Glasilo občine

e
Utrinki z odprtja novega vrtca
Vsako življenje je potovanje, za katerega nihče ne dobi zemljevida. Vsakdo potuje po svoje in si sproti riše svoj zemljevid. Vsaka risba je nov smerokaz za vse, ki hodimo po čudovitih poteh življenja. Leto 2009 naj bo pot uspehov, dobre volje in zdravja.
Župan Janez Jurgec Občinska uprava Občinski svet
Zaupajmo v prihodnost
Človeštvo je pod hudim vplivom kulture smrti, brezupa. Ruši se vse, česar se je človeštvo oklepalo v zadnjih stoletjih. Od vere v razum, svobodo, bogastvo, kapital, v vedno bolj pravično družbo brez boga in nenehen razvoj ter obvladovanje sveta.
V času, ki ga živimo, iz dneva v dan slišimo po radiu in televiziji ter beremo v dnevnem tisku, kako je svet prišel v finančno in gospodarsko krizo, kako dolgo bo trajala in kako bo spremenila naše življenje. Mnogi delavci trepetajo za svoje službe. Vsak dan je več brezposelnih. Na mnoga družinska vrata trka revščina. Ljudi se loteva strah pred prihodnostjo. Takšno razpoloženje je spremljevalec letošnjega adventnega in božičnega časa. Novo leto pričakujemo s težkimi skrbmi. Človeška sebičnosti in neizmerno hrepenenje po bogastvu za vsako ceno sta povzročila sedanjo krizo. Za njeno odpravo bo potreben resen razmislek o naši dosedanji poti in ciljih, ki smo jim slepo sledili. V njej moramo zreti priložnost za trezen razmislek in nov začetek. Ljudje moramo priti do spoznanja, da je potrebno v vse pore našega družbenega življenja umestiti vrednote Jezusovega evangelija.
Letos je še posebej pomembno, da v ta temačen čas stopimo z evangelijskim oznanilom o veliki luči, ki nam je zasijala z rojstvom božjega sina Jezusa. Izžarevajmo to luč upanja in veselja in ju prižgimo v srcih vseh po odrešenju hrepenečih ljudi. Ne zatiskajmo si oči pred stiskami ljudi, ki jih srečujemo in ki so velikokrat nemočni. Po njih k nam prihaja Jezus, ki je lačen, žejen, nag, brez dela, zapit in omamljen. Nismo veseli takih, raje bi živeli daleč od njih, a Kristus je neizprosen. Pošilja jih k nam, da poglobi našo vero, da jo naredi rodovitno. V težkih življenjskih okoliščinah ljudje od duhovnika pričakujejo, da jih bo vsaj poslušal, od sožupljanov pa občutek, da niso prepuščeni bridki usodi, ampak da živijo med ljudmi, ki poznajo sočutje in medsebojno vzajemnost. Za uboge so najtežji dnevi prazniki. Veselo oznanilo, da je med nami Odrešenik, naj po našem krščanskem življenju zasije kot luč upanja. Božji sin prihaja na svet v človeka v nevrednih razmerah. In prav ubogi so njegovi prvi častilci.
Vsem občanom in občankam želim lep božič ter srečno novo leto 2009.
Dekan Emil Drev
GLASILO OBČINE CIRKULANE izdaja Občina Cirkulane. Naslov: Cirkulane 40 a, 2282 Cirkulane.
Elektronski naslov: tajnistvo@cirkulane.si, mojca.zemljaric@gmail.com. Telefon: 02/795 34 20. Odgovorna urednica: Mojca Zemljarič. Uredniški odbor: Milena Debeljak, Mira Jerenec, Miro Lesjak, Nataša Podhostnik, Bojana Voglar. Oblikovanje in priprava na tisk: Borut Lindič s.p., Gajevci 12, Gorišnica. Lektoriranje: Nataša Podhostnik. Tisk: MI BO TISK d.o.o., Maribor. Naklada: 900 brezplačnih izvodov.
Fotografija na naslovnici: Barbarno, foto: Laura.
Stran na internetu: www.cirkulane.si.


»V tem letu smo uspešno zaključili dve veliki
investiciji!«
Mojca Zemljarič
O naložbah, ki ste jih uspešno izvedli v tem letu, pišemo v članku, ki ga je pripravila Občinska uprava. S katero naložbo ste še posebej zadovoljni oziroma nanjo najbolj ponosni?
Janez Jurgec: »Pri naložbah v letu 2008 ne morem posebej izpostaviti ene naložbe, ampak najmanj dve. Ti sta bili sicer že velikokrat omenjeni, pa vseeno sta tako pomembni za Cirkulane, da jih pravzaprav lahko večkrat omenimo. To je zagotovo nov vrtec, ki vsekakor najbolj zadovoljuje starše otrok, ki ga obiskujejo. Prepričan sem, da se naši nadebudneži dobro počutijo in v vrtcu veliko ustvarjajo. Druga investicija je zagotovo cesta iz Cirkulan do Okiča. Ta cesta je pomembna tudi zato, ker povezuje našo občino s sosednjo občino Videm oziroma Leskovcem. Cesta je razširjena, urejeni so pločniki in postajališča, prav tako zaščitne ograje in tudi javna razsvetljava, ki je posodobljena in urejena tako, da bo poraba električne energije manjša.«
Junija ste obeležili prvi občinski praznik. Osrednje prireditve seje udeležilo več županov sosednjih občin, od katerih ste prejeli tudi
darila. Katero med njimi je bilo po Vašem mnenju najbolj izvirno oziroma posrečeno?
Janez Jurgec: »Za prvi občinski praznik upam, daje bil za večino občanov obeležen tako, kot so si želeli. Upam, da so bili zadovoljni s kulturnim in zabavnim delom občinskega praznika. Veseli me, da seje prvega občinskega praznika udeležilo tudi več županov sosednjih občin. Pri darilih ob prvem občinskem prazniku gre predvsem za simbolni pomen, zato bi mogoče lahko izpostavil darilo župana Podlehnika Marka Maučiča, ki je bil s haloško žveglo vsekakor pri izboru najbolj izviren.«
Na eni izmed zadnjih sej Občinskega sveta rebalans proračuna za leto 2008 ni bil potrjen zaradi očitka glede dinamike državnega sofinanciranja naložbe. Rebalans ste potem na naslednji seji brez pripomb potrdili. Lahko predstavite, v kakšni višini Ministrstvo za šolstvo in šport sofinancira investicijo in do kdaj pričakujete, da bodo sofinancerska sredstva tudi na računu občine?
Janez Jurgec: »Resje, da rebalans proračuna za leto 2008 ni bil sprejet na prvi obravnavi, vendar je potrebno dodati dvoje. Kot prvo, pri samem rebalansu ni bilo nobenega pomisleka ali dodatnega predloga. Kot drugo, zdi se mi, da je svetnike motila samo dinamika financiranja s strani Ministrstva za šolstvo in šport glede investicije vrtec. Tukaj niti sam kot župan niti občinski svet nimamo možnosti vpliva glede drugačne dinamike. To je pa bilo očitno dovolj, da so nekateri podvomili tudi v rebalans ali pa so na ta način želeli zagotovilo, da bomo denar dobili. Sam vem, da denar, ki nam pripada, tudi pride. Del denarja že v teh dneh, drugi del pa pričakujemo v naslednjem letu. Upam, da se bo to zgodilo že v mesecu januarju, saj smo zadnji zahtevek že posredovali na Ministrstvo. Pogodba, ki smo jo podpisali, pa seveda zavezuje Ministrstvo za šolstvo in šport, da ta denar tudi nameni za vrtec v Cirkulanah. Zato ni prav nobene bojazni, da se to ne bi zgo-
dilo. Iz predzadnje seje, na kateri sta bila sprejeta rebalans in osnutek proračuna, pa je očitno razvidno, da svetniki nimajo več dvomov.
Po sami seji se je pojavilo nekaj zanimivih neresnic v zvezi s temo na Občinskem svetu v zvezi z množičnim vrednotenjem nepremičnih, ki jih DURS izdeluje za celotno Slovenijo in s tem tudi za našo občino. Te govorice, ki so, ali namenske ali napačno razumljene zaradi tematike, pa sprožajo temo o zadolženosti občine. Vsi ti, ki te govorice sprožajo, ne vedo, da se občina v prvem letu svojega delovanja ne more zadolžiti, v vseh naslednjih letih pa tega tudi ne nameravamo, saj je postopek precej zapleten, potrebe za to pa tudi zaenkrat ni. Te stvari, ki sem jih tudi sam slišal, torej ne držijo. Občina Cirkulane se v minulem obdobju ni zadolževala in se tudi v prihodnje ne namerava. O tem priča veliko dokazov: novonastale občine se določeno obdobje ne morejo zadolževati, tudi, če bi se želele. Če se želi občina zadolžiti, mora za to pridobiti določeno dovoljenje s strani Ministrstva za finance, zadolževanje mora biti predvideno v proračunu in zadolževanje mora potrditi Občinski svet. V primeru zadolževanja mora občina najeti finančnega svetovalca; višina zadolževanja ne sme preseči 20% višine sprejetega proračuna ... Nič od naštetega občina Cirkulane v minulem obdobju ni planirala, tega tudi ne namerava. Menim pa, da so naši občani dovolj razsodni, da takim govoricam, ki bi občino Cirkulane, župana, Občinski svet in Občinsko upravo diskreditirale, ne nasedajo.«
Katerim področjem ste dali prednost pri pripravi proračuna za prihodnje leto?
Janez Jurgec: »Prednost v proračunu za naslednje leto imajo projekti, ki jih dobimo sofinancirane s strani državnih ali evropskih sredstev. To sta cesti, ki smo ju dobili sofinancirani na razpisu za »Južno mejo«, potem kanalizacija Cirkulane-to je proti Brezovcu in Medribniku-ter ureditev zemljišč za obrtno cono.«

Na podlagi podeljene stavbne pravice se bosta v Cirkulanah gradila dva večja objekta. Čemu bosta namenjena in kdaj se pričnejo postopki, potrebni za gradnjo?
Janez Jurgec: »Občinski svet je sprejel dva sklepa, ki sta pogoj za nadaljevanje pogovorov in sklenitev pogodb za gradnjo teh dveh objektov. Prvi objekt je na lokaciji starega vrtca, drugi pa na lokaciji bivšega šolskega vrta. Na prvi lokaciji bi radi zgradili poslovno stanovanjski objekt, na drugi pa večstanovanjski objekt. Upam, da bomo za obe lokaciji našli tudi primernega investitorja.«
Lokalne volitve bodo 2010. Kakšni so cilji, ki jih želite doseči ob izteku tega mandata?
Janez Jurgec: »Odkrito lahko povem, daje za mano polovica mandata in da sem v tem času skoraj v celoti že uresničil dane obljube. Če uspemo še z gradnjo stanovanj in še s kakšno naložbo, pa bodo moje obljube že presežene. Še vedno pa bo ostalo nekaj cest, ki so še potrebne ureditve, ostaja pa še veliko drugih idej, ki se mi porajajo in bi jih bilo mogoče v prihodnosti uresničiti.«
Tudi na področju kulture se v občini Cirkulane veliko dogaja. Prav gotovo ste ponosni na svoja društva.
Janez Jurgec: »Upravičeno sem
lahko kot župan ponosen na kulturno in vso ostalo dogajanje v občini Cirkulane. Naša društva, ki so vsa zelo aktivna, imajo v občini, Občinskem svetu in sicer v naših ljudeh veliko podporo. Nekatera od njih imajo pestro zgodovino, njihovo delovanje pa sega daleč nazaj v zgodovino. Kot zanimivost lahko povem, da naše kulturno društvo v naslednjem letu praznuje 110 let svojega delovanja.«
Seveda pa so v Cirkulanah aktivna tudi druga društva: radioamaterji, gasilci, gospodinje, lovci, vinogradniki, turistično društvo, društvo za oživitev gradu Bori, društvo rejcev drobnice, planinsko društvo in še bi lahko naštevali. Kako ocenjujete njihovo delo in koliko občina prisluhne prošnjam za finančno podporo?
Janez Jurgec: »Delo društev v občini Cirkulane je z eno besedo odlično in upam, da se bo tudi v prihodnje tako nadaljevalo. Jasno pa moram dodati, da sama moralna podpora ni dovolj in tega se zavedam sam, kakor tudi občinski svet, in zato tudi finančno poskušamo vsaj osnovne potrebe pokriti z donacijami. Tudi tukaj lahko povem, da moramo biti skromni. Tega se zavedajo tudi v društvih, vendar njihovo delo in aktivnosti kljub temu niso okrnjeni. Tudi v prihodnje bomo skrbeli za naša društva z enako mero, odvisno seveda od zmožnosti občinskega
proračuna. Vsi pa si zelo želimo, da bi našim društvom zagotovili minimalne prostorske pogoje, ki jih v tem trenutku nimajo.«
Kaj pa šport in rekreacija?
Janez Jurgec: »Naši občani precej pozornosti namenjajo tudi športu in rekreaciji, vendar smo tudi tu precej omejeni zaradi neustreznosti prostorov. Kar se tiče rekreacije, sejo še da nekako organizirati, šport in vadba pa sta že večji problem, saj so prostori in ostali pogoji neustrezni.«
Ali tudi letos pripravljate v občini Cirkulane novoletno srečanje z občani?
Janez Jurgec: »Tako kot že nekaj let, bo tudi v letošnjem letu 1. januarja ob enih zjutraj pred občino novoletno srečanje z občani. Poskrbljeno bo za kuhano vino, da nas ne bo zeblo. Imeli bomo ognjemet, tako da bo to srečanje prijetno. Tukaj si bomo tudi zaželeli veliko dobrega v novem letu. Veseli me, da se tega srečanja ob novem letu udeleži veliko naših občanov vseh generacij. Vsako leto nas je več, ne glede na vreme.«
Kaj bi ob koncu tega pogovora zaželeli občanom ob prihajajočih praznikih?
