PRIMORSKI DNEVNIK Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 139 (9131) TRST, sreda, 18. junija 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO VELIKI ZMAGI KPI IN OKREPITVI PSI NA NEDELJSKIH VOLITVAH Možnost sestave levičarskih uprav v vrsti velikih občin in pokrajin Tudi Ligurija utegne postati «rdeča dežela» - V Turinu in Firencah bosta KPI in PSI prevzeli občinsko upravo - V Benetkah možni tako levičarska koalicija kot leva sredina - Zapleten položaj v Milanu in Neaplju, kjer ima komunistična partija relativno večino - Tudi številne pokrajinske uprave bodo verjetno prešle v roke levih strank RIM, 17. — Dokončni izidi nedeljskih deželnih, pokrajinskih in občinskih volitev potrjujejo, da je prišlo v Italiji do tako širokega premika glasov, kakršnega nismo zabeležili v zadnjih tridesetih letih. Politična podoba Italije se je bistveno spremenila, demokrščanska hegemonija se ruši, KPI je po svoji teži postala skoraj enakovredna krščanska demokracija, PSI se krepi, socialdemokrati zgubljajo pozicije, liberalci so doživeli zlom, neofašisti pa občutno nazadujejo, še posebno v primerjavi s političnimi volitvami leta 1972. Fanfanijevi naklepi o izključitvi socialistov iz vladne koalicije, v katero naj bi vkrcali liberalce, nimajo več možnosti, da bi se uresničili. V sami KD so se že začeli «veliki manevri» za strmoglavljenje političnega tajnika, glede katerega se že govori, da bo na seji strankinega vodstva, ki jo je sklical za četrtek, ponudil odstop z željo, da bi še enkrat izsilil zaupnico, vsaj do jesenskega vsedržavnega kongresa. Pri tem je treba poudariti, da so bile volitve kljub nedvomno velikemu političnemu pomenu vendarle upravnega značaja: to pa pomeni, da je kljub velikim premikom v državi sestava parlamenta ostala nespremenjena ter ne ustreza več realnosti. Zato se tudi slišijo glasovi o predčasnem koncu zakona-dajne dobe in o sklicanju predčasnih parlamentarnih volitev. Prav tako mnogi pričakujejo skorajšnjo vladno krizo, ki bi pa bila v sedanjih pogojih kaj težko rešljiva, saj si je nemogoče predstavljati, da bi bilo v krajšem roku mogoče obnoviti organični levi center, po drugi strani pa tudi ni videti možnosti, da bi sestavili neko novo, drugačno koalicijo. Rezultati nedeljskih volitev pa o-mogočajo bistveno spremembo tudi upravno-politične podobe države. Odpira se namreč možnost naprednih levičarskih uprav v celi vrsti dežel, občin in pokrajin, kar bo nedvomno imelo važne politične posledice. Skratka, odpira se konkretna možnost uveljavitve tistega «novega načina vladanja», vsaj na krajevni Volilni rezultati posameznih deželah Sestava deželnih svetov v petnajstih deželah z navadnim statutom Objavljamo izide deželnih volitev v petnajstih deželah z navadnim statutom in primerjavo s prejšnjimi deželnimi volitvami leta 1970. Zaradi pomanjkanja prostora smo prisiljeni izpustiti absolutne številke in objaviti samo odstotke in število sedežev. V oklepaju odstotki in število sedežev, ki so jih posamezne stranke prejele na prejšnjih deželnih volitvah. LOMBARDIJA KD 37,5 odst., 32 sedežev (40,9 odst., 36 sedežev); KPI 30,4 — 25 (23,1 - 19); PSI 14,1 - 11 (12,4 -9); PSDI 5,2 — 3 (7,2 - 5); PRI 3,1 _ 2 (2,4 - 2); PLI 2,8 - 2 (5,9 - 4); MSI 4,5 - 3 (4,4 - 3); PDUP 2,4 — 2 (tu ni primerjav, saj se ta stranka ni predstavila na prejšnjih volitvah). PIEMONT KD 32,1 odst., 20 sedežev (36,7 — 20); KPI 33,9 - 22 (25,9 - 13); PSI 12,9 - 8 (10,6 - 5); PSDI 7,4 - 4 (8,3 - 4); PRI 3,6 - 2 (3,1 - 1); PLI 5.0 - 2 (8.0 - 4); MSI 4,3 — 2 (4,3 - 2). LIGURIJA KD 30,4 odst., 13 sedežev (32,1 — 14); KPI 38,4 - 16 (31,3 - 13); PSI 13,5 - 5 (11,3 - 4); PSDI 5,5 - 2 (7,6 - 3), PRI 3,5 - 1 (3,1 - 1); PLI 3,9 - 1 (7,3 - 3); MSI 4,6 — 2 (4,4 - 1). VENETO KD 48 odst., 31 sedežev (51,9 — 25); KPI 27,1 - 1) (21,8 - 13); PSI 10,4 - 6 (10,9 - 7); PSDI 6,6 - 4 (7,1 - 4); PRI 3,6 - 2 (3,1 -2); PLI 2,0 - 1 (3,6 - 2); MSI 12,2 - 7 (11,1 - 6); PDUP 1,1 - 1. ABRUCI KD 42,5 odst., 18 sedežev (48,2 -20); KPI 30,3 - 13 (22,8 - 10); PSI 10,2 — 4 (9,0 - 3); PSDI 6,2 — 2 (5,4 - 2); PRI 2,6 - 1 (2,5 - 1); PLI 1,8 - 0 (2,9 - 1); MSI 6,4 -2 (6,0 - 2). MOLISE KD 49,9 odst., 16 sedežev (52,1 — 16) ; KPI 17,9 - 6 (15,0 - 5); PSI 10.1 - 3 (9,5 - 3); PSDI 6,2 - 2 (7,6 - 2); PRI 4,5 - 1 (3,0 - 1); PLI 4,5 — 1 (6,0 — 2) ; MSI 5,0 — 1 (4,5 — 1); PDUP 1,2 — 0. KALABRIJA KD 39,5 odst., 17 sedežev (39,7 — 17) , KPI 25,2 - 10 (23,3 - 10); PSI 14,7 - 6 (14,1 - 6); PSDI 5,3 - 2 (5,1 - 2); PRI 3,0 - 1 (4,1 - 1); PLI 1,3 - 0 (2,7 - 1); MSI 8,3 - 3 (6,7 - 2); PDUP 2,7 - 1. APULIJA KD 39,2 odst., 21 sedežev (41,3 — 22); KPI 28,5 — 15 (26,3 - 14); PSI 11,9 - 5 (10,6 — 5); PSDI 4,7 — 2 (4,1 - 2); PRI 2,3 - 1 (2,4 - 1); PLI 1,7 — 1 (3,0 — 1); MSI 10,8 — 5 (9,7 - 4). BASILICATA KD 41,9 odst., 13 sedežev (42,4 — 14); KPI 27,1 - 9 (24,0 - 7); PSI 13.2 - 4 (12,7 - 4); PSDI 6,9 - 2 • [rpi oo « Il H7 ? OV PSI ^ (6,8 —* 2); PRI 1,6 0 (1,7 0), 28), KPI 22,8 - 14 (17,3 - 9). 1 bi, pu ^ _ 0 ^ _ 1); MSI 6 4 _ 2 12.8 - 8 (10,5 - 5); PSDI 6,3 - 3 (7,6 - 3), PRI 2,5 - 1 (1,9 - D; PLI 2,3 - 1 (4,2 - 2); MSI 3,8 - 2 (3,5 — 1); PDUP 1,5 in nobenega sedeža. EMILIA - ROMAGNA KD 25,3 odst., 13 sedežev (26,8 — 14); KPI 48.3 - 26 (44,0 - 24); PSI 10,2 - 4 (8.0 - 3); PSDI 5,2 -2 (7,5 - 3); PRI 3,9 - 2 (4,0 - 2); PLI 1,8 - 1 (3.7 - 1); MSI 3,7 — 1 (3,2 - 1); PDUP 1.6 - 1. TOSKÀNA KD 28,5 odst., 15 sedežev (30,5 — 17) ; KPI 46,5 - 25 (42,3 - 23) ; PSI 10,7 - 4 (8,8 - 3); PSDI 3,9 - 2 (6,4 - 3); PRI 2,6 - 1 (2,2 - 1); PLI 1,2 - 0 (2,6 - 1); MSI 4,2 -2 (3,9 - 1); PDUP 2,1 - 1. LACIJ KD 31,5 odst., 20 sedežev (33,2 — 18) ; KPI 33,5 - 21 (26,5 - 13); PSI 9.8 - 6 (8,8 - 4); PSDI 6,1 - 3 (7.6 - 3); PRI 3,7 - 2 (3,7 - 2); PLI 1,4 - 1 (5,8 — 3); MSI 11,3 - 6 (11,5 - 6); PDUP 1,5 - 1. MARCHE KD 36,5 odst., 16 sedežev (38,6 — 17); KPI 36,9 - 15 (31,8 - 15); PSI 9,8 - 4 (8,4 - 3); PSDI 5,3 — 2 (6,3 - 2); PRI 3,4 - 1 (4,2 - 1); PLI 1,5 - 0 (2,7 - 1); MSI 4,5 — 1 (4,2 - 1); PDUP 2.1 - 1. UMBRIJA KD 27,6 odst., 9 sedežev (30,1 — 9); KPI 46,2 - 14 (41,8 - 13); PSI 13,9 - 4 (9,5 - 3); PSDI 2,4 - 1 (4,4 _ 1); PRI 2,4 - 1 (2,4 - 1); PLI 0,3 - 0 (1,8 - 0); MSI 5,6 - 1 (5,4 - 2); PDUP 1,1 - 0. KAMPANIJA KD 36,7 odst., 23 sedežev (39,6 - ravni, za 'taterega se zavzemajo talco komunisti kot socialisti. Glede dežel lahko ugotovimo, da so leve sile ohranile tri «rdeče dežele», namreč Emilio-Romagno, Umbrie in Toskano, kjer sta tako KPI kot PSI znatno utrdili svoj položaj, medtem ko obstaja tudi možnost sestave leve uprave v Liguriji, kjer imajo sedaj komunisti in socialisti skupaj 21 od 40 sedežev v deželnem svetu, prav toliko pa jih imajo skupaj štiri levosredinske stranke. V deželi Marche pa ima levica (s sedežem, ki si ga je tudi priboril PD UP) točno polovico mest v deželnem svetu, tako da je možna le levosredinska koalicija. To je tudi edina možna koalicija v deželi Laciju, kjer si je KPI priborila kar 8 mest več v deželnem svetu, KD pa je zgubila dva sedeža. Tudi v Piemontu je možen samo levi center. Tudi tu, kot v Laciju, je KPI prejela več glasov od KD, KPI in PSI pa razpolagata s 30 od 60 sedežev v deželnem svetu. V tej deželi je KPI prešla od 13 kar na 22 sedežev, medtem ko je KD ohranila svojih 20 deželnih poslancev kljub zgubi glasov, ker se je število mest v deželnem svetu zvišalo od 50 na 60. Še mnogo večje premike kot deželne pa so povzročile občinske in pokrajinske volitve. V vrsti največjih italijanskih mest ima sedaj KPI relativno večino, skupaj s PSI pa tudi večino v občinskih in pokrajinskih svetih. Nekaj takega se je zgodilo v Turinu, kjer je KPI pridobila sedem sedežev več kot na prejšnjih občinskih volitvah, PSI pa dva več. Če k tem prištejemo še mesto, ki si ga je pridobil PDUP, ima levica skupno 42 mest na 80, kolikor jih šteje turinski občinski svet. Pri tem pa je zanimivo, da je to tudi edina možna koalicija, saj levi center zaradi zgub KD in PSDI ima sedaj le 39 sedežev. Enak je položaj tudi v Firencah: v tamkajšnjem občinskem svetu, ki šteje 60 sedežev, imajo levičarske stranke 33 mest, leva sredina pa le 29. Še najbolj nepričakovan pa je bil izid občinskih volitev v Benetkah, kjer so komunisti prvič v zadnjih 30 letih prejeli veliko več glasov kot KD in pridobili pet sedežev, medtem ko jih je KD zgubila tri. Tudi tu ima levica absolutno večino (33 sedežev na 60), obstaja pa tudi možnost levosredinske koalicije. Prvič obstaja možnost sestave levih uprav tudi v številnih drugih manjših mestih, med katerimi naj omenimo Vercelli, Mantovo, Oremono in Faenzo, Do važnih sprememb v razmerju sil je prišlo tudi v milanskem občinskem svetu, kjer je sedaj KPI s svojimi 25 svetovalci (prej 19) najmočnejša stranka v mestu. KD in PSI sta tu ohranili svoje svetovalce, pravi zlom pa je doživel PSDI, ki je zgubil 4 odstotke glasov in tri svetovalce. V Milanu je možna samo levosredinska uprava, ker združena levica (skupaj s tremi svetovalci PDUP, med katerimi je tudi znani bivši voditelj študentskega gibanja Mario Capuana) razpolaga točno s polovico mest, 40 na 80. Zelo zapleten je položaj v Neaplju. KD je tu zgubila 5,6 odst. glasov in štiri mesta v občinskem svetu, KPI pa je prejela 6 odstotkov glasov več in pet sedežev več kot na prejšnjih občinskih volitvah, s čimer je tudi v Neaplju postala najmočnejša stranka. V novem položaju pa ni mogoče sestaviti nobene večine na o-snovi tradicionalnih formul: na 80 sedežev, kolikor jih šteje občinski svet, bi jih levi center imel 36. leva koalicija 33 in centristična koalicija 32. Tudi v celi vrsti pokrajin se prvič poraja možnost sestave levih u-prav: med te naj omenimo Turin, Benetke, Milan, Cagliari, Alessandrio, Savono, Mantovo, Piacenzo, Parmo, j Ascoli Piceno, Vercelli, Ancono, For-1 li ' in Massa Carraro. 27. tržaški velesejem odprt ' F1EHA Dl TRIESTE ^ S tradicionalno slovesnostjo je bil včeraj dopoldne na Montebelln odprt 27. tržaški mednarodni velesejem. V odsotnosti kakšne vladne osebnosti, zato pa v prisotnosti številnih predstavnikov deželnega in tržaškega javnega, političnega in gospodarskega življenja, je velesejem s kratkim nagovorom odprl predsednik deželnega odbora odv. Comelli in poudaril emporialno vlogo tržaškega pristanišča in njegovo funkcijo povezovalca srednje in vzhodne Evrope s čezmorjem. Pred njim je udeležence velesejma pozdravil predsednik ustanove odv. Slocovich. Jugoslavijo, ki je od vsega začetka redni uradni udeleženec velesejma, je na otvo. ritveni svečanosti zastopala številna delegacija gospodarskih osebnosti iz Slovenije in Hrvaške. Današnji dan na velesejmu je posvečen Jugoslaviji. KOMENTARJI POLITIČNIH PREDSTAVNIKOV OB IZIDU UPRAVNIH VOLITEV P&mz sredinskodesničarskih sil in zmaga levice dokazala željo volivcev po korenitih spremembah V Rimu velika ljudska manifestacija KPI - Saragat ostro polemizira z vodstvom PSDI - «Avanti»: KD je plačala davek za svojo protisocialistično kampanjo - Molk demokristjanskih veljakov Italijani i. KD bo RIM, 17. — Rimski komunisti so proslavili danes z veliko ljudsko manifestacijo prodoren volilni uspeh, ki ga je dosegla njihova stranka v vsej Italiji. Slovesnosti, ki je bila na Trgu San Giovanni, sta se udeležila poleg drugih, tudi predsednik KPI Luigi Longo in politični tajnik Enrico Berlinguer. Ulice v bližini trga so bile skoraj vse popoldne popolnoma blokirane, saj so manifestanti prispeli na proslavo s številnimi tovornjaki, avtobusi in tudi o-sebnimi avtomobili. Na odru so bili, poleg komunistov, tudi nekateri socialistični in socialdemokratski predstavniki. Po krajšem govoru Mauri-zia Ferrare, vodje komunistične skupine v lacijskem deželnem svetu in člana vsedržavnega vodstva KPI, je stopil k mikrofonu tajnik Berlinguer, ki so ga prisotni dočakali s pravim viharjem aplavzov. Množica je več minut skandirala njegovo ime, istočasno pa so spustili v zrak na tisoče rdečih balonov z znakom KPI. Berlinguer je v uvodu poudaril, da je komunistična partija po teh volitvah prva politična sila ne samo v Rimu, temveč v vrsti velikih mest, kjer je levica osvojila večino ali okrepila svojo prisotnost. Komunisti so se tako okrepili, da je nemogoča vsaka vladna rešitev, ki bi hotela izključiti komunistični doprinos. Vsi skušajo sedaj z zapletenimi razlagami pojasniti, kako je prišlo do velikega napredka komunistične partije. Razlaga je zelo lahka in enostavna: komunisti so tista stranka, ki je najbolj občutljiva za zahteve delovnega ljudstva, njihova politična Dokončni izidi deželnih volitev (4,8 - 1). STRANKE DEŽELNE VOLITVE 1970 PARLAMENTARNE VOLITVE 1972 DEŽELNE VOLITVE 1975 število glasov odst. število glasov odst. število glasov odst. KD 10.303.236 37,9 11.017.525 38,4 10.707.682 35,3 KPI 7.586.983 27,9 8.121.117 28,3 10.149.135 33,4 PSI 2.837.451 10,4 2.798.781 9,8 3.636.647 12,0 PSDI 1.897.034 7,0 1.498.846 5,2 1.700.933 5,6 PRI 787 011 2,9 825.155 2,9 961.106 3,2 PLI 1.290.715 4,7 1.131.047 3,9 749.749 2,5 MSI 1.425.807 5,2 2.316.757 8,1 1.951.011 6,4 PSIUP 878.697 3,2 536.341 1,9 — — PDUP — — 417.725 1,4 DRUGI 29.482 0,1 412.484 1,5 70.769 0,2 PRIMERJAVA VOLILNIH IZIDOV V DEŽELI FURLANIJI-JUL. KRAJINI STRANKE Pokrajinske 1970 Politične 1972 Deželne 1973 Pokrajinske 1975 Glasovi io Glasovi % Glasovi % Glasovi % KD 323.882 41,1 360.031 43,2 315.198 39,7 322.246 37,77 KPI 148.610 18,9 168.147 20,2 166.018 20,9 211.929 24,84 PSIUP 24.245 3,1 16.637 2,0 — —• — — PSI 83.824 10,6 91.306 10,9 97.259 12,2 113.671 13,32 PSDI 83.896 10,6 70.439 8,4 64.959 8,2 66.738 7,82 PRI 20.267 2,6 22.581 2,7 21.306 2,7 25.767 3,02 PLI 39.099 5,0 35.232 4,2 28.883 3,6 23.024 2,70 MSI DN 49.036 6,2 63.814 7,7 59.585 7,5 56.282 6,60 Slov. skupnost 9.931 1,3 — — 10.185 1,3 9.270 1,08 Mov. Friuli — — — - 23.648 3,0 12.048 1,52 MIT 4.642 0,6 — — 4.864 0,6 4,984 0,53 Razne — — 6.306 0,7 2.068 0,3 6.338 0,80 SKUPNO 787.432 100,0 834.493 100,0 793.793 100,0 853.197 100,0 linija je popolnoma dosledna že vrsto let ter pomeni edino veljavno demokratično alternativo za obnovitev italijanske družbe in države, ne nazadnje pa so Italijani politično dozoreli ter uvideli, da je nemogoče napredovati po poti, ki so ji nekatere stranke sledile doslej. Partija bo v prihodnjih dneh poglobljeno proučila volilne izide, gotovo pa je, da bo nadaljevala s svojo odločno borbo proti korupciji in klienteliz-mu ter za poštenost in učinkovitost. Okrepljena komunistična prisotnost je porok za učinkovitejši boj za dosego teh ciljev. Tudi danes si sledijo izjave predstavnikov vseh političnih strank. Predsednik socialistične skupine v poslanski zbornici Mariotti pravi, da sta premik na levo povzročila predvsem gospodarska kriza in pomanjkanje resnih reform, pri čemer je popolnoma jasno, da so se z izidi volitev v prvi vrsti okrepili komunisti. KPI lahko računa na močno organizacijsko strukturo ter na vodilno vlogo v sindikalnih organizacijah, v velikem številu krajevnih u-prav ter v tako imenovanih «rdečih deželah». Socialisti so z izidom volitev zadovoljni, saj so potrdili pritok glasov k PSI in tako potrdili trend prejšnjih volitev, čeprav so pričakovali večji napredek. PSI mora sedaj temeljito proučiti politični položaj, še zlasti pa okrepitev svoje strankarske organizacije. Politični urad genovske socialistične federacije je objavil izjavo, v kateri pravi, da izidi volitev jasno dokazujejo, da so volivci trdno odločeni prekiniti z dosedanjim sistemom oblasti. Socialistično vodstvo bo moralo, ugotavlja politični urad genovske PSI, upoštevati željo volivcev po reformah in po obnovitvi. Bivši italijanski predsednik Giuseppe Saragat, ki vodi levo opozicijo v socialdemokratski stranki, ostro polemizira ob objavi volilnih rezultatov s strankinim vodstvom ter s tajnikom Orlandijem. Saragat obtožuje večino v PSDI, da je že dlje časa vztrajala v jalovi polemiki z drugimi strankami levega centra, ko pa so volilni rezultati pokazali poraz skoraj vseh levosredinskih strank, poziva PSI, PSDI in PRI k sodelovanju in solidarnosti. V nadaljevanju izjave ponavlja Saragat stare socialdemokratske protikomunistične fraze ter poudarja, da je sredinskolevičarska vlada edina možna demokratična vlada v sedanjem trenutku v Italiji. Tajništvo radikalne stranke pravi v svojem komentarju k izidom volitev, da so volivci glasovali za odločen premik na levo, kar je izraz zahteve po spremembah, po reformah ter protesta proti klerikalnemu avtoritarizmu demokristjanskih vlad. Bilo je vsekakor dokaj lahko napovedati, da se bo široka laična večina, ki je izšla iz referenduma o razporoki, spremenila v novo politično ravnovesje. Socialisti so zabeležili napredek samo zato, ker so v nekaterih primerih odločno nasprotovali KD, njihov napredek pa je premajhen, saj bi PSI moral biti mnogo močnejši in bi moral biti bolj zastopan v italijanski družbi. V svojem jutrišnjem uvodniku pravi glasilo PSI «Avanti», da so izidi volitev dokazali nedvoumen politični in volilni poraz KD ter dejstvo, da ne boje premika na le-sedaj morala plačati za svojo protisocialistično kampanjo, saj je napredek socialistov popolnoma o-nemogočil vsako centristično ali desničarsko rešitev. Volitve so tudi dokazale, da je PSI edini predstavnik socializma v Italiji, pa čeprav nekaterim to ni všeč. Predsednik PRI in podpredsednik vlade La Malfa je kot ponavadi izjavil, da je že februarja opozoril, da bo položaj po deželnih volitvah postal izredno težak tako na notranjem kot mednarodnem področju. La Malfa pravi, da je takrat dejal, da bodo vezi. ki povezujejo Italijo z zahodnim svetom v nevarnosti, kar so izidi volitev potrdili. Proti svojim navadam pa so demokristjani tokrat izredno molčeči. Eno redkih izjav je dal minister za državne udeležbe Bisaglia, ki trdi, da je KPI postala edina politična sila, ki predstavlja alternativo krščanski demokraciji. Tega se stranka relativne večine mora dobro zavedati ter realno oceniti vse perspektive, upoštevajoč dejstvo, da izidi volitev niso zgolj slučajnost, temveč predstavljajo preobrat v italijanskem političnem življenju. Pri tem bo treba paziti, pravi Bisaglia, da ne bomo iskali grešnega kozla. En sam človek ne more rešiti vseh problemov, potrebna je dosledna linija in skupna želja, pri čemer je Bisaglia očitno mislil na tajnika KD Fanfanija, ki je od lanskega maja, ko je bil poražen na referendumu o splavu, doživel že tretji polom v svoji politični karieri zadnjih let. REAKCIJE V TUJINI NA UPRA VNE VOLITVE Nobene «vznemirjenosti» v ZDA ob izidih italijanskih volitev RIM, 17. — Izidi italijanskih volitev so v žarišču pozornosti skoraj vsega svetovnega tiska. Z italijanskimi volitvami se je ukvarjalo tudi a-meriško zunanje ministrstvo, katerega glasnik Robert Anderson je izjavil, da ameriška vlada ni «vznemirjena» ob napredku komunistične partije na italijanskih deželnih volitvah ter je istočasno podčrtal, da so imele volitve izključno lokalni značaj. Ko so ga časnikarji povabili, naj komentira izide volitev v Italiji, še zlasti velik napredek komunistov, je Anderson dejal da o teh upravnih in deželnih volitvah ne bo dajal nobenega komentarja, ker gre za italijansko notranje vprašanje. O volitvah govori tudi «New York Times», ki v svojem dopisu iz Rima poudarja, da so komunisti pridobili mnogo glasov in da je bila KD poražena. Newyorški dnevnik poudarja, da izidi volitev ne bodo za sedaj vplivali na moč raznih strank v parlamentu. bodo pa okrepili levico na vseh ravneh. Sovjetski dnevnik «Izvestija» je posvetil italijanskim volilnim izidom glavni naslov na zunanjepolitični strani. V članku, katerega naslov je «Velika zmaga levičarskih sil v Italiji» pravi rimski dopisnik «Izve-stij», da so levičarske sile v nedeljo osvojile največjo zmago v vsej italijanski povojni zgodovini. Izidi so povzročili kaos in zadrego v demokristjanskih vrstah ter nemočno sovraštvo v reakcionarnih in konservativnih strankah. Rimski dopisnik poudarja, da se je dosedanjim «rdečim» deželam pridružila še Ligurija. Sovjetski dnevnik omenja tajnika KD Fanfanija, za katerega pravi, da je doživel pravi polom in da se je skušal na vsak način izogniti vprašanjem časnikarjev. O italijanskih volitvah govori tudi jugoslovanski tisk. Novosadski list janskem političnem odru prišlo do občutnega premika na levo, saj je velik del volivcev dal svoj glas delavskim strankam. Novosadski časopis poudarja, da odražajo izidi volitev željo volivcev po čimprejšnji in temeljiti spremembi družbeno - gospodarske strukture. KD, ki je na oblasti že 3 desetletja, je doživela na teh volitvah hud poraz. Vzpon KPI, ki se približuje krščanski demokraciji, je dokazal, da se večina italijanskih volivcev strinja s komunističnim stališčem tako na področju notranje kot na področju zunanje politike. Volilni izidi bodo bnt’ dvoma vplivali na politično vzdušje v bližnji državi, pravi novosadski «Dnevnik». Nove politične perspektive, ki jih odpirajo izidi italijanskih deželnih volitev so v ospredju pozornosti francoskega tiska. «Le Figaro» pravi, da ima največ zaslug za napredek komunistov tajnik Berlinguer, ki si prizadeva, da bi prevzel oblast z volitvami in da bi ohranil demokratični pluralizem. Fanfanijeva izgubljena bitka, piše «L’Aurore», bo brez dvoma še bolj zaostrila nasprotja v notranjosti krščanske demokracije, ki jih je volilna kampanja začasno zakrila. Fanfani se bo kaj kmalu znašel na čelu politične sile, ki so jo volilni izidi še bolj razdelili. Glasilo francoskih komunistov «L’ Humanite» pravi, da je izid volitev jasen: volivci so obsodili krščansko demokracijo. 30 let slabe uprave je bilo italijanskim volivcem dovolj. Fanfani je doživel hud poraz že na referendumu o razporoki. Takratnih izi. dov ni upošteval in je hotel še bolj premakniti na desno italijansko politiko, kar ga je drago stalo. «Le Monde» piše. da je 30 let po ustanovitvi italijanske republike stranka De Gasperija doživela največji juguoiu vanirvi txoiv. j.nu vuaaucsiw nat isx; vjraspei ijčl uuaiveJč «Dnevnik» ugotavlja, da je na itali- ! neuspeh v svoji zgodovini. 