po*(nin. о!«л«п» » ffotovint loto I. X11 V Ljubljani, v sredo b. junija 19Ч4 Štev. 126 a Семн I "50 |)iu Naročnina mesečno 23 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 SLOVENEC Telefoni nrednifttvns dnevna alnžba 2090 — nočna 2996, 2994 in 2090 Ček račun -. Ljub-I |una št. I0.t>"><< ib 10.344 гв inserate; Sarajevo štv. 7503 Zagreb štv. 34.011, Proga-Duunj 24.70' U p r H v u : Kopi ln i jeva b. telefon 2У0> Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Mimo tega vprašanja ni mogoče Pravijo, du se zu predor skozi \lont Blanc posebno zanima g. Mussolini. Gotovo mu ne gre samo za slavo Cezarjev in Napoleonov, ki so si hoteli zagotoviti neminljivost s cestami in velikim deli ne glede na žrtve, ki jili je njihova ambicija naložila ljudstvu, temveč g. Mussolini očividno ceni praktični in ekonomski pomen avtomobilske ceste, ki bi vezala zgornjo-itnli-jansko ravan s Francijo. Tako sentimentalen duce ni, da bi v niti neštevilnih avtomobilov, ki bi drveli po gladki cesti skozi silno skalovje videl samo vez med latinskima sestrama, ki živita morda še v predvojni literaturi. Ne, kot realist ne izključuje možnosti, da bi se nekega dne — morda prej, kakor bo Mont Blanc prevrtan — kolo usode tako zasukalo, da bi rabil pomoč od latinske sestre proti Germanom ob Brennerju, kakor jo jc med svetovno vojno ob Piavi. Človek bi navsezadnje res verjel, da se zgodovina ponavljal Mar ne naznanjajo z vso resnostjo vojaške zveze med Parizom in Moskvo? Mar ni Litvinov v Ženevi brezobzirno napadel imperializem Hitlerjeve Nemčije, ki se je spoprijela s carsko Rusijo, ki je tedaj krila ma jhno slovansko državo pred avstrijskimi Germani in se sploh proglašala za pokroviteljico Slovanov? Čimbolj peša moč Zveze narodov, tem hitreje se vračamo k staremu sistemu mednarodnih zvez, k sistemu blokov. Kam naj krene Italija? Mar se naj naveže definitivno na Nemčijo, ki Italijo danes izpodriva iz srednje Evrope in tudi že z Balkana? Antagonizem med Francijo in Italijo radi Balkana je samo, bi dejali, politične barve, kolikor Francija varuje balkanske države pred fašističnim imperializmom, med tem, ko sama nima tako neposrednih gospodarskih interesov v teh deželah. Ta antagonizem bi znatno popustil v trenutku, ko bi Italija dala jamstvo, da se za njenim gospodarskim prodiranjem ne skriva resnični imperi jalizem, ki ogroža neodvisnost balkanskih držav. Nemško prodiranje nn Balkan je nasprotno za Italijo bolj nevarno, ker je sistematično ekonomsko podprto prav z nemškim blagom, ki išče nove trge in izpodriva v prvi vrsti italijansko. Hitlerjev »Drang nach Osten« utegne Italijo oropati vseh sadov, katere ji je prinesla svetovna vojna, predvsem močnega vpliva na srednjeevropsko politiko, ki se uveljavlja v prvi vrsti na Dunaju. Že ničen, (pzultat trojnega gospodarskega sporazuma v Rinut (Rim - Dunaj -Budimpešta) dokazuje, kako nevarna je Nemčija Italiji v Podonavju. Tudi najnovejša trgovinska pogajanja med Češkoslovaško in Italijo izvirajo v prvi vrsti iz bojazni pred Nemčijo. Razlogi najnovejšega tipanja g. Mussolinija v Parizu so torej dovolj utemeljeni. Pariz in Rim sta se pogajala najprej na gospodarskem področju, in sicer z dokaj zadovoljivim uspehom. Fašistični tisk je s posebnim poudarkom poročal o lepih sprejemih, ki so jih bili deležni italijanski odposlanci v Parizu. Francozi kažejo mnogo razumevanja za Mussolinijeve ponudbe in kaj radi pokadijo italijanski časti-hlepnosti, knkor kaže obujanje spominov na skupne boje Francozov in garibaldincev proti Nemcem. Francoski zunanji minister Barthou je dejal ameriškemu časnikarju Knickerbockerju, da lahko še v tem letu izbruhne vojna, in sicer radi avstrijskega vprašanja. Kakor je leta 1914. Avstrija ogrožala Srbijo, tako ogroža danes Nemčija Avstrijo. Tedaj se je Rusija potegovala za neodvisnost Srbije, to je dovedlo do vojne. Danes so velesile in Mala zveza odločno za ohranitev avstrijske neodvisnosti, njim nasproti stoji Nemčija. Z noto v Berlinu proti »Ansrhltissu« so Francija, Anglija in Italija izpričale svojo solidarnost; ako bi sc tu vzajemnost med velesilami ohranila, bi bil mir zagotovljen. Za Barthouja je vzajemnost med Fran-cijoi Anglijo in Italijo »močno upanje za ohranitev miru«. Mussolinijevo tipanje v Parizu mu mora biti torej dobrodošlo. Toda med garibaldinsko proslavo, ki naj bi tudi na zunaj pokazala dobro voljo Francije za sporazum, je počila bomba. Pravijo, dn so jo postavili italijanski antifašisti. Zelo verjetno. Če je kedaj bila usoda emigrantov bridka, je danes. Države se med seboj pogajajo, ne glede na vladavine, ki vladajo v njin; demokratični državniki se ne strašijo pogajanj niti z najhujšimi diktaturami, ne s fašistično ne s hitlerjcv-sko ne z boljševiško. Morda je gospodarska stiska res tako huda in politično ozračje res tako napeto, da morajo državniki čim hitreje iskati sodelovanje z vsemi državami, da svet odvrnejo od hujših katastrof. Notranji politični prevrati, državni udari, resnične in včasih tudi namišljene revolucije so danes žc tako splošne, da so nam postale žc normalni pojavi in z današnjo kritično dobo tako nujni; verjetnost po-vratko v stare »normalne« čase se nam vidi res majhna. Prav to je, kar vsaj deloma opravičuje majhno izbirčnost diplomatov, ki iščejo zveze na levo in desno, navajajoč, da se v notranje razmere posameznih držav ne morejo vtikati. Težko jc določiti mejo, kjer kak problem prenehal hiti zgolj notranje-političen. Mirno pa lahko trdimo, dn ni vprašanje Julijske Krajine, ki ga fašistična vlada s svojo brezobzirno politiko nasproti jugoslovanski narodni manjšini sama postavlja na dnevni red pred vsem kulturnim svetom, zgolj notranje-političen problem Italije, za katerega bi se n. pr. v Parizu, ko bi sc pogajali z g. Mussolini jem, ne smeli zanimati. Nc, to je vprašanje, ki ne zadeva samo čuvstev evropske kulturne javnosti, ki se mora zgražati nad početjem fašističnih obla-stev, ki tirajo v ječe celo bogoslovne profesorje, temveč tudi problem, ki s svojo konkretnostjo in resničnostjo ogroža mir sam. ki je g. Bur-thou-ju tako pri srcu. Fašistična politiku v Julijski Krajini ne ponižuje м№ 600.000 Jugoslovanov z narodno zavestjo, ki jo pri mnlokote-rem narodu srečamo, do sužnjev, arnpuk draži Babilonska zmešnjava v Ženevi FranCOski blok za rusko-t urški predlog jamstvenega pakta miru Angleški blok za takojšnji in brezpogojni sporazum z Nemčijo Ženeva, 5. jun. Z. Na razorožitveni konferenci v Ženevi je zavladala taka zmeda, da se nihče več ne spozna. Na konferenci vlada toliko nted seboj nasprotujočih si tendenc, da bi moral priti državnik, ki zna delati čudeže, da bi vse te tendence spravil med seboj v soglasje. Najnovejši predlog, kakor vemo, je ta, da bi Francija, Rusija, Mala zveza in države balkanskega pakta izdelale veliko garancijsko pogodbo, po kateri bi se vse države evropskega kontinenta, ki se jih ta problem tiče, obvezale, da bodo, če treba, tudi z vojaško silo ščitile sedanje mirovno in teritorijalno stanje, tako, da bi noben napadalec ne mogel zamišljati ali izvesti kakšne akcije proti katerikoli izmed držav, ki bi ta pakt podpisale, nc da bi ji druga država-zaveznica takoj priskočila na pomoč. Barthou ima namen, da bi, ko bi ta pakt bil sklenjen, pozval Nemčijo, naj mu pristopi, v zameno za to bi se pa dovolila Nemčiji tako zvana enakopravnost v oboroževanju in bi se ji morebiti celo dovolilo, da svojo armado preko sedanjega stanja nekoliko poveča. Ta predlog je izšel iz turške iniciative, toda nobena tajnost ni, da stoji za tem Litvinov, ki je posegel po tem sredstvu potem, ko je njegov prvotni predlog o stalnem ženevskem odboru za vzdrževanje miru padel v vodo. Barthou: „Najpreje bomo zasigurali mir, potem šele povabimo Nemčijo" Anglija, za katero stoje ur/čas ludi Italija, Amerika, Poljska in vse one države, ki vidijo v predlaganem garancijskem paktu samo manever Sovjetske Rusije, da bi v Evropi prišla do važne, ako ne celo do odločilne vloge v mednarodni politiki, pa odklanjajo turško iniciativo prav tako kakor rusko. Anglija, Amerika in Italija so odločno za to, da se doseže rezultat, ki bi zajamčil evropski mir na razorožitveni konferenci v Ženevi sami. Henderson je predlagal, naj se konferenca do oktobra odgodi, med tem pa bi Henderson odpotoval v Berlin, da зе pogaja s Hitlerjem. Tcila g. Barthou je prav tako odločno proti temu, da bi šli že sedaj v Berlin prosit Nontčijo, da se vrne v Ženevo in da pomaga vzbuditi razorožitveno konferenco nd mrtvih, ker ni nobenega dvoma, da bi Nemčija za to zahtevala velike koncesije, da bi se smela močno oborožiti, kar bi seveda prav tako pomenilo pokop razorožitvenc konference, čeprav bi na zunaj izgledalo to kot »evropski sporazum«. Francija, ie dejal Barthou, ni proti temu, da bi se z Nemčijo sporazumela — saj je dosegla z njo pravkar sporazum v vprašanju Posaarja — je pa odločno proti temu, da bi sc zdaj velesile takorekoč preselile т Berlin, ker bi tam ničesar no dosegle. Mi imamo — je dejal Barthou — jako dragocene predloge Rusije in Turčije, ki liodo v enem ali dveh tednih gotovo privedli do garancijskega pakta in zasiguranja miru, nakar bo lahko tudi Nemčija pristopila k teinu sporazumu. Kakor vidimo, so razgovori v Ženevi privedli do mrtve točke, od katere se kolesje evropskega in diplomatskega stroja ne more pomakniti naprej. Kaj se bo zgodilo, če ne pride do sporazuma velikih in malih sil? Ako se bodo gospodje v Ženevi razšli brez rezultata — in to je precej verjetno — potem bomo stali, kakor smo že rekli, pred dvema velikima frontama ali alijansama, ki bosta delali vsaka svojo lastno politiko, kar bi pomenilo najbolj krvavo ironijo za lako zvani evropski mir in sigurnost. Na vsak način bi potem nastali številni nevarni problemi v Evropi. Med temi problemi se v Franciji že sedaj intenzivno bavijo - problemom Avstrije. O tem vprašanju so med drugim obravnavali na strankarskem kongresu »Federation republitvaine«, ki se je 3. junija pod vodstvom ministra za ljudsko zdravje Marina zbral v Parizu. To jc desničarska organizacija, ki igra v sedanji vladi narodne unije važno vlogo. Poslanec Oberkirsch je avstrijsko vprašanje načel in dejal, da bi priključitev Avstrije k Nemčiji pomenila novi Kiiniggriitz in da se imamo zahvaliti samo Italiji, če že ni prišlo do tega. Trajno rešitev pa bi pomenila sam« politična in gospodarska anlantn podonavskih držav, kakor jo je predlagal Tnrdieu. Poslanec Ybamegarey jc dejal, da se boji, če ni bil sporazum med Nemčijo in Poljsko sklenjen a škodo Avstrije. Poslanec Vallat jc nastopil za združitev Avstrije z Ogrsko, in sicer pod habsburško monarhijo! Konec je bil, da je federacija sprejela resolucijo, da mora Avstrija ostati svobodna in neodvisna in da jo mora Francija v tem stremljenju najkrepkoje podpirati. Iz čudnih izvajanj nekaterih poslancev f-an-coske desnice se lahko razvidi, kakšna zmeda bi nasiala glede najrazličnejših evropskih problemov, če bi v Ženevi ne prišlo do sporazuma med vsemi evropskimi silami. Rusija in Zveza narodov Ženeva, 5. junija. Razmere v Evropi in na Daljnem vzhodu silijo Rusijo k sklenitvi intimnega političnega s]x>razuma s Francijo. Ta sporazum bi se lahko dosegel izven Zveze narodov, česar pa Francija noče, ker ji je na tem, da s sodelovanjem Rusije okrepi svoj ugled v Zvezi narodov. Italija ne nasprotuje akciji, da se sprejme Rusija v Zvezo narodov, in bo dala o tem tudi ugodno mnenje, kakor hitro bo vprašanje jjrišlo |>red Zvezo narodov. Baltskega bloka ne bo Varšava, 5. jun. b. Na|x>- 'ani sestanek Litve, Latvije in Estonske je opuščen, ker se je odstopilo od ideje ožje zveze med temi treini baltskimi državami. Do tega je prišlo zaradi tega. ker se Latvija in Estonska nista hoteli zameriti Poljski. Poljski zunanji minister Bcck bo vrnil obisk estonskemu zunanjemu ininistm koncem tejja meseca. Mala zveza Belgrad, 5. junija, m. Čuje se, da se bo konfe-renca Male zveze vršila 17., 18. in 19. junija v Bukarešti. Dva dni pred tem pa bo prav tam 10. jubilejni sestanek časnikarjev Male zveze. Praga, 5. jun. TG. Zunanji ministri Male zveze se sestanejo, po poročilih iz Prage, ob koncu meseca julija v Bukarešti. Tisk objavlja danes poročila o pripravah za ureditev normalnih odnosov s Sovjetsko Rusijo, obenem pa tudi za zbližanje г baltskimi državami. Pričakuje se, da se bodo ti razgovori orientirali v smislu sklenitve vzhodnega Locarna ali pa za sklenitev mednarodne pogodbe, v kateri bi Rusija zajamčila sedanje vzhodne meje proti Nemčiji. Junaški vodja Čeljuskincev - doma Varšava, 5. junija. TG. Profesor Schmidt, vodja »Čeljuskinove« ekspedicije, je na potovanju v Moskvo dospel semkaj z voditeljem ekspedicije za rešitev »Čeljuskincev«, kapitanom Učakovim. Na postaji se je razgovarjal s časnikarji in je dejal, da je ekspediciji uspelo rešiti in ohraniti ves studijski material, ki ga sedaj sovjetski učenjaki proučujejo. I Vprašanje vožnje po morju vzdolž severne sibirske I obale je rešeno. Potrebno pa je, da se izkoristijo i vse tehnične prednosti, ki so danes na razpolago. Tu pridejo predvsem v poštev letala. Prof. Schmidt je izjavil, da ne bo zop?t kmalu sodeloval v kaki arktični ekspediciji, ker sc mora predvsem zdraviti. Gen. Milan NediĆ novi šel generalnega štaba Belgrad, 3. jun. m. S kraljevim ukazom je |X)sta\Tjea za načelnika glavnega generulnega štaba armadni genral Milan Nedič, dosedanji poveljnik Ul. urmadne oblasti. Armadni general Milan Nedič se je rodil 3. sejitembra 1877 v Grocki. Po dovršeni šest raz red ni gimnaziji v Kragujevcu je vstopil v vojno akademijo in je bil 1898 imenovan za pehotnega podporočnika. Višjo šolo vojne akademije je dovršil 1904, jiri-l>ravo za generalni štab pa 1908, ko je napredoval zu generalštabnega kapetana II. razredu. Od tedaj je služil kot gencrulštobni častnik vse do 1923, ko je bil imenovan za divizijskega generala. L. 1930 pa jc napredoval v nrniadncga generala. General Nedič je poveljeval v vojni 3. pehotnemu polku v Moravski diviziji in Ti-moški pehotni brigadi, s katero se je posebno izkazal ob priliki prodora solunske fronte. Po vojni je Nedič poveljeval novi timoški, kosovski in dravski diviziji, zadnjih pet let pa je prebil Hitlerja časte na oltarjih Jtrašna odkritja malikovanja — Hitler je najostreje protestirla • • • Berlin, 5. jun. TG. Protestantska sinoda pokrajine Brniidenburg, kamor spada tudi Berlin, je na svojem zborovanju ugotovila na podlagi popolnoma dognanih podatkov, da v večjem številu protestantskih cerkva razobešajo na oltarjih tudi sliko državnega kanclerja Hitlerja. Da bi ga ne žalila, si ni upala to malikovnnje kratkomalo prepovedati, ampak je poslala Hitlerji! posebno prošnjo, v kateri ga obvešča, da Se njegova slika razoheša |н> altarjih in da mesto evangelija čitajo Hitlerjevo knjigo »Mein Kaj ste le tako nervozni? Pijte AORIA žitno kavo. pa boste zdravi in veselil