Janez Jurgec: »Vsi prazniki so idealna priložnost, da poiščemo svoj mir, da bližnjim z odprtim srcem zaželimo srečo, uspeh in zdravje.«
Sklepi občinske uprave in obvestila
Občina Cirkulane na podlagi njej dostopnih podatkov ugotavlja, da na področju odmere nadomestila za stavbno zemljišče prihaja do množičnih neskladij med podatki, posredovanimi s strani zavezancev za NUSZ, in uradnimi podatki.
V skladu s 17. členom Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v občini Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin št. 32/2007) morajo zavezanci prijaviti Občinski upravi občine Cirkulane nastanek obveznosti za plačilo nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, v 15 dneh po nastanku oziroma spremembi. Zavezancem za plačilo, ki podatkov ne sporočijo, se lahko odmeri nadomestilo 300 m stanovanjske površine, 100 m površine za počitniško dejavnost in 700 m za poslovno dejavnost. Če občinski organ oceni, da se poslovna dejavnost opravlja na več kot 700 m poslovne površine, pa zavezanec podatkov ne sporoči, lahko odmeri nadomestilo po površini celotne parcele, ki jo uporablja zavezanec. V skladu s kazenskimi določbami 18. člena istega odloka se z denarno kaznijo 835 evrov kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ne sporoči pristojnemu organu podatkov, ki so mu potrebni za odmero nadomestila, ali ne prijavi spremembe v 15 dneh od dneva nastanka. Fizična oseba se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo 250 evrov.
Občane občine Cirkulane zato pozivamo, da preverijo pravilnost posredovanih podatkov za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in nam pravilne podatke sporočijo na predpisanem obrazcu, ki ga dobijo na sedežu občine: Cirkulane 40 a, 2282 Cirkulane.
O sejah Občinskega sveta in naložbah v letu
Z008
Milena Debeljak
Občina Cirkulane je v drugem letu svojega obstoja skupaj z Občinskim svetom, županom Janezom Jurge-cem, delovnimi telesi občine Cirkulane, Občinsko upravo, vaškimi odbori in koordinacijo vaških skupnosti uresničevala zastavljene naloge, projekte in cilje.
Občinski svet občine Cirkulane se je v letu 2008 sestajal na rednih in izrednih sejah, sklicane pa so bile tudi dopisne seje, na katerih so se sprejemale manj pomembnejše zadeve iz pristojnosti Občinskega sveta.
Na sejah Sveta občine Cirkulane so se sprejemale pomembne odločitve za uresničevanje ciljev občine, prav tako pa tudi pravni akti, ki so pomembni za delovanje občine. Sprejeti so bili naslednji akti: Rebalans proračuna občine Cirkulane za leto 2008, katerega prihodki znašajo 2.344.580 evrov, sprejeta sta bila tudi Odlok o občinskih cestah občine Cirkulane in Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest, ki urejata občinske ceste na območju občine Cirkulane, upravljanje, gradnjo in vzdrževanje občinskih cest. Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest v občini Cirkulane določa, da ima občina Cirkulane v skupni dolžni 43.757 metrov lokalnih cest in 77.347 metrov javnih poti. Občina je za omenjeni odlok dobila tudi pozitivno mnenje s strani Direkcije Republike Slovenije za ceste o skladnosti z merili o kategorizaciji javnih cest. Sprejet je bil tudi Odlok o plakatiranju ter Spremembe in dopolnitve Pravilnika o višini in načinu določanja plač oziroma plačil za opravljanje funkcije funkcionarjem, sejnin članom delovnih teles Občinskega sveta in drugih organov občine Cirkulane ter o povračilih stroškov, ki na novo določa, da pripada sejnina tudi članom in predsedniku koordinacije vaških skupnosti na svojih sejah ter članom in predsedniku nadzornega odbora za prisotnost na seji Občinskega sveta. Občinski svet občine Cirkulane je sprejel tudi sklep, da se v Svet Zavoda OŠ Cirkulane - Zavrč imenujeta svetnika Anton Podhostnik in Mirko Letonja kot predstavnika občine, predhodno pa so bile tudi sprejete Spremembe in dopolnitve odloka o ustanovitvi vzgojno-izob-raževalnega zavoda OŠ Cirkulane - Zavrč.
Glede razpolaganja s stvarnim premoženjem občine Cirkulane seje Občinski svet odločil, da bo podelil stavbno pravi-
co za gradnjo poslovno stanovanjske stavbe na pare. št. 129/26 k.o. Cirkulane (stari vrtec) in za gradnjo večstanovanjske stavbe na pare. št. 104/14 k.o. Cirkulane (šolski vrt).
Proračun občine Cirkulane je bil v letu 2008 zelo investicijsko naravnan, saj so se izvajale in tudi dokončale številne investicije, ki so bile predvidene v načrtu razvojnih programov. Ena izmed najpomembnejših investicij je bila prav gotovo dokončanje izgradnje novega vrtca v Cirkulanah. Vrtec Cirkulane je bil predan v uporabo vzgojiteljicam in otrokom s slavnostno otvoritvijo dne 5. 9. 2008, po predhodno pridobljenem uporabnem dovoljenju. Končna vrednost investicije skupaj z opremo je znašala dober milijon evrov. Bivša občina Gorišnica je za začetno fazo gradnje vrtca namenila 256.000 evrov. Investicijo je delno sofinanciralo tudi Ministrstvo za šolstvo in šport vvišini 525.000 evrov.
Investicija Cesta Cirkulane - Mali Okič -Veliki Okič prav tako predstavlja veliko pridobitev za našo občino, saj je bila izvedena preplastitev skoraj štirih kilometrov, izvedla se je tudi obnova in novogradnja mostov v Cirkulanah in Pristavi, javna razsvetljava v Cirkulanah in ureditev skupno treh avtobusnih postajališč v Cirkulanah in Pristavi. Investicija znaša nekaj manj kot milijon evrov in jo je delno sofinancirala tudi Evropska unija, in sicer Sklad za regionalni razvoj v vrednosti 338.000 evrov.
Občina Cirkulane je v letu 2008 poskrbela tudi za modernizacijo nekaj odsekov cest, in sicer Cesta Gradišča -Ganzov breg v razdalji 1.300 metrov, Cesta Gruškovec - Stari lovski dom v razdalji 400 metrov, Cesta Cirkulane - Šoba v razdalji 180 metrov in Cesta Cirkulane - Kokot v razdalji 180 metrov.
Cesta Gruškovec -Markovič v razdalji 300 metrov pa se bo pričela izvajati proti koncu leta 2008.
Proračun za leto 2009
bo prinesel občini Cirkulane prav tako veliko novih investicij. Pričela se bo izgradnja kanalizacije Cirkulane, ki predvideva izgradnjo nadaljevanja kanalizacijskega omrežja v smeri proti naselju Medribnik, Brezovec in Pristava. Investicijska vrednost projekta je ovrednotena na predvidoma 634.000 evrov. Občina Cirkulane bo v letu 2009 izvedla modernizacijo dveh odsekov cest, s katerima se je v letu 2008 prijavila na razpis Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko »Južna meja«. Izvedla se bo modernizacija javne poti Pohorje v predvideni vrednosti 409.693 evrov v razdalji 2.900 metrov in ureditev dostopa do turističnega objekta Paradiž in naselja Paradiž v predvideni vrednosti 390.144 evrovvdolžini 1.700 metrov.
V letu 2009 nas čaka kar nekaj novih investicij in izzivov, kijih bomo izvajali in premagovali skupaj v sodelovanju z občani. Vsi skupaj se bomo trudili, da bo naše delo uspešno ter da se izpolni čim-več ciljev in želja občanov občine Cirkulane.
sit
Nov vrtec v Cirkulanah je ob županu Janezu Jurgecu m predstavniku podjetja GP Projecting Antunu Daljevcu odprl nekdanji minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver.
Slovesno ob prvem občinskem prazniku

|0 v=” TURISTIČNO DRUŠTVO ./•
jfijL
H ■ : ' ■ s M ■ , eoctf Prejemniki odlikovanj ob prvem prazniku občine Cirkulane. Od leve: Mladi veseljaki (Andrej Maučič), Tamburaška skupina (Toni Štumberger), Ivan Tetičkovič, Radioklub Cirkulane (Denis Jurgec), Lovska družina Cirkulane (Franc Milošič), Jože Dernikovič in župan Janez Jurgec.	Foto: MZ
Mojca Zemljarič
V občini Cirkulane so v začetku junija proslavili prvi občinski praznik. Praznovanje je spremljala vrsta zanimivih dogodkov. Osrednja slovesnost s podelitvijo priznanj pa je bila v petek, 6. junija.
Kulturna in druga društva so pripravila zanimiv razgiban program, prireditev pa je vodila Gordana Črnivec. Občina Cirkulane je v tem letu dobila tudi grb in zastavo, ki ju je zasnoval Marko Rodošek, ob prvem prazniku pa ju je slovesno predstavil župan Janez Jurgec. Grb in zastava sta heraldično usklajena ter rume-no-modre barve.
Uvod v slovesnost ob prazniku občine Cirkulane je pripravila Godba na pihala občine Markovci pod vodstvom dirigentke Helene Bezjak. Himno so zapeli učenci pevskega zbora domače osnovne šole, med prireditvijo pa so se predstavili še številni drugi nastopajoči: Ljudski pevci in Tamburaši KD Cirkulane, Folklorna sekcija ter Štajerski fraj-tonarji. Slavnostni govornik je bil župan Janez Jurgec, ki je med drugim izpostavil: ..Odločitev za samostojno občino je bila smela in pogumna. Izzivov, potreb in tudi priložnosti je veliko, seveda vseh ne zmoremo realizirati. Veliko je bilo narejenega v naši novi občini v preteklem obdobju. Pogledi drugih na naša dejanja, na naše delo, so pač različni. Nekaterim je na primer všeč nova asfaltirana cesta, drugi si spet tega ne želijo, zagotovo pa je pomembna za tistega, ki tam živi. Nekateri bi več denarja namenili za kulturo, drugi za šport, tretji morda spet za kaj drugega. Pomembno je usklajevati različne interese med seboj, da bomo lahko skupaj vlekli ta voz razvoja. Upam, da bom pri tem še naprej znal najti pravo mero modrosti in spretnosti v dobrobit vseh nas. Seveda tudi pri nas ne gre brez zapletov, slabe volje, pritožb in tudi pohval. Celotna občinska uprava se trudi in odziva na klice občanov, zadovoljnih in prizadetih. Upam, da
smo veliko težav uspeli rešiti v zadovoljstvo vseh. Zavedam se, da bo do tega prihajalo tudi v prihodnje. Zato so vsa vaša opozorila in dobronamerne pripombe dobrodošle. Vse to nam daje nov zagon in vnemo, da napake popravimo in da stvari, ki jih počnemo, naredimo še boljše in uspešnejše.”
Župan občine Cirkulane Janez Jurgec je na slovesnosti poudaril, da so prvi rezultati dela samostojne občine že vidni. »Že v prvem letu smo s proračunom presegli vsa pričakovanja. V tem letu smo sprejeli še bolj ambicioznega. Prepričan sem, da ga s skupnimi močmi lahko dosežemo ali se mu vsaj zelo približamo. Da pa bomo to uresničili, je potrebno veliko dodatnih naporov. Do sedaj smo bili uspešni že na kar nekaj razpisih. Sicer pa si želimo tudi v bodoče sodelovanja z vsemi sosednjimi občinami. Razvoj se namreč, tako kot cesta ali vodovod, ne konča in ne začne na meji občine. Zato je izredno pomembno, da se pri naših razvojnih načrtih ne zapiramo v meje lastne občine, ampak med seboj sodelujemo in se povezuje-
mo.«
Osrednje slovesnosti ob prazniku občine Cirkulane so se udeležili številni gostje - župani ali predstavniki sosednjih občin - ter poslanec v Državnem zboru R Slovenije Brako Marinič. Cirkulančanom so čestitali za uspešno opravljeno delo ter zaželeli dobrega sodelovanja in uspehov tudi za v prihodnje. Ker pa je občina Cirkulane obeležila prvi rojstni dan, seveda praznovanje ni minilo brez torte, ki so jo pripravile članice društva gospodinj, svečko pa je upihnil župan Jurgec.
Občinski prazniki pa ne minejo brez podelitve odlikovanj. V Cirkulanah sojih ob prvem prazniku podelili sedem. Županovi priznanji sta prejela vokalna skupina Mladi veseljaki in Tamburaši iz Cirkulan, priznanji občine Cirkulane so podelili Ivanu Tetičkoviču ter Radioklubu Cirkulane, veliki priznanji sta bili podeljeni Lovski družini Cirkulane ter iniciativnemu odboru za ustanovitev samostojne občine, plaketo pa so podelili Jožetu Dernikoviču za dolgoletno kulturno ustvarjanje.
OBVEŠČAMO IN SVETUJEMO	december 2oc
Lokalna akcijska skupina Haloze
PRJ Halo
Lokalna akcijska skupina Haloze (LAS) je bila ustanovljena decembra 2006 v Žetalah. Lokalna akcijska skupina Haloze z združevanjem razpoložljivih človeških in finančnih virov spodbuja trajnostni razvoj obmejnega podeželskega haloškega območja.
Na lokalnem območju izboljšuje sodelovanje med posameznimi haloškimi podeželskimi akterji. Predstavlja lokalno javno-zasebno partnerstvo. Oblikovana je tripartitno, kar pomeni zastopanost posameznikov, interesnih združenj in društev ter javnih institucij in gospodarskih subjektov.
Lokalna razvojna strategija za Haloze je pomemben razvojni dokument, ki ga bo Lokalna akcijska skupina Haloze uresničevala v programskem obdobju 2007-2013 in ima podlago v izdelanem dokumentu Razvojni program podeželja za Haloze 2007-2013.
Lokalna razvojna strategija za Haloze predstavlja dolgoročno usmeritev
razvoja območja Haloz. Temelji na analizi stanja obmejnega območja Haloz, kar je pomembno za njeno uspešno uresničevanje. Predvideva uporabo človeških in naravnih virov. Član LAS Haloze postanete, če želite biti obveščani o vseh aktivnostih LAS Haloze oziroma imate projektni predlog, ki bi ga želeli sofinancirati s strani Razvojnega programa podeželja za Haloze 2007-201 3.
Članstvo ne pomeni nobene finančne obveznosti ali članarine.
