niDiished and (lostritfut6d under permit No. 19 tuthorized by "^-i---- "-.j—ir1" itrtf »l .■ pnt, c\$tim. ^. _ the Act of October 5th, 1917, on thefile at - - vrnice o Cleveland, Ohio By order of the President, I n- ...................................... ' ^ ^ - landu išče stanovanj in mno^ o go nagrade se je obljubUcf li raznim agentom ako jim naj-dejo pripravna stanovanja. L- Družine, ki so bivale čez po-ir letje zunaj na deželi, na obali jezera, se vrača čez zimo v v mesto a vsled vedno bolj / naraščujočega prebivalstva 0 v Clevelandu, primanjkuje e stanovanj. Novih hiš se zida ti jako malo, ker so delavci in >, materijal jako dragi in danea i- se le redko vidi listek na hiši "for rent". Mnogi, ki so od-a dali svoje hiše v najem čez 0 poletje, se vračajo v mesto, t- in družine, ki so bivale v teh v)thišah, se morajo umakniti. ; i- Toda kje naj dobe druga sta ( 1 novanja? Mesto se bavi z na- , črtom, kako bi se prišlo vo- ! i kom temu kritičnemu položa ti ju, toda načrta dosedaj še m- j e so objavili. Najbrže se be pri tisnilo na banke, da dajo več ] posojila za zidavo ali naku-o povanje hiš. Mestne oblasti 0 pravijo, da, ne bo šlo zaenkrat ; - drugače, kot da se družine - stisnejo po več v eno hišo. j - Bližajoča se zima, pomanjka ; - nje plina in premoga naprav- j - lia položaj še bolj kritičen. Ako se spomladi ne začne z j - zidavo novih hiš, bo mnogo , ii ljudi prisiljenih, seliti se 9 \ 1 druga mesta, ker^em prihaja j r vedno in vedno več ljudi za* - delom, posebno prihajajo i dnevno novi naseljenci iz 1 Evrope. 3 --------o----- > — Mr. Hudovernik je dobil 3 1 od velikega slovenskega pi- j satelja in pesnika, Boris Mi- ( \ rana — Josip Stritarja, ki j 1 pozabljen živi na Ounaju v ] - starosti 85 let, v največji rev- < 3 ščini, krasno zahvalo za po- j slanih $34, katere so nabra- , - li elevelandski Slovenci. Za i 5 $34 je dobil 2190 jugoslovan- , - skih kron, in pozneje 5198 r avstrijskih kron. Vsem daro- i valcem se častitljivi starček i - tako zahvaljuje: Lepo, če mu j ■ pomagaš, ki vpijoč ob potu v ^ solzah te pomoči prosi; še ] - lepše njemu priti na pomoč, ( : ki brez tolažbe tiho križ svoj c r nosi! — Mr, Val. Sever je do- , bil od pesnika sledeči verz: j j Hvala! Dar iz Amerike, dar j \ duše blage, ki se spominja r domovine drage, slovenske in j nje sina -v sili hudi, da se v ^ ' slabosti siromak ne zgrudi. f 1 — Mr. Hudovernik je dobil j sledeči verz : Še ni miru po d ' vsej Evropi, s Poljakom Rus ■ se zdaj bori; Slovan s Slova- f r nom — "bes te lopi!'* Srdito ■ brata brat mori! Asjjang, j nemška Avstrija, 24. avg. ^ r J os. Stritar iz hvaležnosti. " Ali bi se še kaj dalo narediti J za tega moža, ki je toliko k.o- | 1 ristil narodu z svojimi veliki- ^ L mi deli? _ ' - i — Jutri, 2L sept. se vrši se- ^ ja direktorija S. N. Doma in i obenem sestanek vseh tajni- j! kov in zastopnikov* društev J ,, delničarjev. Ukreniti je več a zelo važnih stvari, 'posebno t glede kolektanja delnic, v ka- s tero svrho je sklican sesta- n nek. Pismena vabila so bila n razposlana na vse tajnike in ^ zastopnike, če ga kdo ni pre- : jel, naj pride vseeno na sejo. jj — Joseph B. Rose, katere- v mu so pobrala za JlOO.OOO v opojne pijače v njegovi hiši f na Lakeside ave. in 6. cesta, t; je bil obsojen na štiri mesece p prisilne delavnice in $500 k a s zni. k — Težko obolel je Alois lj Prelogar, ki stanuje na Hill n I ave. V Collinwoodu. . a ■ J Zastopnik Trotzkya v New Yorkn aretiran in obdolŽen napada z bombami. New York, 17. sept. Wil-* j p liam J. Flynn, vrhovni načel i nik tajne policije Zjed. dr- j žav, se je izjavil danes, da Je 1 bomba povzročila grozovito 1 razstrelbo v Wall St. distrik- ž tu pretečeni teden. Ta raz- ] strelba je zahtevala 36 žrtev i in nad 300 ranjencev. Sedaj se vrše ogromne tajne pre is- i kave»3a zločinci, ki so povzro i čili razstrelbo. Oblasti so do- j sedaj še jako malo sporočile 1 javnosti. Vse agencije javne \ varnosti so na delu za zločin- 1 ci." Tajna policija Zjed. držav i in justičnega departmenta, s privatna detektivska agencija pod vodstvom Burnsa, i newyorški detektivi in poli- I cija, ter detektivi poljedel- 1 skega oddelka vlade, med ka i terirni je mnogo ekspertov i razstrelilnih snovij. Teorija, j katere se policija sedaj drži J glede bombnega napada, je'c sledeča: 1 Smatra se, daje neki voz- 1 nik pripeljal bombo na navad ^ nem grocerijskem vozu pred i poslopje Morganove banke, a ravno nasproti United States $ zakladnici, kjer je nakopiče-1 nega za $800.000.000 zlata, e Na vozu je bila bomba, oprem J ljena s časovnim vijakom, to t je, s pripravo, ki" natančno 1 določi, ob kateri uri se bom- š ( ba razleti. Ta voz je pripeljal r par minut pred poldne na o- r menjeno mesto, in dve minu—j ti preko j)oIdne se je zvršila Y razstrelba. Voznik je potem, i: ko je ustavil voz pred Morga- c novo banko,-pobegnil, in o š njem ni danes nobenega sle- r du. Oblasti sedaj iščejo, kdo | je bil lastnik voza in konja,' s ki je pripeljal bombo na me-' d sto. Govori se tudi, da je do- z tičnem vozu vihrala velika r rdeča zastava. Konj je bil u- r bit od razstrelbe in razkosan s na drobne kose kot tudi voz. ^ To je ena teorija. % ž Policija v Canadi je prijela t nekega Edward Fisher, biv- d šega uslužbenca francoske d visoke komisije v N. Y. Ta n Fisher je poslal iz Canade z dvema svojima prijateljima t dopisnice, v katerih jih je s KOKOŠ POŽRLA . J BRILJANT. / I Davenport, la. L. Walbou-rne, grocer in mesar, je zgubil briljant iz prstana, ko je J razkladal iz voza 600 kokoši * ki jih je kupil na farmah. ^ Zdelo se mu je, da ena iz- P med kokoši požrla briljant, ^ toda katera? Vzel je nož in C jih je začel klati kar qd kra- u ja. V petdeseti kokoši je na- c šel briljant, ki je bil vreden n $900. k SADJA JE LETOS f V IZOBILICI. JJ Ohio je letos pridelala toli- j ko sadja, da že ne pomnijo, d kdaj bi bila tako dobra letina 0 Jabolk, hrušk, breskev, češ- z pelj je toliko, da gnijo na far- c mah, ker ni zadosti kupcev, a ali pa vsled pomanjkanja transportnih sredstev, da bi g se sadje spravilo na trg. Far- ^ marji poročajo, da bo letoš- p nji pridelek krompirja jako £ bogat. Na farmah primanjku z je delavcev, da bi pobrali sa- s dje, ki gnije v travi pod dre- „ vesi. Kljub dobri letini, pa so s\ vseeno visoke cene sadju in farmarji peljajo sadje raje iz t(*ga domov kot bi ga prodali po nizki ceni. Farmarji še ni- P so pričeli stiskati jabojčnik, • ker se ne vedo jim bo li dovo- ^ ljeno po prohibicijskem a- v mendmentu napraviti sajder ■ ali ne. « 4i - svaril, da na dotični dan, ko 1 1 se je pripetila razstrelba, naj 1 - nikar, ne hodjjo v okolico j s Wall St. Prepeljali ga bodo" v i ) New York, kjyer se vrši zašli- j - šanje, kje je on zvedel vna- - prej, da se bo pripetila raz- ■ 1 j strelba. |' j Finančna središča po celi i - Ameriki so podobna oboro-' < ) ženim vojaškim fortom. Vse'j - je zastraženo, v Chicagi, San ^ s Franciscu, Kansas City, itd. j i Zvezini