Kampf«, hitlerjevske zastave |>a vise vsepovsod po cerkvi. Sinoda prosi Hitlerja, naj to prepove. Državni kancler je takoj odgovoril s pismom, ki je objavljeno in v katerem sprejema na znanje zablode protestantov ter izraža svojo nejevoljo nad njihovim početjem. Izdal je takoj povelje, da se slične stvari ne bodo več ponavljale. Na isti seji je brnndenburškn sinoda obravnavala tudi stališče, ki ga zavzema do katoliške cerkve v Nemčiji. Sklenjena je bila resolucija, v kateri je rečeno, da v Nemčiji ni prostora za dve cerkvi, iu da ne gre, če nekateri državni voditelji izjavljajo, da liočejo ustanoviti enotno državno cerkev, vključivši ludi katoličane. Pro. ti katoličanom je treba samo neizprosnega boja do skrajnosti. Reformacija se noče spozabiti, tudi noče ničesar svojega dati. zn to je vsak kompromis s katoličani izključen. kot poveljnik III. armadne oblasti v Skojdju. General Nedič је I > i I tudi tajnik sveto državne obrambe in načelnik prometnega oddelka v glavnem generalnem štabu. Istotuko je bil profesor na višji šoli vojne akademije, kjer je |>re-daval strategijo in zgodovino vojne umetnosti. General Nedič je izvrsten vojaški pisce in je izdal knjigo »Srbska vojska iu solunska ofenziva« ter knjigo »Priprava države zu vojno«. General Nedič je znan tudi kot dober vojaški govornik Povsod, kjer je služboval, je bil priljubljen General Nedič jc bil sedaj na predlog vojnega ministra odlikovan tudi z redom Belega orlu II razreda. in izziva tudi nas vse, ki smo z njimi iste krvi. Mi smo sicer v nnjkritičnejših dnevih — ob Bazovici in Trogirju — pokazali potrpijenje. ki bi ga drugi narodi bržkone ae zmogli, toda tudi naša kri ni vodu! Gorges Guy-Grand navaja v svoji knjigi »La Dcmocratie de 1'apre-guerre« »Odrešenje Julijske Krajine« kot veliko pridobitev demokracije, misleč, da je res šlo za to, du se italijanski kraji rešijo avstrijskega jarma in pridružijo narodni državi, torej ne za p od jarmi jen je Ш) tisoč Slovanov. Pred vojno in v prvih povojnih lotili, ko je ta knjiga izšla, Francozi res niso bili dovolj poučeni o resničnih etničnih razmerah v Julijski Krajini; razumljivo je bilo. da se tedaj francoska javnost ni brigala za to vprašanje. Če izvzamemo uckatcre liste, ki jim jc kot glasilom antifašističnih strank prišla ta zadeva prav, du lahko z njo bijejo fašizem kol takšen, ne najdemo v ostalem tisku niti danes tistega razumevanja, ki bi ustrezalo čvrstosti obstoječih prijateljskih vezi mod obema narodoma, okrepljenih s politično pogodbo med Francijo in našo državo. Knkor nam je Francija vselej pomagala, kadar smo potrebovali njeno |h>iiioč. tako nam je Puri/, niti zdaj ne bo odrekel. Poti francoske povojne diplomacije so jasno začrtane. Francija nikdar ni mislila na zbližanje / Italijo, ako se v istem času ne zbližata tudi Belgrad in Rim: prav Vadi tega sc teli pogajanj udeležujejo tudi naši predstavniki. Resnično zbližanje med nami in Rimom pač ne more sloneti na nagrobnih spomenikih naših bratov j>od Italijo. Kje je dr. Britning Dunaj, 5. jun. TG. »Neue Frcie Presse« po-toča, da je bivši nemški državni kancler odpo-toval pred dvema tednoma v Anglijo iz zdravstvenih ozirov, in sicer na povabilo svojih številnih prijateljev, posebno svojega bojnega tovariša Churcha, ki ga je spoznal med svetovno vojno na fronti, ko sta si stala nasproti v strelskih jarkih. Preje se je dr. Briining nahajal večinoma na Nizozemskem. Avstrijske, nizozemske, angleške in ameriške univerze so dr. Briininga že večkrat prosile, naj p r i Jugoslavijo. Zblazneli šofer strahuie ves New-York Sredi ulice je hotel zažgati avto s 140 dinamitnimi patronami Ncw Vork. 5. junija, z Včeraj sc je na ncw-yorških ulicah odigral zelo razburljiv dogodek. Neki šofer je zbla/ncl in napolnil avlo s 140 dinainilniini patroni in z nekaj litri nitroglicerina. Nalo je sedel za krmilo in zagrozil, da bo lakoj spuslli avto v rrak, cc sc bo kdo prihli/al. Policija jc zasedla cclo mestno Cctrl iu poCasi obkroževala smrtonosni avtomobil, Ponoči so avlo osvetljevali z žarometi, /julraj pa so pripeljali predse 14 letno šolerjevo hčerko, ker so upali, da bodo s lem tako ganili blaznega šoferja, da bo odnehal od svoje grožnje. Najpoguuinejši redar sc j? nalo približal avtu z deklico. Redar mu je obljubil 2П0 dolarjev, če se odstrani. Hčerka pa ga jc prosila, da naj odide v bolnišnico. šofer sc jc dal preprositi in je bil prepeljan v umobolnico. Državne finance v proračunskem letu 1933-34 Službene novine prinašajo |x>claikc o naknadnih izdalkih za proračunsko lelo 1933 1934. ki so bili izvršeni v mesecu aprilu t. I. za račun že preteklega proračunskega leta Do konca marca so znašali izdatki 5970.1 milij. ali 85.5r; proračuna, l ako je oslalo na razpolago sc 1013.8 inilij. Din, od česar je bilo v aprilu izplačano 145.10 milij. Din. od tega največ v postavki državni dolgovi 54.o milij. ler vojno ministrstvo 47.4 inilij. Din. Naknadni dohodki v aprilu za račun proračunskega lela 1033 1934 so znašali 48.7 milij. Din (trošarina 12.1. lakse, razni malenkostni dohodki 10.90 inilij. ild.). Zaradi teh naknadnih številk se jc odstotek izvršenih izdalkov povečal od 85.50 ua 87.57, zlasli pri državnih dolgovih od 70.82 na 75.40 in vojnem ministrstvu od 71.72 na 74.00. Stanje likvidnih neizplačanih računov se je v teku aprila |x>večalo pri splošni državni upravi od 152.2 na 191.3 rnilj. Din, pri državnih gospodarskih podjetjih pa sc je la vsota zmanjšala od 177.9 na IoS.8 milj Din. Poštna hranilnica v maju Število vlagateljev se jc pri 1'oštnj hranilnici v maju povečalo za 4250. njih vloge pa /.a 11.5 (v začetku lela pa do konca maja so hranilne vloge pri Poštni hranilnici narasle za 88.3 milj., dočim jc celo lansko leto znaša! prirastek 102.5 milj. Din. Število čekovnih računov jc naraslo za 71 na 23.909, promet pa je naraste! od 4453.9 v aprilu na 4975.4 milj. Din v maju. Povečal sc jc tudi odstotek brezgotovinskega prometa od 408 na 47.31 odstotkov. Padec vlog na čekovnih računih зе je ustavil in je v maju nastopil dvig 29 milj. Din m so vloge že skoraj dosegle 1 milijardo in so znašale koncem incscca 998.6 milj. Din. j Reorganizacija Prizada V ponedeljek jc bil občni zbor Privilegirane izvozne družbe, ali kakor jo kratko imenujejo Pri-■ zad. Na dnevnem redu je bila iznrcniemba pravil. Doslej jc bila polovica uprav, odbora (h) postavljena, druga polovica pa voljena od občnega zbora. Po novem bo 4 člane uprave imenoval trgov, minister, (i pa jih bo volil zbor delničarjev brez ozira na organizacije. Poslovni odbor šo doslej , ivorili 3 (I delegiran, I so imenovali • izvozniki, I pa zadružne organizacije). |x>slej pa predsednik, podpredsednik in 2 člana, katera postavi irgov. mi-i nister. Uradništvo družbe imenuje trgov, minister, i V imenu zadružništva jc na občnem zboru izjavil upravnik Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug med drugim, cla jc bil svojčas odnosa ta le država eno polovico, drugo polovico pa skupaj izvozniki iu zadružniki, sedaj pa prevzame vse država. Zato Ivi ležji ludi položaj zadružnikov v upravi družbe, ker ne hodo zastopali svojih organizacij, ampak jih bo imenoval večinski delničar, t. j. država. Ta nova doba podržavljenja ne Ivi dobra, ker ne od-I govarja gospodarskim |>ogojem in interesom naše države. Novi upravni odbor tvorijo: predsednik Mili-I voj Pil ja. nač trgov, min., podpredsednik dr. Juraj • Tomieič, šef /avoda /a pospeševanje zunanje Irgo-vinc. Voja Petkovič iu Mihja Pavlovič, izvoznika. Voja Gjorgjevič in dr. Anton Novakovič, nadzorstvo dr. Bud. Cvijanovič. nač. kmet. min.. Cijoka Pcrin. zadr in Milan Pavlovič. izvoznik. Dunajska vremenska napoved: Oblačno, padavine. — V Južnih Alpah in na vzhodnem robu Alp I hladno. Škofja loka, 5. junija. Pogreb s. Marije Alojzije Poljancc bo danes ob 17 (5 popoldne) iz uršti . linskega samoslana v Školji loki na župno pokopališče. Gospodarska posvetovanja Novi Sad, 5. junija, in. V proslorili Trgovske, industrijske in obrtne zbornice jc bila včeraj popoldne konferenca glede zvišanja cen kmetijskim proizvodom v zvezi z jutrišnjo konfcrcnco naših gospodarskih zbornic v Belgradu. Na konferenci je bila soglasno izražena želja, da se naprosijo mero-dajni činitelji, cla se dovoli izvoz žitnih presežkov, ki so oslali od lanskega lela, cla bi še na la način pri nas neodvisno od inozemstva mogla določili cena letošnji pšenici. Po cenitvi gospodarskih krogov bo znašala lelos naša želev okoli 18 do 19 milijonov melerskili slotov (s lein se potrjuje naša I cenitev z dne 15. maja), lako cla bo oslalo za izvoz i od lanskega leta kakih 2 inilij. melerskili slolov pšenice Na konferenci so mnogo razpravljali tudi o Privilegiranem izvoznem društvu 'n so se vsi navzoči zedinili v leni. cla ta ustanovi; ui odgovarjala svojim namenom, kar se ie zlasti oslro izrazilo v pasivni bilanci le družbe. nazaj znižano vožnjo za 33.5%. Znižani vožnj,, velja tudi za potovanja po Nemčiji v zvozi /. obiskom Oberamiuergaua. Društva pa dobijo še večje ugodnosti. V primeru, če plača vožnjo пнјпршј 12 odrastl'ih rvse.h in če znaša skupno število politikov 50 ljudi, se dobi 40% popust. V primeru, če p';ica vožnjo najmanj 50 od rađ ti i h ljudi, pa znaša popi -50%. Med Nemčijo in Jugoslavijo so v toku pogajanja za uvedbo tako imenovane rogisleriiuirke, po kaieri bodo polniki, ki,potujejo v Nemčijo, dobili рл Vseh agencijah sPulnika- čeke, k,i sc glaSi;o na nemške marke in so za 25% cenejše od normalnega kurza. VELIKI MEDNARODNI NATRCA.T ZA PLAKATE ZA POTNIŠKI PROMET V mednarodnem natečaju za najboljše phikalf za potniški promet, ki se je vršil v Parizu ob priliki zasedanja glavnega odbora za mednarodni, turizem, je dobila Nemčija prvo nagrado. Nagrado |P dal pgiptski kralj F'uad, in sicer v obliki z.lale čaše. Načrte za plaknt je napravil monukovski slikar Jupp VViertz po navodilih turističnega oddelka nemških državnih železnic, in sicer za velike pa-sijoneke igre v Oberauimergauu. Natečaja s ■ > udeležilo deset držav. Drugo nagrado je dobila Nizozemska, tretjo pa Avstrija. Kralj se je vrnit v Belifrad Belgrad, 5. junija, m. Darus dopoldne sc j* vrnil v Belgrad kralj. Kongres občinskih uslužbencev Ljubljana, 5. jun. Občinski uslužbenci iz vse kraljevina, priredijo v nedeljo v Belgradu v hotelu (iTiperiaL shod radi novega zakona o mestih. — Uslužbenci dravslfP Rahovine se ""оПрбТЈВјб s j>o-sebnim vlakom, ki ga bodo v ta numen najeli. Vabi pa se še tudi oslalo občinstvo, da obišče Belgrad, ker bodo cene vožnje znatno znižane. Iz sodnijske službe Belgrad. 5. junija, in. Postavljeni so: za sodnika okr. sodišča v Ljubljani Franc Oraženi, sodnik okraj, sodišča \ Ljubljani; za sodnika okrož. sodišču v Ljubljani Josip Barič-evič; sbd-j ui k okraj, sodišča v Ljubljani, za sodnika okrož. i sodišča v Novem mestu Anton šaveij. starešina [ okrajnega sodišču v Ribnici, za sodnika, okrož. j sodišča v Nov,eni mestu Silverij Pakiž, starešinu, okrajnega sodišča v Kozjem, zu sodnika okrožnega sodišča v Celju Antoll Radej in Milko De-tiček. sodnika okrajnega sodišča v Celju, 'za starešino okrajnega sodišču v Ljubljani jakoh Jerman, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, /. junija. Imenovan je za načelnika splošnega oddelka prometnega ministrstva v 3. .skupini L stopnje g. Gojko Mudrinič. Belgrad. 5. junija. A A. Notranje ministrstvo je dovolilo razširjati iu uvažati čikaški list »Ave Maria«, . Mannheim, 5. junija, k. V 23. igri za svetovno šahovsko prvenstvo je zmagal Bogoljubov. Tokio, 5, junija, k. Danes je-bil z vsemi častmi pokopan japonski narodni junak, admiral Togo. Takoj za krsto sta šla ccsar in cesarica. Sprevoda se je udeležilo nad en milijon oseb. Dunaj, 5. jun. z. Novi mestni župan dr. Šchniil/, je izdal uaredbo, s kalero prepoveduje, da bi se na dunajskih pokopališčih poslavljali spomeniki, j ki bi žalili svetost kraja in čuvstva vernikov. Slockholm, 5. junija, z. Švedski parlament je danes izglasoval krrdit v višini ,o milijonov š-cd-I .Kili kron za ojačenjc: švedskega zračnega broduvja. .Utrinki 11111.1,11.1t 1,1 /.MAG A I Лeiuški, l. 181'2 uslaimrljeni I rrciti filr Sozial-polilil; jc uiiVnl srrlorno sInro širil j< umike o Miciiiluilt refnrmnh in siikunodnji ler pobijal prb-рпцат/ч ипнИпеца siicinlisliitiefiii prevrata. Med rlani drušlva ko znani: Homlmrl. Argntl in Ailolf M rber. Sclinioller. lircutano iu dr. Hitlerjem vlada je znlilevulu od društva pod pretnjo razpusta nacionalne smevnice. Nemški znanstveniki so se vn j ši rnztli. II i rner Sombart kot predsednik je s posebno okrožnico nnznnnil članom, da se je Ui'u-šlvo zn socialno politike prostornijno razšlo-. MATI SAHAVA.. I Ameriki so po nekaterih šolah žareli poučevali šolnrje poleg r pisanju in branju ludi ie r nekaterih drugih predmetih, kol r kuhanju, pospravljanju sob. umivanju posode, šivanju raztrganega perila in podobno. Zakaj neki prej lega niso nikdar učili v šolali? i Znto. ker sn se otroci teh stvari naučili domn. pri materi. In zakaj so uvedli la pouk sedajf Zato. ker matere ni več domn pri nr/njišču. Toda zakaj učili otroke slvnri v Mah, ki bi jih morala učiti domn mali sama. re so ti predmeti koristni, polem hi liiln prnr. te bi starke рн$1пЦ n jnlo, če sn pn nepotrebni, zakaj mučiti r njimi otroke. Iz legn bi človek sklepal, dn bi bilo prav, če bi ljudi poslal zopel nazaj v praktično tivljrnje. te tudi mulo • nn račun slovnice. Obvezno šolovanje ni prineslo prav nobene sreče narodom, linij .-io ljudje razsvetljeni, manj vidijo, (iluve nosijo polne, ielodce pn prazne. Tegu so si v Ameriki ludi zavedli. l'o zadnji statistiki je več kot .