Letnik 2.	Maribor,	sobota	24.	maja	1919.	Štev.	117
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5‘50 mesečno.
četrtletno K 16‘50.
Ce si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5‘—. — Inserati po dogovoru.
Proti domovini.
Socialni demokrati so v Narodnem predstavništvu zahtevali, naj se demobilizira, to se pravi, naj se pošlje naše vojaštvo domov ter na široko odpro vrata nemškim roparskim tolpam, da opustošijo še oni kos zemlje, ki je ostal v naših rokah. Če so že predlagali demobilizacijo, tedaj naj bi vsaj ne objavljali svojih proti naši ogroženi domovini naperjenih govorov ter jih ne razširjevali med našimi vojaki. Toda naši socialni demokrati se znajo lepo potuhniti, govore v parlamentu ter bobnajo potem po deželi, kaj so njihovi poslanci govorili. Mi smatramo to za nelojalno, da, za protidržavno.
Kdor le količkaj pozna situacijo na naših mejah, mu niti na misel ne bo prišlo, zahtevati danes demobilizacijo. Ni je meje, ki bi ne bila ogrožena in kjer bi ne čakal grabežljivi sovražnik, da vpade v naše ozemlje. Seveda socialni demokrati ne vidijo tega, ker nočejo videti. V Nemški Avstriji in na Ma-žarskem vladajo njihovi sodrugi ....
Da nam" ne bodo socialni demokrati očitali, da govorimo morda iz strankarskega sovraštva, hočemo navesti dejstva, ki jasno kažejo, kako se pripravlja Nemška Avstrija na vojno proti nam. Na Dunaju je več društev, ki nabirajo prostovoljce proti nam, tako n. pr. »Schutzverband deutscher Kriegs-teilnehmer«, »Turnerschutztruppe gegen Jugo-slavien«. To društvo je imelo v nedeljo v četrtem okraju na Dunaju veliko zborovanje, na katerem je govoril bivši poslanec Neun-teufel ter navduševal zborovalce, naj usta-navljajo takozvane obmejne garde. Ta društva imajo celo potovalne govornike, ki hodijo od kraja do kraja ter navdušujejo ljudi za boj proti nam. Brezposelnim razpošiljajo sledeča pisma: »Euer Hochvvohlgeboren! Wir haben durch den Deutschnationalen (gelben) Hand-lungsgehilfenverband, 7. Bez., Neustiftgasse Nr. 137, in Erfahrung gebracht, dass sie postenlos sind. WoIlen Sie sich sobald als moglich, Wien, 8. Bez., Fuhrmanngasse 3, 3. Stock, Tur 11, einfinden. Fiir die deutsche Auskunftsstelle: Michalek«.
V Fuhrmanngasse Nr. 3 je takozvana ‘Deutsche Auskunftstelle fiir Mittelsteiermark«. Tiste, ki se v tej pisarni zglase, vprašajo, če imajo veselje, peljati se na Štajersko, kjer nujno potrebujejo za obrambo meje ljudi, in sicer za zdaj za štirinajst dni, dokler ne bo največji vihar končan. V zadnjih dneh je odšlo 16.000 Prostovoljcev. Zadnji transport je šel v četrtek. Prostovoljcem obetajo urad-
Političen list.
List izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom drugega dne.
Posamezna številka stane 30 vin.
niška mesta pri orožništvu, v davčnih, deželnih in občinskih uradih, plače »Volkswehra« in pa podpore za svojce.
To so dejstva, ki jih moremo dokazati. Vse to se godi pod patronanco socialno-demokratične vlade na Dunaju.
Potem pa pridejo jugoslovanski socialni demokrati ter zahtevajo, naj naša država demobilizira. Nimamo besed, da bi to ožigosali. Rečemo pa, da nam je marsikaj jasno. Naj-prvo nastopijo proti vladni odredbi glede vpoklicev k orožnim vajam, nato proti pre-kemu sodu in konečno zahtevajo še demobilizacijo. In vse to v času, ko stoje nemške roparske tolpe ca štajerski meji ter se mrzlično pripravljajo na vpad v našo deželo, ko se med Nemci v Mariboiu, Celju, Ptuju in drugih štajerskih mestih in trgih kujejo zarote proti obstoju naše države.
Demobilizacije ne bodo dosegli. To vedo socialni demokrati prav dobro. Upajo pa, da bodo dosegli nekaj drugega. Te proti naši domovini naperjene interpelacije in govore razvijajo med našimi vojaki, med našim ljudstvom. Ker vedo, da je Ined vojaki, pa tudi med našim ljudstvom mnogo nezadovoljnežev, tedaj hočejo vsaj indirektnim potom doseči demobilizacijo, obenem pa s svojim brezdomovinskim demagoštvom pridobiti pristaše.
Toda naš narod se zaveda resnosti teh trenutkov in bo z gnusom zavrnil vabitve teh naši državi, naši ožji domovini sovražnih ljudi.
Konečno pa zahtevamo, da merodajni krogi preprečijo, da bi se ta strup še nadalie širil med našimi vojaki, med našim narodom
— in naj velja, kar hoče.
Podpisujte drž. posojilo!
Slovenski vojak.
