■m
raiitiraf
i nega I priff n blef spon
D V 1
bival l v S'
Kupujmo vojne BONDE in
ZNAMKE
DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORN1N« DAILY NEWSPAPER
a
ug 111
10. 2
CLEVELAN 3, 0., TUESDAY MORNING, JANUARY 4, 1944
LETO XLVI. — VOL. XLV1.
č.)
Z gospodarskega stališča
Adamič na odru z Browderjem [Ruske armade so vdrle že čez mejo na Poljsko
^t m * . .1___1__* 1 _ C A \T Vn ¥	A H O »V* l ijCfc OTAITA«	"
Častni predsednik SANSa, Louis Adamič, je govo ril na prireditvi ameriških komunistov; v vse-slovanski kongres so se vrinili komunisti.
Washington.—Federalna ve-
] Tisti, ki radi pokade dobro tiaro, bodo morda kmalu v stiski
mje. Delavci, ki izdelujejo ci-	»iuv«»iu """5"/J ......" *	I
Ire, zapuščajo v velikih množi-j	N y k (NC)_ _ pjsatelj Louis Adamič, ki propadih svoj posel ln se vdmjajo v;	vjetjZacijo balkanskih dežei, je bil eden izmed govor-
r%^tnrh10'	Sikov na prireditvi komunistov v Carnegie Hal! v NeV J* porota je obtožila 28 mo-
j'.. tobačne liste, katere	^ V	,	obravnave v Nemčiji radi požiga skih m dve ženski,,da so kovali
i.dno0tSie°IbitPn ^ ' Parlamenta' Glavni govornik je bil Earl Browder, general- zaroto, da se v Zedi državah o,, te/Je d0b:tK	j ni tajnik ameriške komunisitčne stranke.	®»»»™ nacijska . vlada. Vsi,
---- Adamič je napovedoval na tem razen osmih sq bih'že prej ob-
Federalna porota je obtožila 30 oseb zarote proti vladi Zedinjenih držav
»Vprašanje trukov in gazolina1 | civino prebivalstvo ni nič kaj1 izveseljivo v tem letu. Armadi 1)0 potrebovala več trukov in ' bč gazolina za Italijo, kjer so iloznice razbite. Mesto da bi /|upatorske oblasti popravljale 1 V)ge in poslale lokomotive in . j lezniške vozove v razbito Ita-*"' 'i o, bodo raje obratovale ves 5 j »met na trukih.
Naciji pričakujejo invazije v bližnji
i
ice so nt v rde leve
^Vladni gozdarski urad je vzne-frjen, ker se obenem z odra-®n lesom poseka tudi toliko
ladega drevja v naglici, da se dio.
London. — Berlinski radio je včeraj kričal, da bodo invazij -ske armade, ki stoje pripravljeni v južni Agliji, udarile prej, kot bi se to pričakovalo iz vojaškega stališča. Hitrejšo invazijo bodo povzročili politični pritiski, je trdil berlinski ra-
jbi kolikor mogoče dosti lesa za ifjno industrijo. Vsled tega bo-nekateri gozdni okraji brez ake hasni prihodnjih 50 let, esto, da bi bili dobri za seka-| ,e že v petih ali desetih letih. 1

Eden teh političnih vzrokov je ta, trdijo Nemci, da Moskva ni zadovoljna z 25 do 30 divizijami na italijanski fronti. Radio je trdil, da se v Angliji kar tre ameriškega in angleškega vojaštva, da so pripravljene ladje in pa, ker stopnujejo zračne napade na Nemčijo, kar je znamenje za bližnjo invazijo.
NOV?GROBOVI
Joseph Mihnaš
Po dolgi bolezni je umrl na Trgovina na drobno bo pa cve-j svojem domu, 1025 E. 72. Place la vse leto in bo najbrže dose-! Joseph Mišmaš, po domače a rekordni promet. Sodijo, da!Luklov, star 57 let. Doma je •do imeli trgovci na drobno v, bil iz vasi Spodnji Kal, fara m letu 65 bilijonov dolarjev! Ambrus, odkoder je prišel v •ometa.	j Cleveland pred'40 leti. Žena
♦	! Josephine mu je umrla pred.
•Cene življenskim potrebšči-j enim letom. Tukaj zapušča tri im se bodo za čase vojne dvi- sinove: Josepha, T-5 Harrya,
Ameriška industrija bo dela-
I s polno paro še vso prvo polo-Co letošnjega leta. V drugi poviti bo pa začela ponehavati. rezposelnost se bo začela bolj bolj kazati. Do konča leta bo rda. že 2,000,000 delavcev, brez
Cpl. Alberta ter hčer Elsie Sell. Zadnjih 25 let je bil zaposlen pri Cities Service na Marquette Rd. Bil je član dru-j štva št. 28 SNPJ. Pogreb bo v
V letu 1943 smo potrošili za >jno na 85 bilijonov dolarjev, ko bo trajala vojna z Nemčijo > konca tega leta, bodo znašali |ši vojni izdatki letos nad 86 bi-jonov dolarjev. Ako bo traja-I vojna z Japonsko vse leto HcM')45, bodo znašali vojni izdatki crivfc "tistem letu 69 bilijonov dolar-eli tow, ako bo pa končana sredi K Lf.345, bodo znašali izdatki neka-3 60 bilijonov. Izdatki vza voj-k°do m°čno znižani šele 1946, -—bomo začeli pošiljati vojaštvo pmov.
3o in vodite-nazijske stranke z
shodu komunistov, da bo na Bal- toženi protiameriškega delova-kanu po vojni federacija Jugo- nja, toda v prejšnjih obtožbah Slovanov, v kateri bodo tudi Bol- ni bilo rečeno, da so namerava-gari, če bodo hoteli pristopiti, li vzpostaviti tukaj vlado po Poudarjal je, da bodo južni Slo- nacijskem vzorcu. . vani v glavnem gledali na Rusi- y tej obttožbi je tudi George jo ter je povzdigoval partizane, yiereck, ki je sedaj zaprt radi kot "rešitelje" Jugoslavije. ' nemške propagande v Ameriki.
V decembru je bil Adamič tu- obtožba naglasa, da 30 bili ti v di glavni govornik na shodu zvezr{ ž nemško vlal Ameriško slovanskega kongresa j jjj nemške v Detroitu. Dr. Wencel F. Het-;riamenom> da porazno vplivajo man, ki je bil ponovno izvoljen'na loialnostf mora]o in disci-'jim.
v eksekutivo tega kongresa na|:---, - —=
tej seji, je potem odstopil. Izjavil je, da je Ameriško slovanski kongres postala fronta za komuniste, vsled česar je izginila iz organizacije sloga in edinstvo.
Dr. Hetman je obdolžil komuniste, da so poslali na ta sestanek svoje člane s ponarejenimi poverilnicami, s pomočjo kate-
plino ameriških vojakov in i mornarjev.
Nadalje pravi obtožnica, da je prišla v Nemčiji leta 1933 na krmilo stranka nacijev, ki je javno naznanila za svoj program, da bo uničila demokracijo po vsem svetu ter da bo
Celi nemški bataljoni se vdajajo Rusom. Drugi, ki se upirajo, padajo kot muhe. ¥ Moskvi so grmeli včeraj lopovi v pro-zmage.
Moskva, 4. januarja. — Ruske armade so se včeraj
vsule čez staro poljsko mejo. Gtavna armada je okupirala
L b0 obmejna mesta Novograd-Vojinski in Olevsk, prednje stra-
, ., .	, ' iže so prodirale pa naprej in stopile čez rusko-poljsko mejo.
vzpostavila 111 pomagala vzpo- , . .	, . ;n,n d • • x ,ca ~ j j - ■
, ...	,	.	kot je bila eta 1939. Rusi imajo se- 150 mi 1, da dosežejo
staviti narodno socialistično ,,} , . . M . ji- d •• • ••	'
točko, na kateri so Nemci napadli kusijo junija 1941.
Rusom, se je posrečil ta zrna-	——-
goviti pohod potem, ko so Pie ! 7aWA7Hllfi mOfOIA magali osem nemških divizij i tafCillllll IIICICJU
fašiste iz vseh vladnih uradov v Italiji
vlado ali fašistični način vlade kot v nadomestilo za način vlade, kot obstoja v tej deželi ali v drugih deželah.
Ako bodo te osebe pri obravnavi spoznane krivim, se lahko kaznujejo z globo $10,000 vsaka, ali zaporom 10 let, aliobo-
i rušitec se je po razstrelbi pogreznil v morje blizu New Yorka
IJUVCiUlllV-CUli:, o	,	.
rih so se potem vrinili v kongresiJe nastala na !ad'1 razstrelba m
____ ____ . ' nnvuv	-i^Iai/IU 1
požar. Kolikor je dpzdaj znanega, so rešili 163 mož posadke, mnogi med temi so bili ranjeni
3 "posebnimi navodili iz Moskve' z namenom, da bodo delaii za interese komunistične stranke in ne za interese Zedinjenih držav.
(Slično sta napravila Adamič in Kristan z slovensbSm SANS-om, ki je postal orodje komunističnih partizan6v; op. ured.). -o-
Župan Lausche je bil imenovan po Rooseveltu v posredovalno komisijo
Cleveland, O. — Predsednik,	- -
Roosevelt je imenoval cleve- j zdrobljena V DCDimi Franka J.
New York, 3. jan. — Nek Na ladji ni bilo nobene pani-ameriški rušilec se je pogreznil. ke. Mornarji so začeli takoj ga-danes zjutraj v morje potem, ko j siti .požar, ki je bil pa tako hud,
da niso mogli blizu. Na pomoč je prihitela obrežna straža, ki je jemala 11a krov mornarje. Ob 7:0'5 je bilo ukazano posadki, da v razstrelbi. Kaj je povzročilo zapusti ladjo in rušilec se je razstrelbo, še ni znano.	kmalu zatem pogreznil.
Razstrelba se je pripetila na • Razslrefba na lacfJTTe'"Bila ta-rušilcu ob 5:18 zjutraj, tri urejk^ niočna, da so se ljudje na potem, ko je spustil rušilec sidro obrež- zbudili in zače)i klicati
^ili	Cl-l r\r\Iro IM I
policijo po vzroku. Rušilec take vrste ima navadno posadko od 150 do 300 mož.
šest milj od Sandy Hooka, N. J. Razstrelba je bila tako huda, da je mnogte mornarje vrglo v morje.
Hitlerjeva palača je baje, Ameriški rušilec je bil
|de le počasi. Enako tudi mez-f. Nevarnost za infacijo na ce-:črti bo prišla šele po vojni, co ne bo vlada še naprej držala ijeti.
petek zjutraj ob devetih iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim so-žalje.