>1)110 šol praznih in nad tri milijone otrok ne sprejema kot najpotrebnejši š"l-ski pouk. I zgojni strokovnjaki se na kongresih .s šivalnim гргџкијејо, kuj In pomeni in kako pomagali. Ubogi vzgojniki! Saj sumo pomislijo, du hoče človek, ki se je leta in leta drsal po šolskih klopeh in zapravljal denar svojih štaršev, svoje znanje r življenju izkoristili. In današnji svet je takšen, ila i ne nudi nobenega zusluika mladim ljudem, ki zapuščajo šole. hi zalo v Ameriki zapirajo šole in so se začeli učiti onili. ki še trnjnjo, predmetov, ki so-I dobnemu človeku vendar nekoliko koristijo. Z di-1 plnmo v rokah se danes li poslodavci smejejo, te. pa znaš zušiti srajco, pn je ic drugače. Г koliko moiganih je znanost pustila samo nekaj megle in ! neupravičene domišljavosti.' Ia po 12.000. Nastop je bil prvovrsten in ravnotako izvedbe, da moram priznati, da nisem kaj takega pričakoval od madjarskih telovadcev. Dalje bi bilo omeniti, da so pri nastopih šolske mladine sodelovali profesorji, profesorice in uči-teljstvo in tudi duhovščino smo videli zraven. S|>loh je bilo učiteljsko osebje izredno agilno pri tem zletu in je bilo opaziti, da polaga veliko važnost na telesno in moralno vzgojo svoje mladine, kar je glavni namen telovadne organizacije. Zato sodelujejo — kakor so tni pravili in kakor smo sami videli — vsi krogi v tej organizaciji kakor v športnih klubih, katerim glavni in edini cilj je moralna in telesna vzgoja naroda. Če v splošnem še enkrat pogledamo na letošnje svetovne tekme, moramo konstatirati velik napredek v kvalitativnem in kvantitativnem pogledu. Obenem moramo konstalirati, da tako lepo razvitih teles, kot smo jih videli pri letošnjih tekmovalcih za svetovno prvenstvo, doslej še nismo imeli prilike videti pri nobenih drugih športnikih. To znači, da je gojitev gimnastičnih vaj ter kolebna orodna telovadba združena z lahkoatletiko najboljše sredstvo za pravilen razvoj telesa. Obenem moramo omeniti še nastope nekaterih vrst. Največji hrup so delali Nemci, ki so pripeljali s seboj več stotin navijačev, ki so med tekmo navijali za svoje moštvo. To bi bilo tudi v redu in jim nihče tega ne more zameriti. Toda dve veliki zastavi, ena z velikim kljukastim križem, ki so jih nosili pred svojim moštvom, sta njihov nastop in prvovrstne izvedbe nekoliko kvarile. Saj bi ena zastava menda dovolj povedala, da so to Nemci. Druge vrste so istotako nastopale j>od svojimi državnimi zastavami. Italijani, ki so pri prešnjih tekmah s svojim neobičajnim nastopom vedno opozarjali nase, so topot mirno in skoraj neopaženo odhajali od orodia do orodja. Izredno simpatični in mirni so bili Finci. Žilavi Nurmijevi rojaki so tudi na telovadnem polju dokazali, da so enakovredni | zastopniki svojih velikih borcev in da hodijo popolnoma po njihovi poti, kar so že in kar bodo — po njihovih nastopil sodeč — še večkrat napravili. Istotako so nastopali Francozi zelo mirno in tudi Madiari so odhajali skoraj neopaženo od posameznih orodij. Zelo rezervirani so bili zlasti Čehi, kar je spričo razmer med njimi in Madjari popolnoma razumljivo; razen tega so pa istočasno nastopale nemška, švicarska, finska vrsta, ki so s svojimi vrhunškimi izvedbami na drogu potisnile v ozadje vaje čeških Sokolov. Letošnje svetovno prvenstvo je torej za nami. Prihodnja bitka bo na berlinski olimpijadi. Nemci bodo hoteli biti prvi, Švicarji ne bodo hoteli prepustiti prvega mesta drugemu. Italijani, Finci in Madjari so izborni orodni telovadci, zraven prideio še Čehi in Jugoslovani in borba bo brez dvoma še hujša, kot je bila ta v Budimpešti.. Kdo bo zmagal, bomo videli avgusta 1936. I. K—er. Ena sama poskušnja, pa se odločite za vse življenje, ker: Radenska je samo ena: med mineralnimi vodami kvaliteta! Strašna nevihta v Dalmaciji Iz Dalmacije jx>ročajo, da je v nedeljo divjala nad Dalmacijo silna nevihta s točo. V okolici Kni-na je toča okrog 4 popoldne uničila vso letino v vaseh Prelijes, Oton, Zagrovič, Kninsko jx>lie, Kova-čič, Biskupiia, Vrbnik, Orlič in Turič. Nevihta je divjala od liško-bosanske-dalmatinske meje ob obronkih Dinare do drniške občine. Toča je bila jx>-nekod težka pol kile. Zaradi tega je razbite mnogo strešne ojseke in oken. Toča je padala s tako silo, da se je ponekod zarila več centimetrov v zemljo. Zaradi tega je seveda uničila vse sadovnjake, polja z žitom,, vinograde, vrtove in celo travnike. Tudi iz Makarske poročajo, da je ob morju razsajala toča nad vasmi Zastro, Drvenik, Kožica, na otoku Hvaru pa je najbolj trpelo Bogomolje in nekaj okoliških vasi. V vasi Strinjane v poljiški občini se je med nevihto to-le zgodilo: Pred cerkvijo so se zbirali ljudje k procesiji. Naenkrat pa je začelo strašno grmeti in privršala je nevihta. Ljudstvo je jx)begnilo v cerkev, ki je bila natlačeno jx>Ina. Medte mje zunaj grmelo in treskalo. Čez četrt ure se je ulila silna ploha, ko je nenadno strašno zagrmelo in se je cerkev zamajala. Strela je udarlia v zvonik ter užgala celo en train na zahodni strani. S stropa je začel padati omet na prestrašeno ljudstvo. Nastala je velika panika. Ljudje so hiteli iz cerkve ter je bilo nekaj pohojenih in nekoliko jx>škodovanih. Več žensk je omedlelo. K sreči pa ni bil nihče resneje poškodovan. Ko je strela udarila, je stal župnik don Marko Lujič pred oltarjem, pa se tudi njemu, čeprav je bil najbliže, ni nič zgodilo. Ljubljana obišče Maribor Lepe Slovenske gorice vabijo vse svoje prijatelje in vse one, ki jih še ne poznajo, naj jih obiščejo 24. t. m., ko priredi Društvo prijateljev Slov. goric velik izlet v zahodni del Slov. goric z Mariborom kot izhodiščno točko, kakor smo že napovedali. Ljubljana obišče Maribor naj>ol ofici-jelno, vendar prijateljsko, s čimer bo storjen prvi korak k tesnejšemu zbližanju obeh največjih slovenskih mest in se bo začel prijateljski (ne tujski!) promet v našo obmejno in najlepšo slovensko pokrajino. Razumljivo je, da vlada za izlet veliko zanimanje. Že napoved sama je močno odjeknila med vsemi sloji. Maribor se je pa razveselil lepe kretnje Ljubljane, zato hoče še tem prisrčneje sprejeti Ljubljančane, zlasti, še, ker prihaja inicijativa za izlet iz Ljubljane. Prireditelji so že izdali podroben program izleta in 6. t/m. bodo že začeli sprejemati prijave (v trgovini Tičar v Šelenburgovi ulici). Izletniki bodo spoznal tudi Pohorje in ne le Maribora in Slovenskih goric. Zlasti se zanimajo za Pohorje. Mariborska koča (1080 m) je vzor planinskega doma. Iz Hoč, kjer se bo izletniški vlak ustavil ob 7.39, je do Mariborske koče samo dve in pol ure hoda. Samo četrt ure od tam je Pohorski dom (1030 m). Posebno cenjena je tura k Sv. Bolfenku (1037 m), kamor prideš od Mariborske koče v tričetrt ure. Najkrasnejši razgled je od Ruške koče (1249 in), ki je blizu cerkvice sv. Ane (uro in četrt od Mariborske koče). Izletnikom se bo nudil krasen enodnevni izlet, ki ne bo utrudljiv in ki bo zadovoljil vse. DrUgi izletniki, ki se pripeljejo v Maribor ob 7.49, si ogledajo dopoldne mesto pod vodstvom strokovnih vodnikov, popoldne pa nnpravijo po skupinah tudi krasne izlete v bližnjo in daljno mariborsko okolico. Ena skupina se odpelje takoj po prihodu vlaka z avtobusi k Sv. Lenartu, druge skupine pa krenejo iz Maribora po kosilu, in sicer: k Sv. Martinu pri Vurbergu (13 km) z avtobusi; v obmejni Št. Ilj z vlakom; k Sv. Urbanu peš; na Mariborski otok z avtobusi; v Jarenino z vlakom do Pesnice, naprej peš; z vlakom v Ruše; z istim vlakom na Falo in v Limbuš, od tam pa v Pekre peš in naprej v Maribor Izletnikom se obeta zlat dan; brez žrtev bodo lahko obiskali lepe in gostoljubne Slov. gorice ter se seznanili z njimi. Prireditelji so mislili jlasti na to, da bo zlet poceni; stroški s prehrano in voznino vred pn bodo izpod 100 Din. Kdor pa ne bo hotel hrane, bo plačal le okrog 50 Din za voznino. Nočni požar v Paski vasi Braslovče, 3. junija. Minilo je šele nekaj dni, odkar je uničila toča tudi v Paškt vasi večino poljskih pridelkov. Marsikdo se je ob pogledu na opustošena polja zjokal; posestniki hodijo od njive do njive in gledajo svoje uničeno delo. Razumljivo je zato", kako velik strah je nastal včeraj sredi noči, ko je zbudil vaščane iz najboljšega spanja krik: »Gori!« Ljudje so planili iz jsostelj in ugledali, kako visoko se že dviga plamen iz Je-žovnikovega p. d. »Cinkovega« gos|4>darskega po slopja. Požrtvovalni gasilci iz Paške vasi so bili naenkrat na kraju jx>žara s svojo motorno brizgal-no. Zažarjetto nebo je poklicalo tudi gasilce iz Šmartna ob Paki ter iz Leluša. Kljub silnemu naporu in prizadevanju gasilcev se jc užgalo tudi Drofelnikovo p. d. »Golobovo« gospodarsko poslopje. Iz obeh jKislopij so rešili vso živino. Ako ne bi bila Savinja in motorna brizgalna tako blizu, bi bilo |xigorelo mnogo hiš, ki so okrog j in okrog blizu pogorišča. Vzrok požara še ni i znan, domnevajo pač da ie najbrž delo zločinske roke. Škoda je le delno krita z zavarovalnino. Marenka Grosmanova, ki se je v sredo 16. maja na šolskem izletu smrtno ponesrečila. Učiteljiščnice iz zavoda šolskih sester v Mariboru so v spremstvu dveh šolskih sestra odšle na šolski izlet v Logarsko dolino. Ko so se ravno fotografirale, se je sprožil zadaj hlod in mlado Marenko pri priči ubil. Rajnica, ki je bila vedro in veselo dekle, je še isto jutro pripovedovala. da se ji je sanjalo, da jo je ubila strela. Doma pa je mami rekla, da drugih počitnic ne bo več doživela. Te-le vrstice je raj niči v slovo napisala njena prijateljica in sošolka. Nikoli nisem mislila, da Ti bom govorila v mrlvi grob; zdaj prihajam z zadnjimi jxjzdravi iz našega razreda. V mislih se napotim v ravnino grobov Zetalskega pokopališča, da sedem ob vznožje Tvojega doma in Ti izpregovorun »tja v ono stran« zadnje besede v slovo. Marenka, tu je zdaj Tvoj zadnji dom! Te štiri stene so sprejele med se Tvojo mladost? Ta ozki prostor naj bi zastrl jx>t Tvojemu svežemu jx>letu navzgor? Ne, saj Ti živiš, Marenka! Za nas, za naše zemsko oko je Tvoja pot ustavljena. Kaj vse smo pričakovale od Tebe, Ti dobra, vedno izpra-šujoča žetalska duša! In zdaj, ko Te ni, nam krvavi za Tabo srce, zdaj jokamo za Tvojo mladostjo. Marenka, velika je bolečina za Tabo — težka je misel, da si odšla tja prek, v nam tuje zemlje, da si se [poslovila za vedno. Tvojega solnca ni več med nami, zato nam je tako pusto — a tolaži nas eno: Malo prej, preden si odšla od nas, si mi dejala: »Vem, da pred smrtjo ne bom okusila bolečine.« Nisi je, zato vemo, da Ti je zdaj lejio. Vse življenje Te je bila sama toplota in lef>ota, zato vemo. da jo uživaš tudi sedaj. Zato nam ta misel, da Te ni — ne ubija poguma. Zato hodimo še dalje isto jx>t po Tvojem zgledu. Marenka, Ti si odšla, preden se Te je dotaknilo življenje in preden si odprla učenkam svoje zakladnice. Ali — zato Tvoje življenje ni bilo brez sadu — nam, svojim tovarišicani si postala svella luč.. Me vemo sedaj, da je treba iii jMgumno. smehljaje skozi življenje, kot si šla Ti, da moramo biti take, kot si bila Ti. — Tja prek gledamo in odtod pošiljamo v Tvoj novi dom svoj žalostno hrepeneči pozdrav. Zdaj bomo hodile po Tvoji jx>ti, da nam bo, ko dosežemo cilj, tako, kot je Tebi sedaj. Me vemo, da bomo okusile pred smrtjo bolečine, a prek njih bomo šle smehljaje — tako si delala Ti. Tvojim pa, in posebno še Tvoji materi, ubogemu, globoko potrtemu očetu, žalostni sestrici in bratcu — naša zadnja tolažba: Predobra je bila Marenka za ta svet! A tam nas bo vse sprejela s svojim, nam tako dragim smehljajem. Popravek. V oglasu tvrdke Standard-Vacuum OH Сотрапу of Jugoslavia, Inc. 500 milj v nepolnih 500 minutah, ki je izšel v našem listu dne 3 VI. na strani 13, se končni stavek pomoloma tako glasi: To je isti Mobiloil »D«, ki ga zahtevajo naši preprodajalci v naših originalnih kantah po 2 1 5 I, in 20 1. Pravilno pa mora biti: To je isti Mobiloil »D<, ki ga prodajajo naši preprodajalci itd. kar s tem pojiravljamo. Pred tremi sodniki Ljubljana, 5. junija. »Za kolo — 6 mcsecev strogega zapora!« tako se je glasila sodba malega senata, ki jo je čital predsednik s. o. s. g. Fran Orožen prav elegantnemu Ljubljančanu, brezposelnemu strojnemu ključavničarju, 27 letnemu Francetu Š. Rodom je France iz Trsta, a je sedaj dobil domovinsko pravico v Ljubljani. France je znan špecijalist za tatvine zimskih sukenj po kavarnah in za kolesa. Letos 8. maja je ukradel Tonetu Rojcu 900 Din vredno kolo. Tatvino je pred sodniki priznal. Samo globoko je vzdihnil, ko je slišal, da bo moral za tako bagatelo 6 mesecev sedeti za mrežami. Šimen iz Borovnice je tesar in ogljar. Ljubi lepe borovniške gozdove, še raje pa vidi divjačino. Star je 50 let, pa je še vedno fant od fare. V Ga-letovem lovišču je novembra z nabasano puško prežal na srno. Zasačen je bil in Simen je priznal da je hotel ustreliti srno. Državni tožilec se je postavil na stališče, da gre za poskus zločinstva tatvine, češ, da ni šlo za stvar brez gospodarja in za zapuščen predmet. Senat je Simna obsodil v smislu obtožbe državnega tožilca na 3 mesece strogega zapora. Ljubljančan Ludvik, ki ima že 4 križe na sebi, je original. Izučen je kot izdelovalec in uglasbo-valec glasovirjev. Rad pohaja po okolici in ljudem pripoveduje razne storije, poje in pije. Je pravi deseti brat. Rad čila časopise. V začetku maja je kolovralil okoli D. M. v Polju. Pa je na neki poti naletel na komunističen letak, ki ga je prebral in spravil v žep. Pozneje ga je bral svojim znancem Ludvik - desetnik je sodnikom zatrjeval, da ni poj-I moval letaka, da bi bil tako nevaren. Priče so po-I vedale: »Ludvik je bil včasih dober pevec. Bil je I član nekega odličnega pevskega društva v Ljub-, ljani.« Druga priča jc omenila: »Zna več o politiki kol kaka vaška učiteljica.« Zaradi komunistične propagande je dobil 3 mesece strogega zapora. Ludvik in tudi prva dv* *n sprejeli «odho hrez ugovora. Ljubljanske vesti: Slava 16. artiljerijskega potka baterije tega polka, grmele so tja čez Gosposvet-sko polje, kjer stoji ena največjih svetinj osvobojenih in združenih Srbov, Hrvatov in Slovencev, namreč knežji prestol, na katerem so sedeli v davnih časih slovenski vojvode. 16. artilerijski polk jc takrat z vso silo svojega rodoljubnega poleta hotel svedočiti, kaj pomeni knežji prestol na svetem Gosposvetskem polju za vse Srbe, Hrvate in Slovence. Nj. Vel. kralj je hotel ta svetel spomin ovekovečiti in ga staviti v zgled bodočim rodovom naše narodne vojske, ko je določil, naj postane 5. junij godovni praznik tega polka, da nikdar ne bo izbrisan spomin na knežji prestol na Gosposvetskem polju. Polkovnik Jovanovič je nalo v temperamentnem, a ginljivem govorniškem poletu pozval navzoče, naj se spomnijo tistih vitezov in junakov, ki so s svojimi lastnimi kostmi gradili obrambni zid naše svobode na severni meji, da jim bodo enaki v ljubezni do domovine in v požrtvovalnosti za blagor našega ljudstva in njegovega najvišjega vladarja. Na koncu je pozval zbrani polk, da naj obnovi zvestobo, priseženo kralju in domovini, in da naj bo pripravljen, da lik prednikom, brani narod, domovino in kralja, če bi njihov blagor zahteval od njega tudi najvišjo žrtev, žrtev življenja. Grmenje topov je odzdravilo na polkovnikove besede . . . Govor polkovnika Jovanoviča jc napravil na vse navzoče najgloblji vtis in marsikdo od gostov se je pozneje izrazil, da mora takšen govor potegniti slehernega za seboj, kadar »bi šlo zares«. S tem je bila slavnost končana in gostje so bili povabljeni od častniškega zbora na obilen prigrizek, med katerim jc bil prečitan brzojavni pozdrav Nj. Vel. kralju, ki mu je sledila narodna himna in zopet grmenje topov. Popoldne je bilo posvečeno raznovrstnemu vojaškemu razveseljevanju. sli, vendar tako, da bo pristni značaj hiše ohranjen. Ravnatelj Karel čeč naifierava adaptirali bivšo Reburjevo hišo na Rimski cesti. Hiša dobi v pritličju nekaj trgovskih lokalov. Tudi pri tej hiši bo napravijo,na adaptacija lako, da ne bo ska-žena umetniška vrednost hišo. ■ Tujsko-pronictna razstava v frančiškanski ulici, brez. vstopnine, odprta od II do 1. 