Posamezna številka 10 vinarjev.
M 122.
V Ljubljani, v soboto, 30. maja 1914.
Lilo XII
s Velja po pošti: = Za oelo leto naprej . . K 26'— sa en meseo „ . . „ 2-20 sa Nemčijo oeloletno . „ 29*— za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom: Za oelo leto naprej . . K 24*— za en meseo ,, . . „ 2*—
V	opravi prejemati mesečno „ 1*70
2E Sobotna izdaja: =
sa celo leto.......
sa Nemčijo oeloletno . „ S'— za ostalo inozemstvo. „ 12*—
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 t
za dvakrat......15 „
za trikrat .... „ 13 „ sa večkrat primeren popnat.
Pomena mila, zahval«, miniti iti:
enostolpna pciitrrsta po 20 vin.
1 ■ Poslano: ■■■ * enostolpna petltvrsta po 40 fin.
Izhaja vsak dan, livzemšl nedelje ln praznike, ob 5. nri pop.
Redna letna priloga Voanl red
K3* Uredništvo |s v Kopitarjevi nllol štev. 6/1II. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne s» sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
UpravniStvo Je v Kopitarjevi nliol št. 6. — Raenn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.5U, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
J*- Današnja številka obsega 20 strani.
Eegavo delo ie Belokranjska Železnica.
Belokranjska železnica je sad in delo različnih komponent in različnih faktorjev, ki so se z mislijo in načrti te železnice bavili. Glavna in bistvena zasluga za njeno izvršitev pa gre S. L. S., ki jc izrabila najugodnejšo politično konjunkturo in železnico tako zasi-gurala.
S projekti in varijantami te železnice se je pečalo mnogo narodnih gospodarjev, tehnikov in politikov. Delali so se razni lokalno železniški načrti in to je šlo skozi desetletja, ne da bi vprašanje železpice dejansko prišlo naprej in celu zadeva je končno prišla do mrtve točke.
Tako je stvar stala do leta 1907., v katerem se je sklenila avstrijsko-ogr-ska nagodba za nadaljnih 10 let do leta 1917. Vsa situacija se je pri tej priliki bliskoma spremenila. Slovenski klub .je vrgel naenkrat to vprašanje na dan, energično izrabil politični položaj in izvojeval Dolenjcem novo železnico.
Tedanji min. predsednik Beck je stal pred najtežavnejšo nalogo, ki more doleteti šefa avstrijske vlade, pred sklepom avstrijsko-ogrske nagodbe. Vsakemu avstrijskemu ministrstvu jc vse na tem, da reši to silno važno politično-gospodarsko vprašanje potom parlamenta, če hoče svojo pozicijo sploh držati. Proti nagodbi dela lahko vsaka stranka težkoče in ovire in vsaka energična, kompaktna in zložna stranka je mogla realizacijo te nagodbe preprečiti.
Ta moment je izrabil Slovenski klub na Dunaju.
Takratni načelnik Slovenskega kluba dr. šusteršič je stopil k Becku in izjavil v imenu kluba, da mora nagodba obsegati tudi zvezo z Dalmacijo preko Belokrajine. V slučaju, da sc nagodba na to ne bi ozirala, ima vlada pričakovati od strani Slovenskega kluba najhujši in najbrezobzirnejši boj proti nagodbi.
Beck je vzel izjavo na znanje in si dal razložiti to misel. Za to se je zavzel tudi vladar, ki je z veliko odločnostjo pospeševal zvezo z Dalmacijo kljub trdovratnemu odporu Madjarov.
Nekaj tednov pozneje je bil ministrski predsednik že v položaju, namigniti načelniku kluba, da stoji stvar ugodno.
Tako se je rodila belokranjska železnica po spretni izrabi politične konjunkture tistega časa od strani S. L. S. S tem so odpadli vsi nesrečni in brezpomembni lokalnoželeznični načrti in zgradila se je polnovredna glavna proga, ki veže Avstrijo z Dalmacijo, in za katero nosi vse stroške država.
To je resnična zgodovina belokranjske železnice.
Zasluge za to delo ima v prvi vrsti S. L. S., ki si jc železnico priborila in postavila ves svoj upliv na tehtnico za to zgradbo, potem šef vlade Beck, ki sc je pogajal z Ogri in znal z izredno spretnostjo izposlovati to zvezo kljub silnemu odporu Madjarov, ko je sedel v ogrskem ministrstvu kot trgovinsko-žclezniški minister Fran Košut, glava največjih madjarskih šovinistov.
Liberalna stranka je pa odkrila te dni drugo genezo o belokranjski železnici. Stvar jc šla tako-le: Ko je prišla obnovitev nagodbe z Ogrsko, je vlada klerikalcem figo pokazala in sama predlagala zgradbo belokranjske železnice. Klerikalcem ni bilo treba za njihove glasove nič plačevati in so morali glasovati za nagodbo. (Železnica slane precej milijonov, ampak klerikalcem ni bilo treba, plačati ničesar.) Klerikalci nimajo na zgradbi nobene zasluge, pač. pa so samo pomagali, da se je stavba zavlekla! (Najbrže bi radi sploh železnico onemogočili, za. katero so se tako borili sami.) Pač pa ima nevenljive zasluge za to zgradbo Filip Zupančič. Ali ga pozna kdo? Torej figa, klerikalci in pa Filip Zupančič. Slava tej trojici!
Če še to registriramo, da so se pri vsakih volitvah na Belokranjskem pojavili liberalni politiki, ki so ljudstvo begali, da S. L. S. Belokranjce moti in slepari r. železnico, katere nikoli ne bo, je stvar tudi od te strani dovolj pojasnjena.
UZltnlnska floklafla na vino.
Čudno jc, in vendar jc res: Še danes se najdejo po deželi in v mestu ljudje, ki v tej točki niso na jasnem. Še danes imajo v tem oziru mnogi popolnoma zmešane pojme. Zato je prav, da se šc enkrat zadeva pragmatično pojasni.
1. Pred vsem konštatujemo, da deželni zbor ni sklenil nobene nove naklade, temuč da je le zvišal staro užitninsko naklado. To se pravi, plača se užitnina v celi deželi, izvzemši Ljubljano, samo od v gostilni zaužitega vina in tedaj tudi naklada samo od tega, ne pa od privatnega vina. V Ljubljani pa se slejkoprej zadaca
vse vino, ki se uvozi preko užitninske črte — kakor jc vedno bilo.
2. Zvišek deželne doklade ne zadene prav nič vinogradnika, kakor ga užitnina sploh nikdar ni zadela. Vinogradnik s tem sploh nima nič opraviti, nc z državno užitnino in ravno tako ne z dokladami, ki se obojne skupno odrajtujejo po gostilničarju ali pa po listi osebi, ki blago v Ljubljano uvozi.
Tudi gostilničarja to breme nc zadene. Gostilničar ima sicer z užitnino opraviti, ker jo mora z naklado vred založiti in odrajtati, a breme v resnici nc zadene njega, ker jc odvali na konsumenta, to jc na gosta.
V resnici je državna užitnina z deželno naklado vred izključno le breme konsumenta, in sicer v Ljubljani vsakega konsumenta, na deželi pa samo gostilni-čarskega konsumenta. — Iz česar sledi, da je užitnina z vsemi dokladami vred le prostovoljen davek, koiega sc vsak lahko reši s tem, da ne gre med konsumenle. Lc temeljita zmota ali premišljena neresnica jc tedaj, čc kdo trdi, da zarnore po-višek naklade na užitnino le količkaj zadeti vinogradnika, ki z vsem tem nima prav nič opraviti.
Zakaj se je Romunska oiiiliii Mro-Osrski?
Vseučiliški profesor na vseučilišču v Bukareštu Emanuel A n t o n e s e n je poslal te dni v javnost članke, v katerih razlaga razloge, ki so povzročili, da so se tisti prijateljski od noša ji Ru-munije do naše države, ki so bili za Luegerja v najlepšem razvoju, popolnoma ohladili.
Kljub vsem na dam in simpatijam do Avstro-Ogrske pravi profesor Anto-nesen — sc je narodna čast .'5 in pol milijona ogrskih Huraunov vedno žalila in to brez ozira na to, da je vseh Rumunov li milijonov, torej dvakrat toliko kot. jc Mažarov. Spomnili smo se na to, cla so rumunski časnikarji v Ogrski obsojeni skupno na 117 let zapora. To se nam jc na Ogrskem dogodilo v dvajsetem stoletju, ko jc naša domovina .'57 let Avstro-Ogrski izkazovala zvesto prijateljstvo. Kljub temu dologolotnemu prijateljstvu ni 3]/-j milijona ogrskih Rumunov dobilo več nego štiri gimnazije. Od Avstro-Ogrske nas je odtegnilo, ker Dunaj trpi, cla iz-vestni mažarski krogi ne vodijo avstro-ogrske, nego imperialistično madjar-sko politiko. Naj se zato nihče, ne čudi, ako se jc romunska kulturna liga, ki jc
dovolj dremala, zbudila k novi delav» nosli. Za nas, ki stojimo izven Avstro-Ogrske, tvori ona samo eno državo, nc. dveh, pa ne uvidevamo, zakaj se trpi, cla notranji dualizem meče svoje sonce tudi na zunaj. Dunaj bi moral že davno preprečiti naivni eksperiment ■z narodno madjarsko državo v Ogrski. Manjšina sedem milijonov Mažarov ne bo ob probujajoči se narodni zavesti ostalih pet ogrskih narodov mogla udu-šiti narodne individualnosti teli narodov, ki štejejo 13 milijonov duš. Mažari pač sami no bodo verovali, da bi imeli več moči kol Nemci v Avstriji. Nevarno je tirati narodnosti, ki že od nekdaj žive v državi, do prepričanja, da država ne pripada vsem narodom, ampak samo eni narodnosti, nevarno je, te narode pritirati do tega, da jim nobena uredba države ni draga in k srcu prirastla. Ogrska ravno tako greši proti državnemu pravu, kot je Turška grešila proti mednarodnemu pravu. Ali se na Ogrskem niso šo nič naučili iz zelo poučnega primera s Turško? Rumuni in vsi narodi v Avstro-Ogrski imajo pravico, da se kultura vsakega naroda spoštuje, ker kultura ni lastnina posameznih držav, ampak posamez. narodov. Duša posameznega naroda nc pozna nobenih državnih mej, ona je samo dolžna, da spoštuje interese države, v kateri živi, z druge strani ima pa pravico, da se svobodno razvija ...«
To je precej odkrito rečeno. Profesor Antoneseh je preskrbel, da bodo za njegov članek zaznali najmerodajnejši krogi. Ali bo kaj pripomogel k svobodnejšemu razvoju narodov v državi, k njihovi zadovoljuosti in sreči? Profesor Antonesen odkrito kaže na rane, katere jc treba izrezali: Knomu narodu se ne sme pustiti, da s svojo prepo-tenco napravi nezadovoljne ostale, ki tvorijo večino v državi. Rumuni nc puste, da bi državna moja. bila meja za njihovo narodno kulturo in njihov narodni razvoj — koliko bol j smešni kol Madjari so koroški nemški nacijonalci in tisti, ki njihov sistem podpirajo, ako hočejo, da se slovenski narod in njegov razvoj mora nehati tostran Koro-tana in da se Slovenci niti v državi ne bi smeli svobodno razvijati! Tudi v Avstriji jo treba istotako nujno kot. na Ogrskem, nastopiti v korist države proli vsem, ki z narodnim šovinizmom enega naroda ne kažejo nobenih nesebičnih ciljev za skupnost in srečo države, ki je mogoča lc v zadovoljuosti vseh njenih narodov. Zdravilo za državo se imenuje: enakopravnost!
LISTEK.
Bitim pozdrav s planin.
(Zapisal Konrad Železnik.)
Kakor vino v jesenskem sodu, zakipi včasih hrepenenje v moji duši. Po dolgih dnevih, ki jih preživim sključen nad mrtvimi knjigami, začutim silno žejo po studencih, ki teko iz žive knjige: iz večno-mlade narave. Kakor orli plavajo moji spomini po prostih gorskih višavah in pozabijo name, ki sedim za pultom v tesni sobi.
Srečni spomini! Glas narave poslušajo; pripovedujejo jim o velikosti in veli-častvu božjem. Nemoteno gledajo jelke, planike, snežne vrhove, ki žare v vzhajajočem solncu, mesečno luč, ki se v tihi noči zrcali na brezgubni gladini gorskega jezera.
Umetnost je pogovor z Bogom. In gorske višave so rajski gramofoni, kjer so zajeti skrivnostni dvogovori, zajeti v onih davnih trenotkih, ko se je Stvarnik pogovarjal s svojo stvarjo v raju.
Jasne gore nas približajo k Njemu, od katerega so nas odtrgale temne doline, živa knjiga nam vrne Boga, ki ga nam je vzela mrtva knjiga.
Mladina, ki odraščaš, duhovno in telesno siromašna, brez idej, ki ne poznaš drugih izprehodov kakor mestni tlak, nc drugih razgledov kot tistih z balkonov, ne drugih prizorov, kot tistih, ki jih čitaš v knjigah!
Postavil bi te na planine, da se naučiš, veselite se vzhajajočega solnca, da sc naučiš, radovati se zahajajoče večerne zarje, ki užiga snežnike; da utrgaš rožo, ki raste pod njimi; da poskočiš prevzet in odušev-ljen, opazujoč smejoče se modro nebo med divnimi grozotami gora. Tam leži tvoja prva učna knjiga, široko odprta, z zlatim napisom: »Več veselja.«
Včasih sem mislil, kako jc mogoče živeti v gorskem zakotju, zaprt med sivimi grebeni, jetnik brez knjige in brez primerne sobe, kaj šele v dežju. Ko sem bil pa prvikrat, ob deževnem nalivu, vcdril v siromašni planinski koči, mi jc bilo ljubše, kakor brezplodno sedeti v mestni kavarni in čakati, kdaj sc prikaže list ali tovariš, ki ti razvedri oko.
Moj pogled je prosto in veselo gledal naokolu in tudi v dežju sc mu jc nudilo polno svežega in slikovitega življenja. Divji golobi so si utrujeni iskali skalnega zatišja; sinice so sc iz dalje vračale bliže k selu; bela jagr.jeta so hitela po te-sni grapi domov, kakor da se je razgrnil po njej srebrnokipeč slap; neugnani vrani so krilili nad smrekovimi vrhovi, v bojazni,
da se jim nepovabljeni gostje prikradejo v visoka gnezda. Odnekod pa se jc slišal glas zvona. Cerkvenik je zvonil pred hudo uro. In huda ura jc zbežala. Zbala se jc srebrnih glasov posvečenega zvona.
Naslonil sem sc na. okno selskc koče. Nisem vedel, ali bi vriskal ali molil.
Ko bi zavriskal, odmevalo bi od slemena do slemena in ves gozd bi zašumel s tajnim šumom, zakaj vrisk veselja razume v gorah zadnji grmič, in še ptič, ki je truden utihnil, se ti spet oglaša, kadar gre mimo vesela pesem.
A če bi molil? Molila bi z menoj stara ženica — gorska svečenica. Na pragu je sedela, zamišljena in zamaknjena v oltar svojega srca. Bog jc govoril z njo z oblačnih gorskih vrhov, s strašnih skalnatih skladov, iz ognjenega bliska, od vsepovsod. Odprla je srce in usta in molila. Za vse, ki žive po gorah, za vse, ki so pokopani
v gorah, za vse, ki potujejo po gorah, za vse, ki so tako blizu Boga in ga vendar nc najdejo. Otroci so, ki si zavežejo oči celo v gorah!
Kakor vino v jesenskem sodu, zakipi včasih hrepenenje v moji duši.
Spet bi sc rad razgovarjal s planšarji in pastirji. Prisedcl bi k njim, da slišim njih modro besedo o božji previdnosti in njih zaničljivo misel o zemeljskem bogastvu; da vidim tihi mir v bistrih očeh in ljubki nasmeh prijaznih ust;
»Tam dol' ljudje prebivajo, veselje redko uživajo.«
Človek bi hotel na strani teh gorskih pastirjev in planšarjcv presanjati življenje!
»Gore padite na nas!
Hribi pokrijte nas!«
Ali bi mogli primernejše izraziti obup človeka, ki jc postal nezvest naravi in se vtopil v tolmunu strasti?
Kakor orli plavajo moji spomini po prostih gorskih višavah.
Tam nad prepadom stoji prazna kapelica. Včasih so ji rekli »Marija na gori«, Sedaj ni v znamenju nobene podobe. Kako jc to prišlo?
Žalostna povest.
V davnih dneh so gorjanci skrbeli, da jc v kapeli pred podobo noč in dan gorela luč. Iz bližnje koče je prihitela nekoč objokana mali z bolnim otrokom v naročju in z iskreno prošnjo v srcu:
Devica nebeška! Dokler nc ugasne luč v tvojem znamenju, naj ne ugasne luč življenja v mojem otroku.«
Dete je ozdravelo.
Posihmal jc neslo vsako soboto šopek planinskih rož k »Mariji na gori«.
Neko binkoštno soboto so prišli možje iz daljnega mesta. Videli so deklico prihajati z lepim šopkom proli kapelici.
TrZiSke novice.
t Razstava risarskih del tukajšnje obrtnonadaljevalne šole je bila v nedeljo dopoldne. Nekatere risarije, ' tičoče se čevljarske in ključavničarske obrti, so bile izborne. Čevljarska zadruga bo priznala par nagrad za najboljše risbe. Razstavo je posetilo mnogo občinstva.
t Častno svetinjo za 40letno službovanje je deželna vlada priznala kovaču Jakobu Rabič. V nedeljo, 24. t. m., se je vršila tozadevna slavnost v lepo ozaljšani občinski pisarni. Navzočih je bilo več občinskih odbornikov z g. županom Ahači-čem, zastopstvo požarne brambe, gostilni-carske in čevljarske zadruge, orožništva, nekaj kovačev in sorodnikov Rabiča. G. župan je po kratkem nagovoru pripel svojemu zvestemu delavcu svetinjo. Za gosp. županom sta čestitala g .župnik Potokar in načelnik požarne brambe g. Dornig slavljencu, ki se je ginjen zahvaljeval. S trikratnim »slava«-klicem na presvitlega cesarja se je končala lepa slavnost.
t Podpise zoper novo šolo so začeli nabirati nekateri pristaši bivšega župana Mallyja. Marsikdo je dal svoj podpis, ne da bi vedel, za kaj se gre. Podpisali so tudi taki, ki ne plačajo nobenega davka. Z grožnjo in neresnicami se dela proti novi šoli, dasi so se vsi merodajni faktorji, med temi zlasti c. kr. okrajno glavarstvo, izrekli o njeni potrebi. Sicer bo pa, kakor čujemo, trško županstvo na primeren način pojasnilo vso zadevo občinstvu, da spozna resnični položaj te zadeve. Toliko pa že sedaj povemo, da občina ne bo prevzemala nikdar nepotrebne nemške šole, katero bi ji radi nekateri, ki jo morajo sedaj vzdrževati, naprtili.
t Vsled neprestanega deževja so vode zelo narasle. Pri Sv, Ani je napravil Mo-šenik precej škode. Posestniku Golmajer je pokončala voda dve njivi.
Idrijske novice.
i Iz strahu pred volitvami. »Gliick-
auf!«, socialno-demokraški list, je objavil dne 28. maja t. 1. sledeči članek: »Iz c. kr. živosrebrnega rudnika v Idriji (Kranjsko). Iz tukajšnjega eraričnega živosrebrnega rudnika prodere le zelo redko kaj v širšo javnost. Vsekakor je zahvaliti to okoliščino le dejstvom, da se je tlačeno delavstvo tukajšnjega c. kr. rudniškega pašalika vdalo v svojo usodo. V tem pa razmere tako neznosno napredujejo, da bi nadaljno molčanje naravnost odobravalo zavoženo gospodarstvo. V splošnem postaja delavsko razmerje vedno čudneje in za delavce neznosneje, zanje je nastopil čas najostrej-še strogosti. Bili so časi, ko je službeni red imel še vsaj nekaj veljave in so se tudi sklepi krajevnega odbora rudarske zadruge nekoliko vpoštevali. Vsega tega je sedaj konec. Nova uredba je nastopila. Gorje delavcu, ki najmanje zakrivi, takoj se ga od dela v najresničnejšem pomenu besede spodi in odpusti. Nič čudnega, da marsikateri delavec niti ne ve, zakaj so ga spodili in ni malo osupnjen nad takim postopanjem. Odredbe, ki se potem delavcem nasproti izrabljajo v najstrožji obliki, so izbruhi c .kr. rudniškega svetnika Her-magora Pirnata, ki je sicer rojen Slovenec, a po svojem postopanju zagrizen radikalen prenapetnež (Scharfmacher). Najostudnejše na tem je dejstvo, da se uporablja ostrost, strogost in trdota teh odredb le proti delavcem v Idriji ,ki, kakor znano, nočejo trobiti v klerikalni rog. Paznikom in pisarjem je po veljavni službeni pragmatiki na primer prepovedano udeleževati se politične agitacije, a vklfub temu je tistim med njimi, ki delajo za
klerikalno stranko, vse dovoljeno. Paznikom ii> pisarjem, v c. kr. službi stoječim, se pod zavetjem rudniškega svetnika Pirnata ne samo ne skrivi noben las, ampak so po naklonjenosti tega gospoda še naravnost vnemani za izvrševanje agitacijskih poslov za klerikalno svojat. Saj jim jc naklonjenost gospoda rudniškega svetnika dokaz za to, da delajo v njegovih namerih. Rudarji v Idriji igrajo v javnem življenju tega mesta, ki jc izrazito rudarsko mesto, umevno odlično vlogo. To pa gospodom od zgoraj noče biti všeč. Odkod tedaj klerikalnim paznikom in pisarjem v vsakem oziru pripu-ščena prosta roka, na drugi strani pa delavcem nasproti vladajoča osornost, si bo tedaj vsakdo lahko razložil. Ni čuda, da si pomagači državnega kapitala ria vso moč prizadevajo, da zadovolje gospoda rudniškega svetnika, in ker smo pred novimi občinskimi volitvami, mora se delati z vsemi možnimi sredstvi, da se iztrga delavcem njih vpliv v občinskem gospodarstvu. Gospodje od pazništva in peresa uporabljajo v teh okoliščinah pripoznano jim prosto roko samonasebi umevno najiz-datneje. Dirjajo pri vsaki volitvi od hiše do hiše in od vrat do vrat kakor obsedeni, delajo obljube, lažejo in celo groze, da vse poka. Naglosl in razdraženOst, divji lov na glasove za klerikalce je o priliki volitev v Idriji od strani teh gospodov, ki nosijo sicer nasproti višjim nagobčnike, tako nagnjusen, tako grdo korupten, kakor ostudnejši ne more biti. Pooblastila se tudi z grožnjami izsiljujejo, če ni drugače! Sploh je v tem oziru vedenje teh ljudi tako predrzno, da se prav očitno pokaže tozadeven migljaj od zgoraj. Kaj čuda, ako se po mestu namigava, da dobivata na primer paznika Reven in Kadunc naravnost iz pisarne rudniškega svetnika posebne nagrade po razmerju za klerikalce pridobljenega števila glasov. — Pritisk na delavce pa se ne izvršuje le v stanovanjih, ampak kar neženirano tudi pri delu. V žgalnici oskrbuje to »delo« pod zavetjem gospoda Slavaka paznik Pirk. Gotovo smejo pazniki in pisarji glasovati pri volitvi kakor hočejo, ne gre pa, da bi se delavce radi pogosto smešnih malenkosti kar na cesto postavljalo, pazniki pa smejo tudi med delom v prid klerikalne stranke in njene organizacije uganjati, kar hočejo. Mislimo, da nismo neskromni, ako izrazimo željo, naj se veljavni službeni predpisi, zlasti pa kar zadeva določbe o kaznih, ne uporabljajo enostransko le pri delavcih, ampak pri vseh, paznike in pisarje ne izvzemši. To smo hoteli za sedaj povedati, da se tudi drugod po Avstriji izve, kako se godi pri c. kr. živosrebrnem rudniku v Idriji.« — Kdor bo sodil po tem dopisu in ne pozna resničnih razmer, bo mislil, da se je grozno tlačanstvo obnovilo. Pa je precej drugače. Da bi se ne vpoštevali sklepi krajevnega odbora rudarske zadruge, v katerem sede socialni demo-kratje, ni res, morda se še preveč. Tekoči mesec sta bila vzeta v delo neki fant iz Čekovnika in drugi iz Ledin. Krajevni odbor je ugovarjal, da sta bila sprejeta, kar je sporočila deputacija treh mož. Uspeh: Imenovanima fantoma jc bilo takoj odpovedano. Kmalu nato se je informiral neki socialni demokrat osebno o razmerah komaj sprejetih že odslovljenih delavcev ter prosil, naj se ju zopet vzame v delo, ker je zlasti fant iz Ledin potreben in da se ne bo reklo, da so jima socialni demo-kratje odjedli kruh. A obveljala je zahteva deputacije. Gotovi ljudje se čutijo zelo mogočne. Tako je nekdo rekel očetu, ki je želel spraviti sina k delu: »Zakaj se vaš sin ne pridruži socialnodemokraški mladinski organizaciji, pa bi dobil delo!« Kje je torej pritisk? Kar se pa tiče klečeplaze-
nja, naj išče »Glückauf!« in njen poročevalec zgledov v vrstah svojih prijateljev, — pa še daleč nazaj ne bo treba iti. Glede agitacije smo mnenja, da k temu niso opravičeni samo socialni demokratje in na-prednjaki, ampak tudi možje naše stranke, tembolj, ker se lahko sklicujejo res na svoje delo v prid davkoplačevalcem in
Eosestnicam. Kdor hoče visoke doklade, o glasoval za stranke, ki so nasprotne naši Slovenski Ljudski Stranki. Ker so posestniki po večini nasprotniki visokih doklad, pač ni treba takega nasilja, kakor je popisano v »Glückauf!«, da dobimo pooblastilo. Niti tega ni treba, da bi moral biti ravno paznik ali pisar, Še manj, da bi moral biti poslan od kakega višjega uradnika; ni težka agitacija prijateljem S. L. S. Obljub nam ni treba delati, saj vidijo davkoplačevalci delo naših mož. Grožnje in obljube naslovite na drugo stran, če bo kak naš agitator res kaj zakrivil, bo kmalu po njem, dobro bo zastražen od nasprotnikov. Živahna pa je res naša od nikoder naročena agitacija. Brez vsake nagrade smo pridni, Bog daj le uspeha! Da bi se hotelo rudarje odriniti od občinskega gospodarstva, je prazna. S. L, S. je za to, da složno sodelujejo pri občinskem gospodarstvu vsi sloji, ker vsi prispevajo k dokladam. Ravno rudarji-odborniki, ki so somišljeniki S. L. S., so najboljše igrali doslej svojo vlogo pri občinskem gospodarstvu; ne mislimo, da je rudar in socialni demokrat, ali rudar in naprednjak eno in isto. Kar se tiče očitanja, da agitirajo naši pri delu za volitve, smo prepričani, da bodete takoj vsakemu za petami, ki bo res to storil. V dopisu mišljeni žgalniški poduradnik je že v večnosti, to ste se oddahnili! Koliko podlage ima dopis v »Glückauf!«, je razvidno iz dejstva, da tisti paznik »Kadunc« doslej še ni imel sreče, da bi bil postal paznik, pa tudi nobenih premij ne more pričakovati iz pisarne svetnika P., ker nima nika-kega stika s to pisarno. Možje, fantje, le na agitacijo torej! Napadi in obrekovanja po domačih in tujih listih pričajo, da se nas vendarle — boje!
i Volivni imenik za občinske volitve je tudi letos pomanjkljiv. Čas reklamacij je še prihodnji teden.
Celjsko gimnazijsko vprašanje.
Celje, 25. maja 1914.
(Odgovor na »Poslano« celjskega župana dr. Jabornegga v štev. 126 »Ta-gesposte« in drugih nem. listov proti izpopolnitvi slov. gimnazije v Celju.)
Dolgo so tuhtali celjski mestni očetje, predno so si upali na dan s svojim famoznim sklepom z dne 19. dec. 1913, s katerim odgovarjajo na spomenico spodnještajerskili Slovencev, kateri zahtevajo, da se slovensko-nem-ški razredi v Celju izpopolnijo v celo gimnazijo in se zida za nje novo poslopje.
Poglejmo, kaj pravijo dr. Jabor-negg in njegovi trabanti. Najprej pridejo s staro frazo, da ta zavod ne odgovarja kulturni potrebi Slovencev, temveč je le politična zadeva. Tako torej! Nad 400.000 štajerskih Slovencev ne čuti nikakc potrebe po višji izobrazbi! Pač pa sme peščica kranjskih Nemcev imeti dve popolni gimnaziji in še realko v Ljubljani, pol milijona štajerskih Slovencev pa ne sme zahtevati vsaj ene popolne gimnazije!
Dobro tudi vemo, da nas na svoji takozvani »nemški« gimnaziji le neradi trpite in da ste za novo gimnazijsko poslopje dali stavb išče le pod pogojem,
poezije, vsaj po miših predstavah. — Ali smo res že tako internacionalizirani, da v izrazih svojih kulturnih stremljenj nimamo nič lastnega? Slika mesta in dežele je gotovo v največji meri in kričeč izraz kulture. Slovenec jc vendar mehka poetična duša, tudi Ljubljančana ne poznamo kot židovskega kramarja brez zmisla za lepoto in veselje. Amerikanizem pomenja brezdušno praktičnost; naše razmere in naše življenje pa sta bila vedno ozko zvezana s poezijo in umetnostjo, z drugo besedo: delavnost, praktičnost in kratkočasje, umetnost,- v prijetni harmoniji, to je naš ideal. Zato s to primero ne bo nič. Ljubljančan ljubi svoje rojstno mesto in njegovo lepoto, zalo bo skrbel, da ostane Ljubljana Ljubljana, Amerika pa Amerika.
Če pa je v primeri le kaj resničnosti, je to očitek, ki ga moramo popraviti, Nespameten je tisti, ki živi razkošneje kot dopuščajo njegove razmere, a prav tako nespameten tisti, ki se hoče v vsem prilagoditi svoji okolici in čisto zatreti svojo individualnost. Ako bi šlo dalje v smeri, v kateri se je en čas razvijala moderna tvar-na kultura, bi obstalo človeštvo nekega dne brez veselja in petja sredi vseh pri-rodnih lepot oropane zemlje, vse bi bilo prikrojeno enostransko samo praktični potrebi; kamor bi prišel, bi videl vedno iste ulice, iste hiše, tu večje, tam manjše, vas kakor mesto, Amerika kot Evropa — ali bi
da se bo na tem zavodu le nemško poučevalo. Bodite torej veseli, da se iznebite Vam toli neprijetnih Siovencev in da boste potem lepo sami med seboj.
Če sc Celjani zgražajo v svojem »Poslanem« nad tem, da zahtevamo svojo gimnazijo v Celju, jim moramo na kratko izpregovoriti, zakaj da hočemo imeti gimnazijo ravno v Celju. Zato, ker smo tu v Celju imeli vedno svoje kulturno središče! Celjsko gimnazijo jo. posečalo do ustanovitve sedanje slovenske nižje gimnazijo vedno po dve tretjini Slovencev in ena tretjina Nemcev in v učiteljskem zboru je bilo do tedaj vedno po več Slovencev. Ker ste pa tedaj spremenili gimnazijo v popolnoma nemški zavod in iz učiteljskega zbora pometali vse Slovence, imajo Slovenci polno pravico do svojega posebnega zavoda v Celju.
S frazo o nemškem zuačnju mesta Celje, pa se nikar ne bojujte! Celje je bilo, je in bo narodno mešano mesto, kjer imajo Slovenci najmanj toliko pravic kakor Nemci. Saj se je pri gotovo Slovencem ne preveč prijaznem ljudskem štetju leta 1910 naštela ena tretjina Slovencev.
Silno neljub je Celjanom zelo do« ber obisk slov.-nem. razredov, dočim njihova gimnazija v nižjih razredih izkazuje vedno slabši obisk. Iz te, za nje skrajno neprijetne zadeve, si pomagajo z drzno lažjo, da se za slov. gimnazijo silno agitira in da se zavod brez izbere z zelo slabim materijalom napolnjuje. To se drznejo trditi ljudje, ki po svojih pomočnikih od hiše do hiše agitirajo za svoje nemške šole, ki na stariše, ki so od njih odvisni, silno pritiskajo, da dajejo svoje otroke v njihove šole, ki kupujejo otroške duše za svoje gnjilo nemštvo z brezplačno hrano, obleko in drugimi darili! In ki napolnjujejo svojo nemško gimnazijo z študentenheimovci, nabranimi iz vseh kronovin avstro-ogrske. Za naš zavod pa zlasti zadnja leta nihče ni agitiral. Slovenski listi so le vsako leto suho naznanili, kdaj se vrše vzprejemni izpiti, kakor se to zgodi za' vsak drug zavod. Kvečemu so še sporočili ob koncu šolskega leta, kakšen je bil učni uspeh. To drzno natolcevanje celjskega občinskega sveta pa naj vspodbudi vse Slovence, da bodo res pridno agitirali, naj vstopi vsako leto prav obilno nadarjenih dečkov v celjsko slovensko gimnazijo. Držimo se vsi načela: Slo-veski dečki spadajo v slovensko gimnazijo!
Končno pa pravijo celjski mestni
očetje, da so učni uspehi učencev, ki so absolvirali samostojne nem.-slov. ginim razrede in v celjsko nemško višjo gimnazijo vstopijo, tako slabi, da se mora že dvomiti o pedagogični vrednosti nemško - slovenskih gimnazijskih razredov!
Kot odgovor posvetimo občinskim očetom s statistiko, ki jasno kaže, kako očitno govorijo neresnico. Vzemimo samo zadnjih pet let. Pripomnimo še, da smo upoštevali le one slovenske petošolce, ki so tisto leto s slovenske gimnazije prestopili v celjsko višjo gimnazijo;
V šolskem letu 1909/10 je prestopilo na celjsko gimnazijo 15 četrtošol-cev slov.-nem. gimn. razredov, ocl teh jih je dovršilo V. razred z odliko 3, z dobrim uspehom 11, ponavljalni izpit je imel eden, popolnoma propadel ni nobeden. Nemških dijakov je bilo v tem razredu 32, od teh je imelo odliko 2,
ne bilo dolgočasno? Človeštvo se je še pravočasno zavedlo dejstva, da je človeku prirojeno tudi stremljenje po prijetnem, po lepem; da je porabnost le en del vstvar-jajoče kulturne naloge, prikupljivost, oblikovna individualnost drugi; da morata ostati oba v harmoniji; da ni prav gojiti enostransko enega, ne drugega. Tudi k ..nam je že prodrlo to spoznanje, saj čujemo večino klice po varovanju, naravne in umetne lepote, po uvaževanju estetičnih zahtev celo v vsakdanjem življenju. Že dejstvo, da se ta potreba v širokih masah oglaša, dokazuje, da v kolikor bi tudi danes mogoče še bilo opravičeno primerjati moderno Ljubljano z amerikanskimi mesti, to kmalu ne bo res.
Ljubljana je ohranila kljub uničujočim -posledicam potresa še vendar velik del svoje mestne slike. In ta ohranjeni del jc bil kot mestna slika najzanimivejši in najlepši v stari Ljubljani. Mislim sedanje mestno jedro, ki se razteza lepo se priklo-pujoč črti podnožja ljubljanskega gradu od sedanjega Vodnikovega trga do sv. Jakoba. Odlično, primeroma dobro ohranjeno mestno sliko nam nudi Mestni trg in temu se pridružujoči Stari trg. Majhna disharmonija, povzročena po breobzirni novejši stavbi na Mestnem trgu, se ob posebnosti in eleganci mestne slike, ki se nam odpre polagoma, če prihajamo od Vodnikovega trga, skoro ne opazi. Kogar oko je
»Daj nam planik!«
»Ne morem.«
>Kam jih neseš?«
»Mariji na gori?«
.Čemu?«
>Dala mi je zdravje.«
Potnike je pri tej besedi še bolj omamil rožnozdravi obrazek zale planšarice in zahtevali so še silneje:
»Daj nam planik!«
»Ne smem.«
Odidejo proti kapeli. Z drzno roko sežejo po srebrni svetilki v znamenju in jo zalučijo v prepad. Deklica jc kriknila na ves glas:
»O Bog! Moje življenje!«
Potniki so se ozrli po deklici. Niso je več videli. Ležala je v prepadu —■ mrtva.
Žalostna povest.
Nič zato! Samo če bo ostalo samo pri povesti,
A bojim se, da se ta povest kdaj iz-¿remeni v resnico. Ko bi namreč prišli drzni in brezbožni ljudje iz modernih mest, pa bi planincem ugasnili luč pri »Mariji na gori« in umreti bi morala tudi na planinah deklica — zadovoljnost.
A danes še živi rožnozdrava in vas vabi k sebi in vam pošilja:
Rinkoštni pozdrav s planin!
Fr. Štele:
Lepota stare ljubljanske mestne slike.
Tujec, finoizobražen ljubitelj umetnosti, se je izrazil nasproti svojemu spremljevalcu, ko si je niesto ogledal, da je popo* tresna Ljubljana napravila nanj vtis ameri-kanskega mesta.
Vsi vemo, kako dalekosežne posledice je imel potres za mestno sliko moderne Ljubljane. Splošno se danes priznava, da so Ljubljančanje takrat pogosto prav po nepotrebnem žrtvovali moderniziranju mesta marsikako nenadomestljivo arhitektonsko vrednoto, s katero nas je obdarila italijansko nadahnjena doba našega baroka; splošno je tudi priznano, da sodobni Ljubljančanje nikakor niso bili kos velikim nalogam, ki so jih pri restavraciji in povečanju mesta po potresu čakale; a vendar bi si izreka tujčevega raje ne razlagali kot grajo novi Ljubljani, ampak kot pohvalo tega, kar se je storilo. Toda tudi kot pohvala je ta izrek zelo. zelo dvomljive vrednosti.
Amerikansko mesto in naša bela j Ljubljana! Ljubljana, ob katere imenovanju ¡ Ljubljančanu zaigra srce v prsih; Ljublja-| na, ki je veselo, vsebino polno ime za vsakega Slovcnca; Ljubljana ponos sloven-! stva kot njegovo središče in simbol nje-| gove skupnosti — in Amerika, dolgočasna, i povsod enaka, praktična, brez lepote in
prvi red 20, propadlo 8, ponavljalni izpit 1. neizprašan 1.
V	šolskem letu 1910/11 je prestopilo 15 četrtošolcev, od teh je imelo odliko 3, prvi red 11, propadel 1. Nemških dijakov 24, od teh odliko 2, prvi red 20, propadla 2.
V	šolskem letu 1911/12 je prestopilo 14 četrtošolcev, od teh je imelo odliko 1, prvi red 11, ponavljalni izpit 2, propadel nobeden. Nemških dijakov 37, od teh odliko 7, prvi red 20, ponavljalni izpit 2, propadlo 8.
V	šolskem letu 1912/13 je prestopilo 19 četrtošolcev, od teh je imelo odliko 2, prvi red 14, ponavljalni izpit 1, propadla 2. Nemških dijakov 30, od teh odliko 5, prvi red 17, ponavljalni izpit 2, propadlo 5, neizprašan ostal 1. Tako se vidi, da so dijaki, ki so prišli iz slovenskih samostojnih razredov v peti razred nemške gimnazije ravno tako dobro, če ne bolje, napredovali kakor dijaki, ki so bili že v nižjih razredih na tem zavodu.
Zelo zanimiv je bil učni uspeh v J. tečaju tekočega šol. leta 1913/14 v y. razredu. Prestopilo je 18 četrtošolcev na tukajšnjo višjo gimnazijo, od teh je dobilo vseskozi prvi red 14, v nekaterih predmetih so dobili nezadosten red 3, radi bolezni je ostal neizpi*ašan 1. Nemcev je bilo 34, od teh jih je dobilo prvi red 16, propadlo pa 18.
To so dejstva, ki kažejo, da naši dijaki prestopivši v peti razred nemške gimnazije Čisto ugodno in še ugodnejšo uspevajo, kakor oni dijaki, ki so dovr-Sili nižje razrede na nemški, ki pa tudi kažejo, kako mestni očetje drzno lažejo in pred javnostjo in celo pred ministrstvom sramotijo naš zarod!
Naj raje bolj gledajo na punčice Svojega očesa, na svoje »studenthei-movce«, od katerih jih je letos v I. tečaju izmed 60 padlo nič manj kakor 26 in ki so se letos v šoli naravnost uprli nekemu profesorju, in o katerih se še druge lepe reči po mestu govore.
Čc potem modri mestni očetje groze ministrstvu s strašnim razburjenjem, ki bo po mestu nastalo, če ugodi upravičeni zahtevi Slovencev, kdo bi se jim ne smejal na vsa usta? Mi poznamo mnogo jet življenje v Celju in dobro vemo, da zaradi slovenske gimnazije med prebivalstvom v Celju ni nikoli bilo nobenega resničnega razburjenja, temveč je vladalo to razburjenje edino-le v možganih nekaterih prenapet-nežev.
Pač pa je vladalo veliko razburjenje med celjskimi trgovci in obrtniki leta 1908, ko so se Slovencem okna pobijala in so se mirni Slovenci javno na ulicah napadali ter so se vsled tega okoliški Slovenci začeli ogibati nemških trgovin in nemških obrtnikov. Tedaj so se ti odločno vzdignili zoper hujskače in jim odločno zapovedali mir, ker sicer morajo, če jih Slovenci zapuste, drug za drugim propadati. In res imamo ocl tistega časa lep mir v Celju.
Če bi vlada ustregla mestnim očetom ter odpravila slovensko gimnazijo v Celju, kar bomo seve že znali preprečiti, bi zopet bili celjski nemški trgovci in obrtniki in mnoge nemške družine, ki imajo slovenske dijake na stanovanju. najhujše udarjeni in ti bi se razburili, pa ne proti slovenski gimnaziji, temveč proti mestnim očetom, ki jim zaslužek izpred ust jemljejo!
sprejemljivo za take vtise, bo sledil polagoma se kriveči črti stavb, ki naše zanimanje ob vsakem koraku nanovo mika. Pred Robbovim Vodnjakom se bo gledalec nehote ustavil; ko bo zagledal mestno hišo pred seboj, ga bo nehote pomaknilo nazaj
v Stritarjevo ulito, da dobi vtis pročelja mestne hiše in njenih sosed. Zadovoljen bo vsestransko; neprimerno pa bo zavzet, če se bo pomaknil toliko nazaj, da se bo nad tem vencem hiš pokazalo zelenje strme grajske , gore, nad njim pa kot zidana monumentalna krona v konturi ostroizra-ženo starodavno zidovje gradu. Trg bo mika! gledalca dalje, šel bo naprej proti Staremu trgu: ozka cesta sicer, a nenadomestljiva v svojem estetskem vtisu; ko bo prišel do konca na trg sv. Jakoba, bo disharmonija prevladala, a če ne bo vznevo-ljen zbežal in kljub temu iskal zanimivosti dalje, ga bo zopet zadovoljila Florijanska ulica z lahno zavito, precej hitro, a za oko prijetno se dvigajočo črto fasad ozkih, ne Previsokih hiš, s slemenom obrnjenim na cesto po troje oken v enem nadstropju — same najstarejše ljubljanske hiše. Isti tip imamo v Rožni ulici, ki s svojo mično sliko in nad to se dvigajočo šentflorijansko cerkvijo nemalo nadomesti prvi harmonijo u-ičujoči vtis. To je stara meščanska Ljubljana. Tudi nasprotni breg, novi trg in nemška komenda s svojim okrožjem sta še zakladnica starih ulic in poslopij, a danes nas zinima le bolj ravnokar popisani del Ljubljane, , v srednjem in novem veku sedež meščanstva: obrtništva in trgovstva.
Vtis, ki smo ga dobili, je mogočen, "osebno zjutraj, dokler ni ljudi na cesti, ali
Kar se tiče strašila, da se dijaki na slovenski gimnaziji ne bodo dovolj nemščine naučili in zato ne bodo sposobni za državne službe, jim pa čisto kratko odgovorimo, da naj si radi tega nikar plavc ne belijo, temveč da bomo za to že sami skrbeli, da se bodo naši dijaki cisto dobro priučili nemščine. Zagotavljamo jih pa že sedaj, da bodo naši dijaki najmanj desetkrat tako dobro znali nemščino, kakor njihovi kiirzovci, ki med našim slovenskim ljudstvom služijo, slovenščino, o katerih se pa na zgoraj poroča, da znajo perfektno slovenščino.
Končno moramo iz tega poslanega pribiti še eno zanimivost. V občinskem svetu, v katerega imenu je župan Ja-bornegg poslal to izjavo ministrstvu in jo pošilja sedaj po časnikih v svet, sedi tudi gimnazijski ravnatelj Prof t, ki je obenem administrativni vodja slovenskih gimnazijskih razredov in je s tem tudi soodgovoren za to »poslano«. Mož, ki mora dobro poznati stanje in učne uspehe slovenskih razredov, dopušča in je. soodgovoren, da se take laži pošiljajo v svet o zavodu, katerega predstojnik je!
Obračamo se do naših poslancev, da se z vso močjo zavzemajo za slovensko gimnazijo v Celju, pa do vse slovenske javnosti in jo poživljamo, da na perfidne nemškutarske napade odgovori s še večjo marljivostjo in vztrajnostjo, da se stanovsko in strokovno izobrazi bolj kot naši narodni nasprotniki. Proti nemškemu barbarstvu postavimo resnično kulturno delo! Naše geslo bodi: Vsak Slovenec mora v teh težavnih narodnih, političnih in socialnih razmerah, ki vladajo sedaj, veljati ne samo za enega človeka, ampak za deset ljudi. Etično in kulturno moramo prekašati naše narodne nasprotnike. To bodi ideal vsakega slovenskega clijaka in vsakega Slovenca!
To je naš odgovor na nesramne žalitve in obdolžitve celjskih Abderitov!
iz življenja Frana Mm.
Pretekle dni je umrl znani ogrski politik Franc Košut, sin ogrskega revolucionarja. Košut je zelo karakterističen tip iz politične zgodovine ogrske. Bil je mož skromnih umstvenih zmožnosti, a zelo neskromnih ambicij in dohodkov ter velika-ških izdatkov, zelo naiven in domišljav. Dvignil se je iz neznatne osebe do važnega veljaka, samo zaradi svojega imena. Oni, ki so ga postavili na čelo neodvisne stranke, so vedeli, da Košutov sin ni isto kot oče, toda potrebovali so imena. Mažari so obožavali Košutovo ime in revolucionarjev sin je znal to obožavanje izkoristiti.
Ko se je vrnil Franc Košut na Ogrsko, sc je započela akcija za zgradbo spomenikov Ludoviku Košutu. Ne samo radi pokojnika, vemveč tudi radi živega sina. Odkritje teh spomenikov je služilo stranki, da je kazala Mažarom sina onega očeta, čegar ime so častili kakor svetinjo. Fran Košut je prepotoval vse ogrske kraje, kjer so postavljali spomenike, a postavili so jih nad stotino. Iri ljudje so poljubljali robove njegove obleke. Ljudje so se pulili za drobce zemlje, na kateri je stala noga Košutovega sina. Prebrisani ljudje so za drage denarje prodajali cvetje, s katerim so mu okrasili stanovanja, v katerih je stanoval za časa
penoči, če se razliva nanj srebrna mesečina.
Ako se vprašamo po njegovih vrednotah, pa vidimo, da velikih arhitektonsko posebno pomembnih stavb tu ni. Mestna hiša, ki je napravila tako dober vtis, sama posebi vendar ni nič arhitektonsko posebno pomembnega; ona in še par izrazitih hiš bogatejšega meščanstva ima po svoji zunanjščini sicer relativne arhitektonske vrednote, a če natančneje preiščemo njeno mikavnost, vidimo, da jc ta v veliki meri povzročena po srečni poziciji med drugimi stavbami na najbolj gospodu-jočem mestu celega trga. Boljšega prostora ji ni bilo mogoče izbrati. Mislimo si pa sedaj, da na tem prostoru ni dominujočega poslopja kakor je v polni meri po svoji konturi in fasadi ta hiša, ampak da gre stavbna črta in stena neustavljeno dalje: trg je nekaj izgubil, nekaj mu manjka, tako da nas mika zapisati trditev: Če bi obstoječe mestne hiše ne bilo na njenem sedanjem mestu, bi jo morali sezidati, in sicer podobno v konturi in arhitektonski in estetski kakovosti. Večina hiš je, kakor rečeno, po svoji zunanjščini čisto priprostih, brez samostojne vrednosti, v skupnosti z drugimi pa so nam nenadomestljiv člen harmonične, elegantne mestne slike. Celotna uieditev je izredno posrečena in vsaka najmanjša disharmonija bi utegnila imeti nedngledne posledice za celotni vtis. Lepota slike tega trga je tako velika, da opazovalec vedno vidi celoto in prezre v naglici celo marsikako neokusnost, ki so si jo dovolile trgovske hiše v tem okviru. Večno seveda tudi Mestni Iré nc
odkriti; spomeniku svojemu revolucionar- I nemu očetu.
I ran Košut jc vse tc časti sprejemal /, naivnim imperatorskim dostojanstvom. Ime mu je nadomeščalo znanje in vsa svojstva, ki jih mora imeti politični vodja, in s katerimi ga narava ni obdarila. Ime mu jc bil kapital in mu je nosil tudi znatne obresti. Njegove premoženjske razmere so bile tako skromne kakor duševne sposobnosti, a duševna in denarna aristokracija je iskala njegove družbe ter pričakovala nasmehlja-ja z njegovih usten.
Neki mažarski poslanec je izrekel nekoč značilne besede: »Košutu ni treba vedeti, kaj je politika, dovolj je, ako sedi na čelu stranke«. Neki drugi član neodvisne stranke je imel nekoč nalogo, da da podpisati Košutu neki komunike. Tovariš mu je dejal: »Idi in preberi mu ga.« — »Toda, ako ne bo odobril stilizacije?« ga je vprašal prvi. — »Ne hodi smešen. Med tem, ko boš bral, se bo zabaval s svojimi nohti.«
Ko je bil Košut minister, je dal neki njegov intimus sledeči nasvet nekemu prOsitelju: »Ko vstopiš, se globoko prikloni in reci: Danes je najsrečnejši dan mojega življenja, ker gledam iz obličja v obličje največjega sina te države.« A ko boš odšel, tedaj reci: »Ako mi ta prošnja ne bo uslišana, bom vendar mogel reči svoji deci in vnukom, da sem govoril s Franom Košutom.« Če boš to dobro izvedel, bo tvoja prošnja gotovo uslišana.«
I s L i dan pa jc ta svetovalec napival na nekem banketu Košutu ter trdil, da ga njegove umstvene sposobnosti in neprimerna skromnost povzdigujeta nad vse.
V	času, ko je neodvisna stranka porazila pri volitvah grofa Tiszo, je bil Košut pozvan v avdijenco k cesarju. Tedaj je »Neue Freie Presse« napisala članek, v katerem je omenjala Košuta kot ljubljenca mažarskega ljudstva in modrega politika. In ko so to brali ogrski časnikarji, so rekli: Dunaj je zmagal! In ko je prišla do vlade neodvisna stranka, so govorili v njenih krogih: »Kako naj bi neodvisna stranka ne odnehala od svojih zahtev, ko so na merodajnem mestu rekli Košutu: »Vi ste gospodar situacije! V vaših rokah je rešitev Ogrske!«
In Košut jo je rešil! Neodvisna stranka je došla do vlade, opustila vse svoje zahteve, in ko je izvedla vse, kar je Dunaj hotel, je padla v nemilost na zgoraj in na — spodaj.
Od tedaj je začelo izgubljati Košutovo ime svoj čar. Našli so se vseeno ljudje v njegovi stranki, ki so mu skušali prigovarjati, a narod je tudi nadalje klečal pred njim in poljubljal robove njegove obleke. Ostal je nadalje na čelu stranke, a Karolyi, ki je pravzaprav vodil stranko, ga je hodil na videz vpraševat za nasvete, delal je pa po svoji volji,
V	zasebnem življenju je bil Košut zelo ljube?niv in kavalir od nog do glave. Njegov sluga Joško ga jc znal tako preustro-jiti, da je bil pravzaprav on gospodar v hiši. In gorje onemu, ki sc mu je zameril! Joško je odločeval, koga bo Košut sprejel in koga ne. Tako jc nekoč rekel grofu Ap-ponyju: »Mi« danes nikogar ne sprejmemo! In ako so sc posetniki zaradi tega pritožili pri Košutu, ga je znal pomiriti Joško z besedami: »Kaj hočejo ti grofi? Oni govore, kakor bi si morala vaša milost šteti v čast, ako vas posetijo, a vaša milost jc prva na zemlji. Svet vas obožava kakor carja!«
bo mogel ostati kakor je; moderni časi stavijo nove zahteve; porabnost. in higije-nični ozir se borita proti starim stavbam; moderno gibanje za varstvo lepih krajevnih slik se mora pogosto ukloniti in pustiti, da staro pade in sc nadomesti z novim. Toda zdrav kompromis med preteklostjo in bodočnostjo je pri dobri volji v vsakem slučaju mogoč. Ako smo pravočasno na straži, bo sicer izginila marsikaka stara hiša, v sedanjem okviru estetsko dobro vršeča svojo nalogo, a na njenem prostoru bo vzrastla druga, ki nc bo brezobzirna, ampak priglašena prostoru, na katerem stoji, estetski nalogi, ki ji je določena v danem okviru. Produkt zdravega okusa in ljubezni do domačije nas tudi v starinskem okviru ne bo žalil. Nepobitno jc, da je mogoče zadovoljiti vse moderne porabne in zdravstvene ozire, a vendar ohranili staro mestno sliko, ki je tako izrazita in posebna, še za več stoletij. Ena nesrečna potega pa lahko za vedno ustvari disharmonijo, Spomnimo samo na Wiener Neustadl, ki je znano starinsko mesto. Posebno prostorni glavni trg, obdan od slikovitih arkad in prav dobro ohranjenih starih hiš, je züuna starodavna mestna slika nenavadne mikavnosti. Pred leti pa je stavbna oblast dovolila na tem trgu sezidati razmeroma majhen nov hotel. Neverjetno je, kako je ta v krimeri s prostornostjo trga majhna količina pokvarila harmonijo. Tujec, ki pride sem, nehote obstane s svojim pogledom na tem poslopju in se začuden vpraša: Kako je vendar mogoče na tem mestu sezidati kaj takega? Toda hiša stoji in bo stala, in rod za rodom bo začuden DOVDra-
Joško je razumel svoj posel. Ni si S nabral samo premoženja samo na ta način, temveč jc sedanji »stranki dela« prodal tudi neke listine, ki so se nanašale na razne koncesije Košutovega ministerovanja. Košut ga radi tega ni pustil kaznovati, temveč mu je celo izplačal odpravnino.
Matcrijelne razmere Košutove niso bile rožnate, dasi je stanoval v 14 bogato opremljenih sobah in zapravljal kakor milijonar. Karakterističen za Košutove premoženjske razmere je sledeči dogodek: Nekega dne je bila vložena tožba za izplačilo menice za 500 K, glaseče se na ime ministra Košuta, ki ni bila plačana, niti podaljšana. Nasprotniki koalicije so spravili stvar v javnost. Listi neodvisne stranke pa so zadevo takole pojasnili: Nekega dne je prišel k nekemu bogatašu mlad človek, ki se je predstavil za Košutovega tajnika ter dejal, da rabi Košut momentano 500 K in pošilja zato menico. Finančnik ni dvomi! ter je izplačal menico. Jasno je, da je neki slepar zlorabil Košutovo ime. Nato so odgovorili nasprotniki: Akoravno bi naj to tudi res bilo, je vendar nečuveno, da ljudje, ki dobro poznajo posle trgovinskega ministra, menijo, da ne more nikjer vzeti 500 K in da mora iskati to malo vsoto na menico.
Košut je živel zelo razkošno. Jedel je izredno fino in mnogo ter so o njegovih južinah, ki so mu jih nosili za časa razprav v parlament, pripovedovali cele zgodbe. Oblačil se je v najfinejše prvomodne obleke. Njegovi telovniki, svetli in pisani, so bila prava remek-dela in so tvorili mal imelek. Slovela je radi razkošnosti zlasti njegova spalnica. Karikaturisti so ga slikali najrajše ležečega v postelji sredi samih čipk, s kapico iz samih bruseljskih čipk na glavi, pod baldahinom in z rokavicami na roki. Za svojo telesno nego je uporabljal sredstva, kakršna navadno rabijo samo ženske, ki hočejo na vsak način ostati mlade.