detektivi delujejo ro- \ - ko v roki z lokalnimi policija i r mi, v strahu da se pripeti raz 1 , strelba še kje drugje. I Kar se tiče govorice, da je 1 , nekdo peljal dinamit ali T. i - N. T. skozi omenjeni distrikt 1 - kjer se je pripetila razstrelba 1 i in da se je radi sunka dinamit < r razstrelil, pravi policija, da 1 , je to nemogoče. V celem N. ] i Y. ste le dve tvrdki, ki imate i ; dovoljenje prevažati razstre- i ljiva, in te dve tvrdki abso- i ■ lutno zanikite, da bi bil njih 1 I voz v Wall St. okolici omen je l ni čas, in tudi niti enega njih j , vozov in voznikov se ne po- i i greša. i •I Ko je radi razstrelbe na- ^ . stala panika po celem Wall i St. okarju, so se pričele tudi j ► tatvine. Bankirji so izračuna 1 r li, da se je V trenutkih splo- 1 • šne zmešnjave pokradlo za > 1 nad $400.000 vrednosti, veči- 1 ■ noma v vjfednostnih papir- 1 - jih« 6ko4n jfcMorganovi ban i i ki je najmanj pol milijona, ] , in šipe na tisočih poslopjih v j okolici so popokale. Skupno i > škodo se računa na pet milijo i nov dolarjev. i . | Nagrada $10.000 je razpi- 1 ,' sana za onega, ki povzroči, ] | da se prime oseba, ki je pov- 1 zročila razstrelbo. Ogromne 1 množice ljudstva obiskuje 1 razvaline.* Nad 500 policistov 1 skrbi za red v ozkih ulicah. ^ Vse banke so dvojno zastra- s žene. Borza zopet posluje, i toda banke so skrajno previ- 1 dne. Kakih 20 oseb je bilo i dosedaj aretiranih, pa se ne r more nikomur ničesar doka- s zati dosedaj. Nekateri sma- f trajo, da je nosilec bombe r ■ sam bil ubit, dočim policija e MacSWINEY NE BO* 1 DOLGO ŽIVEL. ) London, 18. sept. Terence v MacSwiney, župan iz Corka r ki se je podvrgel prostovoljni ^ lakoti, da s tem pokaže ne- , pravično postopanje angleš- 2 ke vlade, ki ga je zaprla v je- « čo češ; da je podžigal Irce k { ustaji, se bliža svojemu kon-' F cu. Danes je 37 dan odkar je £ na lakotnem štrajku in je tako slab, da ne upajo, da bt / preživel še en dan. Velike bo f Iečine mu prizadeva, ker ne more spati. Govori se sicer, s da ga krmijo na skrivaj, ven- a dar s tem ga ne morejo dolgo s ohraniti pri življenju, ker ne s zavživa redne hrane. Med Ir- u ci vlada napeto pričakovanje p ali bo angleška vlada pustila n da se prepelje truplo Mac o Swineya, ko umre, na Irsko g in se ga tam pokoplje ali ga c pokopljejo kar na Angleškem. Skoro gotovo se bodo { zbali Angleži velikih demon- * stracij, ki bi nastale pri pogrebu in ga bodo pokopaJi na y skrivaj. j ^ , ■ Q. ____^ " ti — Pismo ima pri nas John r Per. jC —- Umrla je v Newburgu u Maria 2^jc, stara 61 let. N, si — Jmrla je Ana Hofer na o 45. cesti, stara 40 let. In to zanika. V Chicagi so zaprli nekega Finca, ki je trdil, da je vedel, da bo nastala razstrelba. J New York, 19. sept. V soboto ponoči so zaprli v New [Yorku Aleksandra J. Brai-iovski-ja, ruskega žurnalista ' o katerem je policija dobila anonimno pismo, da se ga je videlo 20 minut po eksploziji na Wall Streetu v spremstvu dveh oseb in da so bili videti vsi trije jako vesele vo lje. Brailovski je bil znan policiji kot eden najboljših agitatorjev Trotzky- Leninove vlade. Policija je dobila v roke več izvodov raznih letakov, ki poživljajo ameriške delavce naj pobijejo kapitaliste v Ameriki. Policiji je prišel v roke en izvod "Thfe v New Yorku in ki je imel na prvi strani natančna poročila, kje se nahajajo v tem času ameriški miljonarji. Tako* je stalo, da se nahaja Lamont v Parizu, Morgan v Londonu, Vanderlip v Tokio, Kahn v Berlinu in Schiff v Amster damu. V Milwaukee zasledujejo nekega Člana I. W. W. ki se je nedavno izrazil, da se bo na vzhodu (New Yorku) v kratkem nekaj zgodilo, kar bo delaycem odprlo oči. V Worcester, Mass. je bilo raztresenih po mestu tisoče lepakov, v katerih se pozivlje ameriške delavce naj se upro izdelovanju municije in o-rožja, ki bi se rabilo prdti so-vietski vladi v Rusiji. V New Yorku so našli kovača, ki je podkoval konja, ki je pripeljal na Wall Street voz z bom bo.'Kovač trdi, da so bile pod kve njegovo delo in da je pod koval konja pred 48 urami. Vidi se pa na podkvah, da niso bile rabljene več kot dve uri na'cesti, toraj se je konja hranilo samo. Za ta njegov zadnji "^ip^. Lastnika konja še niso našli. V kratkem se pričakuje več aretacij v New Yorku in po vsej Ameriki oseb, ki so v zvezi s to eksplozijo. BOMBNI ATENTAT V GENOVI. London,-17. sept. Iz Genove je došla bržojavka, ki sporoča, da je bila v petek položena bomba, napravljena na gotov čas, pred tamošnjo bor zo in je eskplodirala s silnim pokom. Človeških žrtev ni bilo, pač pa je eksplozija napravila nekaj škode poslopju borze. AMERIŠKI VOJAKI NE SMEJO V ŠVICO. Coblenz, 18. sept. Švicarska vlada je izdala objavo, da ameriški vojaki v okupacijskem ozemlju ne smejo prestopiti mejo Švice v vojaški uniformi pod nikakoršnimi pogoji. Ker ameriški vojaki ne smejo potovati v civilnih oblekah, jin? je sedaj nemogoče napravljati izlete v Švico. BRZOJAVKA IZ KOROŠKEGA. Celovec, 18. sept. Jugoslavija noče umakniti svojih čet iz/prve plebiscitne cone ali organizirati orožništvo na tem ozemlju, kakor je to na- : ročila plebiscitna komisija. Oborožene trupe napadajo in ustrahujejo Avstrijce. Jugoslovani preprecajo priprave za volitve in bodo najbrže odložene, dokler se situacija ne zboljša. Tajna diplomacija v Evropi zopet deluje Aix-les-Baines, 18. sept. " Evropski diplomatje ponovno kuj?Jo tajne načrte za u-sodo rafenih narodov. Tu sta se sešla italijanski in franco-ski ministerski predsednik/ r Vsa posvetovanje^se vrše tajno, kot je to običajno pri ev-' ropskih diplomatih, dasi se { je vojna vodila za "demokra-t eijo in javno diplomacijo". ' Spočetka so se ministri raz-govarjali o poljskem vpraša-. nju in boljševikih, teh dveh > teških ranah za francosko srce. Konečni zaključek tega je bil, da so ministri sklenili, * da prepuste vsaki državi da svobodno obravnava, ali po-sljuje z Rusijo. Italijanski mi [ nisterski predsednik Giolitti _ je svetoval Millerandu, fran-t coskemu ministerskemu pred ; sedniku, naj se čimprej po-' bota z Rusijo, in da bo Italija L morala skleniti trgovsko po-~ godbo z boljševiki, ker ne vidi drugega izhoda. Millerand J- pa je Giolittiju svetoval, naj t prej reši Jadransko vprašanje, in če je Italija pri tem is-| krena, bo gotovo dobila po- * moč Francij'e in Anglije. Glede Rusije in trgovske pogodbe, katero naj bi Francija z | Rusijo sklenila, se je Millerand izjavil: Najvažnejši , predmet, katerega Rusija r danes izvaža, je rdeča propaganda. In te Francija pri najboljši volji ni pripravljena ' importirati. Položaj med Italijo in Francijo ni bas kaj prijazen, in Giolitti je obiskal svojega ' francoskega kolega, da omeh , ča napete razmere, in da ga objednem pripravi na skoraj-| šnji korak Italije, ki bo: pri-[ znanje boljševikov. I ------°- — V petek so dobili v novem sodnljskem poslopju od ( neznane osebe sporočilo po telefonu, da se namerava z ; bombo razstreliti poslopje. Takoj se je postavila močna | straža okrog poslopja