Člani LAS Haloze lahko postanejo vsi prebivalci, podjetja, društva, vaške skupnosti ipd. na območju občin Zavrč, Cirkulane, Gorišnica, Videm,
Majšperk, Podlehnik in Žetale.
Član postanete, ko izpolnite Izjavo o članstvu. Osnovne dodatne informacije o LAS Haloze dobite na se-
dežih občin oziroma na sedežu upravljalca LAS Haloze: Podželsko razvojno jedro (PRJ) Halo, Cirkulane 56, 2282 Cirkulane, telefon 02 795 32 00, elektronski naslov info@halo.si Več informacij o LAS Haloze najdete na spletni strani www.halo.si.
* *	" waz~	
ek rp ||y	m m
£
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja
Evropa investira v podeželje
Javni poziv za oddajo prijave projektnih predlogov za izvajanje
“Lokalne razvojne strategije za Haloze 2007-2013” za leto 2009
Predmet podpore je dodelitev nepovratnih sredstev za izvajanje projektov v okviru LRS za Haloze na območju občin: Zavrč, Gorišnica, Cirkulane, Videm, Majšperk, Žetale, Podlehnik.
Rok za oddajo vlog je četrtek, 15.1.2009 do 12. ure na sedežu uporavljalca LAS Haloze.
Razpisna dokumentacijo je dosegljiva na spletni strani www.halo.si/las_haloze, sedežih navedenih občin in upravljalca.
Predsednica LAS Haloze: mag. Darinka RATAJC
Upravljalec LAS Haloze:	PRJ HALO, Cirkulane 56, 2282 Cirkulane,
T: 02 795 32 00, info@halo.si, www.halo.si
eSvetovanje je vaša samostojna pot do zaposlitve!
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje vas obvešča, da je na spletnih straneh Zavoda: www.ess.qov.si objavljena nova elektronska storitev eSvetovanje, namenjena svetovanju pri zaposlovanju in poklicni orientaciji. Storitev smo razvili v sodelovanju z evropskimi partnerji in s finančno pomočjo Evropske unije. Vabljeni k ogledu in uporabi novega pripomočka! eSvetovanje je nova spletna storitev Zavoda RS za zaposlovanje, ki kot osebna spletna svetovalnica ponuja
informacije, nasvete in praktične pripomočke za načrtovanje poklicne poti in iskanje zaposlitve.
Na voljo so štiri rubrike, s pomočjo katerih si lahko pomagate pri izboru poklicne poti in iskanju zaposlitve. V rubriki Samoocena lahko spoznate pomembnost vaših osebnostih lastnosti, interesov, vrednot in motivov ter stila življenja pri iskanju zaposlitve. V rubriki Zaposlitveni cilji boste izvedeli, kateri poklici obstajajo, kakšna dela se opravljajo v okviru teh poklicev in kakšno izobrazbo potre-
bujete, da bi se v njih zaposlili. Za uspešno zaposlitev na prosto delovno mesto je potrebno vedeti, kje in kako naj iščemo zaposlitev, kako kandidiramo na delovna mesta, kako pripravimo prijavo na delovno mesto in kako se pripravimo na zaposlitveni razgovor. Vse to vam ponuja rubrika Veščine iskanja dela. V rubriki Trg dela pa so vam na voljo informacije in podatki o slovenskem trgu dela.
Zavod RS za zaposlovanje
V Občini Cirkulane so naslednja območja zbiralnic ločenih frakcij "ekološki otoki": Cirkulane - Levičnik, Kmetijska zadruga, Cirkulane - Trgovina Mercator, Medribnik in Večnamenska dvorana Cirkulane.
OBVEŠČAMO IN SVETUJEMO
DECEMBER 2008
Na podlagi 15. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin št. 32/2007) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin 1/2007) je Občinski svet občine Cirkulane dne 27. 10.2008 na 18. redni seji sprejel naslednji:
SKLEP
o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
1.	člen
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Cirkulane za leto 2009 znaša 0,0040 evra.
2.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Št.: 007-70/2008
Datum: 27.10.2008	Župan občine Cirkulane
Janez Jurgec
Na podlagi 31. člena Zakona o vrtcih (ZVrt-UPB2 Ur. 1. RS 100/2005. 25/2008) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin 1/2007) je Občinski svet občine Cirkulane dne 27.10.2008 na 18. redni seji sprejel naslednji:
SKLEP
o določitvi cen programov vrtca VVZ Cirkulane
1. člen
Cene programov vrtca VVZ Cirkulane znašajo od L10.2008 dalje mesečno:
-za program od 1-2 leta: 430,82 EUR -za program od 2-4 leta:	340,86 EUR
-zaprogram od4-6leta: 316,87EUR - za program gibalno oviranega otroka: 1.374,10 EUR.
2. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 10. 2008 dalje. S tem sklepom se razveljavi sklep Občinskega sveta občine Gorišnica št. 034-1 -23/2006, z dne 31.3.2006.
Št.: 007-68/2008
Datum: 27.10.2008	Župan občine Cirkulane
JanezJurgec
Previdno s pirotehničnimi izdelki
Novi Zakon o eksplozivih in pirotehničnih sredstvih, ki je bil sprejet v aprilu letošnjega leta, prepoveduje prodajo, posest in uporabo ognjemetnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok. To pa so klasične petarde najrazličnejših oblik in moči t.i. piratk, ki so med najbolj motečimi pirotehničnimi izdelki.
Še vedno se lahko uporabljajo pirotehnična sredstva kategorije 2 in kategorije 3, katerih glavni učinek je svetlobni efekt. Uporabljajo se lahko sredstva iz kategorije 1, ki povzročajo le manjši pok in so praktično nenevarna, to pa so tako imenovane pasje bombice, bengalske vžigalice, male petarde, cigaretni pokajoči vložki, konfeti-bombice, pokajoče žabice in podobni.
Ampak tudi ta se smejo uporabljati le od 26. decembra do 2. januarja. Uporaba oziroma prepoved je še vedno omejena v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah, vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet ter na javnih shodih in prireditvah.
Predvidena globa za kršitev določb o uporabi pirotehničnih izdelkov je od 400 do 1200 evrov. Mladoletnikom do 14. oziroma 16. leta starosti je dovoljeno uporabljati pirotehnične izdelke kategorij 1 in 2 le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Pirotehničnih izdelkov kategorije 1 ni dovoljeno prodajati mlajšim od 14 let, kategorije 2 mlajšim od 16 let, kategorije 3 pa mlajšim od 18 let. Uporabljajo se lahko le pirotehnični izdelki s standardno oznako CE - izdelki dovoljeni za uporabo v EU.
Zaradi razigranosti v času praznikov se uporabniki pri igranju s pirotehniko mnogokrat poškodujejo. Najpogosteje se pojavijo raztrganine dlani, opekline in poškodbe oči.
Največjo nevarnost predstavljajo petarde s črnega trga, saj so lahko zelo vprašljive kakovosti ter pogosto s serijskimi napakami. V lanskem obdobju je bilo v Sloveniji poškodovanih šest otrok in 18 odraslih.
Pojavljajo se prodaje po internetu, kjer je mogoče kupiti vse mogoče izdelke, vendar je dostava le-teh pogojena, da so uslužbenci kurirskih služb ali pošte strokovno usposobljeni za delo s pirotehniko in imajo pridobljen certifikat.
Starše, skrbnike, učitelje, vzgojitelje ter vse občane pozivamo, da s svojimi dejanji, vzgledom in opozarjanjem na nevarnost pripomorejo k zmanjševanju in preprečevanju posledic nepravilne uporabe pirotehničnih sredstev.
Robert Ovčar

Steklina na območju LD Cirkulane
Franc Milošič
V	zadnjem času beležimo vse več pojavov stekline. Tokrat je bila zaznana na našem ožjem območju občine Cirkulane, zato namenjamo občanom nekaj koristnih in poučnih informacij, kako ravnati ob sumu okužene živali ter kako se preventivno pred njo zavarujemo.
V	času, ko se steklina, kot ena od neoz-
dravljivih virusnih bolezni spet pojavlja pri nas, se vse premalo zavedamo njene nevarnosti (bolezen je pri človeku smrtna). Steklina ali rabiesje bolezen osrednjega živčevja, za katero obolevajo toplokrvne živali, ki lahko z ugrizom, slino ali vdihavanjem okužijo tudi človeka. Glavni prenašalec pri nasje lisica, ki lahko pride v stik s prosto spuščenimi psi in mačkami, ti pa potem lahko okužijo tudi ostale domače živali in človeka. Kerživi-
mo v neposredni bližini Hrvaške, kjer cepljenja lisic še ne izvajajo, je najpomembnejša strategija varovanja ljudi pred to boleznijo redno cepljenje psov in mačk proti steklini ter informiranost prebivalstva o nevarnosti bolezni.
V primeru, da najdemo truplo lisice ali ostalih divjih živali, teh ne nosimo domov in se jih ne dotikamo, temveč obvestimo pristojno veterinarsko postajo. Ko pa opazimo živo žival, ki se nenormalno obnaša, obvestimo revirnega lovca ali vodstvo lovske družine. Lovci smo pri takih primerih samo izvajalci v lovišču, primerek pokončamo ter ga predamo veterinarski postaji v laboratorijski pregled.
Glavna naloga vseh nas pa je, da seznanimo otroke z nevarnostjo stekline in jih naučimo pravilnega odnosa do živali. Zato želimo ob tej priliki apelirati na občane, da se strogo držijo uredbe o prepovedi prostega gibanja psov in mačk v naravi. Za kršitelje so zagrožene visoke denarne kazni. Tako se lahko izognemo najhujšemu - okužbi. Niso pa tudi zanemarljivi stroški s karanteno domačih živali, ki jo pri sumu okužbe predpiše VURS. Ker je zdravje naše največje bogastvo, opozorilo vzemimo skrajno resno.
Družabno srečanje z občani na Anino soboto
Ivan Kelc
Tako kot že nekaj let zapored smo tudi letos lovci LD Cirkulane na Anino soboto pripravili družabno srečanje z občani. Vsem gospodinjstvom v občini smo poslali vabilo na tradicionalni srnjakov golaž. Da je vsem teknil, je zadosten dokaz ta, da ga je za vse obiskovalce zmanjkalo.
Razveselili smo se vašega obiska, saj je naše največje zadovoljstvo prav množičen prihod občanov vseh generacij, kar nam daje nov elan za prihodnost. Velika večina občanov je vzela prireditev za svojo, kajti zavedamo se, da moramo sodelovati na vseh področjih, družabnost pa je zaželena zmeraj in povsod. V priprave je bilo vloženega ogromno truda, ki je bil poplačan ob pogledu na množico veselih in zadovoljnih občanov.
Poleg srnjakovega golaža pa pripravimo tudi srečelov, kije nekaj posebnega, saj je vsaka srečka dobitna. Vsakoletni glavni dobitek srečelova je kolo, ki ga prejme obiskovalec z naj večjo mero sre-
če. Ob tej priliki se zahvaljujem vsem sponzorjem ter darovalcem, ki nam pomagajo pri izvedbi prireditve.
Letos smo prireditev še dodatno popestrili s štiri metre dolgo salamo. Njena teža skupaj s težo deske je bila cilj ugibanj in stav. Po tehtanju pred tričlansko komisijo smo dobili tri občane, ki so bili najbliže točni teži; približali so se ji do enega dekagrama natančno. Tako je šla salama skupaj z desko v razrez na tri enake dele, pri čemer seje izgubila skrb, kako salamo transportirati domov v enem kosu.
Za dobro vzdušje so poskrbeli tudi vrli muzikanti, saj so poleg dobre glasbe razveseljevali množico z obilico humorja. Na pomoč nam je tokrat priskočila tudi narava. Na Anino soboto je bilo namreč lepo sončno vreme, kakršnega smo si lahko samo želeli.
Na koncu bi se še enkrat zahvalil vsem, ki ste nas obiskali. Hvala tudi vsem tistim, ki ste s svojimi praktičnimi nagradami omogočili izvedbo srečelova.
Upam in želim, da se vidimo naslednje leto ob istem času. Da pa bo srnjakovega golaža naslednjič dovolj za prav vse obiskovalce, smo že sedaj poskrbeli. Kupili smo namreč večji kotel za kuhanje golaža.
ŽELIJO ČLANI LD CIRKULANE
Radioklub Cirkulane je aktiviral radijske
postaje!
Denis Jurgec S52DJ Jernej Golc S59KM
V	letu 2008 nam je po nekaj letih uspelo vzpostaviti radijske oddajnike in Radioklubu Cirkulane omogočiti delovanje v novih prostorih v Pohorju na Rakišovem pri Cirkulanah.
V	letošnjem letu smo tudi praznovali 40. obletnico delovanja radioamaterstva na področju Cirkulan in ob tej priložnosti izdali lepo knjižico na 34 straneh pod naslovom »Haloški CQ skozi 40 let«, ki jo je napisala in uredila naša članica Nada Polajžer S57NEL. Prostore smo večji del uredili z lastnim trudom in delom. Vsekakor pa nam ne bi uspelo, če nam ne bi z denarnimi in materialnimi prispevki pomagali vsi donatorji in sponzorji. Predvsem se zahvaljujemo za to pomoč podjetjem in organizacijam z našega območja Cirkulan, ki so s tem pomagali, da smo lahko objekt uredili in ga predali v funkcijo obratovanja.
V	septembru 2008 smo uredili in preizkusili sisteme delovanja na kratkovalovnem področju in UKV področju. 5. septembra je v Sloveniji potekla vaja ARON in v tej vaji smo tudi aktivno sodelovali z lokacije na Pohorju JN76XI. Uspelo nam je uspešno prenesti naše sporočilo vsem regijskim postajam v Sloveniji in predati poročilo nacionalni postaji ZRS RCOU, ki je bila locirana pri Ljubljani. S tem je naša lokacija na Pohorju JN76XI vključena v nacionalno omrežje ARON, ki se aktivira
v primeru naravnih nesreč.