Morebiti ni na svetu ženske, ki bi imela tako skrbno negovane roke kot so bile njegove. Oženjen skoro do zadnjega časa ni bil. Trajna njegova prijateljica je bila samo grofica Benyovsyki. Ko je soprog te grofice pred poldrugim letom umrl, se je Košut poročil ž njo na bolniški postelji, Pozneje je Košut ozdravel, a potem je nanovo obolel. Košut ima brata, ki je inženir, ki se pa ne peča s politiko. Prvotno je Košut hotel svojega brata v oporoki določiti za svojega naslednika v neodvisni stranki. Ako je to storil, ni znano. Če pa je to ukrenil, je veliko vprašanje, čc bo neodvisna stranka sprejela to dedščino.
Cerkveni veslnik.
(Iz glasila ljubljanskih župnij.)
Sveta birma v stolnici.
Na binkoštno nedeljo, 31. maja. — Ob 1 -jlO. slovesna škofova sv. maša. Po sveti maši (okoli	se začne sv. birma. Že
proti koncu sv. maše se postavijo birmanci po sredi cerkve v dve dolgi vrsti, in sicer: od dohoda k velikemu oltarju do velikih vrat na moški in ženski strani in počez od zakristije do oltarja sv. Rešnjega Telesa. Vsak birmanec drži v roki birmski listek in bel trak za zavezo. Za birmancem stoji boter (botra) in položi, ko škof birmuje njegovega birmanca, desno roko na bir-mančevo desno ramo. Ko je birmanec birman in mu navzoči duhovnik izbriše čelo, zaveže boter preko čela beli trak. Nato gre boter z birmancem proti oltarju
seval, kakšna slepota je morala vdariti mestne očete, da so kaj takega dovolili.
V Ljubljani se je, kakor rečeno, marsikaj pokvarilo in uničilo po potresu, a najvažnejši del stare Ljubljane, Mestni trg in Stari trg, še stoji. Moderna Ljubljana si tudi skuša nadeti umetniško oblikovano lice, popraviti hoče, kar jc zamudila zadnjih petnajst let. Z regulirano Ljubljanico bo konkurirala s tozadevnimi napravami drugih modernih mest. Z razumevanjem za estetr.ko vrednost novega, mora rasti tudi pieteta do starega. Tembolj, ker jc Ljubljana danes eno izmed ne mnogih jugoslovanskih mest, ki hrani zanimive stare mestne slike, ki v obširnem modernem oklepu čuva v velikih potezah še dobro ohranjeno staro mesto z Mestnim in Starim trgom. In monumentalna slika zunanjega pogleda na Ljubljano, s katero sc jih more le malo meriti, je odvisna v prvi vrsti od krone stare Ljubljane, od izrazile konture gradu. Morje pod njim sc širi, vedno dalje se razliva po ravnini, kakor lev stražar, ki se jc viegcl na hrib, ki dominira nad ravnino pod seboj in nepremično kot okamenel ležeč prodira z očmi v daljave, sloni nad njim grad v velikih potezah že stoletja isti in veže najstarejšo preteklost mesta z bodočnostjo. Spodaj sc jc privilo njegovemu podnožju staro mesto; lena Ljubljanica, ki ga okioža, dobiva umetniško izdelan okvir, za njo jc sedanjost in bodočnost mesta, nad njo si segata v roke staro in novo.
Stara Ljubljana jc zgodovinski doku* meni. Tu sc stikata italijanski in nemški kulturni vpliv. Nemški srednji vek in pro-teslantovski začetek novega sla določila
sv. Rešnjega Telesa, kjer odvzame duhovnik birmancu bel trak in mu šc enkrat izbriše čelo. Izhod iz cerkve skozi stransko zakristijo.
Birmovati se začne pri velikem oltarju na moški strani, in dalje po cerkvi in naokrog.
Da nc bo treba predolgo čakati, se oo dal začetni in sklepni blagoslov dvakrat: začetni ob začetku birme (ob ViilL) in sklepni nekako ob 1jl2. (ko pride škof prvič po ccli vrsti skozi in preden začne ?opct od začetka pri velikem oltarju); nato takoj zopet začetni (ob ^12.) in sklepni ob koncu birmovanja (okoli '/¿l.). Pri začetnem in sklepnem blagoslovu naj bodo birmanci navzoči. Mali zvon nad zakristijo bo ob x/<^\2. in ob sklepu birme opozoril na blagoslov, da se naglo vrnejo v cerkev tisti, ki bodo zunaj. Kdor je bU birman in je prejel sklepni blagoslov, lahko odide. Za tiste, ki žele biti birmani po V2I2. uri, zadostuje, ako pridejo v cerkev šele ob V312. in so navzoči pri takratnem začetnem in pri končnem sklepnem blagoslovu (okoli l/il.).
Popoldne. Ob slovesne pete ve-černice. Ob treh sv. birma v istem redu kakor zjutraj, samo da se sklepni blagoslov da le po končanem birmovanju. Bir-movanje traja navadno eno uro. Takoj po birmi so litanije.
Binkoštni ponedeljek, 1. junija, je bir-movanje samo dopoldne. Ob tO. slovesna sv. maša (g. prošt), po sv. maši takoj bir-movanje v istem redu kakor prejšnji dan, a traja navadno samo pol ure.
Sv. maše v stolnici so oba dneva kakor po navadi ob nedeljah in praznikih, torej ob: 4., Vo5., 5., 6. (pred izp.), Vnl., 7., l/28., 8„ i/j9., 9., 10., V« 12. Binkoštno nedeljo odpade nemška pridiga ob 1/ol0,, zato bo pa tudi ob 1/410. tiha sv. maša. Pač pa bo v ponedeljek nemška pridiga kakor po navadi ob V. 10. Oba praznika bo ob 10. ena tiha sv. maša pri stranskem oltarju.
Binkoštni teden je kvaterni post v sredo, petek in soboto.
Tržaški svedrovci ukradli 45.000 K iz blagajne državne železnice.
Trst, dne 29. maju 1914.
Zadnje deževne in, temne noči so vporabili drzni tržaški svedrovci za vlome na raznih krajih. Predsinočnim so napravili drzen vlom v blagajno pro-govzclrževalne sekcije držav, železnice. Imeli so dober nos, kajti znati so morali, da dobiva vodstvo sekcije zadnje dneve v mesecu visoke vsote od centralne blagajne državnega kolodvora v svrho izplačila železniških uslužbencev. Tako je predvčerajšnjim dvignil uradni predstojnik, žel. svetnik Griin-wald pri omenjeni blagajni 53.000 kron ter jih spravil v uradno blagajno. Ko je pa včeraj zjutraj vstopil v svojo pisarno, je takoj z začudenjem zapazil, da je (bilo vse v neredu, a blagajna od zgoraj pz*evrtana. Takoj je opazil, da je izginil ves papirnat denar v znesku 45.000 K, dočim je bil srebrni denar, ki se je nahajal v spodnjih predalih blagajne, nedotaknjen. Vrtalno in drugo vlomilno orodje je ležalo na vrhu blagajne. Svedrovci so svoje delo izvršili tako komodno in s tako sigurnostjo, da so si po izvršenem delu čisto lepo in
sedanje stavbne črte stare Ljubljane; v stoletjih so nastale polagoma kot naravni produkt geografskih razmer. Grajska gora in okolu te se vijoča približujoča in odmika-joča se Ljubljanica sta prisilili k ureditvi, kakor jo imamo še dandanes. Sila razmer pa je postala za Ljubljano prednost in posebnost. Italijansko izobraženo XVII. in XVIII. stoletje pa sta dala temu staremu okviru v glavnem sedanje zunanje lice. Tako sta obe kulturi dali ljubljanski mestni sliki svoj del. Pa še nekaj je Ljubljana. Kranjska je bila zadnja dežela, kjer je bil do najnovejšega časa mogoč (vsaj relativno) razvoj kake večje umetniške kulture. Mi smo posredovali srednjenemško kulturo zatiranemu Balkanu. Tudi kot zadnja večja poslojanka srednjeveške srednjeevropske kulture je Ljubljana zanimiva. Če že to ni naša slovenska zgodovina, je vsaj zgodovina naše domovine, in kol dokument te zgodovine je stara Ljubljana vredna varstva in pozornosti. Zagreb ima tudi svoje staro mesto, a v luči zgodovine in po svoji harmoniji se ne da primerjati z Ljubljano. Kar je imel največ vrednega, kaptol, je doba nerazumevanja takih vrednot uničila. Danes bi si ga želeli nazaj, a za večno ie minul.
Mestni in Stari lig v Ljubljani sta dosedanje nevarnosti dosti srečno prestala. Ali bosta tudi bodočnost? Na Mestnem irgu se namerava moderna trgovska zgradba iz železobetona. Če smo neprevidni, lahko pokvari cel trg. Moderne trgovske stavbe, kakor smo jih semintje videli po drugih mestih, napravijo prej vtis kakega rastlinjaka kakor pa stavbe. In vendar naj bi bila tudi trgovska hiša hiša, ne pa
mirno umili roke v umivalniku predstojnikove pisarne. Še tekom včerajšnjega predpoldneva je policija aretirala nekega znanega vlomilca, ki je imel pri sebi 5300 Iv in ki je konečno priznal, da je bil udeležen pri omenjenem vlomu, a svojih sokrivcev neče izdati. — Isto noč se. ie izvršil vlom tudi v Kon-sumnem društvu v Zminju v Istri, kjer so tatovi odnesli 5.600 K gotovine in drugih dragocenosti. Policija domneva, da gre tu za organizirano tatinsko družbo, ki si je nadela nalogo delati svoje posete raznim blagajnam v Trstu in po deželi.
Dr. Korošec v delegaciji.
Armadne zadeve.
Avstrijska delegacija je v svoji včerajšnji seji odobrila armadni proračun, nakar je pričela raipravljati
o proračunu mornarice.
Govorili so pOsla.nci Schlegel, Leuih-ner, grof Liitzovv, Udržal. Kadlčak.
Dr. Korošec
je opozarjal mornariško upravo na to, da vporabljajo v Stabilimentu tecnicu italijanske državljane, domači primorski slovanski in italijanski delavci pa dela ne dobe. Govornik opozarja, da so pri zgradbah vojašnic v Trstu odpustili domačine slovenske in italijanske delavce, nastavili pa Italijane iz kraljestva. Prosi upravo armade, oziroma mornarice, da naj te napake odpravi.
Ko govori še dr. Krama i, izvaja poveljnik mornarice admiral H a u s z ozirom na dr. Koroščeve opazke o uporabi italijanskih delavcev v Stabilimentu tecnicu, da se je, ko so se oddale zgradbe ladij za vojno mornarico, sklenila pogodba, da se smejo pri zgradbi le domačini vporabljati in da se mora glede na tajnost konstrukcijskih podrobnosti potrebno ukreniti. Ta obveza, kakor vsaka druga, se kolikor mogoče drži. Vplivanje glede na uporabo tujih državljanov pri zasebnj Ivrdki pri zgradbi trgovskih ladij pa presega delokrog mornariške uprave. Glede na vohunstvo se ni treba preveč bati. Posebnih tajnosti ni in ker te tajnosti vidi na tisoče delavcev, to niso take stvari, v katere bi ne bilo mogoče vdreti. Mornariška uprava ne gleda le na to, da se daje prednost domačemu delavstvu, marveč tudi na to, da se kolikor mogoče izključno domače delavstvo zaposluje. Delegacija je odobrila proračun mornarice.
Bosenske zadeve.
Poročevalec delegat dr. Korošec opozarja na splošno željo v odseku, ki se je tudi zdaj pojavila, da naj se državnopravne razmere Bosne in Hercegovine urede in na izjavo skupnega finančnega ministra, da se bo posvetoval z bosensko hercegovskim deželnim svetom, ki je došel v Budimpešto. Želja delegacije je, da poda skupni finančni minister kolikor mogoče vsebino razgovorov. Resnici na ljubo izjavi, da poročilo, po katerem hoče skupni finančni minister anektirani deželi priklopiti eni obeh držav, ne odgovarja dejstvu in da se je zgodila napaka, ko so telefonirali ministrov govor na Dunaj. V imenu avstrijske delegacije upa, da sme izjaviti, da delegacija ni voljna dopustiti premestitev skupnega finančnega ministrstva v Budimpešto, o čemer se je v tem zasedanju govorilo.
rastLnjak. Moderni trgovec hoče svetlobe v notranje prostore. Prav, Pozabiti pa ne sme, da moderno ni tisto, ki je izključno perabno, ampak da ravno moderni čas zahteva tudi umetniško lepo obliko. Stavba je lahko priprosta po zunanjosti, a okusna, taka bolj hvali gospodarja in njegovo modrost kot pa druga, vsa pokrita z bleščečimi ploščicami. Res je, da hoče biti moderna trgovska hiša reklama; reklama pa ni le to, kar je kričeče, ampak je lahko umerjc.no, okusno in ravno radi svoje okus-r.osti najboljša reklama. Priprosti ljudje uvažujejo le kričeče, pisano, vsiljivo; se bo mogoče ugovarjalo. Res. Tudi moderni iz- j obraženci niso boljši. Toda upamo, in čas gre že v tej smeri, da bo imelo tudi v vsakdanjem praktičnem življenju veljavo le to, kar ie porabno, a tudi prikupljivo obenem. Upamo, da bo dober okus v par rodovih postal splošna last; vsaj stremimo za tem; nemogoče tudi ni, saj smo že imeli čase, ko je bil dober okus splošno razširjen; okusnost naše in sploh slovanske umetnosti kaže celo, da je dober, zdrav okus celo prirojen in da je v tem oziru prehod v višjo kulturo najslabši. In tak prehod smo preživljali v XIX. stoletju in smo še danes globoko v njem. — Upajmo, da bo nova stavba na Mestnem trgu stavba, ki je namejena bodočnosti in ne bo v svoji pretirani praktičnosti in reklamni kričavosti zidana samo za danes, da je ne bo že generacija naših otrok zavrgla.
Ljubimo enako staro in novo Ljubljano in dajmo vsaki njene pravice. Spoštujmo preteklost in delajmo za bodočnost; sedanjost je od danes do jutri.
Nasproti Madjarom moramo pribiti, da smo glede na to vprašanje neodjenljivi. Ko govore še dr. Ellenbogen, dr. Baernreiter in Sedlak, se razprava prekine.
lir. Krek o vojaških zadevah.
Budimpešta, 27. maja 1914.
Vroče je in marsikakemu delegatu je tudi dolgčas v tem tujem svetu. Zato bo vkljub temu, da se Lecher jezi in z raznimi klobasa rijami zateza razpravo, v petek zvečer vse končano. Danes vojno poročilo, v četrtek dobave in mornarica, v petek Bosna in skupno finančno ministrstvo. Iz razprave so zanimive te-le reči:
Celovški »puntarji«.
O njih sta govorila soc. dem. Leuth-ner, ki je šibal preveliko strogost, in kršč. soc. dr. Schlegel, ki je primerjal teh »pun-tarjev« zločin z zločinom budimpeštan-skega kornega poveljnika, ki je zanj zahteval epako pravico, obenem pa vojnega ministra pozival, naj skrbi, da se kazen fantom zniža.
Dr. Krek,
ki je prišel za njima na vrsto, se je skliceval na communis opinio, ki se je v tem oziru pojavila in ki se na njeni podlagi po pravici pričakuje, da se bo prvotna sodba popravila. Označil je tudi, kako ne-zmiselno je iskati pri tej reči, ki ni bila drugega nego lahkomiselno, nekoliko predrzno pijančevanje, kake bune. Priporočal je ob tej priliki, naj vojna uprava z vsemi silami podpira v armadi protialkoholno gibanje in naj tudi častniki v tem oziru fantom, katerih mnogi se šele v kasarni navadi pijače, dajejo dober zgled. — Vojbi minister je glede na celovško žaloigro povedal, da je ugovor proti razsodbi prvega sodišča izročil vojaškemu nadsodišču. Upati je, da to ne bo brez uspeha.
§ 65. voj. zak.
Dr. Krek je opozarjal, kako protislovno je misliti, da bi vojaštvo, ki je rodilo beg z dežele, s silo ta beg moglo glede na. izseljence preprečiti. Razna določila vojnega zakona se v tem oziru pre-slrogo, naravnost krivično tolmačijo. V Ljubljani nc mine teden, da nc bi liil kak fant po § 65. obsojen v zapor, čel, da ni prišel o pravem času na nabor, ž nJim pa tudi oče, ki mu je preskrbe! denar, In celo botra, teta, soseda, ki je očetu v ta namen kaj posodila. Nravno visokostoječi fantje so taki, ki gredo preko oceana, da bi s težkim delom rešili zadolženo domače posestvo. Z 18. letom gre tak fant v Ameriko — s potnim listom za eno leto. V enem letu si more komaj pokriti stroške za pot. Zato ostane dlje, zamudi nabor — oglas pri konzulu nič ne pomaga — in pride z 23., 24. letom domu. Prva pot mu je, da se oglasi zavoljo vojaštva. Gre na nabor — vojaštvo torej ne izgubi ničesar, — obenem ga pa tira državno pravdništvo pred sodišče in ž njim vse, ki so mu pomagali. Državni pravdniki in sodniki so v vojaških rečeh zelo strogi in obsojajo z veliko vnemo. V koliko igra hrepenenje po avanziranju tu kako vlogo, ni vredno pre-iskavati. Gotovo je, da se § 65. voj. zak. silno mnogokrat krivično uporablja. Vlada naj se o tem pouči in naj primerno pojasni državnim pravdnikom, kaj spada pod ta paragraf, in kaj ne.
Dvoboj.
Dr. Schlegel je v imenu krščansko-socialne stranke ostro grajal vojno upravo, da se ne loti krepkejše boja proti dvoboju v armadi. Pred par dnevi se je v PeŠti dvobojeval komi poveljnik Terestjan-s k i. Kam pridemo, če se korni poveljniki ne drže zakona in hladnokrvno izvršujejo zločine? Predlagal je, naj se od svote, ki obsega plače za častništvo in vojno urad-ništvo, črta 30.000 K, kar znaša plača takega poveljnika; obenem pa tudi resolucijo na vojnega ministra glede na dvoboj. Wolf, Lecher in Miihlwerth so se posebno strastno postavili proti Schleglu in ga osebno žalili, druga dva v govorih, prvi pa v surovih medklicih (n. pr.: To vam je župnik ! naročili)
D r. K r e k sc je v svojem govoru tudi dotaknil dvoboja in ga je imenoval socialni nestvor, ostanek iz minule dobe, ki ni samo z verskega stališča nedopusten, nego z ljudskega, demokratičnega naravnost reakcionaren, nazadnjaški. Čast delavca ali kmeta ni nič manjša v demokratični državi, nego generalova. Kdor torej pri generalu ali častniku zagovarja dvoboj, bi ga moral razširjati tudi med kmete in delavce, ki bi si tudi mnogo cenejše reševali svojo čast s pestjo, nego pred sodiščem.
Bila je velika agitacija proti Schleglo-vemu predlogu, naj se 30.000 K črta; vsi oficiozi od Stiirgkha do Kupke so bili na nogah. Poljake so seveda takoj dobili; tudi Levicki (Rusin) je padel; ostalo jih je pa vendar 15 proti 25, ki so s svojim glasovanjem prosvetovali proti dvoboju. — Resolucija jc bila pa domala soglasno sprejeta.
Za svetovni mir.
Tirolski poslanec Niedrist je poudarjal potrebo, da se mednarodn« spori
rešijo z mednarodnim razsodiščem. Tudi d r. K r e k je, opozarjaje na zadnji govor sv. Očeta Pija X. v konzistorlju, udaril na to struno in proti Miihlvverthu rekel, da brezmejno oboroževanje more uničiti našo in druge države. Oboroženi mir je obenem gospodarska vojska doma in konkurenčna gospodarska vojska z drugimi državami. Malo manj nego 8 miljard (7.800,000.000 kron) na leto stane vojaštvo v obeh tro-zvezah in krog šest milijonov fantov v najlepših letih vzame kasarna. Militarizem postaja nevaren, najprej manjšim (n. pr. balkanskim), pa tudi velikim državam. Ni pa vojaštvo istovetno z militarizmom. Militarizem je politično ljudstvu tuje načelo, armada pa je s tisočerimi nitmi zvezana z ljudstvom.
Vojaštvo in država.
Par misli, ki jih je v tem oziru pove« dal dr. Krek, utegne koga zanimati. Trdi se često, da je vojaštvo domala edina vidna vez cele monarhije, simbol njenega edinstva. V marsičem je to res. Narodi v Avstriji se med seboj premalo poznamo) o Japoncih ve marsikdo več, nego o Slovencih. Zato dobro dene, ko slišiš častnika, kako s širšega stališča opisuje lepoto raznih delov naše monarhije; še bolj p«, ako kaže, da se je vglobil tudi v diiSo posam-nih narodov. Častnik je tu mnogo nad birokratom! Ni ga bilo še ministrskega predsednika, ki bi si bil upal pomen Slovencev in Hrvatov za monarhijo poudarjati; med razboritimi častniki, jih je pa mnogo, ki to spoznajo in javno povedo. Ti so naši prijatelji in hvaležni smo jim za to.
Le poglobe naj svoje študiranje narodov ne samo s tem, da se uče njihovih jezikov, nego zlasti s tem, da se izkušajo seznaniti se s kulturnim življenjem naroda, med katerim žive. Zlasti sedanji čas je ta študij sila zanimiv. Četudi sempatje zastane parlamentarno življenje, to nič ne dene; kultura napreduje; z vsemi močmi sc ravno zdaj povsod širi med ljudstvom izobrazba in i tem pripravlja nov čas.
Častništvo naj napreduje tudi v tem» da bo globlje doumelo pomen ustavnega življenja in držav« Ijanskih pravic. V Dalmaciji se je v tem oziru marsikaj zagrešilo; pa tudi v obmejnih krajih se je pri pregorečem sti-kanju za špioni napravil marsikak napa« čen korak (tipičen zgled: Kardinaro).
Častništvu je treba tudi temeljiti socialne izobrazbe. Potem bo marsikak nepotreben strah padel in spo« razumno sodelovanje Vojaštva in civilnega prebivalstva se bo uspešno razvilo.
Po deleoaciloh.
Lahko smo ponosni na svoje zastopnike. Dr. šusteršičev govor v javni razpravi zunanjega ministrstva je bil krepko, izredno dejanje. Od raznih strani imamo poročila, da jc bil po vsebini, pa tudi po obliki na višku. Obenem naj pa tudi pristavimo, kaj se je čulo med delegati raznih strank, ki poznajo nesramne, lažnjive klevete naših liberalcev o njegovem značaju. Rekli so: »Tako nikdar ne govori človek, ki ima osebne ambicije, ali osebne ozire. Tako govori značaj!« Kdor ni razjeden od liberalne strankarske strasti, mora to priznati. In ko se veselimo nastopa predsednika naše stranke, pozdravljamo tudi ta zopetni nepobltnl dokaz za čistost njegovih namenov in na nevzlomno, brezozirno energijo v boju in delu zanje naspodaj in — na-zgoraj.
Pa dr. Korošec! Najprej neumorna delavnost njegova. V treh odsekih vedno na svojem mestu, v bosen-skem celo poročevalec, zato pa tudi v javnih sejah vsestransko delaven in skrben za vse, kar more koristiti narodu, ki mu zdaj vodi državnozborsko politiko. Duhoviti govor o zunanji politiki, ki je v njem pokazal podlago za ru3ko agitacijo na Ogrskem in obenem svaril, naj se vanjo ne zanaša geslo boja germanstva, združenega z Romani in Lahi proti Slovan,stvu, so komentirali vsi listi; madjarski so se posebno obširno pečali ž njim in Berchtold mu je obširno odgovarjal in poudarjal, da pač zunanja politika ne more prezreti velikega števila Slovanov v monarhiji, in da vslecl tega ne sme imeti protislo-vanske smeri. Dr. K o r 0 i ca srečamo v vojni debati, v razpravi o vojaških dobavah, o mornarici, povsod na braniku za naše narodne in ljudske pravice, povsod neustrašenega bojevnika proti nemškemu in madjarskemu šovinizmu. Do njega kleveta sebičnosti sploh seči ne more; tudi naj zagrizene j ši sovražnik se tega ne upa zlagati. Njegov ugled v delegaciji je močan; upoštevajo ga., cenijo ga, recimo več: radi ga imajo vsi, ki ga poznajo. Oba naša voditelja gresta eno not: brez utopij, brez senti-mentalizma, toda tudi brez vsakih osebnih ozirov za trezno, konkretni, realno politiko. .
Topot je imela delegacija priložnost spoznati tretjega Slovenca — dr. K r e -k a, mirno lahko rečemo, da ne narodu v škodo. Zanimivo je bilo, ko mu je po govoru o Bosni minister B i 1 i n -s k i, ki sta imela ravno zavoljo bosen-skih kmetov svoj čas hude boje, prvi častita! in ga zahvalil za obilico novih idej, ki jih je povzel iz njega. Naj sija j n e j š i govor delegacijskega zasedanja so ga imenovali drugi in za zahvalo za, izredni užitek so priznavali svoje zadovoljstvo. Samo zastopniki visokega plemstva, ki jih je naš govornik opozarjal na njihove dolžnosti, so bili nekoliko nezadovoljni. Svobodnih mož svobodno izvoljenih od našega ljudstva svobodne besede v zadnjem delegacij-skem zasedanju so krepak mejnik v zgodovini našega razvoja. Svobodnih mož, ki delajo in govore doma, ki pa znajo — tako se je izrazil eden najod-Iičnejših državnikov naše države — tudi govoriti Evropi.
X XX
Govor dr. Kreka objavljamo na Si ...em mestu.)
Dnevne novice.
-j- Oj ta belokranjska železnica! Liberalizem živi od negacije in psovanja. Naši liberalci to vsak dan zvesto kažejo. Otvoritev belokranjske železnice jim je jako neljuba, ker pomeni viden uspeh pozitivnega dela. In kar je pozitivno in solidno, to mora sovražiti negativni duh liberalizma. Liberalci so skozi leta in leta begali belokranjsko ljudstvo, da ne bo nikdar stekla belokranjska železnica. Pri vsaki volitvi, pri vsakem ljudskem shodu so nastopali liberalni preroki, ki so kričali: Nikoli ne bo belokranjske železnice, klerikalci le sleparijo z njo! Med tem, ko so zastopniki SLS. pošteno in razumno zasledovali svoj cilj in ugodno parlamentarno priliko porabili, da so udejstvili sklep za zgradbo belokranjske železnicc, so pa liberalci le vedno tulili, da je ne bo. Ko je bila železnična 'zgradba že razpisana, so liberalci pisali, da }e to le volilni manever. Ko so že delavci kopali in so že odmevali streli dinamita, je liberalec še vedno prerokoval; Nič ne bo, to je le klerikalna sleparija. Zdaj je pa bila železnica otvorjena. Vsakdo bi mislil, da se bodo zdaj liberalci skrili. A ravno nasprotno. Okoli vlade so hodili in moledovali za vabila k slavnostni otvoritvi. Vsi liberalci bi se bili radi peljali v Belokraji-no s slavnostnim vlakom. Nobeden od teh, ki so prej zabavljali, ni zanemaril vabila. In šli so doli vsi tisti, ki so vpili, da železnice ne bo nikoli. Moledovali so, da so se vozili s to »klerikalno sleparijo«. Zdaj zabavljajo še čez to, zakaj ta pa oni ni bil povabljen, da bi se vozil s slavnostnim vlakom železnicc, ki je nikoli ne oo«, in užival gostoljubnost belokranjskih občin, ki so jih liberalci ves čas zanemarjali in prebivalstvo z lažmi hujskali proti poštenim in delavnim ljudskim zastopnikom. Belokranjska železnica pa teče v veliko jezo liberalcev in zadoščenje poštenega ljudstva. Tako se bodo tudi druga liberalna prerokovanja izjalovila!
-j- »Slabo gospodarstvo.« Kadar liberalci zabavljajo čez deželno gospodarstvo, takrat imajo vedno vzrok, da zakrivajo kaj sami pri sebi. »Narod« vsak dan vpije zoper deželno gospodarstvo, a ne pride vun čez splošne psovke. Istina je, da je kranjsko deželno gospodarstvo v najlepšem redu in da nobena kronovina v Avstriji v primeri z razpoložljivimi sredstvi toliko ne stori za deželno kulturo kakor Kranjska. To je splošno priznano povsod, razen v uredništvih liberalnih listov. A zakaj liberalci ne objavijo gospodarskega stanja Postojne? Toliko pišejo o Postojni, a zakaj ne povedo glavnega: številk iz gospodarstva tega tako liberalnega mesta? Zakaj »Narod« ne poroča o_ zapravljenih milijonih ljubljanskega m e s t a ? Tu imajo liberalci dovolj hvaležnega polja.
+ Laško vino, »klerikalci« in belokranjska železnica. Kakor znano, je svoj čas delalo laško vino veliko konkurenco domačemu vinu, ker je bil uvoz vina iz laškega kraljestva prost eolnine. Boj proti laškemu vinu so izvojevali naši poslanci, seveda so bili za to tudi dalmatinski in istrski poslanci, ker so bili itak skupaj v istem klubu in vsi na tem prizadeti. In kaj pravi sedaj »Narod«? Da imajo Dalmatina in Primorci zaslugo pri tem, da se je odpravila vinska klavzula. O »klerikalcih pa nekako namiguje, češ da jim ta stvar ni bila všeč. Klerikalci da so v svojih konsu-mih razprodali ogromne množine vina in so se bali, da ne bodo več delali kupčij z laškim vinom! Bolj nesramnega lista ni na slovenskih tleh kakor je »Slovenski Narod-, Na Slovenskem je gotovo blizu 10.000 gostilen, konsumov je pa kvečjemu bilo tudi tisti čas 50. In še v teh so imela samo nekatera pravico do prodaje vina. In sedaj piše »Narod«, da so konsumi »prodali ogromne množine laškega vina in s tem kmetu škodovali«! >.Slovenski Naroda je
sploh vedno grši. Kar poslanci S. L. S. na-rede, to enostvano zanika in pravi, da so storili drugi. Če se pa kaka stvar ne posreči in nima uspeha, pa zvrže vso krivdo na poslance S. L. S. in jih seveda zraven psu-je z »lenuhi«, »izkoriščevalci«, »koritarji« in zapravljivci deželnega denarja«.
-j- Krasote naših narodnih noš so se zopet pokazale pri otvoritvi belokranjske železnice, Nakrat je ob tej slovesni priliki narastlo število že skoro umirajočih belokranjskih narodnih noš. Posebno veselje je bilo gledati mladino v narodnih nošah. Naj bi se vsaj pri mladini v šoli in drugod gojila ljubezen in spoštovanje do narodnih noš! Marsikdo je ob slovesnih sprejemih, kjer so tuji gostje naše narodne noše najbolj častili in odlikovali, videl, da se ne pravi »igrati bedaka«, ako se napravi v narodno nošo, ampak da je ta noša ne samo čestita, ampak tudi najlepša. Dne 25. maja je bil pač zgodovinski dan za vso Belokrajino. Na dan otvoritve so se delale povsod velike priprave, da se pokaže Be-lakrajina v vsi svoji krosoti in v vseh svojih prav različnih in zanimivih narodnih nošah, sedanjih in starih, kolikor jih je še mogoče dobiti. To je bil tudi za domovinsko varstvo glede narodnih noš velevažen dan. Na eni strani se je trudil za uspeh in popolnost narodnih noš č. gospod župnik Šašelj, na drugi pa v Vinici in okolu Vinice gospod nadučitelj Franjo Lovšin z učiteljico gospodično Bavdek. Veletržec gospod Juraj Šterk je mnogo žrtvoval, da je bil nastop Viničanov tako sijajen. Že dopoldne so prišli Adlešičani v Črnomelj, Dobliičani s svojo zanimivo svatbo, kmalu za njimi okolu desete ure pa so se pripeljali Vini-čani. Zgoraj smo omenili osebe, ki so se trudile za oživljenje narodnih noš v Beli-krajini. Naj bi taki odlični sotrudniki se pojavili tudi po drugih krajih naše dežele, pred vsem naj bi vsako naše županstvo v zvezi z župnim uradom in društvi v občini skrbelo, da se napravi nekaj starih noš, ki so v občini morda že zamrle. Te noše naj bi se vedno kazale ob slovesnih prilikah in kmalu bo narodna noša v vsakem kraju zopet oživljena, spoštovana. Kar bi dalo v ta namen županstvo za tako stalno skupino, bi ne bil proč vržen denar, naj bi se potrkalo tudi kje za kako podporo. Pogrešali pa smo pri tej priliki dela društva za domovinsko varstvo. Kar se je storilo, so Belokranjci sami storili. Iz Belekrajine imamo polno pritožb, da se je nameravana razstava belokranjskih narodopisnih zanimivosti odpovedala kakih deset dni pred otvoritvijo in da je bilo zato zaman mnogo dela. T o delo pa ne sme biti zaman. Naj se nadaljuje in društvo za domovinsko varstvo naj v družbi z društvom za promet tujcev takoj prične z delom, da se še letos o t v o r i v Črnomlju »Belokranjska razstav a«. Aranžirajo naj se posebni vlaki iz Ljubljane, Karlovca, Zagreba, priredi naj se pristna belokranjska ljudska slavnost na treh vozovih z zastavami, tudi z ženinom in nevesto in staro godbo. Že ti trije prihodi različnih skupin iz Adlešič, Dobljič in Vinice bi bili prav zanimivi prizori za fotografiranje. Žalibog, da obljubljenega fotografa pravočasno ni bilo. In potem še zeleni Jurij, Kresnice, predice in posamezne osebe, posebno ženin iz Vinice in nevesta iz Vinice, Adlešič, Dobljič, vsaka drugačno napravljena in okinčana z zanimivimi venci na glavi, s partami na čelu v družbi tovarišic, to so bile krasne slike, s katerimi se lahko ponašajo Belokranjci. In vrhu tega še različne posamezne ženske naše v kožuhu, zabuncu, beli jopi iz ovčje volne itd. in še različne moške noše! Žalibog, da je popoldne nekoliko deževalo, da se ni popolnoma mogel zvršiti lepi sprevod, ki je bil pripravljen. Budite ljudstvo in mu vzbudite ljubezen do starih noš in običajev — naj društvo za domovinsko varstvo s papirja in iz stroge oficielnosti stopi v resnično življenje!
—	Orel v šmartnu pod šmarno goro praznuje petletnico svojega obstoja v nedeljo, dne 7. junija 1914. Popoldne ob 1. uri je sprejem Orlov in drugih gostov na deželni cesti pred vasjo proti Tacnu (pri Kovaču). Po sprejemu je skušnja za javno telovadbo. Nato odhod v župno cerkev k litanijam. Po li-tanijah javna telovadba, proste vaje, orodna telovadba, nastop naraščaja, vaje s palicami. Po telovadbi ljudska veselica z zanimivo prosto zabavo. Pri celi slavnosti sodeluje društvena godba z Viča. Vabimo vsa bratska društva, vse prijatelje naše organizacije, da se ta dan zbero ob vznožju naše Šmarne gore v našem prijaznem Šmartnu!
—	H ošpic pri Sv. Duhu v Bohinju je odprt od 1. maja. Binkoštni prazniki so kakor nalašč r.a izlet k Sv. Duhu. V Bohinju je sedaj najlepša pomlad. Sneg se je zelo umaknil v višave. Gospod duh. svetnik Burlic izvršuje posle hišnega gospodarja in je porok, da bodo gostje dobro postrežem. — Prenovljeni čolni so na razpolago gostom. Za utrujene živcc ie Sv. Duh s svojim božjim
mirom kakor nalašč za krajši ali daljši oddih.
—	Viharen shod so imeli v četrtek socialni demokratje v Idriji. Razpravljalo se je nekaj rudarskih zadev, o uvrstitvi dela vcev v novi opravilnik, o izpremembi opravilnika. Poleni pa je poročal župan Straus^ kaj je deputacija opravila na Dunaju. Sprejeti so bili silno vljudno, tudi so obljubili gospodje pri obeh ministrstvih študirati in se poučiti ali odpravijo takoj »grablje« in se zopet vrne logarska šola, ali ne. Tudi rudarske zadeve dobro stoje, poslanec Winter ima velike zasluge za nas, Gostinčarja še ne omeni ne. — In kaj je resnica? Ko so pri ministerialnem svetniku pl. Poschu obravnavali rudarske stvari, je pl. Posch večkrat omenil: o tem sva že govorila z g. Gostinčarjem. Ko je Winter hotel zopet kako stvar na dan spraviti, je bil odgovor: Kajne, g. Gostin-čar, to sva že obravnavala! Sploh je nepristranski član deputacije takrat spoznal, da je naš Gostinčar velikokrat zastopal idrijske stvari, medtem ko se Winter ni kaj pokazal in sploh kazal nevednost o naših stvareh; a kljub temu je pri demokratih Winter vse, Gostinčar nič. — Zamerijo demokrati, da je na Dunaj klican naš somišljenik rudar Jakob Kavčič radi starostnega zavarovanja, ne pa njih pristaš; kriva je tega preziranja rudniška direkcija in klerikalci v njeni pisarni. — Oglasi se naš pristaš Jernej Kavčič, ki kaže na demokraško nedoslednost, ki se kaže pri poslancih njih vrste in tudi v Idriji pri sodrugih. Danes rohnite čez rudniške pisarne, pred par tedni ste pa ondi kadilo zažigali. — Tu pa je nastal hrup, vzeli so govorniku besedo, kajti ne slišijo radi očitanje, da so se šli predstojniku laskat, potem pa ne smejo čez njega zabavljat. Ampak shod je svoj namen dosegel. Sodrugi so jeze kar pihali in nezadovoljnost se je malo povečala med rudarji; druge nesreče pa ni bilo.
—	Vinogradniški tečaji. Kakor vsakoletno priredi c. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko, B. Skalieky, tekom meseca junija poletne vinogradniške tečaje na prostem v vinogradih, kjer bode praktično poučeval o zelenem cepljenju trt. zatiranju trtnih škodljivcev, kakor tudi o raznih vinogradniških delih in zadevah. Tak pouk se vrši: V torek, dne 2. junija, ob 9. uri zjutraj na Slapu, popoldne ob 3. uri na Čolu in v sredo, dne 3. junija, ob 8. uri zjutraj na Vrabčah v Vipavski dolini. V ponedeljek, dne 8. junija, ob 2. uri popoldne na Tičnici, obč. Št. Jernej; v torek, dne 9. junija, ob 2. uri popoldne v Gradišču, obč Trebnje, v sredo, dne 10. junija, ob
1.	uri popoldne v Zadragi, obč. Št. Rupert; v petek, dne 12. junija, ob 2. uri popoldne v gori Ljuben pri Uršnih Selili, vse na Dolenjskem. V nedeljo, dne 14. junija ob 3. pop. na Lokvici; v poli e d e 1 j e k , dne 15. junija ob 8. uri zjutraj v Čepljah - Podgori, pop. ob3. uri v Starem trgu; v torek, dne 16. junija ob 8. uri zjutraj v Dolu; v s re d o , dne 17. junija ob 8. uri v Radencah, ob
2.	uri pop. na Sinjem Vrhu; v četrtek, dne 18. junija zjutraj na Vinici vse v Belikrajini. V ponedeljek, dne 22. junija ob 2. uri pop. v Sv. Križu; v torek, dne 23. junija ob 8. uri zjutraj na Polšniku, okraj Litija, popoldne ob 4. uri v Št. Jurju pod Kumoni, okraj Radeče na Dolenjskem.
—	Predavanje v Dolu. Na praznik Vnebohoda popoldne je govoril v našem društvu prav poljudno gospod sodnik Av-sec z Brda o pravdah in njih slabih posledicah za kmeta. Udeležba je bila kaj obilna samih mož in fantov. Naj bi dobrotne besede govornika - strokovnjaka vsaj nekoliko zalegle in nepotrebno pravdanjc med sicer mirnimi Dolci odpravile ali vsaj zmanjšale. Gospodu govorniku srčna zahvala za njegov trud.
—	»Glavna posojilnica«. Likvidacijski oclbor Glavne posojilnice nam piše: Likvidacijski odbor »Glavne posojilnice« se že nad eno leto trudi doseči poravnavo med upniki (vlagatelji) in zadružniki »Glavne posojilnice«. Z nešte-timi dopisi in noticami je odbor neovr-ženo dokazal, cla le na ta način je dana možnost, da pridejo vlagatelji do delnega pokritja svojih terjatev. Ogromna večina se ie odzvala temu pozivu, spoznala je, da so vse druge govorice in trditve ničeve in prazne. Teko m p r i-hod njega meseca, se bo pričelo z izplačevanjem dogovorjen e 30 % vsote vlagateljem »Glavne posojilnice«. Z ozirom na to, se oni vlagatelji, kateri še do danes niso podpisali zahtevane izjave, n u j n o poživljajo, da to store čimpreje, saj je v njih eminentnem interesu, da pridejo čimpreje do denarja. Konečno se omenja, da se s podpisom zahtevane izjave, nikakor ne odpovedo pravici do kon-kurznega premoženja, ta pravica jim ostane, kakor doslej, tudi naprej nedotaknjena. Vlagatelji »Glavne« so že dobili iz konkurznega premoženja 10''« in kakor vse kaže, je pričakovati, da bodo dobili iz konkurznega premoženja še
10%, tedaj bodo prejeli skupaj približno polovico svoje vloge.
—	V ponedeljek vsi v Postojno, kjei
se vrši v svetovnoznani jami velika bin-koštna veselica pri vsakem vremenu ter traja cel popoldan. P. n. občinstvo se še enkrat opozarja, da vozi posebni vlak iz Ljubljane po znižani ceni ob 9. zjutraj. Nikomur ne bo žal, ako porabi to priliko, da se popelje ta dan v Postojno ter si ogleda pri čarobni razsvetljavi podzemeljsko krasoto, obenem veliko razvedrilo in velikansko zabavo pri različnih zabavah v jami. Posebni vlak odhaja iz Postojne ob 9. uri zvečer ter prihaja v Ljubljano ob 10. uri 35 minut ponoči.
—	Škodljivost prašnega zraka za zdravje. Na hribih vsebuje 1 cnv' zraka 500 : 1000, v manjših krajih 150.000, v velikih mestih do 500.000 prašnih delov. Večina obstoji iz majhnih delov premoga in povzroči sčasoma popolnoma črno infil-tracijo pljuč. Najnovejša preiskava zraka v podzemeljskih prostorih New Yorka je dognala, da vsebuje 28 m3 zraka 61 mili-gramov skoraj čistega jeklenega prahu. To velja za zrak na prostem. Kaj pa šele zrak v zaprtih prostorih! Iz tega sledi velikanska važnost tlakovanja in sistematičnega snaženje ulic v mestih, kakor tudi važnost ureditve prometa, da je mogoče pri toliki množini skupnega prebivalstva stanovanjske prostore izdatno prezračiti. Šc bolj velja to za delavnice, gostilne, kavarne, kjer bi morala biti strogo predpisana naj-izdatnejša ventilacija. Telovadba šolskih otrok v zaprtih prašnih prostorih je higi-jenična nezmisel, in bi bilo stokrat bolje jo nadomestiti poleti s telovadbo na prostem, pozimi pa z izleti in drsanjem. Pljuča se morajo sčistiti nesnage mestnega zraka, zaradi tega vun v prosto naravo z otroci, kjer si nadihajo čistega zraka in krepe zdravje! Veliko manj bi bilo tuberkuloze, če bi se bolj pazilo na snažnost zraka, da bi prašna ti zrak ne dražil vedno pljučne sluznice in ne povzročal kroničnega zdraženja in pljučnega katarja, ki je najugodnejša prilika za naselitev in pomnoži-tev tuberkuloznih bacilov. Ljudska higijc-na: zdravo stanovanje, primerna hrana in higijenična vzgoja že v rani mladosti, jc najboljše sredstvo zoper epidemične bolezni, v prvi vrsti tuberkulozo in skrofulozo. Šele poiem naj pride na vrsto latinska kuhinja. Navadimo otroka takoj na skrajno snažnost lastnega telesa, kakor tudi na snažnost okolice, v kateri mora bivati, in storili smo neizmerno veliko za ljudsko zdravje.
—	Zobni zdravniki in zobni tehniki,
Na to notico v Vašem cenjenem listu z dne 22. maja si usojamo ljubljanski zobni tehniki nastopno odgovoriti: V tej notici se je govorilo o združbenih razmerah med zobnimi zdravniki in zobnimi tehniki in citiral tozadeven odlok najvišjega sodišča in kasacijskega dvora. Zobni tehniki smo mnenja, da bi se vprašanja, ki zanimajo zobne zdravnike, najbolje reševala v strokovnih listih. Z objavo lakih stvari se namerava pač le pridobiti občinstvo zoper nas ter na nov način obnoviti stari spor med zobnimi zdravniki in tehniki. Po sklepih odbora dunajskih zobozdravnikov in dunajske zdravniške zbornice bi bilo soditi, da vladajo na Dunaju v naši stroki idealne, vzgledne razmere; temu pa ni tako. Stvari, ki se dogajajo tam pri izvrševanju zobnega zdravilstva, provinca niti ne pozna: agenti love pacijente — ordinira pa se — operativno in tehnično — če le mogoče, kar v perilnicah. Pa odbor dunajskih zobozdravnikov in zobotehnikov doslej ni mogel doseči, da bi se ta nered odpravil. Zobni tehniki smo, ki ob sedanjih razmerah najhuje trpimo. Zadevne odredbe datirajo izza časa, ko je bila zobna tehnika še v povojih. Zobni zdravniki so bili samo v velikih mestih. Zobni tehniki pa so bili po večini ali skoro izključno tujci. Na tc kot tujce se seveda ni bilo treba ozirati. Zgodilo se je torej, da se je zobna tehnika, za katero moramo dokazati sposobnost z devetletno prakso, predala zobnim zdravnikom, čeprav se zobne tehnike niso učili in je sami tudi ne izvršujejo. Danes pa, ko imamo v Avstriji zobni tehniki svoje domače stanovsko društvo, ki razpolaga s številnim članstvom, zahtevamo, da se odpravi ta nekdaj nam storjena krivica. Kdor pa misli pošteno in resno, ta naj nam pomaga, da uredimo sedanje žalostne razmere in da se enkrat reši zadevni zakonski načrt, ki leži že tri leta v parlamentu. Bolje bi bilo, ko bi zobozdravniki nas podpirali, da se naše razmerje konečno vendarle zakonito uredi, kot pa da vlačijo v javnost naš žalostni položaj.
—	Gasilska vest. V nedeljo, dnfc 24. maja, se je v Kamniku pri Preserjih vršilo hlagoslovljenje gasilnega doma in orodja. Blagoslovil je preč. gospod župnik in duh. svetnik Mat. Gerzin ob asistenci preč. g. kaplana Iv. Severja. Po blugoslovljenju je imel gosp. župnik kratek govor, v katerem jc povdarjal, kako potrebna da so gasilna društva. Odbornik deželne gasilske zveze g. Fr. Juvau je kot slavnostni govornik ob-
širno gcvoril o namenu in pomenu gasilnih društev. V svojih besedah se je spominjal tudi Nj. Vel. našega častitljivega vladarja ter opozarjal na njegovo veliko naklonjenost do gasilstva. Opominjal je zbrane, naj se zato fcdiko rajši vedno ravnajo po besedah: zvestoba za zvestobo!
-f- V spomin 500 letnice vstoi-ičenja koroških knezov je založila »Slovenska Straža« dve vrsti razglednic. Ena predstavlja gosposvetsko polje s krnsko cerkvijo, knežjim kamnom. V ozadju se lepo vidi Gospa sveta. Spodaj je verz Silvina Sardenka: »Slovenija, ti nimaš več prestola, kraljeve krone nimaš je, kraljica. Pa bodi prestol tvoj: vsak dom slovenski; in krona tvoja —: naših src ljubezen! (Silvin Sardenko.) Na drugi razglednici je pa naslikan zadnji v slovenskem jeziku vstoličeni knez Kniest Železni. Obe razglednici ste leno, umetniško delo in se bodetc gotovo splošno priljubili. Zato pričakujemo, da bodo v letošnjem jubilejnem letu vsi Slovenci pridno segali po teli razglednicah. Cena razglednici je 10 vin., pri večjem o cl j e m u znate n p o p u s t. Naročila sprejema pisarna »SI. Straže« v Ljubljani. Vsak naj si naroči te jubilejne razglednice, ki naj poplavijo slovensko zemljol
—	Vse, ki so dobili Vestnik S. K. S. Z., nujno prosimo, da takoj po poštni položnici odpošljejo naročnino 3 K, da moremo za 3. številko vedeti število natisa. Kdor lista noče naročiti, naj ga vrne. Kdor želi biti naročnik, a prve in druge številke ni prejel, naj to na dopisnici naznani S. K. S. Z. — Rokopise za 3. številko do 1. junija.
—	Turistovska hiša v Kamniški Bistrici se odpre za poletno sezono o binkoštih. Oskrba te od leta do leta bolj obiskane planinske postojanke je prevzela zopet gospodična Marica Jerajeva, znana kot iz-borna kuharica. Kdor hoče z udobnostjo, malim trudom uživati osvežujoči gorski zrak, naj pohiti v divno Kamniško Bistrico.
—	Dobro sredstvo zoper podraženjc pijač. Vsled liberalnih hujskarij so po medsebojnem dogovoru gostilničarji v Štepanji vasi vsi naenkrat podražili vino, češ, to zaradi povišanja davkov. Pivci so pa na podraženje odgovorili — s štrajkom. In v kratkem je bilo vino zopet po stari ceni. — Zelo priporočljivo sredstvo.
—	Voda v bohinjskem železniškem predoru se je vsled deževja zadnjih dni zopet pojavila v veliki množini. Vlaki vozijo skozi predor po vodi, ki sega vozovom do stopnjic,
—	Obesila se je v zaporu novomeškega okrožnega sodišča Kočevarica Wolf, ki je bila zaprta, ker je hotela s sekiro ubiti svojega petletnega otroka, nato pa sebe usmrtiti. Zanimivo je, da se je neka sorodnica Wolfove, ki je tudi hotela svojega otroka ubiti, tudi v zaporu obesila.
—	V novomeške zapore sta prignala dva orožnika poštarja Guberja iz Suhorja. Poneveril je večje vsote in pobegnil v Tolmin, kjer je bil aretiran.
—	Izgubil se je v nedeljo na poti iz Domžal do Ljubljane nov dekliški slamnik. Pošten najditelj naj ga odda pri uredništvu tega lista.
—	Obsojena detomoriika. Porota v Novem mestu je obsodila 25. t. m. neko v Cerkvišču rojeno delavko zaradi de-tomora na tri leta ječe.
—	Cenj. županstva po Slovenskem se vljudno prosijo v lastnem interesu kakor tudi v interesu kupujočega občinstva ter sejmarjev, da čim preje sporoče založništvu Družinske pratike<' v Ljubljani vse morebitne premembe letnih sejmov kakor tudi vse napake, ki so se morda vtihotapile v lanski zaznamek.
Pomen Bosne za Avstrijo is Jugo-siovsne.
Budimpešta, 29. maja 1914.
V današnji seji avstrijske delegacije je delegat
DR. KREK,
kakor posnemamo po delegacijski korespondenci, izvajal:
Pritrjujem delegatu dr. Baernreitherju v tem, da se mora presojati bosensko-hercegovsko vprašanje z državnega stališča. Govornik tega vprašanja ne namerava presojati le s stališča pravaša ali trialista, marveč tudi s stališča, da morata Bosna in Hercegovina tvoriti točko, ki veže nas na Balkan in ki privlačuje Balkan k nam. Za to postane Bosna sposobna, ko bo postala v agrarnopolitičnem oziru vzorna. Glavni temelj razvoja v Bosni je, da se ustvari svobodni, napredni kmečki stan.
Legenda o Kellayevi genialnosti.
Veliko sc je govorilo o genialnosti finančnega ministra Kallaya, a v svoji bosenski politiki jc napravil dve veliki napaki. Pred vsem ie prezrl važnost enotnega jeznea in je od početka sem pospe-šaval večjezičnost v tej deželi, ki je tudi pod turškim gospodstvom skozi stoletja
ostala enojezična. Ta napaka se danes maščuje. Dejstvo, da ni, odkar so Turki Bosno in Hercegovino zapustili, ostal v deželi niti en Turek, nadalje dejstvo, da 4001etno turško gospodstvo v nobenem oziru ni motilo enojezičnosti, se ne vjema z dejstvom, da so danes v hotelih nastavljeni natakarji, ki ne razumevajo hrvaško. V boju proti umetni večjezičnosti ni nobenih konfesionelnih težkoč. Enojezičnost ne tvori ovire za eksploatacijo dežele v ugodnem zmislu. Če so razmere tako primitivne, kakor v Bosni, se narodni jezik ne more rešiti s štirijezičnostjo.
Druga Kallayeva napaka je bila, da je prezrl važno vlogo, ki jo tvori sploh in zato tudi v Bosni, agrarno vprašanje. Niti Kallay, niti njegovi nasledniki niso bili Midhat paša, ki je priznal, da ni bolj reakcionarne gospodarske oblike, kakršna je turški fevdalizem, ki sloji na stališču, katerega danes nihče več ne umeva, da je izlamec gospod, neizlamec pa suženj — ki je bege in age krepko prijel in je z energičnimi odredbami ustvaril svoboden, premožen kmečki stan, kakršen tvori danes glavno oporo bulgarske države.
Kmet na Balkanu.
Saj bi moralo dejstvo, da je kmečki stan, ki je po svoji naravi konservativen, na Balkanu nositelj revolucionarnih in republikanskih misli, nagibati k premišljevanju. Študij razmer na Balkanu zaradi lepšega, sklepanje iz časnikarskih člankov, iz resolucij notablov na ljudsko dušo, ne dovaja do nobenega rezultata. Ne more se dvomiti, da določa usodo Rumunije ru-munski kmet, da vodi bulgarsko politiko bulgarski kmet in da bo srbski kmet usodo svoje dežele odločeval. Govornik opozarja na strašen boj, ki ga vodijo danes proti gospodstvu najemništva na Angleškem, kjer so izprevideli, da poljedelstvo svojega namena, preskrbeti deželi kruha, v obliki najemništva ne doseže.
Veleposestniki.
Ne pomenja nobene osti proti Ogrski, če trdim, da tvori najemniška oblika na Ogrskem rak - rano gospodarskih razmer na Ogrskem in obenem gnjezdo mijazmov, ki zastruplja naše politično razmerje z Ogrsko, To je tudi vzrok, če v današnjem »Pester Lloydu« neki Reizes toži, da morajo pet milijonov meterskih stotov pšenice uvažati, Ta boj zasledujemo v Italiji, opazujemo ga tudi v Galiciji, kjer najem-niško gospodarstvo poljskemu narodu največ škoduje. Veleposest se mora in se lahko obdrži, a veleposestnik ne sine biti rentir, biti mora poljedelec, kos kmeta. P# begih in agah pa o tem ne dobimo sledi. Živi od poljedelstva, a poljedelec ni. Noče delati, hoče biti trot, obenem pa najbolj škoduje napredku. Po turškem fevdalnem pravu bi bil kmet le še večji suženj, če bi več delal, kolikor ravno potrebuje za svoje potrebe. Intenzivno poljedelstvo je absolutno nemogoče, če se ne urede lastninske razmere. Vsako zavlačevanje glede na ustvaritev svobodnega kmečkega stanu ne škoduje samo Bosni in Hercegovini, marveč istočasno tudi važnosti Bosne in Hercegovine za monarhijo. Republikanska misel pri nas in drugod.
Revolucionarna in republikanska misel prodira na Balkanu v kmečki stan. Pri nas ni revolucionarjev in republikancev. Stranke, ki so teoretično republikanske in in ki se nazivajo revolucionarne, priznavajo državo. Republikance imajo v Italiji, na Angleškem, povsod. Avstrija nima republikancev, država je skozi in skozi monarhistična, celo najradikalnejše stranke so dejansko monarhistične. V tem tiči naša moč in naša trdnost. Dinastični mali obrat na Balkanu ne revolucionira samo kmetov, marveč čujemo lahko tudi iz inteligentnih krogov: »Vam se dobro godi, ki imate staro, bogato dinastijo, ki noče obogateti od ljudstva, ki ne jemlje svoje moči in svojega bogastva iz potu ljudstva, marveč je zraščena z blagoslovom in bolestjo ljudstva.« To zunaj vidijo in to tvori atrakcijo. To lahko izrabimo, pred vsem je pa potrebno, da za to ustvarimo temelj v neodvisnem, naprednem kmečkem slanu.
Česa je treba?