in no-, benega tujca se ne pusti postopati tam okrog. Policija je preiskala vse poslope, od vrha do dal za bombami, toda našlo se ni ničesar. — Obiskal nas je v uredništvu Mr. R. F. Hlacha, pomožni ravnatelj jugoslovanskega informacijskega urada, ki je pridelen uradu Ame riškega Rudečega Križa. Mr. Hlacfi ta opazuje gibanje Slovencev in ugoslovanov sploh glede amerikanizacije, objednem pa fšče podatke glede prispevanja Jugoslovanov za Ameriški Rdeči Križ. — Sledeči Slovenci dobijo državljanske papirje v četr- i tek, 23. sept. Marko Mrhar, i Frank Polaček, Peter Po-lanc; Louis Rokavec, Frank Lipar, Frank Smolič, Gustav < Červan, Frank Kolar, Frank i Kosič, J os. Podnar, Anton i Potočnik J os. Leban, Frank Marinčič. Oglasijo naj se na i Common Pleas sodniji. — Polipaja Viljem Downey j in John 0'NeiI sta odpuščena od policijske službe in prvi je postavljen pod $3000 1 varščine dokler ne pride do ; sodbe. Policaja sta prišla v ; soboto v hišo Mrs. Margaret 2 Bunnen, kjer sta pila in po- i zneje je Downey napadel de- ^ jansko gospodinjo. Na nje- j no vpitje so prihiteli sosedje 1 ki so poklicali policijo, ki je i odgnala oba policaja. 1 — Ker se mu je zdelo pre- I dolgo čakati na smrt, se je ] ustrelil v soboto 75 letni < James Graham, stanujoč na j 1319 Oregon av«i. i PozivLahom da volijo republikance, j --: pjH| Republikanci ne skrivajo i več, da se javno potegujejo ? za glasove Italijanov v Ameriki, ki so ameriški državljani. Mi smo že meseca marca ! letos povedali, da obstoji skriven sporazum med republikanskimi politikarji ta med voditelji Italijanov v A-meriki, da če bodo šli italt janski glasovi republikanski stranki v prid, da bo republikanska vlada, v slučaju, da pride na krmilo, skušala up-ljivati, da se Italiji popolnoma zadovolji v Jadranskem vprašanju. Sedaj je izdala Laška Narodna Liga, s sedežem v Columbus, O. poziv vsem Italijanom v Ameriki, ki so državljani, da volijo meseca novembra za Hardinga kot predsednika, o katerem so lahko prepričani, da bo kot predsednik skušal ugoditi I-talijanom v vseh zadevah. Tozadevno poročilo so prinesli ameriški listi: Columbus, Ohio, 16. sept. Ameriški državljani italijanskega rodu so dobili navodila, da se ne ozirajo na stranke, katerim so dosedaj pripadali ter solidno in kot en mož volijo za Hardinga in republikanski tiket kot protest proti predsedniku WUsonu glede njegovega obnašanja v Jadranskem sporu, Vsak Italijan je dobil sledeči opomin: To leto morate pozabiti vsako drugo stranko, katero ste prej mogoče pripadali ter e-noglasno voliti za Hardinga ter vdržati republikanski ti-ket kot protest napram predsedniku Wilsonu in njegovi stranki za "sramotno zlorabo", katero so Italijani dobili pri reševanju Jadranskega spora! Če to ni viške nesramnosti in blaznosti, potem se vse neha. Jugoslovane pa ponovno opozarjamo: Volite ža Cox-a edinega prijatelja med poštenimi Amerik an ci imate glede pravičnega uravnanja jugoslovanske meje. -o — Štrajkujoči železničarji v Clevelandu, po številu 3000, ki so na štrajku že od aprila meseca, so konečno glasovali, da se vrnejo na delo. Seja je bila burna, in je trajala od 8 zvečer do 3. zjutraj, konečno je bilo sklenjeno enoglasno, da se štrajk prekliče in se vsi vrnejo na delo. — Skušnja za železniške poštne klerke se bo vršila 9. oktobra. Začetna plača je $1.6000. Sprejme se moške ali ženske. — Danes se vrši seja kluba društev S. N. Doma. Začetek ob 8.uri zvečer. Več važnih stvari je za rešiti, posebno radi trgatve grozdja, ki se bo vršila na 9. oktobra. Vsi na to sejo. * r -o IZ KONVENCIJE JSKJ. Poroča se nam, da je konvencija J. S. K. J. ki seda) zboruje v Chicagi zavrnila združenje z drugimi organizacijami pod temi pogoji kot so dosedaj na razpolago. Kon venci ja je stavila svoje pogoje, in če so ti združevalnemu ji odboru po volji, se bo glaso- j valo, ako pa združevalni od- i bor ne sprejme pogojev J. S. K. J. tedaj ostane ta organi- i zacija sama za sebe, kot dose I daj, in je pričakovati lep naM predek, ker se je rešila sol- M. . 44. vvJa&I^^H "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) NAROČNIN Ai Za Ameriko - - - - $4.00 Za Cleveland po polti - 95.00 I & Evropo ..... $5.50 Poaameuia Številka • - > 3c ~ Vu pieaa, dofisi ta denar m| m po*il|« na "Amertftka Domovin*' Hit »t Clair Ave. N. B. Cleveland, Ohio_Tel. Cuy. Prinoeto n >«D I AMES DKBEYEC. Publish*__ LOUIS J. PIRC. Bditot IBSURB MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY Read by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rales on reqnest. American in spirit Foreign in language only Butar* u aeoond-elaaa natter January 5th 100®. at tke »oat offioe at ] Jleveiand, Ohia nader tba Aat af March 3rd, 1879.__J j^p^g* No. 109. Mon. Sept. 20th 1920 ' l Draginja. ! -- r Brez dupma je danes največje vprašanje med narodom , vprašanje H. C. L. kar pomeni High Cost of Living, ali po domaČe: draginja. Sicer Amerika nima pol toliko vzrokov c ; tožiti o draginji, kot ima Evropa. Dočim so cene v Ameriki v oblakih, so v Evropi na nebu. Kako su preživijo ljudje v * Evropi, je zastavica, katere Amerikanec ne more pogoditi, c 1 toda res je, da mora biti tudi v Ameriki mojster danes, da s [,• svojimi dohodki pokrije tekoče stroške. . ž Statistika nam sporoča, da so se cene od leta 1914 sem z dvignile za 114 procentov. Kdor je to statistiko priobčil v j javnosti in kdor jo je pogruntal, ta spada med staro šaro, ^ ker ta Statistika je popolnoma kriva in najmanj- ne odgo- s ' varja dejstvu. Mast je bila 1914 po 11 centov funt, danes 32 n centov, torej za več kot 200 procentov zvišanje, dobre oble- j ke si tedaj dobil po $35, kakor jih danes prodajajo po $90, v torej za 175 procentov več, čevlji so bili $3, danes so $10, ^ povišanje za več kot 300 procentov, papir je bil 2 centa funt, danes je 15, povišanje za 800 procentov, itd. Kdo bo g našteval, ko vsakdo vexkaj je plačeval 1914 in kaj plačuje y danes. n Družinski očetje in gospodinje ne morejo iti vspored- n ■ no naprej s cenami, pa naj se plače še toliko zvečajo. Kakor hitro je plača večja, je živež in druge potrebščine dražje. y To je enako od San Francisca do New Yorka, od Niagar- k skih slapov do Meksikanske meje. ]{ Ni znaka, da bi cene padle. Tupasem se sicer zgodi kaj n enakega, n. pr. sladkor se je znižal, toda kaj je en predmet b v primeri s stoterimi, ki jih rabimo v vsakdanjem življenju. k Mogoče je še tupatam se kaj znižalo, vendar ne tako, da bi d se poznalo v žepih onih, ki plačujejo. ti Spomnite se lanskega avgusta, ko je nevolja nad dra- Q l ginjo prikipela na vrhunec, pa so rekli: Nemogoče je, da • gre to tako dalje, cene ne morejo ostati tako visoke, nekaj z ip mora zgoditi. Pa je vendar "tako" ostalo, cene so visoke, j< ničesar se ni zgodilo. Vlada nam pomaga v toliko, da pridno s zasleduje profittrje, toda postave so narejene tako kakor reseto, da se profitirji često izvijejo iz mreže. In kako si E more vlada pomagati? Železničarji, njih 