0 Dvigalo »Titan«. V zadnjem času se je v prometu zelo uveljavilo izredno praktično dvigalo „Titan«. To dvigalo sc posebno izkaže, kadar je treba težek tovor prenesti ali prepeljati po težavnem zemljišču. S Titanom« more n. pr. en sani mož dvigniti iz močvirja avto, ki jc tja zašel. Prvo javno razkazovanje tega dvigala bo v pelek ob 9 poleg nove carinarnice, nakar opozarjamo vse, ki se za to zanimajo. LOMBERG FILM 5 posnetkov 0 krat 9 23" Seli.....Din 12 specijalno razvijanje Lom berg filma . . I — vsaka kopija.............» 1'— DROGERIJA KANC v nebotičniku iu Židovski ulici I 0 Zlat prstan je »najel«. "V lorek dopoldne ie šel Tone po Celovški cesti v Šiško. Pri pivovarni Union ga je srečal pohabljen moški, ki sc je pred Tonetom naglo sklonil in s tal pobral« zlat prstan. Pohabljeni možak je ves ve-el pokazal 1'onetu, kaj jc našel; obžaloval je le, da zlatega prstana nc more sam nesli na policijo, ker se mu nuidi na vlak, 6 katerim bo odpotoval na Koroško. Do-ri Tone je bil neznancu takoj na uslugo: To bom že jaz oskrbel. — Pa najdenino boste lahko dobili,, ga ic poučil lujec. Saj res,« se je domislil I one, ta pa je prav za prav vaša . In je dal srečnemu najditelju en kovač. Tujec s kovačem je odšel - »na Koroško«, Tone je «el pa študirat zlati prstan? Pri znanem strokovnjaku jc hotel Tone izvedeti, kake črke so vrezane v zlati prstan, da bo to oznanil v »Slovencu« in na policiji. Tone namreč bolj slabo vidi in črke so bile. hudo majhne. No, in Tone je skoro vznak padel, ko je izvedel, da prstan sploh ni zlat, ampak iz medi in da ni nič vreden. Tone, ki je pošten mož in dobrega srca, se je pa včeraj vendarle ves dan sam na se jezil, da ga je slepar tako ociganil. — Sporočamo to resnično zgodbo, ki se je včeraj zgodila, vsem dobrim in lehkovernim ljudem v svarilo, naj nc nasedajo la-kim sleparijam, katere jc nekdo začel sedaj na ta način uganjati v Ljubljani, kakor so jih pred časom uganjali v Mariboru. Torej pazite na ljudi, ki po cestah pobirajo zlate prstane in se |im mudi na vlak! — 1'ri boleznih srca in poapnenju žil. nagnjenosti li krvavitvam in napadih kapi zasigura »Pran/, Juseluva« grenčica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora Mariborske vesti: Kam z žensko mladino Maribor. 5. junija. Ob zaključku šolskega leta je vsekakor umestno, da /novu sprožimo pereče mariborsko vprašanje — kam / žensko mladino, ki sili nu gimnazijo in realno gimnazijo v činululje večjem številu. Ob zaključku lanskega šolskega letu je bilo na realni gimnaziji 444 deklet, nu humanistični so jih imeli 129. na trgovski akademiji pu 74. Skupno torej 647 študirajoče . ženske mladine. V ogromni večini izvira ta mladina i/ mariborskih meščanskih družin. * knie-] lov prihajajo mladenke samo nn učiteljišče, študirajoča dekleta tvorijo za prenapolnjene muriborske srednješolske /uvode največje breme. Rudi njih je prenapolnjena /lasti realna gimnazija, ki sc bori s prostornini vprašanjem nu tn način, du uvaja /n polovico razredov popoldanski pouk. za preostanek pn izposoja prostore drugod po mestu. Ila trpi pri Inkih razmerah vrednost pouku, je čisto umevno. Jasno je tudi, du postuja vzgojna plut nevzdržna in j da bo treba na vsak način mislili v najkrajšem času na primerno rešitev tegu vprašanja z ustanovil v i jo posebnega ženskega srednješolskega zavoda. Ženska realna ali navadna gimnazija se bo morali) osnovali. Pri tem se ne bo treba bali. da bi poslal zavod nckuku tovarna brezposel-negu inteligenčnega naraščaja, ker se opažu, da n Danes konce pouka. Večina srednješolskih zavodov v Mariboru končuje danes s šolskim poukom. Mariborske ulice bodo znatno opustele, ker zapušča mesto z.a dobo treh mesecev nekaj tisočev mladih ljudi. Г; Uspela razstava. Kakor vsako leto, so ludi sedaj, ob zaključku šolskega leta, priredile šolske sestre v svojem zavodu razstavo ročnih del, ki so jih izvršile zavodove gujenko in udeleženke vezil-nega leča.ja. Razstava je tako bogata, da bo njen obisk gotovo največja atrakcija za ljubiteljice vezenin. Odprla je še dunes. □ Lepo priznanje. Te dni je izvršilo finančno ministrstvo revizijo poslovanja tukajšnje Tujsko-prometne zveze polom posebnega revizorja. Rezultat revizije je lask&vo priznanje, da jc poslovanje mariborske podružnice vzorno iti zgledno za vse druge slične ustanove. □ Poroka. Pri Sv. .Jakobu v Slovenskih goricah sia se poročila g. Srečko Dvoršak od Sv. Trojice in gdčna Ida Plaleis iz ugledne Plateisove družine pri Sv. Jakobu. Poročne obrede je opravil ljubljanski stolni dekan dr. Prane Kiniovec. Ob lej priliki se je nabralo za mariborsko bogoslovje '212 d i nar jev. O Lep uspeli Frančiškove mladine. Delavna tukajšnja skupina Frančiškove mladine, ki jo vodi za vse dobro vneti in goreči p. KonSIantin Uran-kar, je z lepim uspehom in učinkovitim nastopom vprizorila znano in privlačno igro Vestalka , ki jo je vešče in skrbno zrežiral L Žunec. Hvaležni gle-dave.i in poslušuvcl. ki so dvorano na Aleksandrovi eesli (i du zadnjega količka napolnili, so nastopajoče nagradili s toplini in živahnim ploskanjem in priznanjem. П Prvič v Mariboru! Večerne vokalne nastope v mestnem parku uvaja prvikrat lelus tukajšnja Glasbena Matica. Takšnih večernih vokalnih nastopov v Mariboru še nismo imeli in bo lo za ljubitelje lepe pesmi privlačna novost. Prvi takšen nastop bo v četrtek. □ K preimenovanju ulic. Na zadnji občinski seji se je razpravljalo o preimenovanju nekaterih mariborskih ulic. dve novi ulici sla se pa krstili v KoatanjevČHVO In Bezenškovo ulico. Pruv bi bilo. da bi se občinski svet končo oddolžil spominu enega največjih mariborskih meščanov dr. Antona Je-rovšeka nn ta način, da bi mu posvetil v trajen spomin ulico. Najumestne.jši bi bil vsekakor naš svoječasni predlog, da se preimenuje Koroška cesta od Glavnega do Vodnikovega trga v Jerovše-kovo oeslo. □ Pohorska cesta napreduje. Vidno se bliža Pohorska cesta lelus pohorskim vrhovom. Napredovala je zgradba že lako daleč, da se bo morda že letos lahko pričelo z. odcepom cest proti Mariborski koči in Pohorskemu domu Obe postojanki bosta s tem seveda silno pridobili. □ Razstavne prostore, ki pridejo letos v po-šlev z.a prireditve Mariborskega tedna, si jc ogledal včeraj upravni odbor MT. V poštev pridejo: unionskn dvorana. II. deška osnovna šola in dekliška meščanska šola v Cankarjevi ulici. Na podlagi tega ogleda se bo izdelal načrt za razporeditev posameznih razstav. □ Stari iu novi. Zanimiv spor se je pojavil pri neki tukajšnji zadrugi, ki se bavi z življenjskim zavarovanjem ter ima nad 7000 Članov. Nedavno je bil izvoljen nov odbor, ki naj bi prevzel vodstvo zadruge. Stari vodileljii pa se ne dajo iu hočejo še dalje imeti pri vodstvo svojo besedo. Spor se sedaj rešuje pri pristojni oblasti, ki je v zadregi, komu naj ugodi. poseča te šole samo meščanska mladina, ki sc po končanem št tuli ju ne obrača na univerze in ne sili v službe. Roditelji hočejo dati otroku solidno znanje in najprimernejša sc jim /di gimnazijska izobrazba. — Nas tuj d pa vprašanje, kdo naj /idu zavod. Država gu gotovo ue bo hotelu osnovali, zidati bo morala občina, ker bo k temu prisiljena radi premi pol n jenost i ostalih zavodov. Zn občino bi /lutčilo lo vsekakor ogromno breme, tembolj, ker so nujne tudi druge šolske in s šolo zvezane zgradbe: osnovna šola v niugdn lenskem predmestju, meščanska šola, obilni šola v zvezi / vajeniškim domom itd. To so bremenu, ki jih občina zu sedaj gotovo ne bo zinoglu. — Opozorili bi pri tein na najprimernejšo rešitev: V šolskem poslopju zavodu šolskih sester v Samostanski ulici jc dovolj najlepših iu nuj moderne je urejenih šolskih prostorov, ki bi prišli kot nalašč v poštev za osnovanje ženske srednje šole. Občina nuj bi zavod podprla / vsemi možnimi silami, du se mu dovoli osnovanje ženske navadne ali realne gimnazije. Nn lu način bi sc razbremenili ost н I i zavodi /ii dolgo vrsto let. ženski mladini pu bi -e nudila nu jidcalnc jšu prilika zn primerno življenjsko podlago, ker bi ji /uvod nudil poleg šolske tudi še prepotrehno gospodarsko, oziroma gospodinjsko izobrazbo. П Zeparji so tu! Zopel so se pojavili neznani in nevarni žepni kradljivui. Posestnici Antoniji Dobnik iz Bezene je na irgu izginila ženska ročna torbica, v kaleri je imela 200 Din, zasebnici Vin-cenci.ji Desanli pa je bila ukradena ročna torbica, v kaleri je bilo 2.50 Din. 1—1 Samo pet metrov napeljave bi trebalo od Uidranla pa do stebra pri avtobusni postaji na Glavnem trgu, pa bi bil prepotrebni vodnjak tu. Rogve, kako dolgo ho trajala gostoljubnost in ljubeznivost kavarnarja g. Klešiča. h kateremu hodijo šoferji po vodo na -posodo že dokaj let. П S črešnje in z veza. Dvoje poškodovancev so morali reševalci spraviti z avtomobilom v bolnišnico iz Studcncev. 14 letni Peter Pok je strmoglavil s črešnje na tla ter si nalomil levo nogo, 14 letu i Andrej Caf pa je padel z vozu ler si prav lako poškodovat levo nogo. 1-1 Košaki so prišli prepozno. Lani se je mestna občina pobotala po dolgoletni vo.ini s Krčevinci glede cen z.a vodo, ki jo dobivajo iz mestnega vodovoda. Letos pu so zahtevali islo ugodnost še prebivalci Košakov, ki so sedai združeni s Krčevinci v skupni občini, vodo pa morajo plačevati še enkrat dražje. Občina jim zaenkrat ni mogla ugodili, ker je znesek za vodo iz Košakov že vnesen in upoštevan v proračunu. Celje & Vojaški zemljevid za rezervne oficirje. — Mestno načelstvu v Celju razglaša, da morejo dobiti v smislu naredbe g. ministra vojske in mornarice rezervni oficirji posamezne sokcije (vojaške zemljevide) izdane od voj. geografskega iusiitula po znižani ceni. Od vsake sekcije pa morejo dobiti po en izvod in samo cjnkral in lo proti predplačilu. Točnejši podatki so ua razpolago pri voj. referentu mestnega načelstva. -©• 1'ri tomboli Jadranske r-lražc v Celju so zadeli glavne dobitke: 2.500 Din brezposelni družinski oče MirniJc 1000 Din Polo Kudisz, dijak 3. razr. realne gimnazije v Celju; Г>00 Din krojaški pomočnik Henrik Korošec iz Stranic; kolo, pos. sin Anton Novačan iz Trnovel.j. Zadetih je bilo še 7 tombol. -©• Usoilcpoln padce s češnje. V ponedeljek, dne t. t. m. je padla 10-letna posestnim Korošec Katarina iz 1'eeovja pri Teharjih s češnje in si zlomila tilnik. Prepeljali so jo sicer lakoj v celjsko bolnišnico, а je kinultt umrla. <3r Umrla je v ljubljanski bolnišnici gospa Alnta Perovšek, vdova po nadgeometru, lastnica trafike pri Heleni volti na Kralja Petru cesli — N. v m. p.! © Primarij dr. Ivan Ruipš se je preselil v lastno hišo na Kralju Petru cesto št. 26. & Nesreča pri razkladali,jr sodov. Včeraj jc pripeljal posestnik Napotnik Anton iz Kozjega z vozom v Celje vino. Kn so na llrcgtt pri gostilni Natek razkladali sode, mu je spodrsnilo iti si je zlomil nogo. Ptuj Umrl je po dolgi in mučni bolezni sodni sluga Ivan Bedrač, star 05 let. Pokojni jc služboval vso dobo pri okrajnem sodišču v Ptuju. Bil jc zvesl, pošlcn uslužbenec in katoliški mož. Blag mu spomin! Žalujoči družini naše sožalje.! V gnojnici je utonil 3-lclni fantek, sin posestnika Murka v Slovenji vasi. Otrok se jc igral v bližini gnojnico in padel v globoko jamo. Ko so gu potegnili ven. je bil že mrtev! Slabo vreme je danes oviralo prazničen raz-voi slave 16. artiljerijskega polka, ki spada med najlepše v dravski divizijski oblasli. Vesela vojašnica sredi vrtov in brstečega zelenja, na katero zrejo vrhovi naših severnih gora, se je z ljubeznijo pripravila na godovanje svojega polka. Častniški zbor je sprejemal goste in jih spremljal do častnega mesta, kjer jih je pozdravljal mladi in prijazni polkovnih Radovan Jovanovič, domačin slave in komandant polka. Med zelo številnimi gosti smo opazili bana dravske banovine dr. Marušiča, mestnega župana dr. Puca, ministra n. r. ing. Ser-neca in zastopnike vseh ljubljanskih kulturnih in gospodarskih ustanov. Nj. Vel. kralja je »ustopal brigadni general Ivan Jovanovič, pomočnik komandanta dravske divizije, ki ga je pozdravila ob prihodu narodna himna in grmenje topov. Spremljal ga je komandant dravske artiljerije brigadni general Pekič. Po oficielnih čestitkah kraljevega zastopnika so se vršili cerkveni obredi, in sicer najprej katoliški, za tem pravoslavni in sledniič muslimanski. Nato je stopil pred zbrane čele, častniški zbor in goste polkovnik Radovan Jovanovič, ki je krasna postava, spoštovan od svojih tovarišev in oboževan od vojakov, ter v največji tišini in s krasnim govorniškim zanosom obrazložil pomen današnjega dne v zgodovini njegovega polka in jugoslovanske vojske. Ko smo 1 1918 po stoletnih bojih : ončali borbo za naše zedinjenje, je rekel polkovnik, smo mislili, da je bojev konec. Toda na severni meji -naše osvobojene domovine sovražnik ni miroval. Izmučeni od štiriletne vojne in neprestanega trpljenja so se takrat zopet dvignili junaki naše osvoboditve in so, podeči pred seboj sovražnika, zanesli slavo naših praporov daleč proti severu, da dokažejo, kai pomeni mlada osvobojena Jugoslavija v sestavu nove Evrope. Takrat, 5. junija 1919, so grmele tudi Mlin na veter, kakršnega pri nas ne poznamo, je zgradila po holandskem vzorcu znana tovarna čokolade Mirim. Montirala iu razstavila ga je na vele sejmu v paviljonu II«. Mlin je stalno v obratu V mlinu prodajajo llolaudke čokoladne izdelke iu kakao. Izvedeli smo, da dobijo v mlinu gospodinje zastonj recepte, otroci igračke, gospodje pa kovčege. Pogreba f -obrala sr. Davorinu Konrarjn ■se udeleži daivs popoldne ob dveh Križanska moška in tnladeniška družba z zastavo. Člani, ki količkaj utegnejo, naj sc z.bero pro.d hišo žalosti, Ci-glerjeva ul. št. 17 (v Mostah iz. Zaloške in Pokopališke ceste). • Šolska kuhinja Nj. Vel. kraljicc Marije, odsek TKD Atene je tudi v letošnjem letu odmerila iz 4 v o j i h sredstev 25.000 Din za počitniške kolonije, ki so namenjene potrebni srednješolski mladini brezposelnih staršev iz Ljubljane in okolice. Sprejemali se bodo otroci brezplačno, za polovično in četrtinsko ceno. Stroške vožnje plačajo sami. Kdor bo potreben višinskega zraka, pojde na Rakitno v Dom šolske poliklinike, kdor morskega, v Dom Pranje Tavčarjeve v Kraljeviči. Prošnje, opremljene z ubožniin izpričevalom in točnimi podatki o družinskih razmerah, je poslali do 10, junija na Šolsko polikliniko v Ljubljani, ki jih dopolni z zdravstvenim izvidom in nato odda v rešitev tajništvu TKD Atene. Prečna ulica 2. • V otroški vrlec ilrz. ličilelj-kc šole v Ljubljani se sprejemajo otroci od 4. do 7. lela. Sprejem bo v.