Dr. pl. Bilinski jc veliko storil, odkar Bosno upravlja. Vzorne kmetije, ki so se otvoriie in se potem dajo zopet v najem, ne ustvarjajo svobodnega kmečkega stanu, popotni učitelji tudi ne. Agrarna politika ustvarja kmečki stan. Kmet se mora vzgojiti za modernega kmeta, iz prvotnega proizvajalca se mora dvigniti za trgovca in obrtnika. V ta namen se mora pospeševati asociacijski ljudski duh, ki je v jugoslovanskem ljudstvu tako globoko ukoreninjen. Z zdravim zadružništvom se mora ustvarili razvoj za svobodnega kmeta, seveda pod pogojem, da se kmet oprosti. Predvsem priporoča govornik, da naj sc dvigne mlekarstvo, ker se tako lahko najboljše ustvari trgovski duh kmečkega stanu. Znano mu jc, da se neka osebnost v Bosni s to mislijo intenzivno bavi. S povzdigo mlekarstva se uči kmet spoznati, da mu poljedelska tehnika koristi. Poživlja ministra, da naj ustvari v Bosni zadružno banko, ker zasebne banke
potrebam zadružništva ne odgovarjajo, Za razvoj bosenskih kmetov je absolutno potrebno, da se omogoči cenen hipotečni in osebni kredit. Takozvana politična vprašanja zatemnujejo v Bosni najvažnejša gospodarska vprašanja, a zastopniki Bosne se bodo gospodarskih idej, če se jim bodo predložile, z veseljem oprijeli in vse stranke bodo pri rešitvi takih vprašanj sodelovale.
Beg danes in nekdaj.
Današnji beg ni več prejšnji beg. Usoda bosensko - hercegovskega plemstva je žalostna. Ti gospodje, ki so skozi stoletja tvorili plemstvo, vidijo, da imajo edino oporo za svojo zaostalost le še v Avstriji. Zato so pokorni sluge vsake vlade; tisti, ki so skozi stoletja sultanom kljubovali, klonijo svojo ponosno glavo pred avstrijskim eksekutorjem. To je žalostna usoda tega naroda in tega razreda, a zgodovina koraka naprej po svoji poti. Status quo na Balkanu je nemogoč. Dinastična vprašanja moči tam doli so sfinga. Tam doli vse vre, dinast na Balkanu bi ne hotel biti (Veselost) in bi ne hotel nobenemu svojemu prijatelju preskrbeti krone na Balkanu. V Albaniji se neki nemški protestantski knez naslanja na plemiče. Če hoče Albanija živeti — privoščim Albancem srečno življenje — in če so hoteli za Albanijo iskati kneza s severa, bi bili morali povzdigniti za albanskega kralja kakega nizozemskega ali danskega kmeta.
Zasluge Bilinskega.
V jezikovnem vprašanju poklon finančnemu ministru! Dejanje je, kar je napravil, ne vse; a to, kar je, lahko dovede pod pravim vodstvom do dejanske združitve vseh dobrih moči v deželi. Ena ograja je zdaj padla. Posamezne konfesije čutijo, da so se politično radi jezikovne postave približale, razločki glede na politiko se zbrišejo. Za dr. Mandičevo imenovanje mojo zahvalo, za objavo v včerajšnjem uradnem listu glede na pomiloščenje mojo globoko čutečo zahvalo! Besed finančnega ministra, da mu ni toliko na tem, če pride finančno ministrstvo v Budimpešto, ne bi rad tako zelo podčrtal, kakor je to storil dr. Korošec. Gre za besede. V taki deželi, kjer gospodarijo besede in fraze, se morajo uporabljati besede. Grajati pa mora govornik železniško vprašanje,
Graja Bilinskega.
Viktor Hugo je enkrat rekel, da se je večkrat izpremenil. a vedno du côté du soleil. Želim, če se kak skupni fin. minister izpremeni, da bi se nikdar du coté du Szent - Guôrgye - ter (trg. madj. ministrskega preds.) ne izpremenil. (Veselost.) Stališče, ki ga je zavzel glede na zvezo Lašva — Dolnji Va-kuf se mora grajati. Od ministra, ki se mu velike dušne zmožnosti splošno priznavajo, bi malenkostnega argumenta proti normalnotirni železnici, češ, da se je vedno le o ozkotirni železnici govorilo, ne bil pričakoval. Vlada se navadno sklicuje na strokovnjake in vsi cenimo dr. pl. Bilinskega kot strokovnjaka v železniških zadevah; a nikakor ne gre, če ravno prija, kakor v tem slučaju, tako dokazovati, da se pravi: zastopniki ljudstva niso nič o normalnotirni železnici govorili! Dalmatine! so hoteli železnico, njihova inteligenca ni o gospodarskem razločku med ozkotirno in normalnotirno železnico ničesar vedela. Trdno stoji, Ogrska hoče z enostransko politiko imeti Bosno zase. Hoče imeti tudi Dalmacijo. Baronu Becku in njegovemu ministrstvu gre zasluga, da dobimo kmalu zve zo z Dalmacijo. Zasluži za to zahvalo. Toda od kranjske meje do Karlovca je vicinalna. železnica. Ves promet z Dunaja in iz sudetskih dežela bo šel čez Ogrsko. Govornik zahteva, da naj se natančno pregledajo oddaje železniških zgradb in naj se upošteva načelo, da se oddajo stavbe le tistim tvrdkam, ki same delajo, ker drugače, so špekulaciji odprta na stežaj vrata.
Dobre iinance.
Nasproti delegatu dr. EUenbognu pripomni govornik, da naj se § 11 državne temeljne postave malenkostno ne razlaga. Avstrijskemu finančnemu ministru želi le srečo, da si je zagotovil oddajo rent, če tudi parlament ne zboruje. Država mora živeti in državni temeljni zakoni niso zato, da bi na drž. stroške bogateli nekateri borzijanci. Tudi v Bosni je važno finančno vprašanje Govornik prosi skupnega finančnega ministra, naj s trdno roko drži v rodu finance Bosne. Del. dr. Baornroitherju se zahvaljuje za njegove res strokov-njaške besede. Vedno ga veseli, kadar ga čuje, ker dobimo v njem poleg zna nosti tudi srce za Jugoslovane in za dežele, v katerih stanujejo.
Dr. Baernreither
je eclen tistih redkih mož, ki ne iz poklica, marveč iz veselja proučujejo naj-
važnejše dežele naše monarhije. Vladni organi naj njegovemu zgledu slede. Toda o prilagodilni zmožnosti dualiz-ma, kompliment, katerega je tako lepo ivitiral »Pester Lloyd«, se ne more govoriti. Pojem o prilagoditvi je vzet iz iarwinovega nauka o boju za obstanek. Dualizem se pa ne more boriti, ker je otrpnjen kadaver. Nekaj drugega bi bilo, če bi bil dr. Baernreither govoril o narodih, o Madjarili, o Nemcih. Nesoglasje se nahaja tudi v njegovem po-<Ionu dualizmu in v njegovi istočasni konstataciji težkih škod, ki slede iz du-alizma. Ker je Reka v zvezi z dualiz-mom, se Dalmacija s svojim dolgim, obsežnim obrežjem s svojimi čarovito krasnimi pristanišči ne more razvijati.
Jugoslovansko vprašanje.
Zakaj se izpodtikujemo nad besedo izprememba ustave?« Ali ne čutimo, kaj ta krasna krščanska monarhistična državna skupnost ob Donavi lahko postat ne? Če se govori o tem, naj bi se vzpodbudili k omenjenemu prilagodilnemu delu Nemci ali Madjari, se lahko zgodi, da vzamejo Madjari v roko rešitev ju-goslov. vprašanja. Govornik bi proti taki rešitvi ničesar ne imel, a rešiti se bo jugoslovansko vprašanje moralo, ker pripada nujno k življenju države. V velikem grbu naše monarhije se nahaja tudi oni Bosne: Iz belih oblakov moli rdeče oklopljena roka goli meč.
Plug, ne meč.
Ko se je posrečilo, da se je za tvorbo držav nesposobni turški živelj izrinil iz kulturnega sveta, apelira govornik na skupnega finančnega ministra, da naj to vojno znamenje izpremeni in ustvari v Bosni in v Hercegovini temelje, da postane za ti deželi, kakor za cel Balkan, simbol drug grb: kadeča se zemeljska gruda v pomladanskem solncu z žulja-vo roko, ki vodi plug. (Veliko odobravanje.)
XXX
Dr. Krekov krasni govor objavljajo obširno vsi listi.
Kalaslrola pomika „Empress ol Ireianf.
Iz Londona poročajo: Razburjenje zaradi katastrofe parnika »Empress ob Ire-land«, ki je zadel na reki sv. Lovrenca skupaj s premogovnim parnikom »Storsta-dom«, raste od ure do ure, čim več vesti prihaja iz New Yorka. Po katastrofi »Tita-niča« je ta nezgoda druga največja, ki je doletela oceanski parnik.
Grozni prizori na krovu ponesrečene ladje.
Ko se je dogodila nesreča, se je pričel med potniki obupen boj za prostore v rešilnih čolnih. Ladijski častniki so morali z revolverji v rokah odganjati potnike, da so spravili nekatere ženske in otroke v rešilne čolne. Kljub temu je poskakalo mnogo oseb v rešilne čolne, od katerih so se nekateri vsled prevelike teže in nemirne vode prevrnili. Srce pretresujoči prizori so se dogajali neprestano. Rešili so nad 300 oseb, med njimi tudi precej žensk. Vsi, ki so se skušali rešiti s plavanjem, so potonili. Potegnili so iz vode že na stotine trupel.
Prve vesti o katastrofi.
Prve vesti o katastrofi so dospele ob pol 6. uri zutraj v Quebec, nakar so takoj odposlali na lice mesta parnika »Heure-ka« in »Lady Euelin«, ki pa o potopljenem parniku nista dobila nobene sledi. Potegnila sta iz vode nešteta trupla ponesrečencev. Parnik »Empress« je bil opremljen z brezžičnim brzojavom.
Eksplozija na parniku »Empress of Ireland«.
Parnika »Empress of Ireland« in »Storstad« sta zavozila drug v drugega s silno močjo. Večina potnikov je v trenutku nesreče spala. Nekateri poročajo, da se je v trenutku katastrofe zgodila na »Em-pressu« eksplozija, bržkone kotlov, vsled česar se je parnik tudi zelo hitro potopil.
Število potnikov in posadke na ponesrečenem parniku.
Na >Empressu« je bilo 1372 potnikov in 260 mož ladijske posadke. Vseh skupaj je bilo 1632 oseb. Pogrešajo 1002
osebi.
Zadnja brzojavka ponesrečenega parnika.
Iz üubeca poročajo, da jc zadnja brezžična vest dospela na postajo Fatherpoint ob 3. uri zjutraj. Brzojavka je naznanjala, da je parnik zadel 30 milj vzhodno od Faiherpointa z neko drugo ladjo skupaj in de se potaplja. Nenadno prekinjenje brzojavne zveze pa jc dokazalo, da se je parnik že potopil.
Več ljudi rešenih,
Parnik »Empress of Ireland«, ki i« imel na krovu 1400 oseb, jc zadel na reki sv. Lovrenca z norveškim premogovnim parnikom »Storstad«. Nekatere vesti trdijo, da se je tudi parnik »Storstad« potopil. V Quebec pa je prišla s »Storstada« naslednja brezžična brzojavna vest: Vozimo
z lastnim parom, toda zelo počasi, ker jc ladja močno poškodovana. Neka druga brzojavka naznanja, da se je parnik »Stor-stad« sicer močno poškodoval, vendar pa | se je kljub temu udeležil reševalne akcije ter 380 ljudi rešil iz vode. Parnik » Empress je dobil pod vodno črto tako veliko luknjo, da se je v teku 20 minut potopil. Število človeških žrtev cenijo na 700 do 800.
Vihar vzrok nesreče.
Kot vzrok nesreče navajajo hud vihar. Katastrofa se je zgodila v gosti megli na mestu, kjer je reka sv Lovrenca zelo široka. Rešeni ljudje pripovedujejo o groznih prizorih, ki so se dogodili v trenutku nesreče na krovu potopljenega parnika. Kanadski parnik »Heureka« je mogel šele ob pol 8. uri zjutraj odpluti na lice nesreče, vendar pa o potopljenem parniku niso našli sledi. Niti jambori, ne mole nad vodo. Voda nosi mnogo trupel.
Burni prizori pred uradi paroplovnega podjetja.
Iz Liverpoola poročajo: Pred uradi družbe Canadian Pacific Railwai so se včeraj dopoldne, ko se je izvedelo o katastrofi, dogodili pretresujoči prizori. Ogromna množica ljudi je oblegala pisarno. Razburjenje v Liverpoolu je zelo veliko, zlasti, ker si nekatera poročila nasprotujejo. Družba Canadian Pacific Railwai je z raz-širjevanjem napačnih vesti hotela pravi obseg katastrofe prikriti in je razširjala vesti, da so vsi potniki rešeni, kmalu pa so prišla strašna poročila iz Quebeca in Mou-treala, da znaša število žrtev 800 do 1000.
Človeške žrtve.
Iz New Yorka poročajo, da se jc ponesrečilo okoli 1000 ljudi, kakih 300 pa da sta rešila parnika, ki sta prišla na pomoč. Od rešenih je 21 oseb takoj umrlo vsled ran, ki so jih dobile v boju za rešilne čolne. Neka druga vest pa poroča iz Quebeca, da je dospelo v Rimouski 350 rešenih potnikov parnika »Empress of Ireland« in da je človeških žrtev bržkone nad 600. Katastrofa se je zgodila v gosti megli. Parnik se je potopil v desetih minutah. Med žrtvami je tudi 300 hrvaških delavcev, ki so bili na poti v domovino in okoli 300 članov kanadske »Zveličevalne armade«, ki so potovali na kongres v London.
Kaj pripoveduje rešeni kapitan?
Kapitan ponesrečenega parnika, Ken-dele, ki je bil rešen, pripoveduje o katastrofi sledeče: Parnik »Empress« se je dne 28. t. m. zvečer peljal v zelo gosti megli po reki sv. Lovrenca navzdol. Brzino vožnje smo morali zaradi goste megle in hudega viharja zmanjšati. Pred 2. uro ponoči je dospel parnik »Empress« v višino Fatherspointa. Šel sem na poveljniški mo-stič in sem naenkrat zagledal, kako se «e na strani moje ladje pojavil velik parnik, ki p vozil z veliko brzino. Ukazal sem, naj »Empress« obrnejo, toda za to ni bilo več časa. Prihajajoči parnik je z veliko silo za-vozil v bok »Empressa«, nekako v višini skladišča. »Empress« je bil presekan v dva dela. Ukazal sem spustiti rešilne čolne. Med tem pa se je začel parnik potapljati, tako da niso več mogli dobiti vsi potniki prostora v čolnih. Deset minut po nezgodi, torej ob 2. uri 5 minut ponoči se je parnik popolnoma potopil. Mnogi potniki, ki niso dobili prostora v rešilnih čolnih, so skočili v valove ter so se skušali rešiti s plavanjem, Posadka ^Empressa< je vzdržala vzorno disciplino in najprej skušala spraviti na čolne ženske in otroke. Vendar pa je bila zmešnjava med potniki grozna ter so se dogodili divji prizori obupa, tako da ni bilo niti častnikom niti moštvu posadke mogoče misliti na urejeno reševanje potnikov. Med zadnjimi, ki so stopili v čolne, so bili častniki in kapitan sam, V gosti megli so skušali čolni dospeti do brega. Med vožnjo so v rešilni čoln spravili okolu 30 deloma še živih, deloma že nezavestnih oseb. Malo pred pol 6. uro je sprejel rešilni čoln parnik »Eureka«, O usodi ostalih kapitan ne ve ničesar,
Reka sv, Lovrenca.
Reka sv, Lovrenca izvira v Ontarij-skem jezeru ter se izliva ko končani 3360 kilometrov dolgi poti v zaliv sv. Lovrenca. Pri Three Rivers, do kamor sega morska plima, je začetek ustja ogromne reke. Na tem kraju leži mesto Quebec, Tukaj obdaja reka 33 km dolgi, 5 do 8 km široki otok Orleans. Pozneje je reka široka 16 km, celo 25 km, ter tvori 150 km pod Quebe-com zadnjo rečno brzino. V zadnjih 20 km pa ima že slano vodo. Kot točko ustja, se-gajočega v zaliv sv, Lovrenca, smatrajo Point desehents, kjer je reka 45 km široka.
ZADNJA VEST.
Danes opoldne smo dobili brzojav: Število vseb mrtvih je po dosedanjih naznanilih 1300. V Rimonski je bilo izkrcanih 337 rešenih. T" t an ponesrečenega parnika umira. .. žensk je rešenih samo 12, Rešilni vlak, ki je vozil iz Quebecka v notranjost delf'e ie skočil s lira, a ni nihče ranjen.
KričsnskI možje in mladeniči UuUlIanskl!
V	nedeljo sv. Trojici", 7, junija, napra-vinio božjo pot k Materi božji v Zatlčlno.
Odhod z juž». kolodvora ob 8'05 zjutraj; z dolen skei^a ob 8'14. — Prihod v Ljubljano oh 9 23 zvečer.
V	Zatičini božja služba in zborovanje, potom prosta zabava v naravi.
Priglasiti so je treba vsaj do blnkoSt-nega torka. Pri^laSa se: pri upravništvu „Slovenca" v Katoliški tiskarni, pri Slovenski .Straži v Ljudskem domu, pri gosp. Šoukalu Pred skotijo. Udje društev pa lahko tudi doma v društvu.
Stroški ue bodo veliki. Plača naj se naprej pri priglasitvi samo 1 krono.
Moitoo IMunsko, noKtži preti suefom svoje krščanstvi
Ljuuijanske novice.
lj Nove razglednice v spomin 500let-nice ustoličerja koroških knezov, katere je ravnokar izdala »Slovenska Straža« (glej »Dnevne novice«), prodajajo v Ljubljani: Prodajalna kat. tiskovnega društva (prej Ničman) v Kopitarjevi ulici; trafika Šoukal pred škofijo in Ivan Gajšek na Sv. Petra cesti. — Sezite takoj po njih!
lj V zadevi izleta v Zatičino, sporočamo dodatno, da se istega lahko udeleže možje s svojimi družina-m i. Treba je le, da se najkasneje v torek sporoči število oseb, ki se nameravajo izleta udeležiti. — Vožnja iz Ljubljane do Zatičine velja 1 K 30vin.; ako se nas oglasi večje število, bomo skušali doseči nekoliko znižanja. — Garancija za obed se more sprejeti le za one, ki bodo ob zglasitvi plačali l K za osebo naprej.
lj Križevniška moška Marijina družba je imela minuli praznik kratko zborovanje, pri katerem se je med drugim razpravljalo tudi o Z a t i č i n i. Oglasilo se je za izlet blizu 60 članov, ki bodo pa še v svojem ožjem krogu poagitirali za številnejšo udeležbo.
lj Šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani opozarja na svojo vrtno veselico, katero priredi dne 14. junija 1914 na vrtu gostilničarja gospoda Ivana Flegarja. Bratska društva se naprošajo, da blagovolijo to upoštevati!
— Zveza Orlov in Kranjska Podzveza vabita k plenarni seji, ki se vrši v torek, dne 2. junija 1914 točno ob pol 4, uri popoldne v posvetovalnici Katoliškega tiskovnega društva. Bratska okrožja naj gotovo pošljejo svoje zastopnike.
lj Razstavljen model o razširjenem Marijinem trgu in o obrežnih zgradbah ob strugah Ljubljanice. — Naj se napravi tudi velik model vseh nameravanih tržnih lop! Zanimiv'razstavni predmet v prihodnji Jakopičevi umetniški razstavi bo vsekakor model, ki predstavlja po obrežnih delih Ljubljanice razširjeni Marijin trg z obrežnimi zgradbami ob Ljubljanici do Hradecke-ga mostu. V mali obliki se bo tu videlo vse promenade ob vodi in nad terasami in vso mnogoličnost teras. Razstavila bo ta model mestna občina. Pri tej priliki bi pripomnili, naj se napravi tudi model nameravanih tržnih lop ob Ljubljanici pri Pogačarjevem trgu. Kakor čujemo je že sedaj toliko popraševanja po teh tržnih lopah, da se nameravajo že sedaj zgraditi ob Ljubljanici od Kre-sije do srede Šolskega drevoreda, ki ostane pri teh zgradbah nepoškodovan. Naj bi se napravil primeroma velik model, z natančnimi označbami posameznih dimensij, vseh na obeh bregovih Ljubljanice nameravanih tržnih lop in se tucli razstavil v Jakopičevem paviljonu. Določene naj bi bile tudi cene za posamezne tržne lope, vse, ki sedaj prodajajo blago na različnih trgih, vogalih itd., naj bi se pa primerno pozvalo, naj si ta model ogledajo in naj stavijo svoje nasvete, ozix-oma se izjavijo, ako sprejmejo lopo v najem. Tako bi se že naprej vedelo, koliko lop bo oddanih, in v kateri obliki se že sedaj lahko zgrade tržne lope, da se zgradbe ne bo že sedaj napravilo premajhne in če se jo napravi večjo, da bo imela mestna občina že naprej garancijo, da se ji bo zgradba obrestovala. In še nekaj — pomislite — Jakopičev paviljon na ta način prvikrat napolnimo — privabimo vanj naše vse časti vredne ljubljanske mesarje in drugo občinstvo, ki ga doslej na umetniških razstavah še nismo videli. Poleg modelov se utegne ozreti tudi na razstavljene umetnine.
lj Nesreča na ljubljanskem glavnem kolodvoru. Jutranji brzovlak zavozil v gorenjski vlak. Več voz poškodovanih. Današnji dunajski brzovlak št, 5 je imel 10 minut zamude. Pripeljal je ob 6. uri 5 minut mesto ob 5. uri 55 minul v Ljubljano na takozvani II. tir pred peronom. Jutra-
nji gorenjski vlak, ki odpelje vedno ob 6. zjutraj, je čakal nanj in se mu je umaknil izpred perona na tiru proti skladišču. Na peronu čaka vse polno potnikov na brzovlak, vozovi »gorenjca«, ki ni bil preveč zaseden, so bili že zasedeni. Tisti, ki stojimo na peronu, zagledamo lokomotivo br-zovlaka, obenem se pomakne lokomotiva gorenjca« nekoliko naprej, voda pljuska na tla, -gorenjec« žvižga kratke žvižge: na pomoč! Nekaj se je zgodilo. Vse leti gledat, kaj da je. Sredi gorenjskega vlaka sc je nagnil osebni voz C. E. III. razreda št. 10,887. Ali je kdo poškodovan? Zdi sc, da ne. Ljudje zapuščajo poškodovani voz. Nekemu starčku pomagajo iz voza železniški uslužbenci. Ni poškodovan, samo prestrašen. Poškodovan je bil lahno na glavi in na roki le neki delavec. Potniki gorenjskega vlaka pripovedujejo, da so čutili strašen pretresljaj. Železničarji kličejo občinstvu: Ne kaditi!« Vhaja namreč plin iz poškodovanih voz, Kaj je povzročilo nesrečo? Ko je vozil brzovlak po glavnem kolodvoru, je počilo kolo osebnega voza B 3552 dunajskega brzovlaka, voz se jc nagnil, zadnji vozovi brzovlaka so zavozili v -gorenjca«, lažji brzovlakovi vozovi so skočili s tira, težki spalni vozovi so ostali nepoškodovani, pač so pa poškodovani srednji vozovi brzovlaka, ki so deloma skočili s tira. Poškodovani so tudi tiri, en semafor (signalni drog) je brzovlak podrl, več menjalnic je poškodovanih. Na zemlji se poznajo sledi, kje da so skakali vozovi, ki so s tira skočili. Železniško osobje južne in državne železnice je hladnokrvno izvrševalo službo pod vodstvom službujočega uradnika južne železnice, ki je ukazal odpeti zadnje tri vozove gorenjskega vlaka in odredil, da se je odpeljal že ob 6. uri 16 minut gorenjski vlak na Gorenjsko. Tudi dunajski brzovlak se je še pred 7, uro odpeljal. Službujoči uradnik je namreč, ko so hitro vozove pregledali, ukazal, da so poškodovani vozovi ostali v Ljubljani, z ostalimi vozovi se je pa brzovlak odpeljal naprej proti Trstu. S ponesrečenim brzovla-kom se je pripeljal iz delegacij iz Budimpešte v Ljubljano poslanec profesor dr, Krek, ki ni bil poškodovan. Zanimivo je, da razen v poškodovanih vozeh brzovlaka potniki niti čutili niso, da se je zgodila nesreča, ki bi bila lahko katastrofalna, če bi bilo kolo prej počilo. Ko je počilo kolo, se je brzovlak pretrgal in so tako zadnji vozovi brzovlaka zavozili v »gorenjca«. En voz »gorenjca« in več voz v sredi brzovlaka se je močno na stran nagnilo.
lj Musica saera v stolnici. N a b i n-kostno nedeljo ob pol 10. uri pri vstopu prevzv. knezoškofa v cerkev: Ecce sacerdos magnus, op. 69., zl. Ant. Foerster; pri pontifikalni sveti maši: Missa in hon. B. M. V. »Salutis infir-morum«, zl. St. Premrl, Aleluja z verzi in sekvenca »Veni s. Spiritus«, zl. Ant. Foerster, pri ofertoriju: »Veni s. Spiritus«, zl. M. Brosig. — Na b i n k o š t-n i ponedeljek pri veliki sv. maši ob desetih: Missa seraphica, zl. P. Hug. Sattner.
lj Shod avstrijskih jugoslovanskih odvetniških in notarskih uradnikov se
vrši jutri, na binkoštno nedeljo ob pol 10. uri dopoldne v mali dvorani »Narodnega doma« s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav (tov. Jos. Christof), 2. naše zahteve (referat tov. R. Tavčar), 3. pomen in namen organizacije (referat tov. J. Gutsch), 4. organizacija hrvaških lov. in uprava nje mirovinske zaklade (referat tov. Staničiča iz Zagreba), 5. slučajnosti.
lj Nogometne tekme o binkoštih. Kakor smo že poročali, se vrše jutri in v ponedeljek na novem igrišču v Tivoli (staro dirkališče) nogometne tekme domačih moštev ob vsakem vreme-n u. Jutri v nedeljo se vrši tekma d o -poldne ob 10. uri, v ponedeljek pa zvečer ob 1^6, uri. Blagajne sc odpro vsak dan pol ure pred pričetkom tekme, Ker so vstopnine naravnost nizko določene, namreč sedeži po 1 K, stojišče po 40 vin. in dijaške ter vojaške vstopnice po 20 vin,, se smemo nadejati, da to pot občinstvo poseti številneje te športne prireditve.
lj Izlet »Zveze škontistov podružnice Ljubljana« na Limbarsko goro, Krašno, Lukovico, Domžale, se vrši na binkoštni ponedeljek. Sestanek na glavnem kolodvoru (južnem) zjutraj ob 4. uri pri vlaku. Izlet sc vrši samo ob lepem vremenu.
lj Društvo odvetniških in notarskih uradnikov za Kranjsko s sedežem v Ljubljani. Dnevni red II. shoda avstrijskih jugoslovanskih odvetniških in notarskih uradnikov, ki sc vrši na binkoštno nedeljo, dne 31. maja 1914, ob pol 10. uri dopoldne v »Narodnem domu« v Ljubljani: 1. Pozdrav skupščine (tovariš Josip Christof v Ljubljani). 2. Naše zahteve (tovariš Rihard Tavčar v Ljubljani). 3. Namen in pomen naše organizacije (tovariš Ivan Gutsch iz Dunaja). i. Slučajnosti. — Po shodu se vrši banket ter stane kuvert za osebo 3 K. — I< obilni udeležbi vabi odbor.
lj Petindvajsetletnico obstoja praznuje letos Zadruga kroiačev, krojačic in krz-
narjev v Ljubljani dne 5. julija t. 1. na posebno slavnosten način. Dne 5. julija dopoldan ob 10. uri izredni zadružni shod, na katerem se bodo prenaredile nekatere točke pravil bolniške blagajne po zahtevi c. kr. deželne vlade. — Ob pol 11, uri isti dan slavnostno zborovanje zadruge in vabljenih gostov ter kolegov v veliki dvorani »Mestnega doma«, — Ob 1. uri popoldne skupno kosilo došlih tujih kolegov, potem skupni sestanek udeležencev na vrtu hotela Ilirija, Kolodvorska ulica (v slučaju slabega vremena v salonu). — Zvečer ob 7. uri priredijo člani in članice svojemu načelniku za njegovo neutrudljivo delovanje slavnostni večer na vrtu »Rokodelskega doma« pri g. kolegu Ložarju. — Zunanji g. kolegi se opozarjajo na ta slavnostni dan.
lj Salezijanski zavod na Rakovniku priredi na binkoštni ponedeljek izlet v Novo mesto, kjer bo ob ugodnem vremenu godba koncertirala na Glavnem trgu in gojenci telovadci bodo proizvajali nekaj svojih vaj. Ravnateljstvo državne železnice je izletnikom dovolilo prosto vožnjo.
lj Nesreča pri telovadbi. Gimnazijec III. razreda 14letni Fr. Zaje, gojenec Mari-janišča, je včeraj pri telovadbi prisostvoval metanju kopij. Gledal je ob strani, pri tem pa mu je vsled nesrečnega naključja priletelo eno kopje v glavo in mu prebilo lobanjo. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico, kjer je pa danes zjutraj umrl.
lj Umrli so v Ljubljani: Fran Štrukelj, dninar, 28 let. — Cecilija Hribar, delavka, 29 let, — Ludovik Parkelj, plakaterjev sin, poldrugo leto.
lj Kolesarji, pazite na svoja kolesa! Zadnje dni so neznani uzmoviči pobrali več koles; tako Arminu Spitzerju na Blei-weisovi cesti iz veže št. 16, sistem »Puch«, vredno 290 K. Francetu Sokliču, knjigovezu, na Kongresnem trgu črno lakirano kolo znamke >Waffenrad«, vredno 150 K. Francetu Lovše, posestniku na Tržaški cesti, pred gostilno »Pri panju« kolo tvrdkc »Kinta« z zelenimi kolesi in črno torbico, vredno 150 K. Petru Batteliniju, zidarskemu polirju na Glincah, iz Rehar-jeve veže kolo znamke »Diamant«, vredno 200 K. — Po storilcih se poizveduje.
lj Vlom v »Mlekarsko zvezo«. V noč\ 22. t, m. je bilo vlomljeno v pisarno »Mlekarske zveze« na Dunajski cesti. Tat je splezal po lestvi v prvo nadstropje skozi okno ter odnesel iz zaklenjenega predala 38 K 49 vin.
— Kamorkoli pridete v praznikih —<
spominjajte se »Slovenske Straže«! Darujte, nabirajte!
Štajerske novice.
š Nove podružnice »Slovenske Straže« so se zadnji čas ustanovile ali pa ¿e še bo.'o v sledečih krajih: Rečica ob Savinji, Št. Janž na Dravskem polju, Št. Andraž v Slovenskih goricah, Braslovče in Središče. Lepo je to! Še lepše pa bi bilo, če bi se postavile nove podružnice tudi v župnijah, kjer še zdaj ni Slovenske Straže«. Koliko je župnij v obširnih krajih Maribor, Celje, Ptuj in Ljutomer, kjer bi izborno uspevale podružnice! Na delo!
š Slovenska Kmečka Zveza bo za leto 1915. zopet izdala kmečki koledar za svoje ude. Udnina znaša 1 K in se pošilja na tiskarno sv. Cirila v Mariboru.
š Gornja Radgona. Shod Slovenske Kmečke Zveze bo dne 1. junija popoldne ob 3, pri Šantlu v Črešnjevcih. Govori poslanec Roškar in drugi.
š Novi poslanci ptujskega okraja. Iz Ormoža se nam piše; V Vizmetincih je imel dne 24. t. m. dr. Vekoslav Kukovec shod, na katerem je slovesno zatrdil, da ne bo več kandidiral v trgih, ampak v enem kmečkem okraju. Ta okraj je naš ptujski, Kot kandidata bosta nastopila »neodvisna« dr. Kukovec in dr. Tone Gosak. — Ubogi spodnještajerski trgi, da ste ta dva velika moža izgubili.
š Za župana pri Sv. Križu nad Mariborom je zopet izvoljen in potrjen naš somišljenik g. Filip Galunder. Nemškutarji so s pomočjo bivšega velikega narodnjaka učitelja Robnika skovali rekurz, a so pogoreli. Občina Sv. Križ leži na periferiji mariborskega okraja na lepem gorskem Kozjaku. Skoro vse občine v okolici so v nemčurskih rokah, le Sv. Križ se s pomočjo pristašev Kmečke Zveze krepko brani navala narodnih nasprotnikov. Naši pristaši se v tej postojanki vrlo gibljejo. Imajo močno posojilnico, podružnico »Slovenske Straže«, Bralno društvo, Mladeniško in Dekliško Zvezo in Marijino družbo. Čast Križančanom!
š Nov odvetnik. V Slovenski Bistrici se s 1. junijem naseli nov slovenski odvetnik dr. Florijan Kukovec, dosedaj koncipi-ent pri dr. Rosini v Mariboru. — Odvetniški koncipient dr. Ravnik gre od dr. Lc-meža v Slovenski Bistrici proč in stopi v službo pri dr. Rosini.
š Sumljiva posest starin. V neki kazenski zadevi c. kr. okrožnega sodišča v Celju radi hudodelstva tatvine so se potom hišne preiskave pri osumljencu oziroma pri
njegovih domačih med drugim našle sledeče stvari: 1. Ena slika, ki je 18 cm široka, 26 in pol cm visoka, na steklo slikana, na jako primitiven način v beli, rujavo rdeči modri in črni barvi ter predstavlja sveio družino z Jezuščkom (Marija s kodeljo, Jožef na delu pri stružnici, Jezušček na tleli sedeč in se igrajoč. Ob steni na levi in desni strani obločnega okenca so različna rokodelska orodja). 2. Ena kost, ki je 17 cm dolga in ki pohaja iz rogov prazgodovinskega jelena. Ista je služila, kolikor se da iz prevrtane luknje sklepati, kot orožja (Hammerbeil). Del kosti je v dolgosti 9 cm na polovico odtrgan. Roža«pa meri v premeru 8 cm. Kost je nadalje opremljena z 23 mm dolgo in 15 mm široko ovalno zlatoobrobljeno etiketo, z napisom »Hammerbeil«. Ker je osumljenec zelo na sumu, da ni na pošten način prišel do gori imenovanih reči, se dotični, ki bi bili v stanu podati primerna poročila o lastniku imenovanih predmetov, naprošajo, tozadevne podatke poslati na uredništvo tega lista ali pa preiskovalnemu sodniku oddelka VIII. c. kr. okrožne sodnije v Celju. Vsa eventualno došla poročila naj se blagovolijo sem poslati.
š Slavnost »Slovenske Straže« dne 7. junija v Pobrežju pri Mariboru bo gotovo lepa, če se iste udeležijo tudi naši somišljeniki in društva iz okolice. Prosimo obilne udeležbe!
š Namestnik deželnega glavarja, Slovenec dr. Jankovič, je namesto Poljaka viteza pl. Kozlowskega vpoklican v kontrolno komisijo za državne dolgove. Novi član se je že udeležil seje na Dunaju.
š Na binkoštni ponedeljek v Ljutomer! Slov. Kmečka Zveza priredi 1. junija v Ljutomeru velik ljudski shod. Govorita poslanca Roškar in dr. Verstovšek. Somišljeniki z Murskega polja, vsi na zborovanje! Ob lepem vremenu shod v Seršenovem logu, ob deževnem vremenu pa v gostilniških prostorih g. Seršena v trgu. Začetek ob pol osmi uri zjutraj. — Isti dan popoldne ob 3. uri se vrši enak shod v hiši g. Franca Šantl v Črešnjevcih tik Radgone.
š Velik mladeniški tabor se vrši na binkoštni ponedeljek ob 3. uri popoldne pri Veliki Nedelji v ormoškem okraju. Govorijo sledeči govorniki: Grobljar, Že-bot, Ver in drugi.
š V Slov. Bistrici se bo dne 7. junija po večernicali v hotelu »Avstrija« vršil shod Jugoslovanske Strokovne Zveze. Ustanovila se bo skupina.
š Iz poštne službe. Poštar Anton Schc-chel — seveda Nemec — je na »lastno prošnjo' prestavljen iz Ernovža v Ljutomer. Poštni aspirant Ciril Novak, doma iz Šmarja pri Jelšah, je dobil mesto poštnega odpravnika na Fali ob Dravi.
Primorske vesli.
p Volilno gibanje v Istri. Dne 24. t.
m. se je vršil v Boljuncu pri Dolini v prostorih gostilne g. Sancina volilni shod. Udeležba ni bila ravno povoljna, ker je bilo skoraj polovico nevolivcev. Shod je otvoril deželni poslanec g. nadučitelj Josip Valentič. Za predsednika je bil izvoljen g. Edv. Venturini, šolski vodja v Borštu, kateri je predsedstvo dokaj spretno vodil. K besedi se oglasi kandidat g. Jos. Valentič, ki je pojasnil volilcem nedelavnost istrskega deželnega zbora. Priporočal je, naj bi se na dan volitve vpoštevalo kandidate, katere je postavilo »Politično društvo za Istro«, in sicer za koperski okraj: g. prof, M. Mandič, č. g. dekan M. Š k r b e c in on, Jos. Valentič. Govor je bil sprejet, z občnim odobravanjem. Nastopili so za tem šc drugi govorniki. Župnik g. Milan Šašclj je pojasnil stališče »Političnega društva«. Župnik g. Jak. Ce-mažar je poudarjal, naj preneha vsako osebno protislovje. Drugi govorniki so pogrevali enoinisto, napadali »Politično društvo«, češ, da so brez njihove vednosti postavili kandidate. Stara pesem; saj so bili povabljeni na sestanek, ki se je vršil v Pazinu, a ni se jim zdelo vredno priti; sedaj pa kričanje. Lepo in pomirjevalno je govori! odvetnik dr. I. Mandič iz Trsta, ki je poudarjal, da naj v tem boju preneha vsako strankarstvo, naj se ne gleda na. stan, ampak nastopi složno proti nepri-jatelju našega naroda. Ako se bodemo cepili, se nam bodo naši nasprotniki samo smejali. Priporočal je kandidate, katere je postavilo »Politično društvo«. Neumestno k temu shodu pa je govoril občinski tajnik Sancin, ki je očital duhovščini, da nič ne dela! Vidi se, da je njegovo obzorje zelo omejeno. Kdo je ravno narodno zavest v Istri probudil? Ali ne duhovščina? Ali ne pozna pokojnega škofa Dobrilc? Ne pozna g. dekana A. Rogača iz Hrušice, kako je maierijeino povzdignil okraj? In je šc mnogo drugih, ki delajo uspešno, a ne obešajo svojega delovanja na veliki zvon, kakor liberalci. Velja mu pregovor: Kdor ni prišel dalje, kot do korita, njemu je vsaka mlaka morje.« Zavrnil ga je temeljito g. A, Križ-man, Vobče se je opazilo, da se je uči-teljstvo koperskega okraja razdor. Na shodu so padle tudi besede: »Dol s farji!« najbrž od strani trža-
ških rdečkarjev. Čudni ljudje so 16. Ako se duhovnik nikamor ne pokaže, mu očitajo nedelavnost, ako stopi v javnost, ga podijo v zakristijo. Ti ljudje sami ne vedo, kaj bi radi.
p Mestni magistrat tržaški je zadnja nezgoda spametovala. Gospodje na magistratu so takoj na licu nesrečo; za sedaj sicer provizorično postavili čisto navadno petrolej no svetilko z rdečimi stekli kot varnostno znamenje; a izkopali so včeraj že jame, da postavijo na štirih mestih vseli v kanal se izliva jočih ulic kandelabrc z varnostnimi rdečimi svetilkami.
p Josip Batič, tovarnar kemičnih izdelkov v Ilirski Bistrici, ni identičen z Jožefom Batičcm, ki je bil aretiran na Goriškem in ni z njim v nikaki zvezi.
I> Umrl je g. Josip Alberti, posestnik in trgovec na Pesku.
p Zclenjadni trg v Gorici. Dne 28. t. m. je bilo na goriškem zelenjadnern trgu prodanega: '¿70 q črešenj po 20 K, 40q jagod po 1 K 20 vin, 50 t( graha po 26 K, 7q špargljev po 7S K in 10 q krompirja po 28 K.
Kaj zahtevajo albanski muslimani?
Trst, 29. maja 1914.
Naš dopisnik je imel priliko se raz-govarjati z izobraženim skadrskim meščanom, ki se je te dni mudil v Trstu. Ta Skaclrčan je rekel, da so razmere v Skadru zelo slabe. Trgovina počiva, in vlada splošno mrtvilo v gospodarskem življenju. Zaslužka ni nikakega in če pojde tako clalje, se bo morala, večina prebivalstva izseliti. V mestu vlada glad. Na vprašanje, kakega političnega mišljenja so skadrski muslimani, je naš informator — ki je sam musliman — odgovoril, da tega ni niti treba vprašati. Vsi muslimani so turkofili in oni ne. žele in ne zahtevajo nikake avtonomije, nego hočejo, da postane Albanija zopet sestavni del turškega, cesarstva. »Mi hočemo, da postane Albanija zopet turški vilajet, mi smo osmanski cen-tralisti.« Tako je rekel dobesedno skadrski muslimanski meščan. Na vprašanje, kakega mišljenja da so v tem oziru skadrski katoliki, je odgovoril, da oni sami niso edini, da. so nekateri za Turško, a drugi da si žele avstrijske vlade.
»A za kneza. Wieda?«
»E, knez Wied!« se je nasmehnil in zmajal z rämarhi.
Dne 5. julija dohod koroških slovenskih pevskih zborov v Ljub= Ijano!
Slovenci, Slovenke iz Ljubljane, okolice in bližnjih krajev, pridite jih pozdravit v narodnih nošah!
Vsa društva, vse ljudstvo na noge, da z brati iz Koroške na velikem slovenskem taboru v Ljub* Ijani povzdignemo glas za pravice domovine!
Zadnje vesli.
CESARJEVO ZDRAVJE.
Dunaj. Cesarjevo zdravstveno stanje je trajno zelo povoljno. Včeraj se je cesar izprehajal celo uro na, vrtu. Dopoldne sta se poslovila od cesarja bavarska princezinja Gizela in njen sili. Vladar je včeraj poslušal številna poro-ročila državnikov.
»SLOVENSKI NAROD« IZDAJALEC,
Pazin. Infamna gonja »Slovenskega Naroda« proti dr. Červarju, hrvatskemu kandidatu v mestni kuriji vzhodne istrske obali, vzbuja v vseh narodnih krogih Istre veliko ogorčenje. Dr. Červar je najagil-nejši narodni delavec v Liburniji. Če bi Slovenski Narod' v družbi s podlim • Riječkim Novim listom« res uspel, da bi bila udeležba pri volitvah v Liburniji slabša, potem ni izključeno, da zmaga tu Lah dr. Sandri iz Lovrana, ki ga bodo Lahi in Nemci skupno kandidirali, »Triester Wochenpost«, glasilo nemških nacionalcev ob Adriji, je kar noro veselja vsled napadov Naroda- na dr, čeivarja in piše: »So schreibt der »Slovenski Narod"!!! Was muß Herr Dr. Gjuro Červar für einen Ruf haben, daß seine Absicht, als Wablwerber für den islrianischen Landtag aufzutreten, selbst einen Teil der Südslaven, oder sagen wir vielleicht den anständigen Teil derselben zu der schäri-sten Opposition gegen seine Person veranlaßt. Wir haben zu dem interessanten Kandidaten, der selbst einem Teile seiner kroatischen Wähler unsympatisch ist, nur noch zu bemerken, daß es für die Süd-siaven eine wahre Schande ist, daß dieser Mensch, der jeden deutschen Einfluß in Liburnien vernichten will und gleichzeitig unter seinen eigenen Volksgenossen als
unsympatisch gilt, als Südbahn-Vertreter in der Abbazianer Kurkommission sitzt und dort über Wohl und Wehe des deutschen Kurortes entscheidet. — Potem pa nadaljuje: »Die Agitation im Kurgebiete an der österreichischen Riviera hat in den letzten Tagen an der Intensität zugenommen. Die Aufstellung eines italienischen Kandidaten in dem von der Landeswahlordnung ungerechtcrweise den Kroaten zugewiesenen Wahlbezirkes Lovrana-Abbazia-Castua ist gesichert und die Deutschen haben mit den Italienern ein formelles Wahlbündnis abgeschlossen, demzufolge sie einmütig für den italienischen Wahlwerber eintreten werden.« — To je narodni škandal brez primere, da glasilo »narodno«-napredne stranke na Kranjskem daje Lahom in Nemcem orožje v roke zoper hrvatskega kandidata, enega najsposobnejših narodnih delavcev istrskih Slova nov! (Opomba ured.: Pri »Narodu« tudi to ni nič čudnega. Seveda je glasilo nekdanje dr. Tavcar-Schweglove zveze s tem svojemu brezdomovinskemu početju postavilo krono. Še »Dan« je ogorčen in pravi, da bo vsak, ki bo sledil paroli »Slovenskega Naroda«, »čisto navadni politični rufijan!«)
NEMŠKI TABOR ZA JUŽNO PLANINSKE IN KRAŠKE DEŽELE V CELOVCU.
Dunaj, Nemški tabor za južno planinske in kraške dežele priredijo dne 21. junija v Celovcu, na katerem bodo stokali, češ da Slovenci načrtoma napadajo Koroško. Tabora se udeleže nemški svobodomiselni poslanci in zaupniki iz dežel, ki leže južno od Donave. Celovčani so izvolili pripravljalni odbor, ki mu predseduje poslanec Dobernig.
ODDAJA ZGRADBE ŽELEZNICE KNIN —PRIBUDIČ.
Dunaj. Železniško ministrstvo je poverilo zgradbo železniške proge Knin — Pribudič, ki jc. razdeljena v srečke 1, 2 'n 3 na podlagi javne ofertne razprave, stavbnemu podjetju stavbni svetnik dr. A. O. Samohrd in Jožef Lončarič (centrala Ljubljana) skupno s slavbinskim podjetjem Dalmatinsko poduzecc za vzgradnju železnica inženjeri D. Matosič, J. Sakič, J. Drugovic v Spljetu.
RADIČ FOMILOŠČEN.
Zagreb. Poslanec Radič, ki je bil svoječasno obsojen zaradi nekega dogodka z nekim okrajnim načelnikom v zaporno kazen, je od cesarja pomilo-ščen. Pomiloščenje je izposloval nadškof dr. Stadler.
DR. KLIMA PRESTAVLJEN,
Dunaj. Listi poročajo, da bo dr. Klima iz Prage prestavljen na Dunaj.
POSLANEC MASARYK IN NEMŠKO-ČEŠKA SPRAVNA POGAJANJA.
Praga. Poslanec profesor Masaryk je poslal predsedniku dr. Sylvestru pismo, v katerem sporoča, da se z ozirom na stališče vlade v afefi Šviha noče udeležiti nemško - čeških spravnih konferenc.
SOG. DEM. POSLANEC WITYK MI POBEGNIL V AMERIKO.
Dunaj. Soc. dem. poslanec Wityk se je danes osebno oglasil pri našem poročevalcu in s tem na najjasnejši način dokazal, da ni pobegnil v Ameriko.
RUMUNIJA HOČE MIR NA BALKANU.
Bukaretš, Kralj Karol je Talaat begu svetoval, naj se Turčija radi otokov z Grčijo mirno pobota. Rumunija hoče, da se bukareški mir ohrani in ne vstopi v nobeno kombinacijo, ki bi bila proti temu naperjena.
RUSI IN RUMUNCI.
Berolin. Tukajšnji politični krogi trde, da Rusija res namerava Rumuniji vrniti del Besarabije.
KONTROLNA KOMISIJA V ALBANIJI PROTI MLADOTUBŠKIM VPLIVOM.
London. Iz Drača poročajo, da je mednarodna konlrolna. komisija sklenila z ozirom na dejstvo, da podpirajo in vodijo vstaško gibanje mladoturki, prositi velevlasti, da ukrenejo tozadevno primerne korake v Carigradu.
POTOPLJEN PARNIK.
Fiiadelfija. Parnik Luchenbach, ki je vozil kamenje v Baltimore, se je potopil z 28 mornarji,
UMOR OPERNE PEVKE.
Odesa. V nekem osebnem vlaku jc iz neznanega vzroka poročnik Gulajev ustrelil operno pevko Drein, s katero se jc seznanil v vlaku.
Razne slvari.
Cesar Viljem obolel? 28. t. ni. napovedano pomladansko parado garnizijc v Potsdamu so na povelje cesarja Viljema odpovedali, ker se jc cesar prehladi!. Z druge strani se pa trdi, da je cesar zdrav.
Anarhista Pechauxa so aretirali v Rouenu. Našli so pri njem tri bombe Ker boleha na umu, so ga izročili norišnici
Iz trgovskega sela postal lord in milijonar. Višji komisar Kandije, lord Straihc-rona, ki je v januarju v starosti 93. let umrl, jc zapustil 100,000.000 frankov premoženja. Svojo karijero je pričel kot sel v neki trgovini. Dedinja je njegova edina hči,
900.000 kron odškodnine zahteva sodnim potom neka tipkarica v Newyorku od milijonarja Hold, ki ji je obljubil jo poročiti, dasi je oženjen.
Ponesrečen vojaški tovorni avtomobil. Pri vili Prade, Trident, je zadel vojaški avtomobil v ograjo vile. Z avtomobilom se je vozil stotnik, 8 vojakov in en top. Stotnik je bil smrtnonevarno, dva vojaka lahko ranjena. Šoferja so zaprli.
Karbol sta izpili v Nyiregihazi pošta-rica Etelka Lang in njena teta, ker je pri napovedani škontraciji manjkalo več sto kron. Teta je že umrla, poštarica se bori s smrtjo,
4G0.000 rubljev ukradenih. Veleposestnik Ordo jc na kolodvoru v Vilni izročil postreščku svojo ročno torbo, ko je kupil pri blagajni vozni listek. Ko se jc obrnil, je pa postrešček že izginil z ročno torbo, v kateri je bilo 400.000 rub-ijev.
Šest dijakov jc utonilo ob izletu z jahto v Finskem zalivu. Močan veter je nagnil jahto na stran, dijaki so se prijeli za jadra in so se celo noč držali, a šest so jih valovi zjutraj odnesli, sedmega so pa ribiči rešili.
Dva nemška častnika, ki sta bila prisiljena, da sta se iz aeroplana pri Ripinu v Rusiji izkrcala, so ruske oblasti zaprle.
— Dramatični odsek Blaž Potočnikove Čitalnice v Št. Vidu nad Ljubljano zaključi letošnjo sezono na binkoštni ponedeljek, 1. junija t. 1. s prekrasno Medvedovo tragedijo > Za pravdo in srce«. Začetek točno ob pol 4. uri popoldne v telovadnici Orla. Ker je (a predstava izključno v korist dramskemu osobju, ki nam je toliko lepega in podučljivega podalo v tej sezoni, se nadejamo polnoštevilne udeležbe, zlasti naj si ogledajo težko uprizoritev igralci in igralke naših podeželnih odrov. — Pripominjamo, da je nalašč »Za pravdo in srce« preslikal oder in kulise g. Ogrin z Vrhnike.
Kupi se po primerni ceni mlad pes fokslerier, Cenj. ponudbe na uredništvo :>Slo\ enca«.
Pogostno zaprtje upliva tako zelo razdražJjivo na človeški čutr-m-meč^da si mora vsak prizadevati na vso moč, odstraniti to zlo in se poslužiti zato samo pravih sredstev. Nemški ameriški zdravnik profesor Edvin Klebs je izjavil, da uporablja naravno »Franc ,To-žefovo« grenčico v najrazličnejših slučajih z najsijajnejšimi uspehi. Ta klinik je opazil namreč, da se zaprtje, ki se pojavi v začetku jetike, da odstraniti s »Franc Jožefovo grenčico«, ne da bi nastala pri tem kaka driska. Dobi se v lekarnah, drogerijah in prodajalnicab mineralnih voda.	44
gJHvi ■ MHHHMMMBMBMBBHEITO.1 TV—"V™ ^r T V :	^
Idealen
izdelek ribjega olja
je in ostane že skoro 40 let slavno znana
Stottm «¡zija ribjega olja
V njej se nahajajoče najfinejše ribje olje se na Scottov način razstavi v drobne kapljice in tako priredi tudi za najslabši organizem lahko prebavljivo, da se vsaki posamezni del te bogate redilne snovi popolnoma prebavi. Ako se še pomisli, da je Scottova emulzija
f slastna kot smetana, potem je lahko razumljivo, da zavživa rado ta preparat staro in mlado. 10 Ali biti mora pristna Scottova emulzija.
Cena originalni steklenici 5 K 50 v. Dobi se v vsrb lekarnah. Kdor pošlje 50 v v znamkah na Scot.t & Bovne, O. m. b. H., Du naj VII, iu se sklicuje ua ta časopis, sc mu pošljo zaposk. 1 btek. pot. lekarne.
..........
B	V «t	'
Slovansko kopališče.
Prospekte pošilja Aate Tudor, lastuik hotela ,,Velebit\ Sobe naj se izvolijo uaročiti pravočasno.	H7u .
a niijrift ■ M in morlno blago za gos-
0 I Sff mM B\ Podo in gospo dobe za-fflaf 11% Sli AA sebniki najbolje i/, prvo-■ ™Mr^ vrstno izvozne hišo al
= Prokop Skorkovsky & sin =
F)y/v\P@L€C m o)
Velika izbora. — Vzorce na zahtevo franko. Na ieljo hofccm dali tako) ugotovili gosposke obiske.
'"V"Ji >; ■>: ■< v- v; V/R V
mmiorij Outsnbrunn in mestno zdravilišče.J3
"j BADtiiV PRI DUifAJU, Solne ne 111 zračne kopeli, f1 fiJSmocuo solnue. kardiopralijn, zdravlienjo z rndiiem. * / fc|il>r. Krik KUhuelt.) Zdravnik vodja: Pr. Oto pl. . i J . AuUchnnltor ln cee. ivet. ar. D. PodzahradBky. J g 3 Pojasnila zastonj.	t M» , £
Spomini prvega sv, obhajila. Krasne, Umetniško dovršene podobe, namenjene v spomin na najimenitnejši in najsrečnejši dan v življenju se dobe v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Cena podobe je na drugobarvanera papirju z napisom 15 vin., pod celoidom 90 vin. in je torej zelo nizka. Nadvse primerna kot darilo prvoobhajan-cem je tudi ravnokar izšla knjiga^
Vzorniki prvega sv. obhajila. Zbral in uredil Anton Kržič. Cena 1 K, v platno vez. 1 K 60 vin. V tej knjigi je podan šopek najspodbudnejših vzorov za prvoobha-jance, ki bo na otročjo dušo blažilno vplival ter jih navajal k lepemu bogoljubnemu življenju. Za darilo je nadalje nadvse primerna zbirka:
Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva, ki obsega tri zvezke, izmed katerih stane vsak nevezan 60 vin., vezan 1 K. Ker obsega vsak zvezek nad 150 strani, je cena zelo nizka. Zbirka podaja krasne podučne in vzgojne življenjepise mladinskih vzornikov.
— Obširni vozni red, v katerem so obsežene vse železniške proge v slovenskih deželah ter tudi tuje proge, s katerimi so domače zvezane, je ravnokar izšel v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani, Z voznim redom je združen tudi koledar ter zaznamek za razne notice, ki obsega več praznih listov finega papirja. To je naj-obširnejši in najnatančnejši slovenski vozni red, ki bo vsakemu kot praktična žepna knjižica izborno slutil. Ker služi vozni red v prvi vrsti reklamnim namenom, se mu je določila izjemno nizka cena, ki znaša samo 10 vin. za broširan in 30 vin. za elegantno v platno vezan izvod s predalom za razne papirje. S to ceno ogromni stroški ne morejo biti nikdar pokriti. Vozni red se dobi in naroča v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Za masaže, operacije kurjih očes, zdravljenje z vodo, manikuro
se priporoča
J.HASENOHRLkrS
botela pri „Slonu* — Zdravniško izprašan. Zunaj hiše. - Telefon it. 50.	1672
Soba
lastnim vbodom, brez pohištva, se išče za trajno dobo. — Ponudbe na upravo lista pod: Soba, 1799.
Sprejmem mladega
izurjenega v izdelovanju ograj in štedilnikov. — Ludovik Kranjec, ključavničar, Trnovo (Notranjsko). 1800
ZHHUHLH
Za vse izraženo ter izrekano srtno sočutje povodom našega nepozabnega, najljubšega soproga, očeta gospoda
Josipa Izgoršek
tovarcarje., oerkveneg« ključarja, občlr-skega. odbornike, itd.
izrekamo najprisrčnejšo zalivalo vsem, ki so spremili predobrega rajnika k zadnjemu počitku, ter se vkljub slabemu vremenu od blizu in daleč v tako obilnem številu vdeležili spremstva. Posebno se zahvaljujemo prečastiteinu gospodu dekanu Matej Riharju in vsem preč. gg. duhovnikom, g. cerkveniku za mnogobrojne obiske, ter tolažilne besede ob bolezni rajnika in za tako požrtvovalen trud, da se je spremstvo vršilo v tako veličastnem sprevodu, nadalje cerkv. ključarjem, občinskim odbornikom, cerkv. pevskemu društvu za pretresljive žalostinke, si. gasilnemu društvu, mnogim darovalcem krasnih vencev od blizu in daleč, sploh vsem najprisrčnejša zahvala!
Šmartno pri Litiji 29. maja 1911.
1817 žalujoča rodbini IZGORSEKOVA.
Proda se okoli 30 hektolitrov
vina
F. K. KRISER
paškar
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6.
Puške, samokresi, autoniatičue pištole, lovske priprave, popravila.
Topič „Salut".
Priprave za ribištvo! Cmetalni ogenj! C. kr. prodaja smodnika!
: PiSite po novi cenik.
Pozor!
Kupujte vžigalice v korist obmejnim Slovencem, ker vsled splošnih Višjih cen na vžigalice, sem tudi jaz primoran ceno v kratkem podražiti.
1831	C. Menardi.
Lei° stanovanje
se odda za poletno sezono: 3 sobe s kuhinjo v lepem kraju na Koroškem, tako po nizki ceni, da se liode vsak čudil. Naslov pove upravniitvo ,,Slovenca" pod št. 1758. (Znamka za odgovor), 1758
ri¡W, dobrega
za nizko ceno. Naslov pove uprava Slovenca pod šifro: »Letnik 1913/1754«. (Znamka!)
Vpokojen orož-niški postaje-vodja
z malo družino
portirja, oskrbnika ali hišnika
ali kako drugo primerno službo. Naslov pove upravništvo „SLOVENCA" pod št, 1832.

