee, orehovec ali zdrob, po dnevni ceni, vsako mno- NUDIMO: Otavnike, lasne zaponke, koSIene zaponke, Note, vilice, Mice, lesno robot Parfum, mašilo sa brka. puder, briljantine; Veziva, Clpka, vrvice t Trakove za Čevlje, stenj, naramnice; Brole, prsta* e, uhane j Oumbe, sukanca i Svlninlae, peresa, gobe. Ščetke sveh vrsti In svo ostalo galanterijsko In nlrberZku robo! Prodaja samo na veliko! Prodaja s«mo na veliko! Brata SvJežii, Zagreb Telefon 83 - 44. Petrlnjska ul. 5. Telefon 33 - 4«. Dobra prodajalka galanterijske ali papirne stroke se sprejme. Prednost imajo one, katere so bile zaposleno v knjigarni. Ponudbe s prepisi spričeval in eventuelno sliko naj dopošljejo na tvrdko GORIČAR & LESKOVŠEK, Celje. zrno. Ponudbe pod |:^'nl0(: ™ "p | Priporočajte in razširjajte ,Jugoslavi>o‘l MUBLJAftlft, Pre&fcmovs mIIc® it- S©, ¥ K-ostoplu- Emclcvni naslov t KREDIT L1U E 11 ft.k J*. - Telef«n at. 40 in <57. i =** Obrestovsnje vlop, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in kiediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd. : jj ~ .9 Odgovorni »rednik: Dominik Čebia. Izdaja konzorcll dnevnica »Jtigoslaviia«. [Tiska »Učiteljska tiskarna« v. Ljubljani.