8. novembra smo sodelovali v mednarodni vaji Global Simulated Emer-gency Test, ki poteka istočasno na vseh kontinentih sveta. Uspešno smo prenesli predvidena sporočila na frekvencah, ki se uporabljajo v primeru nesreč in katastrof (CoA -Centre of Activity). Sporočila smo prenesli iz Finske (OL4HO) - nacionalna bazna postaja, Francije (F5VKP/D) in Nemčije (DR4G). Sporočila pa smo sprejeli iz Hrvaške (9AOOS/D), Nemčije (DA0EC/D in DN1XA) in Anglije (MM3UJL/p). Na osnovi tega smo dosegli, da sta S59DDR in lokacija na Pohorju vpisana v seznam mednarodnih lokacij, kar omogoča prenos sporočil na mednarodnem nivoju v primeru naravnih nesreč. V vajah smo sodelovali operaterji Lojze-S52PO in Franc Kolednik-S52M, Ivo Marguč-S53IM, Denis Jurgec-S52DJ in Jernej Golc-S59KM.
V mesecu novembru smo sodelovali v nacionalnem tekmovanju Zveze radioamaterjev Slovenije v kategoriji delo v telegrafiji mala moč in po do sedaj še neuradnih rezultatih dosegli odlično šesto mesto. To je velik uspeh za naš klub, ki je letos komaj aktiviral oddajno lokacijo na Pohorju. Levji delež k temu rezultatu je prispeval Bruno Lubec-S51M, ki je bil glavni operater na postaji v času tekmovanja. Tisti dan pa smo mu pomagali še Lojze, Franc, Ivo, Zmago in Jernej.
Največ truda za vzpostavitev naše nove spletne strani je vložil Boštjan Polajžer-S58MW. Spletna stran je začela delovati v mesecu oktobru na naši domeni www.Cirkulane, hamradio.si. Tam lahko najdete več informacij o našem delu in si tudi pogledate kratke filme o dogajanju na lokaciji v Pohorju ob prostem času in druženjih ob veselih večerih. Delovanje spletne strani je omogočil zavod PIP v sklopu stičišča nevladnih organizacij Podravja.
ancin sts smih $'9 um?
Z ureditvijo nove lokacije na Pohorju smo v letu 2008 praktično pridobili vse možnosti, da lahko sodelujemo v tako zahtevnih vajah. Trenutno delamo s tehnično opremo, ki je dokaj sodobna, določena oprema pa je last članov in jo uporabljamo za namene, ki so v javnem interesu. Tudi določeni posegi na antenskih sistemih so potrebni za 100 % delovanje v primeru večjih naravnih nesreč. Vsekakor pa lahko v vsakem trenutku aktiviramo omrežje in omogočimo uporabo zvez v lokalnem območju same občine Cirkulane in povezavo zvez oziroma prenos sporočil na regijski, nacionalni in mednarodni nivo. Želimo si, da naša lokalna skupnost prepozna koristnost našega delovanja in si želimo v prihodnosti še tesnejšega sodelovanja.
Vsem, ki ste v letu 2008 sodelovali z nami, se vam iskreno zahvaljujemo, da ste prepoznali naše delo in aktivnosti, ki so na mednarodnem nivoju priznane kot aktivnosti v javnem interesu. Tisti, ki jih zanima elektrotehnika, vzpostavljanje radioamaterskih zvez, delo v javnem interesu na področju komunikacij, in tudi tisti, ki se radi poveselite ob večerih na pikniku ali družabnih srečanjih, ste vabljeni, da se včlanite v naš Radioklub Cirkulane S59DDR v letu 2009. Vsem bralcem pa želimo vesel božič in srečno novo neto 2009. XMAS -HNY 2009.
Prvi koncert folklorne sekcije KD Cirkulane
Antonija Žumbar
22. novembra je Folklorna sekcija KD Cirkulane izvedla 1. koncert pod naslovom »In vino veritas«. Predsednik sekcije Boštjan Žumbar je v svojem govoru predstavil začetke delovanja sekcije, kar je povzeto v nadaljevanju.
»Kot vodja sekcije sem zelo ponosen, da smo doživeli ta dan. Želja, da bi nekoč poleg raznovrstne kulturne ponudbe zaplesala tudi domača folklorna skupina, je kot neviden ogenj tlela v našem kraju že vrsto let. Pa vendar nikoli ni bilo prave iskrice, ki bi ta ogenj tudi prižgala. Decembra leta 2006 je aktualna predsednica KD Cirkulane Antonija Žumbar to pobudo nekajkrat prinesla med nas mlade. A sprva ni bilo posebnega zanimanja. Ker je s svojimi pobudami nadaljevala in ker so ti razgovori bili vedno pogosteje prisotni tudi pri domači mizi, smo mladi naposled le ugotovili, da velja poskusiti. Tako smo 12. 1. 2007 pri KD Cirkulane ustanovili Folklorno sekcijo.
Na prvih nekaj vajah se nas je zbiralo povprečno petnajst. Prva mentorica je bila domačinka Bojana Voglar. Začetna evforija je trajala od januarja do maja leta 2007. Po končani prvi sezoni so sledile dolge, vroče počitnice, ki so prvotno zasedbo precej oklestile. Skupino je zapustila tudi mentorica, saj se je medtem preselila v Maribor. Obetala se je torej kratka usoda komaj rojene folklorne skupine.
Mraz in megla lanskih novembrskih dni pa sta prinesla otoplitve v mišljenju cirkulanske mladine, saj seje na novo vključilo ravno dovolj parov za ponovni zagon skupine. Imeli smo tudi srečo, da smo relativno hitro in enostavno dobili novo mentorico. Toje postala Maja Gla-ser iz Dolene, sicer dolgoletna plesalka folklorne skupine Rožmarin iz Dolene in KUD Študent iz Maribora. Maja je posredno naše gore list, saj je njen oče, zdaj žal že pokojni Tonček Kolednik, rojen v Pristavi. Maja je k sodelovanju privabila še svoja dva brata Bojana in Tončeka. Izkušnje in bogato znanje s področja slovenske plesne kulturne dediščine, ki so ga prinesli s seboj, je prispevalo k hitremu napredovanju posameznikov in skupine kot celote. Kjer je uspeh, je tudi zadovoljstvo. Kjer je zadovoljstvo, je veselje, je motivacija in je želja po več, po še boljšem in po še bolj veselem. Vse toje skupino notranje povezalo, jo utrdilo in popeljalo na pot
razvoja.
Ko smo čutili, da dovolj dobro obvladamo osnovne korake folklorne umetnosti, smo začeli tudi nastopati. Osmega februarja letos smo prvič zaplesali pred gledalci. Toje bilo v domači dvorani ob kulturnem prazniku. Tisti prvi aplavz je še dolgo zvenel v naših ušesih. Dal nam je krila, da smo radostno zaplavali na oblakih naše mladosti, uživali v vašem priznanju in zaplesali v nove dni. V sebi smo občutili neko novo moč, ki je skupaj z našo mladostjo vrela iz nas in nam pomagala. Tako se je za skupino začel vzpon. Vedeli smo, da jih kar tako in na silo ne moremo kmalu doseči. Smo pa čutili, da smo tega prej ali slej sposobni. Tudi zato smo pridno vadili, se učili novih in novih korakov, sledili napotkom naše mentorice in ob vajah tudi nastopali. Sodelovali smo na območni reviji folklornih skupin, junija smo zaplesali tudi na našem občinskem prazniku.
Vzporedno smo iskali nove člane in kar nekaj mladenk in mladeničev se nam je pridružilo. Okrepili smo tudi glasbeno spremljavo, saj seje k harmoniki in kontrabasu pridružila še violina. S pomočjo občine in sponzorjev smo na začetku ureditve lastnih noš in druge kostumografije, pri čemer nam je v veliko pomoč Bojan Glaser.
Lahko bi rekli, da imamo danes vse. Najprej mladost, saj smo v povprečju stari zavidljivih 20 let. Imamo voljo, moč in energijo, da vztrajamo, se trudimo in delamo v korist naše sekcije, društva in občine. Imamo dobro mentorico, ki na
nas suvereno prenaša svoje znanje in izkušnje. Imamo moralno podporo svojih družin, prijateljev in sorodnikov. Imamo finančno podporo našega matičnega društva, občine in sponzorjev. Imamo torej skorajda vse, čas pa bo pokazal, ali je vse to bilo tudi dovolj.
V tem času so se med člani skupine stkale trdne prijateljske vezi. Lahko bi rekli, da smo družina v malem. V tej družini ni očeta, ki bi s svojo avtoriteto delil svoj prav, in ni mame, ki bi s svojo nežnostjo ljubkovala svoje otroke in jih zagovarjala. V tej družini smo vsi enakopravni, vsi enako odgovorni in enako izpostavljeni. Kajti obiskovalci vidijo in slišijo vsakega izmed nas. Opazijo vse tisto, kar je dobro, in tudi vse tisto, kar je še slabo. In prav zato, ker smo takšni, kot smo, smo danes dobri in bomo jutri še boljši.
Vsem mojim prijateljem in prijateljicam Folklorne sekcije KD Cirkulane se zahvaljujem za trud in marljivost na vajah in nastopih. Hvala mentorici in lepa prošnja za naprej. Vse, ki nas podpirate, pa prosim, da nam tudi v prihodnje ne odrečete te pomoči,« je med drugim zapisal vodja Folklorne sekcije KD Cirkulane Boštjan Žumbar.
Prvi koncert je bil lepo izveden, gledalci so mlade z navdušenjem spremljali. Na koncertu so sodelovale naslednje skupine: Šeste Kopinske, Ljudski pevci in Mladi veseljaki ter Tamburaši, ki so glasbeno spremljali tudi Folklorno skupino Rožmarin iz Dolene. Močan aplavz gledalcev ob koncu prireditve naj bo resnična vzpodbuda za naprej.
10 let vokalne skupine Mladi veseljaki
Aleš Klinc
Zadovoljni, presrečni z navdušenjem in zanosom, lahko danes trdimo, da nam je uspelo. Uspelo tisto, za kar so še največji skeptiki trdili, da je nesmiselno, da smo premajhni, da nam ne bo uspelo, da ne bo interesa, da bomo sedeli ob praznih sedežih, da se ne bo izplačalo, in še mnogo pripomb je bilo. Pa vendar nam je. Uspelo namreč. Sam sem ves čas verjel v to.
Koncert ob 10. obletnici delovanja vokalne skupine Mladi Veseljaki iz Cirkulan, ki je bil na Gradu Bori 17. maja 2008, bo, upam, da vsem nam, ki smo ga organizirali, zapeli in zaigrali, predvsem pa vsem vam, ki ste si ga uspeli ogledati, ostal v nepozabnem spominu.
10 let je dolga doba. Pomeni kar nekaj, kar nekaj več, recimo raje, ogromno časa in odrekanja. Vendar se splača. Bili so trenutki, ki jih ne moreš pozabiti nikdar, trenutki, ki ostanejo zapisani v tebi za zmeraj, bili pa so tudi trenutki, ki bi jih sam, pa tudi vsak izmed nas, najraje pozabil.
Ni mi žal, da sem v vseh teh letih, ko so mi fantje zaupali nalogo tako imenovanega »frontmena« ali če hočete po domače »predsednika«, uspel najti čas in voljo ter zvoziti med vsemi čermi in pripeljati skupino do tega, kar smo imeli priložnost slišati na koncertu meseca maja. Hvala vam Veseljaki, da ste pomagali uresničiti idejo, ki smo si jo zadali, to je ohranjati lepo slovensko pevsko izročilo. Hvala vam Andrej Ranfl, Mitja Za-goršek, Matic Klemenčič, Uroš Klinc, da ste tudi vi s svojim glasom v preteklih letih pomagali uresničevati to idejo. Hvala tudi Jožetu Dernikovi-ču - Pepčeku, Jani Kovačec in Francu Lačnu, našim umetniškim vodjem, da so nam s svojim bogatim strokovnim znanjem vlivali to idejo v glavo, pa recimo raje v glasilke.
Leto 2008 je bilo za nas prelomno. Veseljaki smo sezono 2008/2009 pričeli pod novim umetniškim vodstvom mladega in talentiranega profesorja glasbe Petra Gojkoška iz Cirkovc.
Našemu dolgoletnemu vodji Francu Lačnu želimo ob tej priložnosti izraziti zahvalo za njegov trud in požrtvovalnost pri delu z nami.
Prvič se bo skupina pod vodstvom novega zborovodje predstavila na letošnjem Božičnem koncertu 25. decembra v domači farni cerkvi sv. Barbare ob 17. uri. Vse naše zveste
poslušalce lepo vabimo, da nam prisluhnejo.
Tako kot vsak, si tudi mi po svojih najboljših močeh želimo razveseljevati našo zvesto publiko z lepim fantovskim petjem. In aplavz je naša največja nagrada. Za trud, odrekanje in požrtvovalnost. Hvala vam!
~0 letu, ki prihaja, želim, da oam prinese same dobre, naj oam 6e naklenjenc z darovi zdravja, zadovoljstva, osebnega miru in prijateljstva. /Vaj vam bo lepe, kjerkoli že boste, v spominih pa ohranite prijetne trenutke. ~Dsem, ki nas vzpodbujate, iskrena hvala!
Antonija Žumbar, predsednica KD Cirkulane
	PROGRAM DELA KD CIRKULANE V LETU 2009
JANUAR	• Koledovanje (novo leto, Trije kralji) - sekcija Ljudski pevci
FEBRUAR	•	6. 2. 2009 - slovenski kulturni praznik •	Gostovanje Dramske sekcije po različnih krajih
MAREC	• 21.3. 2009 - 7. Jožefov koncert - MPZ skupaj z gosti
APRIL	• Gostovanje Dramske sekcije drugod in zaključna prireditev v Cirkulanah
MAJ	•	30. 5. 2009 - 1. koncert Tamburanja, grad Bori •	Razstava -»110 let delovanja KD« - ob občinskem prazniku
JUNIJ	• 6. junij - koncert Mladih veseljakov
JULIJ	• 25. 7. 2009 - Tamburanje ob večerih
AVGUST	• 15. 8. 2009 - »Pesem klopotcev« - Bori - Ljudski pevci
SEPTEMBER	• 12. 9. 2009 - jubilejno praznovanje KD - 110 let
NOVEMBER	•	9.11.2009 - martinovanje •	28.11.2009 - 2. koncert Folklorne sekcije
DECEMBER	• 25. 12. 2009 - Božični koncert Mladih veseljakov
O martinovanju in ostalih aktivnostih Društva vinogradnikov
Mojca Zemljarič
V organizaciji Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze je tudi letos v večnamenski dvorani v
Cirkulanah potekalo tradicionalno martinovanje.