Frances Marold
Včeraj dopoldne je umrla na svojem domu, 666 E. 140. St. Frances Marold, stara 58 let. Tukaj zapušča žalujočega soproga Charlesa, .sinove: Steven, Charles, Albert in Daniel ter hčere: Mary Kulez, Veronika Požun in Angela Krall in brata Antona Klariča. Doma je bila iz Lokve pri Delnicah, v Prva industrija, ki bo začela' Ameriki je bivala 42 let. Bila jdelovati civilne potrebjčine bo]je članica društva Lipa št. 129 sta, ki bo izdelovala truke, že-; gj^pj. p0greb bo v četrtek ob jzniške vozove, lokomotive, po- devetib iz Grdipovega pogreb-edelske stroje in razno orodje. nega zavoda; 1053 E. 62. St. v etos bo izdelanih malo potni- cerkev sv Pavia na 40. cesti in kih avtov, če jih bo sploh kaj. na Kaivarij0. Naj počiva v
drugi polovici letošnjega letal mirU) preostalim sožalje. odo napravili nekaj ledenic,;	' Michael Mmier
|alnikov, čistilcev itd. Šele leta i G j e d e pokojnega Michael «45 boxlo začele tovarne izdelo-!	ge nam dodatno sporo.
»aro.	P°trebs^"e s P°lllo:ča, da zapušča tudi soprogo
*	i Ano, rojena Hein.
Manjših davkov ne smerno^ XT T7"n°.v, iričakovati pred koncem obeh1' Nova zelezniska postaja
,oin . Nemčiin 7n t T i Pennsylvani a železnica name-
ojn, z JNemcijo Japonsko.| diti	9 cesti in Lake.
oda sodijo, da večjih dohodnin- a™	lastuje enajst
ih davkov za posameznike te- '	/niško stajo
■om te vojne ne bo. akrov_ ^	^ ^
*	Erie sta edini, ki se ne poslužu-Letos pričakujejo več delav- jeta Terminal postaje.
l/ll-l r.ln..lr	\T . ' . f	1» 1	I
landskega župana Lauscheta v komisijo treh mož, ki naj preiščejo in razsodijo v pritožbi železniške delavske organizacije, da 16 južnih železnic noče dati zaposlitve zamorcem.
Ker železniške družbe niso
London.—>V pondeljek zjutraj ob treh je val angleških bombnikov o'b i s k al Berlin in zmetal na nemško prestolnico j nad 1,000 ton bomb. Poročila i iz Švedske zatrjujejo, da je
Avto leta 1953 bo lažji in bo rabil manj kuriva
New York. — Potniški avto,
! skupina bomb napadla na po-! nosno Hitlerjevo palačo, zgra-hotele reagirati na zahtevo de-, jeno iz sivega marmorja in ki lavske organizacije,^ se je ta fe razteza en cel blok daleč, od obrnila na predsednika Roose-1 wilhelmsplatza do Herman velta, ki je nato imenoval to ko- j Gooring strasse.- Pravijo, da je misijo, da se snide v kratkem v]bilo zajetih v tej "palači na sto-Washingtonu in zadevo preišče, j tjne ogeb Toda nobenega po-Ostala dva člana komisije!rožiia ni> ee je bij 0b času na-sta: sodnik Stacy iz Raleigh, N. jpada v pai.agi tudi Hitler, ki je C. in sodnik Holly iz Chicaga. zdaj- večinoma na fronti.
o--" - -
^ -	<■ w t*
Nov državljan
Ludwig Ausec iz 6317 St. Clair Ave. je postal ameriški dr-| žavljan. Naše iskrene čestitke, ki bo prišel na trg leta 1953, bo( Llldwjg!
mnogo lažji od sedanjih. Motor j —......."......■ 1 i —
bo imel majhne cilindre, zato bo porabil polovico manj gazolina in olja, kot ga porabijo današnji modeli. Tko napovedujejo ameriški inženirji.
Truki in busi bodo imeli pa večino vsi Diesel motorje, ki so se izkazali zelo praktični za tovorna vozila.
Avtni motor bo do leta 1953 tako izpopolnjen, da bo požgal komaj eno galono gazolina na 60 miljah vožnje, če bo vozil z brzino 60 milj na uro.
-o-
'torpediran na Atlantiku
Washington. — Mornariško poveljstvo naznanja, da je bil na 24. decembra torpediran in pogreznjen na Atlantiku nek ameriški rušilec. Ako je bil rušilec pogreznjen od sovražne podmornice, bojne ladje ali zračne sile, ni povedano.
-o-
Novi uradniki Društvo Ložka Dolina je izvolilo za leto 1944 sledeči odbor: Predsednik Frank Baraga, podpredsednik Jernej Krašovec, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66. St., tel. HE 9183, zapisnikar in blagajnik John J. Leskovec, nadzorniki: John Lokar, Charles Koman in John Mlakar, zastopnik za delniško konferenco SND Michael Telich, za Klub društev SND John,Znidaršič, za JPO-SS Frank Baraga, za Sans John Mlakar.
tankov in 13 pehotnih divizij za-padno od Kijeva. V tej ofenzivi je padlo nad 6,000 Nemcev, poročajo Rusi.
Na stotine Nemcev se je ])oda-lo Rusom. Cele stotnije prehajajo na rusko stran, poročajo iz Moskve, ki primerjajo ta poraz Nemcev onemu pred Stali ngra-dom.
Premier Stalin je sinoči naznanil zavzetje obmejnih mest ob stari Poljski ter je ukazal, da v proslavo izstreli 124 topov vsak po 12 strelov.
General Vatutin, ki je osvobodil Harkov in Kijev, je pripeljal svojo zmagovito armado 700 milj daleč od Stalingrada. Zapadno od tukaj leži Berlin 600 milj proč in Rusi prodirajo v tej smeri na 61T miTj";širbki frffnti. ...... ;
Druga ruska kolona pa prodira na jugu proti romunski meji. Včeraj je bila še 20 milj oddaljena od železniške postaje Vinica blizu reke Bug.
Nemške armade, ki so še v ovinku Dnjepra, imajo zdaj na izbiro dvoje, da se naglo umaknejo preko južne Ukrajine, ali pajta dobe na pomoč rezerve. Nemci imajo v južni Rusiji od 500,000 do 750,000 mož. V tem številu je vključena tudi armada, ki še nahaja na Krimu.
-o-
Neapelj. — Zavezniška vojaška vlada v Italiji je začela novo leto s tem, da je ukazal pognati fašistične uradnike iz vseh vladnih služb in iz javnih uradov, in sicer v treh provincah: neapeljski, beneventski in avellinski.
Dozdaj so zavetniki odstranjevali samo poznane fašiste iz vladnih uradov, da ne bi 'naenkrat popolnoma dirorganizirali vladno administracijo za fronto. Na ta način je bilo odstranjenih več kot 1,000 znanih fašistov.
Zdaj je pa že toliko uradnikov na razpolago, da se lahko požene vse fašiste ]'/,■ vladnih služb, ne cta m trpela državna Funkcija. -o--
Delavski vodja zanika, da bi stavka ovirala
se
Japonskim internirancem se dobro godi v U. S.
San Francisco. — Zagotovilo španske vlade, da se japonskim internirancem v Zed. državah dobro godi in da ravnajo ž njimi kot se pričakuje od civilizirane države, je na potu na Japonsko potoni španskega poslaništva v Washingtonu.
Japonska vlada je namreč naprosila Španijo, naj po svojem
nas vojni program
Washington.—Na starega le-večer je neka odlična vladna osebnost izjavlja, da stavke in nemiri v jeklarski industriji in pri železnicah pomagajo Hitlerju v tem, da se bo nemški narod bolj upiral v pričakovanju, da bodo delavski, spori v Ameriki škodovali pri izdelovanju potrebščin. Ta oseba ni hotela povedati svojega imena.
Zdaj je pa prišel z izjavo i William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, ki trdi, da je podal gornjo izjavo general Marshall, načelnik generalnega štaba. Green odločno zanika to obdolžitev in pozivlje generala, naj to svojo izjavo podpre z dokazi. Obe-
p rosna spaiu, o, iui, po	. 0 ... . , ,
1 . ., .'.v , \ „	nem )e Green tudi napadal vla-
zastopniku preišče, kako ravna-	.
Naši
vojaki
ikih stavk. Največ radi tega,r-;er bo v mnogih tovarnah od- ci zahtevali večjo mezdo od napravljen overtime in bodo delav-' vadnih u,r.
Grdinovi koledarji
Tvrdka A. Grdina in Sinovi naznanja, da je prejela včeraj regularne stenske koledarje, katere zdaj lahko vsak dobi. Dobite jih v Grdinovih prodajalnah. Nekaj jih bo pa razdeljenih po trgovinah v naselbini, kjer jih bo lahko vsak dobil.
Danes se bo odzval klicu Strica Sama Jim Sepic Jr., sin poznane trgovske družine Jim Sepic iz 16009 Waterloo Rd. Jim, ki je izurjen mehanik, bo pride-ljen tehničnemu oddelku. Doma bo pustil poleg staršev tudi soprogo. želimo mu zdravja in srečo ter zdrav povratek domov k svojim dragim.
mam
Pvt. Al Vidmar iz 6312 Carl Ave. je doma na dopustu do petka. Rad bi videl, če bi ga prija-
telji obiskali. Nazaj v garnizi.jo se povrne v petek in sicer v Charleston, S. C.
fSSRi SRH
Družina Mr. in Mrs. John Jamnik iz 861 E. 222. St. sta dobila pismo od hčerke Josephine, ki ima čin Sergeanta in ki je srečno dospela na svoje službeno mesto v Italiji. Njen brat, S/Sgt. Frank Jamnik služi pa že 6. leto kot inženir pri tankih v Kentucky. Oha naročata pozdrave in novoletna voščila sorodnikom, znancem in prijateljem.
jo Amerikanci z japonskimi intern iranci potem, ko so se vršili izgredi med 3 6,000 japonskimi interniranci v taborišču Tule.
Peter ima diplomo za letalskega pilota
Kaira. — Jugoslovanski kralj Peter je dobil na neki angleški letalski bazi diplomo kot letalski pilot. Peter je vedno kazal izredno zanimanje za avijatiko in sploh za mehaniko.
Na letno sejo
Euclid Rifle Club ima nocoj zelo važno sejo v Slovenskem domu na Holmes. Ukreniti bo treba vse potrebpo radi srnjakove večerje 16. januarjji, obenem bodo pa volitve za nov odbor. Vsi člani naj bodo gotovo navzoči.
Vesela vest
Na 31. decembra so prinesle vile rojenice krepkega sinčka družini Mr. in Mrs. Frank Pon-ge, 1191 E. 60. St. Materino dekliško ime je bilo Zamejc. Mati in dete se dobro počutita v Glen. ville bolnišnici, čestitamo!
do, ki da ne rešuje delavskih problemov pravilno in zadovoljivo.
