r' 1 ' 1 Največji doreulti dnevnik I ▼ Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA List. slovenskih delavcevv Ameriki« The largest Slovenian Da3y In die United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays* 75,000 Readers. J ...........*s TELEFON: CHelsea 3—387« Entered ss Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Offiee at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 26. — ŠTEV. 26. NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 31, 1931. — SOBOTA, 31. JANUARJA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX KONEC ŠTRAJKA PLETILCEV V DANVILLE, VA. STRAJKARJI SO NA ZBOROVANJU SKLENILI, DA SE BODO VRNILI NA DELO, NE DA BI KAJ DOSEGLI Samo deset odstotkov glasov je bilo' za nadaljevanje. — Uradniki Ameriške Delavske Federacije so izjavili, da ni nobene potrebe več za nadalje« vanje stavke. — Dolgotrajni boj je delavcem izčrpal vse moči in vsa sredstva. ZBORNICA NAJ PREIŠČE PR0H1BIC1J0 Republikanec Dyer bo sam stavil v odseku tozadevni predlog. Švedske nočejo za vzgled. VELIK POŽAR V NEW Y0RKU Po dvajsetih letih je bil izdan včeraj prvič ta-kozvani 'splošni alarm'. Nad pol milijona dolarjev škode. V šestna ds.ropn.em Lincoln Square Arcade Building na Broadwayu med 65. in 66. cesto je izbruhnil požar, DANVILLE, Va., 30. januarja. — Včeraj je bila končana stavka tekstilnih delavcev. Stavkali so proti vodstvu River in Riverside tovarn. Strajk je trajal štiri mesece. Zastopnik Ameriške Delavske Federacije je izjavil: — Ta štrajk ni več potreben. Strajkarje, katerim se ni izpolnila niti ena zahteva, so pozvali uradniki United Textile Workers., naj se vrnejo v River in Riverside tovarne ter naj zopet začno delati, kakorhitro bodo zanje prostori na razpolago. Tozadevni poziv je podpisal Francis I. Gorman, predsednik United Textile Workers, ki je bil voditelj stavke. Poziv je podpisal po dolgotrajni seji Htavkarskega odbora. Gorman je izjavil: — — O temeljnem principu, da bodo tovarne zaposlovale organizirane delavce, ni nobenega dvoma. Oni, ki imajo nalogo ščititi interese organiziranega delavstva, so spoznali, da štrajk ni več potreben. Gorman je dejal, da je prišla unija prostovoljno do tega sklepa. Prepričana je, da bo vodstvo tovarn smatralo ta sklep kot izraz zaupanja. Prej se je vršilo zborovanje, katerega se je ude-žilo nad 4000 stavkarjev. Izmed navzočih jih je bilo le deset odstotkov za nadaljevanje stavke, ostali so se pa zadovoljili s predlogom, naj se brezpogojno vrnejo na delo. Tozadevni predlog je baje prišel z "nevtralne strani". Strajk je bil proglašen dne 29. septembra. Glavni lastnik tovarne, Harry Fitzgerald, ki se rad izdaja za velikega "dobrotnika", se tedaj ni hotel pogajati z unijo ter ni pustil, da bi bil zaposlen v njegovi tovarni kak član United Textile Workers. Boj je bil dolgotrajen in težak. Strajkarji so se v njem duševno in telesno skoro popolnoma izčrpali. Niti oni, niti kompanisti niso hoteli za las odstopiti od svojih zahtev. Kompanisti so postajali vedno bolj nesramni. Nazadnje so že začeli poditi strajkarje iz kompanij-skih hiš. Med strajkarji in miličarji je prišlo večkrat do vročih spopadov. Gorman je rekel, da se je vrnilo Zadnje tedne na delo dosti unijskih članov in da jih ni nihče vprašal če so člani unije ali ne. Pred št raj kom in tekom prvih mesecev štrajka, so gospodarji pokazali vsakemu linijskemu članu vrata. Vsak je bil srečen, kdor je dobil delo pod dose-danjemi pogoji. Služba piketov je zadnje tedne popolnoma odpovedala. Položaj se je še znatno poslabšal, ko je začela razsajati po-okraju influenca. Bolniki so dobivali od Rdečega križa zdravniško pomoč, revne družine •tavkarjev je pa preskrbovala unija s hrano in ob le k o. PATERSON, N. J., 30. januarja. — Delavoi, ki so člani mednarodne -družbe strojnikov ter so bili zsapoalenxh v Wright o vih aeroplanskih napravah, so zaitavkaiic Stavka bo najbrž uspešna. Včeraj je bil WASHINGTON, D. C., 30. jan. — Kongresnik Dyer iz Mo., najstarejši član justidnega odseka, je objavil j ki se je začel širiti z veliko naglico, danes, da bo v prihodnji seji stavil,Nad dvesto oseb je pobegnilo predlofg, naj zbornica sama preišče prohibicijo. Predsednik Graham