četrtek, 14. junija HW od 8—10 v sobi otroškega vrtca v pritličju na ženski strani učiteljske šole. Ravnateljstvo. ■ Nestalno vreme. Dunajska vremenska napoved jc javila, da se bo vreme |x)slabšalo. Ze v jx>-nedeljek zjutraj je padlo precej dežja, nalo je bilo prav soparno. Včeraj ob 3.15 zjutraj pa je začelo močno deževati, lako da jc do 7 zjutraj padlo žc 13.9 nun dežja. Dež je do popoldneva enakomerno padal. Ljubljanica s pritoki je začela naraščati. Regulacijska dela v strugi Ljubljanice so zaradi slabega vremena počivala. Do včeraj je bila zabeto-nirana struga v dolžini 170 m nizdol od jezu nad Čevljarskim mostom. Dež je tudi prekinil košnjo. V |ioiiedeljek so Barjani začeli kositi travnike, včeraj niso mogli sušiti. Letošnji maj je bil drugače prav moker, kajti v 23 deževnih dneh je padlo 154.0 ti i ti i dežja. Največji naliv je bil 15. maja, ko je l>adlo 30.2 mm dežja. Splošna temperatura je včeraj znašala +15° C. Barometer je padel na 754 nun. • ■ Nameravane adaptacije. Trgovec Souvan na Mestnem trgu namerava adaptirati svojo staro in častitljivo trgovsko hišo. Proti adaptaciji fasade se je izjavil odbor za zaščito spomenikov, ke.r spada Souvanova hiša med redke arhitektonske spomenike iz prejšnjih dob. V sporazumu s konzervalor-jein dr. Steletoin bo hiša adaptirana le v notranjo- Kulturn; obzornik Šesta pomladanska razstava v Belgradu Pomladanske umetniške razstave v Belgradu »o v šestih letih prešle že v navado in prav radi lega postale čudno sterilne in dclom.t celo nepotrebne. Njihov namen je prvotno bil — in vodstvo, oziroma žirija bosta trdila seveda, da jc tudi šc dunes! — du dajo vsaj približno celoten vpogled v likovno ustvarjanje jugoslovanskih umetnikov. Na njih naj bi se zbrali slikarji in kiparji iz cele države, lu naj bi se merila višina posameznikov drugega ob drugem. Lep namen, če bi gu izvrševali! Res pa je, da so od splošno jugoslovanskih umetniških razstav napravili le 'razstave posameznih več ali manj resonančnih osebnosti iz Belgrada. Ljubljane in deloma iz Zagreba, ki pa v svoji celoti, v izbiri in številu, kakor jih zadnja leta gledamo nn belgrajskih pomladanskih razstavah, ne predstavljajo in ne morejo predstavljati Jugoslovanske umetnosti v celoti. Društvo prijateljev umetnosti v Belgradu ( Ovijeta Zuzorlč«) ima navado, da cclo vrsto umetnikov naravnost povabi, da se udeleže jm-mladanske reprezentativne razstave jugoslovanske likovne umetnosti. Vse lo je lepo. Ni pa prav, če vodstvo, oziroma žirija, slojila na stališču, da so povabljeni umetniki vezani le kvantitativno, nc pa tudi kvalitativno. Ni prav. če (Cvijetu Zuzorič. pri večjem delu umetnikov suponira preveliko mero avtokritike, ki jo, kakor so nazorno vidi n. p r. prav letos iz razstavljenih del. nekateri sploh nimajo. Ni tira v, če radi tega preobčutnega popu- ščanju do posameznikov trpi celotna razstava, ki bi morala biti po svojem zvenečem imenu res vzorno seslavlojna Zato bi bilo treba število umetnikov, katerih delu no pridejo pred žirijo, morda za Iri četrtine zmanjšati. če pregledujemo katalog letošnje razstave, je bilo delo žirije sorazmerno minimalno. Od 228 del ! (v Itfilalogu) jih je bilo s slrani žirije ocenjenih In , pripuščenih 30, dočim Jih je 102 prišlo na razstavo čisto avtomatično, po želji in izbiri povabljenih slikarjev. In sedaj se samo po sebi poslavlja vprašanje: Kakšna je moralna vrednost žirije, ki ima med 228 deli pravico oceniti le 30 del? Ali je la žirija sploh potrebna? In ,ili ne bi bilo priprav-neje in iskreneje podobno razstavo prirediti brez žirije, sninn z razstavljanjem del povabljenih umetnikov? Morda bomo čez elta ludi lo doživeli! Toliko zu uvod. Sicer nimam namena posebej široko pisali o lej razstavi. Podal boni Ic pur splošnih koiislulacij. Osnovni vtis, ki gu nudi letošnja pomladanska razstava, je neka utrujenost, neživljenjskost. skoraj prl^jljennst večine umetnikov. Nobene svežine, nobenih poli naprej, ninpak samo stopicunje na enem mestu, brezsmerno iskanje v krogu, preobčulna navezanost na zapad, pred vsem na Pariz. Prav nič se ne čudim, da se je pred par dnevi znana francoska umetniška osebnost v Belgradu nelaskavo izrazila o svojskosli našo likovne umetnosti, rekoč, da povsod vidi sledi Parizu, Monakova in Dunaja. Opravičenost tega mnenja Ittdi ta razstava potrjuje. Zlasti je opazili odsotnost mlajših umetnikov. Zdi se, jKi žirija ni bila ravno razpoložena do njih. In vei^ar je vprav radii njihove odsotnosti letošnja pomladanska razstava lako brezkrvna. Ker konec koncev so ravno mladi, šele razvijajoči se talenti lisli. ki najbolj zanimajo občinstvo. Bebrad je zastopan z 38 slikarji in osmimi kiparji, Ljubljana z 11 slikarji in Iroimi kiparji, Zagreb pa z 8 slikarji in petimi kiparji. Slovenski umetniki že od samega začetka obiskujejo pomladanske razstave v Belgradu, zdaj v večjem, zdaj v manjšem številu. Vendar dosedaj niso šc nikoli prišli niti približno kompaktni. Le-los so bili med Slovenci povabljeni: Drago Vidmar (ob robu povedano: sploh ni prišel, ampak je njegovo ime le v katalogu!), Nande Vidmar, Ribaril Jakopič, Matija Jama, France Kraj, Fran Zupan, Bruno Vavpotič in Tone Kralj; preko žirija pa so prišli na razstavo Avgusta ftantel, Josip Tavčar, Mara Kralj, Ivan Kos, Lojze Dolinar in Zora Pajnič (razstavlja dve keramiki). Mislim, da je vsakomur jasno, du s temi imeni slovenska umetnost ni izčrpno predstavljena Belgradu. Človek bi razumel, če bi bila lo le slučajnost in čc sc ne l>i leln za lotom ista imena vlekla po katalogih belgrajskih pomladnih umetniških razstav. Čas je že, da se kdo od mlajših prikaže v Belgradu. Impresioniste In Kralje Belgrad že pozna z zadnjih razstav. Onemu, ki bi morebiti prihodnje leln bil povabljen, da stopi v sMk s slovenskimi slikarji radi te razslave, hi svcloval ali pravilno in polnoštevilno udeležbo, še bolj nd srca pa popolno nklinenco. Ker čas je žo. ila «lo-veuski likovni iiinelniki prirede samostojno in reprezentativno razstavo v llclgrailn. Tone Polokar. ♦ Umetnostna razstava Toneta Kralja, kjer jc umetnik razstavil poleg nekaterih najboljših starejših več novih močnih del. bo odprla do 20. juniju in sicer dnevno od 10—18 (čez poldan), lako, da jc omogočen vstop tudi urudnišlvu. Ker ,je vslo|>-nilia v primeri z arau/crskinii stroški znižana nu minimum, I. j. na S, 3 in 1 Din tv skupinah dijaki in delavstvo) in ker je razstava kvalitetno izredno močna, smo prepričani, da si jo ho ogledal sleherni Slovenec, ki pride v Ljubljano in ki ima vsaj malo ljubezni do lepih umetnosti. Moderni hrvatski pripovedniki. V založbi Minerva (Zagreb) je izšla druga knjiga velike antologije Slo let hrvatske književnosti , ki jo jo. uredil dr. Lj. Marakovič. Poleg informativnega uvoda prinaša knjiga šestnajst novel najvidnejših hrvutskih pripovednikov od moderne do danes. Zastopani so: Matoš, Nazor, Nchajev, Budilk, Vilo vič, Ccsarec, Krleža, Nunieluk, Livadič ild. ■•Vrtce« in »Angelček« ob zaključku šolskega leta. Oba mladinska lista imata lepo tradicijo (»Vrtec , letnik 04, Angelček , letnik 42) v vzgojstvu mladine in mladih književnikov, lu ta tradicija, na katero niorclu bili oba lista ponosna, ni obledela niti danes, ko je dobilu mladina šc več drugih listov. Če pogledamo prelcklo leto .je urednik Lavrič prav srečno urejal lisi, dajal mladini lepe vsebine, ki je mladim srcem razveseljevala mladost, u hkrati sejala zrna, ki bodo zorela v sad. Oba lisla, ki sta nepogrešljiva z.a šolsko mladino (to vidimo ludi jio visoki nakladi obe.h listov), še nadalje priporočamo vsem onim, ki sta doslej razveseljevala njihovo mladost. Trgovsko-gospodarski leksikon zu vsakogar. Zvezek 4. Kakor smo videli v dosedanjih zvezkih, bo Trgovsko-gospodarski leksikon, ki ga izdaja Umetniška propaganda, temeljilo delo. Ša.j se ne omejuje zgolj ua tesni okvir navadnega Irgovsko-gospodarskega življenja, marveč obsegu vse panoge svetovnega Irgovstva in gospodarstvu. Nedvomno bo ta leksikon, ki nam bo nadomeščal nem škegu, mnogo koristil našim trgovskim in gospodarskim krogom, lem bolj. ker bo sestavljen zlasti /. vidika domačih razmer, V četrtem zvezku ie dospel do besede bojkot. Zakladi denarja v podzemeljski jami V vasi Vidovska, okraj Gazili, v zahodni Bosni, [e velika podzemeljska jama, ki sega kakih r>00 m tfloboko v zemljo. O tej jami ljudje pripovedujejo razne zanimivosti. Krnelje so že večkrat našli v tej jami zlat denar. V jami so naleteli na zidovje. ki je bilo umetno narejeno za nekake stanovanjske pre-graje. To je dokaz, da so nekdaj v tej jami prebivali ljudje. Pa ludi najdeni denar dokazuje isto. Pred kratkim je kmet Omer Miskič blizu vhoda v to jamo pod neko skalo našel cel kup starega bakrenega in bronastega denarja. Ker pa je bil denar nerodno kovan in ni bil zlat. se kmet za ta denar ni dosti brigal, ampak ga je, kolikor ga je spravil v žep, pozneje podaril svojemu sosedu Mu-stafi Delanoviču. Ta je pa lo stvar drugače jiresojal in je denar nesel v Bihač. Tu so ugotovili, da je ta denar iz slare rimske, bizantinske in cclo bolgarske dobe. Ker so napisi na denarju dobro ohranjeni, so spoznali, da je rimski denar iz časa rimskega cesarja Gtordijana, ki je vladal od 238 do 244 jx> Kristusu. Bizantinski denar jc iz dobe vzhodno- Kaj pravite? Pri vZamorcu v Mariboru so 30. maja bili zbrani gospodje, kateri s i hočejo privoščiti luksus, da jih bodo po umrli Migali. Predsedoval jim je g. dr. Iteisman, počastil pa jih je s svojo udeležbo ludi znani gospod dr. Kujundžič iz Belgrada, ki v Belgradu kol predsednik Ognja, io .10 lel dokazuje, kako pametno je, ie človeka sežgo. Ker je seiiganje mrliiev precej draga slvar in ker katoliška Cerkev sežiganje umrlih obsoja, se dajo sežiga li seveda le listi bogati in mogočni gospodje, ki hočejo 'se po svoji smrti manifestirali, da jih Cerkev nič ne briga. Človek bt lorej miilil, da se bodo za posmrtni ogenj navduševali le bogati kapitalisti, ki jim je bil v življenju Mamon edini smisel življenja. Motiš se! Kapitalisti in bogataši so kajpada ludi zraven, ampak glasilo pristašev Ognja je »prolelarska■■ *Delavska politika -, ki izhaja v Mariboru z edinim namenom, da pobija klerikalizem — po stari navadi in srednjeveškim orožjem. Zato pa so gospodje, ki so se zbrali oni dan v Mariboru, izrekli temu listu tudi svojo zahvalo: •Odlično sla podpirala naše delovanje lista Delavska politika« in »Volksstimme«, pa tudi Slovenski Narod* v Ljubljani je ponovno sprejemal naša poročila. 'Želeli bi, da nas v tej smeri podpirajo ludi vsi ostali resni napredni časopisi.* Tako beremo v dolgem poročilu,katero je prinesla »Delavska pollika , Da je *Slovenski Narod- lake reči rad priob-čeval, je jasno. Ampak socialistični listi, kakršna sta onadva, bi pa najbrže imela drugega dela dovolj. Ali bo zaradi Ognja - en lačni želodec sil 'i Ali bo zaradi tega. če se gg. dr. Iteisman in dr. Kujundiič dasta sežgali, socialno in delavsko vprašanje rešeno? Pojdite no, gospodje sodrugi! Saj delavskega vprašanja ne jemljete lako zares! Glavno je pač krepko udrihali po klerikatizmu — tn sle doma in za lo ste. V lem sle seveda priprega bogatih buriu-jev, ki so sami preveč komodni, da bi sami kako idejo popularizirali. | Ob takem vzornem delovanju gospodov marksistov ni čudno, če drugo internacionale po vsem svetu — jemlje vrag/ Zadnja pot dekana f Fr. Korošca Sv. Križ na Slatini, 4. 6. Pogreb gospoda častnega kanonika, dekana in nadžupnik'a l''r. S. Korošca pri Sv. Križu na Slatini se je v ponedeljek, 4. junija, izvršil zelo veličastno. Pogrebne slovesnosti je vodil stolni p rož t dr. Vra-ber. žalni govor v cerkvi je govoril stolni dekan dr, Cukala. Pred krsto se je uvrstila duhovščina, 42 gosjjodov po številu. Pogreba so udeležile neštevilne ljudske množice iz domače župnije in vso dekanijo, obe tukajšnji osnovni šoli s svojim poliioštevilniin učiteljstvom;. dekliška in niladetii-ška Marijina družba z zastavo; posebno spremstvo pri jTogrebu pa je tvorilo gasilno društvo, ki je oskrbovalo ludi stražo ob mrtvaškem odru in vzdrževalo red pri mrtvaškem sprevosu. Med udeleženci pogreba smo videli tudi odlične osebnosti: prelata dr. Kovačiča, ptujskega prosta dr. Žagarja, č. kanonika Mikuža, ravnatelja Ditrdcha, veletrgov-ca Zupanca in številne goste, ki se nahajajo tačas na Slatini. Slovesno cerkveno petje je vodil profesor Gašparič, stolni pe.vovodja v Mariboru, tndi zbor domačih pcvcev je pod vodstvom organista Dolenjske Toplice reorganizirane Zdravnik zdravilišča: Dr. Rudolf Rožič (poprej šef-zdravnik Slatina-Radenci). / Trajni dokazani nsjiehi zdravljonja pri zmernih cenah. / Pojasnila in prospekti: Uprava: Dolenjske Toplice pri Novem mestu. rimskega cesarja Konstancija okrog 421 |X> Kr. Nekaj novcev bronastega denarja pa je iz dobe vzhodnoriinskega cesarja Anastazija (491 — 518). Ta bizantinski cesar sc jc vojskoval z Bolgari, ki so prvič začeli napadati bizantinsko cesarstvo. Cesar Anastazij je zgradil v Carigradu proti Bolgarom sloveči obrambni zid, ki se je imenoval Dolgi zid. Med rimskim iu bizantinskim denarjem pa jc ludi nekaj bronastih novcev izza časa bolgarskega cara Asena (1180 11%). Ta denar je na eni strani v sredi vdolben ler je v tej vdolbini jasno vidna cesarjeva jx>doba. Na drugi strani jc denar vzbočen ter je na njej vidna Jezusova podoba. Ko bi to jamo strokovnjaško pregledali strokovnjaki, bi v njej golovo našli mnogo dragocenih zgodovinskih ostankov L. 1918 je v tej jami imela svoje skrivališče cela čela vojnih beguncev lako zvanega »zelenega kadra«. Skozi pečino teče majhen potok. Kljub temu je iama čisto suha in je jasno, da je v starih časih ljudem služila za skrivališče |>rcd sovražniki. V. Fišerja lepo zapel dve žaloslinki, prvo pred hišo, drugo na grobu. Pomembno besedo je pokoj-miku v slovo na grobu spregovoril stolni prošt dr. Vraber. Ob svojem predniku, nadžupniku Krotiti chu, počiva zdaj ob cerkvi Sv. Trojice tudi nad-župnik in dekan Fr. Korošec. Svetokrižki verniki bodo imeli poslej na svojem pokopališču dva grobova, ob katerih se ho rod zn rodom pri vseli pogrebnih prilikah ustavljal s hvaležnim spominom. Kakor pri starejših ljudeh še vedno spoštljivo zveni ime Frohlichovo, tako bo še v pozne rodove ostalo ime Koroščevo. Dal Bog, da bi tud,i mladi in najmlajši rodovi skazovali cerkvi lako vdanost in ljubezen, kakor so jo pokazali prejšnji rodovi in se je videla pri številnih množicah tudi pri slovesnem pokopu dekana in kanonika Korošca. B1ti z Bogom tostran groba in biti z Bogom onkraj groba, v tem je naša rešitev. NIVEA na zrak in solnee! Ali prosim oprezno! Vaša kožo se je vsled gorke obleke odvadila solncu, zato se natrite najprej z Nivea-cremo ali Nivea-oljem — oboje varuje in neguje kožo ter pospešuje, da postane naravno rujava. z Koledar Sreda, 6. junija: Norbert, Škof; I,urinimi, škof. Novi grobovi -f- V Ljubljani je. včeraj umrl g. Boris zirov-nik. alxs. jurisl. Pogreb bo v četrtek, ob 5 popoldne. Naj v miru počival Hudo prizadeti družini dr. Zi-rovnikovi naše globoko sožalje! Osebne vesti — Spremembe pri ljubljanskem okrožnem sodišču. Za predsednika kazenskega oddelka VIL ljubljanskega okrožnega sodišča je določen s. o. s. g. Ivan Kralj, za predsednika s. o. s. g. Adolf H u d n i k. Razdelitev sodnijskih |x>s!ov za oslale sodnike, ki so bili premeščeni k okrožnemu sodišču, še ni definitivno izvršena. Cerkveni vestnih 'la duhovnike Hodo tridnevno duhovne vaje v Domu od 11, do 15. juniju; od 18. (to 23. Junija. Pri-glasite ne! Vodstvo Potna duh. vaj, Ljubljana, Zriuj-skega cesta 9. Na praznik iirrsc. Srca Je-uxocrfja iu vso osmino bo v urštilinskj cerkvi ob (i zjutraj sv. inuša z blagoslovom. zvečer ob l»ot S govor iti litanije r blagoslovom. V nedeljo, 10. julija odpadejo litanije ob I popoldne. K šloviltii udeležbi vljudno vabi cerkveno predstojnlštvn. Ostale vesti — Zagrebški metropoli! jc poklonil križ in prstan svojemu nasledniku. Predvčerajšnjim je zagrebški kapitelj v poklonitveni deputaciji olicieltio čestital novemu nadškofu-koadjutorju dr. Alojziju Stepincu. Metropolit dr. Bauer je daroval svojemu mlademu nasledniku prekrasen prstan z 18 velikimi briljanti in škofovski križ, ki jc z verižico težak četrt kilograma, — Ravnaleljslvo škofijske klasične gimnazije v St. Vidu nad Ljubljano ojiozarja, da je treba prošnje za pripustitev k sprejemnemu izpitu za prvi razred |x>slali do 15. t. m. — Poziv absolventom ilelovodskih in slroknv-nih obrtnih šol. Ministrstvo trgovine '.n industrije je na podlagi 24. 