2.000.000 po števi- f lu, so zatevali boljše plače radi draginje. Vlada jim je mo- if ; rala plače zvišati, toda ker denar ne pada iz neba, je morala I tudi zvišati cene na železnicah, da se plača onih tisoč milijo r nov na leto povišanih plač. S] Vsak človek, bodisi kapitalist ali delavec, gre za tem, ž da kolikor mogoče več osigura sebi. Posledica tega je splo- i sno skakanje cen. Nobenega godrnanja ne bi bilo, če bi do- n k> bodki družine tako rastli kakor rastejo cene. Potem bi vlada- j( I la splošna za dovolj nost. s William B. Wood, mogočni predsednik American Woo c len Company se je n. pr. izjavil, da se cene blagu za izdelo- vanje oblek ne bodo znižale, nasprotno, cena gotove obleke n se mora znižati. Ali z drugimi besedami, mali trgovci naj p se odrečejo profitu, on sam pa, ki ima vsega dovolj, naj še ^ nadalje spravlja milijone. In ker on lahko čaka, ne da bi to- t varne nekaj mesecev delale. In vse zgleda, da bo njegova obvelfala, ker če se ne proizvaja, tedaj zmanjka bl&ga, in r kadar zmanjka blaga, tedaj se drago prodaja. n Ta draginja je evidentno prekoračila našo moč. n Ne preostaja druzega v največ slučajih kot kupovati ^ manj klobukov, perila in obleke, manj jesti (pijačo so itak s prepovedali, voda je pa zastonj) in jermen okoli trebuha p nniti za šest palcev. n ' starih "dobrih časih'\ ko so se profitirji do dobrega r nasitili in obogateli, se je zgodilo, da so cene naravno, sa- ^ me od sebe padle. g Profitirji so bili siti kot vol in odnehali so. Današnji y profitirji pa, ali niso nikdar siti, ali pa bodo debelili toliko n časa, da popokajo od lastnih grehov. b --7----------r UMAZANA KUPČIJA. n Predsedniški kandidat Cox je v svojem govoru, ki ga ^ je imel na državni razstavi v St. Paul, Minn, obdolžil repu- d blikance, da hujskajo Italijane, češ, da ako Wilson ne bil d predsednik Zjedinjenih držav, tedaj bi Italijani dobili vso d Dalmacijo ter druge kraje, ne pa samo "mrvicoM kot jim je k bila prsiojena. To pomeni, da republikanski kandidat Har- u ding potom svojih zastopnikov vabi glasove Italijanov, ki h so ameriški državljani, češ. naj volijo za njega kot predsed (k nika, in on bo gledal, da dobijo Italijani vse, kar jim srce ti poželi. ' / t; Mi smo že lansko leto povdarjali, da republikanska 1< stranka je v ozkem stiku z Italijani. Saj je italijansko časo- k pisjc neprestano napadlo WiLsona. Sicer republikancem v mogoče ni ravno dosti do Italijanov, ampak oni mislijo, da k Italijanov je mnogo, torej je bolje, da se njih primemo z blu- d fom kot Jugoslovanov, ki niso močni po številu. n | Zadnje čase so italijanska društva po Ameriki začela s prispevati v republikanski fond, z namenom, da se olajša £ i. Hardingu zmaga. Torej če bo Harding zvoljen, bo zvoljen s tudi s pomočjo italijanskih prispevkov. In da bo Harding v več aH manj moralno obvezan pomagati Italijanom v sveto- j1 vni politiki in v njih imperializmu, je vsakomur jasno. l< Ako Jugoslovani v Ameriki, ki so ameriški državljani, t | niso še storili svojega mnenja, koga bodejo volili predsedni t kom, tedaj je za to skrajni čas. Menda bo teh odkritjih ne v bo nobenega Jug&slovana, ki bo šel v republikanski tabor r % in tam pomagal nositi italijanski imperializem in pomagal & zapečatiti usodo enega milijona svojih bratov v laškem su- č Jugoslovani, premišljujte o tem! f ...... ■- -—i-1-^ ZAKAJ NI JUGOSLAVIJA REPUBLIKA IN ZAKAJ JE SEDAJ "KRALJESTVO - S. H/S.?" (Jos. F. Faletič.) Pod tem naslovom je ne-dolgo tega napisal neki John F. dem i k iz San Francisca, Cal. dolgo razpravo v cnica-ški "Prosveti'\ Po njegovi teoriji, da je Jugoslavija kraljestvo in ne republika, so KriVi kranjski klerikalci. In to svojo trditev utemeljuje g. Bernik v glavnem na sledeč način: "Klerikalna stranka je že pred vojno preprečila vsako zbližanje Slovencev z njihovi mi južnimi krvnimi brati, ter brezobzirno zatrla vsako tozadevno gibanje. V svetovni vojni so klerikalci denuncl-rali vsakega, kdor je le mislil na ujedinjenje. Da je bilo toliko "izdajalcev" obsojenih, postreljenih, postreljenih in obešenih, je zasluga kranjskih klerikalcev?! Ko so sprevideli, da se bliža konec Avstrije, so se zbali za svoja korita in preokreni-li. Ostavili so dr. Suštaršiča kot voditelja in ga nadomestili z dr. Korošcem, češ slednji je za svobodno Jugoslavi-o. Da jim je ljudstvo še bolj verjelo, so baje pisali klerikalni listi, da je dr. Korošec, 30 posredovanju dr. Trumbi-ča, v zvezi z ameriškimi Slovenci ter da deluje popolnoma po načrtu E. Kristana in njegovega J. R. Z. Po razsulu Avstrije so sko vali v Zagrebu neko vlado ln clerikalni listi so poročali, cfa e dr. Korošec prvi predsed-lik (t) jugoslovanske republike. (Sam zlofiej vedi, od cje je nrejemal g. Bernik te depeše!) Kmalu nato smo či-tali (?), da je dr. Kororšec odšel v Beograd, vsled gospodarskih ozirov. Ne dolgo ;:a tem smo zvedeli, da je dr. prodajalka candy v neki trgovini, in zadovoljna je. Bolj zanimiv je slučaj dr. Harry E. Campbella, ki je bil svoje čase slaven zdravnik v Pittsburgu, in je pred kratkim umrl. Postal je boga t kot zdravnik in umaknil se je v pokoj, toda postopanje mu je slo v živce. Zadnja tri leta je delal kot pomiva-lec posode v nekem restav-rantu v Shenley parku, kjer je toliko zaslužil, da ni mogel vzdrževati niti svojih psov. Njegovi psi so imeli posebnega strežnika. Tu so trije bogatini, ki ne morejo živeti brez dela. Upaj mo, da nastane iz teh treh epidemija, in da vsi bogatini enako začno. Delo, nad katerim največ j zabavljamo, je v resnici naš največji prijatelj. Toda je res, da je veliko več ljudi, ki ljubijo svoje delo kot pa so- i vražijo. Treba je le, da najde i Pravo delo pravega moža. Vstopanje je neznačajno, sramotno in težavpo, poleg tega, da je veliko težje prenašati kot delo. To ste že sami preskusili. Vzeli ste si po- . čitnice, postopali ste en te- | den, en mesec, toda kmalu i vam iftspostalo tako dolgčas, i da ste sfc? vrnili na delo, kjer ste bili zopet zadovoljni. Delo, trdo delo ob gotovem času, je naboljša podlaga zdravju. Malo je boljšega veselja in zadovoljnosti, kot po-čutek, da je človek svoje delo dobro opravil. POHIŠTVO NAPRODAJ. Cel set ta jedilno sobo, iz hrastoye-ga lesa, chiffonier in dresser in drugi manjii predmeti. Vpraiajte ali telefonirajte R. S. Barker, 1W4 Colonnade Rd. blixn 152 A Euclid A»e. telefon Eddy 1049 J.__<"2> čedna aoba ae oddm n ever« f""f» .orkota in kopaliKe. 