Cirkulančani so za Martina pripravili poseben protokol. Taje zajemal predajo poslov prejšnjega Naj Martina, predajo čisto posebnih insignij do-
mačemu županu in poseben sodniški preizkus znanja novo imenovanega Naj Martina V., ki je postal Milan Kolednik iz Gradišč, dolgoletni član Društva vinogradnikov in sadjarjev. Taje moral prestati zelo težak preizkus znanja in potrpežljivosti, saj ga je izpraševal prvi sodnik z zasebno prakso, ki so ga med procesom ves čas motili telefonski klici žene in ljubice... Na koncu pa je sledil še obvezni krst mošta v vino, ki ga je prispevalo ogromno domačih vinogradnikov. V nedeljo dopoldne pa so novo vino blagoslovili pri cerkvi Sv. Ane.
Sicer pa so bili člani haloškega vinogradniškega društva zelo aktivni tudi zadnji mesec dni. V Tržcu, Podlehniku in v Cirkulanah so organizirali strokovne delavnice o negi mladih vin. Takoj po novem letu pa se bodo pričele tudi priprave na tradicionalni Vincekov rez, ki ga vsako leto pripravijo v mesecu januarju, ko goduje Vincenc.
Sodobna gospodinja
Ivan Tetičkovič
Sodobna gospodinja je gospodinjska pomočnica, mati, žena, delavka in še morda kaj, predvsem pa podpornica treh zidov pri hiši.
Današnja gospodinja ni več samo gospodinja, ampak je zraven tega še delavka v tovarni, aktivno se vključuje v društveno in politično življenje v domačem kraju in tudi zunaj njega. Vse te aktivnosti sodobno gospodinjo vzpodbujajo k še večjemu udejstvovanju in dokazovanju. Takšne so članice Društva gospodinj občine Cirkulane. Vedno si najdejo čas za aktivno delo v društvu pri pripravi raznih aktivnosti. Predvsem so se potrudile pri pripravi in izvedbi razstave ob občinskem prazniku. V to prireditev so se vključile vse članice in član ter nam pokazali dobrote naše kuhinje, kakortudi ročna dela.
Ker pa ni prireditve v občini, kjer ne bi sodelovale, so nam gospodinje pripravile obilo dobrot tudi ob praznovanju Martinovega in Barbarinega.
Vse te dobrote pa ne bi bile tako dobre, če se ne bi naše gospodinje izpopolnjevale v njihovi pripravi, istočasno pa si tudi izmenjevale skrivnosti njihove priprave. Tako so organizirale tečaj priprav dobrot iz zelja in ohrovta, ki je bil nadpovprečno dobro obiskan. V decembru so izvedle tečaj priprave štrukljev, pečenih in kuhanih. Rdeča nit vseh terminov za tečaje pa je tečaj ročnih spretnosti. Letos so izdelovali različne čestitke in vizitke. Na vseh teh tečajih pa je v prednosti predvsem druženje ter izmenjavanje idej in veščin gospodinjenja. Zraven vseh teh obveznosti gospodinje niso pozabile na dobro voljo in
druženje. Tako so pripravile v začetku julija strokovno ekskurzijo na Goričko. Tam so si ogledale grad Grad, v Filovcih spretnost izdelovanja glinenih posod, občudovale so prelepo pokrajino in se ob zaključku zavrtele še na kmečkem turizmu.
Ob bližajočih se praznikih vam članice in član Društva gospodinj Cirkulane želijo vesele božične praznike, v novem letu pa polno hišo zdravja in zadovoljstva.
Turistično društvo zarisalo dve pohodniški poti
Zlatko Gomilšek
Turistično društvo Cirkulane si želi čimbolj popestriti turistično ponudbo občine. Glede na to, da v naši okolici ne moremo gojiti množičnega turizma, saj nimamo ne morja in ne visokih gora, je pri nas najpopularnejši tako imenovani »sprostitveni« turizem.
Torej, takšen način preživljanja dopusta, da se v tem času kar najbolj spočiješ ob mirni in lepi okolici. Ob tem pa je seveda potrebno narediti kaj za svoje telo. Tako je za turiste najprimerneje, če se sprehodijo po naših gričih.
V upravnem odboru turističnega društva smo se že pred časom odlo-
občine speljali nekaj pohodnih poti, po katerih bi se lahko sprehajali tuji in domači turisti. V društvu smo zaenkrat zarisali dve poti. Prvi smo dali ime »Pot modre kavčine« in poteka predvsem po območju Dolan in Gradišč. Takšno ime smo ji izbrali zato, ker poteka mimo kraja, kjer je posajena potomka najstarejše trte na svetu. Drugi pohodniški poti smo dali ime »Viničarska pešpot«, ki pa poteka predvsem po Cirkulanah in Pristavi. To pot smo tako imenovali predvsem zato, ker je bilo na našem območju v preteklosti kar veliko starih viničarij.
Obe poti smo člani Turističnega društva že večkrat prehodili, pri tem pa smo imeli tudi kar precej gostov iz drugih društev. Pot modre kavčine smo prehodili 18. 5. 2008, Viničarsko pešpot pa 1.6. in 15. 8.2008. Na vseh pohodih smo zelo uživali, zato smo se odločili, da bomo zaradi odličnega vzdušja te pohode organizirali vsako leto, tako da bodo postali tradicionalni. Zraven tega pa nameravamo v naslednjem letu zarisati še eno pot, ki bo potekala predvsem po območju Malega Okiča in Slatine, tako da bomo še popestrili izbor teh
sprehajalnih poti.
Obe poti, ki sta sedaj postavljeni, sta na vseh križiščih lepo označeni s smernimi tablami, tako da se nihče ne more izgubiti ali zaiti s poti. Za primerno obveščenost pohodnikov smo izdelali tudi zloženki o teh dveh poteh, vendar pa se naše delo na tej zadevi še ni končalo. Še zmeraj namreč potrebujemo dva velika panoja, s katerima bi bila na začetku poti narisana trasa vsake poti, tako da bi si lahko traso vsak pohodnik tam najprej ogledal in se nato podal na pot. Kljub tej manjši pomanjkljivosti pa sta obe poti primerni za uporabo in veselimo se vsakega pohodnika, ki bo prehodil poti, prav tako pa se veselimo tega, da bodo lahko tudi druga društva uporabljala te poti za svoje potrebe.
Turistično društvo Cirkulane se zahvaljuje vsem društvom, organizacijam in individualnim osebam, ki so kakorkoli prispevali pri izpeljavi naših ciljev. Še največja zahvala pa gre Milanu Koledniku, ki je pravzaprav pobudnik tega projekta in ga je v največji meri tudi sam izpeljal.
Društvo za aktivno preživljanje prostega časa
Luka Milošič
Društvo za aktivno preživljanje prostega časa je prostovoljno, nepridobitno, samostojno združenje, ki v svojem delu zasleduje naslednja cilja: organizacijo družabnih prireditev v okviru aktivnega preživljanja prostega časa in organizacijo družbeno koristnih aktivnosti.
Namen društva je združenje z namenom obveščanja občanov občine Cirkulane o koristnosti aktivnega
preživljanju prostega časa na področju kulture, izletništva, etnologije, starih običajev in raziskovalnih taborov. Svoj namen društvo uresničuje z organizacijo prireditev, družbeno koristnih dejavnosti in dejavnosti na področju raziskovanja. Dejavnosti in naloge za doseganje zastavljenih ciljev so organiziranje pohodov in izletov, aktivnosti na vseh športnih področjih, kresovanj, oživljanje in izvajanje starih običajev, opravljanje družbeno koristnega
dela in izvajanje raziskovalnih taborov.
Društvo lahko opravlja tudi pridobitne dejavnosti v skladu z veljavnimi predpisi, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon, in sicer le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namenov in ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Te dejavnosti so organizacijske storitve ter založniška dejavnost.
Koledovanje ljudskih pevcev
Ljudski pevci iz Cirkulan pripravljajo Koledovanje. Prikazali bodo, kako seje pred davnimi leti hodilo po vaseh in zapelo za novo leto in sv. Tri kralje.
Pevci so nekoč novoletno pesem zapeli na Silvestrovo, šest dni kasneje pa so ponovno šli od hiše do hiše in zapeli za Tri kralje. Razlika je bila v tem, da so za Tri kralje imeli zvezdo.
Ljudski pevci bodo običaj Koledovanja obudili v soboto, 3. 1.2009, ob 17. uri v cerkvi Sv. Barbare v Cirkulanah. V goste so povabili tudi Ljudske pevce »Kopače« iz Podlehnika in Ljudske pevce »Prešmentane falote« iz Stoperc.
Ob koledniških bodo zapeli še nekaj drugih pesmi, ki so namenjene temu letnemu času.
Vabljeni!
Dr. Jožef Muster, zdravnik, zobozdravnik in intelektualec
Franček Tetičkovič
O zdravniku dr. Jožefu Mustru sem kot otrok slišal pogovore med mojimi starši in sorodniki. O njem so govorili kot o daljnem sorodniku, ki je študirani zdravnik in ki občasno prihaja na obisk k staršem in sestram. Ob teh obiskih so se k njemu zatekali domačini s svojimi boleznimi in drugimi težavami. Svetoval jim je in tudi glede zdravil.
Jožef Muster kot maturant julija 1912 na Cesarsko kraljevi klasični gimnaziji v Mariboru	___________
Takratna generacija Barbarčanov ga je poznala kot dobrega, ljudskega zdravnika, ki je rad pomagal ljudem. Bil je prvi Barbarčan v prejšnjem stoletju, ki je dosegel poklic zdravnika. Poznejše generacije o njem niso veliko vedele; današnje pa morda le še po priimku Muster, na katerega je vezan njegov sin Miki Muster, akademski kipar, bolj znan po svojih likih, Trdonje, Lakotnika in Zvitorepca v stripih. Le malokdo mi je vedel odgovoriti na vprašanje, ali je Miki našega rojaka sin. Taje bil rojen v Murski Soboti in so mu Prekmurci podelili naziv častnega meščana Murske Sobote. K temu imenovanju sem mu čestital, hkrati pa ga spomnil, da nosi tudi haloške gene, česar ni zanikal. Tudi to je pogojevalo, da sem hotel zvedeti o zdravniku Mustru nekaj več, in nekaj od tega
vam ponujam tudi vtem prispevku.
Jožef Muster je bil rojen 16. februarja 1894 v Gradiščah zakoncema Jožefu in Jožefi (Arnečič) Muster. Osnovno šolo je obiskoval pri sv. Barbari v Halozah in je bil odličnjak. V tistih časih je redko-kateri kmečki nadarjeni otrok nadaljeval šolanje, zato sem vedno v mislih občudoval tega rojaka, kije dosegel spoštovanja vreden poklic. Takratni upravitelj Anton Ogorelec in učitelji so ga usmerili v nadaljevanje šolanja na srednji šoli. Vpisal se je v prvi razred v šolskem letu 1904/05 na Cesarsko kraljevi klasični gimnaziji Maribor, kot je zapisano v vpisni knjigi dijakov te gimnazije. V vseh osmih razredih je bil odličnjak, saj je, razen nekaj izjem, imel iz vseh predmetov odlično oceno. Zato je bil oproščen tudi šolnine, ki so jo morali dijaki plačevati. Med Mustrovimi sošolci sta bila v prvih razredih gimnazije še rojak Jožef Žuran, kasnejši častnik kraljeve jugoslovanske vojske, in Jožef Krošl, kasneje med drugim tudi dekan pri Sv. Barbari v Halozah in profesor pastoralne sociologije. Muster je stanoval pri različnih stanodajalcih v Mariboru. Po maturi leta 1912 se je vpisal na Medicinsko fakulteto v Gradcu, kjer ga je zatekla prva svetovna vojna in je moral prekiniti študij. Mobilizirali so ga v avstrijsko vojsko, kjer je služil kot sanitetni častnik v različnih vojnih medicinskih ustanovah. Po kapitulaciji Avstro-Ogrske so ga vključili v srbsko (jugoslovansko) vojsko, kjer so ga konec leta 1918 demobilizirali. Nadaljeval je študij medicine na Karlovi univerzi v Pragi, kjer je leta 1920 tudi promoviral za doktorja splošne medicine.
V mariborski bolnišnici je opravil obvezni staž in je bil leta 1922 nastavljen kot okrožni zdravnik v Križevcih v Prekmurju. Tu se je srečal z vrsto težav, obsežnim terenom, z mešanim slovenskim in madžarskim prebivalstvom, kar je zahtevalo večji napor za sporazumevanje. Med prevoznimi sredstvi, s katerimi je lahko prispel do bolnikov, sta prevladovala konjska vprega in kolo. Srečal seje s pestro patologijo, saj je v tistem obdobju imel opravka tudi s črnimi kozami, zato je moral opraviti cepljenje preko 600 prebivalcev. Kljub vsem težavam se je še posvečal študiju in je na graški zobni kliniki v dveh semestrih pridobil dodatno potrebno znanje za opravljanje prakse zobozdravnika.
Leta 1925 seje preselil v Mursko Soboto in odprl zobozdravniško ordinacijo. Poročil seje in v Prekmurju sta rojena sino-
va Jožef (1923, Križevci v Prekmurju) in Miki (1925 v M. Soboti). V Murski Soboti je delal do aprila 1927, ko je prevzel mesto zdravnika v rudniku premoga Krmelj na Dolenjskem, kjer so odprli tudi majhno bolnišnico z 20 posteljami. Ordinacijo je opremil s svojo opremo, ki jo je pripeljal s seboj, tudi za zobozdravstveno dejavnost. V ordinaciji je delal dopoldne, v popoldanskem času pa je prevzel še obširno terensko službo, dokler niso dobili v Mokronogu zdravnika. Leta 1932 se je odločil za enoletni študijski dopust, nadaljeval je študij na zobni kliniki v Gradcu, hkrati pa intenzivni tečaj iz otorinolaringologije.