26 in 460 Zakona o obrtlh od 5 novembra 1031 izdalo dne 21. nprilu 1931 pod II št. 13815-N pravilnik o strokovnih šolah, katerih izpričevala o zavrženih izpilili dajejo ugodnosti pri dokazovanju strokovne izobrazbe za mojstrske ali pomočniške izpite. Kar velja za izpričevala o završenili izpitih na šolali po Zakonu o tehniških srednjih in moških obrtnih šolah ali po Zakonu o ženskih obrtnih šolah iz leta 1932, velja tudi za vsa odhod na izpričevala, ki so jih absolventi istih šol doslej prejemali. Vabinr vse absolvente delovodskih, moških obrtnih in ženskih obrtnih šol na našem zavodu, naj se z odhod n i ni i izpričevali zglaeijo v naši direkcijski pisarni, da dobijo na izpričevala nove odhodne klavzule. V Ljubljani, dne 5. junija 1984. Diroktnr državne tehniške srednje šole v Ljubljani . — Opozarjamo Vas, da dobite na ve.lesej-inti o priliki brezplačnega pokušanja Radenske tudi brošuro o zdravljenju z mineralno vodo, katere nc zavrzite koj mnoge druge reklam-:, temveč jo pazljivo nrcčjtajlc. Če je sami ne rabite, jo oddajte dalje! sta prihitela dva zdravnika in nudila ranjencem prvo |4>moč. Vsega skupaj jc ranjenih 12 oseb, med njimi nekatere prav hudo. da se morajo zdravili v bolnišnici. Šofer avtobusa je |X)begnil. Smrt v železniški čakalnici. V zagrebški kolodvorski čakalnici so našli mrtvega 27 letnega vo-jaka-redova Radotnira Jeveričiča, doma iz okolice Požege. Radomir bi moral počakati na ljubljanski vlak, pa ga je v čakalnici zadela kap. — Odprli ulcorojiii hemoroidi. »Fitonin zelo uliložujo bolečine, ker ruzkužuje runo iu odstranjuje vnetje, srbež in zbadanje. Steklenica »Fitoninaf velja 20 Din v lekarnah. Po pošt i dve steklenici |io povzetju 50 Din, — Poučno knjižico št. 17 pošlje brezplačno Piton . d. z o. j., Zagreb I—78. (Reg. pod št. 1281 z dne 28. julija 1983.) (erne Vladimir, gostilničar v Zagrebu, Hudičeva ul. I, se je |ireselil in odprl poznano ua novo urejeno gostilno v Varšavski ul. 5 (prej Suuiostanskii) lik IN rojiu kinu ter se priporočil svojim cenjenim gostom /.;t nadaljnjo naklonjenost, (6207) — Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, cgagi, slabosti, glavobolu, migljanju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dele povzroči naravna »Franz Joscfova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Skoiia Loka Darovalci knjig za vseučiliško knjižnico. Društvo prijateljev pravne fakultete v Ljubljani je sklenilo nabirati knjige pravne vsebine za vseučiliško knjižnico in Društvo slušateljev pravne fakultete. tozadevnemu |x>zivu eksekutive društva se je doslej odzvalo žc več darovalcev, ki so naklonili društvu tudi zelo dragocene znanstvene knjige. Darovali so: g. dr. Vladimir Foerster, sodnik okrožnega sodišču v'Novem mestu, 45 knjig, g. dr. Boris Furlan, privatni docent in odvetnik v Ljubljani, 22 knjig, g. dr. Stanko Lapajne, redni vseučiliški profesor v Ljubljani, 19 knjig, g. dr. Rudoll Andrejka, honorar, profesor v Ljubljani, I knjige, g. Anton Mladič, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, 45 knjig, g. Matevž Gruden, kapetan v pok. v Ljubljani 9 knjig. Vsem darovalcem izreka odbor najsrčnejšo zalivalo. Knjige so že oddane knjižnici ju-ridične fakultete v Ljubljani , in se bodo |x>razdelile med vseučiliško biblioteko, seminarske biblioteke in Društvo slušateljev pravne fakultete. Dosol bliigosluviiih uapevov. Za mešani zbor zbral in uredil p. Hugolin Sattner, založila .lligu-slovanska knjigarna v Ljubljani. Cena partituri je Din 15, glasovi so po Din 4. — Zadnje delo našega častitljivega in nepozabnega skladatelja je pravkar izdala Jugoslovanska knjigarna. Napevi so starejšega sloga in večina od neznanih skladateljev, razen št. 8 (Miklošič) in št. 10 (Budna). V naši škofiji sc zolo razvija in širi cerkveno ljudsko petje, zato zbirko še posebno pozdravljamo, saj je izšla za ta namen. Vsi napevi so Ijubko-prijirosti in zelo melodiozni; zato se bodo sigurno kmalu udomačili in postali ljudska lasi. Zbirko našim cerkvenim ' zborom prav toplo priporočamo. — Bolečine in tiščanje v želodcu, zaprtje, gnilobo v črevesu, okus po žolču, slabo prebavo, glavobol, belino na jeziku, bledico odpravi, kdor češče pije naravno »Franz-Josef« grenčico, poln kozarec zvečer, preden gre spat. Zdravniki-specialisti za bolezni v prebavilih pravijo, da je treba »Franz-Josef« vodo toplo priporočati kot zelo smotreno, domače zdravilno sredstvo. — Velik požarov Samoboru. V Santoboru pri Zagrebu je izbruhnil velik |iožar. ki je jx>|x)lii0ina upepelil veliko gostilno Stjepana Frnsla z vsemi go-spodarskimi poslopji vred. Požar jc bil velike nevarnosti za ves Samobor, vendar se je gasilcem po-srcčilo, da so ga omejili. Sarajevski kinematografi stavkajo. Predvčerajšnjim so prenehali obratovati vsi kinematografi v Sarajevu. Lastništvo kinematografov jc obvestilo občinstvo, da so prenehali obratovali zaradi lega, ker jc sarajevska mestna občina uvedla na filme no- i Zanimivo je, da je ravno na lem kraju izredno ve-ve takse in kaldrinino. liko prav zopernih mušic, ki se pnsantom zale- — Grozote pohorskih gozdov so sedaj pojns- tavajo v obraz. Žal, da jc luslovk, lako malo! njene. Rilo je tako-le: Star drvar si je bil zaslužil blizu Frama nekje 100 Din. V vinoloču na Planici nad Framom se je mož napil vina. Domov grede ga ic zadela kap, obležal je na mestu nirlev. To je bilo že pred daljšim časom. Psi so trujilo našli in raztrgali ler odnesli posamezne kose, rebra, noge In roke. Truplo je bilo že močno nagnilo in so ga orožniki že tudi našli. — Domžalska godba priredi v nedeljo 10. I. ni. izlnl na Pšalo v novo gostilno Valentina Jano-žiča. (040«) V' uršulinekom samostanu smrt kosi... V po> nedeljek popoldne ob 5 je bil zelo lej> pogreb pokojne č. m. Kristine Marije Mikuž, ki je bila učiteljica ločnih del. Bila je stara 5 81et, v redovnih obljubah pa je živela 30 let. Lepo število učenk jo v tej dobi imela. Bolehala je od Božiča sem. Pogreb je vodil g. spi ritual Šimenc z asistenco in častnim zastopstvom kapucinskega samostana. Zastopana pa je bila pri pogrebu ludi posvetna oblast. — Komaj pa je za vedno zapustila samostansko cerkev jiokojna m. Kristina, se jo zopet preselila v večnost č. s. Alojzija Poljanec, rodom i i ugledne ljubljanske družine. Pokojna je bila zelo nadarjena oseba, študirala je tudi univerzo, kjet je bila vpisana mi filozofski fakulteti. Samosjanska družina jo bo zelo ležko pogrešala. Pa božja volja je druga kol človeška. Bog bodii plačnik obema čč. redovnicama, samostanski družini pa Tolažmk! Gibanje prebivalstva v škofjeloški župniji v preteklem polletju je sledeče: Rojstev: 85, smrtnih slučajev: 22; lu poročenih 6 parov: oklicanih seveda veliko več. Prav livalofcnl hi bili mestni občini, da bi uredila na primeren način smetišče, ki je nb Soi-i. Razdraženi živci, nespečnost, nevolja do dela so največkrat lc posledica slabo delujočega želodca in črevesja. Tu pomaga sigurno in na prijeten način Rogaška slatina, ki pospešuje prebavo, delovanje črevesja in obtok krvi. — Trije pogrešanci v enem dnevu. Zagrebška kriminalna kronika je predvčerajšnjim zabeležila tri slučaje skrivnostnega izginotja, t ako je izginila 20 letna Marija Sambolek, dalje 52 letni trgovec Miloš Cuič in 13 letni ,Ivan Sopel, sin pekovskega pomočnika. — Na otroškem bojišču. V Sisku na Hrvatskem je med mladino že dalj časa navada, ila si posamezni mestni deli med seboj napovedo bitko in sc l>oteiii zares na debelo stcjw. Predvčerajšnjim sc je vršila laka hilka med VrbL.o in Kontrobo (dve mestni četrti Siska). Ta bitka pa je bila tako huda, tla je skoraj zahtevala mlado življenje. Nekdo jc nekemu dečku vrgel kamen v glavo s lako silo, tla mu je |X)čila lobanja in so mu Ic s hitro operacijo v bolnišnici rešili življenje. — 12 oseb ranjenih pri avtobusni nesreči. V nedeljo zvečer se je vračal s sokolskega izleta v Bje-lovaru velik avtobus, natrpan z izletniki, proti Da-ruvarju. Bilo jc /c ponoči. Pri vasi Drljanovcu pa sc je avtobus prevrnil v desel metrov globoko jamo in pokopal pod seboj vse potnike. Med 40 pol-uiki je zavladala strašna panika. Na mesto nesreče r. Л. S. SERRAKENS, tajnik Mednarodno zveze krifiaa-■kilt strokovnih organizacij Avstrijski problem Rdeči Dunaj V primeru vstaje socialistov odločitev ni mogla pasti ne v Lincu, liradcu ali Steyru, temveč Ic na Dunaju. Dunaj je bil rdeč — od vrhov do korenin. Bil je duhovni centruni in središče fizične sile avstrijskega socializma. Rdeči Dunaj je sedaj premagan, glavna postojanka je zlomljena. Rdeči Dunaj je mrtev. -vO mrtvem govori le dobro , pravi pregovor. Vedno se pu ne more. Kajti rdeči Dunaj je prevzel nase težko krivdo, da je izvršil zločin nad človeštvom, zločin, ki jc mnogokrat hujši kot priprava na vstajo ali sedaj odkrita korupcija. Dunajska občinska, stanovanja Rdeči Dunaj je zidal hiše le v skladu s slra-tegičnimi cilji. Goethe- in Karl-Marke-IIof sta bila zgrajena na prejšnjem dnu Donave, kar je zahtevalo mnogo ojHjrtiiii del. To jo popolnoma razumljivo v Amsterdamu in Rottcrdumu, odveč pa na Dunaju. Zidanje se ni ujemalo z načrti, ki so bi M predloženi občinskemu svelu. Izvršenih je bilo več sprememb Iz vojaških ozirov, nekatera dela jc naknadno izvršil sam Schutzbund.. Pomnimo dobro: v občinskih hišah! Vse spremembe niso bih* vojaškega značaja. V Vbbsstrasse bi se moralo zgradili stanovanjske hiše. Kasneje pa je zraslel lam najlepši dnin socialdcinokratičnc stranko na Dunaju. Te spremembe zidanja seveda niso pocenilo. Obračune o zidanju so navadno kur izločili. Kun- 1 sehak je v občinskem svetu sicer zahteval predlo- ! žilev proračunov; toda on je pripadal krščansko- j socialni manjšini, na katero se socialistom ui zdelo j vredno ozirati. Finančno poslovanje mesta Dunaja je itak kontrolirala zvezna dežela Dunaj. Tega je ; bilo konec šole li)H0, kn je bil Dunaj podrejen j kontrolnemu organu zvezne vlade. Ne moremo reči. da bi bilo zidanje dunajskih ! stanovanjskih vojašnic ceno. 60.000 stanovanje je stalo namreč okroglo milijardo šilingov ali ICINKI šilingov eno stanovanje (v hohindski valuti 5800 gld., v Jugoslovanski 128.000 Din). V drugi Mizo- i zemski se more oskrbeli za lo ceno in tudi le za dve tretjini že veliki i stanovanjska enodružinska j hiša (v Jugoslaviji tudii). Dunaju nekdaj ni bil ne- j znan sistem vrinili hišic,; lnd:i ker la sistem ni imel ^a socialiste vojaške vrednosti, ga ludi niso marali. Rdeči Dunaj je hotel stanovanjske vojašnico, stanovanjske hloke. za dn 5000 ljudi, kjer sc je lahko ohranil svež socialistični duh. Ker so morale bili plačane vse investicije za zidanje s tekočimi sredstvi, lahko sklepamo, kako kruto je moral pritiskati dunajski davčni vijak. .S svojimi 22 davki in javnimi dajatvami je spadal Dunaj po besedah univerzitetnega profesorju dr. Kcrscliugln med najbolj obdavčena mesta. Toda naj bo dovolj besed n socialdemokratski цозрп-dnrski in davčni po 1 i t i U i , ki je jiozuuln le slrun-i karske Interese. Veliko pomembnejši je bil proliroli^ioziti in nenravni duh. ki je prešinjal stranko, socialistične orgaiilzai ije Iti liiill dnnaj-sku vodstvo. Neverjetno je namreč, koliko zlega je naredil rdeči Dunaj zu | razrušenjc družinskega življenja in za ubijanje krščanstva v srcu ljudstvu. V nobenem drugem svetovnem znanem mestu se ni prodajalo v juvijih slraniščih v avtomatih gumijasto blago kot le na Dunaju. V posvetovalnicah zn porodnice so priporočali splavljanje itd. Otrok je. prišel takoj v socialistično vzgojo. O društvu »Prijatelje* otroke je pisal njegov državni predsednik sndrug \Vinter v »ANioitorzeilung od 5. septembra 1020 lo-ln: To društvo je socialistična vzgojna organizacija. Njegovo delo prihrani kasnejši trud lako strokovni organizaciji kot tudi stranki. Društvo je imelo tedaj 90.000 Članov in jo vzgojilo s 3501» prostovoljnimi in poklicnimi močmi žo tedaj okrog 25.0011 otrok jio socialističnih načelih. Njegovo socialistično-revolucionarno in brezbožno delo je večkrat |irisililo škofe k ostrini besedam. Socialistična deluveka mladimi iu društvo socialističnih dijakov slu pravlako stru-|>nno delovala proli krščanstvu in nieščanskic morali. Prijatelji narave (75.000 članov), Delavsko telovadno društvo (22.000), Delavsko plavalno društvo (ЗО.(НЧ)), Delavsko nogometno društvo (23.000) in Delavska pevska zveza (11.000) so skrboli r.a lo, da delavec tudi iz»on socialistične stranke in strokovno organizacije ni mogel pozabiti svojega rdečega prc|ii*ičunia. Obstoju leh društev seveda ne umremo nič oporekati, obsodili po moramo duh, ki je vladal v njih. Ta duh pa je bil povsod sovražen religiji in lo ludi pri strokovni organizaciji, jiri kateri so ponekod vodili pravu brezbožno j>ro-pagandti. (Dalje prihodnjič.) Kamnik Neznani vandali so se spravili nad klopiec po parkih in nasadili, katere je dalo naše Tujskopro-metno društvo pred kratkim popravili in obnoviti. Na Starem gradu so klopicam, na katerih v poletju radi posedajo izprehajalci in občudujejo lep razgled na mesto, kar enostavno s sekiro posekait nogo, drugod so jih izruvali iz tal ali pa polomili. Tujskoproinetno društvo je razpisalo nagrado za iz. I sleditev poškodovaleev javnih naprav. Kolesarsko društvo -Kamnik« jc imelo v nedeljo izlet v Komendo, kier je priredilo na Mejačc-vem dvorišču polževo dirko, ki je zbudila mnogo i zanimanja. Tekmovalo je 16 kolesarjev za 4 nagra-1 de. Lov na lisico je končal z zmago lisicc, ki se je lako dobro skrila, da je nihče ni jnogel izsledili. Kopališče mcslae občine bo odprto v nedeljo, dne 10. junija iVaznanila Liubliana I /trdni obrni :bor 7,rr:r ;// tujski promet r Sin• trni ji bo ji. ju i)i ju oli Hi v mejili dvorani Zborujcc /,n TO L v I Ju bi j h n i. 1 Danes oh is I io* v filharmonični dvorani drupri .lavni nastop gojencev fiolr? (Jluslu-no Malice. Naslopijo po večini gojenci prof. Karla .Icraja iu tfc, liribar-Jerajevc. Produkcija nosi naslov: -Gojitev glasbe v do mučeni krogu. .It; lo prva prireditev gojencev, Ui nam poka/.o možnost malih niihuiublov. Naslopi cela vrsla gojencev fiole (ilaslieiie Matice v duellh, toj'cetjh, kvar-, telili, komorni glasbi in Loinornom orkestru. Hnvnn ; tcljstvo vabi k obisku starše, gojence, pa tudi vse one. ! ki jim Je pri srcu razvoj glasbenega pouka. Vstop proti ' nakupu sporeda, ki slane 'J Din in sr dobi v teku i dneva v knjigarni (ilu*bene Matice, od 17.