1219 E. Sis• ^ g (109) NaihfllKP! Nailwili cummn^f wyvuiJOG* UOJKHfiJ MKUlliVf» ■ ') lV'r p Pošiljati denar vstara demrino je preko stare I Ve Lake Shore BaftklBg ft Trostr co, i * Vogal 55- ceste in St Ctair ^ve. Cleveland, O. . J^Y.V^ Short banka lidaja bančne menjice. (for. draft) 5!1. .Upi^|02V° ",em tvetu> l»eebno pa ptTjuaoflovsnakib M denarnih savodih, kakor hitro a« predlbfijo v itplačllo! u . In '"»l1* »vol« bančne poale i banko, katere OGROMNO>RBM02BNJE znala svoto preko S26.000.0M. Mi plačujemo 4 procente obreari od vseh vlOa; Vae nate nodrui- B niča imajo. tujaiamekL odUeiak, pmk* fetter^* mrtata fn^Henir I v euro domovino. Posebno pozornoat posvečamo Jugoslovanom wi V IN IVANHOE ROAD* 0,vo,len,,Podmtnlcl.ni EUCLID AVH. M NASLOVI NA&1M PODRUŽNJJC: K Sk Clain Ave*.Jk & 126th Vse denarne iadeve in stvari, kar se tifie upra- T I IJL nega odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika. • f\ UflT Vse pritožbene zadeve, ki jih je relil društveni I 1 IVp porotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotne- 1 I I V *ga odbora Anton Oitir. V K ■ •, n x (MLADINSKI ODDELEK) NOVI OTROCI ZOPET PRISTOPILI V MESECU ' AVGUSTU IN SEPTEMBRU. Slovenec, št. i. SDZ. Edward Zupančič, Magdalena Zu- I Frank Zupančič, Angela tMfcvko. France Prešeren, št. 17. SDZ. William Pečjak. I Bled, št. 20. SDZ. Jožefa Kovačič, Dorotija L rigel, John Išulen, Angela Šulen, Mihael Vrček, Jugoslovan, št. 21. SDZ. An toniti Rosa, Elizabeta Rosa, ■Joseph Rosa. , Cleveland, Ohio dne 15. sept., 1920. Frank Hudovernik, tajnik Opomba tajnika: — Vkljufc teniu, da je bilo* na predzad-Inji seji sklenjeno, da 'brat iKušlan prevzame posel, da bo šel Inabirati otroke od hi&e do hiše, kjer so njih starisi člani Zveze ■ tega dosedaj ni naredil. Zaldnje število kaže (334) otrok, zadnje izkazilo ikaže 16 anovo vpisanih, torej je z današnjim dnem število naraslo na |.(35d) otroik. Manjka nam L>e 150 otrok. Vsak, kateri vpiše enega otroka dobi 25c nagrade. Ta na-■fiflflll je veljavna, da naraste število na 500. Prošeni so člani in članice, kateri imate otroke, da jih ■ vpišete v našo Zvezo. Bolj počasi gre stvar, a vse eno'bomo llcmalu dosegli svoj silj. I ČLOVEK PRI JEDI. H' . t Ljudje nikdar he sprego-I vorijo toliko resnica v bese-Idah kot tedajy kadar krmijo ■svoj želodec. Da, skoro je ■ res, da način kako človek u-Iživa hrano skoro bolj kaže < ■njegov značaj kot njegova ■govorica. Kadar človek go-Ivori, vselej želi, da se pokaže ■nekako boljši, bolj dovršen, ■kot je v resnici, in pri tem ■navadilo jako spreten. Malo I je ljudi, katere bi mogli spoz ■pati po njih govoru, ker pod Iplaščem govora se največ-Krat vse kaj druzega skriva. I Toda pri jedi je to vse dru-Igačno. Ako dobro opazujete, ■bodete pronašli, da k^kor se ■Človek vlada pri jedi, takšen I Ije tudi, kajti njegovo obnaša ■nje pri jedi je mnogo druga-leno kot v govoru. In obnaša-1 Lie pri hrani je veliko bolj' fcrgvno. Mi vemo, da je hra- ! ■Kev prirodna potreba člove-Ra, in mani ali več enako pri j ivseh Ijuden. Tudi pri jedi se ftpazi na obnašanje, in kadar i ■človek začne enkrat jesti, te-! ■daj je kakor vsak drugi, mi-1 Islimo mi, toda to ni res, ker ■skoro nihče ne pazi na način ■svoje hranitve. I Komu ni poznan neumni ■običaj mnogih, posebno "bolj Hih'' krogov, ki narocujejo fcvojim otrokom, kadar gre-Imo v tujo hišo, naj nikar ne ■vzamejo nobene hrane, re-Hcoč: "Hvala, nisem lačen, Isem ravno doma jedel. S tem ■Be hoče pokazati finesa, toda ■olikan človek bo takoj vedel, Ha temu ni tako. Otroci, ka-■terim se tako naroči, neznano lepo jesti, cmokajo, polivajo, itd. zato se pa stariši ■boje, da ne bi njih otroci kaj j Kavžili v tuji koči in tako po-1 Kazali maniro otrok, katere ! B^fse otroci seveda večji del i ■starišev naučili. Seveda, I ■ kmetih ni takih običajev, j m se dogaja le v mestih. : kje človek rad velja "za kaj boljšega/' pa pride ta umetna prisiljenost. Oh, kako bi otrok rad jedel v tuji hiši, ker drugje vse drugače tesne kot doma, pa mora lagati, da je sit, da je že jedel, itd. Poleg neumnosti enakih izgovorov je tudi skrajno nemoralno, ker se otroka učiti naravnost lagati. In to tudi slovenska navada ni. Tega smo se priučili od tujcev. Slo van je gostoljuben, in vselej ponudi obiskovalcem kaj "za pod zob", zakaj potem tako smešno izgovarjanje? K našemu očetu so prišli nekoč dijaki na potovanju. Saj vsakdo ve, kako lačen je#študent. Bilo je zvečer in'družina se je vsedla k večerji. Oče je povabil dijake naj prisede jo in zagrabijo za žlico, toda dijaki so uljudno odgovorili: Ne, hvala, smo siti. Qče je molčal in otepal žgan-ce z družino, a videl je na ustih dijakov, kako se jim sline cede. Vendar oče ni bil hudoben človek.4 Po večerji gre v čumnato in prinese pest pravih kranjskih klobas, ki jih da dijakom rekoč: Nate, te-le klobasice so mastne in slane, bodete vsaj pili lahko potem, če že nečete jesti. Oh, kako so študentje planili po klobasah! Oče se je pa muzal in jim prinesel še en vrč vina. Posebno dame so prave mojstrovke pri jedi. Gospa LepacVetka je jako rada jedla torto z orehovim sokom, in ko je bila nekoč v gosteh pri gospej Krasniroži ji je slednja, Ki je poznala njeno navado, prinesla na mizo o-rqhovo torto. Toda bolj neumnega prizora niste mogli videti kot tedaj, ko je gospa Lepacvefka začela z nasmehom okoli usten (in s slinami v ustih) govoriti: "Toda gospa Krasnaroža, za Boga, kaj pa misliš, jaz nisem prav nič lačna, in ravno opoldne pri kosilu smo imeli orehovo tortor Tofco« » ji sfaikj- m ' n Mr ?.'... / ju • 2 v.:.,v J gospa Krasnaroža', ko^je pri- cvetkh° Krasnaroža^e imela rada češpljeve knedfe, pa se jih je tako br» nik, ko 80 prišli na mizo, da bi se 'kmalu v jezik vgriznila. Neka jako dobra šala posebno točno označuje enake izgovore in ljudi, ki jih nosijo na jeziku. Gospodinja )e položila na mizo lcolač. Ponudi svoji prijateljici kos kolača, ona pa odvrne: Lepa -hvala, Milica, sem Že vzela en kos, in dovolj imam. — O, da, vzeli ste že dva kosa, to-( da meni na ljubo vzemite §e enega/' odvrne gospodinja. IV tej duhoviti šali so napisane cele knjige. I Zakaj to neumno laganje in sleparjenje samega sebe! ! Ako sem lačen, in če mi kdo kaj ponudi, bom takoj vzel in pojedel, tudi tedaj, če ni-1 sem ravno potreben, kajti ničesar bolj smešnega ni, kot braniti se jesti, ko je človek lačen. Ti lahko stokrat rečeš, da nisi potreben, pa ne boš presleparil gospodarja, ki ti že na očeh pozna, kako se svetijo, kakor z očmi požiraš, kar z jezikom odklanjaš. Oseba, ki pri mizi odbija jedila, je človek, ki sam doma pazi koliko mu gosti doma "požro". V vsakem slučaju pa je tak človek vse kaj druzega kot uljuden. Kakor v govoru tako je tudi pri jedi glavno pravilo I za vse: naravnost. Ne lepšajte brez potrebe besede, ne izbirajte, izrazov, govorite odkrito in naravno, in tako tudi pri jedi. Kakor vam je narava ustvarila usta, tako nosite noter, nikar se ne delajte lepših kot ste. Ni lepšega kot opazovati človeka, ki se naravno, neprisiljeno obnaša, v govori ali pri jedi. Vsakdo ga je vesel. j Tiho trpeče. Mnog* iene ln m Ud* dekleta tip« n« tlhoma od bolezni avojega npolfc. Tak* baletni m ponavadi kažejo potom bo-Min ▼ križu, na ttraul, t ledjih ali ipodnjem delu trebuha, »eftrainera glavobolu, vretem ln hladneui »prt-mlnjanju po teleeu. CJevera's ^ Regulator I (Saverov Regulator) Je pravilno cdra- ' Tllo » odatranjenje teh botetto ln za f popravo ne rednosti »jleJ gatorih trpe I lena In dekleta. To adravllo je bilo j inano ln rabljeno trinogo let i najbolj- 11 Um uapehom. Dobite-ga pri vašem j Ilekarju. Bodite prevldbl da/dobite al- | gurno "Saverjevega", Cena |l.