18. junija 1975 VČERAJ Nfl MONTEBELLU OB PRISOTNOSTI PREDSTAVNIKOV OBLASTI Predsednik dežele Comelli odprl 27. tržaški mednarodni velesejem Močno gospodarsko odposlanstvo iz Jugoslavije - Ogled posameznih paviljonov - Včeraj dan Zvezne republike Nemčije, danes dan Jugoslavije Predsednik deželnega odbora A. £omeEi je včeraj uradno odprl 27. mednarodni tržaški velesejem. Na sejmišču se je ob 10.30 zbrala množica povabljencev in gostov, predstavnikov oblasti in razstavljavcev, članov deželnega konzularnega zbora in gospodarstvenikov iz naših krajev in iz tujine. Med številnimi o-sebnostmi smo opazili predsednika deželnega sveta A. Pittonija, odbornika za finance in posebna vprašanja S. Colonija, C. Belcija in A. Škerka, tržaškega podžupana Giuri-cina, predsednika tržaške pokrajine dr. M. Zanettija, generalnega konzula SFRJ v Trstu I. Renka, konzula S. Kovačiča in M. Kosorja, avstrijskega generalnega konzula v Trstu dr. Blechnerja in trgovinskega atašeja dr. Strasserja, generalnega vladnega komisarja za deželo Furlanijo - Julijsko krajino dr. Di Lorenza, častnega predsednika in ravnatelja Tržaške kreditne banke dr. A. Kukanjo in dr. Ž. Simoniča, predsednika in direktorja Sloven skega gospodarskega združenja S. Boleta in J. Kufersina, načelnika gospodarske komisije SKGZ dr. V. Svetino, predsednika in ravnatelja Tržaške hranilnice dr. A. Terpina in dr. G. Deliseja, predsednika deželne ustanove za razvoj obrtništva dr. Di Natale ja, predstavnike tržaške trgovinske zbornice dr. R. Cai-dassija, dr. N. Illinija in dr. A. Colomba, predsednika pokrajinskega združenja industrijcev dr. M. Mediana, predsednika pokrajinskega združenja malih in srednjih industrij prof. Fiorita, predsednika Tržaškega Lloyda dr. A. Berzantija, predsednika in glavnega ravnatelja Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče dr. Tonuttija in dr. Co-lauttija, predsednika pokrajinskega združenja obrtnikov Ciriella, predsednika in ravnatelja inštituta IS DEE prof. Calzolarija in dr. Fava-retta, predsednika tržaškega združenja grosistov z raznim blagom Panjeka in številne druge osebnosti. Slovesnega odprtja velesejma se je udeležilo tudi močno odposlanstvo iz sosedne Jugoslavije. V odposlanstvu, ki mu je načeloval ambasador SFRJ v Rimu Miša Pavi-čevič, so bili podpredsednik gospodarske zbornice SR Hrvatske Mirko Bašič, podpredsednik gospodarske zbornice Slovenije Mirko Jakše, svetovalec na ambasadi SFRJ v Rimu Uroš Markič, generalni konzul v Milanu Duško Vujanovič, zastopnik jugoslovanske delegacije pri mešani zbornici v Milanu Bogumil Rupnik, član sekretariata za mednarodne sodelovanje SR Slovenije Milan Samec, predsednik Koordinacijskega odbora za gospodarsko sodelovanje s tujino pri gospodarski zbornici SR Slovenije dr. Boris Zidarič, predsednik in ravnatelj koprskega sejma «Primorska razstavlja» Kralj in Marchesan, sekretarja za odbora za sejemske sporazume pri gospodarski zbornici SR Hrvatske ing. L. Pfaffovo in predstavnike številnih podjetij iz matične domovine. Na slovesnosti, ki jo je neposredno prenašala tudi italijanska televizija, in sicer v okviru drugega programa, je prvi spregovoril predsednik velesejemske uprave dr. Piero Slocovich. Govornik je toplo pozdravil prisotne goste in še posebej predstavnike dvanajstih tujih držav, 'd so uradno prisotne na letošnji prireditvi. V nadaljevanju svojega govora je predsednik omenil, da bo tržaški sejem lahko polno zadihal šele v trenutku, ko se bo vselil v nove prostore pri Barkovljah. Zato oa bo treba čakati najbrž še ne-Kaj let, med tem časom pa se bo morala prireditev vendarle okrepiti v skladu z zahtevami sodobnega časa in potrebami domačih in tujih razstavljavcev. Kot začasno rešitev si je velesejemska uprava zato zadala nalogo, da v prihodnjih dveh letih popolnoma obnovi sedanje sejmišče in uredi, ob pomoči drugih krajevnih dejavnikov, kongresm center ob Pomorski postaji. Nato je prevzel besedo predsednik deželnega odbora dr. A. Comelli, ki e v imenu deželne uprave zaželel .etošnjemu sejmu čim večji uspeh na vseh področjih, zlasti pa v njegovi vlogi glavnega nosilca tržaških emporialnih dejavnosti. Tržaški sejem se odpira kmalu zatem — je nadaljeval govornik — ko je bil ponovno vzpostavljen promet po Sueškem prekopu in ko je na Sredozemlju nastopilo novo obdobje miru. S tem so se Trstu in vsej deželi Furlaniji - Julijski krajini odprle nove možnosti za uveljavitev vloge pomembnega dejavnika <-a medsebojno zbliževanje raznih narodov, kultur in omik. Poleg tega si naša dežela lahko pričakuje nadaljnjo učvrstitev svojega geoeko-nomskega pomena v tem delu Evrope po sklepu Velike Britanije, da se še nadalje udejstvuje kot polnopravna članica Evropske gospodarske skupnosti. Tržaški sejem bo v tem okviru lahko odigral pomembno promocionalno vlogo in bo zato tudi deželna uprava konkretno prispevala za njegovo razširitev in posodobitev. Po uradnih govorih so si predstavniki oblasti in gostje ogledali po samezne paviljone, kjer so se pogo varjali z zastopniki tujih držav in razstavljavci. V Palači narodov so se gostje dalj časa zadržali zlasti V jugoslovanskem paviljonu, ki je tudi letos okusno in funkcionalno o-premljen in kjer je bil običajni sprejem. Včerajšnji dan na sejmu je _ bil posvečen Zvezni republiki Nemčiji, ki je letos prisotna s širšo razstavo elektrotehničnih in elektronskih izdelkov v Palači narodov. Zvečer Jugoslovanski veleposlanik v Rimu Miša Pavičevic in jug. generalni konzul v Trstu Ivan Renko pozdravljata predsednika deželnega odbora odv. Comellija ob vhodu v jugoslovanski paviljon. sta generalni konzul Zah. Nemčije v Milanu in konzul v Trstu Hermann Forster in dr. Roberto Haus-brandt priredila v nekem grljan-skem hotelu sprejem, ki se ga je udeležilo večje število povabljencev in predstavnikov oblasti. Včerajšnja kronika beleži še tiskovno konferenco o razvoju turizma na Sardiniji, ki jo je priredilo deželno odborništvo za turizem z o- toka. Sardinija si prizadeva, da bi privabila čim več turistov zlasti v nizki sezoni, to je v maju - juniju in septembru - oktobru. Lani je o-tok obiskalo 3,3 milijona domačih in tujih turistov. Danes se bo na sejmu odvijal «Dan Jugoslavije». Kakor smo že napovedali, se bo slovesnosti udeležilo večje gospodarsko odposlanstvo iz matične domovine. Spored dneva obse- ga srečanje s člani odposlanstva, tiskovno konferenco, srečanje gospodarstvenikov na trgovinski zbornici in sprejem, ki bo v večernih urah v hotelu Jolly. Ob 9.30 pa se bo v dvorani za konference na velesejmu začel 11. mednarodni dan o kavi, na katerem se bodo strokovnjaki iz Italije in tujine lotili zahtevne teme o pogajanjih za obnovitev mednarodnega sporazuma za kavo. le «turistični izlet». Poleg srečanj z mladimi v Jugoslaviji predvideva spored štiridnevnega potovanja o-gled Ljubljane, Celja, Kumrovca, rojstnega kraja maršala Tita, Zagreba, Plitvic, Bihača, slovitega Drvarja in Splita, to je znamenitih mest in krajev, ki so bila zgodovinsko pomembna tudi v narodnoosvobodilni vojni. KAKŠEN JE UPRAVNI POLOŽAJ V NAŠIH OBČINAH Občuten premik glasov bo privedel tudi do novega položaja v upravah Nobenih težav v Miljah, Dolini, na Repentabru in v Zgoniku, ponovno zapleteno stanje v Nabrežini Za mnoge volivce dolga noč in veselo ozračje ob proslavljeni zmagi je za nami in sedaj se prinčenja faza resnejšega razglabljanja o volilnih izidih o razlogih, ki so privedli do tako občutnega premika glasov in seveda tudi o političnih posledicah. V našem tržaškem primeru pa vse to tudi pomeni, da je treba razmisliti o sestavi novega pokrajinskega odbora in občinskih odborov petih okoliških občin. Za štiri občine ni nobenih težav, saj je v njih leva koalicija zelo močno zmagala in imajo v Miljah in Dolini komunisti sami dovolj svetovalcev, da lahko upravljajo občino s trdno večino. Na vsak način ni nobenih dvomov, da se bo v Domi obnovila koalicija med komunisti in socialisti in da se bo o-hranil odnos sodelovanja z ostalima dvema partnerjema ter še zlasti s Slovensko skupnostjo. Tudi glede župana ni nobenih neznank, saj je KPI, kot večinska stranka v občini, že prej povedala, da bo kandidirala za župansko mesto Edvina Švaba. Sedaj je treba samo še sestaviti odbor, sklicati občinski svet in pričeti, ali bolje rečeno nadaljevati z neprekinjenim delom. V Repentabrski občini bo prišlo do zamenjave oblasti in bo župansko mesto prevzel mlajši socialist dr. Pavel Colja, ki je istočasno tudi predsednik kraške gorske skupnosti. Nekaj podobnega se bo zgodilo tudi v Zgoniku, kjer je koalicija socialistov in komunistov močno zmagala in kjer se je obnovilo sodelovanje obeh delavskih strank.. Ostane devinsko-nabrežinska občina, v kateri sta aritmetično možni dve koaliciji: socialisti + Slovenska skupnost ali demokristjani, ali komunisti. V obeh primerih je zagotovljena večina enajst glasov, samo osnovna usmeritev koalicije je bistveno drugačna. V prvem primeru bi to bil levi center s prevladujočim vplivom desno usmerjenih demokristjanov, ki so pred volitvami zmagali na kongresu krajevne sekcije in si na volitvah zagotovili štiri od treh svetovalskih mest, v drugem pa leva uprava z zagotovljenim slovenskim županom. Seveda pa so vsa ta vprašanja že tesno povezana s splošnim političnim okvirom in torej z rešitvijo tudi nekaterih drugih vprašanj in predvsem od dokončne koalicije v kraški gorski skupnosti. Z volitvami in izvolitvijo novih občinskih _ svetoval cev se namreč avtomatično spremeni sestava gorske skupnosti, kar pa časovno ni povsem avtomatična operacija in zahteva določen čas. Na vsak način pa je bila že na prvih zasedanjih izražena dobra volja za širše sodelovanje in predvsem za sodelovanje Slovenske skupnosti v vodstvenih organih skupnosti Osnovno vprašanje pa je tržaška pokrajina in sodelovanje v njej. Krščanska demokracija je že sinoči uradno sporočila, da namerava obnoviti levosredinsko upravo. Tiskovni urad KD je namreč izdal sporočilo, v katerem najprej obrav- • Zaradi številnih nesreč v Mira nava vsedržavne izide in pravi, da rrarskem drevoredu, med železniškim zahtevajo «globok premislek», glede mostom in Ul. Boveto, kjer je bila tržaških izidov pa So v palači Diana mnenja, da je «KD ohranila svojo volilno moč neokrnjeno v primerjavi z zadnjimi deželnimi volitvami» in da je ta rezultat zadovoljiv za tržaško KD, ki je «ohranila 69.244 glasov in ima okrog 3 tisoč glasov več kot junija 1973». Ta rezultat, potrjuje «veljavnost demokratične linije in politične linije širokega demokratičnega odprtja, ki jo že več let vodi tržaška KD v okviru sodelovanj leve sredine in ki se je izkazala z dejstvi kot najbolj uspešna, da se zoperstavil napredovanju komunistične partije.» KD nadalje trdi, da je bil na volitvah levi center okrepljen in da je tako potrjeno sodelovanje leve sredine na ravni krajevnih uprav. Na vsa ta vprašanja tako socialisti kot Slovenska skupnost do sedaj še niso ničesar odgovorili, saj je potreben določen čas, da se preuči dokaj zapleten nov položaj. Pri socialistih je še določena dodatna težava, ker ni bil izvoljen tajnik Ghersi za pokrajinskega svetovalca in se torej ne more izvesti že predvidena roša-da na tajniškem mestu. Na vsak način pa je potrebna nova notranja strankina ureditev in končno besedo bo izrekel jesenski kongres stranke. Bolj zapletene so stvari v Slovenski skupnosti, ki je izgubila eno občino, v pokrajini skoro sedemsto glasov, ogroženo ima župansko mesto v Nabrežini in ki ji je samo uspelo ohraniti drugo mesto v Zgoniku. Dejstvo je, da je Slovenska skupnost izgubila na svoji levi, ker so volivci ocenili, da je proces pomladitve, odločnejšega nastopanja in bolj odprte politike, do katerega je sicer prišlo, bil prepočasen in premedel. Sedaj mora Slovenska skupnost oceniti splošni položaj ter istočasno uskladiti svojo akcijo tudi z Goriško, saj je stranka dobila na teh volitvah deželni značaj, kar pa ni trenutnega in samo bežnega volilnega pomena. Tržaška mladinska federacija PSI je mnenja, da pomeni volilna zmaga socialistične stranke pogoj za pričetek važne preosnove v vsej državi. Mladi socialisti so mnenja, da gre za zrelo glasovanje za demokracijo in da premaknitev politične osi v Italiji na levo predstavlja tudi osnovo za novo politiko, za katero se zavzemajo mladi socialisti in ki edina lahko privede do rešitve vseh odprtih vprašanj. Socialdemokrati pa so mnenja, da so volilni izidi pri nas potrdili veljavnost politike leve sredine. Glede PSDI pa pravi njih uradno sporočilo, da so «volivci izrazili mnenje, da je premeščeno razdobje krize stranke, ki bo lahko nadalje sodelovala pri zdravem upravljanju pokrajine in občin». Tržaška federacija KPI bo razpravljala o volilni zmagi in njenem političnem pomenu na zborovanju, ki bo v petek v Ljudskem domu v Ul. Madonnina ob 20. uri. Govorili bodo tajnik federacije Rossetti, Boris Iskra in Paolo Nicolini. dovóljefia'hitrost 70 km na liro, je tržaški župan ponovno omejil hitrost na 50 km na uro. S SINOČNJEGA SESTANKA ZDRUŽENJA STARSEV VPRAŠANJE ŠOLSKIH PROSTOROV NA OPČINAH VEDNO BOLJ PEREČE Sklep za posredovanje pri šolskem skrbniku in pri občinski upravi - Vprašanje vpisovanja slovenskih otrok v slovensko šolo Na pobudo Združenja staršev o-trok slovenske osnovne šole na Opčinah je bil sinoči v dvorani openskega Prosvetnega doma sestanek, ki so se ga poleg številnih staršev udeležili tudi člani sveta šolskega o-koliša, medrazrednega sveta in Združenja staršev za nižjo srednjo šolo «Srečko Kosovel» ter nekateri politični predstavniki. Razpravljali so o raznih vprašanjih, ki se odpirajo na šolskem področju v tem kraju. Med najbolj perečimi je vsekakor problem šolskih prostorov in temu je bila v prvi vrsti posvečena sinočnja seja. Opensko Združenje staršev več let ugotavlja nevzdržno stanje na osnovni šoli, kjer iz leta v leto narašča število otrok, občinska uprava pa doslej še ni ustrezno rešila vprašanja pomanjkanja prostorov. Slovenska osnovna šola na Opčinah šteje namreč šest razredov s skupno 104 šolarji, ki imajo na razpolago pet učilnic, od katerih so eno v lanskem šolskem letu razpolovili z vmesno steno ter pridobili en zasilen prostor. V prihodnjem šolskem letu bosta zaradi velikega števila novih vpisov delovala dva prva razreda in se bo zato spet odprlo vprašanje. Poleg tega ni v šolskem poslopju primernih prostorov za šolski svet, knjižnico, zdravstveno asistentko, za didaktični material ter za predvideni knjigovodski urad, ki bi moral pričeti svoje delovanje v začetku prihodnjega leta. Položaj je nedvomno zaskrbljujoč in so ga zato predstavniki staršev na sinočnjem sestanku podrobno proučili v luči perspektivnih možnih rešitev. Ugotavljali so namreč, da je občina končno dogradila novo šolsko poslopje z dvanajstimi učilnicami v Villi Carsii za potrebe italijanskih šolarjev. To pomeni, da bi del italijanskih otrok, ki si delijo staro šolsko poslopje s slovenskimi, lahko preusmerili v novo poslopje. Obenem deluje pri Banih italijanska ovnovna šola s celodnevno zaposlitvijo, ki bi lahko sprejela še veliko otrok z Opčin. Ob upoštevanju vsega tega bi se dalo razbremeniti nekaj učilnic za potrebe slovenske šole. Ta zahteva je opravičljiva tudi iz logističnih razlogov, saj prebivajo slovenski otroci predvsem v starem predelu Opčin, medtem ko je največ italijanskih družin razmeščenih v novih predelih. Te ugotovitve je združenje staršev strnilo v resolucijo, ki jo bo predložilo šolskemu skrbniku. Po razgovoru z njim pa bo svoje zahteve posredovalo občinski upravi.. Starši in učitelji so nato razprav- morstvo posl, Gianaurio rav- vprašanjuvpisovanja otrok v sloven- :;natelj pristaniške ustanove Giuseppe sko šolo ter se pri tem dogovorili iTonuttl 111 • — za razne pobude spodbujanja neo dločenih staršev. Openski otroci počastili 30-letnico osvoboditve Otroci openske osnovne šole so imeli v okviru proslavljanja 30-let-nice osvoboditve vrsto prireditev. Poleg zaključne šolske predstave, ki je bila posvečena temu pomembnemu jubileju, so prejšnji torek priredili na šoli srečanje z bivšimi partizani in aktivisti. Srečanja sta se udeležila nekdanja partizanska učitelja šolski nadzornik Bole in tajnica osnovne šole Marta Zupan, nekdanja aktivistka Slava čebulec-Katra in gledališki igralec Danilo Turk. Otroci so z zanimanjem in navdušenjem poslušali njihovo pripovedovanje. V tem okviru so učenci petega razreda včeraj obiskali Rižarno. O grozotah tega nekdanjega uničevalnega taborišča jim je spregovorila učiteljica Stanka Hrovatinova. • Tržaški župan je s posebnim odlokom odredil, da je v Miramarskem drevoredu, od barkoveljskega pokopališča do portiča, prepovedano zavijati in menjati smer vožnje. V sejni dvorani tržaškega ACI v Ul. Cumano 2 bo danes zvečer ob 19. uri podelitev priznanj avtomobilistom, ki so se posebej izkazali z altruističnimi posegi na cestah. ACI bo obenem nagradil voznike Jutri nagrajevanje udeležencev mladinskih športnih iger Na sedežu občinskega odborništva za šport v Ul. del Teatro 4 (1. nadstropje) bo jutri nagrajevanje mladih udeležencev, ki so tekmovali v zaključnem delu občinskih tekmovanj za mladinske športne igre. Mia de športnike bo nagradil občinski odbornik za šport prof. Mario Lan-za. Začetek ob 18.30. Dijaki na izlet po Jugoslaviji Sestanki VZPI-ANPI Vsedržavno združenje partizanov Italije - ANPI sporoča, da bo danes, 18. junija, v gostilni Pri Silvestru v Nabrežini, srečanje bivših partizanov. Pokrajinski odbor VZPI - ANPI vabi vse tiste, ki so prejeli povabila in tudi druge bivše partizane, ki morebiti teh vabil niso prejeli, naj pridejo v omenjeno gostilno med 19. in 21. uro. Prizadeti naj prinesejo s seboj morebitna vabila na sestanek. Podoben sestanek bo jutri, 19. junija, od 19. do 21. ure v športnem krožku Kras v Zgoniku, v petek, 20. t.m., pa ob istih urah na Proseku (za Prašek in Kontovel) v Soščevi hiši. Bivši borci naj prinesejo s seboj v vseh teh primerih vabila, ki so jih prejeli v zadnjih dneh. To je važno, ker so na vabilih navedene številke zadevnih postopkov za uveljavitev priznanja statusa bivšega partizanskega borca. Srečanje o italijansko madžarskih prevozih Jutri se bo pričelo v Trstu mednarodno srečanje o «problemih in perspektivah italijansko-madžarskega sodelovanja na področju prevozništva», ki sta ga organizirala tržaški center za dokumentacijo in študije o Vzhodni Evropi ISDEE ter inštitut za svetovno gospodarstvo Akademije znanosti iz Budimpešte. Uvodna poročila bodo imeli ravnatelj slednjega inštituta in predsednik parlamentarne gospodarske komisije prof. Jozsef Sognar, docent ekonomske analize na univerzi v Firencah in član ISDEE prof. Sergio Parri-nello, ravnatelj ISDEE dr. Tito Fa-varetto in ravnatelj madžarske banke za tujo trgovino dr. Bela Bakony. Italijansko delegacijo bodo sestavljali, med drugimi, deželni odbornik za prevoze Nereo Stopper, ravnatelj ekonomske fakultete tržaške univerze in predsednik ISDEE prof. Claudio Calzolari, podtajnik za trgovinsko po- Na Marconijevem trgu v Miljah bo v soboto, 21. t.m., ob 21. uri koncert orkestra in zbora gledališča Verdi. Dirigent bo Francesco Maria Martini, sodelovali pa bodo pevci solisti Akiko Kuroda, John van Zolst, Nunzio Todisco in Carlo de Bartoli. Na programu bodo odlomki iz znanih oper: Verdi — Moč usode (simfonija), Donizzetti — Lucia di Lam-mermour, Bellini — Pirati, Boito — Mefistofele, Bellini — Puritanci, Bizet — Carmen (preludij), Verdi — Don Carlos, Cilea — Adriana Lecou-vreur, Puccini — Edgar in Mascagni — Cavalleria rusticana (intermezzo). Skupina približno štiridesetih mladink in mladincev odpotuje danes zjutraj iz našega mesta na štiridnevni izlet v matično domovino. Mladi, v glavnem dijaki višjih srednjih šol, bodo od danes do sobote obiskali tri jugoslovanske republike in sicer Slovenijo, Hrvatsko ter Bosno in Hercegovino. Zanimiv in nadvse koristen izlet priredi v sodelovanju z Zvezo socialistične mladine Jugoslavije Mladinski center iz Trsta, to je skupnost članov Mladinskega krožka in gojencev dijaškega doma «S. Kosovel». Kljub temu, da je obisk matične domovine v določeni meri tudi zasluženo plačilo požrtvovalnim mladincem ob koncu letošnje sezone, pa nikakor ne bi mogli reči, da je to «seniorje» ter najstarejše voznike. iiiiiiHiiiiiiHiiiHimiuiiiiiiiiiiiuiiHmiiiiiiiiiuniftiniiiiiiiiiMiiiiuiitiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiii Novi občinski svetovalci v Dolini in Devinu-Nabrežini Slovenski svetovalci v tržaškem pokrajinskem svetu so: Lucijan Volk (PSI), Boris Iskra in Alojz Markovič (KPI), Bojan Brezigar (SS) V dolinski občinski svet so bili izvoljeni: Na listi KPI: Edvin Švab (2852), Stojan Sancin (2493), Karel Ota (2364), German Švara (2364), Guerrino Coretti (2361), Rafael Tul (2340), Guido Mikulich (2337), Drago Slavec (2324), Milan Kuret (2322), Marjan Žerjul (2295), Boris Mihalič (2279) in Valentin Pavlič (2278). Na listi PSI: Marino Bandi (519) in Marino Pečenik (492). Na listi SS: Glauko Petaros (451), Alojz Tul (457) in Boris Gombač (443). Na listi KD: Virgilio Gerii (702), Giuseppe Mahnič (668) in Federico Bevilacqua (667). V devinsko - nabrežinski občinski svet so bili izvoljeni: Na listi KPI: Albin Škerk (2155), Giorgio Depangher (2071), Fragia-como (1827), Zora Legiša por. Mervič (1797), Livijo Legiša (1805), Stanislava Makole (1828) in Alojz Rogelja (1790). Na listi SS: Bojan Brezigar (798) in Antonio Terčon (756). Na listi MSI: Renzo De Vidovich (337). Na listi PSI: Vittorino Caloli (691) in Srečko Colja (640). Na listi PSDI: Virgilio Zanevra. Na listi KD: Luciano Colomban (1884), Bruno Beltramini (1800), Giuseppe Frisolin (1816), Antonio Giusto (1757), Ezio Medelin (1770), Sergio Pase (1752), Gino Rosini (1753). V tržaški pokrajinski svet so bili izvoljeni štirje svetovalci: na listi PSI Lucijan Volk, na listi SS Bojan Brezigar in na listi KPI Boris Iskra in Alojz Markovič. S tem tudi popravljamo prvo vest prefekture o izvolitvi Katre Čebulec-Batista v openskem volilnem okrožju in ki je prva neizvoljena na listi KPI, izvoljen pa je Markovič v devinsko - nabrežinskem volilnem okrožju. Avto podrl pešca na Trbiški cesti Sinoči je na Trbiški cesti malo pred Katinaro 20-letni Giovanni Orni iz Ul. D. Chiesa 11 podrl s svojim fiatom 128 61-letnega Dušana Cergola brez stalnega bivališča. Orrù se je peljal proti mestu, Cergol pa je hodil ob cesti. Točnejša dinamika nesreče pa ni znana in o njej vodi preiskavo prometna policija. Cergola so odpeljali v bolnišnico z rešilcem RK in ga sprejeli na zdravljenje v oddelku za oživljanje. Ugotovili so mu zlom desne noge in številne druge poškodbe, zaradi česar so si zdravniki pridržali prognozo. Razna obvestila KULTURNO ZDRUŽENJE Most proslavlja 30-letnico osvoboditve s predavanjem Tarasa Kermaunerja «Srečanjih z Borisom Kidričem». Predavanje bo v petek, 20. junija, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani. Ul. Ceppa 9. To bo popolnoma drugačno predavanje, kot ste ga vajeni TRŽAŠKI PARTIZANSKI pevski zbor obvešča da je tajništvo v Bazoviškem domu v Bazovici. Telefon 226-446. U-radne ure v torek in petek od 18. do 22. ure. V PREBENEGU bodo danes zvečer proslavili 30-letnico osvoboditve. Na trgu bo ob 21, uri priložnostni koncert, ki ga bo imela godba na pihala iz Brega. Vabljeni. Izleti MLADINCI SPDT organizirajo 21. in 22. junija naslednjo turo: Tolmin Razor planina (prenočevanje) in po transverzalni poti do Čme prsti (hoja 8 ur). Zbirališče ob 14. uri (21. t.m.) pred hotelom Km v Tolminu. SKUPINA bivših tržaških aktivistov OF priredi 29. junija izlet. Ogledali si bomo grobnico aktivistov OF in borcev usmrčenih na Urhu pri Ljubljani, nato taborišče v Begunjah na Gorenjskem, dolino Drage, rojstno hišo Prešerna v Vrbi. Vpisovanje do vključno .23. junija v Ulica Mon-tecchi št. 6, 3. nadstropje, soba št. 32 od 10. do 12. ure. Cena vožnje in kosila 7.500 lir. Kraj in uro odhoda bomo javili kasneje. PD «F. PREŠEREN» ZVEZA BORCEV in MLADINA IZ BOLJUNCA priredijo JUTRI, 19. in v petek, 20. junija, proslavo LETNICE OSVOBODITVE LETNICE OBNOVITVE ■ SLOVENSKE ŠOLE SPORED : Četrtek, 19. junija ob 20. uri — Krajši koncert godbe na pihala «Breg» na Gorici ob 20.30 — Svečanost pri spomeniku NOB ob 21. uri — Kulturni program na Jami Sodelujejo: godba na pihala «Breg», osnovnošolski otroci, harmonikarja, recitatorji in mešani pevski zbor «F. Prešeren». Priložnostni govor: dr. Sergij Peloza. Petek, 20. junija ob 21.15 — na Jami Recital socialne in partizanske lirike «Ubijte vojno, prekolnite vojno». Nastopajo: Mira Sardoč, Jožko Lukeš in Stane Starešinič. Glasbena in zvočna oprema: Peter švagelj in Dušan Jazbec. Scena: Demetrij Cej. Nastop vaške godbe Vabljeni! Koncerti SPD «I. GRUDEN» - Nabrežina organizira CELOVEČERNI KONCERT moškega pevskega zbora pod vodstvom Sergija Radoviča in s sodelovanjem Staneta Raztresena. Koncert bo v nedeljo, 22. t.m., ob 18. uri v društveni dvorani. Vljudno vabljeni! PD LONJER - KATINARA sklicuje v prostorih društva za JUTRI, 19,. junija, ob. 20,30,. v , prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju REDNI OBČNI ZBOR Dnevni red: 1. Izvolitev delovnega predsedstva 2. Poročila 3. Diskusija 4. Razrešnica staremu odboru 5. Izvolitev novega odbora 6. Razno Vabimo članstvo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleži. MLADINA IZ BOLJUNCA priredi SAGRO na JAMI v soboto, 21. in v nedeljo, 22 junija. Vabljeni! FESTIVAL LJUBLJANA 23. MEDNARODNE POLETNE KULTURNE PRIREDITVE 18.6. SLAVNOSTNA OTVORITEV Simoniti: PARTIZANKA ANA OPERA SNG LJUBLJANA 19. 6. Mozart: FIGARO VA SVATBA OPERA NP SARAJEVO 23.6. Wagner: LETEČI HOLANDEC OPERA HNK ZAGREB Vse prireditve bodo v Križankah. Začetek predstav ob 20.30. Informacije in rezervacije po tel.: (061) 21-838, 24-575, 22-975 Znanstveni in klasični licej «F. Prešeren» vabi na ogled razstave grafičnih in risarskih izdelkov dijakov. Odprtje razstave bo jutri, 19. junija, ob 11. uri, nato bo odprta do vključno 28. junija vsak delavnik od 10. do 12. ure. Kino BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE ^TRŽAŠKA KREDITNA BANKA s. P. A. TRST - ULICA F. FILZÌ TO - 61-4A6 URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar 624,20 Funt šterling 1420.— Švicarski frank 251,75 Francoski frank 156,50 Nemška marka 268.- Avstrijski šiling 37,55 Dinar: debeli 37,25 drobni 37,50 uit iM r/fli Včeraj-danes Danes, SREDA, 18. junija BOGDAN Sonce vzide ob 4.15 in zatone ob 19.57 — Dolžina dneva 15.42 — Luna vzide ob 14.27 in zatone ob 0.30. Jutri, ČETRTEK, 19. junija JULIJANA VREME včeraj: Najvišja temperatura 23.6 stopinje, najnižja 17,4, ob 19. uri 23,1 stopinje, zračni pritisk 1008,3 mb rahlo pada. veter 8 km na uro jugozahodni, vlaga 63-odstotna, nebo 7/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano temperatura morja 22,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 17. junija 1975 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 78-letni Gustavo Mori, 83-letni Giovanni lenul, 78-letna Giovanna Peroci vd. Perosa, 74-let-na Lucia Deponte vd. Riccobon, 77-letni Giacomo Majer, 85-letna Anna Mocchiutti vd. Vanzetto, 78-letna Giuseppina Opara vd. Lovrečič, 86-letna Libera Italia Borsatti, 77-letni Antonio Cossutta, 89-letni Marino Bonivento. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro-Neri, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Godina - Patuna, Trg sv. Jakoba št. 1: Aha Minerva (Grigolon), Trg Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unità 4. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165: Opčine: teL 211-001; ! Prosek: tel. 225-141; Božje polje- i Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. j 200-121: Sesljan: tel. 209-197; žavlje: lei. 213-137; Milje: tel. 271-124. Ariston 16.00—22.00 «Roma Fellini». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.30 «Scene da un matrimonio». Liv Ullann in Bibi An-derssen. Excelsior 15.30 «Gli scassinatori». J. P. Beimondo, Omar Sharif, Dyan Cannon, Robert Hossein. Nazionale 15.45, 18.45, 21.45 «Quo vadiš?». Barvni film, v katerem nastopajo Robert Taylor. Deborah Kerr in Peter Ustinov. Fenice 16.00 «Sole rosso». Charles Bronson, Ursula Andress, Alain Delom Barvni film. Eden 16.45 «Combattenti della notte». Kirk Douglas, Yull Brinner, Senta Berger. Barvni film. Ritz 16.30 «L'ultimo treno della notte». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.00 «Una ragione per vivere e una per morire». Bud Spencer. Capitol 16.30 «Sesso in confessionale». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 16.45 «Il seme del tamarindo». Barvni film, v katerem igrata Omar Sharif in Julie Andrews. Impero 16.30 «Borsalino». Alain De-lon in Jean Paul Beimondo. Barv ni film. Filodrammatico 16.30 «Sesso in ccr sia». Barvni film. Prepovedano mia dini pod 18. letom. Moderno 16.00 «Il giustiziere di me? zogiorno». Franco Franchi. Barvni film. Ideale 16.00 «Jeff Bolt l'uragano di Macao». Fred Williamson. Barvni film. Vittorio Veneto 16.00 «I guappi». Fabio Testi. Franco Nero in Claudia Cardinale. Abbazia 16.30 «Le mogli degli amanti di mia moglie sono mie amanti»-N. Alden in S. Graham. Barvni film. Prepovedano mladini pod Izletom. Radio Zaprto zaradi počitnic. Mignon 16.00 «Dalex, il futuro tra 1 milione di anni». Barvni film. Astra 16.30 «Vedo nudo». Igra Nino Manfredi. Barvni film. Volta - Milje 17.00 «Serafino». Adriano Celentano, Ottavia Piccolo, Saro Urzi, Barvni film. Za Dijaško matico darujejo: prof-Janko Jež 5.000 lir, prof. Edmund Žetko 3.000 lir in prof. Vera Vessel 5.000 lir. V spomin Marjuče Colja darujeta Karlo in Marija Čok 5.000 lir za Dijaški dom. + Preminil je naš dragi . Ernest Piščanec Pogreb bo jutri, 19. junija, ob 10-45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo: žena Fani, sin, bratje, svakinje, nečaki ter drugi sorodniki. Trst, 18. junija 1975 (Občinsko pogrebno podjetje) Žalovanju se pridružuje podjetje «TRANSTRST» in njegovi uslužbenci. Prošnje za raztegnitev habilitacijskega izpita Uradni list je 5. junija objavil ministrski dekret z dne 20. avgusta 1974 o ugotavljanju jezikovnega znanja za raztegnitev habilitacije — ki so jo šolniki dosegli na posebnih habilitacijskih tečajih razpisanih 6. maja 1972 — za poučevanje v šolah z učnim jezikom, ki ni italijanščina, na šole z italijanskim učnim jezikom, in narobe. Ugotavljanje znanja slovenščine oz. italijanščine za habilitacije na slovenskih šolah bo v Trstu. Prošnje je treba vložiti na deželnem šolskem uradu za Furlanijo-Julijsko krajino na Trgu sv. Antona novega 6 najpozneje 30 dni po objavi ministrskega dekreta v uradnem listu. KAJ SO VOLITVE PRINESLE NASI SKUPNOSTI SLOVENSKO PREDSTAVNIŠTVO V OBČINI GORICA SE JE POVEČALO NA ŠEST - KOT LETA 1948 Socialisti imajo tri slovenske svetovalce. Slovenska skupnost dva in komunisti enega ■ V pokrajini dva slovenska predstavnika, v krminskem občinskem svetu eden ■ Nespremenjeni odnosi v slovenskih občinah - Pred ustanovitvijo levih uprav v Krminu, Gradišču in lagraju, vprašljiv pa je še Tržič Rezultati upravnih volitev na Goriškem so potrdili splošen premik volilnega zbora v levo. K tej spremembi, ki je niso pričakovali niti najboljši poznavalci političnih razmer in niti sami voditelji delavskih strank ne, so prispevali delno mladi, ki so se odločali zlasti za komuniste in nekoliko manj za socialiste (neobjektivno bi bilo trditi, da so mladi glasovali skoraj izključno za „ ... , , , KPI) delno pa so se za levi stran- Tudi v prejšnjem tednu, od 9. do ki odločili tudi pripadniki srednjega 15. junija, je bilo v tržaški občini I sloja, ki jih gospodarska kriza in precej nalezljivih obolenj. Predvsem | slabo vladanje prav tako prizadeva gre omeniti ošpice, za katerimi je | kot delavski razred in vse tiste, ki obolelo kar 35 oseb. Veliko je bilo ' živijo od svojega dela. Nalezljive bolezni v tržaški občini tudi nalezljivih vnetij priušesne sli navke: kar 34. Po podatkih zdravstvenega funkcionarja tržaške občine je nadalje razvidno, da so zabeležili v že omenjenem obdobju še naslednje bolezni: škrlatinka 4 primeri, srbečica 1, norice 6 in nalezljivo vnetje jeter 1 (smrtni primer). Slovensko predstavništvo, ki je izšlo iz teh volitev, se je občutno povečalo v občinskem svetu v Gorici, delno pa je — žal — nazadovalo v pokrajinski upravi zaradi izpada predstavnice Slovenske skupnosti. Slovenska skupnost je kljub notranjim sporom, ki so izbruhnili ............................mm,„„„„„„„„ OD 1. JULIJA V VELJAVI NOV URNIK PRODAJALN Za vse trgovine in prodajalne našega mesta bo 1. julija stopil v veljavo nov pravitaik, ki bo doslej urejeval njihovo poslovanje. Pra vilnik bo v bistvu nadomestil vse posamezne odloke in odredbe, na podlagi katerih so se morali do-sedanj ravnati tržaški prodajalci in trgovci in bo homogeno razporedil urnike, dneve tedenskih zapor in podobno. Prodajalne in trgovine bodo morale upoštevati sledeče umike: Trgovine jestvin (izključene so pekarne, mlekarne .trgovine s sadjem in zelenjavo, mesnice, ribari-ce, slaščičarne, trgovine s pripravljenimi jedmi) od 8. do 13. ure in od 16.30 do 19. ure (zimski ur.) ter od 8. do 13. in od 17. do 19.30 (poletni ur.). Pekarne in mlekarne: od 7.40 do 13. in od 17. do 19. ure (zimski ur.) ter od 7.40 do 13. in od 17.30 do 19.30 (poletni ur.). Mesnice: od 7.40 do 13. ure, na dan pred praznikom tudi od 16,30 do 19. ure ("zimski ur.) ter od 7.40 do 13., na dan pred praznikom tudi od 17. do 19.30 (poletni ur.). Ribarniče: od 8. do 14. ure (zimski in poletni ur.). Trgovine s sadjem in zelenjavo: od 7.40 do 14. ure, na dan pred praznikom tudi od 16.30 do 19. ure (zimski ur.) ter od 7.40 do 14. ure, na dan pred praznikom tudi od 17. do 19.30 (poletni ur.). Slaščičarne in trgovine s pripravljenimi jedmi in gastronomskimi specialitetami: od 8. do 20. ure (zimski in poletni ur.). Trgovine z mešanim blagom knjigarne, trgovine s tekstilnim blagom in gorivom, izključene so prodajalne z raznimi tehničnimi pripomočki in stroji : od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30 (zimski ur.) ter od 8.30 do 12.30 in od 16. do 20. i s (poletni ur.). Trgovine z raznim* tehničnimi pripomočki, stroji, menjalnimi deli za avtomobile, itd.: od 8. do 12. ure in od 14.30 do 18.30 (zimski in poletni ur.). Drogerije: od 8. do 13. ure in od 16.30 do Ì9. ure (zimski ur.) ter od 8. do 13. ure in od 17. do 19.30 (poletni ur.). Cvetličarne od 8. do 13. in od 16.30 do 19. ure (zimski ur.) ter od 8. do 13. ure in od 17. do 19.30 (poletni ur.). Cvetličarne in krošnjarji z rožami v bližini pokopališč se ravnajo po urnikih pokopališč. Krošnjarji z jestvinami in rožami: ob torkih, četrtkih, petkih in sobotah od 8. do 17. ure, ob ponedeljkih in sredah od 8. do 13. ure (zimski in poletni ur.). Krošnjanji z ostalim blagom: od torka do sobote od 8. do 17. ure (zimski in poletni ur.). Rajonske tržnice — Ponterošo in Trg Libertà: od torka do sobote od 8. do 17. ure (zimski in poletni ur.) — pokrite tržnice v Ul. Carducci, Flavia in v Naselju Sv. Sergija: ob torkih, četrtkih, petkih in sobotah od 8. do 17. ure, ob ponedeljkih in sredah od 8. do 13. ure (zimski in poletni ur.). Trgovine z jestvinami, pekarne, mlekarne, drogerije in cvetličarne ne smejo poslovati ob ponedeljkih in sredah popoldan. Za trgovine z raznim blagom je predpisano, da imajo tedensko zaporo ob ponedeljkih, medtem, ko jo imajo trgovine z raznimi tehničnimi pripomočki in podobnim ob sobotah. Ob nedeljah in praznikih so vse trgovine in prodajalne (razen določenih izjem) zaprte. Poletni urnik sovpada z obdobjem legalne ure. Nagradni natečaj za vzdrževanje kleti in pripravo vina Kmečka zveza obvešča vinogradnike, da pokrajinsko kmetijsko nad-zorništvo v Trstu razpisuje «nagradni natečaj za dobro vzdrževanje kleti in ravnanje z vinsko posodo ter za dobro pripravo vina». Natečajni pravilnik določa: 1. Natečaja se lahko udeležijo vsi vinogradniki tržaške pokrajine. Prošnjo za udeležbo je treba napisati na kolkovanem papirju za 700 lir in jo vložiti na sedežu Pokrajinskega kmetijskega nadzorniš-tva do 30. junija 1975. Proš- nja mora vsebovati sledeče podatke: Priimek in ime, točen naslov bivališča, skupno površino posestva, približno površino vinograda ali pa število gojenih trt, povprečno količino pridelanega vina. 2. Za podeljevanje nagrad pridejo v poštev izboljševalna dela v kleti z ozirom na vzorževanje in smotrno ureditev prostorov, izboljšanje mehanizacije za predelavo grozdja, izboljšanje vinske posode, in vse tisto, kar prispeva k izboljšanju kvalitete pridelka. Posebej bodo ocenili kakovost pridelanega vina. 3. Predvidene so sledeče nagrade: prva nagrada za 800.0C0 lir, 3 druge nagrade za 500.000 lir, 6 tretjih nagrad za 250.000 lir, 10 četrtih nagrad za 150.000 lir in 5 petih nagrad za 100.000 lir. 4. Prijavljenci bodo morali svoje kleti urediti do 30. septembra in to pismeno sporočiti Kmetijskemu nad-zorništvu. Kmečka zveza zato poziva vinogradnike, ki se nameravajo udeležiti natečaja, da se zglasijo v njenih uradih v Ul. Cicerone št. 8/b, pritličje, da jim bomo izpolnili prošnje. Tajništvo KZ Sredi Rojana oropal 12-letnega otroka Nenavaden in skoro neverjeten rop se je pripetil prejšnje jutro v središču Rojana: pri belem dnevu in pred številnimi pričami je neznanec srednjih let napadel otroka, mu strgal z zapestja uro ter pobegnil, ne da bi kdorkoli od prisotnih ganil s prstom, žrtev napada je bil Giancarlo Voitschek, ki je pred dvema tednoma dopolnil 12 let. Mati, 31-letna Luciana Voitschek, ga je ob 9. uri posiaia iz stanovanja v Ul. Appiani 16 za rojansko župnijo v bližnji bar kupit steklenico coca-cole. Ko se je fant ob 9.30 vračal proti domu, se mu je približal slabo oblečen moški. Nepričakovano ga je zgrabil za levo roko in mu strgal zapestno uro ter hitro pobegnil. Giancarlo se je prestrašen in objokan vrnil domov k materi, ki je rop prijavila barkovljanskemu komisariatu javne varnosti. Agentom se je zdelo skoro neverjetno, da so lahko otroka tako nemoteno oropali, ne da bi mu kdo priskočil na pomoč. Vendar je rdeča odrgnina na zapestju jasno pričala, kaj se je fantu pripetilo. Doslej roparja še niso odkrili, vendar kaže, da so na dobri sledi med skupino rojan-skih pijancev. • V zadnji številki uradnega vestnika dežele Furlanije - Julijske krajine je med drugim objavljen odlok, s katerim je predsednik deželnega odbora Comelli odobril splošen regulacijski načrt za občino Neme v Beneški Sloveniji. Kopija načrta je na vpogled občinstvu na oglasni deski v občinski hiši v Nemah. prav pred volitvami, ohranila svoje glasove, ki se stalno sučejo okoli 2.950. V primerjavi z ostalimi strankami je izgubila 0,2 odstotka, kar dokazuje, da mladi volivci, tisti, ki so dobili volilno pravico z 18 letom, niso glasovali za samostojno slovensko politično stranko, ali pa so glasovali v majhnem odstotku. Bežen pregled volilnih rezultatov po slovenskih voliščih, pa dokazuje, da en del slovenskih volivcev tudi za občinske volitve ostaja zvest krščanski demokraciji, za katero po navodilih SS glasuje na državnozborskih volitvah. Če bi stranka pridobila te volivce, bi si zagotovila svoje predstavništvo v pokrajinski upravi in bi utrdila deželno zastopstvo. V pokrajinskem svetu bo torej slovensko predstavništvo sestavljeno samo iz dveh svetovalcev. Če se povrnemo h goriškemu občinskemu svetu, ki je za našo skupnost najbolj zanimiv, saj živi prav v občini Gorica največ Slovencev, potem moramo najprej ugotoviti, da smo v Gorici izvolili šest slovenskih občinskih svetovalcev, tri na listi PSI (Marko Waltritsch, Peter Sanzin in Vladimir Nanut), dva na listi Slovenske skupnosti (Damijan Pavlin in Andrej Šturm) ter enega na listi •KPI (Vilma Brajnik). Tako visoko število slovenskih svetovalcev v občinskem svetu v Gorici smo izvolili doslej samo na prvih upravnih volitvah 1948. leta, ko je naša skupnost še živela pod neposrednim mogočnim vtisom pravkar priborjene svobode in ko je preko Demokratične fronte Slovencev izvolila štiri, preko SDZ pa dva svetovalca. V pokrajinski svet pa sta bila letos izvoljena torej dva svetovalca, Ivan Bratina (KPI) in Štefan Bukovec (PSI). V treh okoliških občinah, ki so SS v Sovodnjah in Doberdobu. V občini Krmin je skušala enotna slovenska lista, ki je združevala kandidate iz vseh političnih skupin strank ustavnega loka ter prvenstveno iz vrst Slovenske skupnosti, izvoliti svojega predstavnika. Ta lista je zbrala 141 glasov (leta 1973 je imela SS v občini Krmin 71 glasov), toda še vedno premalo, da bi imela svojega zastopnika. Za slovensko zastopstvo v krminskem občinskem svetu je tokrat poskrbela KPI, ki je izvolila kmetovalca 47-letnega Karla Mavriča s Plešivega. Za borih 20 glasov ni bil izvoljen v Gorici kandidat na listi KPI Ace Mermolja. Stranka, ki je predvidevala zvišanje svoje skupine za enega svetovalca, je bila tik pred tem, da se njeno zastopstvo poveča za tri. Sedmi svetovalec, torej Mermo- in MSI. Ob takšni porazdelitvi sil je važno pripomniti, da je demokr-ščanska lista v Tržiču sestavljena pretežno iz pripadnikov levih struj (spomnimo se na spore v KD v zvezi s Cianom in njegovimi pristaši), ki bi utegnili biti razpoloženi za sodelovanje z ostalimi ljudskimi silami. Seveda pa je kakršnokoli ugibanje o sestavi koalicij v težavno u-pravljivih izvoljenih telesih, med katere sodita prvenstveno Tržič in tudi sama pokrajinska uprava, še pre-uranjeno, ker morajo stranke najprej oceniti volilne rezultate in se opredeliti za politična zavezništva. V tem pogledu bo nedvomno najbolj zanimivo izvedeti za obnašanje PSI, ki bo marsikje lahko jeziček na tehtnici ter bo odločal, ali naj se potiskanje italijanske politične o- Ija, bi bil zagotovo izvoljen, če bi j sj v jevo konkretizira tudi v levih tisti mladi, ki so za pokrajinske j koalicijah s komunisti. Socialisti i-oddali svoj glas KPI, za občinske majo tUch možnost obnoviti levosre- pa so glasovali svojega predstavnika, voditelja študentovske kontesta-cije Podbersiga na listi PSI (ki žal ni bil izvoljen) v prav majhnem odstotku tudi za občinske glasovali dinske koalicije, vendar ne na klasični podlagi s socialdemokrati, nasproti katerim so za večne čase o-dločno zaprli vse možnosti sodelovanja, ampak samo s KD in kvečjemu tako kot so za pokrajinske. S sta- je z republikanci in Slovensko skup-lišča interesov naše narodnostne nost,jn. Toda taisti PST se v enaki skupnosti je to zares škoda. V občini Gorica so se uresničila naša včerajšnja napovedovanja. KD je izgubila dva svetovalca, PLI prav tako dva, PSDI pa enega. Komunisti so napredovali za dve mesti, socialisti za eno in republikanci za eno. V pokrajinski upravi so po eno mesto izgubili demokristjani, liberalci in Slovenska skupnost, ni pa se predstavila PSIUP. V pokrajinskem svetu so zato komunisti dobili dve mesti, socialisti in republikanci pa po eno. . Tudi v ostalih občinah goriške po-I krajine so napredovale leve stran- popolnoma slovenske, niso volitve ke. Tako bo poslej trdna leva u- povzročile bistvenih sprememb ter bo kot doslej upravljala lista Občinske enotnosti občini Doberdob in Sovod-nje, lista Slovenske skupnosti pa občino Števerjan. V vseh treh primerih sta alternativni opozicijski listi Občinska enotnost v števerjanu in prava v občinah Krmin, Gradišče in Zagraj, obstajajo pa resne možnosti za ljudsko upravo tudi v Tržiču, kjer so komunisti in socialisti dosegli 43,6 odstotka glasov ter jih imajo KD, PRI in PSDI komaj 46,1 glasov, preostali glasovi pripadajo PLI nostjo. Toda taisti PSI se v enaki meri nagiba tudi k odločnemu prehodu v opozicijo, ker so njegovi voditelji spoznali, da stranka napreduje, kadar nima opravka z oblastjo, ki je naperjena proti koristim delovnih ljudi. Priznanje statusa borca Pokrajinsko vodstvo ANPI obvešča, da 4. julija zapade rok za vložitev prošenj glede priznanja statusa partizanskega borca. Borčevska organizacija obvešča vse tiste, ki niso še izpolnili ustreznih pol, naj to storijo čimprej. Poseben urad ANPI bo odprt ob ponedeljkih in četrtkih od 16. do 18. u-re na sedežu delavske zbornice v Ulici 24. maja 1. POMEMBNI PREMIKI NA VOLITVAH V BENEŠKI SLOVENIJI KD IZGUBILA OBČINI SO VODNJl GRMEK, SREDNJE IN PRAPROTNO v Lep uspeh krajevnih list združene levice v Spetru Slovenov, v Bardu, Pojdi itd. - Uveljavitev kandidatov Petričiča (KPI) in Mariniča (PSI) Na nedeljskih volitvah, kakor po vsej Italiji, premik na levo tudi v Beneški Sloveniji. Mladi, ki so prvič volili, niso razočarali tistih, ki so od njih pričakovali bolj odločen glas na levo. Tudi nekaj starejših, tradicionalnih volivcev Krščanske demokracije, je oddalo svoje glasove naprednejšim delavskim strankam. To nam kažejo rezultati občinskih in pokrajinskih volitev v Beneški Sloveniji. Kandidata komunistične partije Italije in PSI prof. Pe-tričič in prof. Marinič sta se dobro uveljavila. Glavni delavski stranki sta lepo napredovali tudi v tistih občinah, kjer sta prej prejemali neznatno število glasov. V volilnem o-krožju Špeter Slovenov ob Nadiži je dobil Petričič 704 glasove, kar je še enkrat toliko kot pred petimi leti, prof. Marinič pa 835. Tem levim glasovom je treba prišteti še o-ne, ki jih je dobil socialdemokratski kandidat Napoli, ker ljudje verujejo v etiketo socializma. Napoli je dobil 1221 glasov in je bil izvoljen. Krščanska demokracija bi bila doživela še večji poraz, če bi ne bila kandidirala za pokrajinski svet človeka, ki je javno pokazal določeno odprtost do našega narodnostnega problema in pripravljenost, da se ta problem vsaj začne resno preučevati. ker dejansko obstaja. Za občinske kandidatne liste Krščanske demokracije niso volivci tako glasovali, kakor so glasovali za pokrajinski svet, posebno ne tam, V NEDELJO V KULTURNEM DOMU Uspeh prvega nastopa gojenk baletne šole SSG Spored obsegal ritmično izrazne plese in klasični balet Tečaj vodili N. Križmančičeva in S. Micheluzzijeva V Kulturnem domu je bil v nedeljo prvi nastop gojenk baletne šole, ki deluje v sklopu Stalnega slovenskega gledališča. Občinstvo, ki se je za to priložnost v velikem številu zbralo v dvorani Kulturnega doma, je z vidnim navdušenjem sprejelo ta pomembni kulturni dogodek, ki odpira novo razsežnost v našem zamejskem kulturnem ustvarjanju. Glavna zasluga za prijetno nedeljsko prireditev gre učiteljicama Kadi Križmančičevi in Selmi Miche-luzzijevi, ki sta z veliko zavzetostjo vodili baletni tečaj ter sta bili tudi koreografinji in kostumografinji prvega baletnega nastopa. Nastopilo je 63 učenk od 6. do 17. leta starosti, ki so razporejene v sedmih razredih, od prvega do četrtega letnika študija. F prvem delu nedeljskega sporeda je bil sintetičen prikaz glavnih baletnih vaj, od začetnih za baletke prvega letnika, do bolj zahtevnih, ki so jih izvajale starejše in bolj izkušene učenke. Vaje so bile koreografsko'učinkovito in harmonično podane, predvsem pa je prišla do izraza dobra pripravljenost gojenk, od najmlajših, ki jih je vodila Križmančičeva, do starejših, ki so vadile pod vodstvom Micheluzzijeve. Drugi del sporeda je obsegal baletno enodejanko Rossinija in Respi-ghija «Fantastična prodajalna», pravljično pripoved v petnajstih slikah. Pestro, živahno in slikovito izvedbo je občinstvo nagradilo z dolgim a-plavzom. V tej baletni enodejanki so posebno izstopale solistke Tanja Kuret, Melita Valli, Mojca Švab in Barbara Campana. kjer so lokalni voditelji proti odprtosti do naših problemov. Nagradili so kandidata stranke Chiabudinija, ki je bil izvoljen v pokrajinski svet in kaznovali lokalne liste, ki so jih sestavljali ljudje, ki niso dajali jamstva za napredek in demokratični razvoj v naših dolinah. Od osmih občin vzhodne Beneške Slovenije, ki sestavljajo gorsko skupnost Nadiških dolin, je Krščanska demokracija izgubila štiri občine, in sicer Grmek, Srednje, Sovodnje in Praprotno. Le za las ni padel tudi Špeter Slovenov ob Nadiži, glavna občina naših dolin, kjer se je postavila po robu združena levica: komunisti, socialisti, napredni socialdemokrati in neodvisni demokrati. V Grmeku in v Sovodnjah je Krščanska demokracija izgubila občini prvič po 29 letih upravljanja. Najbolj pekoč poraz je doživela v Grmeku, kjer se je predstavila kot alternativa lista Obnova, katero so podprla kulturna društva naših dolin. Ta lista je bila predmet grobih napadov tudi s strani nekega videmskega dnevnika, posebno pa lokalnih voditeljev Krščanske demokracije. Rezultat: za demokristjan-skega pokrajinskega kandidata Chiabudinija, katerega intervju je objavil Novi Matajur pred volitvami, so oddali v Grmeku 343 glasov, lokalna občinska lista stranke, v kateri so bili tudi socialdemokratski elementi, je prejela 114 glasov, napredna lista pa je dobila kar 251 glasov. Težko je opisati navdušenje ljudi nad uspehom demokratičnih sil v Grmeku. Prav tako je tudi v Sovodnjah, kjer je dobila večino združena levica, ki bo imela 10 svetovalcev proti petim, medtem ko jih bo v Grmeku imela lista Obnove 12 proti trem. Prav tako je lista združene levice, katere nosilec je bil socialdemokratski pokrajinski kandidat Napoli, v Praprotnem dobila občino z večino 3 glasov. V Srednjem so dobili občino socialdemokrati in bo Krščanska demokracija v manjšini. Tudi tu se je dobro uveljavila lista Obnove, a na žalost ni bil izvoljen noben kandidat, ker so se razpršili glasovi na četrto listo, ki so jo y zadnjem trenutku predstavili desi-denti Krščanske demokracije. V Bardu, v zapadni Benečiji, je dobila krajevna lista, katero so sestavljali napredni in zavedni elementi, 252 glasov, v Fojdi so na drugem mestu komunisti. Kljub napredku smo z izidi volitev le delno zadovoljni, ker ne izražajo volje najbolj zdravega jedra našega ljudstva. V nekaterih občinah je volila samo polovica vpisanih volivcev, ker so ljudje po svetu, izseljencev ni bilo in jih ne obsojamo, ker vemo, v kakšnih težavah se nahajajo zaradi ekonomske krize, ki je zadela države, v katerih delajo in živijo. Bojijo se odpustov. Dežela i pa jim ni hotela priskočiti na pomoč. kakor so zahtevale njihove organizacije, da bi jim povrnili vsaj potne stroške. Na vsak način so zadale te volitve hud udarec nazadnjaškim in reakcionarnim silam in njihov izid predstavlja začetek novega obdobja v naši zgodovini, ne samo po občinah, temveč tudi v gorski skupnosti naših dolin, ki bo delno spremenila svojo politično fiziognomijo. Poslej bomo vodili z večjim uspehom in večjo močjo boj za obnovo Benečije. L P. Najmlajši gortški volivec Marko Leban, ki je dopotml 18 let en dan pred volitvami. Imena izvoljenih občinskih in pokrajinskih svetovalcev Objavljamo sestavo občinskih sve- j tov v Gorici, Sovodnjah, Doberdobu in števerjanu in sestavo goriškega pokrajinskega sveta. OBČINA GORICA KPI: Nereo Battello (1.317 preferenčnih glasov), Gianna Bigi por. Pirella (587), Vilma Brajnik por. Corva (517), Boris Coceanni (471), Italico Chiarion (357), Renato Za-lateu (228). PSDI: Ferruccio Fantini (527), Lanfranco Zucalli (443), Agostino Tacchinardi (153), Ezio Bianconi (151). MSI: Eno Pascoli (723), Luigi Coa-na (461), Carlo Pedroni (259). PRI: Gustavo Portelli (306), Luciano Luciani (124). PSI: Marko Waltritsch (404), Mario Del Ben (392), Peter Sanzin (352), Vladimir Nanut (264). SS:Damjan Paulin (259), Andrej Bratuž (223). PLI: Sergio Fornasir (174). KD: Pasquale De Simone (1.333), Mario Brancati (9731, Marjan Čefa-rin (769), Giannino Ciuffarin (745), Marino Piani (667), Erminio Tuzzi (664), Giuliano Stabon (627), Francesco Moise (5901, Silvano Polmona ri (534), Antonio Jakončič (532), Sergio Pellegrini (496), Luciano Cicut-tin (487), Guido Fornasir (476), Sergio Zattarin (446), Luciano Aprilis (439), Mario Leardi (413), Marino Gaggioli (409), Benito Marcuzzi (377). OBČINA SOVODNJE _ Lista občinske enotnosti: Jožef češčut (699 glasov), Venceslav Devetak (593), Boris Černič (566), Dominik Juren (566), Angel Petean (561), Emil Vižintin (561), Ivan Cotič (560), Igino Marega (560), Viljem Fajt (558), Jožef Salomon Tomšič (558), Franc Petejan (555), Emil Tomšič (555). Slovenska skupnost: Remo Devetak (331), Jožef Maraž (327), Branislav Černič (323). OBČINA DOBERDOB Lista občinske enotnosti: Andrej Jarc (516), Severin Devetak (456), Darij Legiša (453), Jožef Ferfolja (452), Julko Gergolet (451), Mario Lavrenčič (451), Julko Lakovič (450), Jožef Vižintin (449), Jože Jarc (448), Jordan Vižintin (449), Anamarija Peric por. Gergolet (445). Olinto Zanier (441). Slovenska skupnost: Marija Ferle-tič (273), Franc Radetič (271), Roman Lavrenčič (252). OBČINA ŠTEVERJAN Slovenska skupnost: Stanislav Klanjšček (286), Hadrijan Koršič (270). Aleš Pintar (267), Ciril Ter-pin (267), Armando Skok (266), E-mil Terpin (266), Nikolaj Simon Kom-janc (265), Alojz Mužič (265), Jožef Prinčič, (265), Boris Hladnik (264), Helena Knez por. Di Battista (284), Jožef Simčič (264). Lista občinske enotnosti: Ivan Humar (213), Rudolf Koršič (208), Franc Komic (207). POKRAJINSKI SVET V GORICI je tako sestavljen: KPI: Paiza, Poletto, Rizzi, Sabba-dirri, Ivan Bratina, Bianca Marega, Brumai, Galiini. PRI: Marin. PSDI: Compagnone, Tacchinardi. MSI: Pedroni. PSI: Štefan Bukovec, Maiani, De-just. KD: Perissin, Lodi, Agati, Gallarotti, Stecchina, Romani, Gallas, De Rocco, Reverdito. Izleti DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in nonoči je v Go rici dežurna lekarna D'Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 2124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna Sant'Antonio, U-lica Romana, tel. 40497. Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v soboto, 21. junija, vzpon na Črno prst (1884 m). Skupni odhod bo v soboto ob 14.30 pred mejnim prehodom pri Rdeči hiši. Druga skupina bo odpotovala v nedeljo, 22. junija. Slednji naj se pred go-riškim mejnim prehodom zberejo že ob 5. uri zjutraj. Prevoz z lastnimi sredstvi do Podbrda, od tu pa peš do črne prsti. Vpisovanje sprejemajo na sedežu ŠPD, Ulica Malta 2. S P D priredi v nedeljo, 29. junija, družinski avtobusni izlet na Fiancavano. Vpisovanje je že v teku. Kino Gorica VERDI 21.00 Zaključna prireditev goriške baletne šole. CORSO 17.30—22.00 «Il gatto a nove code». J. Francisco. Barvni film. Prepovedan mladim pod 14. letom. MODERNISSIMO 17.15-22.00 «In tre verso l'avventura». Barvni film. CENTRALE 17.00—21.30 «Sciarada per 4 spie». L. Ventura, M. Tolo. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «Dalla Cina con amore in Danimarca con furore». Barvni film. Prepovedan mladim pod 18. letom starosti. J. Jiliu, L. Norup. Tržič EXCELSIOR 17.30—22.00 «Ragazzi in camera». Barvni film. PRINCIPE 18.00—22.00 «Il lumacone». A or n Gorica SOČA «Ljubimec velikega stila», a-meriški barvni film ob 18.30 in 20.30. SVOBODA «Najbolj nora dirka», a-meriški barvni film ob 18.30 m 20.30. DESKLE «Klan Andersona», ameriški barvni film ob 20.00. ..................... Goriške občinske volitve po sekcijah OBČINSKE VOLITVE ZA GORIŠKO OBČINO Stranka občin. 75 deželne 73 občin. 70 KPI 4.863 3.465 2.598 PSDI 3.160 2.446 3.947 MSI 2.625 3.055 2.314 PRI 1.529 875 690 PSI 3.109 2.837 2.508 SS 1.623 1.892 1.765 PLI 1.246 1.368 1.973 KD 12.880 12.642 12.607 1. Ul. Cappuccini 10: KPI 77, PSDI 51, MSI 56, PRI 44, PSI 37, SS 20, PLI 45, KD 260. 2. Ul. Randaccio 10: KPI 65, PSDI 71, MSI 60, PRI 42, PSI 58, SS 40, PLI 25, KD 263. 3. Ul. Randaccio 10: KPI 62, PSDI 41, MSI 75, PRI 30, PSI 42, SS 11, PLI 16, KD 251. 4. Ul. Codelli 16/A: KPI 74, PSDI 41, MSI 72, PRI 34, PSI 5, SS 14, PLI 38, KD 233. 5. Ul. Randaccio 12/3: KPI 48, PSDI 29, MSI 47, PRI 29, PSI 26, SS 9, PLI 26, KD 166. 6. Ul. Codelli 16: KPI 61, PSDI 40, MSI 51, PRI 33, PSI 30, SS 21, PLI 51, KD 134. 7. Ul. Leopardi 3: KPI 40, PSDI 47, MSI 46, PRI 22, PSI 33, SS 10, PLI 12, KD 156. 8. Ul. Leopardi 3: KPI 83, PSDI 78, MSI 78, PRI 60, PSI 74, SS 13, PLI 30, KD 307. 9. Ul. Diaz 22: KPI 32, PSDI 43, MSI 82, PRI 44, PSI 33, SS 10, PLI 40, KD 219. 10 Verdijev korzo 17: KPI 32, PSDI 48, MSI 36, PRI 32, PSI 33, SS 21, PLI 38, KD 139. 11. Ul. Svevo 5: KPI 44, PSDI 56, MSI 52, PRI 28, PSI 57, SS 19, PLI 22, KD 183. 12. Ul. Svevo 5: KPI 63, PSDI 24, MSI 29, PRI 6, PSI 34, SS 17, PLI 13, KD 152. 13. Verdijev korzo 17: KPI 71, PSDI 22, MSI 37, PRI 23, PSI 28, SS 31, PLI 24, KD 175. 14. Ul. Cappuccini 10: KPI 69, PSDI 69, MSI 41, PRI 36, PSI 38, SS 23, PLI 12, KD 217. 15. Ul. Cappuccini 10/A: KPI 79, PSDI 64, MSI 47, PRI 41, PSI 63, SS 18, PLI 33, KD 322. 16. Ul. Svevo 5: KPI 78. PSDI 61, MSI 29, PRI 13, PSI 56, SS 19, PLI 16, KD 183. 17. Ul. Diaz 22: KPI 67, PSDI 43, MSI 73, PRI 24, PSI 33 SS 6, PLI 25, KD 217. 18. Drevored Virgilio 2: KPI 67, PSDI 48, MSI 56, PRI 16, PSI 37, SS 17, PLI 16, KD 155. 19. Drevored Virgilio 2: KPI 78, PSDI 46, MSI 24, PRI 23, PSI 50, SS 12, PLI 11, KD 214. 20. Ul. Boschetto 20: KPI 83, PSDI 72, MSI 60, PRI 41, PSI 49, SS 41, PLI 19, KD 232. 21. Ul. Brigata Pavia 47: KPI 64, PSDI 49, MSI 39, PRI 17, PSI 33, SS 23, PLI 17, KD 270. 22. Ul. Gramsci 2: KPI 95, PSDI 71, MSI 47, PRI 10, PSI 44, SS 7, PLI 11, KD 261. 23. Verdijev korzo 17: KPI 64, PSDI 23, MSI 37, PRI 6, PSI 33, SS 30, PLI 6, KD 146. 24. Ul. Croce 3: KPI 70, PSDI 33, MSI 41, PRI 8, PSI 45, SS 19, PLI 15, KD 232. 25. Verdijev korzo 17: KPI 88, PSDI 41, MSI 43, PRI 21, PSI 40, SS 32, PLI 18, KD 179. 26. Trg Medaglie D’Oro 2: KPI 81, PSDI 40, MSI 20, PRI 19, PSI 27, SS 18, PLI 13, KD 130. 27. Trg Medaglie D’Oro 2: KPI 65, PSDI 47, MSI 43, PRI 30, PSI 47, SS 62, PLI 23, KD 200. 28. Ul. Orzoni 1: KPI 86, PSDI 68, MSI 39, PRI 45, PSI 67, SS 70, PLI 23. KD 274. 29. Ul. Codelli 16/A: KPI 60, PSDI 51, MSI 71, PRI 48, PSI 37, SS 17, PLI 34, KD 235. 30. Ul. Campagnuzza 23/2 (štan-drež): KPI 71, PSDI 66, MSI 41, PRI 15, PSI 32, SS 6, PLI 7, KD 241. 31. Ul. Campagnuzza 23/2 (Štan-drež): KPI 90, PSDI 62, MSI 34, PRI 14, PSI 78, SS 43, PLI 16, KD 204. 32. Ul. Udine 18 (Ločnik) : KPI 126, PSDI 44, MSI 31, PRI 13, PSI 52, SS 21, PLI 14, KD 311. 33. Ul. Udine 18 (Ločnik) : KPI 75, PSDI 77, MSI 21, PRI 19, PSI 57, SS 6, PLI 8, KD 260. 34. Ul. Udine 21 (Ločnik); KPI 68, PSDI 29, MSI 14, PRI 4, PSI 36, SS 22, PLI 8, KD 264. 35. Ul. 4. novembra 22 (Podgora): KPI 227, PSDI 38, MSI 4, PRI 12, PSI 75, SS 76, FLI 11, KD 130. 36. Ul. 4. novembra 22 (Podgora): KPI 162, PSDI 76, MSI 30, PRI 7, PSI 76, SS 35, PLI 15, KD 210. 37. Pevma 1: KPI 144, PSDI 28, MSI 4, PRI 3, PSI 138, SS 125, PLI 2, KD 70. 38. Ul. Rismondo 12: KPI 60, PSDI 44, MSI 83, PRI 37, PSI 31, SS 28, PLI 47, KD 249. 39. Ul. Leopardi 1: KPI 49, PSDI 53, MSI 56, PRI 35, PSI 37, SS 6, PLI 20, KD 219. 40. Ul. Croce 3: KPI 103, PSDI 39, MSI 39, PRI 34, PSI 52, SS 34, PLI 34. KD 196. 41. Ul. Randaccio 12/2: KPI 57, PSDI 65. MSI 76, PRI 30, PSI 42, SS 15, PLI 32, KD 246. 42. Mihaelova ulica 159 (Štandrež) : KPI 148, PSDI 62, MSI 18, PRI 18, PSI 128, SS 96, PLI 12, KD 168. 43. Ul. Udine 20 (Ločnik): KPI 103, PSDI 75, MSI 22, PRI 10, PSI 74, SS 14, PLI 8, KD 345. 44. Ul. Gramsci 2: KPI 101, PSDI 78, MSI 39, PRI 13, PSI 70, SS 24, PLI 16, KD 236. 45. Ul. Orzoni 1: KPI 74, PSDI 63, MSI 44, PRI 31, PSI 68, SS 26, PLI 22, KD 229. 46. Ul. Croce 3/A: KPI 93, PSDI 56, MSI 35, PRI 20, PSI 73, SS 38, PLI 13, KD 219. 47. Ul. Cappuccini 10/A: KPI 57, PSDI 36, MSI 48, PRI 28, PSI 43, SS 13, PLI 16. KD 153. 48. Verdijev korzo 17: KPI 56 PSDI 47, MSI 60. PRI 25, PSI 50, SS 28, PLI 45, KD 180. 49. Ul. Diaz 5: KPI 5, PSDI 3, MSI —, PRI 1, PSI 1, SS 5, PLI 3 KD 80. 50. Ul. V. Veneto 171 (splošna bol nišnica); KPI 13, PSDI 7, MSI 4 PRI 4, PSI 6, SS 8, PLI 3, KD 56. 51. Ul. V. Veneto 155 (sanatorij) KPI 1, PSDI —, MSI 1, PRI —, PSI 4, SS —, PLI —, KD 16. 52. Ul. V. Veneto 174 (psihiatrična bolnišnica) : KPI 33, PSDI 9, MSI 2, PRI 7, PSI 5, SS 11, PLI 6, KD 98. 53. Ul. Žara 17: KPI 106, PSDI 89, MSI 46, PRI 18, PSI 55. SS 14, PLI 15, KD 225. 54. Ul. Boschetto 20: KPI 60, PSI 40, MSI 50, PRI 29, PSI 42, SS 14 PLI 32, KD 233. 55. Ul. Matteotti 14: KPI 171, PSDI 71. MSI 37, PRI 19, PSI 78, SS 29 PLI 4. KD 197. 56. Ul. Randaccio 12/1: KPI 55 PSDI 50. MSI 68, PRI 18. PSI 38’ SS 24. PLI 17, KD 175. 57. Ul. Randaccio 12/2: KPI 85 PSDI 54, MSI 31, PRI 22. PSI 59’ SS 13, PLI 13, KD 179. 58. Ul. Bersaglieri 3 (Ločnik) : KPI 59, PSDI 44, MSI 12, PRI 9 PSI 44 SS 5. PLI 6. KD 260. 59. Ul. Codelli 16/A: KPI 52. PSDI 52. MSI 81. PRI 52, PSI 41. SS 20. PLI 51, KD 214. 60. Ul. Leopardi 1: KPI 77, PSDI 55, MSI 39, PRI 21, PSI 37, SS 16 PLI 18, KD 183. 61. Ul. Cappuccini 10/A: KPI 95, PSDI 81, MSI 39. PRI 27, PSI 70, SS 33, PLI 15, KD 245. 62. Mihaelova ulica 159 (štandrež) : KPI 139, PSDI 44, MSI 12, PRI 20, PSI 109, SS 88, PLI 9, KD 146. 63. Ul. Codelli 16/A: KPI 93, PSDI 66, MSI 71, PRI 50, PSI 71, SS 14 PLI 30, KD 280. 64. Ul. V. Veneto 181 (splošna bolnišnica) : KPI 1, PSDI 6, MSI 3, PRI J 2, PSI 6, SS 4, PLI 2, KD 25. Odvetnik svetuje V tej strokovni rubriki naš pravni svetovalec, goriški odvetnik dr. Peter Sanzin, seznanja čitatelje z vsakdanjo problematiko pravnega značaja, tako z lastnimi sestavki, kot r odgovori na vprašanja, ki jih lahko čitatelji naslovijo na uredništvo v Trstu (Ul. Montecchi 6) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1j ali na pisarno dr. Sanzina v Gorici (Ul. Duca d'Aosta 42). MOŽNOST ZAŠČITE PRED ROPOTOM Čitatelj mi piše: «Živim v predmestju Trsta, v novi večstanovanjski stavbi že pet let. Hiša je bila tako zgrajena, da je bilo predvidenih v pritličju več trgovin, oziroma trgovinskih prostorov. Morda zaradi gospodarske krize ali iz drugih razlogov, ni gradbenemu podjetju ki je bilo lastnik celotne nepremičnine, uspelo prodati vseh pritličnih lokalov; tako je po nekaj letih, ko so bib' ti lokali prazni in zaprti, preuredilo prostore, u-mestilo na enem koncu svoje pisarne, na drugem pa je postavilo skladišče in neke vrste delavnice, kjer se opravljajo najrazličnejša dela. Od dneva, ko se je gradbenik preselil k nam, nimamo več miru. Od jutra do večera je slišati neprestan ropot nakladanja in razkladanja železnega in drugega ogrodja. Kar je še huje, pa se vsako toliko sliši grozen pisk električne žage, ki gre do kosti. Jaz imam še to smolo, da stanujem v prvem nadstropju, prav nad skladiščem. Stavba bo res moderno zgrajena, vendar se mi zdi, kot da bi ne bilo nobene izolacije, in ves ta hrup tako odmeva v mojem stanovanju, da sem že ob živce. Pripomnim naj, da sem že sam po sebi nervozen, in sem šel iz mestnega hrupa prav zaradi tega, da bi bil bolj v miru. Poskusil sem intervenirati najprej pri gospodarju, potem pri administratorju stavbe, vendar zaman, šel sem tudi k mestnim redarjem, ampak tudi ti so mi rekli, da ni kaj napraviti, da moram potrpeti in tako dalje. Kaže, da mi ni kaj napraviti, enkrat, zadnjič, pa mi je gradbenik celo zabrusil, naj ga pustim pri miru, in naj se grem tožarit, če me je volja. Jaz nimam denarja za tožbe in se tudi bojim, da mi bodo rekli, kot so mi že, da sem star nadležnež in sitnež. Prosim Vas, da mi poveste, če imam kaj prav in kaj bi se dalo napraviti v mojo korist?» Odgovor: Če je povzročeni hrup preko meja normalnega prenašanja, ima prizadeti pravico da se pritožuje. Po splošnih načelih in po določbi člena I ciative. 844 Civilnega zakonika, nima nihče pravice, da povzroča ropot ali drugače moti bližnjega z dimom, vročino, okuženjem zraka itd. preko meja, določenih po načelih normalne znosnosti. V danem primeru je videti, da obstajajo določeni pogoji za postopek proti gradbeniku, ne v toliko, da bi se mu prepovedala uporaba prostorov za njegovo poklicno delo, ampak za zahtevo, da omejuje hrup strojev in ljudi na znosno mero. Predvsem bi bilo treba ugotoviti, če je povročeni hrup občasen ali redno, vsakodneven. Drugače je pri uporabi strojev; ti morajo že ob nastavitvi odgovarjati varnostnim predpisom, ki določajo tudi maksimalno akustično toleranco ne samo do tretjih oseb, ampak tudi do delavcev, ki so dodeljeni u-pravljanju strojev samih. Za take in podobne primere imamo že precejšnjo sodno prakso. Sodišča razsojajo in odločajo konkretno od primera do primera ter se poslužujejo modernih tehničnih pripomočkov, predvsem fonometra. Tako se na splošno prepoveduje ropot med 40 in 140 decibeli, v nekaterih primerih tudi čez 25 decibelov ali phonov, če so prizadeti prostori spalnice. Ne da bi se na slepo spuščal v sodne zahtevke, naj se čitatelj vnovič obrne do mestnih stražnikov (ali morda tudi do službe socialnih asistentk) ter naj skuša doseči, da bi mu prišli na dom poslušat z ustreznim aparatom količino ropota, na kar naj se odloči za naslednje ini- MiiiiiiiHUiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Patronat KZ - INAC svetuje V tej rubriki naš izvedenec Boris Simoneta seznanja čitatelje z vsemi vprašanji v pristojnosti Patronata Kmečke zveze. Za vsa pojasnila se lahko zainteresirani obrnejo na Patronat KZ INAC, Ul. Cicerone 8/b, tel. 62-785. Urad je odprt vsak dan od 8.30 do 12.30 in popoldne od 15. do 17. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 12. ure. DOLOČBE NOVEGA ZAKONA 0 POKOJNINAH Dokončna odobritev zakona, ki predvideva povišanje minimalnih pokojninskih zneskov in povezuje pokojnine z dinamiko plač, je sad vztrajnega pritiska in prizadevanj delavcev ter njihovih sindikalnih organizacij, ki so posredovali pri vladi za primerno zaščito najnižjih delavskih dohodkov. Z izglasovanjem novega zakona je bila dosežena važna pridobitev v sklopu prizadevanj, da bi uresničili sodoben zavzifovalni sistem, čeprav (kot bomo potem videli) so novi status neposrednih obdelovalcev in vseh avtonomnih delavcev sploh v zvezi z izenačenjem minimalnih pokojnin priznali le do 31. decembra 1976. Zato se za neposredne obdelovalce ta borba za pripadajoče pravice še nadaljuje, saj izenačenje minimalnih pokojnin ne sme izzveneti kot trenutna koncesija, ki stopi v veljavi s 1. julijem 1975. S koncem prihodnjega leta, ko bo stekel rok, ki ga predvideva novi zakon, se bo treba spet zavzeti, da parlament izglasuje nov zakon, ki mora biti zasnovan v istem duhu in imeti e-nako vsebino kot sedanji, ker bi bilo nedopustno, če bi naredili spet korak nazaj. Novi zakon, kakršnega je odobril parlament, obsega sledeče točke: Povišek minimalnih pokojnin: vse pokojnine, tako podrejenih kot av- tonomnih delavcev, ki ne presegajo 100.000 lir mesečno, se s 1. januarjem 1975 povišajo za 13.000 lir. S tem določilom se je v vsej državi okoristilo kar 10.000.000 upokojencev, in sicer: 5.896.622 upokojencev INPS pri skladu podrejenih delavcev, 2.004.365 kmečkih upokojencev, 356.067 obrtnikov, 313.565 upokojencev pri trgovskem skladu, 800.000 uživalcev socialne pokojnine in, 270 tisoč civilnih invalidov, slepcev in gluhomenih upokojencev. Novi zneski minimalnih pokojnin pri splošnem obveznem zavarovanju znašajo 55.950 lir mesečno. U-pokojenci pri posebnih skladih avtonomnih delavcev (neposredni obdelovalci, koloni in polgruntarji, o-brtniki in trgovci) pa imajo pravico od 1. januarja 1975 do 30. junija 1975 do 47.800 lir mesečno, medtem ko se bodo s 1. julijem 1975 te pokojnine izenačile s pokojninami podrejenih delavcev (55.950 lir), kot predvideva dekret predsednika republike št. 325 iz leta. 1972. Socialne in civilne pokojnine so se povišale na 38.850 lir mesečno. Meja dohodkov, ko dozori pravica do socialne pokojnine, se zviša od sedanjih 336.050 lir letno in 1.320.000 lir letno (za oba zakonca) na 505.050 in 1.560.000 lir letno. Družinske pokojnine: važno novost uvaja novi zakon v zvezi z družinsko pokojnino poročenih žena, ki so že dopolnile 72 let in ki so ostale vdove, preden sta potekli dve leti od poroke. Sedaj bodo lahko te vdove prejele družinsko pokojnino, če se je rodil otrok po moževi smrti (figlio postumo) ali če je bila smrt zakonca posledica nezgode na delu, poklicne bolezni ali zaradi vojnih posledic. Ta pravica je priznana tudi vdovam nad 72. letom starosti, ki so se poročile po razsodbi o razvezi prejšnje poroke, ki jo predvideva novi zakon o razporokah, vendar ne po 31. decembru 1975. Kopičenje pokojnine in odškodnine za brezposelne: Samo za pokojnine, ki presegajo 100.000 lir mesečno, ni predvideno kopičenje med pokojninskim zneskom in odškodnine za brezposelne, medtem ko lahko ostali prejemajo obe dajatvi, ko dosežejo upokojitveno starost. Invalidska pokojnina: Člen 24 novega zakona‘določa zh vse kategorije zavarovancev, da lahko dosežejo invalidsko pokojnino, če se je njihova zmožnost do zaslužka trajno zirfahjšala "ža" vsaj'dve'tretjini zaradi onemoglosti, fizične ali duševne napake. Ta ukrep bo nedvomno o-škodoval predvsem kategorijo neposrednih obdelovalcev, ki zaradi petletne zamude za starostno upokojitev imajo v veliki večini invalidsko pokojnino. Strožji kriterij (invalidnost mora znašati vsaj dve tretjini delovne sposobnosti namesto prejšnje polovice) pa je kot protiutež za povišek 13.000 lir vseh pokojnin in predvsem izenačenja vseh minimalnih pokojnin, s čimer pa ne moremo soglašati. Seveda invalidske pokojnine, ki so bile odobrene pred izglasovanjem tega zakona, ne pridejo v poštev te nove določbe. Zavarovalne obremenitve: Člen 17 uvaja občutno obremenitev ’ aktivnih delovnih sil na kmečkih posestvih, saj morajo plačevati občutno višje zavarovalne prispevke. Vsak zavarovanec, moški ali ženska, mora plačati dnevno 198 namesto prejšnjih 98 lir, poleg tega ga obremenijo še za dodatnih 100 lir. RAZMIŠLJANJA NA SPREHODU MED KOROŠCI Navdušenje z akademije se je na deželi ohladilo Celovška gimnazija in njena vloga - Tisti, ki so zdržali kruti nacizem, začenjajo tarnati, mlajša generacija pa ne CELOVEC, sredi junija. — Prejšnjo, ne zadnjo nedeljo, 8. junija, je nad južno Koroško rosil droban dež. Avto je drvel proti koroškemu središču mimo čednih še slovenskih vasi. Krajevni napisi pa so seveda vsi nemški. Za predlanskim postavljenimi in nato uničenimi dvojezičnimi napisi je za Slovence ostal le grenak spomin. One nedelje, pred desetimi dnevi, pa so iz vseh teh in tudi drugih vasi mnogi še vedno zavedni koroški Slovenci prišli v Celovec na proslavo, ki naj izpove njihovo življenjsko voljo, biti in o-stati Slovenci, kljub nenehnemu in vsestranskemu pritisku germanizacije. Prihiteli so v Celovec, da bi si tam v sicer tako tesnobnem koroškem ozračju ogreli srce in utrdili vero v boljšo bodočnost ob pogledu na svojo zorno mladino, ki je pripravila šolsko akademijo na zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu, akademijo, ki je ob vsakem zaključku šolskega leta, letos pa še posebej slovesna. Ob 14. uri je bilo pred delavsko zbornico v Celovcu vse živo. Reka ljudi vre v veliko dvorano, kjer se z odra blešči velik napis, geslo, v katerega smislu poteka proslava: «Osvoboditev 1945 — državna pogodba 1955 — dva temelja naše šole». To pa je hkrati tudi osnovni temelj obnovljenega narodnega življenja koroških Slovencev. Leta 1945 se je sicer na Koroškem tako kruti nacistični režim zrušil, niso pa koroški Slovenci kljub prestanemu trpljenju in junaškemu odporu dosegli prave svobode. Državna pogodba Avstrije 1955 jim je res zagotovila mednarodno zaščito, toda ta je v pretežni meri ostala na papirju. Edina točka pogodbe, ki je bila izpolnjena in k. je hkrati edina svetla točka v življenju koroških Slovencev po zadnji vojni, je ustanovitev, obstoj in delovanje slovenske gimnazije v Celovcu. Avstrijske oblasti so jo dale kot nekakšno koncesijo Slovencem v tihem upanju, da bo že ob samem rojstvu nebogljeno shirala zaradi neurejenega vprašanja Ijudsko-šolskega pouka. In vendar se je gimnazija ob skupnem prizadevanju koroških Slovencev presenetljivo krepko uveljavila. Do danes je na njej maturiralo nad 400 dijakov in dijakinj, v pravkar minevajočem šolskem letu pa je v 18 razredih bilo vpisanih 438 dijakov in dijakinj in letos jeseni bo imela ponovno tri paralelke prvega razreda. Po zaslugi te gimnazije nastaja in raste na Koroškem narodno zavedna plast izobražencev, kakršne na Koroškem menda še nikoli niso i-meli. Nič čudnega ni zato, da se spričo omenjenega razvoja gimnazije hujskaško napadalno razburja zagrizeno nemškonacionalni in Slovencem sovražni Heimatdienst, katerega splošno znani in priznani cilj je izbrisati koroške Slovence s sveta. To so lani ob obletnici nesrečnega koroškega plebiscita izrazito pokazali, ko so na shodu Heimat-diensta nosili transparente z napisom «Slovenska gimnazija v Celovcu — velik strup». Letos je bila akademija na zaključku šolskega leta posebno svečana. S tem se je hotela podčrtati in proslaviti vselitev gimnazije v novo stavbo, kajti do lani je dija-štvo imelo popoldanski pouk v poslopjih nemških šol. Razumljivo je torej, da se je ravnatelj gimnazije I v otvoritvenem govoru zahvalil ti-I stira, ki so pripomogli k predčasni vselitvi, kajti uradno odprtje nove- danjo brezbrižnost pri izpolnjevanju ga poslopja bo šele jeseni in te svečanosti se bosta udeležila dva člana zvezne vlade, ki bi rada s tem vsaj deloma zabrisala svojo dose- tmmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiifiiiimiiiiiiimiiiimiuimiiia Na gradu Sv. Justa se uspešno nadaljuje razstava kiparskih del znanega mojstra Mascherinija. Na sliki njegova «Tržačanka» aillllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIMIIIHIIIIIlilllllllllll Svetlana svetovni brzi nski pilot Jacqueline Cocran je bila dolgo let svetovna prvakinja v naglem-letenju, S svojim letalom «F-1Ó4 G» je dosegla brzino 2300 kilometrov na uro. Že samo ime oziroma znamka letala nam pove, da gre za Američanko. E-najst let je Jacqueline nosila svetovno prvenstvo, ki ga je pa sedaj izgubila, ker jo je sovjetska letalka Svetlana Savicka krepko prekosila v svojem letalu «E-133», s katerim je dosegla brzino 2683 kilometrov na uro. Samo ob sebi se razume, da gre v obeh primerih za vojaška, v konkretnem primeru lovska letala, saj so vojaška letala vedno «v prednosti» s civilnimi. Toda Svetlana Savicka nima lo tega prvenstva, pač pa nosi prvenstvo v padalstvu in je svetovni prvak tudi v tako imenovani višji pilotaži. Dosegla je ta rekord na svetovnem tekmovanju, ki je bilo na Angleškem. Sicer pa je Svetlana «po rodu» pilot, njen oče je namreč pilot, omožila se je s pilotom in sama je že mlada postala pilot, celo vrhunski pilot, kot smo že ugotovili. obveznosti iz avstrijske državne pogodbe. S svojo navzočnostjo so svečano akademijo počastili nekateri predstavniki avstrijskih oblasti, jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Bojan Lubej in zastopniki ljubljanske univerze profesorji Anton Slodnjak, Franc Zwittez ter Bogdan Grafenauer. Bogat trinajst točk obsegajoč spored je brezhibno potekal in s tem neprestano dvigal navdušenje občinstva. Dekliški, fantovski, otroški in nato še posebej izbrani zbor ter številno glasbeno skupino je odlično izvežbal in predstavil mladi profesor Jožko Kovačič, igralska skupina 3. A razreda, ki ga vodi prof. dr. Cegovnik pa je presenetila z odlično angleščino v pravljični igrici «Rumpelstilskin», kar je dokaz visoke pedagoške ravni in uspeha slovenske gimnazije. S prijetno ubranim petjem je nastopil trio sester Zdovc ob istočasni spremljavi na kitare. Če so navedena izvajanja bila predvsem odraz vzgojno - zabavnih uspehov dijaštva, sta profesorja Re-ginald Vospernik in Janko Zerzer pripravila učinkovito avdio - vizivno točko z naslovom «Iz razvalin v novo življenje». Iz diapozitivov in recitacij dijakinj je vel sicer mogočen vsečloveški čut razumevanja žalostne preteklosti, razumevanja pa, iz katerega je bilo čutiti vse prestano gorje koroških Slovencev, hkrati pa tudi upanje budeči zagon sedanjosti, ki naj privede v boljšo bodočnost, katere poglavitno jamstvo naj bi bila prav gimnazijska mladina. Poznejši obisk pri Slovencih po koroških vaseh pa nam je nekoliko ohladil navdušenje, ki smo se ga navzeli na nedeljski akademiji. Vasi so na videz še slovenske. Z vsemi starejšimi vaščani se boš še vedno lahko po domače, po slovensko pogovarjal. Dokaj drugače pa j je z mlajšimi, med katerimi je veliko takšnih, ki so za našo govorico že nemi. V Globasnici nam je upokojeni profesor, ki je nekoč poučeval na slovenski gimnaziji, zagrenjeno dejal, da del vaščanov začenja s svojimi otroki govoriti le nemški. Pa tudi nekdo, ki je v Do-brli vasi zelo znan po svoji dejavnosti in zavesti, ni bil nič manj pesimist, pa čeprav hkrati podčrtuje svojo borbenost za slovensko stvar. In to so koroški izobraženci, ki so prestali pekel nacističnega režima in ob njegovem zlomu verjeli v pravičnost. Seveda jih je stvarnost razočarala, ker se je življenje na Koroškem povrnilo v stare kolesnice stoletne germanizacije. V vasi Blato pa nam je privozil nasproti na ogromnem traktorju predstavnik povojnega rodu. Mlad, trden kmet s 50 glavami živine v hlevu. Izvrsten gospodar, hkrati pa tudi politično razgledan in aktiven slovenski človek. Poln energije je in prav nič pesimistično nastrojen. Zaveda se, da val nemštva nevarno spodjeda temelje koroškega slovenstva, ne izgublja pa vere, da bo bolj izobraženemu mlademu rodu uspelo ' te temelje ponovno utrditi, tako da bodo morali tudi nemški sodržavljani končno priznati Slovencem pravico do življenja. In šele tedaj bo možno resnično enakopravno mirno sožitje med obema na-rodnostima na Koroškem. Milko Bambič liiiiiiiMiiiiiiiMiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiU|ti|||H|mimi|l|||l||mi|,|limm|lll|m,|imi,m,ll|||| Davčna pos veto va I n i ca V tej strokovni rubriki naš davčni izvedenec dr. Stanislav Oblak seznanja čitatelje z davčnimi novostmi in odgovarja na vprašanja čitateljev, ki se nanašajo na novo davčno reformo in sploh na davčna vprašanja. Vprašanja lahko naslovite na uredništvo lista v Trstu (Ul. Montecchi 6) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali na strokovne in stanovske organizacije (Slovensko gospodarsko združenje in Kmečka zveza) v Trstu in Gorici. DRUŽINSKE DOKLADE IN ZDRUŽEVANJE DOHODKOV Danes odgovarjamo na vprašanje, . nam ga je postavil A. B. iz Trsta združevanju dohodkov mladoletnih rok in o prejemanju družinskih iklad. Podobna pojasnila zahteva-še mno0 drugi naši bralci. Vejo davčnih obvezancev, ki so pri-ivo že predložili, so se v tem po-edu zmotili pri sestavi obrazca 740. Primer našega vprašalca je na-ednji: Je upokojenec INPS z ženo in simi (ne pove njihove starosti). Z lanjšim dohodkom od zemljišč ni oraševalec presegel v 1974 letu 4 ilijone lir dohodka. Za sina, ki udira, prejema družinsko doklado. 