Poprej pred polomom Avstiije smo imeti avstrijskega vojaka slovenske narodnosti, danes imamo slovensko vojaštvo Kakšen je bil naš vojak pod Avstrijo? Rečemo lahko: izvrsten. Junaštva Planincev, Janezov ter celjskih in mariborskih polkov so znana. Naši možje so se borili krasno. Borili so se pr.d vodstvom nemških of cirjev za bl ;gor naše tlačiteljice Av,trije.
Veekidt srno se o tem pogovarjali s srbskimi brati, ki so to junaštvo občudovali. Se-
UredniStvo in uprava:
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice)
Telefon št. 242.
veda je moral vsak od nas reči, da obžaluje, da v tujčevi službi, kakor nekdanji „Lanz-knechti" delamo junaštva, ne da bi vedeli, da s tem svoj grob kopljemo. Tako tudi naši rojaki Bosanci, Hrvati, Banovci, Dalmatinci. A odgovorilo se nam je: Ne žalujte, vojaška čednost to je misel za disciplino iu junaštvo so jugoslovanske narodne lastnosti. Slovenec, postavljen pred sovražnika, noče bežati, ker ga je sram, pa najsi je na sovražni strani tudi sam njegov brat. On ima čut za svojo četo, za svoj polk, on spoštuje polkovo zastavo, on je pošten napram soborilcu vojaku, ki zna pasti, če on ne vitraje. Te vojaške čednosti so čednosti jugoslovanskega značaja. Tako so nam rekli Srbi. S temi junaki skupaj bomo SHS prya armada, narodna in ljudska vojska, ki bo pometla svoj čas z Italijo, če nam le-ta ugrabi kaj rojakov in naš Trst, našo Istro in miljenko Gorico..
Ob polomu še so naši regimenti izjavili, da ne beže. Za A v s t r i j o se niso hoteli več boriti, in 17. pešpolk je moral biti častno sprejet tudi od sovražnika, sicer se bi bil sam naprej boril.
Šele kasneje je prišlo nekaj strupa v našo mlado vojsko. Poznamo elemente, ki so zanesli ničvredna gesla med nas. Gesla, ki so ponosno Rusijo iz vladarja sveta spremenili v berača na kantu, ki so uničili bogastvo največje slovanske države in ki so iz delavca in kmeta iztrebila pridnost ter ga naredila za hajduka. Ista gesla so uničila zadnjo moč Madžarske, ki danes na tleh leži in bodo njeni delavci in kmeti plačevali račune ne samo prejšnje vlade, ampak tudi račune boljševikov. Ljudstvo še vedno misli — in to je razširjeno po hujskačih — da se ne bori zase, ampak za neke mogotce, za ^advokate" in za nasilneže". Kdo pa so ti ljudje? Le vprašajte vsakega takega zmedenega boljševika, kdo in zakaj mu je na poti. Če se borimo za Koroško, za koga se borimo? Hočemo, da je ubogi koroški kmet prost, da ne bo odvisen od nemčurslcih pijavk. Kmet je bil pod našo upravo zadovoljen, velikovški „purgar" seveda ne. Delavcem v industrijskem oddelku na Koroškem je Jugoslavija več ugodnosti dala, kakor Nemci 20 let skupaj. Oprostili smo jih nasitnih nemških valpetov, napodili grofe Thurna in Henckel-Donnersmarka. Nemški inženirji, ki so tlačili delavca, so že odhajali. Kmetje iz Thurnovega okoliša so si oddihali, da dobe od Jugoslavije zemljo. Otroke so pošiljali v domačo šolo, ni jim bilo tajiti materne besede . . . Mislili smo zanemarjeno ljudstvo visoko dvigniti, da si more pomagati z izobrazbo in blagostanjem.
A po Korotanu steguje roke Nemec. Naš kmet mu naj bo suženj, naš delavec pa naj žepe polni Thurnu in Donn.ersmarku, Nemški veleposestniki in baroni so, da rešijo imetje, zložili milijone, kupili si vojsko na nemškem Koroškem.
Ti baroni in kapitalisti se danes smejo in meljejo roke. Sad dela naših delavcev jim je v roki.
Pri nas pa se dobe »ljudski prijatelji*, ki mtd vojaki huj kajo, da naj se ne bot e za slovenske »advokate in mogotce«. Slovenska inteligenca na Koroškem je izgubila radi na-
rodnosti vse, kar je imela: posvetna in duhovska, to si naj zapomnijo vsi ti hujskači. Zdaj ure tudi kmet na kant, ker so ga okradli Nemci, in delavec, ki bo spet tlačanil. Tisti zločinci, ki so zapeljali marsikoga vojaka, da je pozabil na dolžnost in zatajil vojaško čast, tisti so pomočniki nem škili grofov in g r o b o k o p i kmeta in delavca..
Ne moramo delati krivice vsem vojakom, ki so se borili na Koroškem:	naš celjski
polk je danes i j u b 1 j e n e c naroda. On je rešil našo čast, kajti on ni bežal, on se ni vdajal. Spodnji Štajerci so se izkazali kot pravi junaki in oni nam dajo upanje, da se tudi drugi, ki so za hip podlegli lažnjivim geslom, spametujejo Če je naših junakov celjskega polka padlo več, so to zagrešili njihovi lastni rojaki. In ti isti rojaki se danes v zakotni agitaciji hvalijo, kako delajo za »ljudstvo«. Za Koroško pride Štajerska in za Rožem pride Gorenjska. Pohlep po Jesenicah, Radovljici in Bledu od laške strani se je zbudil, ko je gorenjski Janez iz Bitenj izjavil, da za Jugoslavijo ne gre v boj. Torej, pa pojdeš med alpine. in bcrsaljere služit nekam na Laško, potem boš »srečen« 1
Strašna je kratkovidnost mas. Vsak lopov jih zmeša. Vse tri stranke se trudijo, da na-rede red. A vse je zaman, dokler spet i?e spregovorita zdrava pamet in pošteno srce ljudstva samega.