je objavil, da. bo naprosil poslanika Morelanda na Svedsskem, naj se mu dovoli dopust, da bo lahko pričel semkaj ter poročal, kako so izvedli na Švedskem prchibicijo. Tozadevni predlog pa je bil odklonjen Dyer je rekel, da lahko odsek na temeljiu Wickershamovega poročila priporoča to, ali drugo stvar glede prohibicije. Naj prvo je treba določiti, kaj je ta komisija sploh priporočila. Če ne bo mogoče -ugotoviti tega, naj justfčni odsek sam uvede pre-tskav j Taka preiskava bi ne stala pol milijona dolarjev, temveč k večjem $25.000. PREISKAVA LINČANJA V NO. DAK0T1 Governer zahteva kaznovanje vseh članov dr-hali. — Linear jev ni baje nihče poznal. PREMOGOVNA NESREČA NA ANGLEŠKEM na ulico. Izpraznjena so bila tudi vsa sosednja poslopa. Devetnajst oseb je bilo poškodovanih. Povzročena škoda znaša pol milijona dolarjev. Viprvič p3 dvajsetih Jetih je bil Izdan takozvani "Borough Signal", ki je pozval na lice mesta šestdeset brizgalnic. Štiristo ognjegascerv se je botrllo z ognjem. Požar Je izbruhnil v tretjem nadstropju ter se začel širiti s tako naglico da prebivalci niso mogli razen golega življenja ničesar drugega rešiti. ; Ogenj je izbruhnil malo po dvanajsti uri ob dveh zjutraj je bil pa že pod kontrolo. Še ootem, ko je bil ogenj pogašen je vladala v poslopju taka vročina, da so morali ognjegasci več ur čakati, predno so zamogli notri. Iz ene same brizjgalne je bilo oddanih v plamene vsak? minuto dva tisoč galon vode. Petdeset premogarjev je zasulo docim jih je trideset pravočasno pobegnilo na varno. WHITEHBAVEN Anglija, 30. jan. vx Hadg premogovniku se je za/vršila danes zjutraj velika eksplozija, vsled katere je bilo zasutih nad petdeset delavcev. Kakih dvajset ljudi je še vedno zasutih, dočlm se o osmih ve, da so mrtvi. Tridesetim, glede katerih so izgubili že vse upanje, se je posrečilo dospeti v nek sosednji rov ter se rafttti pred dimom in strupenim plinom. Kadrih dvajset minut po eksploziji se je organizralo reševalno moštvo ter se podalo takoj na delo. Kmalu so se (pojavili tudi zdravniki in bolniške strežnice. Pred vhodom v nov se je zbrala ogromna ljudska množica. Žene in oteroci zasutih so britko tožili in vzdihovali. Ko so prinesli iz rova prva trupla, so se začeli med navzočimi odigravati pretresljivi prizori. LAVAL0V KABINET NA TEHTNICI Preiskušnja moči bo prišla po objavljenju vladnega programa v zbornici. _\ PARIZ Francija, 30. januarja. — Opozicijske stranke so včeraj zvečer Objavile, da se bodo odločno borile proti kabinetu min. predsednika Lavala, kakorhitro bo objavil program svoje vlade. Radikalci, socijaliati in komunisti so že vlažili svode interpelacije. V deoa'to bo posegel Herriot, nekdanji ministrski predsednik. V poMtičnih-krogih so prepričani, da bo Laval zmagal z večino 25 do 30 glasov. Število glasov bo seveda odvisno od stališča srednje skupine. Poznejša poročila pravijo, da je dobil Laval 54 glasov večine. SCHAFER, N. D., 30. jan. — Go-vener North Dakote, George Scha-fer, ije odredil danes eksemplarično kazen za ljudi, ki so odvedli 22-let-nega Charles Bannona. iz okrajne jetnišnice McKenzie ter ga obesili na mcstilču izven mestu. Governer Schafer, ki je vzrastel sam v izoliranem okraju, je poveril trem uradnikom preiskavo. Težko pa bo izvedeti, kake posameznosti v tem okraju. Množica se je pojavila naglo ter tudi izginila na isti način. Niti enega človeka niso spoznali. Očividno gre za farmer je in ren-čarje v okolici. To je 12 linčarski umor v zgodovini države. Zadnji je bil izvršen pred 17 leti, ko so obesili nekega trikratnega morilca. Banonn je pred smrtjo prosil za svojega očeta, katerega je označil kot nedolžnega. Množica si ni prav nič prizadevala linčati tadi očeta, katerega so odvedli radi previdnosti v neko drugo mesto. Pomožni šerif, Peter HoHan, je bil v jetnisnici ,ko se je pojavila množica. Objavil Je, da je bilo v skupini kakih 80 ljudi in da so imeli skoro vsi orožje. MOČAN POTRES NA BALKANU Dozdaj so poročali le o štirih mrtvih ter tridesetih ranjenih. — Na stotine ljudi kampira na prostem. DUNAJ, Avstrija, 30. januarja. — Potres, ki je včeraj izpremenil albansko mesto Korico in sosednje vasi v razvaline, je zahteval le štiri smrtne