Naprodaj Jo v jako prometnem kraju na Gorenjskem
8RonaAstropa hiša.
V hiši se nahajajo že 60 let sledeča podjetja: pe-karija, trgovina z mešanim blagom, trafika, žganje-toč in gostilna. Naslov so izve pri upravništvu „Slovenca" pud št. 1761. (Znamka za odgovor.) 1761
mwwim."	-ryjwvsrfis.-a
ZAHVALA.
Vsem, ki so nam ob bridki izgubi skrbne matere, gospe
MARIJE ČERIN roj. ZUPJRLMC
vdove nadučitelja
izrazili svoje sožalje, spremili blago pokojnico k zadnjemu počitku, darovali krasne vence, ter tia katerikoli način lajšali nam hudo bol, obilno Bog povrni! Bohinjska Bela, dne 28. maja 1914.
1828	Žalujoči ostali.
zlatorumen trčan, zajamčeno čist v deži-cah s 4.1/2 kg vsebine razpošilja po K 8-50.
Čebelama 3944 Ilirska Bistrica.
ncjuaanuunanuucsaannanciaa^i-aaaacicaaaD
Hotel .Krištof' v

dve minuti od kolodvora, z lepimi restavracijskimi prostori, lep senčnat vr/, sobe za tuice z električno razsvetljavo. Dobra kuhinja in naravna vina iz najboljših goric. Domači voznik pri vsakem viaku na
1824	razpolago.
Za obilen obisk se p. n. občinstvu najvljudneje priporočava
Martin in filipina Lubej, hotelirja.
M *
-»HF**
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□an
♦
Podpisani si dovoljujem slav. občinstvu vljudno naznaniti, da sem prevzel in da ofvorim na «iinkoštno nedeljo staroznano
gostilno pri „Sokolu"
Nadvojvode Friderika cesta 4 (prej Gruberjeva cesta)
ki jo je pred 40timi leti ustanovil moj pokojni oče.
Točil bodem samo ¡zborna pristna vina in sveže pivo ter postregel z dobro domačo kuhinjo.
Sprejemajo se abonenti na hrano, ki se oddaja tudi na dom po zmernih cenah.
Kegljišče — 25 metrov dolgo — je cenjenim gostom na razpolago ter se odda za posamezne dni v tednu.
Priporočam se za obilen obisk 1810	z velespoštovanjem Ivan Mehld.
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
S&enitna
ponuóSa.
Mladenič, obrtnik, star 28 let z 8000 K dote, se želi poročiti z dekletom ali vdovo, ki bi imela posestvo, gostilno ali trgovino. — Resne ponudbe s sliko se pošiljajo do 15. junija na upravo tega lista pod šifro „Srečna Bodočnost 1833". Tajnost zajamčena.
••iiMiiMttifiiittiMini«tMtt«Mfv<mtffii
z«. notranje, kirurgične in ženske bolezni (bol. postrežba sester križark).
Prosta izbira zdravuikov. — Cene zmerne. V »anaturiju moderno kopališče z vsemi zdravilnim pripomočki.
Poljanska c. 16.	Telelon št, 141
avarovalnica za življenje
sprejme izurjenega in inteligentnega 188,
ZASTOPNIKA s plačo in
strokovno izvedenim gospodom se zagotovilo úiskrecija.
provizijo.
Ponudbe pod „Versicherung, F 127" na anončno pisarno Jos. A. Kienreich, Gradec. Sackstrasse 4 0.
Vabilo
1829
ii onem
Hranilnice in posojilnice v Leskovici
rogistrovaue /.adruge z neomejeno zavezo ki se ho vršil V nedeljo dne 7. junija 1915 ob 2. url popoldne v Leskovici št. 1
s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrditev računov za leto 1913.
3.	Poročilo o zadnji reviziji.
4.	Volitev načelstva, računskega pregledovale» in njegovega namestnika.
5.	Slučajnosti.