Naš rezervist je prišel na orožno vajo. Danes stoji v eni vrsti z bratom Srbom. Ta naš mili brat stoji osem let pod orožjem. Iz male Srbije, zasužnjene med Turkom in Madžarom, je ta junak ustvaril veliko slobodno Jugoslavijo. Tudi nam Slovencem jo je ustvaril. Le ne domišljujmo si preveč o kakih lastnih zaslugah. Če bi Srba ne bilo, danes bi knez Auersperg in Windischgr;itz še vedno odirala slovenskega kmeta in podjetnika, po rudnikih bi še jmeli lakoto in slabe mezde, in kmečki sin bi svoje kosti prodajal na francoski meji.
Danes nam brat Srb zopet nudi roko v pomoč. Žrtvuje se — ne za sebe, temveč za
Sjovence, za Jugoslavijo.
Aii je še kaj časti v nas, Slovenci ? Ali bomo mi. ki nam gre za lastno kožo, podlegali boljševjškim geslom in od nemški baronov podkupljenim agitatorjem?
Ne, mi še vedno verujemo v slovenskega vojaka, da bo v bratski slogi s Srbom in Hrvatom rešil čast Slovencev. Ne samo Celjani, tudi Planinci hočejo biti zopet junaki, ljubljanski potk protestira, da bi bil polk »zajcev« in mariborski polk se hoče zavedati starih junaštev. Tako nam poročajo vojaki. Ves narod se bo oddahni], če bode njegov cvet zopet našel svojo in narodovo—čast. (»Slov. Nar.«)
H Političen pregled. N
i»mn 1—»—m—nm’ 11» ■	».«»> tv 4
Vojna konvencija med Jugoslavijo in Francijo? LDU. Pariz, 22. maja. (ČTU.) Pozno zvečer se je razširila vest, da se mora vse delo glede mej Štajerske in Koroške pričeti iznova, ker želi Italija naprej ureditev mej Tridenta in Dalmacije. Italijanov v_ Parizu se je polotila naraščajoča razburjenost, ker se izkuša, kakor poročajo depeše iz fflilana, ustanoviti
vojaška konvencija med Jugoslavijo in
Francijo. Italijani se boje, da bodo v
vzhodni Adriji obkoljeni, ako se pri-druži tei konvenciji tudi Grška.
Zveza proti Nemčiji. LDU. L y o n, 22. maja. (Brezžično.) Predsednik francoske delegacije na med-
parlamentarni konferenci v Bruslju, Chaumet, je dejal v svojem govoru pri otvoritveni seji medparlamentarne konference med drugim: »Hočemo, da postanejo gospodarski odnošaji med nami kar najožji in najtesnejši. Naše mirno delo je prekinila Nemčija. Zato je potrebno, da sklenejo vsi narodi, ki so sovražniki Nemčije, med seboj tesno vojaško, finančno in gospodarsko zvezo.
Demokratski klub za umestnost znižanja želczniškili tarifov. B e o g r a d, 21. maja. Demokratski klub je sklenil zahtevati od ministrstva za železnice posebno komisijo, v kateri naj bo zastopano tudi Narodno Predstavništvo. Komisija bo imela nalogo, da preišče umestnost in potrebo znižanja voznih cen na južni in državni železnici. Klub stoji na stališču, da je vsako zvišanje cen za osebni in tovorni promet, v kolikor presega dejanske izdatke, neupravičeno in da se ima radi tega reducirati na višino, ki odgovarja razmeram Pri eventualni redukciji tarifov se bo vpošteval pred vsem tretji razred in tovorni promet z živili in drugimi nujnimi potrebščinami. Tudi je treba železnice prisiliti, da povišajo cenam primerno pošteno plače svojim uslužbencem.
Nemška Avstrija se zanaša na pomož Italije! Dunaj, 21. maja. Od osebe, ki je imeia priliko govoriti s poučenimi dunajskimi krogi, sem izvedel: Avstrijci se v pogledu na rezultat mirovne konference precej vdajajo optimizmu. V njihovih političnih krogih sc zatrjuje, da bo Avstrija s pomočjo Italije ne le rešila lep del svojega teiitorija, nego si tudi zasigurala dobro bodočnost z ugodnimi zvezami z Jadranskim morjem, kjer bo mejila direktno na Italijo. S posebno škodoželjnostjo se v avstrijskih krogih pripominja, da se je v Parizu poslabšala tudi situacija za Čehe. Odkar je namreč Italija opazila, da se obnavljajo stare bratske zveze med Jugoslovani in Čehi in da se Čehi vedno bolj zavzemajo za jugoslovansko stvar, je začela na vse načine intrigirati proti Čehom. Posebno se to godi v takozvanem tešinjskem vprašanju, v katerem Italija podpihuje diplomate proti Čehom.