И0 daljo P» * j veži filbiirmonlčnegn poslopja. I Kovrert .ilctiilrmul,-rpn prrnkrftn z-bnm v I,hib ! I jan i, ki bo ponovljen v nedeljo, 10. junija ob lf» v veliki 1 dvorani 1'nlona, bo zopet irtidil nagemu glasbenemu občinstvu priliko poslušati petje priljubljenega pevske, ga zbora naših akademikov, Koneert je namonjen 7.1» I sli širokim ljudskim p|as|oin, ki se sicer koncertov \v, , gmotnih ozirov ne morejo udeleževali. Akademski pevski zbor bo nu tam koncertu i/.va.iul iste skladbe, kakor jih je. pel žc nu svojem prvem ljubljanskem koncertu preti Popolnoma nabito dvorano 1'nlona. Glede na to, da se vrši koneerl popoldne, ko so prometne zveze zelo Ugodne, in na to, da je vstopnina malenkostna, opozarjamo na koneert vso širšo in daljšo ljubljansko oko lieo, posebno pa podeželske /.bore, Predprodaja vstopnic bo od četrtka dalje vsak dan pred unionsko dvorano. I Nočno slitfhn imajo Irknrnr: mr. Leoate.k, Re* Ije.va cesta 1; mr. Bohince ded., Kiin^ka cestH 24. in dr. Kmet, Dunajska cesta 41. Drugi hraii Kranj. Glasbena šola ponovi drevi ob 20 v Va rodnem domu mladinski koncert. Koneert je dosegel v Ljubljani velik moralni uspeli in polno laskavega pri znanja vseli strokovnih kritikov. Kdor hoče uživati večer lepe mladinske glasbe, naj ne zamudi prilike* Nase diia&tvo .Ikartcmiki kunfjrcgaitlsli. Zadnji cerkveni sestn nek akademske kongrrgerije Marijinega Oznanjenja pri oo. frančiškanih Je v sredo, K. t. ir. ob četrt na ? zvečer v hišni kapelici. Skupno se zahvalimo Materi za Njeno pomoč v tem študijskem letu. Zadnja rrritirana sr. maha akarlrmkinj v tekočem šolskem letu bo v petek, S. junija, na praznik Srca Je zusovega oh 7.15 v uršnlinski kapeli, LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA (Začetek ob 20) Sreda. 1. junija? Drulba. Ile.o možnosti nadaljuje predavanja za bogoslovce, ki se zbirajo v moskovskem Donskem samostanu, uradnem sedežu patriarhije. Sovjeti še niso zaprli tega samostana, ki ima itak neznatno število menihov, čeprav ni ostala na Ruskem nobena duhovna akademija (pravoslavne bogoslovne fakultete) in ni znanstvenega strokovnega tiska, je vendar odlikoval zadnjič sinod metropolita Sergija za njegovo delo « častjo doktorja teologije. Doktor je prejel pri promociji poseben znak v obliki zlatega romba (spomin na rimski meč, gladiolus), ki je tvoril okriv plavega križa, simbola verstva. Bogoslovci so po dolgem iskanju našli ta znak pri nekem sta-rinarju. Sinod ga je j>oklonil metropolitu, ki ga zdaj nosi. Ta skromna domaČa slavnost je pomenila velik dogodek za cerkvene kroge in razburila duhove. Marsikdo je ugibal, da bodo protestirali sovjeti zoper podelitev odlikovanja ter kaznovali udeležence. To se nI zgodilo. Strela udarila v altar V okolici Beljaka je v nedeljo strahovito treskalo. Vsula se je toča, ki je uničila vse pridelke. Med blagoslovom je treščilo v cerkev v Sternbergu. Duhovnik se je pred oltarjem zgrudil na tla; strela ga je omamila. Med ljudstvom je nastala panika, toda nihče si ni upal na prosto, ker je zunaj neprestano treskalo. Treščilo je še v dve bližnji drevesi. Kupujte domače blago Z letošnjega velesejma - Potrebna je velesejmsha palača Komaj se je dobro začela akcija Narodne odbrane za večje kupovanje domačega blaga, že opažamo pri številnih razstavljalcih na velesejmu tablice z napisom: Kupujte domače blago. Prav je, cla se ta propaganda zanese v vse plasti našega naroda in da rodi velik ttspeh, ki naj razbremeni našo plačilno bilanco. Ravno naš velesejem pa je najbolj nazorna propaganda predvsem za domače blago. Ta propaganda je poslala ena najbolj stalnih naših gospodarskih institucij in ji je treba želeti le še večjega razmaha. V veliki meri pa je ta razmah odvisen od nove ureditve prostorov, kjer se lx) nahajal vsako leto naš velesejem. Uprava velesejma se že dalj časa bavi z mislijo zgraditi večjo veleseimsko palačo. 1'red nedavnim so bili izdelani že neki projekti, kjer bi se skupno z mestno občino ljubljansko zgradila taka za dalj časa zadostujoča palača. Posebno pa jc |x>slala ta zadeva aktualna letos in upravni odbor že razmišlja stalno o tein perečem problemu. Nova palača naj bi bila tako velika, da bi zadostovala tudi v oni bodočnosti, ko bi se število razstavljalcev še dvignilo in bi sploh narastel ves promet. Prav je, da se ta misel čimprej izvede, da namesto sedanjih pretesnih in drugače v nekaterih ozirih ne odgovarjajočih pro štorov dobimo reprezentativne paviljone iu stavbe, ki bodo še bolj povzdignile lepoto našega mesta. Obisk in kupčije Kljub deževnemu vremenu jc bil tudi danes obisk razmeroma dober. Ze včeraj so si ogledali velesejem številni zadružniki, ki so se udeležili j Pogajanja z Avstrijo. Dunajski listi poročajo, ila so se le dni zacelai pogajanja med našo državo .jn Avstrijo, ki so natjjfjcvanje v preteklem mesecu prekinjenih pogajanj.'. Vpis v zadružni register: Jugoeksport, reg. z. z o. z., Celje, nač. Slavko Molan. Kmetijska prodajna zadruga v Mokronogu, r. z. z o. z., Gospodarska zadruga ua Prevaljah, r. z. z o. z., nač. Plcšivčnik Ivan. Borza Dne 5. junija 1934. Denar Neizpremenjeni so ostali le tečaji Bruslja, Cu-riha in Prage, popustila sla Berlin iu London, dočim so narasle devize Amsterdam, New York. Pariz in Trst. V zasebnem kliringu jc avstrijski šiling nadalje popustil: na ljubljanski borzi na 9.33, na zagrebški in belgrajski pa na 9.21. Grški boni so nolirali v Zagrebu 30.65-31.35 (31), v Belgradu pa 30.08 30.78. — Angleški funt je bil v Zagrebu zaključen po 254.50, v Belgradu pa je notiral 252.84 do 254.74. Ljubljana. Amsterdam 2310.96-2322.32, Berlin 1323.47—1334.27, Bruselj 7<>6.0| 800.85, London 171.75—173.35, Curih 1108.35—1113.85, New Vork 3384.66—3412.92, Pariz 224.90 226.11, Praga 141.79 do 142.65, Trst 294.63—297.03. Na zagrebški borzi jc znašal promet 59.282 Din. Curih. Pariz 20.31, London 15,50, Nevv York 307 875, Bruselj 71.91, Milan 26.63. Madrid 42.05, Amsterdam 208.50, Berlin 119, Dunaj 72.97 (priv. 57.35), Stockholm 79.95, Oslo 77.85, Kopenhagen glavne skupščine zveze, pa ludi danes je bilo mnogo deželanov. Tudi kupčije s.- lepo razvijajo in v splošno so razslavljalci zadovoljni žr z dosedanjim uspehom. Oredo dobro kmetijski stroji, razne gospodinjske novitete, prodajajo se avtomobili domače produkcije itd Za razstavo Živalce je stalno zanimanje, kar se je pokazalo, kako zelo se da razviti baš la panoga, ki ima posebno privlačnost iu korist za našega malega človeka. 1'ri Živalcah jc vedno dovolj obiskovalcev. * Med tvrdkami, ki razstavljajo, naj omenimo -izvrstne tapetniške izdelke ljubljanskih tapetniški tvrdk Sever in Radovau. Prva tvrdka se jc speci alizirala zlasti na zavese in jc pripravljena napraviti strankam zavese zastonj, ako naroče pri njej blago. Obe tvrdki razstavljata lepe couchc divane, otomane itd. Med razstavljalei pohištva oineujajmo zlasli odlično razstavo |xiliištva tvrdke L rman it Arhar iz Št. Vida, k'i vzbuja splošno pozornost. Vsakdo se divi temu krasnemu pohištvu. Chcmoicchna razstavlja v paviljonu !l razna praktična, sredstva, kakor arborin in podobno ler kosmelična sredstva La Toja . Tvrdka Tehna' razstavlja praktične iu moderno opremljene hladilnike. Končno opozarjamo občinstvo na krasne izdelke Jugoslovanske tiskarne, ki razstavlja v |>ro-pagandnem oddelku svoje krasne, na višku lehnike stoječe lepake, letake, ovoje, sploh vsakovrstno reklamo, izdelano v barvnem tisku, litografirano, v offset-tisku itd. 69.20, Praga 12.80. Varšava 58.05. Atene 2.93, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05. Vrednostni papirji tendenca je bila sicer lutli danes čvrsta, vendar lečaji vojne škode niso narasli. 1'ač pa so presegli tečaji 8?« Blcra žc 60 in so nadalje v skoku. -Promet je oslabel in jc znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 400 kom. in 1% Blerovo posojilo 2000 dol. Ljubljana. 7% invcsl. |ios. 71.50 den., agrarji 37.50 dcu.. vojna škoda 303 den., begi. obv. 54.50 den.. 8% Blcr. pos. 59.50 den., 1% Blcr. pos. 53.50 den., 1% pos. Drž. hip banke 65.50 den., Kranj, ind. 250 bi. Zagreb. Drž. papirji: 1% inv. pos. 70.50 den., agrarji 37 den., vojna škoda 303 50 305 ( 303.50), 6., 7. in 8. 303 den., 9. 303 - 305 ( 303, 305), 6% begi. obv. 54 den., 8% Blcr pos. 58.50 59.75, 1% Bler. pos. 53.50 53.75 ( 53.50). 7% jkjs. Drž. hip. banke 66 den. Delnice: Priv. agr. banka 215 do 210. Osj. sladk. tov. 150 bi.. Impeks 50 den., Vevče 20 bl„ trboveljska 90 bi. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. |>os. 71—71.50, agrarji 37-38, vojna škoda 305.50—3C6 (304.50), 9. in 10. zaklj. 305, 11. 305.50- 306. 6% begi. obv. 54 54.25 (54.15. 54), S",; Blcr. pos. 59 61, 7 Bler. pos. 53 53.50 (53), 1% |x>s. Drž. hip. banke 66.50 - 67.50. Delnice: Narodna banka 4050 do 4060 (4051). Priv. agr. banka 214.50 21.5 (215). Žitni trg Pritožbe "nad vremenom so še vedno slalno na dnevnem redu. Prej so se pritoževali, da jc bilo premalo dežja, sedaj pa /e dalj časa dežuje, dočim bi pšenica rabila lepo in suho vreme za svoj raz- Ia pneumatiha Vam prihrani denar iri varuje Vaša vozila. Montirali sc da na vsako platišče. Viktor Bohinec, Ljubljana, Telefon 2309 voj. Cene pšenice so ueizprcinenjene. V preteklem teci pn jc nekaj kupoval Prizad za Avstrijo. Pač pa je nadalje izredno čvrsta koruza, kalere dovozi so popolnoma izostali zaradi kmetove zaposlenosti drugod, pri poljskih delih. Pa tudi povpraševanje za koruzo sc dr/i dobro. Borzna agentura Balabušič & Komp. piše v svojem zadnjem tedenskem |x>ročilu. da sc pričakuje v Bački srednja žetev, prav lako v srednjem delu gornjega Banata, v južnem Banalu bo slabša žetev, v Srcniu pa slabša srednja žetev. Živina Dunajski prašičji sejem 5. junija P>34. Prignanih jc bilo 10.965 pršutarjev m 3371 špeharjev. skupaj 14.336 glav, od lega iz Avstrije 8-154, iz inozemstva pa 5882. Cene so bile sledeče (v šil. za I kg žive leže): špeharji I. 1.20—1.23, stari 1.04 do LIO, kinetski 1-1.12, križani 1.14- 1.24. pršutarji 1.02 1.25. Kupčija s pršutarji je bila živahna ter so srednje kakovosti narasle v ceni za 2—3 groše. Tudi za pršularje jc bilo razpoloženje dobro in so ceue I. madjarskib veleposestniških špeharjev narasle 3 5, ostalih špeharjev |->a za 2—3 groše pri kilogramu žive le/e. Radio Programi Radio Ljubljana: Sredo. li. juniju; 12.1.) Ploščo 12.1.1 Poročila 13.00 čas. plošče IS.lili Življenjska kriza ovropskih narodov (ins. Kerdo I,utiSa) 19.00 Itadio orkester 19.80 I.itorurmi ura: Hrvatska književnost (ir. Podbevšck) ai.no Violin *ki koneert Karlu Rupla 20.80 Prenos koncerta Glas bone šolo ii Kranju 22.00 Ous, poročilu 22.lj Prenos /. velesejma. Drugi programi: SBKDA, 5. junija. Bclurad: 13.011 Nar, «1. 10.30 JtiKOsluvi.iu-imda Rusija (predavanje) 20.00 Ljubljani! — '/.ameb: 20.00 l.jubljuun — Dimni: 17.111 Koncert del .lune/,a flosea 19.23 Rensko zlato, opera, WagB6r — Uudimpeita: 19.30 Celo 20.00 Plošče 21.30 Voj. ifodbn — Milan-Tml: 20.15 Plošče 20.45 Vusoloiijrii 20.15 Itim: — I nršaiia: 19.15 Zborski kom'. 20.12 Prnsluvu Svodskčirn nar. praznika 21.22 Ur« M iekievvie/.evlh del — 1'ча Nemčija: 19.00 Večerni koncert. Speti V nedeljo - olimpijski dan! V nedeljo, dne 10. t. m. bodo po v^ej državi sporlnc in telovadne prireditve z namenom, da sc manifestira ideja olimpiiske misli, ki jo je pred ■10. leti sloviti francoski športnik baron Le Couber-tine oživil irt ki je zajela danes ves svel. Lela 1936 bo olimpijada v Nemčiji, zimska v Garmisch-Parlenkirchen, letna v Berlinu. Ta olimpijada bo pokazala, kakšno mesto v športu smo si pridobili med svetom. Ne smemo pozabili, da štejemo tudi mi olimpionike, da ie tudi naš narod med onimi, ki so si pridobili zmagovalno olimpijsko plaketo! Udležeba na olimpijadi je zu vsako državo častna dolžnost, država, ki se olimpijade ne udeleži, ostane neopažena, napravi si nepopravljivo škodo. Zalo se vse države vnelo pripravljajo na olimpijade in jim posvečajo vso pažnjo. V vseh državah obstoje ludi zasebni olimpijski odbori, ki so si nadeli nalogo, skrbeli za udeležbo in uspeh na olimpijskih igrah. Nastopi na olimpijadah morajo biti skrbno pripravljeni, kajti le najboljši športniki narodov se bore ined seboj. Priprava leh športnikov in udeležba potrebuieta mnogo denarja, radi česar je potrebno, da ga zbirajo že sedaj, pri nas je naš olimpijski odbor na delu že od končane zadnje olimpijade. ki je bila v Los Angelesu. Da se pritegne k osodelovanju vse prebivalstvo, je določen v sporazumu z ministrom za lelesno vzgojo v vsej državi 10. junij kot olimpijski dan. Ta dan sc bodo vršile razne telovadne akademije, propagandni nastopi. predavanje in zanimive športne tekme v vseh športnih krajih naše države. Tudi v Ljubljani pripravljalo športne organizacije obsežen in zanimiv program, ki naj manifestira voljo ljubljanskih športnikov za idejo olimpizma. Program bomo objavili jutri, že danes pa pozivamo vse prebivalstvo, da podpre slrenilienjc naših športnikov: v nedelje — olimpijski dan! * l.jubljanulta lable-leunis pnd~re:a. Stufcbenn. Vn-roj ob 18.30 seja upravnoK'ii odbora v posebni sobi re-stavraolje Kmona. Vsi in ločno! Rekordna vožnja Тл tri korake je bila oddaljena od njega in upirala je oči vanj. Nasmehnil se ji je, ona njemu v odgovor in ogledoval si jo jc po mili volji. Imela je lepe, rahlo valovite črne laso, pravilno začrtan, nekoliko zakrivljen nos, tople ustne. Sedela je z naprej nagnjenim telesom, s komolci oprta ob kolena, z nogami prekrižanimi. Simon jo je opuzoval. Ni mogel dognali kaj, toda nekaj jo bilo nenaravnega na lem telesu. Pogledi, roke, noge, so izdajale tesnobo. Kaj bi lo bilo? Simon ni bil tako domišljav, da bi mislil, da jc mladenka radi njega ! vznemirjena. Kuj torej je? In zakaj vsi lako rinejo k nama?« Zrcala so v neskončnost jiovečavala dvorano in vzbujala vtis, da tisoči potnikov obkrožajo oba lastnika. Mlad človek jo sto|>il pred Simona, zahteval mir in vprašal: Poročnik, bomo do Ncvvjorkn imeli meglo?- Potniki so strahotna pričakovali odgovor. Simon se je ozrl na Gerarda. ki jo delni neveden obraz in dejal: Trga ne moremo vedeli.-Ne veste? Tu je torej vzrok, zakaj so se jiolniki lako prizadevali ustreči jima. Zato ga je miss... miss... (res se ni več domislil njenega imena) jvižirala s pogledi. Bali so so. >Nc vem, je dejal Simon in prisotnost duha se mu jc povsem vrnila, nihče ne more vedeli. Tu v lem pasu oceana je vselej ali skoraj vselej megla. Dalje od tu so jasli i ne pogostejše. Toda...