Qritzner
najboljše v sedonlostt!

K obilni udeležbi vabi
odbor.
Pozor !
V najem se da ali pa tudi proda
Sosiilno in mesarija1* sr
pri Sv. Juriju ob Ščavnici, Štajersko. Hiša je enonadstropna, obstoji iz 8 sob, 2 kuhinj, spodnje kleti, mesnice, prostorne ledenice in gospodarsk. poslopja. Tik hiše je zelenjak in sadnjak, v bližini 10 minut pa skupaj ležeče 12 oralov njiv, travnika in gozda; dalje mlin s tremi tečaji in oljevo
opravo na dobri vodi tik okrajne ceste. Pojasnila daje ALOJZIJ KOBOŠAK, trgovec istotam.
(Znamka za odgovor!)	1822
1825	Mnogo milijonov
steklenic za konserve
aparati za
'jkubavanjel
počene konserve za
gospodinjstvo.
Nova iznajdba:
Dreyer-iBv aparat „Ren" za sadne šoke..
Družba za „Ros., ste-! klenice za konserve
Glavna zaloga:
Dunaj, Vil. Neubaug. 31 |
Prodajalnica v Ljubljani:
Podružnica tvrdkc D. Rakusch v Celju .Štefan | Nagij, Vodnikov trg i.
Ne kupujte prej
stroja, dokler si niste ogledali moje tovarniške zaloge. Jamčim za vse napake materijala 10 let. Moje geslo: Nizka cena! — Moj
šiv&Ini stroj
krpa nogavice in perilo in veze (štika); ima krogljičen tek (Kugel-lager). Gritznerjevili strojev je danes v rabi že dva in pol milijona,
tldina zaloga:	1720
Josip Peteline, Ljubljana, Križcvniška ul. 7
¡«5 tauraeijei
1818
v zdravilišču
„Kamnik"
Izborua dunajska kuhinja Izvrstna naravna vina — Vedno sveže pivo — Cene zmerne — Priporoča se
Viktor Zeilner, restavrater
Lepa
in dva
oučarska psica mlada psa
v Št. Vidu št. 74 nad Ljubljano.
so poceni naprodaj
1823
Zaradi izselitve je na prodaj
1826 1*1. ŠS»
z 2 sobama, kubinjo, kleti v dobrem stanu. Cena K 2.400—, polovica se lahko vknjiži. Več pove M. Kordež, Kamnagorica št. 5, p. št. Vid pri Ljub.
slovenščine in nemščine v govoru in pisavi popolnoma zmožna, hitra strojepiska in stenografinja, ne čez 28 let stara, koja je samostojnega in vestnega dela vajena in vse hitro aapopade, se išče za veliko dunajsko pisarno.	1830 Ponudbe z zahtevo plače, datumom vstopa, referencami in sliko pod šifro »M. T. 2800« na anončno eksp. Haasenstein & Vogler, Dunaj I, Neumarkt.
«itimiiiniiniiiiiiiimiinniuuiuauiiiiniiiiBuiiiiiiiiiiMiinuHuiiHiuiiiiiiiiiiiuniiiiniiiuiint iiimiiiiiiiiiiiiiii:i!iiiiihiiiiii[iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
£	3
§ Pozor stavbeniki!
Pozor občinstvo! =
Izsotoullene Štedilnike
solidno, domače delo prodaja po Jako nizkih cenah i
Rudolf Greyer, Ljubljana J
ključavničarski mojster, Cesta na Rudolfov o železnico lO. i
Priporoča tudi vsa v stroko spadajoča dela, vrtne, stopniščne in balkonske = | ograje, rastlinjake itd. ter vsa popravila.	1133 |
.................................................................. iiiiiiiiniMniMMiiiniMiiiriiiitiMuwiMiMtiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiniiiiiiMiiniiiiiii>iM(iiiuiT
zdravijo (Hrvatsko)
PrOtin	Pojasnila in
revmatlzem
irrkio«	d8'e dlrel1'
iSCDlaS	cija zastonj.
YELIKANSKA ZALOQA OBLEK z* QOSPO&E iN DEČKE
fl KUMQ Ljubljana
919