žrtve. Trideset ljudi pa de dobilo težke poškodbe in na stotine ljudi je brez strehe. Šešt&to hiš je ppopolnoma nesposobnih fca. prebivanje. Vas Džergevič je bila popolnoma porušena, j Potniki, ki prihajajo z albanske meje, pravijo, da je bil ta potres najhujša izza februarja leta 1927, ko je našlo več koit sto Ijjudi v vaseh Hercegovine smrt pod razvalinami. Potres v Korici se je pojavil na vse zgodaj. Hiše so se razsule tako hitro, da |so bili ljudje ranjeni od kosov opeke. Šolarice nekega dekliškega liceja so postale panične ter niso hotele bežati. Končno so jih rešili vojaki. Številni prebivalci morajo kampirati v mrazu na prostem. Potresne sunke je bilo občutil ves dan. kar je zelo oviralo reševalno delo. Panika je dosegla svoj višek, ko se je sesula cerkev ter njeni visoki stolpi. Porušeno je bilo tadi mestno muzejsko poslopje ter pokopalo pod seboj tudi dragocene starine. CHURCHILL SEJESPRLZ BALDW1N0M Prejšnji državni kance-lar ni zadovoljen s bivšim ministrskim predsednikom. Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Združenih državah. aretiran znani skeb John Fabris iz Jersey City, ki je lastnik -Fabris Detective Agency. Strajkar Anthony de Grasso, je pričal, Kako ga je Fabris napadel ter oddal proti njemu dva strela> ki sta pa k sreči zgrešila svoj cilj. Skeba so aretirali okrajni detektivi ter ga postavili pod varščino tisoč dolarjev. John Connolly, zastopnik International Association of Machinists, je označil položaj ze zelo ugoden ter pravi, do bo spor kmalu ugodno končan za stavkarje. bnaaanje skeba Fabrjsa bo najbrž povzročilo rfkcfje; ki jo je prejšnji teden začasno i »poslovalo vodstvo tovarne. , HELENA SE HOČE LOČITI 0DKAR0LA Romunska princesa Helena zahteva, naj romunski parlament odloči glede upravičenosti njenih' zahtev. PARIZ Francija, 30. januarja. — Princesa Helena se hoče popolnoma ločiti od svojega moža, romunskega kralja Karola. Baje bo skušala romunskemu iparlamenutu predložiti svoje zahteve in ga pozvati, naj odloča o njih. upravičenosti. Kralju Karolu je poslala nekak ultimatum, v katerem zahteva od nJega .popolno ločitev ter naj iztoči njenega sina, princa Mihaela v njeno varstvo. Kralj je poslal Mihaela navzlic njenim protestom v nek vojaški zaivod. Zahteve princese Helene so sledeče: — Moj naslov in moje stališče naj se postavno določi. Nihče mi ne sme predpisjvati kam smem in kam ne sinem iti. JJvojo žensko ali moško družbo si smem izbirati po moji lastni vodji. V mojem dobrodelnem delu me ne sme nihče ovirati. Moj sin princ Mihael mora živeti pri meni. Jate mu barn določala tovariše in vzgojitelje. Moje. bivališče naj bo na Romunskem In sicer v Bukarešti v hiši, kjer zdaj stanujem. Plačo naj mi plačuje vlada, ne pa kralj. ADVERTISE h'Vir*.. -_J 'j iti 'H MOSLEYEVA RESOLUCIJA ZAVRNJENA - LONDON, Anglija, 29. januarja.— Izvršilni odbor narodne -delavske stranke je zavrnil resolucijo Sir Oswalds. Mosleya, naj skliče stranka konferenco glede nezaposlenosti. Kot znano, je ustanovil Mosley novo neodvisno delavsko stranko, koje namen je vzpostaviti diktatura v Angliji. Po Mosleyevem mnenj u naj bi vladalo Angliji pet diktaitorjev, ki bi bili odgovorni parlamentu 30 ŽEN JOKA ZA NJIM BENGAZI Tripolis, 30. januarja. Italijani so ujeli poveljnika vstašev Aib el Catabrja. Internirali ga bodo na malem otoku, kamor pa. ne bo mel vzeti svffjih tridaset žen. Ko So ga. odvedli, so žene neutolažljivo jokale za njim. LONLON, Anglija, 30. januarja. — Novo razburjenje v obratu politike je bilo povzročeno, ko je Winston Churchill izstopil iz trgovskega odseka konservativne stranke. Danes je objavil korespondenco s prejtšnjdm ministr. predsednikom Baldwinom, iz katere je razvidno, da ni Churchill zadovoljen z zadnjim odobrenjem londonske indijske konference in da je radi tega odstopil iz odsega, katerega tvorijo parlamentarci. Baldwin ni Imel nobenega ugovora proti izstopu Churchilla iz komiteja in vsled tega je Churchill formalno izstopil. Rekel pa je, da bo še nadalje podpiral bivšega ministrskega predsednika v svojem boju proti "sodjaUstični" vladi. Čuje se, da ne bo postal Churchill minister, če bi dospeli konservativci zopet na čelo vlade. Domneva se, da bo