£> in S 80 davka. I .miiiiiimiiiiiiiiiHiiiimiiiiimiiiiimiir S Najmodernejši pogrebni zavod r v Clevelandu ~ I Frank ZAKRAJŠEK, j pogrebnik in embalmer ; £ = x io5 NORWOOD | S = Princeton 1735 W Rosedale 4803 s S Avtomobili za krste, poroke, s s pogrebi in druge prilike. = ^iNiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiir? W. K. DRUG COMPANY. EDINA SLOV. LEKARNA v Clevelandu 'Najboljša zdravila, točna postrežba. St. Clair Ave. & Addison Rd. JOHN KOMIN, lekarnar (x) * » M A » O. S. Bell Princeton 245 Rosedale 6353-W^ JOS. VOVK ii33 Addison Rd. AVTOMOBa ZA VSE SLUČAJE SE PRIPOROČAM. BODITE PAMETNI IN KUPITE AR-BU MAZILO ca rane, izpahke, liSaje, opekline in kolne bolezni. To dobite v lekarni, in denar nazal, če niate zadovoljni. The Ar-Bu Laboratories Co. I4il7 Parley Ave, CTeveland, Oblo POZOR Ako ste namenjeni kupiti hiio, trgovino ali farmo. Imamo vet raznovrst- g^rsMraf Ne čakajleJ Prostor na vseh boljših par-nikih je več tednov naprej razprodan, zato ne čakajte do zadnjega tedna, ako ste namenjeni ( potovati v stari kraj. V Vašo ^ korist je, da se odločite la ta ali ; oni navedeni parnik in pi pro-•tor na njem za-arate. Mislite v naprej. NEW YORK-kDOBROVNIK TRST. a i. sept.......... Belvedere 23. sfpt.............Italia 28. sept .......... Columbia 7, okt............Argentina 3. okt.....President Wilson NEW YORK—GENOA 6. okt......Regina D'ltalia 30. okt.....Regina D'ltalia 6. nov..............Pesaro NEW YORK—HAVRE —CHERBOURG. , 21. sept........... Aquitania 23. sept........Rochambeau 24, sept..........La Fayette 30. sept..........Mauretania 1. okt............La Savoie 7. okt............. Imperator 6. okt............La Prance i 12. okt r....... La Touraine 12. okt............Aquitania Navedeni vozni red je podvržen slučajnim spremembam. Pišite po cenik za posamezne parnike in razrede. POTNI LISTI: ^-Pomikom preskrbim potne liste in drugo, j kar rabijo za potovanje. IZ STAREGA KRAJAt" je dosedaj prišlo v Ameriko že več slovenskih naseljencev, za katere sem jaz izdelal potrebne listine in katerim sem jaz poslal karte. Ako ielite tudi Vi dobiti sem svoje sorodnike, mi pišite za tozadevna pojasnila. Za nadalna pojasnila se obrnite na LEO ZAKRAJSEK, 70-gth Ave, NEW YORY,N.Y. Pozor, Plumbing! Kadarkoli hoCete. da se v vaSih hišah naredi plumbarsko delo. sc obrnite na sve-iega rojaka, ki vam naredi to v najboljšo zadovoljnost. Straniifia. kopališča, sinke, itd. Pojdite k svojemu rojaku nalpr-vo, predno drugje vprašate. Najstarejši jugoslovanski plumber v Clevelandu. NICK DAVIDOVO 6620 ST. CLAIR AVENUE Cleveland, Ohio O. S. Princeton 1173 W Rosedale 1828 UWVWMUWWWWW^W^W j Dr. H. 0. Stern, \ \ Dr. S. Hollander j zobozdravnika 1; ? t\ I 1355 E. 55th St. vog. St. Clair || ; Vstop na 55. cesti Dad lekine | Ure od 9. zjutraj J do 8. zvečer. i \ (»ovori se slovensko. ŽBOLJšAJTE ZDRAVJE. "Neka komisija v Clevelandu pravi v svojem poročilu, da dobri zobje pomagajo zvečati učenje pri šolskih otrocih za 50 do 100 procentov. Preskušnje so dokazale, da ljudje, ki popol; noma prežvečijo svojo nra-no, imajo veliko večjo moč kot oni, ki ne delajo tega. Zboljšajte učno silo vaših otrok in vašo'lastno s tem, da se posvetujete z dobrim zobozdravnikom glede tega. Dr. P. L. Kennedy, zobozdravnik ,5402 Superior ave. vogal 55. ceste.. Uradne ure od 9. do 12. in od 1. dd 5. pop. Ob torkih in petkih popoldne zaprto. Govori se slovensko. " — ' i POZOR JtrsMssi^&j: j Iaarb'l) 11H" ITrtf* ("o®)' .C u!. i--.-f I Premislite dobro, komu boste vročili denar I za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke M Sedaj živimo v času NEGOTOVOSTI in ZLORABE, vsak skuša posuti hitro M bogat, ne glede na svojega bližnjega. Rami agentje in zakotni bankirji rastejo povsod, M kakor gobe po dežju. I K V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane zapreke starim iskuls- 1 M nim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim neizkušenim začetnikom mogoče is- I ■ polniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vprašanje. m ■ K I m Naše denarne poliljatve se zadnji čas primeroma sedanjim razmeram v Evropi j 9 dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo. m Označene cene so veljavne do dne, bo se nadomestijo z drugimi J v i m Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order, ali pa po New I M York Bank Draft j J Frank Sakset j I 82 Cortlandt St. New York, N. Y. ■■■wmmmm^ j^^SaXflk X-žarki preiskava za $1.00 S^H^Hm^HPQyy^ C« .u M^, tm Mira M |. «1. aH Mik. Ih i. Ihlll ^■111 ^ Nikar ne zgubite upanja, ampak pridite k meni Jat zdravim vsakovrstne Specialne bolezni molkih ln isask, aajsdns pa belsani krvi, bsts WiiML chiati, ietor, pljut, milic, srca, nosu ia frltt. S pommifr X Jarkov, eiektrkitoto I« mojega najbolj modsrMc« rdruvlietvia, bodete potlali boljli v naikrajlem mogočem finau. Pri nas ni nobenega ugibanja. Skrivnost mojega uspeha )e moja skrbna aotoda preiskave, da doionem, ka) vaa boli. Jaz rabim X Nrkc »trol, mikroskop in kemifine analizo ter vm znanstvene metode, da pronaldem vzrok vaiega trubla. Ali ste slabič? Pridite k meni. ja* vam pomagam! Moje posebno proufiavanj« metod, ki n rablje na evropski* klinikah v Berlinu, Londonu, Dunaju Parizu m Rimu in moja dvajaetletna skulnja v zdravljenju akntnlh In kronlftnlh boleznih molkih In toMk mi Ja;e prcdno&i Dri zdravljenju in moji uspehi so hfli jako asdovoljivi. la/ rabim veliko krvtjo ■■•> istvo 006 ih 914. Vic *dr*v!{enje absolutno brez boloCIn. Vi se lahko ?anesete ns pošteno mnenie, polteno postrežb« m dravljenie t« ceno, ki jo morate plaCati. Oe ic tviWen neoiJravl|iva, vam takoj po . cm Ct te oTrtrtvUiv«. hnderr ozdravili v najkrajlem s u r,.n -innio slovensko. DOKTOR BAILEY "ŠPECIJALIST" jui i l.ui liu Ave. blizu 5.1. ceste Room 222. Drago natlalMpK ClovelanC, Ohio Uradne ure ju U:J0 ziutraj dt w. ..eccr. V nedeljo od 10. do 1. ■HMMMaMaBamammBBmmaHmamHHHHamBBmmmmaanMHBM^^ N PREMOŽENJE NAD $400.000.00. W Vložite svoj (ff ct/ j denar ..... pri ] SLOVENSKEM STAVBINSKEM in i] Odprto tudi zvečer POSOJILNEM DRUŠTVU P 4 razven ob sredaih. 