Po tem študiju je zapustil Krmelj, se naselil v Ljubljani, odprl privatno zobozdravniško ordinacijo v Rožni dolini, še prej pa nekaj mesecev prakticiral pri dr. Lojzu Kraigherju. V Ljubljano se je preselila družina, ki je dobila še enega člana, Aleksandra (1928, Krmelj na Dolenjskem). Med vojno je bil član zobo-zdravniškega odbora Osvobodilne fronte in pomagal družinam kolegov, ki so odšli v partizane.
Leta 1945 je prevzel mesto splošnega zdravnika v Rogatcu, dobil stanovanje, se preselil z drugo ženo in hčerko Na-niko v Rogatec, kjer je našel izropani zdravstveni dom, ki so ga očistili in v naslednjih dveh letih popolnoma opremili.Terenska služba je bila naporna zaradi težkega in obsežnega terena, po hribih je bilo možno priti do bolnika le peš, po dolinah je uporabljal motorno kolo. Dve leti po prihodu v Rogatec je poleg splošne zdravniške prakse na območjih Rogatca in delno tudi hrvaškega Zagorja ter Haloz skrbel za zdravstveno varstvo delavcev, zaposlenih v tovarni stekla Straža na Hrvaškem. Na območju Rogatca so delovali kamnolomi, iz katerih so izkoriščali kamen za različne namene, med drugim so izdelovali tudi brusne in mlinske kamne. Pri obdelavi velikih kamnitih blokov delavci niso uporabljali zaščitnih sredstev. Pri obdelavi so vdihavali kremenčev prah in obolevali za silikozo. Ta še takrat ni bila raziskana in ni bila priznana kot poklicna bolezen. Lotil seje temeljitih pregledov in raziskav, ker se je srečeval z invalidnostjo delavcev, ki so zaradi delovne nesposobnosti izgubljali delo. Na območju Rogatca, delno hrvaškega Zagorja in Haloz se je kot splošni zdravnik srečal z vsemi boleznimi, poškodbami, porodi, skratka razumeti se je moral z vsem in pomagati.
Da je to zmogel, je zapisal, da je imel precej znanja in prakse, posebej še samostojnosti pri delu. V svojih spominih je navedel nekaj zelo zapletenih medicinskih primerov, med temi porod, ki je bil ukleščen, in dejal, da je reševal primere, ki jih danes opravljajo le na kliniki. Zdravniško prakso je opravljal v letih po vojni, ko so bili ostanki orožja zelo vabljivi za mladino, ki seje nestrokovno lotevala min, granat in drugih eksplozivnih sredstev ter orožja. Marsikateri je pri tem plačal z resnimi poškodbami in celo življenjem. Takih primerov se je moral lotevati tudi dr. Jože Muster kot splošni ljudski zdravnik.
Leta 1954 so v Ljubljani ustanovili polikliniko dr. Petra Držaja, katere prvi upravnik je postal dr. Jože Muster. Poliklinika seje širila s posameznimi oddelki. V Ljubljani je dobil tudi stanovanje in se z ženo ter hčerko preselil v Ljubljano. Upokojil seje novembra 1957. Po upokojitvi je bil še precej let aktiven zdravnik v različnih zdravstvenih ustanovah v Ljubljani. Ostalo pa mu je več časa za njegovo izpopolnjevanje jezikov in poglabljanje znanja o zgodovini narodov in ljudstev. Že v klasični gimnaziji se je dobro oborožil z znanjem latinščine, grščine, nemščine, slovenščine. S študijem medicine na Karlovi univerzi v Pragi seje dobro spoznal s češčino. Kot zdravnik v Prekmurju seje srečal z madžarskim jezikom, ker se je moral s pacienti pogovoriti v njihovem maternem jeziku. Navedene jezike je obvladal ak-
tivno. Pasivno je pa obvladal italijanščino, francoščino in španščino. Učil se je pa še turški, arabski, japonski jezik in hebrejščino.
In odkod izhajajo Mustri? Tudi njega je izvor zanimal in je po pisnih virih zapisal naslednje generacije:
1.	pradedek, Jožef Muster, je izhajal iz Lučan in je bil na graščini Bori oskrbnik. V Gradiščahje ustvaril domačijo, poročil seje s Heleno Kristovič.
2.	Dedek Filip se je poročil s Katarino Emeršič.
3.	Oče, Jožef Muster, se je poročil z Jožefo Arnečič, Halčekovo. Njena babica po očetovi liniji je bila Jera Tetičkovič iz Gruš-kovca.
V zakonu Jožefa in Jožefe Muster, rojene Arnečič, je bil dr. Jože Muster prvi otrok, druga je bila Marija, ki se je poročila z Ivanom Žuranom in sta se preselila na posestvo v Stojnce, na Mustrovini je ostala njena hčerka Vikica, poročena Rakuš. Tretji otrok je bila Ana, poročena na kmetiji Majhen. Četrti otrok, Vikica, pa je živela na Hrvaškem.
Dr. Andrej Fidelj, živi-nozdravnik, ki izhaja iz obmejnega območja sv. Jurija ob Pesni-
ci, je v svoji knjigi Spomini in srečanja predstavil tudi znamenitega soseda Simona Povodna, arheologa, zgodovinarja in duhovnika. Simon Povoden se je rodil 15. oktobra 1753 v Vrhovcih pri Lučanah kot sin kmečkih staršev, Jožefa Povodna in Elizabete Povoden, rojene Muster. Simon Povoden je bil v Ptuju duhovnik od 1784 do 1837 in ima veliko zaslug za ptujsko zgodovino in arheologijo. V to obdobje bi lahko uvrstili pradedka Jožefa Mustra in tako vabljivo se ponuja sklepanje, da so Mustrovi prišli iz Lučan in imajo tudi sorodstvene vezi s Simonom Povodnom. Ni izključena misel, da je prav Simon Povoden pripeljal svojega sorodnika na ptujsko območje in je postal grajski oskrbnik borlske gospoščine.
Tudi dr. Jože Muster je bil povezan z borlsko gospoščino, saj je kot dijak in študent med počitnicami obiskoval Kubeckove na Borlu in poučeval otroke (Gina, Albert, Ferdinand, Hans).
Dr. Jože Muster seje rad vračal v rojstno okolje. Starše in sorodnike je obiskoval, tudi nekaj dopustov z družno so v tem okolju preživeli. Na te obiske ima hčerka dr. Nanika Muster lepe spomine. Starejša generacija seje spomnila, kako so se zatekali ob njegovih obiskih v Gra-diščah k njemu, ki jih je zdravil ali jim pomagal z nasveti.
Dr. Jože Muster je bil vse do svoje smrti aktiven, spremljal je tudi napredek v stroki, družbi, doma in v svetu. Umrl je 7. novembra 1982 v Ljubljani. Pokopan je v družinskem grobu na ljubljanskih Žalah. Žara leži na haloški zemlji. Prinesla jo je nečakinja Vikica z gradiške rodne domačije.
Planinsko društvo Cirkulane
Darka Jurgec
Letos mineva drugo leto od ustanovitve našega društva. Ko se sprehodimo po prehojeni poti našega delovanja, lahko z veseljem rečemo, da je bila ta pot zelo uspešna.
Na občnem zboru smo potrdili kar obširne programe dela, ki so bili realizirani. V tej realizaciji se kaže trud in delo vseh, ki jim pohodništvo, planinarjenje, izobraževanje ter delo z mladimi veliko pomenijo. Zahvala gre tudi vsem članom našega društva, ki nas pri našem delu podpirajo.
V društvo je v tem letu vključenih 144 članov. Veseli nas, da je med temi veliko mladih, kar potrjuje naše mišljenje, daje pri delu našega društva zelo pomembna vključenost mladine.
Poudariti moramo, da uspešno sodelujemo s sosednjimi planinskimi društvi, MDO-jem za Podravje, Pla-
ninsko zvezo Slovenije, občino, osnovno šolo ter ostalimi društvi v naši občini. To sodelovanje je bilo še posebej uspešno ob pripravi ter izvedbi občinskega praznika in martinovanja. Ob občinskem prazniku smo v sodelovanju s Planinskim društvom Ptuj organizirali pohod po haloški planinski poti, kar je bila dobra promocija za spoznavanje naših krajev, saj so se pohoda udeležili ljudje iz širše okolice. Udeležili smo se tudi dveh čistilnih akcij ter tako pomagali pri skupni skrbi za čistost naše okolice. Pomembna naloga je izobraževanje lastnega kadra. Na tem področju smo izvedli izobraževanje za vse člane v mesecu februarju, dva člana pa sta bila uspešna pri izobraževanju za vodnika. Z mladinskim odsekom, ki zelo uspešno deluje na naši osnovni šoli, smo se udeležili srečanja otrok na Tromeji, tekmovanj v orientaciji ter dvodnevnega tabora na Stolu. Mladi
planinci zelo pridno pišejo prispevke, ki jih lahko preberete na naši spletni strani.
Ob vsem naštetem pa nismo pozabili na našo pohodniško in planinsko dejavnost. Pripravili smo kar nekaj dobro obiskanih pohodov po naši domovini. V naslednjem letu pa nameravamo našo ponudbo pohodov še izboljšati in upamo, da se bo za vsakega našega člana našla kakšna ustrezna ponudba.
Hvala vsem, ki nam pri delu pomagate, nas spodbujate in podpirate. Hvala mladim, ki vztrajate, nas uspešno zastopate na tekmovanjih, se udeležujete pohodov, kljub temu da bi včasih raje počeli kaj drugega. Vse, ki bi želeli preživeti kakšen prijeten dan v naravi z nami, pa vabimo, da se nam pridružite.
Za konec pa vam želim prijetne božične praznike ter uspešno leto 2009.
Dvodnevni tabor mladih planincev PD Cirkulane na Stolu
Pred vzponom
Andreja Glavica
Člani mladinskega odseka Planinskega društva Cirkulane smo prve dni letošnjih šolskih počitnic izkoristili za dvodnevni tabor. Povzpeli smo se na Stol, prespali v Prešernovem domu, se spustili proti Zelenici, obnovili znanje iz planinske orientacije in varovanja v gorah in se seveda ves čas imeli lepo.
V ponedeljek, 30. junija 2008, smo se zjutraj mladi planinci PD Cirkulane s petimi vodniki odpravili na dvodnevni izlet na Stol. Z avtobusom smo se pripeljali do Valvasorjevega doma pod Stolom, kjer smo po naporni vožnji malicali in si nabrali novih moči za vzpon.
Naša pot je bila malce naporna, ampak tudi poučna in zanimiva. Na poti smo obnovili znanje iz planinske orientacije, videli smo zaščitene rastline: kranjsko lilijo, črno murko, planiko in kochov svišč. Vzpenjali smo se zelo hitro, kajti potka je bila strma. Ob vzponu smo občudovali
prelep razgled. Pogled je segal vse od Save Dolinke in Bleda do Triglava. Na poti pa smo izvedeli tudi nekaj zanimivih podatkov o gori Stol. Stol je najvišji vrh Karavank, ki sega v višino 2236 metrov. Vrh meji s sosednjo Avstrijo. Z vrha vidimo tudi Celovec, Vrbsko jezero, Triglav, Golico, Bled in dosti drugih vrhov in
krajev. Ko smo prišli na nadmorsko višino 2193 metrov, smo zagledali Prešernovo kočo na Stolu, kjer smo pustili našo opremo in se odpravili na vrh.
Z vrha Stola smo se vrnili v kočo, kjer smo imeli nekaj časa zase. Ko se je začelo mračiti, smo odšli na večerjo. Sledil je najzanimivejši del dneva, in
sicer zabavni kviz ter planinski krst. Kviz je bil sestavljen iz različnih vprašanj in nalog. Tekmovalci smo bili razdeljeni v tri skupine, zmagovalce pa so čakale sladke nagrade. Sledil je planinski krst. Dobili smo planinska imena, rablje in botre, ki smo jih izbrali sami. Krst je bil sestavljen iz vprašanj in iz udarcev po ta zadnji plati krščenca. Vsak je dobil toliko udarcev, kolikor si jih je zaslužil. Večerje hitro minil tudi brez televizije in računalnika. Nekateri smo si privoščili prečudovit nočni pogled na Bled in okolico, ki je žarela v tisočih lučkah. Večer se je prevesil v čas za umivanje in spanje. Umivanje je bilo brez pitne in tople vode, ampak pravi planinec tudi to vzdrži in se šele tedaj zave, kako dragoce-
na je voda.
Naslednji dan smo se zbudili v oblačno jutro.
Najprej smo se po zajtrku odpravili po melišču v dolino proti koči na Zelenici. Pot navzdol je bila zelo hitra. Na začetku poti smo videli gamsa. Ko smo prispeli na Zelenico, smo imeli kratek počitek, kasneje pa smo obnovili znanje vezanja vozlov in varovanja v planinah. Od Zelenice v dolino nismo imeli več daleč. Hodili smo kakšno uro in prispeli na cilj. Tam nas je že čakal avtobus. Avtobus, s katerim smo se zapeljali proti domu, nam je ustavil še pred pice-
rijo, kjer smo se okrepčali z okusno pico. Čakal nas je še samo prihod domov. Starši so nas že nestrpno čakali, nekateri pred domovi, drugi pa pred šolo. Poslovili smo se še od vodnikov in odhiteli domov. Bilo nam je zelo lepo.
Športno društvo Cirkulane
Ivan Hemetek
Članice in člani Športnega društva (ŠD) Cirkulane smo v drugi polovici leta izpeljali tri večje športno-rek-reativne prireditve, ki se jih je udeležilo veliko občank in občanov.
Ob občinskem prazniku v začetku junija smo organizirali turnir vaških ekip v malem nogometu na travi. Na turnirju je sodelovalo 10 ekip vaških odborov (VO). Zmagala je ekipa VO Pristava pred VO Cirkulane in VO Gradišča. Istočasno je potekal turnirv odbojki na mivki za dekleta na sosednjem igrišču, ki je last Biserke in Milana Kristoviča. Na odbojkarskem turnirju je zmagala ženska ekipa VO Meje, druge so bile igralke VO Cirkulane in tretje VO Gradišča.