VVilsonov predlog glede Reke. LDU Berlin, 22. maja. (DKU) »Lokalanzeiger« poroča iz Lyona : Vest o odpotovauju italijanskih ministrov v Porto Vecchio je duhove nad vse razburilo. Javno mnenje je prepričano, da gre tu za odločilno uro Italije. Oficijozni rimski listi opominjajo k miru in razsodnosti. Kakor dožnava pariški dopisnik »Corriere deila Sera« iz amerikanskih krogov, se je italijanskim delegatom z ozirom ra Reko stavil nastopni predlog: Reka bo prosto mesto pod garancijo društva narodov. Za pet do petnajst let ostane reško pristanišče prosta luka. \Vilson je sprejel zahteve Jugoslovanov. *la ostane mesto popolnoma obdano od jugoslovanskega ozemlja »Corriere deila Sera« je mnenja, da bo posebno zadnji pogoj Italija težko sprejela
Italijani odnehavajo. LDU St Germain, 21. maja, (DK.U) »Matin« poroča, da je Orlando včeraj zapustil Pariz ter se podal v Bardonecchio, da piedseduje tam ministrskemu svetu. Sonnino ostane še v Parizu, da nadaljuje diskusijo o otomanski državi Barzilei je iz družinskih razlogov odpotoval v Rim. Orlando se vrne baje v petek v Pariz. Pogajanja z italijansko dele gacijo o jadranskem problemu so povoljno napredovala, ker je Italija z ozirom na londonski pakt privolila v znatne teritorijalne odpovedi. Italijani zahtevajo priznanje njihov-' narodne suverenitete na Reko, so pa pripravljeni pri pustiti v upravo mesta vse intere :ovane elemente.
N Dnevne novice, p
Kako §e pripravljajo Nemci. »Slov. Narod« objavlja zanimivo pismo, ki ga je pisali dijak F. M. 5. maja t 1. svojim neiru5-kini starišem v Ljubljani in ki so ga zaplenili. Pismo slove v prevodu: Ljubi starši!
Danes je izšel odlok, ki poziva, da naj gremo vsi dijaki k vojakom in da ne izgubimo ničesar na študijah. Za teden dni gredo prvi na koroško fronto. Po treh tednih se vrnejo in polože potem letni izpit. S trgovske akademije jih gre več nego polovica, iz dijaškega doma pa 5 fantov. Jaz grem ž njimi. Vso opremo dobim tukaj, dnevno dobimo 30 do 40 kron poleg menaže. Pridemo v Velikovec ali pa v Št. Andraž pri Velikovcu. V šoli ostanejo samo mali fantje do 17. leta, večji in starejši gredo vsi. Visoke šole so zaprte, vsi dijaki gredo k vojakom. Brzojavite, ali morem iti kakor drugi dijaki na fronto. — Pozdrav vsem znancem! Vaš hvaležni sin — podpis. — Tako se torej tudi v Gradcu pripravljajo. Naši socialni demokrati pa zahtevajo demobilizacijo. Razumemo zdaj, zakaj so na onih rdečih letakih, ki so jih nemške roparske tolpe trosile na Koroškem med naše vojake, klicali: »Živela jugoslovanska socialna demokracija!«
Bodimo narodni! Od Sv. Lenarta v Slov. Gor. nam pišejo:	Hvala Bogu, vendar
smo dobili enkrat jako značajnega slovenskega orožniškega stražmojstra. Pričakujemo, da ga bo posnemalo podrejeno orožhištvo, ako ne, bo treba pometati. Bodoče metle bo potreba tudi pri Sv. Trojici in Sv. Antonu! Samo enkrat še naj slišimo, di se pozdravlja naše nem-čurje l „Guten Tag" in „Habe die Ehre."
Vendar enkrat. Znani nemčur in hujskač revident južne železnice Kottnik je prestavljen v Nemško Avstrijo. Menda ne bo nihče potočil solze za njim razen njegovih prijateljev v Račah.
Ven ž niimi! Eden izmed znanih sovražnikov Jugoslavije telegrafist Walter je bil že zdavnaj prestavljen v Nemško Avstrijo, vendar se pa še vedno klati po Mariboru, ravnotako tudi zloglasni češki renegat nadsprevodnik Hla-vaček. In v Mariboru je tako pomanjkanje stanovanj.
Bolezen, ki ni bolezen. Zavirač južne železnice Czerny, ki že dva mesca markira bolezen, je videli po vseh mariborskih ulicah In cestah, kjer konferira in hujska proti Jugoslaviji s svojimi znanimi trabanti.
„Z ozirom na potrebe narodnega šolstva" je bila nameščena voditeljica dekliške meščanske šole II v Mariboru. Ta gospodična smatra za glavno potrebo narodnega šolstva agitacijo proti »Sokolu« in za »Orla«, in sicer zdaj, v dobi strankarskega »premirja«. Mi imamo o teh potrebah drugačno mnenje, seveda se pa naše mnenje ne krije z onim poverjenika za bogočastje.
Radi bi vedeli: Kaj pomeni poziv v listu, ki ga tiska »Cirilova tiskarna«, „Slo-venskemu vojaku — Slovensko dekle*? Morda bi se zanimala za to tudi »Sveta vojska«.
Nemci zopet- zapeljujejo naše ljudi.