6313 St. Clair Ave. ■ f 11 1 _________________________ T \ Ker po ne zal^aj ne j^K^^BRKKjj^^ preskrbeli PEČ, ki kuri lahko oboje, ^B I plin in premog. Tu je vaša prilika, da kupite direkt-no od tovarne po wholesale cenah, kar pomeni velik prihranek za vas. Te PEČI so delane, da žgejo pre- * dve peči v K eni. Trajale vam bodo celo življenje. ^BH ^■ Preskrbite se s to BI se bodete lahko zimi,ko potrka na vaša IBIllU The GUARDIAN GAS Wt^Kk OOU) no 3409 SUPERIOR AVE. W M M * m zgorej. M W National Drug Store! SLOVENSKA LEKANA Vogal St. Clair ave. in 61. cesta. S posebno skrbnostjo izdeln- j jemo ztfravniske predpise X zalogi imamo vse. War ie treba v najboljši lekarni • NEW YORK DRY CLEANING CO. je stara zanesljiva tvrdka, ki da garan- ! cijo za najboljše moino delo. čistilo 1 in likajo se vsa molka, ženska in ot- j ročja oblatila. Svili se posveča največ- 3 ja pozornost. Barva se obleke v različ- ' nih barvah, ako blago ni ugodno za barvanje se odjemalcem odsvetuje. Izdelujemo vsa popravila na oblekah , kakor nove podloge in vse, kar napravi , vsako moiko in žensko obleko zopet trpeino. Kadar vam obleka prav ne pristoja, vam jo predelamo pravilno, za kar damo popolno garapcijo. Mi ne letamo za delom od hiie do ^ hile. Pridemo po delo le, te smo poki i- ( cani. Poklifiite nas po telefonu ali pa | nas drugače obvestite in mi se zglasi- * mo pri vas. \ SMUK ft MARN, lastnika 3 6220 St. Clair Ave. Princeton 1044 W. - jenju pomirili, in zatopila se s je v nemirno spanje. Toda v il njej se je zbudila vsa podza-U vest izmučenega duha. Ime-e la je strašne sanje, ki so se h brez reda in skladnosti zdru-1- žile v veliko mešanico, v pri-L- zore groznih, pretresljivih 0 podob s spačenimi, zmešani-i- mi potezami, ki so imele, ko e so se podile druga za drugo, a samo to sorodnost, da so bi-[- le pretresljivo-grozne. Slednjič je stala z Maxwellom e pod vislicami. Videla je pri-1. prave, ki so se vršile za usmr - čenje. Vse se ji je,zdelo brez-e pomembno, dokler ni zasli- - šala izpod bele kapuce prita- 1 jeni glas Maxwellov: "Deb- 1 5 bie, odpusti!" Poiskala je na- * i to njegovo roko, da bi jo stis- - nila v slovo, toda njene roke ' 1 so bile trdno zvezane, in v ] - naporu, da raztrga vezi, se je 1 - vzbudila. Na njenem čelu je - stal mrzli pot strahu in gro- l 5 ze. Skozi zamreženo okno so ] . se kradli prvi žarki jutranje j ) zore. J ) Takoj je vstala in močno ' 1 potegnila za zvonec. Pazni- t L-Cfl. ki je imela nočno službo, 1 i se je prikazal na vratih. 1 "Jaz moram govoriti z rav- J I nateljem, in sicer takoj," je * . vzkliknila polblazna deklica. J "Ležite nazaj in bodite * mirna!" je odvrnila paznica. s "Ne, ne. Jaz moram takoj \ govoriti z njim. Včeraj sem F mu natvezla grmado laži, in n neki nedolžen človek bo lah- IJ ko radi tega obešen."* P j "No, danes pač ne bo obe- JJ šen. Z ravnateljem^lahko go- * jvorite po zajtrku. Ležite še ^ enkrat nazaj in poizkusite spati!" Sl "Bog mi pomagaj! Zame " ni več spanja," je dejala po- e milovanja vredna deklica, ko n je paznica zaprla in zaklenila za seboj vrata. * ^ Po zajtrku je bila poklica- ^ na k ravnatelju. P1 "Jaz bi Vam samo to rada \z povedala,'' je stisnila iz sebe, 12 "da sem Vam včeraj izpove- *r dala kopo laži o onem možu. I1 Od ljubosumnosti sem vsa ponorela, ko sem slišala, da hodi v Caherconu z drugo & ■ deklico." iz J Stari gospod jo je ostro, a n poln usmiljenja pogledal. n Nato je pozvonil. I "Naj pride gospa Hick- M 'son!" » Paznica je prišla. ! "Gospod Hickson, ali je kl bil zdravnik že tu?" t0 j "Ne, gospod ravnatelj. On st pride šele ob enajstih." 1 "Najprej naj pregleda de- ty klico. Povsem spada v bolni- ** ški oddelek." I ''Jaz nisem bolna," je de- Ti jala Debbie. "To je samo raz-Imrjenje. Če mi zagotovite, da oni mož ne bo obešen, je V£ spet vse dobro." "To Vam, kakor se mi zdi, lahko zagotovim. Toda od y zdravnika se morate pustiti Ir preiskati. Skrbite za to, gos- P( pa Hickson!" P< Debbie je morala še isti dan v bolnišnico. Medtem pa je šel pri tej mali drami najbolj prizadeti svojo pot, spremljan od po-j sebne sreče in uspeha. Kmalu je opazil, da so bili tu ures re ničeni predpogoji za duševno ! in družabno povzdigo ljud-,s" stva. Ljudje so živeli v brez- 8? skrbnih, prijetnih materijal- \\ nih razmerah. S tem ni bil, združen nervozni strah, da se ('n utegnejo izpremeniti ali uni-čiti. Tako je bil ustvarjen te- ŠCc melj varnosti, ki je do zdaj manjkal vsakemu krogu so- 1 Halnega življenja na Irskem.'S Gospod Hamberton je bil, zas dasi je držal svoje ljudi s stro go disciplino, zelo pravičen, dei da, celo velikodušen, če je vi- ™ del, da so mu odkritosrčni. S spletkarji, kakor je bil Ned _ Galwey, je bil neizprosen. N*i Toda še po njegovem odpu- Ti ščenju mu je skrivaj naklonil marsikatero dobroto. I Tu je bil torej temelj za delo, ki ga je hotel izvršiti, I ko je šel z doma, in svojim dolžnostim se je posvetil z' odločnostjo. V kratkem času si je pridobil popolno zaupanje gospoda Hambertona, in je lahko računal tudi na sodelovanje gospodične Moul-ton. Polagoma so prišla v hi-=* šico majhna stojala za knjige 5e — cene, lepe izdaje klasikov, v ki so odgovarjale razumu na-vadnih ljudi. Skozi odprta e_ vrata sp se slišali vsak večer 5e glasovi akordiona ali koncer-j. tine. Prirejal je majhne ples- j ne zabave. Ko so dnevi po-i h stali daljši, so napravljali zu-naj v Brandon-Hallu ali v 0 Brandon-Pointu skupne ju-Di žine. Nekega dne je gospod [I Maxwell dosegel, da mu je gospod Hamberton sprednji n prostor skladišča za izredne [. vrste marmorja prepustil za ir oder. Prostor je Spremenil vj slavnostno dvorano z velikim krasnim odrom. Tu je sklenil t_ imeti ob dolgih zimskih ve-čerih predavanja, čitalne ve-h čere in majhne predstave. ' On sam je vedno bolj bu-e dil zanimanje za svojo osebo v pri gospodu Hambertonu in e njegovi rejenki. q Njegovo obnašanje, nje-_ govo mirno, neusiljivo izpol-3 njevanje dolžnosti, skrb, ki B jo je gojil do delavcev in njihovih družin: vse to ga ni de-3 lalo samo koristnega, temveč . tudi zelo zanimivega podlož-? nika. Pod pretvezo raznih o-' pravkov sta ga večkrat pokli-1 . cala k večerji. Ko je gospod j Hamberton izvedel, kako je ' duševno bogato obdarjen in 5 kakšno poznanje književnosti in ljudi ima, ga je večkrat j povabil, naj ostane cel več€r . j pri njem. Govorila sta o vseh < , mogočih stvareh, predvsem o r . ljudeh, o njihovi slabosti, I preprostosti, plemenitosti, o . večnih presenečenjih, ki čakajo vsakega, ki jih hoče pre- h študirati, o dejstvu, kako s© 1 često najde velik duh, kjer k se ga najmanj pričakuje, in nizko, surovo mišljenje, kjer človek išče najbolj "vzvišene j| nazore. I Nekega dne je prišel pogo- J vor na ravnanje Gladstona z Gordonom v Chartunu. Gos- I podu Maxwellu je naenkrat jj, izginil njegov navadni mir in (j izbruhnilo je ogorčenje v os- t tri obsodbi ravnanja s takim " junakom. "Torej je tudi Vaš junak, gospod Maxwell," je dejal d gospod Hamberton. "Morate Lv( izvedeti, da' Claire prižiga k njemu na čast lučko pred njegovo sliko." "Da, on je bil izreden duh. Mož, ki si je upal mnogo pre- . nesti, junak v vojni, ki ni " nikoli pozabil človeštva, mož ki je gojil najgloblje in odkri £ tosrčneje zanimanje za ljud-L stva, ki jih je podjarmil. Ime- ^ ti moč v rokah in je ne zlorab Ijati, se mi zdi ena najredkej- £ ših čednosti." L "Jaz bi bil rad, da bi bil „ zadnjič v Lisheenu," je dejal L gospod Hamberton. "Tam bi 5 bil imel zgledno podobo delo- b vanja irskega veleposestva." L "Da," je dejal gospod Max k well. "Jaz bi želel, da bi bil k Gordon sam prišel enkrat na ti Irsko in stvari videl s svojim k poštenim, nepristranskim d pogledom." * L "Toda, saj je bil na Irskem, p Ali niste slišali?" s< "Ne, nikoli! Jaz bi mnogo k, dal, če bi vedel, kaj si je nlis- si f lil." k. ' "To Vam morda pove Claire." W "Jaz imam od njega pismo, n shranjeno kot dragulj, ki so o1 ga našli in objavili po ni ego- J* vi smrti," je dejala Claire. 