« in vpraševalec se je obotavljal. • »Toda?« je vprašal Simon in vglasu mu je zvenel rahel porog. I v nevarnosti''« Kaj nnj bi odgovoril? V nevarnosti? .Ie mo-r gof.i' kaj takega vprašati? Pet mož ria zapovedišču je imelo živce napele, da ju elražilo, megla je lepila na trupu in .Morska zvezda' je drvela z osemindvajsetimi vozli. Tuljenje sirene jc turobno donelo. V nevarnosti! •Ne,r je odvrnil, obrnivšj se proti miss... Ne? je rekla. Prav zares?-' Prav zares. Končano jo bilo, vsi so bodo odvrnili od njiju. Ni bilo nevarnosti in onadva ne pomenila ničesar I več. Toda Simon so je varni. Zagnali so so proti njima. Ponujali so jima šampanjca. Dobro novico so zvedeli od njiju. Ni nevarnosti'.' je vprašala še "druga mlada žena. In jadrnica davi? Simon jo skomignil z rameni. Ni nevarnosti, liobro. Torej poslušajte vsi, nnj nam Maneka zaigra na gosli.. IJil jo to mož petintridesetih lel, črn, širokih pleč, zelo suh, a zdel so je krepak. Njegov obraz, na katerem so čelo, nos, podočnice in brada močno izstopili, jp bil skažen. Očii je bil velikili, milili in široko obrobljenih, globoki gubi sla rezali lici tn obrobljali mesnata ter preveliko usta. Okorno so jn približal, kazoč zelo nežni roki, dolgi in malo debeli, ki sla bili videli brez moči. ■Igrajte 1< so ga nagovarjali. Želite, da bi igral? Pristopil je k Simonu. Vi želite. Vi, naj nocoj igram'.'c .Nalo k Gerardu: Vi hočete, Vi tudi?' Simon se jp obotavljal z odgovorom. To je bil druge bnže človek, ki se ne bo dal tako zlahka |>re-variti, Pogledal je vse dru«e. Lepo bi bilo, da bi holel la veliki umetnik igrali za Simona in Gerarda. /a njiju med vsemi, še nikoli ni dobil [м>-dobneua darila. »Da,« je odvrnil Simon. Kako prijetno bo, ko bo povedni Mini: »Veš Mančka, veliki glasbenik jo igral za Gerarda in zame. Kako se bo prileglo, ko bo lahko povedal onim na Mount Evereslu: Veste. Marinka...: Pu umetnik se ni /.aiPiiil za nikogar več. Mladenič mu je prinesel njegove gosli. Vzel jih jp, jih stisnil k bradi; in ko so prsti njegove leve roke, prsti, ki so sp zdeli brc/, moči, elegantno zaplesali, sla zapeli dvr slruni. V njegovi godbi je bilo nekaj silno nežnega in vendar dovolj močnega, da je prodrlo do dna srca, poiskalo človeka in ga sleklo do golega. Vse se je zrušilo. Kaj so pomenile tedaj le dragoline, ta iopotiln. In onuiniicit vonjav in vina? Prah! In druge stvari so sc prikazalo; morje iu megla. Zvoki, ki so ob njih vzdrhtele duše, so sneli maske, pokazali so ženo nervozne in može nasilne in jim obrnili oči na morje. Simon in Gerard pa sla Cula njima domačo simfonijo. Munčka je prenehal. Izvrstno! Hravo!«< Ploskali so mu. Sviral som mornarjema, j'- dejal. Spdnj bom godci /.a vas. Imenitno!« Kaj Jp bilo lo? Sejinska, žegnanjska melodija, zvoki, ki so suvali drug drugpga. Glasovi, ki so prihajali od leve, od prave, si sledili, se združevali. Kolika čarovnija v leh prstih, kolika čarovnija v f mu glasbilu! Spdaj prihaja nakit v poslov: Ireba je luči, gibanja, ličil, biserov in vonjav. Ženske sučejo glavo. moški udarjajo z rokami Finega sirupa jim miliva Mlinčku. Dajo sp ujpli. Miss neznanka išče z očmi plesalca. Tedaj sla se Simon in Gerard dvignila in za pustila dvorano. Kmalu sta bila na zgornji jialubi iu obkrožovul iu jo dih oceana. Nekaj hipov nato sla stopila v svoji sobici, da sp malo odpočijeta. Simon jo naglo uredil svoja oblačilo, postavil nn pisalno mizo čašo čaja. da ga izpije, ko se predrami in legel. Obsevan od medle luči svetilke ob vzglavju sp je zu kratek čas prodal telesnemu ugodju, ki gu je prevzelo, ko sp jp zleknil nipd rjuhi. Utrujenost ga je hipoma zapustila. Tedaj je razmišljal o nizu dogodkov, ki so si: zvrstili v lako kratkem razdobju. Ravno poltrelji dnn jp prešel, kar je zapustil svoj brod, poltrelji dan, kar ga jo sprejela i/.vidiuška ladja Družbe ija dnu lestvo z ..Mount ISveresla'1 liila jp komaj tretja noč, kar jc počival v tej tako udobni sobici. Poglejmo, si je mislil, -dane« jp sredu. V nedeljo približno rib loj uri jp ,Mount livoresl' prešel rtič ('loar, usmerjen proli Llverpoolu. Vrs srečen sejn bil ob misli na kopico M Ini n I Ii pisem, ki mi jih bo pošla prinesla. Dobil sem jih z ukazom vred, naj sc vkrcam iui Morsko zvezdo". In nalo v nekaj mrzličnih urah: najprej pogled tia orjaški parnik, ki sp jo dvigal visoko nad izvidniškn ladjo, vozečo ga ila krov; njegove Miri palube, kjer jo mrgolelo vse živo bogatih potnikov, poleni odhod, obrežji1, ki jo /, osemindvajsetimi vozli drvelo milno, izkrcanje pilola, nora dirka v Atlantiku, nato neprosojna mogla, ki se jr proliviln njihovemu hitenju, in za njo grožnja Iroh ledenih gora. liho prihajajočih, brezčutnih, prepuščenih močnim jeklpnosivim valovom: omahovanje Deviafl, njegova muka, <1:1 jo ujel med oblastno povelje Družbo in nevarnost, ki ji j'- izpostavljena in jo Ivori .Morska zvezda". Simon je bil videl IoIp: najboljši niormii Transocnunske je omahoval, najhladnejši mož je razodeval bojazen, ki gu je trpinčila, vprašal svoje č:i.«!nlke za svel. Aj, to pomirjen je, ki ga je vsem prineslo povelje krenili na jug!v UMIVAJTE ZOBE KAKOR UMIVATE ROKE! MILO ZA ZOBE JE EKONOMIČNO, KER TRAJA MNOGO DALJE KAKOR KATERA DRUGA ZOBNA PASTA Poiszlcusiie! POIZKUSNA ŠKATLA 3- DIN MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din !•—; ženi-tovanjski oglasi Din 2°—. Najmanjši tnesek za mali oglas Din IO-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasib reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 mm visoka pelitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. шшзш Prodajalka pridna, poštena, z dobrimi spričevali — želi primerno službo. Nastop po želji, grem tudi en mesec brezplačno, predstavim se osebno. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 6409. (a) Muibodobc 15—17 letno deklico nerazvajeno, sprejmem v pomoč pri gospodinjstvu. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6420. (b) Hlapec 40 let star — se sprejme. Ivana Češenj, mlin, Tacen pod Šmarno goro. (b) Trgov, pomočnika popolnoma izvežbanega v mešani trgovini in semeni, ki ima tudi veselje za skladišče, sprejme tvrdka M. Berdajs, Maribor, (b) Spretna kuharica vajena večjega gospodinjstva, poštena in zanesljiva, ki bi sodelovala tudi pri drugih stanovanjskih delih, se sprejme. - M. Berdajs, Maribor, Trg Svobode 6. (b) msm Vajenko zunanjos,ti za moško stroko -Hrana in sta- Р UA2 prijetne brivsko sprejmem novanje v hiši. - Slavko Koren, brivec, Slov. Ja-vornik, Gorenjsko. (v) Hranilne knjižice Mestne hranilnice ljubljanske kupimo. Ponudbe upravi »Slov.« pod »100 tisoč« št. 6432. (d) I! Stanovanja Stanovanje oddam v I. nadstr. 3 sobe, pritikline, parketira-no, za avgust; vrt na razpolago. Aljaževa 38. (č) Dvosobno stanovanje z uporabo vrta, oddam. Vpraša se v Zeljarski ul. 11._(č) Stanovanje dveh majhnih sob in kuhinje - oddam dvema gospodoma. Zabjak 10. (c) Solnčno sobico v centru, s hrano ali brez - oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6423. s Viihit-j.,1 Rdeči križ nujno potrebuje tri primerne prostore za svojo pisarno. Blagohotne ponudbe, pri katerih naj se upošteva dobrodelni namen društva, na Banovinski odbor Rdečega križa, Ljubljana, Wolfova 12. m '1НГП7П Tvrdka Ivan Kacin Domžale, je razstavila pianine in harmonije na Gosposvetski cesti št. 12, dvorišče (poleg velesejma). Oglejte ш poskusite domače izdelke. Sprejemajo se naročila in popravila. Pianini 10.000 D., harmoniji 2000 Din. Pre-igrani klavirji vedno na razpolago. Cene zmerne, z garancijo, (g) Posestva Več stavbnih parcel na Selu prodam Prevzamem tudi vložne knjižice naših denarnih zavodov. Josip Oražem, Moste pri Ljubljani. jp) Nova hiša ob glavni cesti, pritlična, 2 sobi, kuhinja, klet, skedenj, hlev, vodnjak, sadni vrt niiva, kozolc, 20 min. od železniške postaje, 5 min. do osnovne šole, 10 min. do farne cerkve — naprodaj za 22.000 Din. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 6407. (p) Fnonadstropno vilo v Celju, z večjim vrtom, prodam. Krasen razged, stavba nova, moderna. Po želji nudim posojilo. Ponudbe na podružnico »Slov.« v Celju pod šifro »Novost« št. 6436. (P) I/ . Kupimo Srebrne krone staro zlato in srebro ku-puie RAFINERIJA DRA GIH KOVIN Liubliana, Ilirska alica 36. vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Železniških tračnic večjo množino, prodam. Mihael Kavčič, Ljubljana VII. (1) Reklamna cena! Otročje in moške nogavice po . Din 3.— damske, kratke Din 4.— nudi — Nogavice »Bem-berg«, družba z o. z., v Ljubljani, Miklošičeva 14. PREMOG drva Telefon 3934 SLOVSA Koiezijska 19 Otroške vozičke in igračne šivalne stroje, kolesa — kupite najugodneje pri: S. Rebolj & drug, Voš-njakova ulica 4. (1) Štiri mlade bike montafonske pasme — proda oskrbništvo Neti-kloster, pošta Sv. Peter v Savinjski dolini. (1) Gospe! Ali želite vložiti nekaj dinarjev za sebe! NAJBOLJŠI ŠIVALNI STROJ ADLER im .ORITZNER Kakšna razlika za tako malo denaria! Nekoliko dinarjev — ne mnogo — ali dovolj za odločilen preobrat v Vašem življenju! Dandanes ves svet teži za tem, da bi bil mlad — mlad — vedno mlad! Filmska zvezd,-izgubi 75% svoje plače, če je videti stara. Ona izgubi že 50% takoi ko začne veneti njena polt. Dr. Stejskal, profesor dunajskega vseučilišča je pridobil od mladih živali čudovito polepševalno snov imenovano Biocel. ki hrani in naglo pomlaiuje kožo. Rezullat poizkusa hranjenja kože, ki ga je napravi dr. Stejskal, je bil ta. da so gube pri ženah od 55 do 72 let v roku od šestih tednov popolnoma izginile. (Glej popolno poročilo v Dunajskem Medicinskem Listu). Čestokra' se v osmih urah doseže presenetljiva iz prememba polti, ravno kakor da bi dobre nahranili sestradano in onemoglo ženo. Prva stvar, ki io moški opazi na Vaši pojavi, je Vaša polt. Če je polt grda, Vas morda drugič niti ne pogleda. Neka mlada revna deklica brez dote, ki se je poročila г milijonarjem, pravi, da ne ve, če bi jo bil njen mož sploh kedaj opazil med toliko množico mladih in lepih deklet, če ne bi bila njena polt prekrasna. Ta važna olepšuijoča snov, odkrita od dr. Stejskala, se nahaja sedaj v kremi Tokalon rožnate barve. Treba jo je uporabljati zve-če pred spanjem. Ona hrani in pomlajuje Vašo kožo, dokler Vi spite. Kremo Tokalon bele barve (ne mastno) pa je treba uporabljati zjutraj. Ona vsebuje svežo smetano in irčiščeno oljčno olje. Ona bo hranila VaJo kožo ve« dan. Vsebuje pa tadi snovi za krepčanje, ki zožujejo razširjene znojnic«, belijo kožo ter jo napravijo svežo in čvreto. Zelo poceni se oblečete pri Prcskerju, Sv Petra cesta 14. Malinovec pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan - se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubljana, Dunajska c. 6. VINA /.a vse prilike naročite pri Centralni vinarni v Ljubljani. Lastniki vina! Vinske sterelizatorje za ohranitev okusa vina — poceni prodaja »Čeho-staklo«, Ljubljana, Komenskega 20. (1) Čebelni med trčen, netto 50 kg, pošljem po povzetju za 600 Din franko posoda ab postaja Borovo. - Franjo Koler, Borovo, Srem. (lj Lesna industrija „JAVOR" v Logatcu ra2prodaia ZALOGO POHIŠTVA tudi na vložne knjižice v Ljubljani, na MasarykovS cesti št. 12 Ugodna prilika za nabavo lime za Zlmnlce, lofeUe, divane ter za vsa tapetnlSha ln sedlarsha dela se Vam nudi na Ljubljanskem velesejmu v paviljonu F, kjer vam najbolje postreže viiho ilasterl predilnica za žimo Nizhe cene! StražišCe pri Kranlu Prvovrstno blago! Večletna garanci ja I Pouk v umetnem vezenju brezplačen! pokromana kolesa ..GRITZNER" po izredno nizkih cenali samo pri tvrdki JOSIP PETELINC LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika, za vodo Telefon št. 2913. ^ KUBANY-JEV MATE ČAJ hrani ter krepCa živce in mi&lce. Pospešuje prebavo, dela apetlt, regulira delovanje srca in ledvic. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne glhta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalni!' zavojih po uin 15—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Mllivoj Leustek, Ljubljana, Resljeva c. 1, ako pošljete v naprej Din 15'—. Športniki, turisti, lovci, nogometaši: pijte ga rednol Pension Nevenha samo 100 m od kopališča. Soba s popolno oskrbo 50 do 55 Din za osebo. Izvrstna kubinja. Park v neposredni bližini. — Pension »Nevenka«, Novi Vinodol, Hrv. Primorje. Apretiramo in zgladimo po primerni odškodnini. — Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 6391. Tudi v naši podružnici Ljnbijana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon) lahko plačate naročnino ta »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne m od 2 do 6 popoldne. Telefonska številka 3030. 9lise za volane v različnih gubah бргсШт entel oblek, volan, šalov itd. $$utiranje — predliskanje. Velenje monogramov, zaves, perila. Navaden fin entel vložkov in čipk. — Hitro, lino in poceni! Matek <$ Mikeš, Ljubljana (poleg hotela štrukelj) Obhajilne slike v največji izberi in po najnižji ceni nudi Prodajalna H. N1ČMAN, Ljubljana Motorno kolo supersport, 350 cm', novo, kompl. električna oprema — prodam. Na ogled v avtogaraži Jože Kraljič, Ljubljana, Gosposvetska 13. (1) Stroj za izdelovanje sirovega masla, prodam. - Kupim moško kolo. Naslov v upravi »Slov.« št. 6415. 1 Fotomayer Maribor, Gosposka ul. 2. Dragi časi: ceneno slikanje! Za legitimacije in brzoslikanje - takoj! — 6 autofot 15 Din. Širite »Slovenca«! Ш za žimnice in drugo mehko opremo mora biti # lr ■/■ obdelana s specijalnimi stroji. Tako obdelana CjII жНк žima odgovarja vsem higijenskim zahtevam, ni mastna, ker je dobro prekuhana, je brez duha ter onemogoča molje in drugo golazen. Največjo izbiro tovrstne žime Vam nudi po najnižjih cenah samo tvrdka J. KNIF1C rs StrallSCe pri Kranju Na Ljubljanskem velesejmu paviljon F n.G.iMDINYAN USTANOVLJENO 1881 Perzifshc In turške preproge TRST - Piazza dela Dorsa 16 (Tergesteo) Telefon Stev. 43 30 Razstavlja na ItuDlianskcm velesejmu Paviljon F koje št. 155-161 je med drugim dobavljal za: Grad Miramar, Grad v Devinu, Ahileion na Krfu, Ces. grad v Schonbrunnu, Dunajski dvor, Kralj grad v Budimpešti, Grad Mayerling. Ces vilo v Ischlu, Kralj, grad Godollo, Kralj, dvorno upravo v Bukarešti in več vojvodskih in knežjih hiš. Parobrodarsko društvo Lloyd-Cosulich, Assicura-zioni Generali v Trstu, Riunione „Adriatica" v Trstu, Ladjedelnice v Trstu, Carnaru in na Reki, Anton Dreher Trst in Dunaj, Andrew Gassner, veleindu-strijalec, grad Tržič, Banca d'Italia v Trstu, Baron Rotschild —Dunaj, Banca Commerciale Italiana v Trstu itd. Hotel Brioni, Park Hotel Villach, Hotel St. Moritz, Ravnateljstvo kopališč Montecatini in glavne hotele v Berlinu, na Dunaju, v Parizu in Budimpešti. Za »Jugoslovansko tiskarnoc v Ljubljani: Karel Cefc. Izdajatelj: Ivan Rakoveo. Urednik: Loize Golobii.