Spodnještajerski Nemci in nemškutarji še vedno verjamejo bajki, da se bo vršilo na Spodnjem Štajerskem glasovanje. Povdarjamo, da je to le bajka, kateri noben pameten človek ne ver-i sme Mirovna konferenca v Parizu pozna prav dobro, razmere -v našem spodnještajerskem ozemlju in ve, da bivajo tu Slovenci, ki si pra/ nie ne žele v Nemško Avstrijo, kjer vladajo nasilje, lakota in vsa druga zla. Vendar pa hočejo Nemci še d ne begati naše ljudstvo ter zopet razširjajo neki letak. Za danes pribijemo samo eno. Ornigovci trdijo namieč, da naše države d > danes še niso priznane. Opozarjamo pa le na eno dejstvo, da je med državami, ki so zastopane v Versaillesu v ua^pr°tnenl taboru nego Nemčija, tudi kralje*tv<> Srbov, Hrvatov in Slovencev. O tem se naj' prepričajo ti gospodje iz elaborata, ki je bii predložen Nemčiji in kjer izrečno govoii o n.;ši državi.
Pozor pred ljubljanskimi Židi. Te dni
sta hodila po Mariboru dva ljubljanska Žida Spitzer in Lorant in sta si najbrže ogledovala teren. Spitzerja poznamo dobro izza 1. 1914, kaj je delal in kako je nastopal proti Slovencem. Zato pozor, da te ljudje ne osrečijo še Maribora. x
No, kaj pa to? „Slov. Narod" poroča iz Beograda : Za načelnika prve klase je imenoval minister za socialno skrb Gost nčar do$.
uradnika IX. činovuega razreda pri poverjeništvu za socialno skrb v Narodni vladi v Ljubljani, dr. Ježa, za tajnika I. klase pa poročevalca ljubljanskega Slovenca", g. Vrtovca. (Cin načelnika 1. klase odgovarja bivšemu avstrijskemu IV. čm razredu, čin tajnika I. klase pa bivšemu avstrijskemu VII razredu) Mi vemo, kaj je to. Toda, ker je medstrankarsko premirje, molčimo
Slovenskim ženam. V pondeljek, 26. t. m. se vrši v mali dvorani »Narodnega doma« točno ob 17. uri pripravljalno zborovanje v svrho ustanovitve »Slov. ženskega društva«. Pripravljalni odbor vabi k obilni udeležbi.
Cepljenje v Mariboru. Pii pregledu letošnjih cepljenj proti kozam sem se prepričal, da se pri mnogih vprvič cepljenih uspeh cepljenja sploh ne. da dognati. To najbrž izvira od tod, ker mnogi cepilo raz roko namenoma ali le s ueajno precej obrišejo in s tem preprečijo pravilni učinek. Jaz bom v vseh neuspešnih slučajih os bito otroke, ki so najbolj v nevarnosti pred boleznijo koz p novno cenit dne 27. maja ob 16. uri (4. uri) v deški šoli IV. na vežbališču. Opozarjam matere onih cepljenih otrok, pri katerih je cepljenje ostalo brezuspešno, da otroke ji gotovo prinesejo h ponovnemu cepljenju. Mestni zdravnik: dr. Leonhard s. r.
Vsi častniki in aspiranti, kateri so svoj čas služili v ruski armadi, javijo do 28. t. ra. pismeno in sicer vdeljeni službenim, nevdeljeni pa d rektnim potom komandi Drav. div. obl. natančen popis svojega vojaškega službovanja v ruski vojski. Ta popis naj vsebuje predvsem natančne date raznih imenovanj, kakor tudi podatke o službeni uporabi v ruski vojski.
Ruška koča in Planinka se otvorita
I. junija. Iz posebnih vzrokov letos ni bilo mogoče preje koč odpreti. Oskrbnik je zopet gospod Franc Senic. Dobila se bodo vedno priprosta jedila in dobro novo in staro vino po primernih cenah. Večje družbe in izleti se naj' prej javijo.	Načelstvo.
Slovensko planinsko društvo, dravska podružnica ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 25. t. m. ob 14. uri pri gosp. F. Giaser na Smolr iku Mariborčani odidejo iz Maribora ob
II. uri Zbirališče v ^Narodnem domu."
Novo narodno podjetje. Prejšnjo kavarno „Europa“ na vogali Vetrinjske ulice in Glavnega trga je kupila gospa Stelcer. Prenovila in preuredila jo je krasno in najmodernejše ter jo prekrstila v „Narodno kavarno". Ot-vorjena bo danes, v soboto zvečer. Novo narodno podjetje toplo priporočamo !