BOQATA ZALOQA &LAQA ZA NAROČILA
PO HERI.
PRIZNANO NAJFINEJŠA IZYR5ITEY!
NAJNIŽJE CENE! i-i CENIKI NA RAZPOLAQO.
t:
Izboljšajte
^^rtl.KSL1 češkim budjeviškim delniškim pivom plzenskega tipa.
eieieie
c9
Zahtevajte ga v vseh ljubljanskih gostilnah, V grand hotelu .Balkan' v Trstu, v hotelu .liaeroma' v Gradežu, v palačah prv. hrvatske ¡Sten dione v Zagrebu in ,Napredek' V Sarajevu, Beranek V Banjlluki itd. Informacij« daje SeSka dalnlška pivovarna v čeških Budfcjevloah, Roza Rohi»mann v Lijubljani in Bogumll Ponka v Trstu.	34B3
eieieie
cicieicic.
=00©©'
km
nPFDIIIR' KOSIUU STROJ je edini uspešno delu-,VLLIiIHU loti stroj za kosajo, nar Oškodujete sel
ako nc poskusite preje pravo amerikansko kosilnico „Deering", predno kupite kar na slepo slabejši stroj za drag denar! Neizpodbitno dokazano, in s tisočimi spričali potrjeno je, da ima lc prava amerikanska kosilnica „Deering" vse one prednosti, ki omogučujejo hitro, brez-naporno in blagonosno koStijo! Vse druge kosilnice, ki jih skuSa konkurenca spraviti pod raznimi imeni v svet so slabejše konstrukcije in manjvredne. Dokazano je, da se ne dado konkurenčne kosilnice niti od da leč primerjati s prisfnimi atnerikanskimi kosilnicami „Deering". Vsak, kdor jc kupU konkurenčni stroj obžaluje, da si ni nabavil amerikanske kosilnice „Deermg", s katero bi bil bolj zadovoljen. Vse druge kosilnice sc skvarijo ze po drugi košnji. Amerikanske
kosilnice se dobivaju le pri založitelju J
FR. STUPIGA v Ljubljani, Marije Terezije cesta 1. ^
Največja zaloga vsakoršnlh strojev za. poljedelstvo In strojev ?.a vse rokodelske panoge. Zaloga dalmatinskega portland cementa, traverz ln šin, železa ln vsakovrstne železnine.
Ceniki brezplačno! PoBtreSba, najtoinejša! Cene najnlž)e!
ObyeSfÜO9 ( aS*";erDU ob5i,lslvu liaznanjam, da bodem zopet otvorll
z 31. majem, o Binkoštih staro znano
gostilno pri Zajcu (Bašcu)
v Soteski (pri Sv. Jakobu)
Cenjene goste vljudno prosim za nadaljni obisk	1813
Ivan Zaje, gostilničar.
Ha najvišje povelje Njegovega ces. in kralj, apostolskega Veličanstva.
30. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta državna loterija vsebuie 2Ul6r^gtr0vnni v sknpnem
Glavni dobitek znaSa:
1808
200.000 feron
Srečkanje se vrši javno na Dunaju dne 2. julija 1914. Srečka stane 4 krone.
Srečke se dobe pri oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju III., Vordere Zollamtgstrasse 5, v loterijskih kolekturalp, v tobakaruah, pri davčnib, poštnih, brzojavnih in železniSnib uradih, v menjalnicah itd.; Igralni uačrti za kupce srečk zastonj. — Srečke se dopošljejo poštnipe prosto,
Od c. kr. generalnega ravnateljstva za državne srečke (oddelek za dobrodelne loterije).