0 je upokojenec svojo prijavo že redložil, mu je sin prinesel list rejemkov (verjetno obr. 101) in o-razec 102, ker se je za 3 mesece lieti zaposlil pri nekem podjetju in cupno zaslužil okoli 450.000 lir. druženi dohodki prijavitelja in sina 1 za 1. 1974 prekoračili za približno ),000 lir mejo 4 milijonov. V teko-sm letu se je zopet zaposlil s pri-ližno 60.000 lirami mesečnega pre-:mka. Naš bralec želi vedeti: 1. Kaj aj napravi za še neprijavljene do-odke sina v 1. 1974 in 2. Kako naj ; obnaša za letošnje združene do- hodke; in če bi se mu morebitno izplačalo odpovedati se družinski dokladi in s tem sina prikazati kot davčno samostojnega člana družine. V odgovor na vprašanji moramo še enkrat povzeti v tem pogledu precej točna določila zakona. Prijavitelj (mož ali žena v primeri vdovstva) mora prijaviti vedno lastne dohodke in dohodke žene in mladoletnih otrok. Ko postane o-trok polnoleten, postane avtomatično samostojen davčni obvezanec in kot tak mora sam izpolnjevati davčne obveze v zvezi s svojimi dohodki. Če doseže polnoletnost med letom, mora svoje dohodke prijaviti od datuma polnoletnosti naprej, za prejšnjo dobo pa spada v prijavo očeta. Polnoletnost v lanskem letu je vsak državljan izpolnil pri 21. letu starosti (še prej n pr. v primeru poroke, kolikor se je «emancipiral»). Za letošnje dohodke (prijava 1976) še ni točnih navodil, vendar je pričakovati, da bo tudi z davčnega vidika otrok postal polnoleten ob 18. letu in sicer z datumom uveljavitve novih določb družinskega prava. Vsekakor bo pravica za prejemanje družinskih doklad ostala neizpreme-njena (do 21. oziroma do 26. leta). Na prvi strani prijave je okvir, kjer prijavitelj navede osebe, ki so mu v breme. Zakon predvideva za lanske dohodke popust na davku v znesku 7.000 lir za eno, 15.000 za dve, 25.000 lir za tri osebe itd. Te popuste mora prijavitelj zahtevati v postavki 82 na zadnji strani prijave. Število oseb se mora seveda kriti s številom oseb, ki so navedene na prvi strani obrazca 740 pod «drugi sobivajoči člani v breme». V seznam lahko prijavitelj uvrsti mladoletne otroke (tudi morebitno iz drugega zakona), nadšestdesetlet-ne starše in taste ter sorodnike, ki uživajo alimente. V seznam, o katerem teče govor, se lahko vključijo tudi polnoletni otroci, če so trajno nezmožni za delo, otroci do 26. leta starosti, kolikor obiskujejo kakršne koli študijske tečaje (praktično študenti zadnjih letnikov srednje šole in visokošolci). Edina omejitev je v predpisu, da osebe, ki smo jih navedli (torej tudi otroci), niso imeli v 1. 1974 več kakor 840.000 lir dohodkov kakršne koli narave. Zgrešeno je bilo torej ob prijavi tolmačenje tistih prijaviteljev, ki so menili, da morajo združeno prijaviti dohodke vseh tistih, ki so jih navedli na prvi strani obr. 740. Prav tako ni točno tolmačenje da lahko prijavitelji navedejo v svoje breme samo tiste osebe, za katere prejemajo družinske doklade. N.pr. za taste ni sploh predvidena družinska doklada, za starše pa le, če so sobivajoči, medtem ko po nedavnih popravkih zakona o davku na dohodke fizičnih oseb se tako starši, kakor tasti lahko vključijo v seznam oseb v breme, tudi, če niso sobivajoči (vedno s predpostavko, da niso imeli v 1. 1974 več kakor 840.000 lir dohodka). Kako pa s študirajočim otrokom izmed 21. in 26. leta? Ob izpolnitvi 21. leta je postal otrok . samostojni prijavitelj svojega dohodka, oče pa za njega lahko kljub temu prejema družinske doklade še 5 let po dopolnitvi polnoletnosti (seveda vedno pod pogojem, da otrok ni prekoračil 840 tisoč lir dohodka). Prav gotovo pa je res, da je prejemanje družinskih doklad posredni dokaz, da osebe v breme niso prekoračile 840.000 lir letnega dohodka, ker bi sicer po določbah zakona, ki urejuje izplačevanje družinskih doklad in ki nima z davčnimi zakoni pravzaprav nič skupnega, sicer ne imele pravice do doklade. Po teh pojasnilih lahko odgovorimo na zgoraj postavljeni vprašanji: 1. Če je bil sin vpraševalca v 1. 1974 polnoleten, naj sam sin predloži prijavo. Če so mu izdali samo obr. 101 mu ni potrebna niti predložitev obrazca; če je prejel tudi obrazec 102, ki se nanaša na odpravninske prejemke, mora predložiti prijavo 740 in vnesti zadevne podatke v okvirih C in D. če je bil sin mladoleten pa bi dolžnost prijave pripadala očetu. Menimo, da lahko prejšnjo prijavo nadomesti z novo in da ji predloži oba certifikata. Vsekakor bo obdavčitev ostala neizpre-menjena, ker se združeni dohodki obdavčujejo ločeno do 5 milijonov lir (prej do 4 milijonov). Odtegljivosti 7.000 lir ne bodo na vsak način o-porekali. 2. Odgovor je že vsebovan zgoraj. Prejemanju družinske doklade se bo moral vpraševalec po zakonu odpovedati, če bo sin presegel določeni mesečni prejemek ali če ne bo več študiral. V prijavi, ki jo bo položil do 31. marca 1976, ga ne bo vključil med osebe v breme, če mu bo delodajalec izdal obrazec 101, iz katerega bo razvidno, da so njegovi prejemki, kakršni bodo navedeni v 3. postavki, višji od 840.000 lir. Ni izključeno, da bodo nekatere sedanje določbe zakona v najkrajšem času spremenili. Med temi morda tudi sedanjo, večkrat omenjeno mejo 840.000 lir. Skoraj gotovo pa bodo zvišali mejo ločene obdavčitve dohodkov od 5 do 6 milijonov za letošnje dohodke in od 6 do 7 milijonov lir za dohodke v 1. 1976. V OGNJENEM VRTINCU Risbe Vladimir Hercog Besedilo Ciril Calè TODA MOČI SO ZAPUŠČALE TUDI MARKA... SREDA, 18. JUNIJA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 Poljudna znanost: Dokumenti sodobne zgodovine: PRVA SVETOVNA VOJNA 12.55 Anketa o poklicih: Posebne oddaje o obrtništvu 13.30 DNEVNIK 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše 17.45 Program za mladino 18.10 Dežela severnih jelenov, dokumentarec 18.45 Poljudna znanost: OD ENE DO NESKONČNOSTI Z današnjim petim nadajevanjem bodo avtorji oddaje začeli obravnavati že tista področja, ko postane matematika uporabna v raznih območjih. Odnosi med matematiko in glasbo na primer se obravnavajo posebno v tistih tendencah avantgardne glasbe, za katero so značilni n.pr. John Gage, Luciano Serio in drugi podobni glasbeniki Kronike dela, Ital. kronike in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 VOJNA OB MIROVNI MIZI Nekje blizu kanadskih obal se sestaneta predsednika ZDA Roosevelt in britanski premier Churchill, da bi določila cilje druge svetovne vojne in ugotovila, v čem se ameriški in angleški interesi strnjujejo. Smo v poletju leta 1941 Velika Britanija se že dolgo upira Hitlerju, nemške oklepne divizije pa že prodirajo skozi ruske stepe, potem ko so pomladi pomendrale Jugoslavijo. Zahodni zavezniki so preko Rooseveltovega posebnega odposlanca stopili v stik s Stalinom in s tem se utira pot Churchillovi «veliki koaliciji», ki naj bi zajela ves svoboden svet v borbi proti nacizmu. ZDA še niso v vojni, vendar pa že pomaga-gajo zaveznikom s krediti in vojaškim materialom. «Velika koalicija» bo sicer nastala ob velikih težavah, kajti niti med A-meričani in Angleži ni popohiega soglasja, posebno ko hočejo Angleži še vedno ostati vodilna sila. Kljub temu Churchill in Roosevelt na svojem sestanku ob Novaji zemlji skleneta kompromis, iz katerega se pozneje razvije tako imenovana «atlantska listina» 21.50 Dribbling 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 19.00 Kolesarska dirka za veliko nagrado Camaiore 19.30 Gospod Rossi na morju, risani film 19.45 Športni dnevnik 20.00 Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK 21.00 ČRNA ORL IDEJA Film, ki ga je režiral Martin Ritt in v katerem igrajo Sophia Loren, Anthony Quinn, Ina Balin, Jimmie Baird, Naomi Ste-vens itd. Martin Ritt je film «Črna orhideja» napravil leta 1958 in Sophia Loren je za svojo vlogo v njem leta 1959 dobila v Benetkah najvišje priznanje, gre torej za uspelo delo, o katerem se je v tedanji dobi veliko pisalo Filmske premiere JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA VRANČEVE DOGODIVŠČINE, film za otroke Obzornik Mladi za mlade, pripravila beograjska TV PO SLEDEH NAPREDKA DNEVNIK Film tedna: KRALJ PODGAN Film «Kralj podgan» je napravil Bryan Forbes leta 1965. V njem igrajo George Segal, Tom Courtenay, James Fox, John Mills in drugi. Vojna na Vzhodu se bliža koncu, vendar se vojnim ujetnikom v Changi Gaol pri Singapuru zdi še silno silno daleč. Vsi britanski, avstralski in ameriški jetniki z japonskimi stražarji vred so izmozgani in v cunjah. Edina izjema je ameriški podčastnik King. Poročnik Greg, predstojnik taborišča Marschal in drugi vedo, da so Kingova brezhibno oprana in zlikana uniforma ter ves njegov zunanji videz rezultat sumljivega trgovanja s podkupljivo taboriščno stražo. King organizira farmo podgan in jih odebeljene pobija, njihovo meso pa prodaja oficirjem kot džungelsko divjad. Kot vidimo, to ni zgodba o pobegu, ki jo tako pogosto srečujemo v filmih, ki govore o jetnikih, pač pa je to zgodba, kako taborišče preživeti KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 20.55 Risani filmi za otroke 21.15 DNEVNIK 21.30 «NOVI SVET», celovečerni film 22.35 18.25 18.50 19.05 19.40 20.30 21.05 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 18.50 Jazzovski kvartet; 19.10 Avtor in knjiga; 19.30 Zbor in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21.35 Motivi iz filmov in glasbenih komedij. KOPER 7.30, 8,30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro, 9.00 Folk glasba; 10.00 Z nami je; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Glasbeni koktail; 11.30 Od melodije do melodije; 11.45 Z nami je; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Notranjepolitične aktualnosti; 15.00 Ansambel «La Vera Romagna»; 15.30 Polke, valčki in mazurke; 16.00 Orkester Casa-dei; 16.15 in 17.10 Poskočne; 20.00 Prenos RL; 20.30 Pisana glasba; 21.00 Večerni zbori; 21.45 Moderna glasba; 22.00 Literarna oddaja Ivo Andric: Fra Peter in Fra Marko; 22.20 Berlinski filharmonični orkester; 23.00 Jazzovska glasba; 23.35 Glasba v noči. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.10 Srečanja; 12.10 Četrti spored; 13.20 Program z M. Bon-giornom; 14.05 Drugi zvok; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Komorna, operna in simf. glasba; 17.40 Čarovnik iz Oza; 18.00 Pisan glasbeni spored; 19.30 Glasbena panorama; 20.20 Radijska drama; 22.00 Trombetist Al Hirt; 22.20 Ponovno na sporedu. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj? 8.50 Melodrama; 9.45 Radijska nadaljevanka; 9.55 Plošča za poletje; 10.35 Na vaši strani; 13.35 Poletna parodija; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Stare in nove pesmi; 15,40 Glasbe-no-govorni spored; 16.00 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 20.00 Sestanek petih; 21.30 Poletna parodija; 22.50 Človek v noči. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 14.00, 16.00, 20.00 Poročila; 7.50 Rekreacija; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Za mlade radovedneže; 10.25 Glasbena pravljica; 11.15 Urednikov dnevnik; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Naši operni pevci; 16.45 «Loto-vrtiljak»; 17.45 Zvoki in barve; 18.00 Aktualnosti; 18.20 V spominih na slavne dni; 19.05 Nenavadni pogovori; 19.25 Predstavljamo vam...; 20.40 Ansambel Moj-mira Sepeta; 20.50 Lahko noč, o-troci!; 21.00 Koncert iz našega studia...; 22.30 Lepe melodije; 23.20 Jazz koncert; 00.05 L. Cohen: Pesmi; 00.15 Jug. pevci zabavne glasbe. Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dan je posebno ugoden za osebne načrte. Ne zaupajte muhastemu razpoloženju nekega družinskega člana. BIK (od 21.4. do 20.5.) Vaše zamisli bi utegnile povzročiti nekemu znancu dokajšnje sitnosti. Srečne ure v teku večera. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Računajte samo na lastne moči, ker bodo sodelavci odpovedali. Bodite praktični in realistični. RAK (od 23.6. do 22.7.) Skušajte ogniti se sodelovanju z osebo, ki kaže preveliko površnost. Posvetite večer dobri družbi. LEV (od 23.7. do 22.8.) Utegnili bi začeti z zapravljanjem denarja. Ni pametno. Neko prijateljstvo se bo spremenilo v globlja čustva. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) če želite rešiti nesporazum s prijatelji, bodite iskreni. Razumevanje v družini. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Zadoščenje za vse, ki imajo rešiti manjše poklicne probleme. Vaš pesimizem je neutemeljen. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Imejte zaupanje v lastne sposobnosti. Prijetno presenečenje. STRELEC (od 23.11. do 20. 12.) Zadržite zase svoje poslovne tajnosti, ker bi nasprotniki v drugačnem primeru to izkoristili zase. Ljubosumni boste. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V spopadu z neiskrenimi nasprotniki skušajte ohraniti hladno kri. Storite prvi korak pri poravnavi spora. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Če boste popusti'i pritisku družine, bo vaš poslovni uspeh slab. Prehodna kriza v čustvenih zadevah. RIBI (od 20.2. do 20.3.) S svojimi dobrimi argumenti boste pritegnili predstojnike na svojo stran. Nekdo vam bo zaupal neko tajnost. SPORT SPORT SPORT KOLESARSTVO • DIRKA PO ŠVICI G. Bellini hitrejši od De Vlaemincka Na skupni lestvici loči Merckxa od prvega mesta le še slaba minuta SILVAPLANA, 17. - Italijan Giancarlo Bellini je osvojil šesto etapo mednarodne kolesarske dirke po Švici. Lestvica te etape je taka: 1. Bellini, ki je prevozil 152 km dolgo progo od Lugana do Silva-plane v 4.53’36” 2. De Vlaeminck (Bel.) e.č. 3. Merckx (Bel.) po 28’’ 4. 5. 6. Pozo (Šp.) Pfenninger (Švi.) Riccomi (It.) 33” 7. Panizza (It.) 40” 8. Salm (Švi.) 44” 9. 10. 11. Paolini (It.) Fuchs (Švi.) Zilioli (It.) Skupna lestvica: 52” 1. De Vlaeminck (Bel.) 32.15’43” 2. Merckx (Bel.) po 52” 3. Pfenninger (Švi.) 57” 4. Riccomi (It.) 1’02” 5. Pronk (Niz.) 2’00” 6. Diereickx (Bel.) 3’05” 7. Panizza (It.) 610” 8. Bellini (It.) 6’23” 9. 10. Paolini (It.) Thurau (ZRN) 6’36” AMATERSKI «GIRO» VIESTE, 17. — Francozi so zabeležili že drugi zaporedni uspeh na mednarodni amaterski kolesarski dirki po Italiji. Lestvica današnje (sedme) etape je taka: 1. Eric Lalouette (Fr.), ki je prevozil 147 km dolgo progo v 3.30’26” s p.h. 41,910 km/h 2. Masciarelli 3. Inaudi (Fr.) 4. Allan (Avstralija) 5. Ackerman (Švi.) zaost. 5” Skupna lestvica: 1. Gialdini Ruggero 23.38’57” 2. Conti po 1” 3. Sgalbazzi 31” 4. Mazzantini 53” 5. Bellet 56” PRED BLIŽNJIMI NASTOPI Znani so člani za italijansko reprezentanco RIM, 17. — Italijanska atletska zveza FIDAL je objavila imenik atletov in atletinj, ki bodo sestavljali italijansko državno reprezentanco za bližnji mednarodni srečanji. Kot je znano se bodo italijanski atleti pomerili 25. in 26. junija v Rimu z LR Kitajsko, Romunijo in Španijo, atletinje pa 22. junija v Bruslju z Belgijo, Grčijo in Walesom. Reprezentanci bosta sestavljeni takole: MOŠKI 100 m, 200 m, 4x100 m: Mennea, Guerini, Benedetti, Caravani, Fu-rini, Albertin, Cappellina. 400 in 4x400 m: Borghi, Abeti, De Guida, Maroldi, Allegri, Marabini. 800 in 1.500 m: Fontanella, Principato, Arese, Riga. 5.000 m in 10.000 m: Fava, Zarcone, Lauro, Bindolo, Tomasini. 3.000 m zapreke: Scartezzini, Volpi. 110 m ovire: Buttari, Liani. 400 m ovire: Ballati, Giovanardi. Višina: Dal Forno, Ferrari. Daljina: Molinaris, Zanin. Troskok: Siega, Marchetti. Palica: Fraquelli, Di Addezio. Krogla: Gruppelli, Montelatici. Disk: De Vincentis, Simeon. Kopje: Cramerotti, Pappalardo. Kladivo: Podberšček, Salvaterra. ŽENSKE 100 m, 200 m, 4x100 m: Molinari, Bottiglieri, Nappi, Carli, Grassano, Gnecchi. 400 m, 4x400 m: Rossi, Covoni, Tozzi, Oliveri, Bolognesi, Grulli. 100 m ovire: Battaglia, Ongar. 800 m, 1.500 m in 3.000 m: Grego-rutti, Del Pinto, Dono, Zappoli, Gargano, Cruciata, Tomasini. Višina: Simeoni, Dettapanti. Daljina: Bruni, Busso. Krogla: Petrucci, Nistri. Disk: Scaglia, Zambon. Kopje: Ramella, Amici. ATLETIKA SPOR ZARADI TV PRENOSA ZDA ne bodo nastopile proti SZ INDIANAPOLIS, 17. - Sovjetska in ameriška atletska reprezentanca bi se morali pomeriti 4. in 5. julija med seboj v tradicionalnem medsebojnem srečanju. Amerikanci pa so svoje sodelovanje v tem dvoboju odpovedali, ker naj bi prišlo, s sovjetske strani, do kršitve pogodbe v zvezi s televizijskim prenosom srečanja. Sovjeti so v zvezi z nastalim položajem odprli preiskavo in bodo jutri izdali posebno poročilo. Amerikanci so zaradi odpovedi srečanja s Sovjeti odrekli svoj nastop tudi na troboju ZDA — Poljska — ČSSR, ki bi moral biti 7. in 8. julija v Pragi. BARCELONA, 17. — Španec Jose Ramon Gomez Fouz bo jutri izpostavil svoj naslov evropskega boksarskega prvaka superlahke kategorije v srečanju z Italijanom Romanom Fanalijem. Dvoboj bo v Barceloni. BUDVA, 17. — Od 18. do 22. t.m. bo v Budvi mednarodni vaterpolski turnir za «Nagrado Jadrana». Udeležila se ga bo tudi italijanska reprezentanca. PO 19. EVROPSKEM KOŠARKARSKEM^ PRVENSTVU V BEOGRADU JUGOSLAVIJA POMAZALA NAJVEČJI NAPREDEK S. BJEL0V, CSSSČ IN BRABENDER NAJBOLJŠI Zastoj SZ in vzhodnega košarkarskega «bloka» - Največje presenečenje predstavlja Izrael - Evropski sodniki razočarali Jugoslovani so se ponovno izkazali kot dobri organizatorji 19. evropsko prvenstvo v košarki I zalo to prvenstvo, ki je bilo na videz se je zaključilo z velikim slavjem * večji del monotono, saj so občinstvo. jugoslovanske košarkarske reprezentance, ki je v odločilnem in navdušujočem zadnjem srečanju premagala tradicionalnega nasprotnika Sovjetsko zvezo s 6 točkami prednosti in predvsem zaradi boljše skupne igre. KAKOVOSTNI SKOK PREDVSEM V JUGOSLAVIJI Prvo dejstvo, ki nam to potrjuje, je to, da je občinstvo v Beogradu in sploh mislimo v vsej Jugoslaviji že doraslo ali celo preraslo trenutno evropsko košarkarsko kakovost. Že navaden navijač je danes košarkarsko tako izobražen, da lahko natanko oceni ne samo premoč te ali one ekipe, temveč lahko tudi oceni trenutni taktični položaj obeh nasprotnikov, istočasno pa skuša analizirati tudi psihično stanje posameznika, njegovo tehnično in taktično zrelost. To je po mojem mnenju jasno poka- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiriuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiaiiHiiiiHiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiMiiiiiiimiiii ATLETIKA KEMIJA V ŠPORTU Anaboliki so že zastareli Nove snovi za jačanje moči Nove «metode» treninga so za tekmovalce zdravstveno zelo tvegane Zadnji svetovni rekord v metu kladiva po Nemcu Karlu Heinzu Riehmu do 78,50 m je znova načel problem o umetni krepitvi mišic. Dobro desetletje so med metalci bolj ali manj krožili umetni hormoni, ki so večali mišične mase in moč. Rekordi in splošna raven dolžine metov so s v tem obdobju bliskovito dvignili. Vojna, katero so napovedali anabolikom, se je končala zmagovito za birokrate. Anabolike so prepovedali in letos bodo na večjih tekmovanjih načrtno pregledovali metalce. Stvar bi bila pozitivna, nasprotna fronta pa je že našla pro-tiorožje. Znanstveniki naj bi odkrili, izdelali in dali v promet nove farmacevtske preparate, ki bi mišična vlakna okrepili, ne pa bistveno povečali. Prednost teh novih snovi naj bi bila tudi v tem, da se lahko uporabijo samo za določene mišice. Riehm in Huning naj bi bila prototipa nove industrije metalcev. Razvoj Riehma je sploh zanimiv, ker je moral atlet jeseni leta 1973 prestati operacijo na obeh kolenih. Do poškodb je prišlo zaradi prevelike obremenitve na treningih. Po okrevanju je bil njegov prvi rezultat 58 m! Do konca lanske sezone je prišel vendarle do 71,10 m. Očitno so nove zdravstvene metode odlično uspele in njegova letošnja serija rezultatov je taka: 73,90 m — 22. marca 73,52 m — 25. marca 72,18 m — 31. marca 74,62 m — 1. maja 75,28 m — 10. maja 78,50 m — 19. maja 78,34 m — 1. junija To dokazuje, da se temu atletu sedaj ni treba posebno bati konkurence. Med nove «metode» treninga naj bi spadala tudi hitra pridobitev izgubljenih moči. K tej praksi spadajo masaže, tople in mrzle prhe ter dobesedno iztiskanje toksina. Atleti naj bi vtaknili utrujene roke v posebne nepropustne rokave, v katerih bi nenadna sprememba pritiska povzročila izgon toksina iz kapilark. Nogometna tekma med mladimi in starimi Ricmanjci je v nedeljo v Dolini potekala po teljskih srečanj; zato sta si pred začetkom tekme kapetana izmenjala tudi darila. vseh pravilih prija- Na tak način bi bil atlet po zelo napornem treningu lahko takoj ponovno spočit in pri močeh za nov trening. Dnevno bi lahko vadil trikrat ali celo štirikrat, namesto današnjih dveh treningov, vprašanje pa je do kakšne mere bo ta umetna fiziološka izsiljevanja vzdržal srčno-žilni sistem. Okoli novih metod se bo seveda kaj kmalu razvila pravna razprava, ki pa nima v bistvu možnosti za pozitivno rešitev. Kje je namreč meja med pristojnostjo mednarodnih športnih organov in človeško vestjo? V resnici se danes znanstveniki zabavajo (na račun vsekakor sokrivih metalcev in trenerjev) z igrami, ki postanejo vse bolj tvegane in nevarne. Iz zgolj statističnega vidika se pričakuje «odgovor» ostalih metalcev. Odgovor v metrih in centimetrih seveda. Sovjeti beležijo met 77,66 m Pakadzeja in 76,16 m Dmitrijenka, Spiridonov pa se ni na tekmovanju v Sočiju posebno izkazal. Skupinsko gledano, verjetno še niso okuženi od novih metod. Vzhodni Nemci se letos tudi še niso razkrili. Delno, ker sezona še ni na višku, delno pa bi utegnil biti njihov molk tudi taktiziranje in načrtovanje za prihodnje olimpijsko leto. Očitno so zainteresiranim raziskave znanstvenikov znane mnogo prej ko pridejo v javnost. k. b. WlVB Ul Ji M :i I ^ M PARIZ, 17. — Francoski avtomobilski dirkač Patrie Daire, ki se je na avtu loia 30 udeležil v nedeljo 24-ume avtomobilske dirke v Le Mansu se je na povratku domov, po dirki, hudo ponesrečil. V cestni nesreči je utrpel hude poškodbe, njegova soproga pa je izgubila življenje. NOGOMET PRAGA, 17. — Naslov češkoslovaškega državnega nogometnega prvaka je osvojil bratislavski Slovan. « * * NEW YORK, 17. - Izraelska nogometna reprezentanca je na svojem gostovanju v ZDA premagala v New Yorku olimpijsko reprezentanco Združenih držav s 5:0. novinarji in sami prisotni tehniki pričakovali le zadnji veliki spopad med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Spopad, ki je odločal o zlatu. Ta