-o-
Demokrat je so v sedlu v naši mestni zbornici
Prvič, odkar je bil v Cleve-landu župan Newton D. Baker, imajo demokrat je letos večino v mestni zbornici in sicer 17 glasov, dočim jih imajo republikanci 16. Sinoči so demokrat-je to svojo moč izrabili in si izvolili predsednika in klerka. Predsednikom je bil izvoljen Michael Lucak, councilman 28. varde, klerkom pa John De Righter, državni poslanec.
Važna seja nocoj
Podružnica "jt. 14 SŽZ ima nocoj važno sejo v navadnih prostorih. Vse članice, ki se zanimajo za napredek te podružnice, naj se udeleže.
V bolnišnici
Frank Pernach iz 1043 E. 68. St. se nahaja v Glenville bolnišnici. Prijatelji ga lahko ob priliki obiščejo.
<m
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
* (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave.	HEnderson «628	Cleveland 3, Ohio.
Published daily axcept Sundays and Holidays

BESEDA IZ NARODA
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50, pol leta $3.50.
četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente
SUBSCPOPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mail, $7.50 per 'year U. S. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mail, $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by fnail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 2
Tue., Jan. 4, 1944
Naloga gen. Eisenhowerja
Ko je Hitler ukazal streljati na našo zastavo, ko je začel potapljati naše ladje in začel moriti naše državljane oB dobavni liniji med Zed. državami in Anglijo, je, postal boj na Atlantiku naša glavna odgovornost.
Ko je hotel Mussolini presekati angleško strategično linijo v Sredozemskem morju in Sueškem prekopu do Indije in Orienta z okupacijo Etijopije in s svojo izjavo, da je postalo Sredozemsko morje "mare nostrum" (italijansko jezero), je padel boj v Severni Afriki in Italiji v glavnem na rame Angliji.
Več kot 1,000 let sta se Nemčija in Rusija trli za nad-oblast v Baltiku in za Dardanele.
Radi tega je iogično, da je predsednik Roosevelt naznanil v svoji božični poslanici: "Ruska armada bo nadaljevala s svojo ofenzivo proti Nemčiji od vzhoda, zavezniške armade v Afriki in Italiji bodo pritiskale, proti Nemčiji od juga in sedaj so gotovi vsi načrti, da se Nemčijo popolnoma obkoli, ko bodo ameriške in angleške, armade začele napadati na novih točkah."
Čeprav se bodo tudi ameriške čete udeležile napada na Nemčijo od juga, bo glavna ameriška sila napadala od za-pada ped poveljstvom generala Eisenhowerja. Pri" invaziji na zapadno Evropo bo v akciji glavna ameriška sila.
Hitlerjev naropani imperij meri danes nekako 6,000 milj. Nekako 2,0'00 milj se razteza po zapadni Evropi. Zavezniki bodo najbrže udarili nekje na 200 milj široki črti ob Rokavskem prelivu, na obalo Francije in Belgije.
To fronto branijo plavajoče mine in pa nemški patruljni čolni. Tik pri obrežju so razpeljane pod morsko gladino zapreke iz bodoče žiče, med katero so pomešane tudi mine. Ta zapreka ima namen ustaviti izkrcevalne. čolne,
Od obrežja v notrajnost so pa nemške utrdbe od 10 do 25 milj široke. Te utrdbe so nekaki posamezni utrjeni otoki, ki so zvezani med seboj z ja'rki. Na vsakein teh otoku so betonske utrdbe, za katerimi so inožnarji in strojne puške ter topovi proti tankom. Utrdbe so napravljene tako, da posadka lahko sprejme napadalce s križnim ognjem.
Za vsem tem so pa topniške baterije in pa letališča, kjer čaka nemška zračna sila, da udari na koncentracije invad-nikov. Nemška armada čaka na raznih krajih, da udari na najbolj nevarna mesta, ali tje, kjer bo invazija najjačja.
To izgleda na prvi pogled zelo slabo za zavezniško invazijo. Toda ako vzamemo svinčnik v roke in začnemo računati, pa ni tako slabo. Hitler ne more postaviti na zapadno Evropo proti invaziji več kot 45 divizij, okrog 675,000 mož. Proti tej nemški bojni sili bo imel general Eisenhower več kot 2,000,000 mož, saj je samo od ameriške armade onstran morja več kot 3,800,000 mož.
Zavezniška zračna sila zdaj že drobi zapadno Evropo ter jo pripravlja za invazijo. Toda ko bo prišel čas za invazijo bosta zavezniška pomorska in zračna sila s tako silo udarili na zapadno Evropo, kot svet tega še ni doživel. Šele potem bo peljal Eisenhower armado preko Rokavskega preliva v smeri proti Berlinu.
Temni oblaki, ki so viseli nad našimi glavami več kot pet let, se počasi razmikujejo. Predno bo to leto 1944 končano, bodo že doneli zvonovi zmage in naše zmagovite armade bodo korakale v Francijo, Belgijo, Nemčijo, Poljsko in Čehoslovaško.
General Eisenhower, ki bo peljal zavezniško armado proti Berlinu, je obljubil zmago v Evropi letos. Kdaj bo končana vojna na Pacifiku, pa še ne vemo in nihče ne ve. Nekateri trdijo, da bo Japonska v stanu vzdržati še dolgo potem, ko bo njena evropska zaveznica že poražena. Drugi zopet trdijo, da se, Japonska ne more vzdržati dlje kot eno leto po porazu Nemčije. No, to bomo kmalu videli, ko bomo opazovali ctogodke v Evropi.
Na vsak način se z vsakim dnem bolj bližamo koncu tega strašnega klanja. Toda s zmago našega orožja, ne bomo imeli še v rokah popolne zmage. To bo šele takrat, ko bomo lahko rekli, da smo si priboril tudi trajen mir po vsem svetu.
Nobenega dvoma ni, da ne bi naše orožje zmaga'o na bojnem polju. Vprašanje pa je, če bo znala naša diplomacija po zmagi na bojnem polju zmagati tudi z mirom, pravičnim mirom. Vprašanje je, če bodo znali naši državniki deliti osvobojenim narodom njih pravične zahteve tako,'da bodo zadovoljni. Predvsem bodo morali zavezniki dati osvobojenim narodom priliko, da se bodo sami postavili na noge in si sami postaviti vlade, kakršne bodo hoteli in to brez vsakega zunanjega pritiska. Ako bodo zavezniki po vojni delali po principih, za katere smo šli zdaj v vojno, bodo korakali po pravi poti k dosegi končnega svetovnega miru. Ako bodo pa na malih narodih izvajali silo in jim hotefi vsiliti vlade, katerih ti ne bodo hoteli, potem ne bomo mogli reči, da smo .... ... ,	..vo^ii . aiuu za ao.vuj let premirje.
Sila rodi odpor..pa naj bo to od katerekoli strani. Ako bo pa prišel kak narod izpod ene diktature pod drugo, ne bo osvobojen in ne bo zadovoljen. Dajte vsakemu narodu, pa naj bo še tako majhen, popolno svobodo izražanja! Ne jemljite jih iz ene sužnosti in jih tlačite v drugo.
Ščetinci in božična darila
Hubbard Rd. — Ti lepi dnevi kot so bili zadnje čase pri nas, so pa res prelepi za zimo in meni niso nič kaj po volji, ker ni nobenega "gmaha." Komaj se spravim v spodnje prostore k furnezu in pripravim, da bi katero zapisal, pa mi hodijo pripovedovat, kako lepo sonce sije zunaj in me pode ven na sonce. Se reče, saj sem tako najvgč vso zimo doli pri furnezu, da me ne vidijo drugače, kot takrat, ko sedem k mizi, da se pokrepčam s krvavicami. Pravijo, da sem že kar zabuhel, ker vedno v kleti tiščim. K delu me itak več ne silijo, ker vedo, da je itak kot bob ob steno. O, če me pa sosedje povabijo h kakšnemu delu, o, takrat pa ja, sem pa ves v zraku.
Oni dan so me sosedje povabili, da naj pridem pogledat, ko bodo ščetince klali. Obljubil sem jim, da pridem prav z veseljem in sem tudi šel. Ko sem prišel tja, sem si najprej ogledal ščetince in jih prešacal, koliko bo kateri potegnil žive vage. Seveda za 50 ali 100 funtov se ne gleda, če povem več ali manj. Navadno vselej več povem, da se gospodinjam bolj prikupim, češ, da znajo dobro krmit prašiče. Seveda pri takem pogovarjanju pa že stoji tam tudi gospodinja z majolko v roki in mi ga nalije. Za prvega se malo branim, za drugega pa že roko molim. V tistem času paže preganjajo ščetince in se pogovarjajo, kdo ga bo pdvi zagrabil in za katero nogo ga bo prijel (za prašičevo menda ja . . . op.), da bi mu ne ušel.
Kadar vidim, da ga že varno polože na mizo, da klavec lahko opravi svoje delo in da je tam zopet drugi pripravljen, da prestreže kri, tedaj se pa jaz vstopim k zadnjemu koncu ščetinca in ga navadno primem prav na lahko za rep. Tako sem prav gotov, če klavec ne bi pogodil in bi jim ščetinec ušel, da mene ne bo podli. Torej, ko je pa ščetinec mrtev in ga polože v vrelo vodo, da ga lepo očedijo in obrijejo, sem zopet zadnji, kajti moje roke niso preveč utrjene in me tudi rado zebe vanje, zato pa nosim čiste bele rokavice in da bi šel pa z rokavicami v vodo, pa zopet ne kaže.
Ker pa gospodinja še vedno stoji tam s posodo v roki in naliva in ker imajo drugi mokre roke in radi tega ne morejo prijemati ža kozarce, se pa jaz toliko bolj nalivam. Tako grem od hiše do hiše v tej prelepi sezoni kolin in si nosimo koline pokušat, da presodimo, kej narede najboljše krvavice.. Zato pa pravim, da to so zlati časi, pa še nekaj sline cedimo po Rusiji, češ, kako je tam dobro. Saj pravim, da se s Hubbarda ne umaknem, dokler me ne bodo odnesli odtod, kajti peljem se že sedaj večkrat. To se bo zgodilo le, če kaj posebnega ne pride vmes, kajti živemu človeku se lahko marsikaj pripeti, mrtvemu .pa samo jama. Lahko nam je v tej svobodni deželi, enkrat smo republikanci, potem demokratje in ko se že vsega naveličamo, potem silimo pa še med partizane in med Ruse itd.
Božič je minil ;n voščili smo si vsekrižem in prav tako za novo leto. To pa je menda že vse bolj iz navade, v resnici pa ni-
smo tisti, ki smo izgovarjali in
ne oni ki je poslušal, polagali po-j starejši ljudje nimajo sebne resnosti in važnosti, ker pač vsi vemo, da so to le prazne besede, ki v resnici ne morejo prinesti nobenega veselja ali z&i-dovoljstva. Saj ima skoro vsaka hiša koga izmed svojih na bojnem polju, kjer mladi fantje in| pa.j. To'se pravi, da mlade in možje tvegajo svoje mlado živ-! stare ideje ne gredo skupaj. Po-, ljenje, mnogi so ga že žrtvovali;'zdrav.