• m A »•«».<
I

f
f
z r Bizoni
priporoča se tvrdka
H. suttneR
UJUBLiJflrln 2
JVIEST^I THG 25.
l^izke cene, solidna dobra postrežba.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
Tovarniška znamka „IKO". Glavno zastopstvo tovarne ur „Zenith".
n
flikelnaste moške ure......od K 4-10 naprej.
Srebrne moške ure........ „ 7-80 „
14-karatne zlate moške ure ... „ „ 40-— ,, r^j,
1 É
k p
f i
u
Cll
I 1
Damske ure......
14-karatne zlate damske ure
Srebrne verižice.....
14-ksratne zlate verižiee
7-90 20 — 1-80 20«
Škandali v vilajeiu se nadaljujejo.
Dne 17. majnika t. 1. je zahteval Janez Smole, posestnik v Želučah, na postaji v čisto slovenskem Podgorju vozni listek v Celovec v slovenskem jeziku. Službujoči uradnik, neki Ortner, o katerega uljudnem vedenju se zadnji čas mnogo sliši, se na to zahtevo za-krohoče ter se s pripombo, da zahteve ne razume, od blagajne oddalji. Gospod Smole je moral čakati dobrih 20 minut do prihoda vlaka. Ortner je med tem časom postregel raznim drugim strankam, g. Smoletu pa na ponovno zahtevo listka ni hotel dati. Ko je nato gosp. Smole brez voznega listka vstopil v vlak, ga je uradnik hotel s silo zadržati, češ, da brez listka ne sme v vlak. Ker pa je g. Smole vendarle vstopil, je »vestni« Ortner naročil sprevodniku, da mora naložiti Smoletu ti K kazni. G. Smole je v vlaku moral plačati dvojno takso. — V torek, 26. maja 1914, je zahteval posestnik J. S. na slovenski postaji državne železnice Podgorje v Rožu vozni listek v Celovec v slovenskem jeziku. Že znani prijatelj Slovencev Ortner ga seveda ni hotel razumeti. Ker pa je neki popotnik, ki je stal zraven pri blagajni, imenoval Celovec v nemškem jeziku, jc g. J. S. vozni listek vendarle dobil. Nato se je podal g. J. S. ven na peron ter se tam povsem mimo vsedcl na klop. Ortner pride za njim ter ga začne tako-lc zbadati: »Sie gehoren nach Krain und haben hier nichts zu suehen! Vaterlandsverrater seid ihr; seid nach Katharina gegangen und habt gerufen: Hoch Serbien!« — »Vi spadate na Kranjsko in nimate tu nič opraviti in iskati. Vi ste izdajalci domovine, ste bile doli pri Sv. Katarini (kjer je bil 17. maja 1914 ljudski tabor) in ste klicali; Živio Srbija!« -- Ortner je dobil na to dostojen, a krepak odgovor, nakar se je hotel g. J. S. dejansko lotiti, a se je vendar zadnji trenutek premislil. - Kaj se iz tega sklepa? Da na Koroškem kljub vsemu traja turški sistem dalje. Kakor v nekdanji Turčiji, vlada tu uradnik po svoji volji, ne pa postava. Ali vlada res noče reda napraviti? Ali so naše pritožbe samo bob v steno ? Treba bo vlado zdaj naravnost, vprašati: Ali hoče na Koroškem poseči energično vmes, da se bo tam spoštoval zakon ali ne? Kakor bo odgovorila, po tem se bo treba ravnati._
RAZTRGANA KOSSUTHOVA OPO-ROKA.
Kakor se je poročalo, je zavžila Ko-šutova vdova močno dozo morfija in je zato nevarno obolela. Medtem, ko nekateri trde, da je bil to le slučaj, pa drugi trdijo, da se je hotela usmrtiti, ker je zadeva o Košutovi oporoki povzročila neljube afere. Dejansko se je tole zgodilo: Ko so oporoko notarju izročili, je bila v tri kose raztrgana, a pečat je bil cel. Sorodniki Košutove vdove so notarja obvestili, da sta priči podpisani na oporoki — Košutov tajnik in zdravnik — na direkten Košutov poziv oporoko raztrgala. Po ogrski postavi bi bila postala tako edina dedinja vdova. Dne 28. t. m. pa sta navedeni priči izjavili, da nista nikdar oporoke raztrgala in da jima tega Košut tudi naročil ni. Nasprotno sta morala na njegov poziv Košutu še enkrat pokazati oporoko; preiskal je pečat in rekel, da je popolnoma v redu, nakar je naprosil priči, da naj oporoko na prejšnje mesto položita. Košutova rodbina je izjavila, da za zdaj nc smatra oporoke za uničeno. Franc Košut je naložil približno 300.000 kron pri raznih denarnih zavodih. Polovico je volil svoji vdovi, polovico pa svojemu bratu Ljudevitu Košutu.
SOCIALISTIČNO FRAMASONSKA KOMEDIJA V ITALIJI.
Kakor znano, so sklenili socialisti fta svojem kongresu v Anconi, da ne sme biti v bodoče noben član prostozidarske lože obenem tudi član socialistične stranke. Oni socialistični prostozidarji, ki se pa ne pokore temu sklepu, morajo izstopiti iz stranke. Te dni so imeli italijanski framasoni v Rimu neko sejo, v kateri so sklep socialistov zelo kritikovali, iramason-skiin socialistom pa, ki se ne upajo upreti stranki, so naročili, da, je njihova dolžnost, izstopiti iz prostozidarskih lož. Svoječasno pismo velikega mojstra Ferrarija na socialistične prostozidarje je bilo že objavljeno. Sedaj so tudi socialistični poslanci naznanili v skupnem pismu svoj izstop iz lože, seveda z gotovim obžalovanjem. Pravijo, da izstopajo le zaradi strankinega sklepa, a da vztrajajo prejkoslej pri svojih ,>anti-klerikalnih« principih.
GRČIJA IN TURČIJA.
Grški zunanji minister dr. Streit je v zbornici izjavil, da Grčija ocl svojega stališča glede cgejskih otokov nc odneha. — Venizelos namerava zaradi tega vprašanja zopet obiskati evropske kabinete. — Tudi grško prebivalstvo neusmiljeno preganja-njajo. V Brussi so zaprli 50 Grkov radi vc-lcizdajstva.
ANogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v specialni trgovini
A- $ £> Sfaberne
Velika ifbira:	Jy(esini trg tO	Solidna oostrejba
Kneza Auersperga adioaktivno kopališče
Toplice na Kraoiskem
Postaji dolenjske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec o8°0, ki daje nad 30.000 hI radioaktvno vode na dan. Velika kopališča, posebne in močv rne kopeli. Elektroterapija, masaža, s komfortom opremljene sobe, izvrstno restavracije. — Indikacije: revmatizem, protin, novralgija (ishias), nevrastenija, histerla, ženske bolezni itd. Prospekte daje kopališko ravnateljstvo Sozona od 1. maja do 1. oktobra.	218S
ooaooaoooooaooooaooooaooonooooano
o Za vkuhavanje sadja in povrtnin o
G
tD"PE70tDl\/i tv>pdt<e dl~-	Bapeš G
WrV<V1 in mag. ph. K- Tiil. (J
0
G so priznano najboljše in 0 najcenejše steklenice
0	n
q Ceniki se dobijo na zahtevo poštnine prosto pri glavni zalogi •
n	za jugoslovanske dežele:	U49 *
0 0
oooooaoonooooooooaoaooonooooooorjo
Liovro Petovar, Ivanjkovci, Štajersko.
JYCnogo denarja prihranilo kolesarji!
KOC*	If IJC' razpošiljam
O J """ mesto H 11. J """ za reklamo
novih »TORPEDO«.koles na prosti tek,
elegantne izvršitve, s svežo pneumatiko iu triletnim jamstvom. Isti z gorsko pneumatiko K 'JO- — . Novi plašči K 4'—, 5'—, (i-—. Zračne cevi K -'50, 3'—, 3'50. Popravila, emnj-liranje, pouikljauje in vsi deli po tovarniški ceni. — Če se sklicuje na »Slovenca« 5% popusta na, moje nizke cone v ceniku.
Tovarniška zaloga: A. WEISSBF,RG, Dunaj II, Untere Donaustr. 23 III. Ceniki zastonj. Dopisuje se slovensko. Kupčija na obroke izkl jučena.
l\ SANATORIUM • EMONA I
W ZA-NOTRANJE • IN- KMJRGICNE • BOLEZNI. L
11	-PORODNIŠNICA.
J LJUBLJANA ■ KOMENSKEGAUUCA-41 FR. DERGANC1
Sprejme se zanesljiv
1757
„ffjlll |if III
gumijeui pcdpetoiRi Nedosežn! po elasficiteft!
lahkosti trpežnosti
Glavna zaloga: A.KRISPER, Ljubljana

podjetje zuezdrtijj tkanin,j^erme^'
v Ljubljani	ulice 5> 1. nadstrep.
predaja usal^c Srede in sebete
raznega oblačilnega blaga za s^crc pc-
lcuične cene. (S^tanKe pošiljamo u Kraje, l^jer nimamc z trgeuei zueze tudi pc pešti. 1543 Za^teuajte cenilci
Brzojavni naslov: BilJEC, LJUBLJANA.
HMT.BHJEC
558 (i) umetni in trgovski vrtnar.
Cvetlični salon
LJUBLJANA, Pod Trančo štev. 2.
zXa suhih vencev
Izdelovanje šopkov, vencev, trakov
: z napisi i. t. d. — Zunanja naročila točno :
Vrtnarija je na Tržaški cesti 34.
Bruselj In Boeno» Airoft 1910: 3 velike nagrado. "BTIto^lS^aE	TM"** ««l»lika družba
MWOLr Magdeburg-Buckau
^^	Podružnica- DUNAJ III, Am Heuraarkt »t. 21
Lokomobili
Du.n a j 1913: Zlata kolajna.
Homutov 1913: Zlata kolajna s posebnim priznanjem ln »rebrno državno odliko.
z nasičeno in pregreto puro.
Originalna izpeljava Wolf .... 10—800 HP.
Najizdatnejša vporaba sile za vse obrti.
zidarski polir
pri stavbni tvrdki IVAN OGRIN, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje 8.
Visokotlačni in dvotaktni moorji na surovo
njjp od 4 do 100 HP ležeči in stoječi, kakor tudi Ulju pB[rolin . bencin-, bencol-motorji in iokomobile
stoječe in ležeče od 1 —40 11 P. Cena gu-nilnainoč. Ni-kake fin. kont. Na tisoče mo torj. v obratu.
«gg-r-	' Ugodni plačilni
1	pogoji.
i, Paulusi 3.
< rniU in obiski odjemalcem za-ionj.