u-gotovitev pa jasno kaže, da je sloves, ki ga uživa jugoslovanska košarka v svetu, povsem upravičen in da istočasno odpira Jugoslaviji nove perspektive za nadaljnji kakovostni razvoj. NA VZHODU ZASTOJ Vzhodne države pa niso pokazale nikakšnega kakovostnega skoka, nasprotno, zabeležile so zastoj. To velja tudi za SZ, ki je sicer osvojila končno drugo mesto, prvo mesto na zadnjem SP v Portoriku in zlato kolajno na OI v Miinchnu. Zanimivo je, da so ta odlična mesta odnesli isti igralci, to je Sergej in Aleksander Bjelov, Žamuhamedov, Salnikov, Sidjakin, Bološev, ki so nastopili tudi v Beogradu. Ni čudno torej, če ima SZ poprečno najstarejšo reprezentanco (preko 26 let). SZ je bila pred leti nedosegljiva velesila predvsem zaradi izredne izpiljene telesne priprave, ki ji daje SZ še danes največjo pozornost. Telesna priprava pa je danes v košarki le del širše tehnično-taktične in individualne priprave, pri čemer je skupna igra sicer bistvene važnosti, posameznik pa le ohrani svoje vrline ustvarjalnosti, osebne iniciative in seveda čut odgovornosti. Trener Kondrašin se ni nikdar ogreval za Sergeja Bjelova, o katerem pravi, da je individualist, sovjetski trener pa torej pozablja, da mu je prav Sergej Bjelov odločil vse najvažnejše tekme in da je prav Sergej Bjelov kot trener in igralec sam osvojil z ekipo CSKA naslov evropskega prvaka proti Ignisu. Po našem mnenju je prav Kondrašin rakova bolezen sovjetske košarke in njenega zastoja. Nujno bo treba dati reprezentanci novega načina igranja, pri čemer pa bi se moralo dati posameznikom večjo ustvarjalno svobodo, paziti pa bi bilo treba tudi na individualno tehniko. Zanimivo je tudi, da so vse države, ki sledijo sovjetski košarki že od več let, zabeležile zastoj (Romunija, Bolgarija, Poljska, Madžarska pa se sploh n; uvrstila na to EP). IZJEMA ČSSR Pravo izjemo vzhodnega bloka pa predstavlja mlada in perspektivna reprezentanca ČSSR. V ČSSR so pogumno obnovili in pomladili svojo reprezentanco. Obnovili so predvsem metodo igranja. ČSSR je končno spoznala, da je važna tudi obramba. Slavni Zidek, Zedniček in drugi so bili nekdaj izredni strelci, prvi na lestvici na vseh turnirjih in prvenstvih, ČSSR pa je naglo nazadovala. Končno so le uvideli, da je treba pomladiti reprezentanco, boriti se za kakovostni skok. Uvrstili so mlade košarkarje kot Brabaneka, Berane-ka, Kropilaka, Skalo, ki so nedvomno jamstvo za bodočnost. ITALIJA IN PRIMO Italija je po predvidevanju osvojila bronasto medaljo, čeprav je doživela kar tri pekoče poraze: dva predvidena proti Jugoslaviji in SZ ter enega povsem nepričakovanega, proti ČSSR. Nova formula italijanskega prvenstva, košarkarska nasičenost in predvsem slabo vodenje trenerja Prima so pripomogli, da je Italija na tem EP sicer osvojila bron, a je tudi delno razočarala. Ponovno je na dlani, da ne bo nikdar italijanska reprezentanca svetovna velesila, dokler bodo v prvenstvu nastopali ameriški košarkarji, ki sistematično zapirajo pot mladim igralcem. Govor je bil, da sta Villalta in Carraro izredno napredovala in da se bosta dokončno uveljavila na tem EP. Carraro je le malo igral, Villalta pa le nekaj minut proti SZ. Večja skupina italijanskih navijačev, ki je dopotovala v Beograd, je vselej izžvižgala predvsem trenerja Prima, ki je izgubil avtoriteto nad reprezentanti in bo skoraj gotovo zapustil trenersko mesto, le če mu bo kak klub ponudil več denarja, kot ga ima, sicer brez posebnega dela, v reprezentanci. Dva igralca sta izstopala v italijanskih vrstah: Marzorati in Mene-ghin. Tretji najboljši je bil Recalca-ti, ki ga je Primo uvrstil v reprezentanco ko se je poškodoval Giorno (!). NOVOSTI: IZRAEL IN NIZOZEMSKA Na tem Er je nedvomno najbolj presenetil Izrael zaradi svojega modernega načina igranja košarke. Izraelci so bili edini, ki so branili s cono - presing. Stalno so menjali obrambe. V napadu pa so z enostavnimi sistemi takoj prišli do meta. Vselej so skušali presenetiti nasprotnika s protinapadi. Vsi pa so pokazali dobro izpiljeno osebno tehniko (najboljši Leibowith). Povratek več ameriških Judov v Izrael in med temi več košarkarjev je nedvomno pripomogel k hitremu napredovanju košarke v tej državi, ki še pred leti # ■it it * * v evropskem merilu nič ni pomenila. Isto velja za Nizozemsko, ki bi v Splitu kmalu celo izločila Italijo. Nizozemci so pokazali moderno igro, a bili so neresni (imeli so veselo žensko družbo). POSAMEZNIKI Med posamezniki so se v glavnem uveljavili znani košarkarji. Po našem mnenju so bili trije igralci v ospredju: Jugoslovan Krešimir Čo-sič, Španec Wayne Brabender in Sovjet Sergej Bjelov. Težko bi bilo izbrati med temi res najboljšega. Če bi tem košarkarjem dali desetico, pa bi devetko zaslužili: Kičanovič (Jugoslavija), Marzorati in Meneghin (Italija), Leibowith (Izrael) in Salnikov (SZ), osmico pa: Recalcati (Italija), Golomejev (Bolgarija), Je-lovac (Jugoslavija), Sidjakin (SZ), Pospišil (ČSSR). Med mladimi bi opozorili na te košarkarje: žižič (Jugoslavija), Fil-ba (Španija), Žigilij (SZ), Delibašič (Jugoslavija). Kropilak (ČSSR). SOJENJE Sodniki so na splošno razočarali, že dejstvo, da so morali odgovorni FIBA pozvati dva severnoameriška sodnika (Richardsona in Raeja), ki sta potem sodila tudi najvažnejšo tekmo med Jugoslavijo in SZ, daje v bistvu nezaupnico evropskim sodnikom. Tehnični nivo košarke v Evropi je torej trenutno prerasel kakovost evropskih sodnikov. Kaže, da se je v FIBA ustvarila prava «mafija» sodnikov, ki zapira pot mladim perspektivnim sodnikom. Tako smo se lahko v Beogradu ponovno zgražali nad odločitvami Al-banesija, Arabadjana, Kassaia, Jak-šiča in drugih. Po našem mnenju je bil najboljši prav Američan Richardson, ki sicer ni pokazal nič posebnega, je pa pošteno in vestno opravil svoje delo. ORGANIZACIJA Organizacija je potekla v najboljšem redu. Nekakovosten spored pa je prirediteljem dokaj prekrižal račune, saj je bilo v Pionirju do zadnjega spopada več praznih prostorov. Kaže tudi, da bodo morali organizatorji pokriti lep del izgube. Sicer pa so Jugoslovani sploh znani kot dobri organizatorji, kot je to večkrat omenil William Jones. Z or- ganizacijo torej smo lahko res za dovoljni. ZAKLJUČEK — POZITIVNO Če torej potegnemo zaključke nad to največjo letošnjo košarkarsko manifestacijo v Evropi, lahko rečemo, da smo bili priča pravemu kakovostnemu skoku jugoslovanske košarke. Presenetile so nas nekatere mlade košarkarske države kot Izrael, Nizozemska, prenovljena ČSSR, ki se bodo lahko še v večji meri uveljavile na prihodnjem EP v Belgiji. Tehničnih novosti ni bilo veliko. Poudarek pa je bil na obrambi in na izpiljenem metu. Opazili smo, da imajo v večini reprezentanc igralci večjo odgovornost in svobodo ustvarjanja. Jugoslavija pa je zmagala, ker je imela v največji meri vse te kom ponente. Kratke Iz Beograda V italijanskem taboru je precej ogorčenja zaradi članka, ki je bil baje objavljen v časopisu «Messaggero» iz Rima. V omenjenem članku, naj bi bilo napisano, da so reprezentanti telegrafsko sporočili predsedniku italijanske zveze Cocci, da je postal položaj v reprezentanci neznosen in naj nemudoma pride v Beograd. Ta vest je izredno razjezila trenerja italijanske reprezentance Prima, ki je prekinil vsak stik z novinarji. Potem pa se je pokazalo, da je bila to le «izposojena» vest, ki ni bila nikdar objavljena v Messaggera. Vse to pa še enkrat potrjuje, da je stanje v italijanskem taboru vse prej kot sproščeno. * * * Aldo Giordani, znani italijanski košarkarski novinar, je dejal, da je trenutno reprezentanca Jugoslavije daleč najboljša postava, ki je kdajkoli nastopala v Evropi. * * * V sredo zjutraj je ves organizacijski odbor položil vence na grobove dveh tragično umrlih velikih jugoslovanskih košarkarjev in sicer Radivoja Korača in Trojka Rajkoviča. Trener Žeravica, ki je bil tudi trener teh odličnih košarkarjev pa je izrazil mami pokojnega Korača in ženi pok. Rajkoviča sožalje v i-menu vseh jugoslovanskih ljubiteljev košarke. • * » Za to evropsko prvenstvo so tudi posneli zabavno ploščo z dvema pesmima: «Zeko peko», ki je maskota tega evropskega prvenstva in drugo «Jugoslavija, ti si najboljša». * * * Že ko proslavljamo 30-letnico o-svoboditve, naj povemo, da je med prisotnimi italijanskimi novinarji tudi neki Mussolini, nečak ne ravno priljubljenega voditelja tistih tragičnih let. Imenuje se Arnaldo Mussolini in piše za Gazzettino iz Benetk. B. Lakovič EKIPNO PRVENSTVO IDRIJE V ŠAHU V okviru delavskih športnih iger in v počastitev dneva mladosti sta ob. SS Idrija in ŠK Rudar Idrija organizirala občinsko ekipno prvenstvo v šahu, katerega se je udeležilo sedem štiričlanskih ekip. Prvo mesto si je zasluženo priigrala ekipa Rudnika ŽS v postavi: Jereb, Bajc, Majnik in Bevk pred Društvom upokojencev, na tretjem mestu pa so bili mladi šahisti osnovne šole Idrija. Večkratni občinski in primorski prvaki - šahisti Ko-lektorja so bili šele četrti. Končni vrstni red: Rudnik ŽS 17,5, upokojenci 15, osnovna šola 14,5, Kolektor I. 12,5, Kolektor II. 11, Psihiatrična bolnica 10,5 in Gozdni o-brat 4,5 točke. Silvo Kovač NAUČIMO SE PLAVATI Smisel take razdelitve je v tem, da s pomočjo raznih oblik iger o-troke postopoma privajamo, da od časa do časa potope glavo pod vodo. Delovne naloge v igrah in zanos v skupnem igranju pripomorejo, da otroci brez težav potapljajo glavo pod vodo, čeprav sodimo, da je to eden prvih težjih korakov pri pouku plavanja. S tem neopazno privajamo otroka na premostitev največje zapreke pri prilagajanju na vodo. Sodimo namreč, da je pri začetnikih največji problem prav ta nelagoden občutek, če potopi glavo pod vodo, in strah, ki ga prevzame pred neprijetnim in neznanim pod vodo. Igre ali vaje v vodi lahko razdelimo tudi po funkciji, ki jo opravljajo, oziroma glede na cilje, ki jih želimo doseči. Po teh kriterijih jih lahko razdelimo takole: a) vaje za prilagajanje v vodi b) vaje za premagovanje odpora vode c) vaje za potapljanje č) vaje gledanja d) vaje dihanja e) vaje za plovnost f) vaje za «drsenje». Z vsako skupino vaj rešujemo eno od osnovnih nalog v prilagajanju neplavalca na vodo. Menimo, da mora biti neplavalec seznanjem v praksi z vsemi omenjenimi problemi predno začnemo s sistematičnim poukom plavanja. Poglejmo si nekaj vaj v posameznih skupinah: VAJE ZA PRILAGAJANJE V VODI V tej skupini lahko uporabljamo vse vaje in ig-’e, ki jih uporabljamo tudi na suhem. Prvenstveno naj bodo to igre z žogo, kjer lahko o troke aktivno močno zaposlimo ir. to v plitvi vodi, ki naj v začetku sega le do kolen, postopoma pa do pasu. Poleg iger z žogo lahko organiziramo tudi razna lovljenja v omenjenem prostoru. Igra «Črni mož» in podobne, ki jih otroci poznajo že z igranja na suhem, lahko priredimo tudi za vodo. Tudi najbolj elementarni skoki na noge z roba bazena ali z nizke skale so v začetku primerni. Poglejmo še nekaj ostalih primernih vaj: METANJE IZ VODE — Dva o-troka se postavita drug proti drugemu. Prvi počepne v vodo in sklene dlani tako, da napravi stopnico tovarišu. Ta stopi z eno nogo v roke, nakar ga prvi z naglim dvigom vrže iz vode visoko v zrak. TEHTANJE VREČ — Dva otroka se obrneta s hrbti drug proti drugemu. Primeta se pod komolci. Prvi se globoko predkloni in prevali drugega preko svojega hrbta v vodo. V začetku se vajo lahko izvaja tudi brez popolnega prevala v vodo (risba 1). PETELINJI BOJ — Dva učenca se suvata z rameni in pri tem skačeta samo na eni nogi. VAJE ZA PREMAGOVANJE ODPORA VODE Cilj teh vaj je v tem, da učenec sam občuti kako se lahko in kako se mora pravilno odrivati od vode. če želi. da bo v plavanju napredoval. Najbolj primerni za pridobivanje občutka za premagovanje od pora vode so razne oblike tekov pa tudi druge igre lahko izkoristim» v ta namen. Pri raznih plavalni: gibih moramo učence opozarjati n; pravilno držanje rok, da bi bil od por vode pri odrivanju čim večji. TEKI — V vodi do pasu odredi mo start in cilj tekmovanja ter ta ko damo začetnikom nalogo, da od rejeno progo čim hitreje pretečejo B. K. (Nadaljevanje sledi) janko kersnik: L 6. CIKLAMEN i Okrajni sodnik je bil, prisedši poleg guvernante, svojo pipo prislonil ob zid za seboj ; a čez četrt ure si je pridobil spet toliko poguma, da jo je izvlekel z mehurjem vred na dan ter jo nonšalantno zapalil. Hudi, karajoči pogledi njegove soproge ga niso brigali. Tudi doktor Hrast je jako oživel in gospa Boletova je nekako nezadovoljno spoznala, da v njeni družbi še ni bil nikdar tako zabaven; da, celo duhovit je bil nocoj v svojem živem razgovoru. Ta se je sukal sprva okrog razlike običajev in razmer pri nas in v Nemcih ob Renu, v domovini Boletove guvernante. Sodnik Majaron je skoro več povedal o tem nego gospodična Elza, kdaj in kako se tamkaj znanci obiskujejo, kaj in kako se tamkaj kuha ter obeduje; bila je to pač stara navada njegova, da je vse najbolje vedel in znal. Govorili so seveda nemški in celo gospa Boletova, ki je poskusila parkrat ostentativno, in celo proti svoji navadi, slovenski govor z doktorjem Hrastom, ostala je ž njim na cedilu. Megla je bil nekoliko časa ostal pri mizi; ko pa so zadoneli prvi glasovi godbe iz plesne dvorane, ušel je s svojo sosedo, sodnikovo hčerjo, v dvorano. Pa vrnil se je kmalu; jezilo ga je, da Nemka ne pleše, kajti tu se je želel pokazati mojstra. Kratek pomolk v razgovoru je porabil zdaj, da bi spri-čal vsaj svojo navzočnost, ter je vprašal Nemko: «Kako vam je nocojšnja beseda dopadla?» «Vi preveč zahtevate od mene,» zavrne Elza s svojim zvonkim glasom, «o petju bi morda še sodila, o drugem pa, zlasti o predstavi, mi ni moči. Saj veste, da ne umen slovenskega.» «Da, da, petje!» reče naglo in samosvestno Megla ter seže z desnim palcem in kazalcem v svoj obraz tja, kjer bi po njegovem mnenju morale že zdavnaj goste brke rasti. «Pesmi so lepe, krasne!» pravi guvernanta. «Nocoj sem prvič čula slovenske pesmi — nikdar prej ne!» «Da, pesmi so lepe! Pa kako se je petje čulo?» sili Megla, ki je v svoji naivni domišljavosti pričakoval pohvale svojemu samospevu. Nemka je to čutila in malo poredno stisnila ustni. Doktor ji je prihranil odgovor. «Gospodična je sigurno že toliko krasnega petja čula, da je o našem še vprašati ne smemo!» reče na pol obrnjen v Meglo. «Verujem,» hiti le-ta, «v Nemcih se lepo poje —.» «Gospodična Elza ima krasen glas, alt, in je dovršena pevka,» reče Bolè, pristopivši k družbi. «A, to je izvrstno! V naši čitalnici smo že dolgo pogrešali pevke — to se pravi, altistovke, kajti tu gospica Marica poje krasen sopran,» popravi naglo Hrast svoj entuziastič-ni vzklik. «Kajne, gospodična Elza, vi ne boste neusmiljeni?» «To je gotovo, da nam bode gospodična pomagala,» reče nekako kategorično Boletova soproga ter ponudi guvernanti plošček s pečenko, katero je bila prinesla točajka. «Zakaj ne,» reče ona ter vzdigne počasi trepalnice: zrla je med pogovorom na plošček predse. «Pa kako bom pela slovenski?» «Jaz vas bom naučil!» vzklikne zdaj naglo sodnik; «ne peti, tega ne urnem in ne znam, pa slovenski govoriti vas bom naučil. Tu je moja roka! Kdaj pa pričneva?« «In tu je moja!» odgovori veselo Elza ter poda sodniku roko, «takoj lahko, ako želite! Jaz sem silo ukaželjna.» «Dobro!» kliče sodnik ter ne izpusti njene roke. «Začniva pri glagolih! Ravno tako kakor v šoli! Arno, amas — recite: ljubim, ljubiš —» Guvernanta poskuša ponavljati, a drugi se smejejo. «Pa kaj pomenijo te besede?» vpraša. «Uganila bi morda ! » «Morda? Ich liebe, du liebst...» odgovarja sodnik. «To je skoro tako kakor nemški, ta ,ljubim’,» smeje se Elza. «Korenika je v sanskrtu!» odreže se resno Majaron. «Indogermansko sorodstvo!» «Za božjo voljo, gospod sodnik, ali se bavite tudi s sanskrtom?» vpije na glas Bolè. «Zdaj ne več, na univerzi...» «Oh, bogme — jaz stavim, da se .ljubim, ljubiš’ — niste iz sanskrta učili!» smeje se doktor Hrast ter se obme k sodnikovi soprogi, ki je malo nejevoljno pogledovala svojega moža. «Kaj menite vi, milostiva?» «Da je moj soprog že zdavnaj prej .ljubim, ljubiš’ znal, nego je mene prvič videl,» reče ta na pol dobrovoljno. «Les oiseaux, ils volent toujours —» citira Bolè, pa v občnem smehu ga nihče ne čuje. «A brez šale, gospodična,» meni zdaj doktor, «vi bi se lahko kmalu slovenski naučili. —» «Ori gospoda sodnika?» vpraša ona še vedno v smehu. «Jaz pedagogičnih zmožnosti častitemu našemu sodniku ne bom kratil; a bojim se, da bo vedno v glagolih, ali bolje v tem glagolu ostal, s katerim je pričel! Pa brez šale pravim — dozdeva se mi, da imate poseben dar za jezike in... » Doktor Hrast nehote umolkne; sram ga je bilo, da je sprožil tako okoren kompliment. «Tu se vam že drugi učitelj ponuja, gospodična Elza! Čestitam, čestitam! A svetujem vam, držite se gospoda sodnika» — kliče Bolè, «le-ta doktor bode v svojih glagolih morda temeljitejši nego sodnik, ki jih celo s sanskrtom podpira.» «Prijatelj!» zavrne Hrast skoro nejevoljno. Guvernanta se je bila pri tem s svojimi modrimi očmi ozrla vanj in pogleda njuna sta se za trenutek srečala. «Oh, gospod doktor,» reče zdaj Elza ter zre na pahljač, katerega vrti v rokah, «gospod Bolè se jako rad šali in ve^ seli ga, da mu dajemo nekoliko povoda.» Pogledala je zopet Hrasta. «Stvar ni tako resna!» meni s fino ironijo Bolè, «kakor ste me vi, gospodična Elza, po dvodnevni izkušnji analizirali, takega me poznajo prijatelji že leta in leta.» Guvernanta, ki je edina čutila lahek porogljiv naglas v besedah Boletovih, zardela je malo, a vendar dejala veselo in skoro nivno: «Ne dvojim o tem!» Pa gospod doktor se ni hotel več smejati. Prihod novega gosta je preprečil pogovor. Prišlec je sédel poleg doktorja in je bil za trenutek jako osupnjen, ugledavši na nasprotni strani neznano damo. Bolè jo predstavi ter reče imenujoč njega: «gospod Anton Meden, graščak tu v Borju!» Ko je zinil zadnje besede, pogledala je guvernanta še enkrat novega znanca. Le-ta se je priklonil okorno — bi! je malo v zadregi — ter molče porinil svoj stol blizu mize Nanjo je položil obe roki do komolcev in potem z levico obsegel svojo temno rjavo brado ter pogladil jo navzdol. ( Nadaljevanje sledi ) 27. tržaški mednarodni vzorčni velesejem Bolj kot kadarkoli v žarišča mednarodnih prometnih tokov Predsednik velesejma dr. P. Slocovich Sedemindvajseti tržaški mednarodni velesejem se odpira v času, za katerega sta značilna dva pomembna dogodka, ki bosta imela nedvomno širok odmev na Sredozemlju in še posebno na Jadranu in v našem mestu, kjer se morje najgloblje zajeda v evropsko celino. Prvi dogodek je nedavna opredelitev angleškega prebivalstva glede nadaljnjega sodelovanja Velike Britanije v Evropski gospodarski skupnosti. Ta sklep bo prav gotovo odločilno prispeval k utrditvi enotnosti in gospodarskega dometa evropske deveterice, zlasti kar zadeva njena prizadevanja za krepitev ekonomskih odnosov z deželami tretjega sveta in trgovinskih tokov med Evropo in čezmor-jem. Drugi dogodek, ki je še pomembnejši od prvega, pa je nedavno ponovno odprtje Sueškega prekopa po osmih letih popolne zapore. Ta drugi dogodek postavlja pred luko vrsto organizacijskih vprašanj in osnovno vprašanje ustreznih naložb v sodobno tehnologijo, kar zopet zahteva predhodno skrbno preučitev celotnega vprašanja. Pri tem je nujno najti način čim tesnejšega in učinkovitega sodelovanja vseh sil, gospodarskih, družbenih, sindikalnih in političnih, ki jim je pri srcu primerno ovrednotenje tržaškega gospodarstva in emporial-ne vloge našega pristanišča. Prav zaradi tega je vodstvo velesejma sklenilo vključiti v niz kongresnih srečanj, ki spremljajo mednarodni blagovni prikaz na našem sejmišču, tudi posebno dvodnevno srečanje o problemih tržaškega pristanišča. Srečanje, ki ga organizira Odbor za preučevanje in razvoj prometa in tržaške luke, se bo odvijal pod pokroviteljstvom ministrstva za zunanje zadeve in bo na sporedu v četrtek, 26., in v petek, 27. junija. Glavna tema, s katero se bodo spoprijeli strokovnjaki in predstavniki poslovnih krogov, se bo nanašala na vlogo Trsta glede na razvoj prometnih tokov z Bližnjim vzhodom, severno Afriko in deželami onkraj Sueza. Čas, ko se tržaški velesejem ponovno odpira gospodarskim krogom in širši javnosti, pa označujejo še drugi dejavniki, ki so v neposredni zvezi z našim gospodarstvom in s poslovnimi odnosi s tujino, ki predstavljajo glavni steber emporialne vloge našega mesta. Pri tem mislim na prizadevanja pristojnih državnih deželnih organov za okrepitev trgovinske menjave med Italijo in posameznimi tujimi tržišči, pri čemer pripada Trstu nedvomno posebno mesto glede na prednosti, ki jih ima v primeri z drugimi operativnimi središči: pomislimo samo na ugodnosti, ki jih nudi geo-ekonomska lega našega mesta, na stoletne tradicije v prometu in na dokazano sposobnost tukajšnjih poslovnih krogov. Pri tem imam v mi- slih tudi prizadevanja, ki smo jim priča v obeh sosednih in prijateljskih državah, v Italiji in Jugoslaviji, da bi okrepili medsebojno sodelovanje na splošno, pa tudi med obmejnimi področji sosednih republik Slovenije in Hrvatske na eni ter Furlani j e-Julijske krajine na drugi strani, na osnovi sporazumov o maloobmejnem blagovnem prometu. Ta oblika sodelovanja je že zagotovila občutne ugodnosti našim področjem in se je izkazala za posebno koristno v določenih okolnosti — tako na primer tudi v nedavni preteklosti — ko je prav prisotnost takšnih inštrumentov, kakršen je italijansko-jugoslo-vanski sporazum o maloobmejni blagovni menjavi omogočila nadaljnji razvoj naših gospodarstev kljub začasnim zaprekam v splošni trgovinski menjavi. Kar zadeva ta specifičen promet in gospodarsko sodelovanje med deželami, ki se raztezajo na področju med Alpami in Jadranom, je po vsem tem želeti, da bi se v prihodnje še hitreje razvijal in da bi se sedanjim oblikam sodelovanja pridružile še druge, ki naj bi bile prav tako usnešne in učinkovite za razvoj splošnega sodelovanja. Tržaški velesejem predstavlja v tem pogledu naravnost idealno priložnost za skupno o-bravnavo teh vprašanj. Na našem sejmu se leto za letom sestajajo predstavniki gospodarskih krogov iz Jugoslavije, Avstrije in iz dežele Furlani-je-Julijske krajine in je zato naša osrednja gospodarska prireditev odlična prilika za skupen pregled svetlih in ■nanj svetlih strani tega sodelovanja in zlasti tistih točk, ki jih je mogoče še izboljšati v korist prizadetih partnerjev in vsega prebivalstva na nn-dročju, ki sa označuiemo kot območje «Alpe-Adria». Tržaški velesejem ne predstavlja samo pomembne stične točke za ekonomije evropskih in čezmorskih dežel, u-godne priložnosti za navezovanje novih poslovnih stikov in za utrjevanje že obstoječih oblik sodelovanja, temveč je tudi pravi katalizator, pospeševalec dejavnikov, na katere se opira mednarodno gospodarsko sodelovanje, zlasti kar zadeva smer Jadransko morje, Srednja in Vzhodna Evropa. S tega vidika predstavlja tržaški emporij — in seveda tudi velesejem, ki je njegov najpopolnejši izraz — nujno prehodno in stično področje. O tem priča obnovljeno uradno sodelovanje kar dvanajst tujih držav na letošnji prireditvi. Letos so namreč na našem sejmu prisotne Jugoslavija, Avstrija, Zvezna republika Nemčija in Sovjetska zveza na eni ter Brazilija, Kolumbija, Slonokoščena obala, Gabon, Gana, Srednje-afriška republika, Uganda in Indija na drugi strani. To so glavni nosilci našega vsakoletnega sejma. V naših stan dih je letos prisotnih kar 1200 razstavljavcev, od tega približno tretjina iz tujine, in sicer iz okrog 30 tujih dežel. Nadaljnji nosilci naše prireditve so visoko specilizirana razstavna področja, ki smo jih letos temeljito prestrukturirali, tako da bi celotna prireditev še bolje ustrezala potrebam in pričakovanjem domačega in mednarodnega poslovnega sveta. In še nosilci, ki so postali že tradicionalni, ki jih predstavljajo naša kongresna srečanja, pri katerih sodeluje tudi čedalje širši krog mednarodno priznanih strokovnjakov. Med taka srečanja sodijo predvsem Mednarodni dan kave, Mednarodni posvet o lesni trgovini, Dan zavarovalstva, tem pa se letos pridružujejo še nove specializirane prireditve z nadvse aktualno tematiko, kot so Dan gradbeništva, Srečanje o zaščitnem znaku za deželno industrijsko in obrtniško proizvodnjo in že omenjeno Srečanje o problemih tržaškega pristanišča. Kar zadeva sodelovanje Jugoslavije na našem sejmu — to sodelovanje se redno obnavlja leto na letom vse od prve sejemske prireditve v našem mestu — želim na koncu omeniti, da bo v okviru «jugoslovanskega dneva», ki je na