4 ( "V njem se on jako simpati-\ni čno izraža o Ircih." v< -_- le SOBA SE ODAA v najem s kopali- je SCem, 1097 E. 71. St., suite 6. (110) J. ~ NAZNANILO. bi Naznanja se cenjenim rojakom v Cevelandu in okolici, da je bilo sklenjeno na seji direktorjev in društvenih d< zastopnikov S. N. Doma v Newburgu. |0 da se s !. oktobrom zviia cena delni- L* cam za S4.00. To je za tiste, ki Se niso delničarji Slovenskega Narodnega Do-ma. Vsi delničarji pa jih dobijo po I. L ckrobru 5e po stari ceni. FL CESAR, tainik. (110) nr Palja »rlbodajlft. Naprodaj je motorno kolo, 3 brzine, poceni za $100, radi odhoda iz Cleve-landa. 1413 E. 57lh St. . <100)1 Upravi Slovenake Nasalnlike Banke V New Yorku. m, k^^k^NaM^ . » narjev glavnamu odboru Proavjet« v »Jmi Sarajevo, Boena in danea sem prejel hjj Z1 od njega po Vae poslano rai prejemno « '. potrdilo po njih podpisano v katerem ;aSU opazim, da je svota, katero sem poslal i na- to4n» In v njeni celoti brez kakega od-r bitka Jzplačana v naj kraj Se m čaau. m Zato želim, da v mojem imenu to.za-hvalo objavite in priporočite Slovans-l ko Naselniiko Banko vsem avojim pri-OUl- jateljem in znanncem, naj »e vsak v r h|~ slučaju potrebe na to banko -obrne, kjer bode prijateljsko sprejet in pošte-Jlge no p^trežen, kakor sem jaz. Da ste mi tov, N-* Vai na- Milan Bogdanovič, prta 505 West 26. ulica, New York, IS. sept 3Čer PRODA SE POSTELJA samica po cer- zei0 nizki ceni' 1273 E> St lies- 925 NAGRADE DOBI, kdor mfpri- _ nese prstan, ki sem ga zgubil v petek, Pu" ko sem se peljal iz Newburga na St. ZU- Clair ave. Frank lančar, 3929 St. Clair li v ave" _lili) ju- ODDASTE SE DVE jako lepi sobi za 2 ali 4 fante. Poseben vhod, kopali-^ Poa Uče, elektrika. 1127 Norwood Rd.(llO) rj je -I I* I ---■".U" j .. I IdČEM DELO kot pomočnik v groce-anjl riji. Naslov pove uredništvo tega lista. dne________ 0»Q) 1 Za FRONT SOBA SE ODDA za 1 ali 2 |i v snažna fanta. Elektrika, kopaliSče in ,u v» posebna shramba za obleko 36.9 Edna kim ave. _(_lll) 3nil IŠČE SE PRODAJALKE Ve- za v dry goods trgovino. Morajo znati Ve- tudi tuje/.crnske jezike. Goldstein in Freed, 5921 St. Clair ave. (111) — i bU- NAPRODAJ JE HIŠA za 2 družini, , jako poceni, $6500, ker gre lastnik iz eDO mesta. 1106 E. 47th St. (111) 'n OtfDASTE SE DVE LEPI SOBI za spati na 993 E. 74th St. (111) HIŠA NAPRODAJ" )Ol- Naprodaj je hiSa, 8 velikih sob, ko- ]q paliSČe, škriljeva streha, pralna pri- .. prava v kleti. Proda se za nizko ceno, nji- ker odhajam iz Ctatelanda. Zglasite de- se na 877 E. 72. cesta. (111) ^ NAZNANILO. OŽ- Članstvu dr. Kras, št. 8. SDZ se na-znanja, da ne bo veselice dne 26. sept. ker je sv. birma oreatavllena na igti Cli- dan, zato smo tudi mi prisiljeni, da pre »od ,oiimo na dan oktobra. Prej ni pro stpra v dvorani. Dobitke pa vseeno > je lahko prinašate k John Menartu, 14903 Jfl Sylvia ave. in k Ivanu Kastelic, 720 E. 111 159 St. Toliko v pojasnilo. Bratski po-110- zdrav - Josip Spendall, tajnik. (lil) LIKARJI za fine ženske obleke se iščejo, stalno ;eh delo, dobra plača. Lincoln Drycleaning 1 n Co.t 3627 Carnegie ave. (110) Sf | DVE SOBI SE ODDASTE v najčTm ' s hrano ali brez hrane, 5209 Luther a. _ 0 _ (111) SOBA, opremljena, se odda za 1 ali re- 2 rnofika. Električna luč, kopališče. 1155 E. 58. St. (HO) 3v I ... . ..............^ j VSAKO SOBOTO večer r ||[ v Grdinovi dvorani, /6021 ■ z St. Clair Ave. )S" PRIČETE K OB 8. URI at jj) FINA GODBA. i" M VSTOPNINA 5Se ZA MOŠKE, j >S- ZA ŽENSKE. im I' I k POZOR. I Cenjenim Jugoslovanom naznanjam',* 1 jal da izvršujem kleparsko delo, napelja- I j vo žlebov in pokrivanje streh. Vse delo I točno in po nizki ceni izvršim. Leopold I Ladiha. 1368 E. 53rd St. (110) I ed ŽENE IN DEKLETA, POZOR! ' Spodaj podpisani naznanjam r I in priporočam veliko zalogo ^ dobrega blaga| vsakovrstnega 1 modernega blaga za obleke, | ^ blago na jarde. Imam tudi veliko izbero ženskih oblek, svil- ' eJ nate in volnene. Posebno se pri j , poročarti močnim, debelim že- 1 nam, da si pri. nas lahko izbere- r jo obleke po okusu in zadovolj- < 1 nosti. Imam tudi veliko izbero ] kikelj, imam široke v pasu do j 50, za vsako močno in de- r. °f~ belo žensko ravno kar potrebuje. Naprodaj so tudi izvrstne 1 bluze, vsakovrstne jopiče v naj- I 'il novejši modi. Priporočam se I ia tudi nevestam in ženinom, da m kadar rabite poročno obleko, 1 ni da jih imamo vedno v zalogi. (J Lepe, krasne, moderne obleke, n. pa tudi vsakovrstno blago, ki se potrebuje za novoporočence ;o kakor rjuhe, pogrinjala za po-S- stelje, kovtre, blankete in ena- rf ke potrebne stvari. \ i- Posebno se priporočam collin J woodskim birmancem in bot- f o, ram, da imamo veliko zalogo I ;o oblek za dečke, ravno tako za | botre io botree. Hočete biti j e aofrtniw isti dan, oglasite se pri (j nas, ker ravno sedaj sem dobil fi veliko zalogo klobukov in ob- [ _ lek. Pridite in oglasite se, in če f je za vas, kupite. Se vam najto- t — pleje priporočam za obilen o- fc bisk. lev Posebno opozarjam ženske in k fh dekleta^ da sem dobil veliko za- li logo zimskih sukenj iz kožu- [c so hovine (fur coats). Katera si J želi nabaviti krasno suknjo za \ letošnjo zimo, jo dobi pri nas Ij o > po zelo nizki ceni. G _ ANTON ANŽLOVAR, f Saoa St Clair Ave. JP vogal 6a. ceste, (m) ± vA-iki wrw ^ Sedaj je čas ^ g poslati denar v stari 111 ^^^ Cene kronam so zadnjih par tednov dosti pad- ^^^ le; težko, da boste imeli še katerikrat priliko po-^^^ slati denar pod tako ugodnimi pogoji ||1|| Tekom avgusta meseca smo poslali nad milijon ^^ ^^ kron v stari kraj. Brez izjeme so NAŠE CENE VEDNQ NIŽJE KOT DRUGJL v ^^^ Odprto za denarno pošiljatev vsak večer od 6 do 8 ure, ob sobotah od 2 do 6 popoldne. Stranski Pg vhod na E.62nd Street. ^^ A NORTH AMERICAN BANKING M §g & SAVINGS CO. M iPg S^1. CLAIR & G. 62nd ST. I Zaupno zdravilo dela čudeže. tU :----------I l .....^ S Skono že trideset let se Trinerjeva zdravila ra-bijo z največjim zaupanjem. A \ bo tudi radi praivega vzroka, kjer zaupnost izdelovatelja zasluii popolno zaup«- nje in Ičislainje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja ^ g poitreba, da se ohrani zanesjiva vsebina izdelkov. Bo-anili smo se dolgio zoper S kl'raginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vijni dlavek tnam je spod- ^ ^ bil še zadnji steber in morali smo ceno nekolik« (povišati. Vsak prijatelj Tri-* J Pl nerjevih lekiov priznala brez ugovora, da v sedanjosti, leo moramo veiikto več p R »plačati za potrebšlčine, in tudi lekarja stane veliko več, ni mogctce draginji v i U okom priti. Zato «pruge kltelavce, ko deflajo in vdihavajo plin, če rabite tak !ek, boste našli v 5] njem neprecenljivo vrednost. Ddbite j"e v vseh lekamaih. ra | TRINERJEV LINIMENT | prode