Rok za cepljenje podaljšan. Ker je dobava cepilnega materijala otežkočena, se v razglasu z dne 1. maja t. 1. določeni rok za završitev cepljenja proti kozam podaljša do 8. junija 1.1. Posestniki hiš, katerih stanovalci že imajo spričala o cepljenju, naj ta spričala in pa hišne liste predlože magistratu v pisarni mestnega zdravnika. Rathausplatz št. 9, dne 26. maja t. 1., ker morajo najkasneje do torka dne 10. junija t. 1. biti sploh vsi izkazi zbrani. Stranke, ki bi rok zamudile, se bodo v smislu naredbe o prisilnem cepljenju kar najstrožje kaznovale. Od 22. do 25. maja t. 1. cepljenja v deški šoli 4 na vežbališču ne bo, pač pa se bo tam s cepljenjem nadaljevalo 26., 28. in 31. maja ter J. in 2. junija. Z razdelitvijo potrdil o cepljenju se nadaljuje dnevno od 17. ure naprej na kraju cepljenja. V soboto 24. maja se začne z razdeljevanjem spričal že ob 14. uri. Ta dan dobe spričevala vsi oni, ki so se do pondeljka dne 19. t. m. podvrgli cepljenju. V nedeljo dne 25. maja se spričeval ne bo razdeljevalo. Ponovno se opozarja na to, da se bo*na izkazila o cepljenju pred 1. prosincem" 1919 le tedaj oziralo in jih vpoštevalo, Če je v njih natančno označeno, da je bilo cepljenje vspešno.
Gostilne pri Sv. Lenartu v Slovenskih Goricah. Od Sv. Lenarta v SluY. Gor., ker S(> ia nokar zapili 2 znani neračurski krčmi, fcleie naš trg še 4. od katerih je ena slovenska, 2 zmerni neračurski, v ostaii pa se tudi radi zbii-,j0 naši sovražniki. Nisem se malo začudi; o zagiednm zadnjo nedeljo v njihovi siedii enega n.i ih učiteljevi kaj pomeni to? Vo-
a straža, orožmštvo, gerent, pozor! Proč z
Ermenci! V temni noči se vračajo naši nem-čurski petelinčki domov in vtečkrat je slišati iz njihovih strupenih grlic besede:	„Heil, her-
graste Windische itd." Odločno zahtevamo, naj nas ne moti v spanju in ne izziva .ta druhal!
Dobrodelno predstavo v prid „Akad. doma" v Zagrebu priredi dramatični odsek mariborskega »Orla« v nedeljo, dne 25. t. m. v »Nar. domu«. Več je razvidno na lepakih.
Tihotapstvo. Vsa čast nekaterim vojaškim stražam in orožniškim postajam! Vse druge pa proč na daljni jug in od tam pošlji slavna vlada zanesljivih ljudi na obmejne nevarne kraje
Kegljišče v »Narodnem domu" se ot-vori Mtanes v soboto. Kegljišče je popolnoma moderno opremljeno in ga priporočamo.
'vilo Wahnfried. Razžaljeni baletni mojster pa pravi, da bo prišel le, ako mu da mojster zadovoljivo zadoščenje. Gledišče se sprazni, jedilna dvorana se pa polni. In res je bil tudi ogorčeni baletnik tam. »No«, ga vpraša soigralec začuden, »ali Vam je dal mojster zadoščenje?« — »Gotovo! Ko je zvedel, da nočem priti na večerjo, je prišel k meni in mi je rekel: Sedaj pa vidim, da ste res star osel! Temu prijaznemu povabilu se pa res nisem mogel ustavljati«.
Dopisi.
Ptuj. V nedeljo 1. junija t 1. bode v Narodnem domu v Ptuju ustanovni občni zbor konzumnega društva za ptujski politični okraj začetek je ob 10. uri predpoldne. V očigled težavnih, dandanašnjih življenskih razmer in splošnega izkoriščanja samo na plačo navezanih slojev, je pričakovati obilne vdeležbe. Posebno so vabljeni g. duhovniki, učitelji, uradniki in drugi nameščenci iz celega pol. okraja. Pravila so od 26. maja t. 1. naprej v Narodnem domu na ogled.	Pripravljalni	odbor.
 Narodno gospodarstvo.
4% državni boni. Pogoji pri podpisovanju državnega posojila na 4% državne bone so z ozirom na sedanje razmere tako ugodni, da se more odkrito reči, da podpisQvatelj ne koristi toliko državi kakor pa v prvi vrsti samemu sebi. Kdor ima mimieč odvisnega denarja, ga ne more bolje naložiti kakor v prvem našem državnem posojilu. To so gotovo spoznali tudi oni državljani nemškega in madžarskega pokoljenja, ki so podpisali precejšnje vsote na 4% državne bone. Upoštevati moramo predvsem to, da denar, naložen v 4% državnih bonih ne postane nerazpoložljiv, kakor je postal v avstro-ogrskem vojnem posojilu, ker se vrne po preteku 6 mesecev. Vsekakor pa je velepomembna tudi izjava finančnega ministra dr. Ninčiča, da bodo podpisovatelji našega državnega posojila dobili pri regulaciji valute kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev za vsakih vplačanih 100 K 5 dinarjev več izplačanih kakor pa drugi. To je vsekakor znatna pridobitev za vsakogar, ki podpiše naše prvo državno posojilo. Pa ako vse te okoliščine ne upoštevamo, se moramo zavedati, da moramo nuditi naši mladi državi, ako naj vrši svojo dolžnost napram svojim državljanom vsa sredstva, ki jih potrebuje v tej prehodni dobi. Kdor je prisegel zvestobo Jugoslaviji,’ naj se zaveda, da se s samimi besedami ne rešuje domovina, pač pa z dejanji. Opozarjamo vse, da se podpisovanje našega prvega državnega posojila na 4% državne bone zaključi s 1. junijem!
a
Razne novice.
11
Zadnje vesti.