sporedu prav danes, poleg običajnih srečanj na sejmu tudi tradicionalni sestanek med gospodarskimi odposlanstvi iz bližnjih republik Slovenije in Hrvatske ter iz dežele Furlanije-Julijske krajine. S tega vidika naša prireditev učinkovito izpopolnjuje dve največji sejemski prireditvi v sosednih državah — mednarodni sejem v Milanu in mednarodno prireditev v Zagrebu — v okviru katerih se odvijajo prav tako vsako leto pomembna posvetovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi gospodarstveniki. Po vsem tem je naša skupna želja, da bi današnje srečanje v Trstu pomenila učinkovito izpopolnitev spomladanskega srečanja v Milanu in jesenskega srečanja v Zagrebu. Odv. Piero Slocovich Predsednik Neodvisne ustanove za tržaški velesejem V OSPREDJU MEDNARODNA UDELEŽBA \ - —« - Prvi «posueški» velesejem v Evropi 1200 razstavi j alcev iz 27 držav - Specializirane razstave - Bogat program mednarodnih kongresnih srečanj - Od paviljona do paviljona Razstavni in kongresni ustroj velesejma slonita po stari tradiciji na mednarodni vlogi pristanišča, na tukajšnjih tgovinskih in drugih dejavnostih ter na določenih specializacijah tehnične in blagovne narave. Letošnja priredba sejma sovpada s pomembnim dogodkom, se pravi s ponovnim odprtjem Sueškega prekopa, ki bo dalo novega za gona posredniški vlogi našega pristanišča; ta se bo v resnici spet znašel na zemljepisno najkrajši prometni žili med srednjo Evropo in Podonavjem na eni ter obalami vzhodne Afrike, južne in jugovzhodne Azije, Daljnega vzhoda in Avstralije na drugi strani. Letošnji tržaški velesejem lahko torej označimo kot prvi «posueški» sejem v Evropi. RAZSTAVNI USTROJ OBNOVLJEN Razstavni «mozaik» velesejma je tokrat korenito obnovljen oziroma izpopolnjen. Poleg že tradicionalnih razstav bo namreč obiskovalec naletel tudi na nove razstavne oddelke, ki so jih pač zahtevale sodobne tržne potrebe. Razen tega je blago ! razvrščeno smotrneje, pa tudi pri- 1 kupneje. Prireditelji so posvetili posebno skrb še estetiki in zlasti kakovosti. Gornje ugotovitve nam potrjujejo naslednji pregled nad posameznimi razstavami: «IDEACASA - Strukture» (okna, vrata, podovi, prevleke, elementi za «ambientalno ureditev» in drugo, kar sodi v stanovanje); «IDEACASA - Oprema» (pohištvo in razna oprema za stanovanje); «BUROSTTLE» (stroji, pohištvo in razna oprema za pisarne); «PROSTI ČAS» (turizem, letovanje, taborjenje, navtika, šport, razni «konjički» itd.); «BEAL» (vino, likerji in druge pi jače ter živilske potrebščine); «SHOPPING CENTER» (Italijan sko in tuje obrtništvo); «MARKET» (deželno obrtništvo, založništvo in bižuterija). Sledijo oprema za hotele, gostinske obrate in trgovine, gospodinjski stroji ter aparati in druge gospodinjske potrebščine, kino-foto in optični aparati, radijski in televizijski sprejemniki, šivalni in pletilni stroji, klimatske naprave, zdravniški aparati, mehanski in železarski proizvodi in drugo. Posebna pozornost je letos dana izirana gradnja», se pravi gradnja stanovanjskih, pa tudi šolskih, bol-nišniških in drugih poslopij ‘ž vnaprej pripravljenimi elementi. Enake pozornosti sta deležni na sejmu gradnja in oprema upravnih, podjetniških in podobnih obratov: zaradi denarne ter energetske trize in inflacijé se pač režijski in u-pravni stroški dvigajo, zato morajo prizadeti razpolagati s kar najbolj smotrno in tehnološko izpopolnjeno opremo. KONGRESNA DEJAVNOST Tudi letošnji kongresni «koledar» je bogat. Gre za vrsto mednarodmh ter vsedržavnih zasedanj, posvetov, strokovnih sestankov in srečanj. U-strezni spored je v primerjavi s prejšnjimi leti popestren, saj zajema več novosti. Osrednji zasedanji zadevata, kot je že običaj, les in kavo, ki igrata pač pomernono vlogo v tržaškem gospodarstvu. Trst razpolaga s posebnim lesnim skladiščem, ki ga je podpredsednik e- Pcgied na glavno alejo sejmišča nahaja tržaško pristanišče v pogledu njenega dovoza na prvem mestu ne le v sredozemskem, temveč v evropskem okviru sploh. Preidimo zdaj k navedbi posameznih zasedanj in podobnih prireditev: XI. MEDNARODNO ZASEDANJE O KAVI bo 18. junija s pričetkom ob 9.30. Razpravljali bodo o obnovitvi mednarodnega sporazuma o trgovini s kavo. Navzoči bodo tudi kvalificirani predstavniki afriških držav, ki so pridružene Evropski gospodarski skupnosti ter predstavniki komisije EGS. X. MEDNARODNO ZASEDANJE O LESNI TRGOVINI bo 19. junija s pričetkom ob 9.30. Obravnavali bodo vprašanja, ki so skupna tako uvoznikom kakor porabnikom lesa, pa tudi probleme v zvezi z uporabo lesa v sodobnem gradbeništvu. Zasedanje se bo nadaljevalo 20. junija, ko bo govor o prvih rezultatih industrijske predelave manj izkoriščenih sort tropskega lesa ter o spodbujanju trgovine s tem lesom. nega največjih lesnih podjetij na stanovanjski opremi in gradbeni svetu — moskovskega «Exportlesa» o spouuujanju uguvuie s lem j stroki sploh, saj kaže, da bo sta-J- označil kot «tehnično najbolj po- .Začetek bo prav tako ob 9.30. novanjska politika v Italiji v krat- polnega na Sredozemlju ter enega ZASEDANJE O ZAVAROVAL-kem dobila novega poleta. V tem najbolje opremljenih v Evropi». Gle- STVU bo istega dne (20. t.m.) ob okviru igra važno vlogo «industria- j de kave pa velja omeniti, da se 19. uri na temo «Učinki inflacije v iiiiiiinitiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiii luni inijiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu m iiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii «Dan Jugoslavije» v znamerip skupni prizadevanj za okrepitev dobrega sosedstva in sodelovanja Dopoldne skupen ogled kolektivne razstave SFRJ - Popoldne na trgovinski zbornici posvet gospodarstvenikov - Bogat izbor najnovejših izdelkov jugoslovanske industrije zavarovalstvu». Navzoč bo tudi predsednik vsedržavnega združenja zavarovalskih družb (ANIA) sen. Fella. ZASEDANJE O GRADBENIŠTVU bo 23. junija ob 9.30. Odvijalo se bo na temo «Načrtovanje in proizvodnja stavbnega pohištva (oken, vrat idr.) v okviru industrializacije gradbene stroke». POSVETOVANJE O ZAŠČITI DEŽELNIH PROIZVODOV Z IZVIRNIM ZNAKOM bo 24. junija popoldne na pobudo deželne uprave Furlanije - Julijske krajine. Razpravljali bodo o tehnični in pravni zaščiti naših izdelkov na notranjem in tujih tržiščih. ŠTUDIJSKO ZASEDANJE O PROBLEMATIKI RAČUNOVODSTVA in proračunskih postavkah v luči novih davčnih predpisov bo v dneh 24. in 25. junija v grljanskem hotelu Adriatico Palače Hotel v organizaciji družbe Trieste Consult. POSVET OB OKROGLI MIZI na temo «Učinkovitost merchandisinga in pospesévanje prodaje v razpeče-valnem omrežju glede na zahteve porabnikov in na poseben tržni položaj» bo 25. junija ob 18. uri v priredbi družbe Stock S.p.A. ZASEDANJE O TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU bo 26. in 27. junija. Obravnavali bodo vlogo Trsta v razvoju prometnih tokov z Bližnjim vzhodom, severno Afriko in deželami onstran Sueškega prekopa. Navzoči bodo delegati in operaterji iz Saudske Arabije, Egipta, Irana, Kuvajta, Libije ter evropskih držav. ki se poslužujejo našega pristanišča. Zasedanje na omenjeno temo se prične 26. t.m. ob 9. uri. Naslednjega dne si bodo udeleženci ogledali pristaniško opremo, nakar bo sledila tiskovna konferenca z razpravo. V sklopu velesejma bo še vrsta drugih manifestacij tehnično - ekc^ nomske narave, poslovnih srečanj in drugih prireditev, tako tudi kok-tejlsko tekmovanje za TV. trofejo Stocktail «Fiera di Trieste 1975». DNEVI POSVEČENI NEKATERIM DRŽAVAM Tudi letos so na sporedu posebni «dnevi» posvečeni nekaterim izmed držav, ki so na sejmu zastopane uradno. DAN ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE je bil 17. junija. Prisoten je bil tudi generalni konzul ZRN v Milanu dr. Hermann W. Forster. Levji delež zahodnonemškega trgovinskega tranzita čez tržaško pristanišče odpade na naftne pošiljke po naftovodu «TAL», ki se vije preko italijanskega in avstrijskega ozemlja do Ingolstadta na Bavarskem. DAN SARDINSKEGA TURIZMA je bil prav tako 17. junija. Ob 19. uri je bila ustrezna tiskovna konferenca na pobudo deželnega odbor-ništva za turizem s Sardinije. DAN JUGOSLAVIJE je na sporedu danes. Ob 10. uri bo tiskovna konferenca, nato pa skupen ogled jugoslovanskega paviljona v Palači narodov. Popoldne pb 17. uri bo običajno poslovno srečanje na trgovinski zbornici. DAN AVSTRIJE bo jutri. Ob 11.45 bo tiskovna konferenca, na kateri bedo razpravljali o italijansko - avstrijski trgovinski izmenjavi ter o avstrijskem blagovnem tranzitu čez Trst. KJE JE KAJ PAVII JON A zajema pretežno gospodinjske stroje ter aparate in razne druge gospodinjske potrebščine, dalje sodobno opremo za hotele, gostišča in trgovine, šivalne in pletilne stroje, radijske in televizijske sprejemnike, stereofonske naprave, akustične aparate, klimatske naprave, zdravniške elektroaparate in še založniški odsek. V standih pred paviljonom je razvrščenega nič koliko blaga široke porabe od gospodinjskih strojev do kmečkega in vrtnarskega orodja, od avtomobilskih pritiklin do umetnih valilnic za pi-šČ0tci itd PAVILJON B. Dejansko gre za polpodzemni del paviljona A, in sicer naletimo tui na zadnje dosežke tržaških pohištvenih izdelovalcev, ki jih odlikujejo izvirni stilistični prijemi. PAVILJON C vsebuje najsodobnejše pisarniške potrebščine od raznovrstnih strojev do klasičnega in kovinskega pohištva. Gre za novo (Nadaljevanje na 7. strani) Danes se na sejmu odvija «Dan Jugoslavije»: ob 9.30 bo predsednik velesejma dr. P. Slocovich pričakal ob glavnem vhodu na sejmišče gospodarsko odposlanstvo iz sosedne republike, ki ga bodo spremljali diplomatski predstavniki SFRJ v I-taliji. Pol ure kasneje bo v dvorani za konference običajno srečanje s predstavniki tukajšnjih poslovnih krogov in slovenskih organizacij, ki se bo zaključilo s tiskovno konferenco podpredsednika Gospodarske zbornice SR Hrvatske Mirka Bašiča. Ob 11. uri bo skupen ogled kolektivne razstave jugoslovanskih podjetij v Palači narodov, Popoldne ob 17. uri se bodo člani jugoslovanskega odposlanstva sestali na trgovinski zbornici s predstavniki gospodarskih krogov iz Furlanije - Julijske krajine in s člani tržaške delegacije mešane italijansko-jugoslovanske zbornice. Na srečanju bodo pregledali dosedanji razvoj gospodarskega sodelovanja čez mejo in obravnavali vrsto vprašanj, pri katerih so možne še znatne izboljšave v korist obeh partnerjev in zlasti prebivalstva vzdolž skupne meje. «Dan Jugoslavije» se bo zaključil s sprejemom, ki ga bodo v hotelu Jolly priredili v večernih urah generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko in člani gospodarskega odposlanstva iz sosedne republike. Kakor že vsa leta odkar deluje tržaški velesejem, je sosedna republika Jugoslavija tudi na tej 27. mednarodni prireditvi uradno prisotna z močno kolektivno razstavo v Palači narodov, kjer zavzemajo eksponati jugoslovanskih podjetij o-krog 350 kv. metrov razstavne površine. Kolektivno razstavo je letos pripravila Gospodarska zbornica iz Zagreba, paviljon pa je aranžiralo podjetje «Exportprojekt» iz Ljubljane. Poleg kolektivne razstave zavzemajo jugoslovanska podjetja še 102 kv. metra razstavne površine v okviru lesne razstave, ki je letos nameščena v prvem nadstropju Palače narodov. Tu nastopajo podjetja Slovenijales in Dom iz Ljubljane ter Exportdrvo iz Zagreba. Končno je treba omeniti še prisotnost jugoslovanskih organizacij v okviru turističnih prikazov in podjetje «Kras» iz Sežane, Med včerajšnjim skupnim ogledom jugoslovanskega paviljona. S tradicionalno slivovko si nazdravljajo (od leve proti desni): predsednik deželnega odbora Comelli, generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko, generalni vladni komisar Di Lorenzo, jugoslovanski ambasador v Rimu Mišo Pavičevic in predsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni Kolektivna razstava v Palači narodov obsega izdelke in proizvode naslednjih gospodarskih organizacij: PODROČJE PREHRANE: Slovenija sadje — Ljubljana (sadne pulpe, sadni sokovi, sadni koncentrati, sadje v alkoholu, gobe, suha povrtnina, fižol), Voče — Zagreb (sveže in suho sadje, povrtnina, sadne pulpe, višnje, maraske, gobe), Agraria —-Koper (vino in brezalkoholne pijače), Emona — Ljubljana (razno prehrambno blago). Kras — Sežana (kraški pršut, kraška svinina, teran), Droga — Portorož (razne vrste gob, čaji, začimbe, kava), Jadran — Sežana (kraški pršut in teran), Medex — Ljubljana (razne vrste medu), Primorje — Nova Gorica (suhomesni proizvodi), Gruda — Ljubljana (razni prehrambni artikli), Belje — Darda (mesne konserve in pripravljene jedi), Centrocoop — Zagreb (kmetijski pridelki) in Adria-commerce — Koper (razno prehrambno blago). PODROČJE INDUSTRIJSKIH PROIZVODOV: Intercommerce — Umag (konoplja, delovna oblačila, lepljivi trakovi), Kemikalija - Kemboja — Zagreb (izdelki iz plastičnih mas, lesni izdelki in kemikalije), Vajda — Zagreb (konfekcija iz kože in krzna, reklama, fotografije), Istra — Pulj (razni industrijski proizvodi), Iplas — Koper (izbor kemičnih in plastičnih proizvodov in lesni izdelki), Jadran — Sežana (vzorci tkanin «Tovarne pletenin» iz Sežane in tovarne «Svilanit» iz Kamnika), Primorje — Nova Gorica (porcelan, čipke), Boris Kidrič — Pulj (steklarski izdelki za široko potrošnjo), Rade Končar — Zagreb (električni material), Mirna — Rovinj (ribje konserve), Tomos — Koper (motorna kolesa in izvenkrmni motorji), Opče trgovač-ko poduzeče — Zagreb (razni industrijski izdelki, kristal in email). PODROČJE TURISTIČNE PROPAGANDE: Jadrolinija — Reka (model ladje, fotografski material, razni lepaki, vozni red plovbe, itd.), Sklad za turistično propagando Zvezne gospodarske zbornice, Turistična zveza Slovenije in Turistična zveza Hr- vatske (turistični in propagandni material). V tem okviru ponujajo svoje storitve tudi naslednje turistične organizacije: General Turist — Zagreb, Kvarner Expres — Opatija, Dalmacija Turist — Split, Atlas — Dubrovnik, Hotelsko poduzeče —- Dubrovnik, Hotelsko poduzeče «Borik» — Zadar, Hotelsko poduzeče Haludo-vo — Malinska, podjetja Plava laguna — Poreč, podjetje Riviera — Poreč, podjetje Arena — Pulj in Turistična zveza mesta Zagreb. V okviru kolektivne razstave v Palači narodov je tudi letos obsežna razstava založniške dejavnosti pri nas in v matični domovini. Na tej razstavi, za katero je poskrbela Tržaška knjigarna, nastopajo naslednje založbe: Založništvo tržaškega tiska — Trst, Državna založba Slovenije — Ljubljana, Založba Borec — Ljubljana, Mohorjeva družba — Celje, Cankarjeva založba — Ljubljana, Mladinska knjiga — Ljubljana, Založba Obzorja — Maribor, Slovenska matica — Ljubljana in Časopisno založniško podjetje Lipa — Koper. KMETIJSKO PREDELOVALNI ZADRUŽNI KOMBINAT Priporoča obiskovalcem našega območja: Lastne proizvode - priznana vina Refošk Merlot Kabernet Malvazija — brezalkoholne pijače EXCORRADO — žgane pijače EXCORRADO — meso in mesne izdelke — mleko in mlečne izdelke $)-Iplas KEMIČNA INDUSTRIJA 66001 KOPER SEJMIŠČE V SLIKAH Pogled na del kolektivne razstave jugoslovanskih podjetij v Palači narodov. Razstavo je pripravila gospodarska zbornica SR Hrvatske, za opremo pa je poskrbelo podjetje «Extraprojekt» iz Ljubljane ... I v: 1 .'j i . i.. . Sejemsko vodstvo si prizadeva, da bi v Trstu čimprej dobiti sodobno kongresno dvorano, v kateri naj oi se odvijala mednarodna strokovna srečanja, ki spremljajo naše osrednje gospodarske prireditve. Dvorano nameravajo zgraditi na kraju, kjer stoji danes skladišče štev. 4i na pomolu Pomorske postaje Prvi «posueški» velesejem Na Tržaškem velesejmu je (Nadaljevanje s 6. strani) razstavo pod oznako «BUROSTILE». Tu najdeš tudi žepne računske a-parate, elektronske računalnike in drugo. Pred paviljonom so nanizani stroji ter oprema za cestno čistočo, signalne naprave, oprema za vrtove, industrijski pralni stroji idr. PALAČA NARODOV V pritličju sta nameščeni uradni kolektivni razstavi Avstrije in Jugoslavije v organizaciji Zvezne gospodarske zbornice z Dunaja oziroma gospodarskih zbornic SR Hrvatske in SR Slovenije. Avstrijska razstava zajema obrtniške izdelke, deloma pa je posvečena otroškemu razvedrilu. Jugoslovanska razstava obsega vzorce izvozu namenjenih industrijskih izdelkov, pa tudi že tradicionalen turistični stand. V I. nadstropju so: kolektivna razstava jugoslovanskega pohištva ter uradne razstave ZR Nemčije (e-lektrotehnični in elektronski proizvodi). Gane (vzorci tropskega lesa in obrtniški izdelki iz lesa), Sovjetske zveze (obrt, pijače in prehrana) in Kolumbije (obrt), nato še razstava posvečena turizmu na Sardiniji (za razliko od drugih se je v tej deželi lani turistični dotok po večal), razstava Pakistana (umetnostna obrt, oblačila in preproge), stand tržaškega združenja esperantistov, stand tržaškega odseka organizacije «World Wiidlife Fund-s, stand zavoda Istituto Bancario Ita liano ter še reprezentančna razšla va deželnega obrtništva Furlanije-Julijske krajine v priredbi ustanove ESA. II. nadstropje zajema «SHOPPING CENTER», v katerem so razvrščeni italijanski in tuji obrtniški izdelki, sicer ne le umetniški, temveč tudi za široko porabo (tu naletimo med drugim na tipične izdelke mehiške, indijske ter afriške obrti). V III. nadstropju je razstava o-brtniških izdelkov iz naše dežele, poleg nje še razna bižuterija ter založniški oddelek, vse skupaj pod oznako «MARKET». PAVTIjJON E. V pritličju se nahaja razstava «IDEACASA - Strukture» (vsakovrstna vrata, premične stene, velikopovršinska okna, podo-vi, prevleke, «kamini», ključavnice idr.), v I. nadstropju pa «IDEACASA - Oprema» (vsakovrstno stanovanjsko pohištvo in oprema za vsak okus). V prostoru pred paviljonom so razstavljeni gradbeni material, premični žerjavi, palete idr. PAVHJON F je posvečen dejavnosti družbe Italcantieri (fotografski posnetki, grafikoni ipd.) in SIAS — Società Italiana Acciai Speciali. PAVILJON H. Tu je kolektivna razstava afriških držav, ki so pridružene Evropski gospodarski skupnosti (EAMA). Udeležujejo se je Gabon, Slonokoščena obala in Sred-njeafriška republika z dragocenimi eksoti, kavo, kakaom, čajem, vzorci rud, tekstilom in oblačili, pre-programi, obrtniškimi izdelki idr. PAVILJON G vsebuje svojevrsten prikaz tipične dunajske kavarne, kakršnih je pri nas in drugod na tujem vse manj. «Wiener Cafè» je uredil dunajski turistični urad. Na ploščadi P/3 in P/3-L (na odprtem) so na ogledu najraznovrst-nejše potrebščine in oprema za izkoriščanje prostega časa oziroma letovanje, od športnih artiklov do plovil, od vrtnarske opreme do potujočih hišic, tu je še oddelek «Naredi si sam». Zastopana je tudi sovjetska državna ustanova za razvoj turizma Intourist. Ploščad P/4 (levo od Palače narodov) je namenjena kioskom, kjer strežejo gostom z italijanskimi, jugoslovanskimi, avstrijskimi, nemškimi in drugimi kuhinjskimi specialitetami in pijačami. Vzdolž glavne ceste, ki seka v dolžino sejmišče, in na ploščadi pred upravnimi prostori velesejma, je še cela vrsta standov, kjer se lahko soočimo med drugim z zložljivo hišico nekega gomjepoadiške-ga podjetja, z domačimi vrstami marmorja in drugih žlahtnih kamenin ter s stroji za kmetijsvo in gradbeništvo. Na voljo so nam tudi belgijsko pivo, Coca-cola družbe Sibet in likerji Stock UVOZ - IZVOZ «MERCANTILE* Marko Tence □ TRST - 81. Torrebianca 18 Tei. 38614 - 68S91 GRAFEX TRST Ul. Carli 8 - TRST — Tel.: 772-108 IMPORT EXPORT ZASTOPSTVA reprezentativna razstava slovenske knjige Na ogled vas vabijo: Cankarjeva založba. Državna založba Slovenije, Mladinska knjiga. Slovenska matica. Založba Lipa, Mohorjeva družba. Založba Obzorja, Založba Borec, Založništvo tržaškega tiska in TRŽAŠKA KNJIGARNA IMPORT - EXPORT TECI - |i % TRST, Ul. Ghega 2 - Tei. 35-307 opravlja vsakovrstne uvozne in izvozne operacije Telegram: TRST TRAD - TRST Ul. Cicerone 10 Telex: 41409 TRADEX Tel. 68-812 C.C. Trieste: 60217 M/851624 30-336 — Specialni stroji za industrijo pohištva — nadomestni deli — površinski in repro materiali ZASTOPSTVA - UVOZ - IZVOZ 34133 TRST - Ul. Cicerone 8 Tel: 61-241 61-478 ADRIACOMMERCE EXPORT - IMPORT KOPER, ULICA JLA 25/a posreduje in sklepa posle izvoza in uvoza v okviru nasiednjih blagovnih skupin: — les, lesni proizvodi in celuloza — živina, perutnina, njihovi izdelki in polizdelki — tekstil in tekstilne surovine — barve, laki, kemikalije — kmetijski stroji in orodje — blago široke potrošnje — zastopanje tujih firm — blagovna menjava v okviru tržaškega in goriškega maloobmejnega prometa — grosistična trgovina v okviru zunanjetrgovinskih blagovnih skupin. Poslovne enote in trgovine: — Zagreb, Proleterskih brigata 222, tel. 513-705, 515-923 METALMINERARIA IMPORT-EXPORT ZASTOPSTVA Tel. 61-227 f ! Troniu» l.> ®/, CcHfaalsfred'* TRŽAŠKA ŠPEDICIJSKA DRUŽBA z o. z. TRŠČANSK0 ŠPEDICliSKO DRUŠTVO s o. j. 34135 TRSI - Viale Miramare 3 - P 0. B 325 Tel.: 417831 (5 aut. linija) Tel.: direkcija 413313 ečell© BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. Trst - Ulica Fabio Filzi 10 - Telefon 61-446 - Telex: 46264 Telegr.: BANKRED GLAVNICA 600.000.000 lir - VPLAČANIH 300.000.000 lir UPRAVLJANA SREDSTVA DO 31, MAJA NAD 6.000.000.000 lir VSE BANČNE STORITVE HIPOTEKARNA PETLETNA POSOJILA OBRTNIŠKA POSOJILA Z UGODNIMI OBRESTMI (ESA) NEPREKINJENA BLAGAJNA — VARNOSTNE SKRINJICE — MENJALNICA TUJIH VALUT BANKA JE POOBLAŠČENA ZA OPRAVLJANJE POSLOV NA PODROČJU TRGOVSKIH MENJAV S TUJINO UPRAVNI SVET: Predsednik: LIBERO POLO JAZ Podpredsednik: odv. PETER SANZIN Člani: JOSIP PANJEK, ANDREJ RENAR, STANISLAV VOLČIČ NADZORNI ODBOR: Predsednik: dr. VLADIMIR BERGINC Efektivna člana: SILVAN MESESNEL, prof ALEŠ LOKAR Nadomestna člana: dr. MARIO ROSSI, dr. VITO SVETINA — Beograd, Loie Ribara 33, tel. 27-331 — Ljubljana, Celovška 268, tel. 58-789 ZA CENJENA NAROČILA IN USLUGE SE VAM PRIPOROČAMO! Jntah&uhofia MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT Glavna direkcija Koper Vojkovo nabrežje 32 Telefon: 21-830 Telex: 34-117, 34-140, 34-113 Opravlja preko vanjo združene TOZD ŠPEDICIJA KOPER n.sol.o. in TOZD transport KOPER n.soi.o. ter njunih filial, izpostav in poslovalnic v vseh večjih mestih, lukah in mejnih prehodih Jugoslavije vse posle mednarodne špedicije in transporta doma in v tujini. S 47 filialami, izpostavami in Poslovalnicami NUDI popoln špediterski servis, organizira prevoze po suhozemnih, pomorskih in zračnih poteh ter daje nasvete v transportno • špediterskih in carinskih zadevah; z lastnim kamionskim parkom prevzema vse vrste prevozov Specializirani dejavnosti sta blagovni tranzit preko luk Reke in Kopra ter opravljanje špediterskih storitev na sejmih in razstavah doma in v tujini; vse storitve opravlja strokovno, hitro in zanesljivo. Zaupajte svoje blago organizaciji INTEREUROPE f j? preprI*a,i. se bos,e 0 na5er" strokovnem in skrbno oprav-j ij&nem servisu. Telex: 46140 CENTSPED Telegr.: CENTROSPED - TRSI Pošt. tek. rač.: 11/5473 FILMALA: FERNETIČI FILIJALA: GOREČA Tel.: 211663 Ul. Cravcs 21 Tel 81242 - 83046 Telex: 46383/CENTSPED Vabilo Cenjeno občinstvo vabimo na ogled raznih jugoslovanskih izdelkov -»a osebno potrošnjo, ki bodo razstavljeni na 27. MEDNARODNEM TRŽfŠEtEM VELESEJMU OL 17. DC 29. JUNIJA 1975 — V Palači narodov: prehrambni proizvodi, tekstilni in usnjeni izdelki, okrasni predmeti, izdelki ljudske umetnosti kristal knjižni sejem itd’. — Na lesni razstavi: pohištvo — Naše gastronomske specialitete, vina in druge pijače so Vam na razpolago na terasi paviljona pri glavnem vhodu na velesejem Organizacijski odbor za tržaški velese em 1975 Gospodarskih zbornic SRS in SRH Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Monteechi 6 Pl» 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletne 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 18. junija 1975 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADITa * DZS * 61000 Ljubljani Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca« trgovski 250, finančno* upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. U vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I, Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja m tiska pr ZTT - Trst KPI — Komunistična partija Italije MSI — Ital. socialno gibanje - nacionalna ■ desnica PSI — Ital. socialistična stranka SS — Slovenska skupnost MIT — Gibanje za svobodno tržaško ozemlje KD — Krščanska demokracija PRI — Ital. republikanska stranka PSDI — Ital. socialdemokratska stranka PLI — Ital. liberalna stranka 1. VOLILNO OKROŽJE Volišče štev. 1 — KPI. 78, MSI 93, PSI 40, SS 9, MIT 12, KD 