Zakaj vse to? Niso si tega sami krivi, ampak bili so v to primorani. čigava krivda je, to lahko vsak sam ve. Najprej je Anglija privolila, da so maliki pričeli podjarmljati male narode in ko je pa videla, da se naval ali vihar bliža tudi njej in da je tudi sama v nevarnosti, tedaj se je pa obrnila do naše usmiljene dežele in jo dobila na svojo roko, da smo ji šli na pomoč in jo reševat pogina. Zato sedaj krvavi naša mladina in'radi tega, Sfer se vse preveč vtikamo v tu-jezemske zadeve, pa vse to le radi male večine glasov, ki so od-glasovali, da se strinjajo s zunanjo politiko. In danes jo pa imajo.
Sveti večer je minil in mir ljudem na zemlji . . . Letos se polnočnice nisem udeležil radi slabe transportacije, zato sem se pa na božični dan, ki je bil res lep zimski dan, posebno pa še zame, ker so bili prišli naši iz Clevelanda, ki se vsako leto in ob vsaki priliki spomnijo na nas in posebno pa name. Naš Tone ni pozabil name, kajti obdarili me je s tistimi nebeškimi dobrotami, s katerimi ve, da meni najbolj us t reže. Zato pa najlepša jim hvala in posebno pa Tonetu. Prav tako pa tudi lepa hvala tudi našim sosedam, ki so se me spomnile za ta veliki praznki.
Ko sem že tako premišljeval, zakaj, da se me ne spomni nobena tistih zauber clievelandskih deklet, da bi se me spomnila s kakšno koristno in dobro stvarjo, saj se vendar tako trudim, da bi jim kaj zanimivega in pametnega napisal, da bi imele kaj brat in poleg tega pa jih držim s tem pri najboljšem zdravju in zato sem si mislil, da bi bilo prav, če bi se me spomnile ob takih prilikah in glej ravno v tem premišljevanju, ko sedim pri tem pisanju pa vstopi in me prav presenti prijazna Mrs. Mlakar in njen sin Joseph iz Clevelanda. To sta bila prej naša dobra soseda. Pripeljala sta se v svojem lepem avtu. Ko sem ju zagledal sem takoj stopil k njma, da smo si stisnili desnice ki si voščili, kot po navadi, vse najboljše. Nato pa mi je že Mrs. Mlakar izT/ rečila krasno božično darilo. Kar presenečen sem bil, ko sem sprejemal take dobrote. Izročila pa mi je božična darila, ki so mi jih po njej poslaji naši dobri sosedje Burjevi, ki pa še niso stalno tukaj naseljeni in menda zato ker je bil John ponovno izvoljen v naš kabinet, mi je pa poslal tako dragoceno darilo, za katerega je treba stati v "lajnu" po več ur pi'edno sega dobi. Tudi njemu, kakor Mrs. Mlakar in sinu, najprisrčnejša hvala za tako dragocena darila, kterih bi si sam prav zagvišno ne mogel kupiti.
Saj pravim, še je dosti dobrih ljudi na tem svetu, ki so mi naklonjeni. Večkrat sem si že mislil, da bi bilo veliko boljše, če bi me sploh ne bilo na tem svetu, a ko pa pridejo taki ljudje in pa tki dnevi okrog, pa se mi zopet dopade, ko vidim, da imam šs precej prijateljev, ki so mi naklonjeni in tako dobim zopet pogum še za nadaljno življenje, pa če sem prav prej že obupal nad njim. Kajti edino vera in upanje nas še vzdržuje v tem kratkem življenju, katerega imamo ,šc pred sabo. Ljubezen spada pa k mladini in.če mladina iste nima, potem njih življenje ni clo. sti vredno. Zato pa podeželski
dosti pomena. Tam čemijo in kimajo dokler so in se z mladino pogovarjajo, če je sploh kaj je, kaj je prav in kaj ni. Ampak jaz pa še vedno pravim, da mladina in pa starina ne gresta dosti sku-
mnogo je pa takih med njimi, ki bodo pohabljenci za vse življenje in ne bodo imeli nobenega j užitka od tega sveta več.
Frank Leskovic.
—o-
f'vmuytrjte Ameriki, kupujte obrambne bunde in znamk«.
Radi enega človeka
Zapustilo nas je staro leto in znjim pa tudi vse njegove slabosti in nadloge, kar naj bo vse vrženo med staro šaro.
Radi tega pa bo moralo ljudstvo v novem letu storiti vse v svoji moči, da nam bo novo" leto prineslo tudi novo življenje, no vo dobo boljšega življenja.
Na svetu je dvoje vrsti lju di in to so, dobri in hudobni in prav tako je tudi ljubezen in so vraštvo. Večina povsod zmaga Gotovo pa je, da je na svetu še vedno večina dobrih ljudi in to bi se kaj kmalu pokazalo, samo, če bi se tem dala prilika, da bi se izkazali.
Radi enega človeka, ki je s po močjo nekaj svojih pomagačev' prišel na krmilo, sedaj ubija ves svet. On je zanetil to peklensko življenje, ker je v pohlepnosti po časti in v krvoločni želji misli vladati cel svet. Kar ni moge pograbiti brez orožja, je pa pograbil z orožje mv roki. Najbr že si je mislil, da bo tudi v Evropi napravil, da bo kot tukaj Ameriki, vladal sem narodom samb en človek. Pri tem pa ta človek ni pomislil, da je Amerika zgrajena iz vseh narodnosti sveta, a Evropa pa je iz posameznih narodnostnih držav in vsak teh država pa ima svoje voditelje.
Nerazumljivo mi je, da nemško ljudstvo, ki je tako izobraženo, in med katerim so tudi dobri ljudje (vsaj kolikor jih jaz poznam) pa pusti, da jih brezumni krvoločnež vodi v pogubo. Res je, da ima on vso peklensko vojsko za seboj in da so vsi dr'ugi proti njemu brez moči. Ljudje namesto da molijo za zmago svojega orožja, naj bi raje prosila Boga, da bi preprečil morije Taka molitev bi pač kaj pomagala.
Kaj hoče vsa čast in slava tega sveta, če pa bi bili pohabljeni za vse življenje, da bi se človek bal misliti na bodočnost in bi bila tako zagrenjena vsaka nadlaj-na ura življenja. Ljudstvo bi moralo na kolenih zahvaliti Boga, da ,'ma največji zaklad na svetu in to je, zdravje in pa razum ter či sto vest.. Pomagati bi pa moralo ^tistim nesrečnežem, ki tega ni majo, ne pa pustiti, da dotičniki zdrave in upapolne ljudi pobijajo in jih gonijo v klavnice kot klavno živino.
Koliko žrtev imajo starši predno otroka vzgoje in potem pa " kar naenkrat pride ukaz in mladeniči se morajo posloviti in oditi v telesno in dušno pogubo — v vojno. Ljudje smo rojeni, da živimo, ne pa, da se pobijamo. Nihče na svetu bi ne smel imeti pravice bližnjemu vzeti življenja, katerega mu je dal Bog,
Narodi vsega sveta bi si morali vzeti en dan za premišljevanje, ta dan bi ne smel nihče delati, ampak*samo premišljevati, kakšne posledice nam prinese vojna. Pri tem bi ne bilo o kakšni slavi ne duha ne sluha. Ali nam ne bo žalost stiskala srce, ko bomo gledali svojce, ki se bodo vrnili pohabljeni iz te krvave vojne in mnegih pa sploh nikdar več ne,bo. In zakaj vse to? Samo radi enega človeka, ker je on tako hotel, zato pa se danes mori in pobija ves svet.
Narodi širom sveta bi si morali izvoliti svoje voditelje, kot jih mi volimo tukaj v Ameriki in vojna bi bila kmalu končana ali bi je sploh ne bilo. Kar se je v času vojne naropalo, bi se moralo vrniti ljudem nazaj. Take pa, ki se hočejo na vsak način pobijat, pa naj bi še poslalo na kak osamljen otok in tam naj se pobijejo, če jih tako veseli in če imajo pri tem res kakšno posebno zabavo.
že stari ljudje so pripovedovali, da se bo pojavil antekrist in ta je menda sedaj v osebi Hitlerja. Toda on bo zginil in ne bo se vrnil nikdar več, kajti skale se bodo zrušile nad njim in iz Amerike pa bo prišla pomoč. Tako je bilo prorokovanje. Z nor-virn letom mora priti tudi novo življenje na svet, kajti drugače bo B<i>gi pustil svet, da se bo sam pokcndaJ.
Mrs. R. Streiner.
Lorainčanka piše
Lorain, O. — Dnevnik Ameri ška Domovina se mi prav dopade. če imam še tako važno opravilo, pa takoj preneham, da brž pregledam novice, ki nam jih prinaša ta list. Posebno pa mi ugaja zato, ker brez strahu pove resnico o našem SANSu in prav nič ne prikriva, kot to delajo drugi naši listi.
Ljudje božji, saj nam je vendar Rev. Ambrožič dovolj jasno odkril njih namene in prav tako Rt. Rev. kanonik Oman in še drugi, ki nam hočejo dobro — ne pa kot "apostoli" Adamič in Kristan. Torej, ali bo KSKJ in SžZ še naprej podpirala SANS?, da bodo lahko partizani še nadalje zasajali nož v hrbet našemu nesrečnemu narodu v domovini. Zavedni katoličani, ne pustite se varati, pač pa raje pomagajmo akciji slovenskih župnij, ki se trudi, da bi našim nesrečnim rojakom že sedaj kaj pomagali, kajti po vojni morda sploh ne bo komu pomagati.
Zavedna katoličanka. -o-
Zgodba o materi
Mesto je že nekaj tednov oklepal močan obroč sovražnikov, okovanih v železo. Cez noč so kurili ognje in plameni so gledali iz črne teme na mestna obzidja kakor kopica rdečih oči; zlovestno so plamtele te oči in njih preteče svetlikanje je zbujalo v obleganem mestu mračne misli.
Z zidov so videli, kako se čedalje bolj stiska sovražnikova zanka, kako'se sence sovražnikov premikajo ob ognjih; slišalo se je hrzanje sestradanih konj, razlegala se je vesela pesem ljudi, ki so bili prepričani, da bodo zmagali. In kaj je huje poslušati kakor smeh in pe-lem sovražnikov?
Vse potoke, ki so mesto zalagali z vodo, so sovražniki zamašili z mrliči; zgoreli so vinogradi okoli zidov poteptane so bile njive, vrtovi posekani. Mesto je bilo odprto od vseh strani in skoraj vsak dan so ga sovražnikovi topovi in puške obsipavali s svincem.