Za popestritev dogajanja sta bili organizirani še dve ekshibicijski tekmi. V prvi so deklice OŠ Cirkulane premagale ekipo Bradavičark (starejša dekleta), pri tem pa ni manjkalo smeha. Za zaključek pa so se pomerili veterani ŠD proti občinskemu vodstvu. Gladko je zmagala ekipa veteranov. Na sami prireditvi je sodelovalo preko 150 rekreativcev in še več gledalcev.
Ob Aninem smo organizirali že tradicionalni Aninski tek, ki je letos prvič potekal po krožni progi okrog Cirkulan. Proga za dekleta je bila dolga 4700 metrov oziroma dva kroga, za moške pa tri kroge oziroma 7050 metrov. Skupno se je teka udeležilo 71 tekmovalk in tekmovalcev, žal pa je bila zelo slaba udeležba iz domače občine, še posebej deklet in aktivnih športnikov.
Zmagovalci po posameznih kategorijah: moški skupno: Jože Čeh, Bojan Purgaj,
Bojan Brus;
ženske skupno: Daneja Grandovec, Bernarda Ivančič, Manuela Horvat; moški občinsko: David Hameršak, Matevž Štumberger, Milan Hercog; ženske občinsko: Andreja Anžel; najstarejši tekmovalec: Polde Dolenc, rojen 1931;
najmlajši tekmovalec: Dejan Kosi, rojen 1996;
najstarejša tekmovalka: Lojzka Bratuša, rojena 1939;
najmlajša tekmovalka: Minea Kristovič, rojena 1997.
Pri tem teku moramo poudariti velik odziv donatorjev- pokroviteljev, občine Cirkulane, PGD Cirkulane in Društva gospodinj Cirkulane. Prireditev smo zaklju-čilizdružabnim srečanjem.
16. avgusta smo organizirali tradicionalno srečanje s prijatelji NK Kuršanec iz Medžimurja. Najprej sta se pomerili veteranski ekipi, kjer so gladko z 8:4 zmagali gostje. Na članski tekmi so po enakovredni igri zmagali prav tako gost-
je z 2:1. Po tekmah je sledilo družabno srečanje s pogostitvijo in živo glasbo. Tako čezmejno druženje je posebej dobrodošlo in pomembno za mednarodne razpise čezmejnega sodelovanja, na primer IPA. Tako sta v projektu postala naša partnerja NK Kuršanec in Mestna občina Čakovec.
V jesenskem času je aktivnosti izvajala predvsem Nogometna sekcija, ki nastopa v MNZ Ptuj s tremi ekipami U-10, kadeti in člani.
Dečki U-10 so pod vodstvom trenerja Branka Fridauerja prikazali dobro igro in zasedajo sredino lestvice. Še posebej so se izkazali kadeti, ki so po jesenskem delu prvenstva na 2. mestu. Tudi kadete trenira Branko Fridauer. V jesenskem delu je razočarala le ekipa članov, ki je dosegla manj od pričakovanega. Glavni vzrok za to je nedvomno pomladitev ekipe iz domačih vrst in odhod nekaj starejših, izkušenih igralcev v matične klube. Načrtujemo, da se bo ekipa v zimskem prestopnem roku okrepila in v spomladanskem delu zagotovila obstanek v I. ligi MNZ Ptuj pod vodstvom Mirana Klajderiča. Ob koncu leta se zahvaljujemo vodstvu občine Cirkulane, donatorjem in sponzorjem ter ostalim društvom za pomoč. Vsem občankam in občanom pa želimo vesele božične praznike in uspešno novo leto 2009.
Kako uspešni smo bili v preteklem šolskem letu?
Marica Zebec in Marjeta Kovačec
Znanje je kot visok hrib.
Ko priplezamo na vrh hriba, se nam
razprostrejo nova obzorja.
Zato je za vsakega mladega človeka
pomembno, da nenehno pleza na vrh hriba.
In premaguje vzpone.
In padce.
In isce bližnjice.
V	naši šoli smo te bližnjice učitelji, ki učence spodbujamo, usmerjamo, informiramo, širimo interes do znanja, pomagamo odkrivati nova obzorja. Ob koncu preteklega šolskega leta smo bili zadovoljni z uspehi naših otrok, saj so se v znanju izkazali na različnih področjih.
Učenci so obiskovali interesne dejavnosti, ki so namenjene razvijanju različnih interesov učencev. To so: cici-vesela šola, bralno ustvarjalni krožek, šahovski krožek, računanje je igra (tekmovanje iz matematike), otroški pevski zbor, mladinski pevski zbor, matematični kenguru, zgodovinski krožek, šolska hranilnica, biološki krožek, šolska skupnost, geografski krožek, knjižničarski krožek, vesela šola, tekmovanje za Cankarjevo priznanje, tekmovanje za Proteusovo priznanje, tekmovanje o sladkorni bolezni, bralna značka (slovenska, angleška, nemška), likovni krožek, tekmovanje za Štefanovo in Preglovo priznanje, računalniški krožek, športne dejavnosti, planinski krožek, prometni krožek ...
V	preteklem šolskem letu je nastala tudi raziskovalna naloga s področja etnologije.
Učenci petega razreda so si pridobili kolesarske izpite in dokazali, da spretno in varno vozijo kolo. Učenci prve triade so se izkazali v skrbi za čiste in zdrave zobe.
V	šolskem letu 2007/2008 smo sodelovali v različnih projektih: Zdrava šola, Rastem s knjigo (učenci 7. razreda), Varnost za vse, Bralna značka, Starši staršem, Evropski jezikovni listovnik, Moja prva jezikovna mapa, Svet gibanja-svet veselja v sodelovanju s klubom PIT Slovenija, ŠKL - vključitev z mešano nogomet-
no ekipo.
Za učence 2. in 3. razreda je bil organiziran plavalni tečaj v Termah Ptuj, za učence 4. razreda pa šola v naravi - s poudarkom na plavanju. Učenci 7. razreda so se udeležili petdnevnega tabora (šole v naravi) v domu Rak v Rakovem Škocjanu. Za učence 5. razreda je bila organizirana zimska šola v naravi v Bohinju. Učenci, ki so na tekmovanjih dosegli zlata in srebrna priznanja, so na koncu šolskega leta prejeli knjižne nagrade. Najbolj uspešni učenci preteklega šolskega leta so:
Aljaž Belšak - srebrno priznanje iz znanja o sladkorni bolezni, srebrno priznanje v znanju iz geografije, zlato priznanje v znanju iz Vesele šole in zlato Vegovo priznanje.
Elvira Jurgec - zlato priznanje v znanju iz zgodovine, srebrno priznanje za raziskovalno nalogo s področja etnologije.
Žan Belšak - srebrno priznanje v znanju iz geografije, srebrno priznanje v znanju iz zgodovine, srebrno priznanje iz sladkorne bolezni, srebrno Vegovo priznanje, zlato Štefanovo priznanje, zlato priznanje iz šaha.
Karmen Jurgec - srebrno priznanje iz znanja o sladkorni bolezni. Mojca Preložnik - srebrno Cankarjevo priznanje, srebrno priznanje za raziskovalno nalogo iz področja etnologije.
Gregor Finžgar - srebrno priznanje v znanju iz geografije.
Sara Gorenjak - srebrno Vegovo priznanje.
Ju raj Martinez - srebrno Vegovo priznanje.
Vsem naštetim učencem iskreno čestitamo!
Učenci naše šole so pri vseh predmetih prejeli tudi lepo število bronastih priznanj. Vsi učenci 1. in 2. triade so osvojili Bralno značko. Osvojili so tudi veliko modro plaketo v športnem programu Zlati sonček in Krpan. Sodelovali so v mednarodnem projektu Pasavček. Učenci 1. triletja so v tem projektu spoznavali pasavce, jih risali in izdelovali iz najrazličnejših materialov, pisali zgodbice in uganke, sestavljali križanke, oblikovali plakate, izvedli an-
keto med odraslimi, peli in plesali ter si pridobivali znanje o avtosedežih in o varnosti v prometu. Pravilo tega projekta je: »Red je vedno pas pripet.«
Učenci naše šole so se udeležili tudi 10. Medobčinskega tekmovanja osnovnih in srednjih šol »Kaj veš o prometu«. Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Cirkulane se zahvaljujemo, da so nam podarili štiri nova kolesa.
Zelo dejavni smo bili tudi na športnem področju. Športna tekmovanja so se začela z jesenskim krosom na Vidmu. Medalje za uvrstitev med prve tri so dosegli trije učenci: Doroteja Domjan (Zavrč) -1. mesto; Aljaž Belšak - 3. mesto; Karina Černivec - 2. mesto.
Tudi v lanskem letu smo bili soorganizator spomladanskega krosa v Moškanjcih. Učenci so dosegli lepe rezultate, medalje pa sta osvojila učenca iz šole Zavrč. S tekmovanja v atletiki so učenci prinesli kar nekaj medalj: Doroteja Domjan (1. mesto na 600 m), Patricija Lorbek (4. mesto v skoku v višino), Anja Hiržin (4. mesto na 1000 m), Alen Fuks (4. mesto na 60 m), Tadej Kelc (5. mesto na 60 m) in Karina Černivec (6. mesto na 300 m).
Učenci planinskega krožka so se udeležili treh tekmovanj v planinski orientaciji v kategoriji »B«. 15. marca je v Cirkulanah potekalo področno tekmovanje, na katerem je prva ekipa (Žan Belšak, Žan Jurgec, Uroš Gomilšek, Primož Glavica) dosegla odlično 1. mesto^ Druga ekipa (Juraj Martinez, Nina Žula, Andreja Glavica, Dejan Jurgec) pa je dosegla prav tako odlično 2. mesto. Na področnem tekmovanju v Rušah so se učenci ponovno odlično odrezali in osvojili 2. mesto. Učenci so se udeležili tudi državnega tekmovanja v Gorici in dosegli 13. mesto.
V	mesecu juniju smo v okviru prireditev ob 1. občinskem prazniku izpeljali dan šole.
V	torek, 24. junija, smo se poslovili od šolskega leta 2007/2008. Kot vsako drugo leto nam je tudi to prineslo vsega nekaj: novega znanja, novih izkušenj, novih spoznanj, novih vezi in prijateljstev ...
Ogled gasilskega avtomobila
Učenci 4. razreda smo se z veseljem in velikim zanimanjem odpravili na ogled gasilskega avtomobila. Pozdravil nas je prijazni gasilec gospod Ivan Tetičkovič in nam podrobno predstavil ter natančno razkazal ga-
silski avto, njegove najpomembnejše dele in nam ob tem konkretno povedal, čemu je določen del namenjen. Predstavitev je popestril z opisi zanimivih dogodkov in primerov, kje vse so gasilci pomagali in sodelova-
li. Učenci so izvedeli vse o delovanju gasilskega društva, dobili odgovore na vprašanja in z velikim zanimanjem sprejeli vabilo k sodelovanju. Učenci 4. razreda se zavedamo, kako pomembni so gasilci in gasilsko društvo v občini, zato smo se za predstavitev gasilcu lepo zahvalili. Istega dne, ob enajstih dopoldne, smo naenkrat zaslišali sireno in predvidevali smo, da na šoli gori. Postavili smo se v vrsto, pustili vse v razredu in v copatih hitro zapustili šolo. Vsi učenci, delavci šole in gasilci so že bili pred šolo. Na srečo je bila evakuacija vnaprej organizirana in pravega požara ni bilo. V primeru pravega požara pa sedaj dobro vemo, kako čim hitreje in varneje zapustimo šolo in kako se v takem primeru obnašamo.
Učenci 4. razreda
Športni dan
V sredo, 12. novembra, je na OŠ Cirkulane-Zavrč potekal 2. športni dan. Tema športnega dneva je bil nogomet, ki je zelo priljubljena disciplina med učenci v Cirkulanah in v Zavrču. Pomerili so se A oddelki proti B oddelkom. Izid tekem je bil izenačen, saj sta zmagala 6. in 7. razred iz Cirkulan ter 8. in 9. razred iz Zavrča. Po odigrani tekmi nas je čakala malica. Za zaključek dneva smo si ogledali ŠKL tekmo med učenci naše šole in učenci OŠ Des-trnik-Trnovska vas. Nad izidom tekme nismo bili ravno navdušeni, zato ga ne bomo izdali.
Žan Brlek, 6. A
Zimska šola v naravi - S. a razred OŠ Cirkulane
Tistega jutra smo se ob 6.30 zbrali pred šolo. Čez nekaj časa se je pripeljal avtobus. Ko smo zlagali prtljago v avtobus, je minilo kar precej časa. Končno smo se odpravili.
Po dolgi vožnji smo zagledali bele gore. Ko smo prispeli, so nam razkazali dom. Oblekli smo se v kombinezone in odšli na smučišče Vogel. Tam so nas razdelili v skupine po tri. Po nekaj urah smučanja smo šli v okrepčevalnico. Ko smo se najedli, smo šli nazaj v dom, kjer smo se zvečer igrali različne igre. Med njimi je bila »Ripel pipel brez pipelna«. Ogledali smo si tudi kaseto o nevarnosti snežnih plazov. Spoznali smo veliko gorskih živali in tudi kopensko želvo. Drugi dan smo odšli v terme, kjer smo se kopali in spuščali po toboganu. Zadnji dan pa smo imeli tekmovanje v smučanju. Vsi smo dobili priznanja. Popoldne smo začeli pakirati. Med vožnjo smo se ustavili v Trojanah, kjer smo si kupili spominčke in druge stvari.
Ko smo prišli v Cirkulane, so nas starši že nestrpno čakali. In vsi smo polni vtisov odšli domov.
Robert Vogrinec in Kristian Šic
Opis moje sobe
Moja soba je srednje velika. Stene so roza in marelične barve. Na stropu moje sobe sta dve luči, ena pa je tudi na nočni omarici. Moja pisalna miza je pri oknu in pri vratih. Postelja je srednje velika, ob njej je nočna omarica. Tla so iz laminata, prekrita s pisano preprogo, na njej pa so
večkrat moje igrače. Ob steni je velika lesena omara, zraven pa še ena manjša, kjer imam zložene knjige. Stene so okrašene z različnimi plakati, ki največkrat predstavljajo živali. Nad mizo je polica, kjer so zložene slike in fotografije. Na mizi je tudi radio, saj ga večkrat poslušam.