153, PRI 19, PSDI 29, PLI 15, beli 3, neveljavni 3. Volišče št. 3 — KPI 76, MSI 82, PSI 25, SS 0, MIT 20, KD 165, PRI 10, PSDI 13, PLI 15, bele 9, neveljavne 4. Volišče št. 10 — KPI 122, MSI 70, PSI 17, SS 3, MIT 14, KD 176, PRI 13, PSDI 32, PLI 12, bele 6, neveljavne 2. Volišče št. 13 — KPI 74, MSI 89, PSI 37, SS 6, MIT 9, KD 156, PRI 35, PSDI 18, PLI 42, bele 2, neveljavne 7, sporne 1. Volišče št. 14 — KPI 96, MSI 132, PSI 23, SS 2, MIT 11, KD 174, PRI 47, PSDI 21, PLI 38, bele 8, neveljavne 4. Volišče št. 20 — KPI 79, MSI 90, PSI 44, SS 10, MIT 12, KD 207, PRI 30, PSDI 25, PLI 36, bele 7, neveljavne 5. Volišče št. 21 — KPI 62, MSI 92, PSI 26, SS 13, MIT 13, KD 164, PRI 22, PSDI 12, PLI 30, bele 4, neveljavne 4, sporne 1. Volišče št. 22 - KPI 88, MSI 106, PSI 32, SS 16, MIT 6, KD 153, PRI 42, PSDI 27, PLI 45, bele 9, neveljavne 6. Volišče št. 23 — KPI 80, MSI 102, PSI 41, SS 14, MIT 9, KD 168, PRI 30, PSDI 27, PLI 46, bele 7, neveljavne 9. Volišče št. 25 — KPI 64, MSI 79. PSI 31, SS 12, MIT 4, KD 126, PRI 25, PSDI 10, PLI 42, bele 7, neveljavne 5, sporne 4. Volišč? št. 44 — KPI 46, MSI 97. PSI 32, SS 12, MIT 7, KD 174, PRI 48, PSDI 23, PLI 64, bele 4, neveljavne 1. Volišče št. 55 — KPI 48, MSI 116, PSI 39, SS 7, MIT 5, KD 177, PRI 61, PSDI 30, PLI 78, bele 6, neveljavne 3. II. VOLILNO OKROŽJE Volišče št. 37 — KPI 130, MSI 89, PSI 39, SS 13, MIT 9, KD 187, PRI 22, PSDI 27, PLI 23, bele 11, neveljavne 5. Volišče št. 38 — KPI 114, MSI 82. PSI 48, SS 23, MIT 26, KD 198, PRI 38, PSDI 32, PLI 18, bele 6, neveljavne 10, sporne 1. Volišče št. 40 — KPI 82, MSI 81, PSI 48, SS 8, MIT 11, KD 191, PRI 33, PSDI 14, PLI 31, bele 11, neve-lj?vne 4 Volišče št. 41 — KPI 77, MSI 64 PSI 36, SS 10, MIT 6, KD 164, PRI 18, PSDI 24, PLI 37. Volišče št. 42 — KPI 75, MSI 55, PSI 31, SS 17, MIT 10, KD 160, PRI 34, PSDI 32, PLI 40, bele 1, neveljavne 6. Volišče št. 43 — KPI 69, MSI 88. PSI 37, SS 22, MIT 6, KD 163, PRI 33, PSDI 11, PLI 61, bele 3, neveljavne 5. Volišče št. 261 — KPI 65, MSI 88 PSI 39, SS 15, MIT 9, KD 198, PRI 54, PSDI 20, PLI 66, bele 5, neve-Ijnvne 5 Volišče št. 262 - KPI 86, MSI 103, PSI 60, SS 20, MIT 19, KD 207, PRI 48, PSDI 18, PLI 45, bele 7, neveljavne 5, sporne 1. Volišče št. 263 — KPI 103, MSI 91, PSI 46, SS 20, MIT 15, KD 188, PRI 63, PSDI 29, PLI 61, bele 5, neveljavne 10. Volišče št. 294 - KPI 101, MSI 106, PSI 43, SS 6, MIT 15, KD 223, PRI 53, PSDI 29, PLI 22, bele 12 neveljavne 9. III. VOLILNO OKROŽJE Volišče št. 49 - KPI 74, MSI 127, PSI 44, SS 5, MIT 8, KD 285, PRI 41; PSDI 32, PLI 36, bele 8, neveljavne 7, sporne 7. Volišče št. 53 - KPI 85, MSI 111, PSI 54, SS 8, MIT 14, KD 159, PRI 54, PSDI 16, PLI 36, bele 14, neveljavne 4, sporne 1. Volišče št. 56 - KPI 99, MSI 113, PSI 47, SS 11. MIT 5, KD 194, PRI 40, PSDI 18, PLI 59, bele 7, Volišče št. 57 - KPI 70, MSI 73, PSI 33, SS 8, MIT 8, KD 173, PRI 34, PSDI 24, PLI 37, bele 6, neveljavne 4. Volišče št. 58 - KPI 72, MSI 80, PSI 33, SS 14, MIT 6, KD 182, PRI 34, PSDI 30, PLI 33, bele 9 neveljavne 6. Volišče št. 59 — KPI 100, MSI 46, PSI 27, SS 5, MIT 13, KD 121, PRI 22, PSDI 21, PLI 16, bele 6, neveljavne 6, sporne 2. Volišče št. 60 - KPI 95, MSI 121, PSI 57, SS ' MIT 9, KD 190, PRI 34, PSDI 31, PLI 55, bele 9, neveljavne 10. Volišče št. 61 - KPI 72, MSI 83, PSI 57, SS 4, MIT 9, KD 174, PRI 35, PSDI 35, PLI 28, bele 9, neveljavne 3. Volišče št. 256 — KPI 118, MSI 125, PSI 61, SS 5, MIT 15, KD 212, PRI 39, PSDI 33, PLI 47, bele 5, neveljavne 10. Volišče št. 257 — KPI 205, MSI 37, PSI 34, SS 9, MIT 13, KD 103, PRI 11, PSDI 17, PLI 14, bele 6, neveljavne 2. Volišče št. 259 — KPI 70, MSI 78, PSI 36, SS 13, MIT 3, KD 113, PRI 40, PSDI 20, PLI 20, bele 5, neveljavne 5. Volišče št. 260 — KPI 66, MSI 89, PSI 47, SS 9, MIT 9, KD 168, PRI 65, PSDI 21, PLI 57, bele 7, neveljavne 4. Volišče št. 310 — KPI 49, MSI 113, PSI 38, SS 10/ MIT 7, KD 197, PRI 45, PSDI 22, PLI 56, bele 5, neveljavne 2. Volišče št. 363 — KPI 83, MSI 51, PSI 32, SS 19, MIT 3, KD 161, PRI 16, PSDI 23, PLI 30, bele 7, neveljavne 1. Volišče št. 366 - KPI 5, MSI 4, PSI 2, SS 0, MIT 0, KD 2, PRI 2, PSDI 1, PLI 2, bele 1, IV. VOLILNO OKROŽJE Volišča št. 51 - KPI 89, MSI 127, PSI 47, SS 13, MIT 8, KD 200, PRI 39, PSDI 19, PLI 50, bele 7, neveljavne 11, sporne 2. Volišče št. 62 - KPI 75, MSI 119, PSI 33, SS 9, MIT 7, KD 173, PRI 35, PSDI 18, PLI 37, bele 7, neveljavne 7. Volišče št. 63 — KPI 113, MSI 98, PSI 47, SS 4, MIT 9, KD 232, PRI 36, PSDI 36, PLI 39, bele 8, neveljavne 8. Volišče št. 64 — KPI 108, MSI 73, PSI 26, SS 13, MIT 9, KD 182, PRI 18, PSDI 21, PLI 19, bele 6, neveljavne 10. Volišče št. 65 — KPI 112, MSI 64, PSI 34, SS 5, MIT 11, KD 158, PRI 34, PSDI 22, PLI 21, bele 5, neveljavne 8. Vobšče št. 66 - KPI 97, MSI 113, PSI 59, SS 7, MIT 17, KD 235, PRI 35, PSDI 36, PLI 48, bele 8, neveljavne 13. . . Volišče št. 67 — KPI 100, MSI 106, PSI 72. SS 19, MIT 16, KD 221, PRI 55, PSDI 31, PLI 49, bele 11, neveljavne 6. Volišče št. 68 — KPI Ul, MSI 103, PSI 47, SS 7, MIT 14, KD 219, PRI 63, PSDI 36, PLI 51, bele 5, neveljavne 8, sporne 2. Volišče št. 69 — KPI 76, MSI 100, PSI 33, SS 10, MIT 12, KD 161, PRI 37, PSDI 30, PLI 32, bele 5, neveljavne 8. Volišče št. 71 — KPI 75, MSI 108, PSI 43, SS 9, MIT 16, KD 189, PRI 26, PSDI 33, PLI 39, bele 3, neveljavne 7. Volišče št. 74 — KPI 107, MSI 94. PSI 52, SS 13, MIT 19, KD 160, PRI 23, PSDI 24, PLI 32, bele 10, neveljavne 8. V. VOLILNO OKROŽJE Volišče št. 46 - KPI 84, MSI 122, PSI 44, SS 5, MIT 6, KD 194, PRI 44, PSDI 19, PLI 81, bele 7, neveljavne 5, sporne 1, Volišče št. 47 — KPI 127, MSI 88, PSI 43, SS 3, MIT 12, KD 160, PRI 40, PSDI 37, PLI '39, bele 3, neveljavne 5. Volišče št. 48 — KPI 110, MSI 75, PSI 41, SS 7, MIT 9, KD 135, PRI 26, PSDI 23, PLI 22, Volišče št. 50 — KPI 98, MSI 103, PSI 51, SS 4, MIT 13, KD 180, PRI 19, PSD! 32, PLI 27, bele 4, neve Ijavne 8, sporne 2. Volišče št. 54 - KPI 100, MSI 125, PSI 48, SS 11, MIT 15, KD 177, PRI 41, PSDI 29, PLI 43, bele 13, neveljavne 12. Volišče št. 75 — KPI 121, MSI 83, PSI 39, SS 7, MIT 17, KD 181, PRI 35, PSDI 43, PLI 41, bele 7, neveljavne 9. Volišče št. 79 — KPI 97, MSI 85, PSI 47, SS 1, MIT 18, KD 204, PRI 24, PSDI 49, PLI 50, bele 5, neveljavne 6, sporne 2. Volišče št. 80 - KPI 97, MSI 97, PSI 52, SS 10, MIT 15, KD 185, PRI 31, PSDI 26, PLI 34, bele 7, neveljavne 5. Volišče št. 82 — KPI 97, MSI 94, PSI 33, SS 4, MIT 7, KD 152, PRI 24, PSDI 23, PLI 25, bele 14, neveljavne 1. Volišče št. 83 — KPI 74, MSI 87, PSI 41, SS 10, MIT 7, KD 135, PRI 27, PSDI 18, PLI 32, bele 4, neveljavne 2, sporne L Volišče št. 85 — KPI 151, MSI 106, PSI 49, SS 5, MIT 17, KD 206, PRI 26, PSDI 22, PLI 33, bele 5, neveljavne 7. ' ; Volišče št. 325 - KPI 25, MSI 11, PSI 6, SS 1, MIT 0, KD 48, PRI 7, PSDI 2, PLI 2, Volišče št. 326 - KPI 73, MSI 21, PSI 11, SS 5, MIT 6, KD 73, PRI 8, PSDI U, PLi;5, bele 7, neveljavne 3. Volišče št. 328 — KPI 38, MSI 10, PSI 6, SS 4, MIT 5, KD 63, PRI 3, PSDI 9, PLI ; 4, bele 2, neveljavne’.4; ■ ^ Volišče št. 370 — KPI 56, MSI 18, PSI 13, SS 3, MIT 5, KD 50, PRI 5, PSDI 8, PLI 6, bele 6, neveljavne 2. VI. VOLILNO OKROŽJE Volišče št. 78 - KPI 119, MSI 92, PSI 50, SS 9, MIT T7, KD 213, PRI 32, PSDI 19, PLI 50, bele 8, nevel. 10, sporne 1. Volišče št. 89 — KPI 118, MSI 85, PSI 27, SS 14, MIT 9, KD 195, PRI 42, PSDI 24, PLI 49, bele 8, nevel. 8. Volišče št. 90 — KPI 146, MSI 52, PSI 38, SS 5, MIT 2, KD 178, PRI 30, PSDI 27, PLI 9, bele 8, nevel. 1. Volišče št. 91 - KPI 153, MSI 89 PSI 46, SS 20, MIT 22, KD 92 PRI 28, PSDI 19, PLI 17, bele 10, nevel. 6. Volišče št. 95 — KPI 167, MSI 75, PSI 39, SS 12, MIT 20, KD 210, PRI 21, PSDI 29, PLI 12, bele 8, nevel. 13. Volišče št. 98 - KPI 144, MSI 75 PSI 43, SS 3, MIT 15, KD 209, PRI 22, PSDI 26, PLI 27, bele 6, nevel. 3. Volišče št. 99 — KPI 197, MSI 81, PSI 52, SS 12, MIT 20, KD 246, PRI 25, PSDI 40, PLI 26, bele 12, nevel. 6. Volišče št. 103 — KPI 114, MSI 83 PSI 31, SS 3, MIT 15, KD 147, PRI 31, PSDI 27, PLI 38, bele 5, nevel. 4. Volišče št. 106 - KPI 104, MSI 70, PSI 54, SS 5, MIT 22, KD 201, PRI 25, PSDI 27, PLI 19, bele 5, nevel. 16. . Volišče št. 107 - KPI 163, MSI 67, PSI 52, SS 1, MIT 18, KD 186, PRI 24, PSDI 23,1 PLI 27, bele 13, nevel. 11. VIL VOLILNO OKROŽJE Volišče št. 92 - KPI 174, MSI 46, PSI' 27, SS 4, MIT 12, KD 164, PRI 13, PSDI 9, PLI 15, Volišče št. 134 — KPI 192, MSI 78, PSI 37, SS 8, MIT 10, KD 177, PRI 12, PSDI 20, PLI 27, bele 7, nevel. 9. Volišče št. 135, - KPI 128, MSI 77, PSI 46, SS 7, MIT 8, KD 213, PRI 32, PSDI 25, PLI 17, bele 3, nevel. 3. Volišče št. 137 - KPI 219, MSI 75, PSI 54, SS 11, MIT 21, KD 178, PRI 20, PSDI 35, PLI 18, bele 8, nevel. 10. Volišče št. 138 - KPI 201, MSI 41, PSI 49, SS 8, MIT 8, KD 205, PRI 30, PSDI 16, PLI 21, bele 11, nevel. 7. Volišče št. 139 - KPI 195, MSI 45, PSI 36, SS 17, MIT 21, KD 177, PRI 20, PSDI 29, PLI 20, bele 3, nevel. 6. Volišče št. 140 — KPI 191, MSI 30, PSI 40, SS 7, MIT 7, KD 136, PRI 26, PSDI 30, PLI 19, bele 7, nevel. 2. Volišče št. 141 - KPI 245, MSI 41, PSI 50, SS 9, MIT 21, KD 196, PRI 13, PSDI 23, PLI 15, bele 12, nevel. 8. Volišče št. 142 - KPI 173, MSI 45, PSI 48, SS, 12, MIT 10, KD 198, PRI 24, PSDI 39, PLI 16, bele 5, nevel. 3, sporne 1. Volišče št. 178 — KPI 212, MSI 34, PSI 71, SS 20, MIT 13, KD 185, PRI 22, PSDI 26, PLI 18, bele 6, nevel. 8. Volišče št. 177 - KPI 249, MSI 36, PSI 42, SS 10, MIT 10, KD 147, PRI 34. PSDI 27, PLI 25, bele 13, nevel. 7, sporne 4. Volišče št. 179 — KPI 198, MSI 33, PSI 31, SS 9, MIT 23, KD 159, PRI 10, PSDI 18, PLI 10, bele 5, nevel. 8. Volišče št. 182 - KPI 233, MSI 54, PSI 52, SS 20, MIT 23, KD 173, PRI 15, PSDI 30, PLI 13, bele 6, nevel. 7. VIII. VOLILNO OKROŽJE Volišče št. 8 - KPI 147, MSI 59, PSI 43 ,SS 6, MIT 21, KD 201, PRI 16, PSDI 21, PLI 24, bele 11, nevel. 7. Volišče št. 145 - KPI 85, MSI 86, PSI 33, SS 5, MIT 9, KD 211, PRI 32, PSDI 40, PLI 65, bele 5, nevel. 6, sporne 3. Volišče št. 146 - KPI 124, MSI 85, Volišče št. 165 — KPI 74, MSI 90, PSI 34, SS 6, MIT 6, KD 183, PRI 68, PSDI 22, PLI 75, bele 5, nevel. 5. Volišče št. 166 — KPI 125, MSI 76, PSI 43, SS 5, MIT 8, KD 176, PRI 22, PSDI 26, PLI 18, bele 9, nevel. 4. X. VOLILNO OKROŽJE Volišče št. 132 — KPI 72, MSI 45, PSI 37, SS 5, MIT 14, KD 138, PRI 6, PSDI 15, PLI 12, bele 3, nevel. 6, spome 1. Volišče št. 170 — KPI 134, MSI 67, PSI 51, SS 5, MIT 17, KD 261, PRI 44, PSDI 26, PLI 48, bele 11, nevel. 5, sporne 1. Volišče št. 172 — KPI 155, MSI 71, PSI 56, SS 2, MIT 10, KD 155, PRI 23, PSDI 44, PLI 22, bele 8, nevel. 5. Volišče št. 173 - KPI 132, MSI 71, PSI 54, SS 6, MIT 18, KD 153, PRI 35, PSDI 40, PLI 18, bele 10, nevel. 3. Volišče št. 175-KPI 98, MSI 63, PSI 33, SS 3, MIT 6, KD 182, PRI 38, PSDI 21, PLI 21, bele 8, nevel. 3. PSI 34, SS 3, MII 17, KD 150, PRI 22, PSDI 35, PLI 7, bele 5, nevel. 5, sporne 1. Volišče št. 187 - KPI 207, MSI 59, PSI 67, SS 2, MIT 10, KD 182, PRI 25, PSDI 42, PLI 7, bele 6, nevel. 2, sporne 2. Volišče št. 188 - KPI 152, MSI 52, PSI 48, SS 5, MIT 19, KD 174, PRI 22, PSDI 43, PLI 12, bele 6, nevel. 4. Volišče št. 189 — KPI 134, MSI 70, PSI 42, SS 5, MIT 17, KD 252, PRI 23, PSDI 44, PLI 23, bele 14, nevel. 7. Volišče št. 249 - KPI 120, MSI 60, PSI 82, SS 9, MIT 17, KD 241, PRI 28, PSDI 44, PLI 30, bele 11 nevel. 17. Volišče št. 303-KPI 158, MSI 64, PSI 66, SS 8, MIT 21, KD 262, PRI 33, PSDI 31, PLI 28, bele 11, nevel. 7. Volišče št. 355-KPI 89, MSI 44 PSI 46, SS 4, MIT 16, KD 146, PRI 24, PSDI 29, PLI 18. Volišče št. 362 - KPI 146, MSI 45, PSI 76, SS 1, MIT 22, KD 245, PRI 19, PSDI 35, PLI 22, .'..p® ■ o ■' mm Na volišču v Križu; volita najstarejši občan Franc Žerjav (1881) in najmlajši Natalino Švab (1957). PSI 41, SS 5, MIT 13, KD 216, PRI 34, PSDI 46, PLI 48, bele 16, nevel. 8. Volišče št. 147 - KPI 110, MSI 99, PSI 55, SS 3, MIT 13, KD 206, PRI 19, PSDI 49, PLI 20, bele 12, nevel. 8. Volišče št. 148 - KPI 136, MSI 70, PSI 47, SS 5, MIT 22, KD 212, PRI 21, PSDI 29, . PLI 30, bele 5, Volišče št. 152 — KPI 84, MSI 81, PSI 50, SS 4, MIT 13, KD 185, PRI 28, PSDI 27, PLI 34, bele 5, sporne 1. Volišče št. 168 - KPI 108, MSI 85, PSI 45, SS 6, MIT 9. KD 224, PRI 52, PSDI 47, PLI 57, bele 10, nevel. 5. “Volišče št. 169 — KPI 92, MSI 86, PSI 53/ SS 2, , MIT 7, KD 220, PRI' 34, PSDI 33, PLI 31, bele 7, nevel. 7. Volišče št. 308 — KPI 48, MSI 102, PSI 4.3, SS 6, MIT 15, KD 157, PRI 47, PSDI. 30, PLI, 57, Volišče št. 347 — KPI 65, MSI 96, PSI 47, SS 5, MIT 10, KD 194 PRI 61, PSDI 27, PLI 73, bele 5, nevel. 6. Dvojčka Magda in Walter * junija 1967, vrtita na Proseku IX. VOLILNO OKROŽJE Volišče št. 150 — KPI 141, MSI 87, PSI 55, SS 4, MIT 14, KD 239, PRI 55, PSDI 42, PLI 37, bele 7, nevel. 7. Volišče št. 151 - KPI 71, MSI 90, PSI 34, SS 12, MIT 7, KD 217, PRI 53, PSDI 30, PLI 46, bele 4, nevel. 5. Volišče št. 153 — KPI 80, MSI 63, PSI 45, SS 6, MIT 8, KD 166, PRI 16, PSDI 26, PLI 13, bele 4, nevel. 6. Volišče št. 154 - KPI 89, MSI 78 PSI 36, SS 1, MIT 12, KD 192, PRI 26, PSDI 16, PLI 18, bele 10, nevel. 8. Volišče št. 156 - KPI 52, MSI 85, PSI 38, SS 3, MIT 4, KD 220, PRI 33, PSDI 18, PLI 36, bele 10, nevel. 6. Volišče št. 158 - KPI 111, MSI 110, PSI 60, SS 10, MIT 6, KD 232, PRI 27, PSDI 28, PLI 41, bele 10, nevel. 12, spome 2. Volišče št. 159 — KPI 88, MSI 92, PSI 56, SS 7, MIT 5, KD 242, PRI 43, PSDI 25, PLI 40, bele 6, nevel. 6, spome 1. Volišče št. 160 - KPI 97, MSI 70, PSI 48, SS 5, MIT 10, KD 181, PRI 18, PSDI 30, PLI 36, bele 9, nevel. 5. Volišče št. 161 - KPI 115, MSI 115„ PSI 39, SS 2, MIT 4, KD 221, PRI 20, PSDI 23, PLI 31, bele 6, nevel. 7, spome 1. Volišče št. 162 — KPI 70, MSI 61, PSI 33, SS 4, MIT 7, KD 121, PRI 15, PSDI 17, PLI 22, bele 5, nevel. 1. Volišče št. 163 — KPI 68, MSI 107, PSI 34, SS 2, MIT 11, KD 199, PRI 51, PSDI 20, PLI 54, bele 3, Volišče št. 164 — KPI 52, MSI 142, PSI 32, SS 9, MIT 4, KD 216, PRI 53. PSDI 23, PLI 60, bele 4, nevel. 3. j Volišče št. 176 - KPI 177, MSI 68, PSI 64, SS 9, MIT 13, KD 230, PRI 32, PSDI 27, PLI 24, bele 13 nevel. 8. Volišče št. 295 - KPI 76, MSI 109 PSI 44, SS 4, MIT 12, KD 199, PRI 58, PSDI 36, PLI 69, bele 11 nevel. 6. Volišče št. 306 - KPI 239, MSI 80. PSI 56, SS 6, MIT 16, KD 168. PRI 34, PSDI 38, PLI 46, bele 10, nevel. 12. Volišče št. 307 — KPI 250, MSI 38 PSI 52, SS 5, MIT 20, KD 159, PRI 31, PSDI 33, PLI 7, bele 7, nevel. 3. Volišče št. 309 — KPI 80, MSI 98/ PSI 50, SS 3, MIT 8, KD 187 PRI 40, PSDI 41, PLI 49, bele 9, , nevel. 2. Volišče št. 349 — KPI 134, MSI 79 PSI 63, SS 6, MIT 10, KD 209 PRI 30, PSDI 28, PLI 20, bele 12, nevel. 7. XI. VOLILNO OKROŽJE Volišče št. 100 - KPI 178, MSI 85, PSI 63, SS 6, MIT 21, KD 212, PRI 32, PSDI 36, PLI 34, bele 15, nevel. 3. Volišče št. 101 - KPI 138, MSI 51, PSI 53, SS 0, MIT 13, KD 202, PRI 25, PSDI 31, PLI 14, bele 6, nevel. 8. Volišče št. 167 — KPI 57, MSI 77, PSI 48, SS 1, MIT 11, KD 389, PRI 31, PSDI 32, PLI 16, bele 5, nevel. 6, sporne 2. Volišče št. 184 - KPI 302, MSI 51, PSI 64, SS 4, MIT 16, KD 149, PRI 15, PSDI 26, PLI 7, bele 4, nevel. 5. Volišče št. 186 - KPI 188, MSI 48 PSI 72, SS 6, MIT 11, KD 256, PRI 25, PSDI 15, PLI 11, bele 13, nevel. 5. sporne 4. Volišče št. 311 — KPI 173, MSI 90, PSI 60, SS 4, MIT 13, KD 257, PRI 21, PSDI 33, PLI 13, bele 10, nevel. 9. Volišče št. 315 - KPI 105, MSI 74, PSI 58, SS 6, MIT 8, KD 326, PRI 25, PSDI 37, PLI 31, bele 7, nevel. 7, sporne 1. Volišče št. 330 — KPI 133, MSI 40, PSI 45, SS 5, MIT 12, KD 373, PRI 12, PSDI 45, PIJ 13, bele 9, nevel. 4, spome 3. XII. VOLILNO OKROŽJE Volišče št. 7 — KPI 186, MSI 44, PSI 70, SS 10, MIT 15, KD 147, PRI 32, PSDI 56, PLI 21, bele 7, nevel. 9, spome 1. Volišče št. 16 — KPI 45, MSI 52, PSI 27, SS 1, MIT 9, KD 205, PRI 18, PSDI 18, PLI 20, bele 5, nevel. 5. Volišče št. 17 — KPI 50, MSI 106, PSI 39, SS 2, MIT 13, KD 343, PRI 29, PSDI 26, PLI 21, bele 10, nevel. 10. Volišče št. 183 - KPI 177, MSI 30, PSI 46, SS 9, MIT 19, KD 180, PRI 13, PSDI 17, PLI 8, bele 7, nevel. 5. Volišče št. 185 - KPI 212, MSI 50, XIII. VOLILNO OKROŽJE Volišče št. 126 - KPI 124, MSI 41 PSI 41, SS 1, MIT 13, KD 150, PRI 10, PSDI 36, PLI 12,. bele nevel. 7. Volišče št. 191 - KPI 282, MSI 32, PSI 47, SS 31, MIT 20, KD 166, PRI 12, PSDI 25, PLI 12, bele 5, nevel. 8. Volišče št. 192-KPI 224, MSI 33 PSI 33, SS 19, MIT 13, KD 99, PRI 18. PSDI 20, PLI 15, bele 6, nevel. 3. - Z Volišče št. 193-KPI 280, MSI 21 PSI 67, SS 26, MIT 15, KD 152 PRI 8, PSDI 29, PLI 15, bele 7, nevel. 9. Volišče št. 194 - KPI 212, MSI 24 PSI 21, SS 26, MIT 11, KD 104 PRI 15, PSDI 17, PLI 13. bele 7, nevel. 6, spome 1. w Volišče št. 195 —KPI 172, MSI 39, PSI 43, SS 10, MIT 19, KD 142. PRI 19, PSDI 31, PLI 19, bele .10, nevel. 4. Volišče št. 196 —KPI 269, MSI 35, PSI 73, SS 37,■ MIT 28, KD 137, PRI 25, PSDI' 35, 'PLI 18, bele 7, nevel. 14. Volišče št. 197 — KPI 213, MSI 53, PSI 68, SS 20, MIT 20, KD 195, PRI 36, PSDI 34, PLI 32, bele 11, nevel. 10. Volišče št. 198 - KPI 251, MSI 46, PSI 66, SS 18, MIT 33, KD 183 PRI 18, PSDI 56, PLI 21, bele 10, nevel. 5, spome 1. Volišče št. 206 —KPI 214, MSI 48, PSI 63, SS 10, MIT 14, KD 192 PRI 13, PSDI 30, PLI 22, bele 7, nevel. 3. Volišče št. 207 - KPI 176, MSI 28 PSI 26, SS 6, MIT 13, KD 136, PRI 8, PSDI 33, PLI 8, bele 4, nevel. 12. Volišče št. 208 — KPI 203, MSI 68 PSI 50, SS 4, MIT 17, KD 212, PRI 27, PSDI 34, PLI 15, bele 11, nevel. 7. Volišče št. 316 - KPI 164, MSI 65, PSI 82, SS 4, MIT 20. KD 226, PRI 27, PSDI 36, PLI 15, bele 15, nevel. 4. XIV. VOLILNO OKROŽJE Volišče št. 73 - KPI 293, MSI 53 PSI 69, SS 7, MIT 26, KD 150, PRI 26, PSDI 47, PLI 14. Volišče št. 88 — KPI 196, MSI 33, PSI 58, SS 18, MIT 6, KD 136, PRI 10, PSDI 32, PLI 8, bele 9, nevel. 8. Volišče št. 157-KPI 197, MSI 23; PSI 40, SS 12, MIT 10, KD 110, PRI 11, PSDI 37, PLI 11, bele 9, nevel. 7, sporne 2. Volišče št. 209 - KPI 202, MSI 55, PSI 76, SS 16, MIT 19, KD 274, PRI 16, PSDI 28, PLI 15, bele 18, nevel. 12. Volišče št. 210 - KPI 214, MSI 57, PSI 62, SS 6, MIT 14, KD 171, PRI 17, PSDI 42, PLI 11, bele 14, nevel. 3. i Volišče št. 211 - KPI 170, MSI 55, PSI 45. SS 6. MIT 20. KD 167, PRT 33. PSDI 40, PLI 25, bde 9, nevel. 10. Volišče št. 267-KPI 122, MSP69, PSI 48, SS 17, MTT 8, KD 206, PRI 28, PSDI 35, PLI 40, bele 10, nevel. 7. Volišče št. 296-KPI 302, MSI 59, PSI 45, SS 4, MTT 7, KD 119, PRI 8, PSDI 50, PLI 11, bele 11, nevel. 6. Volišče št. 297-KPI 117, MSI 54, PSI 48, SS 6, MIT 11, KD 146, PRI 26, PSDI 33, PLI 8, bele 10, nevel. 14. Volišče št. 301 - KPI 130, MSI 84, PSI 54, SS 10, MIT 12, KD 234, PRI 30, PSDI 35, PLI 37, bele 6. Volišče št. 312 - KPI 134, MSI 98 PSI 73, SS 5, MIT 5, KD 204, PRI 43, PSDI 58, PLI 13, bele 14, nevel. 8. Volišče št.- 359 — KPI 242, MSI 54, PSI 50, SS 5, MIT 12,. KD -156, PRI 17, PSDI 34, PLI 6, bele 13, nevel; -8/: Volišče št. 360-KPI* 116, MSI 70, PSI 67, SŠ 19, MIT 10, KD 227. PRI 51, PSDI 48, PLI 39, bele 9, nevel. 13. ■ s* Volišče št. 361-KPI 128/MSI 26, PSI 42, SS 10, MIT 13, KD 143, PRI 11, PSDI 22, PLI 14, bele 7, nevel. 5. -• -U V--:v’’’■■ ■ ■ ■ - XV. VOLILNO OKROŽJE Volišče št. 4 - KPI 189, MSI 57 PSI- 39, SS 10, MTT Ì5, KD 180, PRI 13, PSDL 27, PLI 8, bele 2, nevel. 10. Volišče št. 9 - KPI 146, MSI 38, PSI 49, SS 12, MIT 20, KD 206, PRI 22, PSDI 33, PLI 13, bele 9, nevel. 14. Volišče št. 45 - KPI 190, MSI 74, PSI 40, SS 8, MIT 18, KD 186, PRI 25, PSDI 41, PLI 7, bele 8, nevel. 8. Volišče št. 52 - KPI 97, MSI 44, PSI 45, SS 8, MIT 11, KD 119, PRI 18, PSDI 28, PLI 11, bele 6, nevel. 7. Volišče št. 212 - KPI 291, MSI 19, PSI 33, SS 31, MIT 9, KD 125, PRI 6, PSDI 32, PLI 10. Volišče št. 213 - KPI 279, MSI 13, PSI 70, SS 23, MIT 19, KD 95, PRI 11, PSDI 35, PLI 9. Volišče št. 300- KPI 264, MSI 28, PSI 37, SS 25. MTT 24, KD 122, PRI 7, ESDI 23, PLI 8. Volišče št. 310 —KPI 95, MSI 45, PSI 91, SS 0, MIT 10, KD 410, PRI 9, PSDI 30, PLI 9, bele 11, nevel. 14. Volišče št. 332- KPI 19. MSI 7, PSI 6, SS 0, MIT 0, KD 25, PRI 2, PSDI 10, PLI 2, bele 5, nevel. 6. Volišče št. 333 — KPI 272, MSI 29, PSI 38, SS 17, MIT 13, KD 125, PRI 23, PSDI 23, PLI 6, bele 14, nevel. 10. Volišče št.' 351 — KPI 247, MSI 76, PSI 60, SS 12, MIT 20, KD 196, PRI 14, PSDI 36, PLI 24, bele 12, nevel. 9, spome 2. XVI. VOLILNO OKROŽJE Volišče št. 35 — KPI 112, MSI 70, PSI 48, SS 4, MTT 12, KD 182, Volišče št. 334-KPI 281, MSI 50, PSI 66, SS 5, MIT 9, KD 171, PRI 14, PSDI 36, PLI 13, bele 13, nevel. 10. Volišče št. 338-KPI 139, MSI 63, PSI 64, SS 17, MIT 23, KD 226, PRI 62, PSDI 38, PLI 38, bele 7, nevel. 3, spome 1. Volišče št. 217 - KPI 110, MSI 57, PSI 36, SS 4, MIT 8, KD 162, PRI 36, PSDI 9, PLI 31, bele 15, nevel. 4. xvn. VOLILNO OKROŽJE Volišče št. 6 — KPI 119, MSI IM. PSI 58, SS 18, MIT 13, KD 189, PRI 45, PSDI 33, PLI 35, bde 10j nevel. 13. Volišče št. 123 —KPI 246, MSI 66, PSI 55, SS 11, MIT 19, KD 160, PRI .18, PSDI 33, PU 15. bele 11, nevel. 5, spome 2. Volišče št. 124-KPI 206,.MSI 45, PSI 33, SS 8, MIT 25, KD 112, PRI 19, PSDI 30. PLI 14, bele 4, nevel. 7.. “ Volišče št. 125 - KPI 296, MSI 42, PSI 44, SS 10,: MIT 21, KD 158, PRI 16, PSDI 27, PLI 14, bele 12, nevel. 9. Volišče št. 127 - KPI 281, MSI 46, PSI 49, SS 3, MIT 24, KD 155, PRI 22, PSDI 35, PLI 17, bele 8, nevel. 11. Volišče št. 128 - KPI 287, MSI 32, PSI 38, SS 14, MIT 12. KD 147, PRI 14, PSDI 29, PLI 6, bele 8, nevel. 2. Volišče št. 130 — KPI 149, MSI 61, PSI 29, SS 4, MIT 10, KD 167, PRI 24, PSDI 28, PLI 24, bele 6, nevel. 3, sporne 9. Volišče št. 131 — KPI 220, MSI 46, MSI 43, SS 7, MIT 14, KD 171, RPI 11, PSDI 13, PLI 12, bde 8. nevel. 8, spome 2. Volišče št. 180 — KPI 239, MSI 33, PSI 27, SS 20, MIT 28, KD 157, PRI 15, PSDI 18, PLI 12, bele 8, nevel. 2. Volišče št. 181 - KPI 206, MSI 38, PSI 41, SS 5, MIT 17, KD 106, PRI 13, PSDI 20, PLI 17, bele 5. nevel. 5. Volišče št. 201 — KPI 200, MSI 53, PSI 61, SS 8, MIT 15, KD 184, PRI 24, PSDI 36, PLI 13, bele 13, nevel. 11. Volišče št. 202 —KPI 197, MSI 24, PSI 53, SS 23, MIT 20, KD 213, PRI 24, PSDI 30, PLI 8, bde 0, nevel. 9, spome 9. Volišče št., 221 — KPI 182, MSI 35, PSI 49, SS 7, MIT 18. KD 139, PRI 22, PSDI 29, PLI 10, bele 6, nevel. 6. Volišče št. 222 - KPI 237, MSI 36. PSI 41, SS 9, MIT 28, KD 171. PRI 8, PSDI 30, PLI 15, bele 9, nevel. 5. XVIII. VOLILNO OKROŽJE Volišče št. 110 — KPI 169, MSI 46, PSI 54, SS 8, MIT 13, KD 177, PRI 26, PSDI 28, PLI 15, bde 6, nevel. 9, sporne 3. Volišče št. 112 — KPI 206, MSI 41, PSI 51, SS 9. MIT 9. KD 169, PRI 53, PSDI 43, PLI 37, bde 11,1 PRI 12, PSDI 25, PLI 22, bde 4, nevel. 8. | nevel. 7, spome 1. Z volišča v Boljuncu Volišče št. 102 — KPI 170, MSI 112, PSI 44, SS 6, MIT 11, KD 215, PRI 39, PSDI 37, PLI 40, bele 6, nevel. 8, spome 2. Volišče št. 104 — KPI 133, MSI 39, PSI 37, SS 10, MIT 14, KD 206, PRI 28, PSDI 19, PLI 12, bde 8, nevel. 9. Volišče št. 111 — KPI 131, MSI 93, PSI 54, SS 6, MIT 13, KD 209 PRI 34, PSDI 26, PLI 24, bele 13, nevel. 6. Volišče št. 199 — KPI 214, MSI 12, PSI 30, SS 24, MIT 24, KD 96, PRI 7, PSDI 27, PLI 3, bele 7, nevel. 13. Volišče št. 203 — KPI 195, MSI 42, PSI 63, SS 17, MIT 22, KD 148, PRI 17, PSDI 36, PLI 17, bele 3, nevel. 4. Volišče št. 204 — KPI 267, MSI 26, PSI 58, SS 14, MIT 30, KD 172, PRI 22, PSDI 32, PLI 9, bele 15, nevel. 6. Volišče št. 205 - KPI 192, MSI 29, PSI 26, SS 13, MIT 5, KD 96, PRI 5, PSDI 12, PLI 3, bere 7, nevel. 4. Volišče št. 215 — KPI 186, MSI 34, PSI 37, SS 34, MIT 12, KD 101, PRI 28, PSDI 33, PLI 14, bele 3, nevel. 4. Volišče št. 216 — KPI 233' MSI 70, PSI 75. SS 5, MIT 20. KD 198, PRI 41. PSDI 26, PLI 25, bde 11, nevel. 5. 7 Volišče št. 113 — KPI 142, MSI 96, PSI 51, SS 8, MIT 14, KD 233, PRI 29, PSDI 40, PLI 40, bele 13, nevel. 14, Volišče št. 114 - KPI 117, MSI 51, PSI 27, SS 5, MIT 5, KD 163, PRI 23, PSDI 16, PLI 27, bde 8, nevel. 3, spome 2. Volišče št. 118 - KPI 137, MSI 75, PSI 41, SS 11, MIT 16, KD 159, PRI 28, PSDI 28, PLI 39, bde 5, nevel. 3. Volišče št. 119 - KPI 118, MSI 67, PSI 51, SS 6, MIT 8, KD 184. PRI 39, PSDI 18, PLI 30, bele 5, nevel. 4. Volišče št. 120 - KPI 190, MSI 89, PSI 46, SS 9, MIT 16, KD 210, PRI 38. PSDI 20, PLI 35, bde 15, nevel. 8. Volišče št. 122 - KPI 115, MSI 51, PSI 46, SS 5, MIT 8, KD 122, PRI 14. PSDI 21, PLI 21, bele 2, nevel. 5. Volišče št. 129 — KPI 94, MSI 79. PSI 64, SS 5, MIT 7, KD 163, PRI 29, PSDI 47, PLI 38, bde 4, nevel. 4. Volišče št. 133 — KPI 205, MSI 31, PSI 35. SS 7, MIT 9, KD 139, PRI 14. PSDI 18, PLI 6, bde 5, nevel. 11. Volišče št. 346 - KPI 96. MSI 66, PSI 32, SS H, MIT 8, KD 181, PRI 45, PSDI 26, PLI 42. (Nadaljevanje jutri).