Po ozkih ulicah so mračno korakale čete vojakov, izmoz-ganih od bojev in gladu. Skozi okna se je razlegalo ječanje ranjencev, kriki blaznosti, molitve žena in otroški jok. Ljudje so se pogovarjali šepetaje, sredi besed so člsih utihnili in prisluškovali, ali morda sovražnik že ne napada.
Zlasti neprijetno je bilo življenje zvečer, ko sta v tišini ječanje in jok postala še glasnejša, ko so se začele izza skal bližati rdečkasto modre sence in se tihotapiti proti mestnemu obzidju, ki je bilo že na pol razrušeno, in ko se je nad rdečim zobovjem gora dvignil mesec in priplaval po nebu kakor izgubljen ščit, poln brazgotin, ki so mu jih prizadeli udarci težkih mečev.
Ljudje, ki niso več od nikoder pričakovali pomoči, izčrpani od utrujenosti in gladu, so strahom opazovali ta mesec, ostre gorske bove, črne čeljusti skal in bučno taborišče sovražnikov: vse to jih je spominjalo smrti in nobena tolažilna zvezda ni nikjer sijala.
Bali so se prižigati luči po hišah; gosta tema je zastirala ulice; po tej temi pa je kakor riba v vodnih globinah blodila ženska, zavita čez glavo v črn plašč.
Kadar so jo ljudje videli, so drug drugega izpraševali:
"Ali je to ona?"
"Da, ona."
Potem so se skrili v vdolbine vrat ali pa so s sklonjenim glavami bežali mimo nje. In voditelji straž so jo surovo opominjali :
"Spet ste na ulici, Marijana? Pazite, ubiti vas utegne kdo in nihče ne bo iskal krivca!"
Ona pa je samo mirno čaka-
la, straža je šla dalje in ni d1 gnila orožja. Oboroženi lju< so hodili mimo nje, kakor bi la mrlič, ona pa se je skrivi v temi in potem spet šla ti dalje, sama, kakor izgubljeiud Zavila je v kakšno skrito uli'je nema in črna, kakor živa nest°v (Nadaljevanje na 3. strani)^ St
ro
n
iiiiifiiiiiiniii
a
/ yerjamjar pa fi
ffEIi!III(!iHiyaz
Po našem slavnostnem ban|os! tu smo najprej nekaj časa z|ra volj no prežvekovali. Kar nek j0 zadovoljni smo bili sami s s*aj in z vsem svetom. Po nudila mnenju so takele malice zelo\} „ por oči j i ve , zlasti še, če ne ob!>ZV( jajo iz krompirja v oblicah,ij; kake take nižje šarže jedil. \[\a pečena petelinčka sta za tri j0 j be naše mere ravno prav zasedanje.	jL n
Ker smo imeli ravno lep 'Jra smo si nekoliko ogledali not : njost Kushlanove kempe. traj je razdeljena v štiri p^ ]e
še ne
le; največja je jedilnica, ki;
ži obenem za parlor čez
zvečer se pa spremeni v spf
co, če se natepe v kempo pr*n
ljudi. V enem kotu parlorja^ ^
ji ledenica, v kateri je nav8^(c
poper in sol, pa lahko vzame. ' ^
se tudi druge stvari, če j®|je
prinese s seboj. Na KushlaC
pa ni treba zanašat.	f'. '
• ■ i e
V drugem koncu parloiM^'. pa postavljen "zahod," ki j C „ !o pametna naprava in v pi'ir ' vnem prostoru, samo par ' . ljev od mize. Kopalne barij, ! kempi še ni. Tudi ni pr0§L zanjo. Kot mi je zaupal stav nik, Tone Krkotov, bosta s K'^ lanom postavila banjo na r1<5 ho, kjer se bo dobilo vodf °S1 stonj.	fda-
Potem je kuhinja, v katefle 1 srednje debela oseba še P*"1 g komodno obrne. Slišal
serine.
si bo Leo izbral ženo po m«^'
kuhinje. V kuhinji je tudi s^-
ka za vodo, ali naša starol®1'^
'ska štirna. Vodo se pump!1^*1
kapnice, ki se zbira zunaj vJarn
tonirano jamo, obenem z lis¥va
in drugo tako pripravno H* zt
ko. To vodo se rabi samo zafuJe
mivanje posode, ker je iij{J"em
dovolj, čeprav ni posebno '
še tisto noč sem imel jaz k*&la.
priliko, da sem se seznanil s(Jera
vodo in bi bili morali fantjelil, (
ro poklicati zdravnika. 0 Jbi b
pomoti bom povedal pozne.ifera
Potem je pa še en pre^t ii
kempi in to je pa spalnica, % sn
teri stojita dve železnici P" je i
Iji. Kdor pride sem spat, aflbo 1
ra odeti s sapo, če ne prin^vo,
seboj koča ali pahte.	L pa
Tone Debevec, ki je dr
kempo, je hotel izvršiti dele §eg
najbolj moderno, zato ni v'kne
tranjosti napravil no bednih.
stropa. To se pravi, da je ki j
ha tudi obenem za strop. ^ «oj.
se je sililo veliko prihranilfjan
frajhu. Tudi posebnih stelčav
ma kempa znotraj in tisti j
baj for," ki nosijo streho, v J)a
velik okrasek notranjosti, a j e j.
pravni so tudi zato, ker se^'Lov
poljubno zabije vanje žeblJ'r ne
klobuke, suknje in marekJ'v „
■V,gr aides*
in kladivo zraven. Kadar V j^j
parlorju je vedno pehar želi Kadar f
več gostov, povabljenih in "Vovr vabljenih in če se ozirajo of'Kei kam bi obesili klobuk, jiiflfipod ponudi žebelj in kladivo, l*, (|a gost lahko napravi obešaliffl|n r svoji mili volji.	|k§e
Da nista s Tonetom še C^j , sten znotraj je vzrok tudi tfl|ae r' še ne vesta, če ne bosta PrCjslUš vila oken kam drugam. lan mi je povedal, da bi bil % ne; štaliral v kempi furnez, če v'Sio bil Tone pozabil izkopati Iuhnj Sicer je hotel Tone kopati | ^ potem, ko je hiša že stala, P*f«pa] Leo ni pustil. Hiša stoji n;"^., j, na živi skali in Tone je rek^L^en s kopanjem ne bo dosti dela-. j kaj kosov dinamita da bo . hišo, pa bo klet tam. Ku^1? d se pa ta načrt iz neznanega N ,1>( ka ni prav nič dopadel, nj? ima še bolj stariftske nazore\J 'Jn-čim je Tone bolj na ame^ Ilst
tehniko navajen.
pvrui

! in ni d eni ljut akor bi e skrivi t šla ti
Lovrač
Spisal JAN PLESTENJAK
rj^rščen je," mu je razode-

sgubljeiudno sse ji je zdelo le, da rito uliUe nekam previdno in zapr ,iva nestovore tudi z njo. Le tu in strani)^ se ji je pridružila Strojin iiiiiiimtf
To mi pa ne gre v glavo, da w ne hodi k maši. Ti bi mu
rjam«a!'
|> pj jj^e morem, ker bi me ne po-55ll«!SHiyaz bj mu že pokazaIa)>, se em baii0^tila Strojinka.
časa %'a pa se je izmikala in bo-[ar ne|j0 je> Moža je imela radaj
p ' s 7aJ bi ljudje pljuvali nanj, Po mo,iia bi ga bila_ AU vendar> :e zelo!, se jj ni zdelo njegovo
• ne oWrstvo," kot so se izra-blicahii ljudje. Večkrat ga je
4 • tiila' naj gre z nj° v cerkev, Za |° Je vselej °sorno zavrnil: 'av za i ti ne branim, hodi, ampak
.e ne nadleguj." °,.leJ/"a Je vselej obmolknila, a a11 občutila novo bolečino,
iri prt3°lj Pa J° je zaskelelo, ko 111 j je rodil sin in se Lovre za ca: j "še zmenil ni.
CGZ i
v stw5aj lahko počaka, nič se
ino i)r<ne mudL Naj zraste in ko rlorja-'ri pameti> naJ odloča sam," 3 naV/ razlagal in se smejal, ko
vzanir iskala nasvetov radi bo-. ' ...in botre, 'e jin i ,
ishlaC ko Je vstala in bila pri i, je poiskala botre. Lo-
arlorji;. Je kuhal kopo, ko so mu I j.j jgili sina Janeza.
v pi"
Par t -i •
okorni zibel in
pros'aclil sina> da J'e zavekal:
ial s#°> kako se Počutiš, odkar
ta s K< vf aJd?"
) na f ikar> nikar, Lovre," ga je i vo|rosila Jera in zajokala.
edaj pa se mu je zazdelo, katerfe njen glas prav tak, kot še pl*il g'las njegove stare mate-j gelli\ne. Sram ga je bilo, zalo->0 m«1"'1 Je vrata in zablodil v tudi sf •
star#ra je odvila otroka in ga pumfnila k sebi.
inaj v Janezek, nedolžna dušica, z lišisiva za očeta!" no lin zdelo se ji je, da otrok mo zJfuje roke, kot bi molil, in da je mfremično zre v njo, ki je v bno f m letu zakona že dostikrat az krnla. .
mil sfera, z Macafurjem sem se
antjefil, drva v drči bom prodal.
i. O jbi bila slaba kupčija."
)znejcera pa je bila zaverovana v
PreW in vsaka veja z grunta se
lica, <e smilila. Že to jo je bolelo,
ici f je mož po kupčijah izosta-
at, sfpo več dni, že to ji ni šlo v
prinfo, da seka kar od kraja,
i pa ni upala. V drči pa je
je V) clrv za šest sto klafter in
i del" šest sto klafter lesa naj
ni v'kne v dolino kar v nekaj
bednih. Strah jo je bilo goliča-
a .ie |ki jo je že kar videla pred p. SI,j.
ran H1'4 Janez bo že velik, pa bo na stolgčavi grmičevje komaj neti«11)' komolcev visoko! Nak; te-eho, ;;
sti.
arel*
pa ne smeš!" je vzklikalo
'3SLovre'lepo te pr°sim'ni-
zeb»i- ne prodajaj. Adamovec bi v grobu prevračal in te klel, ^tdeset let se ni pritaknil dr-jNi nam še treba." •in !vovrač je zrohriel. J0 |Ker ni vedel, kaj se pravi •jspodsriti. Kje pa je zapisa-
r z lar
.jim
[°\ da bi se ne smel razkorači salBP'
Jin raztegniti meje? Prodaj Jlbše dele in kupi boljše, to se 'avi gospodariti," je razlagal 11 fee razvnemal. Jera ga ni nič
so
mu ni bilo prav. Sicer je imel Jero rad, divjalo pa je v njem, da grunt ni njegov, da on prav za prav ni gospodar. Tujega se je.čutil v hiši in še otrok mu je bil tuj, ki je vekal in se zvijal od bolečin, ker je bila materina hrana vsa grenka od bolečin. Nič več mu ni bilo obstanka doma. Še na kopiščih ga ni držalo, še pri drevescih, ki jih je cepil sam, se ni mogel zamuditi. Delal je sicer s podvojeno močjo, z neko trmo, ki ga je pa še bolj utrujala. Niti sam ni bil zadovoljen z delom. Krompir se mu je zdel predro-ben, bilje prekratko, latje prelahko.