Dragocena vezava. Afganistanski emir je poslal v dar perzijskemu šahu opis korana Platnice rečene knjige so iz suhega zlata in so okrašene s 167 biseri, 122 rubrni ter 109 diamanti. Te platnice se cenijo na 80u.000 K.
Zadoščenje. Rihard Wagner je btl včasih zelo surov, zlasti pri skušnjah. Nekoč so se pripravljali za Parcivala, v majhnem dvornem gledišču. Baletni mojster sloni ves zatopljen v krasno igro ob kulisi in prisluškuje. Tedaj ga opazi bistro Wagnerjevo oko. »Kaj stoj.te tukaj in zijate, osel stari,« zakriči, »saj nič ne razumete. Pojte raje na svoje mesto!« — Kakor bi bil pade! z nebes, se splazi surovo napadem oroč, spremljan od Lhega škodoželjnega smeha navzočih igralcev. Po skušnji po vabi mojster svoje umetnike na večerjo v
H
 ___
(Posebna telefonska in brzojavna poročila „Mariborskemu delavcu").
Koroška fronta.
LDU. Ljubljana, 23. maja 1919. Ljubljanski dopisni urad poroča dne 23. maja ob 11. uri dop. z uradnega vira: Nemci so 22. t. m. ponoči neprestano nadlegovali naše straže južno od Spod. Dravograda z ognjem pušk in strojnic. Napad sovražnega oddelka blizu šulerjeve hiše severnozapadno od Slov. Gradca je odbila pehota s sodelovanjem našega topništva. Na vsej severni fronti je položaj neizpremenjen.
Glasovanje v Dalmaciji.
LDU. Split, 22. maja 1919. »Nova doba« objavlja pregled o izvršenem .plebiscitu v državo SHS v onem delu Dalmacije, ki ga je italijanska vojska okupirala do 20. maja 1919. Od vsega prebivalstva 35 okupiranih občin, ki šteje 310.514 (?), se je izjavila za Jugoslavijo 286.674 duš. Izjaviti se jih ni moglo 12.989, izjaviti se jih ni hotelo 12.939, skupni odstotek onih, ki so v okupirani Dalmaciji niso hoteli izjaviti za našo državo, znaša 3'5%.
Antantna nota glede nemških vojnih ujetnikov.
LDU. Berolin, 22. maja 1919. Danes je nemška delegacija sprejela odgovor antante na nemško noto glede vojnih ujetnikov. Tudt ta nota ima docela odklanjajočo vsebino.
Ameriška misija na Dunaju.
LDU. Dunaj, 22. maja 1919. Ameriška študijska misija, ki se je mudila pet mesecev na Dunaju, je dovršila svoje delo. Njen načelnik, grof Cornidge in nekateri drugi člani so odpotovali snoči v Pariz.
Posvetovanje nemških delegatov z nemško vlado.
LDU. Versailles, 22. maja. Šest nemških mirovnih delegatov, med njimi grof Brockdorff-RanUau, je snoči odpotovalo v Spaa, kjer se bodo z min. predsednikom Scheidemannom in drugimi člani kabineta posvetovali o važnih stvareh. Gre za to, da se zedinijo zlasti o vprašanju, je li bilo podaljšanje roka umestno. Nemška delegacija v Versaillesu je želela podaljšanje roka, berohnaka vlada pa je bila zoper to. Razentega niso biii edini glede vprašanja, kaj bi bilo ugodnejše, ali poslati posamezne note antanti ali odgovoriti na, mirovne pogoje v eni veliki skupni noti. Mirova delegacija se vrne jutri v Versailles.
Angl. vojaški zastopnik se vrnil na Dunaj.
LDU. Dunaj, 22. maja. Vojaški zastopnik Velike Britanije na Du aju, polkovnik Conningham, je včeraj c.os .ei z Angleškega na Dunaj.
Razne novice.
R
ki.
Ameriški Pavliha. Sestala sta se dva
trgovska potnika, neki Amerikanec in neki Anglež. Anglež je trdil, da ima vreme v Angliji le eno, a seveda precej veliko napako, da je namreč precej hpremenljivo. — Kakega dne, — je rekel, — gre človek na izprehod v lahki poletni obleki, ne da bi ga zeblo. Naslednjega dne pa ne more iti ven brez zimske suknje. — Ah, to ni še nič, — je rekel Amerikanec, — to ni še nič proti vremenu v Ameriki. Moja dva prijatelja, Johnson in Jones sta se nekega dne sprla. Na polju je leža! več palcev višek sneg. Kreg je postal nekoliko buren in prijatelj Johnson je napravil kepo, katero je vrgel na Jonesa, ki je stal petnajst jardov od njega. Dočim je letela kepa po zraku, — če mi verjamete ali ne — se je vreme naenkrat obrnilo in postalo je zelo gorko — in Jones je bil zadet — od kepe mislite ? — Ne, opekel se je po celem obrazu z — vročo vodo!
Četrta noga. Nek mlad angleški podčastnik, ki se je udeleževal angleško-burske vojske, je pisal svojemu očetu tako-le: „Ljubi oče I V zadnji bitki z Buri sem prišel ob nogo in ležim sedaj v bolnici brez vsakega denarja. Prosim Vas, pošljite mi 50 funtov šterlingov." Nato mu je oče tako-le odpisal: „Moj ljubi sin ! Z največjo bolestjo in žalostjo sem bral tvojo nesrečo, ki je pa še tem večja, ker je to že četrta noga, ki si jo po svojih sporočilih izgubil na bojnih poljanah. Denarja ti ne morem poslati, ker ga nimam, da bi dejal. Samo to glej, da kmalu ozdraviš in prideš čem preje tem bolje iz bolnice po ostalih ti nogah, ki jih še imaš."