Pisalni stol je iz plastike in prevlečen z usnjem. V sobi preživim veliko časa, največkrat pa se v njej učim, pojem, spim in še kaj. Včasih, ko mi je dolgčas, si jo tudi pospravim, če je razmetana. V njej se dobro počutim.
Bojana Pajnkiher, 5. A
OSNOVNA ŠOLA CIRKULANE - ZAVRČ december 2008
Kulturni dan
6. novembra smo imeli kulturni dan. Odhod izpred šole je bil ob 8. uri. Z avtobusi smo se odpeljali proti Ptuju. Med vožnjo smo se pogovarjali, zato je čas hitro minil.
Ko smo prispeli na Ptuj, smo najprej odšli v Mestni kino. Ogledali smo si film z naslovom Zboristi.
Zgodba je postavljena v internat za dečke. Slavni dirigent Pirre Morhange se pripravlja na koncert v Nevv Yorku. Zmoti ga telefonski klic, da njegova mama umira v Franciji. V domovini sreča nekdanjega sošolca Pepinota, ki mu izroči dnevnik njegovega profesorja glasbe. Vrne se dobrih 50 let nazaj, v leto 1949, ko je moral Clement Mathieu, nadarjen glasbenik, sprejeti službo vzgoji-
telja v internatu za »dečke v stiski«, kot je pisalo v oglasu. V resnici gre za neukrotljive fante, ki jih brezčutni ravnatelj Rachin neusmiljeno kaznuje. Bolj jih kaznuje, bolj so nemogoči. Pred ograjo naleti na malega Pepinota, ki čaka na očeta, ki ga ni od nikoder, elementov predhodnik, ki zapušča to bojno polje, mu pove, kdo je kriv za neslano potegavščino, zaradi katere je hišnik skoraj ob oko. Odkrije mu tudi, kdo sta dva najtrša oreha med fanti. Eden je Pierre Morhange, deček angelskega obraza in peklenske trme. Oborožen s temi informacijami Clement prisili krivca, da prevzame odgovornost za svoje dejanje. Kako? Ne z zaporom, kar je sicer običajna kazen v internatu, ampak s tem,
da se fant prostovoljno javi, da bo negoval starega hišnika. S tem si vzgojitelj pridobi točko med svojimi varovanci, a situacija je še vedno burna. Ko mu fantje brskajo po stvareh in odkrijejo neke partiture, mu kot blisk v glavo šine sijajna ideja: ustanovil bo zbor. Pripravi avdicije, razporedi fante po glasovih in zbor je rojen. Presenečenje: težavni Morhange se izkaže za najbolj nadarjenega. Clement se zagleda v dečkovo mamo, samohranilko, ki jo sinovo vedenje spravlja v obup. Pri tem učitelj naleti na nepričakovano oviro: ravnatelja, ki je proti takim otročarijam. Nič hudega - fantje vadijo skoraj v ilegali, kar je zanje še dodaten mik. Uresniči se rek, da odlikovanja vedno doletijo napačnega. Glas o zboru pride do šolske dobrotnice, ki ravnatelja predlaga za odlikovanje. Med njegovo odsotnostjo v internatu zagori. Ravnatelj takoj naprti krivdo Clementu in ga odslovi. Fantje, za katere je mislil, da ga bodo mirno preboleli, mu priredijo veličastno slovo. Za učitelja je to najlepša nagrada.
Po končanem filmu smo si ogledali zbirko glasbil na gradu. Veliko smo izvedeli o zgodovini glasbe in kako se delijo instrumenti. Po končanem ogledu glasbil, smo imeli čas za malico, nato smo se odpravili domov.
Erika in Andreja, 7. a
Vtisi učencev o kulturnem dnevu
Film mi je dal misliti, da je življenje težko, še posebej, če nimaš staršev ali pa če pristaneš na poti kriminala.
Dan, ki smo ga preživeli na Ptuju, je bil zelo zanimiv. Spoznal sem, da je Ptuj staro mesto, polno kulture in znamenitosti.
Žan Jurgec, 9. a
Zelo zanimiv lik v filmu Zboristi je bil ravnatelj s svojim obnašanjem. Do fantov je bil zelo strog. Poznal je samo kazni in nobene pohvale.
Aljaž Belšak, 9. a
Film je bil dobro odigran, še posebej s strani glavnih igralcev. Dotaknilo se me je življenje sirot v povojnem času.
Andreja Glavica, 9. a
Pujsek In mrzla kopel
Nekega toplega jesenskega popoldneva so se prijatelji medvedek Pu, osliček Sivček, Tiger in Pujsek igrali na travniku. Postalo je zelo vroče. Vsak sije domislil, kaj zanimivega bi lahko počeli. Osliček Sivček si je zaželel, da bi šli počivat na hladno, Pu je rekel, da bi šli na hladno limonado, Pujsek si je domislil, da bi se šli kopat v toplo reko, Tiger pa je predlagal, da bi šli umivat Pujska v kadi. S Tigrovim predlogom so se vsi, razen Pujska, strinjali. Tiger, Pu in Sivček so nastavili kad. Medvedek Pu jo je napolnil z vodo. Ampak z zelo mrzlo vodo. Umivanje seje začelo. Sivčekje podržal brisačo, Tiger je namilil Pujska in ga s krtačo drgnil po telesu. A Pujsek v vodi prav nič ni užival. Ko ga je Sivček vzel iz vode in ga obrisal z brisačo, sije končno oddahnil. Ko se njegovi prijatelji ugotovili, da Pujsek v kopeli ni užival, so se mu opravičili. Obljubili so mu, da se to nikoli več ne bo ponovilo.
Neli Črešnik, 4. razred
Moja najljubša žival žirafa
Opisala bom svojo najljubšo žival žirafo.
Žirafa, njeno znanstveno ime je Giraffa camelopardalis, je afriški sodoprsti kopitar. Je najvišja med vsemi kopenskimi živalskimi vrstami, saj lahko odrasla žival doseže višino do 6 metrov in tehta do 2000 kg. Samice so običajno nekoliko manjše od samcev in tudi tehtajo manj. Njeno življenjsko okolje je Afrika, razen puščav in pragozda. Živijo v bližini akacijevih gozdov. Z akacij smukajo sočno listje, kije njihova glavna hrana. Kljub svoji višini so žirafe hitre živali, saj dosežejo hitrost do 50 km/h. Poznali sojih že stari Grki in Rimljani. Vendar so po propadu rimskega imperija nanje pozabili, tako da so bile v začetku 19. stoletja v Evropi praktično neznane in prava redkost. Danes jih lahko opazujemo v večjih evropskih živalskih vrtovih.
Ana Petrovič, 5. a
MORDA TUDI PSIČKI	MORDA TUDI MIŠI
Morda tudi psički imajo babice in dedke,	Morda tudi miši z babicami tekajo po hiši.
ki z njimi se igrajo, lajajo in se sprehajajo.	Morda jim razkrivajo svet od mravelj do raket.
Morda namesto v mišji luknji spijo v stari Morda tudi piščančki so s svojimi dedki radi, preveliki suknji, s katerimi čivkajo in skačejo po ogradi.
Če jim daš list papirja, se ne spremenijo v Morda tudi zajčki so s svojimi dedki radi,	kosovirja,
ko z njimi po gozdu skakljajo in se vesele	in če mačka potisne glavo v suknjo, se morda
igrice z njimi igrajo.	spremenijo v mačjo luknjo.
Katja Hercog in Neli Črešnik, 4. razred Ko male miške in njihove babice plešejo po hiši,
takrat tudi mač ke veselo skačejo po hiši.
_____________________________________________________Sara Pomberg in Tia Krajnc, 4. razred

Barbarno 2008
Foto: Franc Korpar in Mira Jerenec
Sprejem pri “ljudstvu”
Mira Jerenec in Sonja Golc
V želji oživljati tradicijo sveta Selanov smo v Društvu za oživitev gradu Bori prevzeli vlogo organizatorja širše vsakoletne prireditve ob godu naše farne zavetnice sv. Barbare. Letošnje Barbarno, ki je bilo 7. decembra, smo prvič popestrili s predstavitvijo lika grofa Jurija Friderika iz rodovine Sauer. Bauerji so v 160 letih posedovanja gradu Bori veliko pripomogli k razvoju naših krajev. Med drugim so temeljito obnovili župnijsko cerkev sv. Barbare, za kar jim župljani dolgujemo posebno čast. Njegovo blagorodje Jurij Friderik Bauerje s svojo milostljivo gospo Marijo Barbaro na Barbarno nedeljo pripotoval v kočiji, ob spremstvu častne garde in v sijaju starih oprav, k pozni sveti maši v Cirkulane. Na trgu pred cerkvijo, kjer je potekal semanji dan, ju je pričakala množica ljudi, ki so z zanimanjem spremljali grofov nagovor. V nadaljevanju programa, po pozni maši, sta grofovski par pozdravila in nagovorila predstavnik vinogradnikov, letošnji naj Martin, Milan Kolednik, in predstavnica kmečkih žena Marica Flrastnik.
Grof in grofica Sauer sta se sprehodila tudi med stojnicami, si ogledala sejemsko ponudbo ter pokusila novo vino in do-
mačo kislo župo. Prireditev se je zaključila s programom v večnamenski dvorani s predstavitvijo projekta Predstavitev historičnih osebnosti iz rodbine Sauer, ki ga je v letu 2008 izvedla Sekcija za ohranjanje kulturne dediščine pri Društvu za oživitev gradu Bori. Marija Hernja Masten je predstavila zgodovinsko študijo o rodbini Sauer, Mira Jerenec pa študijo o oblačilni kulturi 17. stoletja, na osnovi katere so bili oblikovani kostumi za grofovski par. V kulturnem
programu so nastopili Mladi veseljaki in Folklorna skupina Kulturnega društva Cirkulane ter plesna skupina Pellegrina društva Cesarsko-kraljevi Ptuj.
Pri organizaciji prireditve je sodelovala večina društev iz občine Cirkulane, župnijski urad sv. Barbara, Občina Cirkulane ter Osnovna šola Cirkulane-Zavrč. Vse sodelujočim, kakor tudi številnim obiskovalcem, se zahvaljujemo in vas vabimo, da se nam pridružite tudi na Barbarnem2009!
Pričela so se obnovitvena dela pri župnijski cerkvi
Mateja Muršec
k
Na griču sredi Cirkulan so naši predniki pred več kot 300 leti postavili cerkev Svete Barbare, ki velja danes za eno najlepših v okolici. Predvsem stolp s svojo višino navdaja domačine z odkritim ponosom. Toda, tako kot dru-
gim stavbam, tudi naši župnijski cerkvi zob časa ne prizanaša. Nekje bolj, drugje manj opazno na njene zidove riše nove in nove brazde, ki se vsako leto še poglabljajo.
Da bi bila cerkev še naprej v ponos, pa moramo skrbeti za njeno vzdrževanje. Ne bi bilo namreč prav ne pred predniki, ki so s toliko truda postavili ta umetniško-zgodovinski spomenik, niti pred zgodovino, da bi jo pustili propadati. Potem, ko smo v preteklih letih uredili podružnici v Velikem Vrhu in Pohorju, je nastopil čas, da se posvetimo še matični cerkvi. Gospodarski svet (zbor ključarjev naše župnije) je na svoji prvi letošnji seji konec januarja sklenil pristopiti k najnujnejšim obnovitvenim delom: sanaciji vlažnih ometov in močno načete strehe.
Kot ste lahko opazili, smo v želji, da zmanjšamo stroške, nekatera dela opravili v lastni režiji (odstranitev vlažnega ometa). Za ostala nujno potrebna obnovitvena dela, ki se bodo predvidoma pričela prihodnje poletje, pa smo se morali obrniti na
strokovne službe. Njihovi predračuni kažejo, da bo potrebno zbrati precej finančnih sredstev, ki jih bomo črpali iz treh virov: škofija, občina in župnija. Vsako gospodinjstvo naj bi prispevalo 100 evrov. Kdor pa želi in zmore, lahko prispeva tudi več. Ker bo omenjeni prispevek za marsikoga kar visok znesek, se je zbiranje pričelo novembra in bo trajalo do velike noči 2009, možno pa je tudi plačilo v dveh obrokih. Sredstva lahko oddate osebno v zakristiji ali župnišču, oziroma na transakcijski račun: 24101-9004298470. Darovalce bomo občasno objavljali v župnijskih oznanilih.
Morda je ravno sedaj, ko se je cerkveno leto komaj dobro začelo in se civilno počasi poslavlja, čas, da pomislimo tudi na skupnost in prispevamo svoj delež k ohranitvi zgodovinskega spomenika, kot so to storili posamezniki, ki so samoiniciativno uredili bližnjo okolico cerkve. V imenu župnije izrekam vsem in vsakemu posebej iskreno zahvalo.
Naj vam prihajajoče leto prinese obilo zdravja, sreče in božjega blagoslova.
Zlata poroka Mihaela in Marije Vidovič
Mojca Zemljarič
Po 50 letih zakona sta si zlati da zadnjo novembrsko soboto v tem letu izrekla zakonca Marija in Mihael Vidovič iz Pohorja pri Cirkulanah.
Civilni obred zlate poroke je potekal v kapeli borlskega gradu. Vidovičeva je za zlato-poročenca razglasil župan občine Cirkulane Janez Jurgec. Župan je zlatoporočen-cema ob čestitkah izročil praktično darilo in listino občine, cerkveni obred zlate poroke pa je bil v farni cerkvi sv. Barbare.
Marija in Mihael Vidovič sta v zakonski stan stopila 30. novembra 1958. V zakonu se jima je rodilo šest otrok: hčere Marija, Jožica in Olga ter sinovi Roman, Miha in Lojze. Danes ju razveseljuje osem vnukov in sedem pravnukov. Marija je svoje življenje posvetila številni družini, skrbela za dom ter majhno kmetijo. Mihael pa je ob delu na domačiji zaslužek poiskal še v podjetju Gradis Celje, kjer je bil zaposlen vse do upokojitve.