Grunt mu je bil tuj in hlapec se je zdel na tem gruntu. Stisnil je pesti in zaškrtal z zobmi in nova misel se mu je utrnila.
"H knapom poj dem, potem si pa kupim svoj grunt." Prestrašil se je te misli, ker se je misel vrinila Jera in z Jero otrok.
Legel je in vse spanje so mu prepletale sanje o lastnem gruntu, ki so ga ustvarile njegove roke, kjer je kralj in gospodar in seka in klesti, kjer se mu zljubi.
Z Jero je postal prijaznejši, čim močnejša je bila želja po tujini in po lastnem gruntu. Opazila pa,je, da je odslej še bolj zaprt in da se še z večjo vnemo zakopava v knjige.
"Jera, boš že kako shajala, jaz pojdem!" ji je razodel ne-<ega večera. "Kam, za božjo voljo?" "Na Prusovako h knapom. Tam se zasluži, da je veselje. Ko se vrnem, nam bo dobro kot gospodi." Vendar se je teh besed sam skoraj prestrašil, cla je povesil oči pred ženo.
"Jaz bom pa sama!" je krik-nila v obupu Jera in stisnila k sebi otroka.
"Nič ti ne bo hudega. France in Luka tj bosta pomagala, za silo pa pokliči še Franco." * "Kaj te pa vleče zdoma? Nič ti ne manjka," je še izgovorila, vse druge besede ji je zadušil jok. V njeno ihtenje se je vmešalo vekanje otroka, ki je že acal po hiši.
Na spomlad se je Lovrač odpeljal. Jera je prejokala teden noči pred odhodom njego-im in teden noči po odhodu njegovem. Tako sama še nikoli ni bila ui tako grenkih ur še ni preživljala nikoli.
Šele ko je dobila njegovo prvo pismo, polno hvale in spodbude zanjo, se je utolažila in dobila vero v moža. Ni pa mogla doumeti, kaj ga je gnalo v svet.
VII.
Jera je bila kot pred poroko spet sama za vse. Tolažba ji je bil otrok in misel na moža, čeprav se je bolj redko oglašal iz tujine.
"Nič ne mar*ij," jo je tolažil stari Poljanec, "vse bo šlo z božjo pomočjo."
Pa so poprijel i France in Luka in je bilo zorano in pokoše-no, prismehljali sta se Micka in Franca in je bilo opleto . . .
"Lovrač je sicer trmoglav, pa priden," je povzemal Poljanec, "denarja se bo nabral, lepega dne se bo znašel doma." On sam s je tolažil s tem, hkrati se pa bal zanj, ker o knapih je le sla-
ZGODBA O MATERI
ga imam. In mislim, da sem jazi vekom, ki ga je poznala že de- ne besede in čedalje globlje se
(Nadaljevanje z 2 strani) ča mesta. Žalostni glasovi, ki I
jih je slišala povsod so jo gna-jti, kaj naj store, in odločili so li dalje in dalje, bolelo jo je,se:
kriva, če je postal takšen, kakršen je zdaj."
Tedaj so se začeli posvetova-
stokanje, jok, molitve in mrač ne besede vojakov, ki so izgubili upanje na zmago.
Ona, meščanka in mati, je mislila na sina in na domovino Na čelu ljudi, ki so uničevali mesto, je bil njen sin, vesel in neusmiljen lepotec. Še nedav no je gledala nanj s ponosom, kakor na svoj dragocen dar do movini, kal^or na dobro silo, ki jo je rodila in hranila, da pomaga ljudem iz mesta gnezda, ki se je v njem tudi sama rodila. Sto nezdrobljivih vezi je priklepalo to srce na mogočno kamenje, na katerem so njeni predniki sezidali domove in postavili mestno obzidje, na zemljo, v kateri so ležale kosti nje-
"Res je, ne moremo te ubiti zaradi sinovega greha. Vemo, da ga v ta greh nisi zapeljala, in slutimo, koliko moraš trpeti. Toda našemu mestu nisi potrebna za talko — tvoj sin ne mara zate — sodimo, da je pozabil na tebe, satan — in ta tvoja pot do njega bo kazen, ki si jo zaslužila, Ta pot se nam zdi strašne j ša od smrti."
"Da," je dejala. "Strašnejša od smrti je ta pot."
Odprli so velika vrata, spu-stilitso jo ven, in dolgo so gledali, kako stopa po rodovitnih tleh, prepojenih s krvjo, ki jo je prelil njeni sin. Šla je počasi, s težavo so se trgale noge od tal, sklanjala se je truplom
vet mesecev pred rojstvom,; je sklanjala njena ponosna ' pred človekom, ki ga je zme-1 glava.	j.
rom čutila v svojem srcu. Zdaj • Mati —ustvarja; ona — bra-j
je bil ves v svili in škrlatu, nje-J ni; govoriti pred njo o podira-; govo orožje je bilo posuto zjnju, pomeni govoriti proti! dragimi kamni. Vse je bilo ta-i njej; on pa tega ni vedel.
nih sorodnikov, na pravljice, mestnih branilcev in z grozo
upe in pesmi ljudi, ki so ji bili1 blizu. In zdaj je to srce izgubilo najdražjega človeka in jokalo. Bilo je kakor mestni tlak, prav tako težko kakor ta tlak.
Tako je stopala po nočnih ulicah. Miiogi, ki je niso poznali, so se je bali, saj je bila kakor živa smrt, ki je iznena-da prišla v bližino. In ko so jo spoznali, so molče šli stran od izdaj alčeve matere.
Nekoč je v skritem kotičku za mestnim obzidjem zagledala drugo žensko. Klečala je poleg mrliča, negibno, kakor kos prsti in z dvignjenim obrazom strmela k zvezdam. Na zidu sta se nad njeno glavo pogovarjala dva stražnika in njuno orožje je žvenketalo na kamnu.
Izdajalčeva mati je vprašala:
"Ali je tvoj mož?"
"Ne."
"Brat?"
"Ne, ampak sin. Moža so mi ubili že pred trinajstimi dnevi, sina pa danes."
In mati ubitega je vstala in pomirjeno rekla:'" f
"Mati božja vidi vse in zato se ji zahvaljujem."
"Zakaj ?"
V odgovor je dobila:
"Zdaj, ko je častno padel'v boju za dom, lahko priznam to, kar me je pogosto plašilo: bil je lahkomiseln, preveč raci je imel veselo življenje in bala sem se zaradi tega, da ne bi izdal rodnega mesta, kakor ga je Marijanin sin, sovražnik boga in ljudi, voditelj naših sovražnikov — naj bo preklet on in telo, ki ga je rodilo!"
Marijana je skrila obraz v dlaneh in šla dalje.
Zjutraj pa je prišla k branilcem mesta in jim rekla:
"Ali me ubijte, ker je moj sin postal vaš sovražnik, ali pa mi odprite, da pojdem k njemu."
Odgovorili so ji:
odrivala v stran polomljeno orožje. Matere sovražijo orožje napadalciv in priznavajo samo tisto, ki se z njim brani življenje.
Kakor bi bila nosila pod plaščem poln kozarec in se bala, da ga ne bi razlila. Ko se je oddaljevala, je postajala čedalje manjša, in tistim, ki so jo gledali z zidov, se je zdlo, kakor bi hkrati z njo odhajal od njih obup.
Videli so, kako se je na poti ustavila, in ko je vrgla ogrinjalo z glave, je dolgo gledala na mesto. Tudi v sovražnikovem taborišču so jo zagledali sredi polja, samo, in sence, črne kakor ona, so se ji začele bližati, obzirno, počasi.
Prišli so k njej in jo vprašali, kdo je in kam je namenjena.
"Vaš vodja je moj sin," je rekla in niti eden izmed vojakov ni o tem dvomil.
Šli so z njo in hvalili njenega sina. Kako je pameten in hraber. Poslušala jih je ponosno z vzdignjeno glavo in ni se čudila: njen sin tudi mora biti tak!
Nazadnje je stala pred. člo-
ko, kakor je moralo biti. Dostikrat je sanjala, da bo njen sin takšen, bogat, slaven, ljubljen.
"Mati!" ji je rekel in ji poljubil roko. "Prišla si k meni. To pomeni, da si me razumela. Jutri bom zavzel to prekleto mesto!"
"Ki si se v njem rodil," je pripomnila ona.
Ves pijan od svojih uspehov, brezumen v hrepenenju za še večjo slavo, ji je govoril z drznim žarom mladosti.
"Rodil sem se v svetu in za svet, da ga presenetim s svojo
Ni vedel niti tega, da je mati prav tako pametna in neusmiljena, kakor je neustrašna, kadar gre za življenje, ki ga ona ustvarja in braiii.
Sedela je s sklonjeno glavo in skozi odgrnjeno platno bogatega šotora vojskovodje je videla mesto, kjer je prvič občutila sladko drhtenje spočetja in mučne krče rojstva otroka, ki hoče zdaj podirati.
Rožnati žarki solnca so s krvjo oblivali grajske zidove in trdnjave; zlovestno so se leske tala okna; vse mesto je bilo ka kor ranjeno in skozi stotine ran
DELO DOBIJO
MOŠKI
za čiščenje preprog
Nočno delo. Stalno delo. Plača. Zglasite se v EMPLOYMENT OFFICE
THE MAY CO.
ŽENSKE
Za čiščenje Ponoči ali podnevi. Plača. Zglasite se v EMPLOYMENT OFFICE
THE MAY CO.
veličino! Mestu sem prizanašal | je odtekal rdeči sok življenja.
samo zaradi tebe. — Kakor trn v nogi mi je in moti me, da ne morem tako naglo pohiteti k slavi kakor bi rad. Toda zdaj — že jutri bom razdrl to mesto upornikov!"
"Kjer te vsak kamen pozna in se te še spominja kot otroka!" je rekla ona.
"Kamen je nem, če ga človek ne prisili, da govori. Naj gore govore o meni, — to hočem!"
"A ljudje?" je vprašala ona.
"O, da; tudi nanje mislim, mati. Potrebni so mi ker so junaki nesmrtni samo v spominu ljudi."
Rekla je:
"Junak je samo tisti, ki vzlic smrti ustvarja življenje, ki premaga smrt."