1
f
od Bergmrnn &. Go., Tešin ob Labi jc iu ostane
plejkopre.i nedos .'žen v presenečenem barvanja las in brade. Dobi se v svetli, rujavi in i'rni barvi sieklcni:'a po kron 2-50 v lekarnah, dro-gerijab in parluinerijah.	744
HH«H»aiHSl!IQn*HHfiniIiHIM«Rng9H
išče družabnika
Isto ima dobre naročnike in se tudi z vsem inventarjem proda. Kubi se malo kapitala. Rosni kupci odnosno družabniki nuj blagovolijo naznaniti svoje pogoje in naslove pod ..Napredek 1777" na upravo tega, listu.
■HKMIIHHBIBHnia*RRIIiBHilMIIR
Pri	1772
J. Modicu v Navi vasi pri Rakeku
se sprejme za trgovino z mešanim blagom
1 trgovski sotrudnik = in 1 učenec =
Natančnejše se poizve pri tvrdki sami.
Dosedaj Izdelanih nad 1 mlljon HP.
Priporočamo hitre
159
drože(presgerm)
iz drožarne Josipa Košmrlnasl. Katinka Košmerl, Ljubljana,Frančiškanskaul. 6.
Izborno blago. Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.
Postranski zaslužek
za žene iu dekleta brez razlike stanu s staluim zajamčeno domačim delom. Mesečni zaslužek najmanj 80 kron. Popolno nova stvar. Vprašanja z znamk. 00 vin. na Institut Heisser, Dunaj VI., Magda-lenenstr. 8.	1631.
V Solkanu pri Gorici na glavnem trgu in najlepši legi je na prodaj hiša z velikim številom soi) in gospodarskih prostorov pokojnega Antona Mozetiča z renomirano gostilno, prostornim vrtom in vinogradom zraven. Kdor želi to priložnost v svojo srečo porabiti, naj se blagovoli oglasiti pri dosestniku Ivann Obtokar-ju v Solkanu. 1248
Slovenski zavod.
1124

Sanatorij „Mirni dom
poŠta Gornja Kungota pri Mariboru za notranje in živčne bolezni. Celo leto odprt. — Zmerne, cene. Govori se slovensko. Pojasnila daje dr. Čeh
Sprejme se takoj ali pa pozneje popolnoma izvežbana
manufakturne stroke za veliko trgovino v Ljubljani. Ozira se samo na prvovrstno moč. Ponudbe pod „Prodajalka" na: Anončna ekspedicija Jos. Hočevar, Ljubljana.
1803
1148
Modne
M Miri in ripse M
z elegantnimi svilenimi efekti, atlas, batiste, lanen, ln bombaž, konafase, rjuhe, platno, damaste, žepne robce, brisače, modrotisk, inlete, kotenlne, blago za dame ln gospode, blago za modroce in druge tkanine razpošilja slovita krščanska tvrdka
larncla« Mirok ročna tkalnica št. 45, v Bistrem dOllilfll rim en, pri Novemmestu ob Met., Češko.
Vzorci se pošiljajo zastonj in poštnine prosto. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo,—18 m. ostankov celirja, prve vrste, močn. za srajce in bluze, razdelj. po 3 metre za 10 K nefranko, ali 36 metrov za 20 K franko.— 40 m ostankovcefirja, kanafasa, delena itd. lepo sortirano, prve vrste za 20 K, najfin. vrste za 25 K franko po povzetju.
To morate brati! Najboljši dokaz moje solidne tvrdke: Naročeno blago prejela, hvala za uslugo. Ob priliki bom zopet naročila, ker vidim, da dobro postrežete. Spoštovanjem Franica Ivnap, naduči-teljeva soproga, Vrabce. — V letu 1914 nad 500 takih priznalnic od Slovencev! Dopisuje se slovensko.
Orožje in kolesa
na obroke. — Posamni deli najceneje. Ilustrovani ceniki zastonj.
F. Dušek, tovarna orožja, koles in šivalnih strojev Opočno ob drz. žol. 2124, Češko. 3347
Mostne,
živinske in druge
tehtnice
ie dobd najcenejc in najeolidneje pri domači tvrdki
Ivan Rebek
stavbno in umetno ključavničarstvo v Celju. — Ceniki na razpolago, brezplačno 1200	in franko.
Hiša na proda].
Iz proste roke se proda prostorna pritlična hiša z več sobami, z vrtom za zeleujavo in nekaj sadnega drevja, nekoliko odstranjena od glavne ceste, solnčna lega, posebno pripravna za kakega upokojenca ali obrtnika.
Več pove lastnik Franc Peršln, st. Vid nad LJubljano.	1740
iz najboljših rastlin pripravljen čaj, ki ga z uspehom uporabljajo
G L I
O N A L
Ta čaj pomiri živce, lajša bolečine, od-stranja krče, tvori kri, podeljuje sladko spanje, pospešuje telesno moč in prebavo. Ganglional-eaj ne vsebuje nikakih omam-ljivih snovi.
Edino pristen se dobi pri c. kr. dvor. in nadvojvod, kamornem založniku
J0UJ BITTHER * REIOHENAU, N. A
Cena škatljici z vpor. navodilom K 3-—. Kjer ga ne dobite v lekarni, naročite ga proti vpostatvi K 3-— franko po pošti.
v Tueni na Tirolskem, izjavlja, da je svojim bolnikom tinkturo za želodec lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani, Dunajska cesta, večkrat zapisoval pri raznovrstnih boleznih prebavnih organov in vedno z najboljšim uspehom.
Steklenica 20 vinarjev.
Naročila sprejema lekarna

MARIJA SATTNER
Ljubljana, Dunajska cesta 17. II. stop.. U. nadstr. (Kledljatova hlsa).
se priporoča prečastiti duhovščini za
Izdeluje cele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah pluvijale, obhajilne burze, Stole in vse za službo božjo potrebne stvari, pri-prosto in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi
bandera in baldahine
cr izvršuje vsakovrstuo cerkveno perilo iz pristnega platna. — Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih paramentov tudi radovoljno prevzame.
____13
I • * « « 9..tL0-%VKmW »-».M'
».-■T»-».	».-M.	MUKr#JtJ. U
r
:	P. n.	Telefon štev. 283. j
1 « J	Podpisani naznanjam, da imam letos v zalogi razni stavbni materijal. Posebno opo- 5
S zarjam, da imam večjo zalogo
cev! iz kamenine
iz najboljše tvornlce Hruschauer, kakof tudi cementne cevi v različnih dimenzijah, cementne * in Samotne plošče, štorje ter razne vrste izolacijskih tvarin.
Pri naročilih zadostuje, da se mi za kamene cevi navede višina nadstropij, oziroma ; hiše, pri vlažnih stenah in raznih izolacijah množina kvadratnih metrčv stene, za tlak obris J prostora itd.	*
Vsa strokovna navodila in proračuni za naročnike brezplačno.	;
9
960
Velespoštovanjem
Stavbna tvrdka Ivan Ogrin, Ljubljana
Gruberjevo nabrežje štev. 8.

Zaloga pohištva in tapetniškega blaga.
.•.\-A\WAW VAVAAÚMAA.
Mizarstvo.
/VW.V.VvW VAAAV VVAAAAA
Fcpolna spalna soba, orehov ali hrastov les
350jí
J-amči so 3 a solidno delo.
Cene konkurenčne.
os Ji. Pogačnik
AVWV \AAAAAAV
VAWAAW.*» «AAAAAAAAAA.V
Ljubljana, Tkanje Jeremije cesta 13-18.
Pisarna n Mule splošnih Morskih zndev
J. Rozman, Kranj
I. Denarni promet: Izpdslovanje posojil v vseh oblikah. — Prevzem kapitalij in njih pupi-larno-varno nalaganje. — Ranžiranje insol-vene. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev.
II.	Informacijske zadeve; Izdaja trgovskih in obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne stroke.
III.	Izterjevanje terjatev: Izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. — Inkaso menic.
264
IV. Promet z nepremičninami in podjetji: Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij.
V.	Tehnično - komercijelne zadeve: Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. - Oprema celih delavnic. Instalacije. Načrti in proračuni.
VI.	Strokovni nasveti v vseh navedenih zadevah Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago.
F
EM
Za pomlad!

r^ Tcr¡

r
kravate in vse druge potrebščine za gospode in dečke kupite ugodno v special. modni trgovini
KETTE
Ljubljana, Franca Jožefa c. 3.
Proda se
1718
Vllifl
v Karan'kn obsoječa iz treh stanovanj po trt sobe z knhlnjo. Zrazen spadajoče posastvo okoli 5 johov, sestoji Iz krasnega parka, sadnih vrtov, gozda ter lastnega kopališča. Lega Je izredno lepa, ugodna za letoviščarje. Eventualno se vsa stanovanja oddajo. — Več se Izva v trgovini A. Šinkovic nasL Soss & Co. Ljubljana.
Ustanovile"«» IHI5.
Parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in :: snazenle oblek.
Apretura sukna.
589
Jos. Reich
Poljanski nasip = Ozka ulica št. 4. Sprejemališče Selenburgova ulica št. 3. :: Postrežba ločna. Solidne cene, r. Kantina Corazza
Levada (Istra)	601
VINO
belo, črno in šiljer lastnega pridelka se pošilja po jako ugodni ceni. Za pristnost se jamči.
Varstveno zavarovano»
Par 8 K.
50.000 parov _ _ komisnih čevljev
primernih (udi za najtežja dela, ki so mi vsled zakasnele poši-ijatve ostali, prodajani in razpošiljam za lastno ceno K 8-— par. Ti čevlji so iz najboljšega surovega usnja z močno podkovanimi podplati, s podkvicami na petah in jermenčki. Čevlji so posebno priporočljivi za alpske dežele. Pri naročilu zadostuje mera v cent.metrih ali številka. Zamena dovoljena. Razpošilja po povzetju krščanska razpošiljalnlca čevljev FRANC HUMANN, Dunaj »., Aloisgasse 310 R.
Od c. kr. trgovskega sodišča protokolirana tvrdka.
Kontoristinjo Slovenko
0D
z lepo in hitro pisavo, veščo strojepisja
sprejme Vydrova tovarna hranil V Pragi VIII. Začetna plača 90 K mesečno. Oni, ki bode sprejeta, povrnemo vožnjo v Prago. Nastopiti se mora čimprej. K ponudbi je priložiti prepis spričeval iz meščanske in trgovske šole ter sliko. — Za originalna spričevala se ne jamči. — Tudi znamke za odgovor ni treba priložiti.
BLUZE!
Na izbiro pošilja tudi na deželo krasne
'krila, kostume, domače obleke, moderci, perilo in i vsako modno blago.
Zelo sertidna Jfl JjHllMl' BU^T
LJubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša.
Noprokosl jiva v	3130
otroških oblekcah in krstni opravi.
V prijaznem .kraju Notranjske, poleg župne cerkve, ob južni železnici, ee zaradi bolezni proda iz proste roke
trgovina
s hišo in posestvom pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe na upravništvo tega lista pod št. 1779.
^liiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiiii^
I 1. vrsta K 5 50 | 2. vrsta K 6*50
£
Nikaka prevara!
Ne zamenjavajte z enakimi ponudbami 1
Siar 30.000 parov
delavnih, pikantnih čevljev na zadrgo iz najboljšega trptzneza usnja z dobro podkovanimi podplati, kakor ka;:o slika, za dober gin» nato tvrdka. Plača so •acio flelo t. J. K 8-80 za t. vrsto moških ali nen-»Zkili I avliev vrsta moških ali ženskih čevljov na zadr- O i'a nedelje in praznike a višjimi petami par su K «'50, Pošljemo vsakemu po želji. Znmuoa dovoljen». torej nlkuk ruiko! Pu novzetju pošlje pri c. kr. trgovakem .odišču protokolirana raspoal-IJalnloa čevljev
Franc Huraonn. Dunal IL Masse 310 R. f
Vaše priporočilo nam prinese korist.	S
tisočo priznalnlh pisem.	§
Krščanska svotovna tvrdka.	"W s
niiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiuHiiffliiiiiinniiininiimiiiiiiinnnmiiiiiHiiiiiiiiiiiiB
Po sveio.
Tampico. O tem mehiškem gnezdu piše neki poznavalec: Zadnje tedne je postal Tampico, ta kup starih hiš, nametanih krog stare cerkve na peščenem griču, svelovnoslaven. Če bi v Tampicu ne bili našli petroleja, bi bil kraj ostal isto zaspano gnezdo kakor je bil pred 100 leti. Tako pa se je industrija polastila mesta. Tampico jc -oljna metropola Mehike«; zgradili in izpopolnili so pristanišče, nastale so ladjedelnice, veliki parniki leže ob obrežju, v železniških skladiščih vre in šumi delavno življenje, in kjer je prej brnenje žareče vročine vse uspavalo, žvižgajo danes lokomotive in ropotajo tovori, ki jih nalagajo na ladje. To živahno življenje ob morju je pa le zunanje pročelje; vse prenovitve in izpremembe se omejujejo le na pristanišče. Ako se napotimo v pravi Tampico, ki leži nekaj kilometrov navzgor ob reki Panuco, jie najdemo modernega mesta, marveč najpristnejšo srednjo Ameriko, ki niti ne sluti bodoče povzdige, marveč je umazano in razpadlo, pa vendar slikovito. Tu leži stari tržni prostor, na katerem se kljub ladjedelnicam in železnicam odigravajo pisani prizori semnja, na katerem imajo glavno besedo urojenci. Ljudje se pripeljejo po reki v svojih priprostih čolnih ter kup-čujejo z mestnim prebivalstvom. Med, korenine ameriškega oponca (sassaparil-la) in sladko sadje zamenjujejo za obleko, tobak in »pulque«, narodno pijačo iz alo-jinega soka, ki tako hitro opijani. Med ograjami starega mostu se pode rjavo-kožni, črnooki otroci, in ko se bliža večerni hlad, se oglasi čudna godba tuje-zvočnih glasbil. Tu pojo žene iz daljnih pokrajin v notranjosti dežele, ki se jih je kultura še komaj dotaknila, svoje čudne pesmi, možje pa leno leže po tleh ter ugibajo o izgledih za bodoče petelinje borbe. So to čudno ponosne, zanimive postave bakrenokožnih in črnolasih žena, ki na trgu v Tampicu prodajajo sadje. In takoj zraven na starem mostu se razvija življenje, ki nima nič skupnega z vrvečim svetom zunaj v luki, ki je daleč proč od vsake kulture, toda cvetoče in sijajno v svoji bogati slikovitosti. Nad trgom in kopico hiš se dviga kakor varuhinja stara katedrala, z bršljanom preprežena, in ne daleč od nje stoji drugo, zanimanje vzbujajoče poslopje, ki je bilo nekdaj belo, danes pa je čez in čez na debelo pokrito z nesnago: kaznilnica. Tudi ta tampiška jetnišnica je romantičen kraj; radi majhnega prestopka: pijanosti aH ničevega razžaljenja lahko dobiš notri stanovanje jn — ostaneš v njem pozabljen. Kdor nima prijateljev in denarja, ostane tu cele mesece. Kajti tudi oko postave je v starem Tampicu zaspano in pravica stvar slučaja. Kultura ima tu samo bodočnost.
Mati priredila hčeri gostijo za njeno zlato poroko. Ta izredno redki slučaj se je pripetil v družini bivšega veleposestnika Backa v Triakcnu na Vzhodnem Pruskem. Zlata poroka sc jc vršila z veliko slovesnostjo v navzočnosti vseh otrok in vnukov. Mati zlatoporo-čenkc je stara 95 let, Baek 76 in njegova žena 67 let. Vsi trije so krepki in zdravi.
Kitajski mučenci sedanje dobe. Nedavno jc v Parizu predaval predaval o napredku krščanstva na Kitajskem misijonar p. Vincenc Lebbc, ki se jc za kratek čas vrnil v Evropo. V svojem predavanju jc navedel mnogo zgledov krščanske gorečnosti in mučeništva kitajskih novoizpreobrnjenccv. Majhna krščanska vas Jogn-lu, ki jc štela le tisoč prebivalcev, med njimi 200 za boj sposobnih mož, sc je cela dva meseca branila proti 10.000 boksarjem in odbila 40 njihovih napadov. V priznanje izrednega junaštva je dal kasneje neki francoski general za te vaščane kovati posebne častne novce. Druge krščanske vasi Ilau-tsen so se boksarji polastili s pomočjo prevare, ko so z zvijačo izvabili iz vasi vse za boj sposobne moške in nato vas napadli. Vjeli so krščanskega veroučitelja in ga hoteli prisiliti, da se odpove krščanstvu. Ko je to odločno odklonil, mu je rekel boksarski vodja: »Ako ne ubogaš, ti dam odsekati desno roko.« Kitajec jc stegnil roko in rekel: »Odsekajte jo!« Zgodilo sc je. Nato je junaški mož pomolil še drugo roko rekoč: »Odsekajte tudi to; in potem imam še dve nogi. Dokler živim, ne izdam svojega Boga.« Odsekali so mu še drugo roko in obe nogi ter ga pustili ležati, dokler ga ni smrt rešila trpljenja.
Naravna
K I S L. A V
najbogatejši alkuliCni (natron litijev) kislcr iia Češkem. — izbornn dietettčnu nauiizna pijača. O vrednosti „Bilinsko" izvolite vprašati hišnega zdravniku.	024
Najobširnejši slovenski
■
n koledar 2m i« 1914/15
DHtnrain
Elegantno broširan i^vod tO vin., elegantno v platno ve$an in s predalom $a papirje 30 vin.
Ta vozni red je ravnokar izšel; obsega vse železniške proge v slovenskih deželah (na Kranjskem, Štajerskem, Primorskem itd.) ter tudi tuje progo, ki so s slovenskimi deželami v neposredni zvezi. Navaja tudi avtomo-bilne vožnje in nekaj parobrodnih zvez itd. X voznim redom je združen tudi koledar in zaznamek za razne notice. Ta najnatančnejši slovenski vozni red bo vsakemu zadoščal in kot praktična žepna knjižica ¡zborno služil. Minimalna cena 10 vin., oziroma 30 vin. za elegantno vezan izvod ne krije založniških stroškov.
m

		
		
Knjiga

S

rnsi v m
Zbral Janko Dolžen. Obrazci političnih, vojaških, finančnih, davčnih, sodnih in vseh drugih vlog za vsakdanje potrebe. Cena K 3"—, vezana Tv 4-—. — To je praktična knjiga prve vrste in zato vsakemu potrebna. Že naslov sam pove, kako bogata zbirka najrazličnejših viog, potrebnih vsak dan, je v nji podana. Obrtne vloge, vloge za uveljavljenje vojaških ugodnosti, davčne napovedi in druge finančne vloge, tožbe, pravde, oporoke, kupne pogodbe, izbrisne pobotnice, vloge na deželni odbor, prošnje itd., vse je v knjigi natančno obrazloženo in pojasnjeno z različnimi, za razne slučaje prikrojenimi in takoj porabnimi vzorci. S pomočjo te knjige bo vsak lahko sam napravil pravilno vlogo ter jo, ker je pri vsaki vlogi vlogi označen predpisani kolek, tudi po predpisu kolkoval. V primer s koristmi, ki jih nudi ta knjiga vsakemu, jo nabavna cena nizka. Enkratni izdatek za njo se bo v kratkem času bogato izplačal.
1	1 K nr w
Prirejeno po nemški knjižici župnika Jan. Kiinzie-is. Cena 60 vin. po po pošti 70 vin. Poleg knjige „Naš;i zdravila" in pa brošure s tabelami rastlin .,Zelišča v podobah" je izšla tretja knjižica te vrste pod naslovom „Zdravilna zelišča", ki jo je spisal švicarski župnik j; n. KtituSe. Ta knjižica je skromna, pa bo zadovoljila vsakega, ki jo bo rabil ; kar si morda zastonj iskal v obširnejših zdravilskili knjigah, boš našel v tem kratkem, pa jedrnatem spisu. Čudil se boš, da je moderna veda pozabila na najboljša zdravilna sredstva, katera je sam stvarnik podaril naravi, da so nam vsaki čas na razpolago. Naši stari so jih poznali in z vspehom rabili, moda pa jih jo črtala iz programa ; so pač prevsakdanja in si jih lahko sam zastonj preskrbiš, zato kljub svojim neprecenljivim vrlinam nimajo veljave. Knjižica, katero smemo imenovati zbirko receptov za bolezni, ki najbolj in najpogosteje mučijo ljudi, je dosegla prav izvanredne vspehe. V Švici, kjer jo izšla, v nemškem jeziku, su se ljudje kar trgali za njo; v par mesecih se je prodalo do 250.000 izvodo\\ Župnik Kini/,le je z domačimi zdravilnimi zelišči zdravil že mnogo ljudi in marsikomu rešil življenje.	l>!lzven te brošure sta izšli še sledeči knjižici:
in n;ih uporaba v doma*: m xd?auilstvu.
Cena K 1'20, vez. K L80. Tudi ta knjiga zasleduje smoter, povzdigniti veljavo starih, preizkušenih domačih zdravilnih sredstev. V kratkem času, odkar je izšla, se je že precej razširila in jo splošno znana in priljub-j^k^SB Ijena. Obe priporočeni knjižici pojasnjuje broiura:
I ■ v w
Cena 60 vin., ki prinaša slike zdravilnih zelišč v naravnih barvali, tako da bo vsakdo, ki kake rastline ne pozna, isto s pomočjo te knjižice lahko spoznal in našel. Vso tri knjigo tvorijo lepo celoto in bi jih ne smelo manjkati v nobeni hiši, ker nudijo prvo pomoč v slučaju nujne potrebe.

šivalni stroji so neprekosljm v trajnosti in za vsestransko uporabo
EP p delniška družba
U\ flf šsvaflmh stroiev
Ljubljana, Sv. Petra ccsta 4. Kranj, Glavni trg št. 119. --Novomesto, Glavni trg št. 45. Kočevje, Glavni trg št. 79.
šivalne stroje dobite le v našiti prodajalnah z „S" izveskom
Najcenejši nakup VI «I	»Vi
ifi ui
pri tvrdki J. Pogačnik, Ljubljana, Marije Terezije c. 13-18. Zaloga pohištva in tapetniškega blaga.	7(57
l)t:»H)mmiiiiii'rtiiiv'lMninin»ii'iiiH';»i")iH""'l'imni' iinnnlilniHl
«J
=1
v "
Židovska ulica st. 5.
/i i
PrecTriskanja najnovejših vzorcev za vezene obleke m bluze.
i -'-■'< =
Jan
;anovanie
&
3 sobe, kabinet s pritiklinami
se odda z avgustom. I"68
Terdinova ulica štev. H, I. nadstropje.
i ti
d Karel Čamernik & Ko.
špecijalna trgovina s kolesi, avtomobili, motorji in posameznimi deli.
Mehanična delavnica m garaža
Ljubljana
Dii:iii/SkCi ccsiu Št. 9-12.
vmmfmM
Samo 5 dlli z brzoparniki francoske družbe!!
Najkrajša vožnja iz
odSiad iz Licjtrijane usak torek.
Vožnja iz	||	vsaki rncsee enkrat.
Veljavne vozne liste za vse razrede in vozne listke za potnike iz Amerike nazaj v domovino dobiš edino pri	1929
ED. ŠMARDA
oblastveno potrjena potovalna pisarna v
v h!SI Kmetska posojilnice nasproti gostilne pri „Flgovcu",
Izdaja vozne listke po vseb železnicah za prirejanje zabavnih in romarskih vlakov. Vsa pojasnila istotam brezplačno.
Polno-Iarmeniki za iage in stro|i za obdelouan]e
lesa vseb vrst, posebno patentovani brzo-jarme-nik, ¡armenik - cepifnik, Denecilan.jarmenik, enostavni in dvojni.
Stroji za mizarje, katarje, strugarje, sodarje, tesarje itd.
Vsakovrstni stroji za izdelovanje pohištoa iz upognjenega lesa.
Stroji za lupljenje lesa. Stroji za izdelovanje lesne oolne.
Tovarna za stroje
Duuajska cesta
Vodne turbine največ porabnih stopinj.
Precizijski regulatorji. Patent priglašen.
Stroji za izdelooanje cement, sodoo. Illoderne transmlsije.
Prevzema popolno 0-premo tooarn za celokupno lesno industrijo.
Najboljša priporočila mnogo velikih in manjših obratov v tu-ininozemlju.
Tačasno v delu: turbinska napraoa za pruo kranj. def. elektrarno. 2 turbini po 1600 konj. sil.
G. TOMMIES, Ljubljana. R.
št. 35. - Ustanovlfcno 1847,
STEFAÜ NAGY
trgovino z železnino
Ljubljana.
priporoča svojo izbrano zalogo
brzoparilnikov za krmo, sesalk za gnojnico, vodnih sesalk, kovanja za stavbinsko stroko, orodja vseh vrst, kopalnih banj, železnega pohištva, vrtnih miz in stolov, štedilnikov, kakor tudi vseh predmetov, spa-dajočih v to stroko. Najnižje cene!
lisiareis
13 loncem
m loncemn izum
flvg. Preise v Ljubljani i
Mnogokrat odlikovana.
A\nogokrat odlikovana
Priporoča se slavnemu občinstvu in prefastlti duhovščini v naroČila na
štedilna ognjišča in peči
preprost^ in najfinejše, izvržene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem samostanom in Šolam dovoljujem znaten popust, ilustr. ccniki so na razpolago
i
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmMMm
$	M
Ustanovljeno 1. 1893.	Ustanovljeno 1.1893. ME
m
idporno društvo
m
m m
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentni davek plačuje iz svojega, Zunanjim vlagateljem so za poši-

O
ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice
m
m
m
m
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7>/2,15 ali 22v2 let; pa tudi izven odsekov proti poljubnim dogovorjenim odplačilom. Dovoljujejo se ranžiiska posojila proti zaznambi na plačo in
zavarovalni polici ali poroštvu. Prospekti na razpolago.
•
Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 s 17.406 deleži, ki repre-zentujejo jamstvene glavnice za 6,788.340 kron.
Načelstvo:
Predsednik: Andrej Kalan, preiat in stol.kanonik v Ljubljani I. podp redsednik:	11. podpredsednik:
Ivan Snšnik, stolni kanonik v Ljubljani. Karol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani.
Člani: Fran Borštnik, c. kr. profesor v pok. v Ljubljani; dr. Ferdo Čekal, stolni kanonik v Ljubljani; Ivan Dolenc, c. kr. profesor v Ljubljani; dr. Jožef Graden, stolni kanonik v Ljubljani: Anton Koblar, dekan v Kranju; dr. Jakob Mohorič, odvetniški kandidat v Ljubljani; dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani; B. Remec, ravnatelj trg. Sole v Ljubljani; Anton Sušnik, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani; dr. Viljem Schweitzer, odvetnik v Ljubljani; dr. Aleš Ušeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani; Fran Verbic, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani.
Nadzorstvo:
Anton Kržlč, c. kr. profesor in kanonik v Ljubljani.
jani; K. Gruber, c. kr. fin. rač.
— Člani: Anton
Predsednik
Čadež, katehet v Ljubljani; Ivan Mlakar, profesor; v Ljubljani,	_ ___
oflcijal v Ljubljani; Avguštin Zaje, c. kr. rač. revident in posestnik v Ljubljani
w WIM W W

0000000000000i0'00000000OQ0000
0 0 0 0 0
1 S 0 0 0 0 0
IVHN JHX in SIN, Ljubljana
Dnnajsha cesta is. _____Dunajska cesta is.
Kolesa
iz prvih tovarn Avstrije:
Ditrkopp, Styria, 3391 Waffenrad.
Šivalni
stroji
in stroji za pletenje.

AiIBerfevi pihalni

Izborila konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena 1.1867. Vezenje poučujemo brezplačno.	Ceniki zastonj in franko.
0000000000000 0000000000000I0E
0 0 0 0
0 0
0 0 0 0 0 E
Ljubljana, Sodna ulica.
Podpirajte domačo
industrijo I Stare nojovice se ceno podpletulejol
Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčne, telovnike, nogovice, ro-kovice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo.
Pletilni stroj patent „Wiedermannu je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo zagotovljeno. Ker delam brez agentov, so cene veliko nižje. 118
J
Ali ste že pridobili „Slovencu" kakega novega naročnika?
Dannaanaanannaannnaanaaaacnnaannan
Ü
a
Q Brizgalnice, cevi, telovadno orodje in avtomobile jj
kupujte samo pri
R. A. SMEKAL, ZAGREB
g	R» mu ^ivikiiiiH-9
Q	katera tvrdka se zdaj glasi: Središčna prodaja ognjegasnih brizgalnic in
0	potrebščin, telovadnega oroilfi» in avtomobilov d. s. o. j.
D	Praga Sinlchov.
U	R. A. Smekal. V. I. Rlrntllek.	V. K. Smakal.
n	Opozarjamo, da razpošiljajo v zndujom času različne nemške tvrdke po svojih jj
y	zastopnikih na gasilna druiHva HVojo nemške cenike in ponujajo svoje blago. q
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
O. kr.	pri v.
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, pre!
Centrala na Dnnaln. - Ustanovljena 1664. - 30 podružnic, lfogai Effiarifin trg
Preskrbo vanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovno knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obreslovanjein. — Denar so lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	15
So. fetra cesta. Selški kapital in reserve 6S.0U0.000 kron.
Nujkiilantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanj« iiuvlz, valut in tujih novcev. — Najoniodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevurno shraujevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom btranko, — Lrozplačna revizija Izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese zu vsa žrebanja
Ugtmena in plamena pojasnila in nasvet) o vsoh v bančno stroko spadajočih transakcijah vse!»«.ar bre/placno. Stanje denarnih vlo ) na hranilno knjižico tlno 30 aprila 1914 89.882.810 Ki
31. doceinbra 1912 ua Knjižice in tekoči račun K 236,033'922 —.
........................■■milini 11 r«......i' uhouhi ■ i n »i----■ ........................