Ha delo se sprejme
takoj 45 opekarskih delavcev in 20 delavk. Za hrano in stanovanje je preskrbljeno. Zglasiti se je pri »Državni posredovalnici za delo«, podružnica Maribor in okolico, Stolna ulica 4.
□cxxxnxxxxi mm
SCorešpondentinja
zmožna slovenske in nemške korešpondence, stenografije ter strojepisja, se takoj sprejme v tovarniškem podjetju na Muti. Reflektira se le na boljšo moč. Ponudbe pod »Železnarna na Muti (Dravska dolina)«.
Kupim vsako množino
rezanega, otesanega in okroglega smrekovega in jelkinega lesa. Ponudbe na tvrdko	14-5
Drago Kobi
Maribor, Franca Jožefa cesta 15.
meraoppagxxxrsro
fs krompir
po ceni na prodaj	4—3
Tržaška cesta ŽTriester-strasse) št, 74
£daia; Tiskovna zadrug*
I. Mariborski hšoskop
TegetthoSfova cesta.
Pozor!
Pozor!
V petek, dne 23., soboto, dne 24. in nedeljo 25. tnajnika 1919
Prevoz zemskih ostankov jugoslovanskih mučenikov
Zpinsliega in Franho-pana
z vsemi častmi od Dunajskega Novega mesta do položenja v grob.
Predstave se vrše vsaki dan ob 18. in 20. uri, v nedeljah in praznikih ob 1lsK.t 16., 18. in 20. uri zvečer.
®®®®®®®®®®®®®®®®i®i®®®®®®®®®®®®®®®®
Svoji k svojim! 35
®0D(XMX)$GD&<XHX)(X)(Z)&&Cr>$ICDI<X)(2)CE)&CD(2KZ>(X>£)(Z)$)(2)
Serf Ferdo
importna in eksporino trgovina
Maribor, Koroška cesta 21
prodaja po nizki ceni:
krušno moko
kurusno moko kuruzni zdrob
pšeniine otrobe fino toaletno milo pralno milo ocet (jesih)
5—3
fq]i	crzgcrj	||	□	'j!	[=32a~|f	c=z=®ErET|[a
©
Restavracija na južnem kolodvoru v Mariboru
se priporoča potujočemu občinstvu.
Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo.
Pr. Steckler.
-0=31 c£®a ET c=0^i,E^gta]:
Poziv k podpisovanju državnega posojila.
Dočim se opaža v drugih krajih kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev živahno gibanje in zanimanje za naše drživno posojilo, je nastalo V tem oziru v mestu Maribor neko mrtvilo in , zaostaja naše mesto za dragimi kraji.
Izgovor, da so temu vzrok kapitalisti nemške narodnosti, kateri so se po večini doslej rezervirano držali ker so še vedno nepotrebno dvomili o pripadnosti Maribora, je le deloma upravičen, kajti izkazi denarnih zavodov kažejo, da se tudi Slovenci v Mariboru niso preveč zanimali za naše državno posojilo.
Vzrok je menda iskati še v tem, da se zamenjava to državno posojilo s proslulimi av-jstrijskimi vojnimi posojili.
Iz načrta našega finančnega ministra je dovolj jasno razvidno, da je naše državno poso-:jilo najsigurnejši denarni papir, ki se bolje obrestuje, kakor vsi drugi vrednostni papirji.
Posebno še opozarjam, da bodo boni drž. : posojila pri ureditvi valute imeli posebne prednosti in je torej že iz gmotnega stališča najbolje spremeniti gotovino v sedanji vrednosti v državno posojilo.
S tem ne bomo le gmotno sebi in naši državi pomagali, pokazali bomo tudi, da nismo le z besedo, temveč tudi z dejanjem vredni in vneti pripadniki kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
V Mariboru sprejemajo podpisovanje drž. posojila:
Posojilnica v Mariboru, Narodni dom, podružnica Ljubljanske kreditne Danke ter podružnice štaj. eskomptne banke.
Imena onih, ki bodo podpisali drž. posojilo, se bodo od časa do časa objavljala v vseh mariborskih časopisih.
Naj nikdo ne zamudi roka za podpisovanje drž. posojila, ki je določen do 30. maja 1919.
Hesim nitrat mr, to u. »ia 1919.
Vladni komisar:
Dr. Pfeifer, 1. r. ___________
Zahtevajte povsod naš list!
Agitirajte za Mariborskega Delavca” in med prijatelji našega tiska za „Tiskovno zadrugo” v Mariboru.
Otvoritev kavarne!
Naznanjam cenj. občinstvu, da sem danes, 24. t. m., otvorila prenovljeno
££25“ Narodno
%
s#
m
v lastni hiši na vogalu Vetrinjske ulice trt Glavnega trga.
M	Priporočam	se	za	obilni	obisk.
I ar\r*s\lHirt
P
8
Odgovorni urednik:: Fr Vo^Ur.
Tiskarna : Karl R«bitsch v Maribora,