"Ne!" je odvrnil on. "Tisti, ki podira mesta je prav tako slaven kakor tisti, ki jih zida. Glej — ne vemo, ali je zgradil Rim Enej ali Romul, toda dobro nam je znano ime Alarika in drugih junakov, ki so mesto podirali."
"Pa je vendar to mesto preživelo njihova imena," je dodala mati.
Tako se je pogovarjal z njo do sončnega zahoda. Čedalje redkeje mu je segala v brezum-
Kako na lahek način pomagamo dobiti vojno
Hranjenje elektrike ie menda naj- pogasnete, kadar zapustite sobo ali če lažja žrtev, ki se pričakuje od nas v jih ne potrebujete. Ker ravno sedaj tem času.	še ni prevelikega pomanjkanja elek-
Nihče ne pričakuje od nas, da bi ne trične sile prižgali luči, ki so nam nujno potrebne za našo varnost ali za komodno čitanje ob večerih, ali za razne druge komod-nosti, kjer je potrebna elektrika, kot na primer za kuho. električne ledenice, pralne stroje, likalnike, pač oa se pričakuje cd nas, da prenehamo z uporabo elektrike, kjer ie nujna uporaba iste nepotrebna.
Gornja slika nam nazorno kaže. kako se lahko prihrani na luči, če vilne razsvetljave pri se pohištvo pravilno pose stole lepo razvrsti krog ene svetilke, da imajo vsi dovolj in pra-čitanju. Tu bo potreba
Clevelandu, pa je kljub
, . , • mogoče malo truda, da "Tudi ti si človek m domovi- >stavi in vse bo v redU.
fj mnro hiti sveta Tvoi sini Najboljša svetilka za družinsko so-na ti mora Din sveta, ivoj ^ je tako zvana ..sixway l9mp» ka-
ti je sovražnik prav tako kakor	ter0 lahko postavite tako, da bo vsak
nam vsem "	član družine dobil dovolj in pravilne
u<"" vafx"-.	.	razsvetljave. Posebej pa .ie za hra-
"Matl njegova sem m rada	nitev elektrike važno, da vselej luči
temu potrebno, da se hrani na raznih potrebščinah, ki pridejo pri proizvajanju elektrike v poštev. Če bomo to storili, pa smo lahko zagotovljeni, da pravilno sodelujemo s hranilnim programom naše vlade.
1 ®u*ala, na ušesa ji je brnel bo slišal: brezverci so, pijanci
' J*10 Adamovčev krik: "Tega bližine-"
)tČf^'?icf Pa grunt moj!
niti f 0 Jere. Sesedla se je P'11^ bušnila v jok.
j'; "Pamet babja! Pomnila me
rekcl,)š! Reči hočeš, nič ni tvojega
aJazen si priromal k hiši. Prav,
(ldiil? si mi rekla. Tega sem priča-
uSjilPval. Kdo pa je obdeloval,
gavdo Pa je trebil, vraga!" je si-
iz sebe in vse se je treslo v
j0r#m- .
meff Tiste dni je bil pekel v hiši. ovruč je bil mrk in robat, nič
je
in zapravi j ivci. Pri knapih sta se snridila Gontarski Štefan in Stiskačev Blaž, ki ju je Poljanec dobro poznal.
"Za Lovrenca se ne bojim," je pritrjevala Jera, čeprav je bilo v njenih besedah še več strahu. Pripravljala se je na rojstvo drugega otroka, zato jo je skrbelo še bolj.
(Dalje prihodnjič)
-o--
Ljudje, ki vedo za tvoje napake, prav gotovo ne vedo za največje od tistih.
Devet ladij je že pripravljenih, da utopijo, v službo zavezniške mornarice, katere glavna naloga je, da preskrbi dovolj vseh potrebščin našim vojakom onstran morja. Te ladje so izdelane v kalifornijskih ladjedelnicah v Los Angeles.
Cas je mineval in mesto je začelo tem neti kakor mrlič, nad njim pa so se zasvetile zvezde kakor pogrebne sveče.
Tam, v tistih mračnih domovih, kjer so se ljudje bali prižgati luč, da ne bi zbudili sovražnikove pazljivosti — na ulicah, polnih teme in mrliškega smradu, polnih pridušenega šepetanja ljudi, ki so pričakovali smrti, je videla in poznala vse in vsakogar, in njen sin je stal poleg nje, čakal je njenih besed, ker je vedel, da se ona čuti tudi mater vseh ljudi tega mesta.
S črnih gorskih vrhov so se spuščali v dolino oblaki, podobni krilatim konjem, in hiteli proti mestu, ki je bilo obsojeno na smrt.
"Morda bomo še nocoj napadli mesto," ji je govoril sin, "če bo noč dovolj temna. Nerodno je ubijati, ko-sije sonce v oči in slepi blesk orožja; takrat je toliko nepravilnih udarcev!" je dodal in gledal svoj meč.
"Pojdi, ipoloži mi glavo na prsi, poči j, spominjaj se, kako si bil kot otrok dober in vesel, kako so te vsi ljubili!"
Ubogal jo je, položil glavo na njena kolena, zaprl oči in rekel:	' *
"Samo slavo ljubim in tebe, ker si me rodila takšnega, kakršen sem."
"A ženske?" je vprašala in se nagnila čezenj."
"Dosti jih je in hitro se jih človek naveliča, kakor vsega, kar je presfadko."
iSamo še to ga je vprašala:
"Ali ne bi maral imeti otrok _r'
"Zakaj? Da bi jih ubili? Človek, ki bo meni podoben, jih bo nedvomno pobil, mene pa bo bolelo, ker bom že prestar in preslab, da bi jih maščeval."
"Lep si in neploden, kakor blisk," mu je rekla ona in zavzdihnila.
On pa se je nasmehnil in odvrnil :
"Da, kakor blisk ..."
In zadremal je na materinih prsih kakor otrok.
Tedaj ga je pokrila s črnim pregrinjalom in mu ziabodla nož v srce; zadrhtel je in izdihnil, kajti ona je bila mati in je dobro vedela, kje bije otrokovo srce.
Potem je vrgla truplo s svojih kolen pred noge prestrašene straže in rekla, obrnjena proti mestu:
"Kot čIovck sem storila za svoj dom vse, kar sem mogla. Kot mati bom ostfUa s svojim sinom! Prepozno je, da bi rodila drugega, in moje življenje ni nikomur več potrebno."
In isti nož, še topel od njego-! ve krvi — njene krvi — si je z odločno roko zasadila v prsi.
Zadela je svoje srce — kadar srce boli, g^ človek lahko zadene in ga ne zgreši.
Maksim Gorki
" 51A L i Oti LAM
Stanovanje v najem
V najem se odda stanovanje
4 sob. Vprašajte na 1091 Ad-
Idison Rti.	(Tue., Fri„ x)
OSKRBNICE
Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj. Šest noči v tednu.
V mestu—
750 Huron Rd. ali 100 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden.
Delni čas—
1588 Wayne Rd.. Rocky River, Tri ure na dan. 6 dni v tednu. Plača $9.90 na teden. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu. se ne priglasite. Employment Office odprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan.
razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu.
Fhe Ohio M Telephone Co
700 Prospect Ave.. Soba 901
(6)
HOTEL STATLER
Potrebuje MOŠKE:
Licenziran kurjač Barvar Oskrbnik Operator za pomivalni stroj V pralnici
Potrebuje ŽENSKE za Operatorico pomivalnega stroja Za peko pastry Za pomoč kuharici Plača, hrana, uniforma odvisna od dela
Zglasite se zadej v hotelu, vhocl na E. 12. cesti.
soba 335, Personnel Office med 9 zjutraj in 5 popoldne,
(3)
Moške in ženske splošna tovarniška dela
se potrebuje za
6 dni v tednu 48 ur dela na teden
Plača za ZAČETEK
Moški 77V&C na uro
Ženske 62V£c na uro
Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo.
Zglasite se na
Employment Office
1256 W. 74. St.
National Carbon Co., Inc.
(2)
MALI OGLASI
Drva za kurjavo
Nova iz tovarne; nezrezana, velik lot, samo $5. Pokličite Liberty 2067.	(3)
Drva kupim
želim kupiti en dober lot narezanih in razcepljenih drv. Kdor jih ima, naj se zglasi pri 14219 Thames (12)
A. Kristofelc, Ave.
Ako iščete
dobrega popravljalca za vaae Čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno nalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne.
FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave.
(Tuea. x)
«


GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.
—Ne! Pisma so ni odtisi na papirju, ki sem jin dal primerjati z drugimi, so mi dali dokaz. Živi in vsak teden mi pošilja pisma z dovoljenjem onih, ki jo straži j o.
Lionel Brady je začel praviti bankirju o svojem strašnem potovanju in mu je omenil katastrofo, kateri je na tako čudežen način ušel.
Ni še dovršil svoje povesti, ko je lakaj najavil Mr. Pinker-ja.
—Kdo je to, Mr. Pinker? je vprašal Lionel.
— Zelo pošten in izredno spreten detektiv, ki sem ga, ko nisem več dobival poročil od vas, sprejel v svojo službo, da čim naj diskretne je poizveduje za mojo hčerko. Pravi, da ji je že na sledu.
Lionel je hotel odpreti usta in povedati, da so, odkar je našel Budhin demant, odstranjene vse težkoče, ko je Mr. Pinker privihral v sobo. Videti je bil zelo raazburjen. Prisotnost Li-onela ga je neprijetno dirini-la, toda bankir ga je pomiril in mu dejal, cla lahko čisto odkrito govori:
—Mislim, da sem jo našel, je navdušeno vzkliknil. V hotelu ROyalu se je nastanil star gentleman, ki se zdi zelo soliden. Spremlja ga pa mlada miss, o kateri pravi, da je njegova hčerka. In ta mlada damn je na las podobna gospodični Terryjevi.
—Če bi bilo tp res! je za jecljal bankir, ki se je kar tresel od veselja.
—Ako greste z menoj, se lahko takoj prepričamo.
John Terry je zahteval svoj avto in deset minut pozneje jc izstopil v spremstvu Lionela in navdušenega Pinker j a v bližini hotela Royala, ki leži v mest. nem delu Victoria.
Čeprav j<3 to hotel druge vrste, je vendar zelo elegantno opremljen. Njegovi gosti so pred vsem Anglo-Indijci, in sicer višji uradniki in častniki, ki so mimogrede v Londonu, ali pa bogati Indijci, ki si prihajajo ogledat Evropo.
—Sploh je pa to hiša, je menil detektiv, ki se mi iz v<šč vzrokov zdi sumljiva. Opazil sem že čudne ljudi, ki so prihajali in odhajali.
Lionel se je s svojima dvema
CLEVELAND ORCHESTRA
RUDOLPH RINGWALL. dirigent SEVERANCE DVORANA: Četrtek, G. januarja, 8:30 zvečer Sobota. 8. januarja. 8:30 zvečer EFRAM ZIMBALIST. violina VES ČAJKOVSKI PROGRAM V SEVERANCE HALL. CE 7300.
videz brezbrižno sprehajal po pločniku nasproti hotela. Opazovali pa so pozorno vhod, okrašen z rastlinami, in živahno vrvenje potnikov in livriranih uslužbencev.
—Poglejte, je dejal naenkrat Pinker in sunil Terry j a s komolcem. Ali veste, kdo je oni s svetlo brado, ki ima debel vrat kot kak bik?
_ ? . . .
—	To ni nihče drugi kot Fritzler, imenovan Gregorijev, nemški boljševik! Prišel je v London, da proda nakradeno zlato in platino in brezdvomno tudi, da znova povzroči nered v delavskih vrstah. Rad bi vedel, kaj išče v tem hotelu.
John Terry ga ni poslušal.
Ob istem času kot Fritzler je vstopila mlada dama, ki se je opirala na roko starca z dolgo, sivo, spodaj koničasto brado; postava mu je bila od starosti lahno sklonjena.
—Ah, to je Ellen! je'jeknil bankir ves razburjen. O tem ni dvoma.
—Veseli me, da se nisem motil, je dejal detektiv navidezno skromno.
—	Da, ona! je nadaljeval John Terry; a najbolj čudno se mi zdi, da je moja hčerka tako mirna in da se skoraj smehlja v položaju, v katerem je. Tudi si ne morem razložiti, zakaj je Ellen zadovoljna s tem, da se sprehaja s starcem in ne skuša ubežati. To je naravnost skrivnost !
—	... razlago vam dam prav kmalu. Stopite z menoj v šesto
nadstropje te hiše. Najel sem v njej podstrešno sobico, ki mi služi kot opazovalnica in koder lahko vidim, kar se godi po hotelskih sobah.
—Zakaj ne.bi takoj stopili v hotel? ju ugovarjal Lionel.
—To bi bilo lahko nevarno za Miss El leno. V taki delikat-ni stvari se človek ne sme prenagliti. Sicer pa se ni bati za Miss El leno. Brez našega dovoljenja ne sme zapustiti hotela. Štirje gospodje, ki se pogovarjajo tik poleg jiotelskega vhoda, so detektivi, moji ljudje.
Med tem ko sta Lionel in John Terry sledila detektivu v njegovo podstrešno sobico, sta Miss Ellen in njen čudni spremljevalec prišla v stanova
nje v četrtem nadstropju hote-
Na mig možaka z belo brado se je Ellen odstranila v svojo sobo in starec je takoj nato pozval k sebi boljševika Fritz-lerja. Nemec je bil silno slabe volje:
—V Moskvi so z vami zelo nezadovoljni, ga je nahrulil. Revolucija v Indiji, o kateri vedno govorite, noče izbruhniti. Moskovska-vlada je sita razdajati svoj denar nezmožnežem ali izdajalcem, ki obetajo vedno čuda, a ničesar ne izvrše . , . Prišel sem, da mi stvar razjasnite.
—Nesrečo smo imeli, je ponižno dejal starec. Ona izredna ženska, ki je bila duša vsega upora, komtesa Sara-Misteri-ja, je mrtva in Budhin demant, s katerim smo mislili dvigniti množice fanatikov, je izgubljen za vedno. Molčal sem o tej stvari, kajti mene samega nadzira azijski odbor, ki mi očita, da nisem našel demanta, kot sem obljubil.
—Zdi se mi, je dejal Fritz malo manj sirovo, da položaj še ni brezupen. Treba je naj prvo ponarediti Budhin demant, to je glavna stvar. Hočem vam dati naslov nekeg amsterdamskega draguljarja, ki je pravi mojster svoje vrste in ki vam napravi nadomestilo, katero vam bo naravnost izborno služilo.
Starec je na videz sprejel Fritzlerjev predlog in zarotnika sta se nekaj časa tiho pogovarjala. Nato je Fritzler odšel, malo bolj miren kot je bil prišel.
Iz podstrešne sobice, ki je ležala višje kot vse hotelske sobe, so Lionel in njegova dva tovariša opazovali ta dogodek, ki je
bil zanje popolnoma nerazumljiv.
Videli so tudi v sosednji sobi dva Indijca s širokimi turbani in temno poltjo ki sta poslušala ob tenki steni pogovor obeh zarotnikov.
Bila sta Ravana in Jaghir, zaupnika radže Doaba Sirmur-ja, onadva, ki sta bila prisostvovala yoghijevi viziji in poslala radiobrzojavko, ki jo je bil ujel Lionel na krovu "Morske lastovke."
Fritzler je bil komaj oclšel, ko je Ravana planil v starčevo sobo.
—Vse sem čul, je kričal. Izdal si Indijce, svoje brate, in jih skušaš znova prekaniti s (pomočjo ponarejenega demanta. Umreš! /
Prijel je starca za dolgo brado, ki mu je pa ostala v roki. Pod njo se je prikazal zviti obraz Nathana Mahela, spremljevalca Misterije na njenem morskem potovanju, oni, ki so mu bili dali v varstvo Miss Elleno.
Indijec je začudeno pogledal, med tem pa .je bil Nathan že potegnil svoj browning. Sedaj je bil Nathan gospodar položaja.
—Poslušal si, kar sem govoril. Tem slabše zate!
Hotel je ustreliti, a že ga je nekdo zagrabil za vrat.
Bil je Jaghir, ki se je bil brezbrižno prikradel' v sobo in prišel na pomoč svojemu tovarišu.
John Terry, Lionel in Pinker so iz svoje podstrešne sobice opazovali to naglo dramo.
—- Zgodil se je zločin, je vzkliknil detektiv. Sedaj imamo pravico, da se umešano v zadevo. Ne izgubimo trenutka!
Hiteli so, naglo po stopnicah navzdol in pet minut pozneje so v spremstvu štirih detektivov, ki so se pogovarjali pred vhodom, udrli v sobe.
Prišli so prepozno za Nathana, ki je ležal na tleh s prestreljenim čelom. Njegovi morilci so se dali brez upora ukleniti.
John Terry in Lionel sta skočila v sobo Miss Ellene. ~ Dekle je sedelo pri oknu. Gledala je zamišljeno v daljavo in. se skoraj smehljala.
Johna Terryja se je polastil strašen obup, ko se lastna
hči niti zmenila ni zanj.
—Ali je zblaznela? je zamr-mral preplašeno.
Nastal je mučen molk.
—Ne, je naenkrat vzkliknil Lionel, toda v hipnotičnem spanju je. Mygali so uporabili to uspešno sredstvo, da ji zabra-nijo beg. Hitim po zdravnika.
Ko se je Miss Ellen zavedla, je ležala v najlepši sobi hotela Royala. Okoli njene postelje so bili njen oče. Lionel, zdravnik in detektiv Pinker.
—Kaj se je prav za prav zgodilo? je vprašala začudeno, se prijela z roko za čelo in se skušala nasmehniti.
— Vaša hčerka, je dejal zdravnik Johnu Terry j u na uho, je bila že več tednov v hipnotičnem spanju. Ničesar ne ve o tem, kar se je zgodilo. Morali boste biti silno oprezni, da ji to razložite.
Na zahtevo Miss Ellene je moral John Terry prisotni predstaviti.
—Mi. Lionel Brady, je začel. tvoj rešitelj . . .
In dodal je s prisrčnim pogledom na mladega moža in svojo hčerko:
—In če hočeš, tvoj zaročenec
Miss Ellen se je* nasmehnila, ne da bi odgovorila, toda roke, ki jo je stiskal Lionel v svoji desnici, ni izpustila . . .
Poroka yachtmana Lionela Bradyja in Miss Ellene Terry-jeve, hčerke znamenitega bankirja, se je praznovala pred mesecem dni v katedrali sv.
Pavla v Londonu. Budili* K mant se je svetil na časi mestu med dragocenimi ki jih je dobila nevesta.
(KONEC.) I
Italijanski protifašistični vodja grot' Carlo Sforza, ki še je 'nedavno vrnil v Italijo, pravi, da bi bila navzočnost kralja Emamiela v katerikoli obliki italijanske vlade nezaželjena.
Priprava, ki jo je vidite na sliki in ''na kateri sloni palec, je v zvezi z instrumenti in mehanizmom, xi-izmejavanje bomb iz bombnikov. Komaj zakliče bom-bardir "Bombs away!" £e pritisne palec na mali vumb in smrtonosne bombe se vsuje jo na zemljo.
NOČEM PLAČATI,VEČ KOT NAJVIŠJE URADNE CENE!
"Narednik Poncho" mascot psica je skotila v kam marinov v Charleston, S. C. šest mladičev. Sedaj pa w«^ da že ne bo zmanjkalo temu oddelku marinov maseotov.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči) sod Vam in Vašim Otrokom
'Opi jpov nom
KRANJSKO-SLOVENSKA ** KATOLIŠKA JEDNOTA ^
v	»pila
te. žave msk >jih
J&itfKi
Najstarejša slovenska podporna organizacij*^ v Ameriki . . . Posluje že 50. leto jdiJ.
Članstvo 38,200 Premoženje $5,000,0<
Solvcntnost K. S. K. Jednote znaša 127.24%
Čc hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najbolJM. Ueni in nadsolvcntrii podporni ortfruiizacij.i,	^
KRANJSKO SLOVENSKI KATOI.IŠKI JEDNOTI.	|a p
kjer se lahko zavaruješ /a snirtnine. razne poškodbe, operacije, pf1' — bole/.i>i iu onemoglosti.	nčai
dobe
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do C0. leti" ctroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje.	<
erir
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate si-daC^ul >e od 1250.00 do $3.000.00.	R •
K S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi MjJJrti ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije. I>u|j; j trudi se In pristopi takoj.	.j ,
Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti J se obrnile na uradnike in uradnice krajevnih društev
K. S. K. Jednote. ali pa na:
vedno najprej pogledajo
OGLASE
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE SMRTI. ODKAR NAS JE ZAPUSTIL NAŠ LJUBLJENI IN NEPOZABNI SOPROG IN OČE
Tony Kuhel
ki je umrl 1. januarja, 1942
Dve leti že v grobu počivaš, tamkaj večno spanje snivaš duh Tvoj pa je z angeli v slavi raja—nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
SOPROGA in OTROCI.
Cleveland, O., 4. januarja, 1944.
Puo'idni in (jespodalksi
ljudje
Ameriški Domovini
in potem gredo kupovat k trgovcu, ki v tem listu j1
oglašuje.	r
•
Trgovci, zavedajte se nakupovalne moči sloven skega naroda in oglašujte svoje blago
AMERIŠKI DOMOVINI |
Izplačalo se -Vam bo!