zavzel odlično mesto v angleškem trgovskem življenju. Z Baldwinom se je spri že dostikrat poprej. Svojo portično karijero je pričel Winston Churchill leta 1900 kot konservativni član parlamenta, potem ko -se je z velikim uspehom u-dejstvoval kot romanopisec in žur-nalist. Njegov oče je bil bojeviti lord Randolph Churchill 'n njegova mati je bila Jennie Jerome. Leta 1906 je prestopil Winston Churchill k liberalni stranki. Bil je zaupni svetovalec liberalnega ministrskega predsednika As-qui Jha in Ob izbruhu svetovne vojne je bil prvi lord angleške admirali-tete. Leta 1915 pa je zopet izstopil iz liberalne stranke, ker ga niso poslali v kaibinet. Nato se je zopet umaknil v privatno! življenje ter bil Iznova delaven kot pisatelj. Leta 1924 pa je nastopil zopet kot neodvisni, delavstvu sovražni kandidat, a je zopet pogorel z malo manjšino. V septembru istega leta pa se je vrnil v konservativno stranko ter ni bil le izvoljen v parlament, temveč ddbil tudi odlično mesto kance-larja. j^eglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslu, žujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja, janje denarja v staro domovino. Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4 of o že s prvim dnem vsakega meseca. Naša .nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovijencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na' Izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma brez tam ud* ftas*, bm nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev ln žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila. Enake povratnice so selo potrebne za posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slu-' čajih tudi na sodniji v stari domovini. Sakser Statp >Bank „ 82 Cortlandt, Street . New York, N. i Telephone BArclay 7—0380 all 0381 - "dim RIXODP NEW YORK, - SATURDAY, JANUARY 31, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. cr Qas Naroda" rnnk •ad PabUshttd by .. . ILOTKMC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) ■r L. Benedl*, Treas. Place of bustnen of the corporation and addresses of above officers: V. Ifttb Street, Borcntfh of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS N A it ODA * (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po italijanskih ječah in v kazenskih kolonijah zdi-huje na tisoče in tisoče Italijanov, ki so so di-znili zavzeti so za svojo pvavioo in kritizirali Mussolini jov roži m. Gledališče-Glasba- Kino Mussolini, ki jo prava za r-loveška življenja. Tudi opomba, da hooe novo svfnvrin vojno, jo na ;iha rlovoštva. ros 110 da ni«" pahniti Mws mostu. solini Rvro]»o Za celo leto relja list za Ameriko ln Kanado .........................—..$6.00 Za pol leta ..................................$8.00 Za tet rt leta ...............................UL-50 Za New York za celo leto $7.00 Za pol leta ---------- .M*...—............ .$3.50 Za inozemstvo za celo leto........$7.00 Za pol leto _____________________________.$3.50 Subscription Yearly $6.00._ Advertisement on Agreement. signala za vos denar. 'O las Naroda" Izhaja vsaki dan lzvzemfi nedelj ln praznikov. Dopisi brez podpisa ln osebnosti se ne pri obCuJejo. Denar na] se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA",, 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3818 ZA DOM SLEPIH V LJUBLJANI Danes smo poslali v domovino 4f>. posiljatov l>orii slepili. Tvorijo jo prispevki slodorih rojakov: MLs Kath. Pfeifer, 40 Premium Point Park. New Rochelle, N. Y„ mesto L-votja 11a krsto pokojne sestrične gospe Nežike Bc- IH dilc ........................................................................................................ Mrs. Mary Derganc, 421 Himrod St., Brooklyn, N. Y...................... Mrs. Mildred Yevlch, Box 246. Calumet, Mich. ................................. Oswald, Zwolle, La......................................................................... Pr. Jamnik, 1137 So. 4th St.. Milwaukee. Wis. ............ ........... za Ali ni dala Italija po vojni prvega movalno oboroževanje, ko jo namenila irn jo imela na razpolago, v vojaško svrho i Zdaj je dobro oborožona in <"aka primernega nutka, da bo uveljavila svoje im]iorijalistir*no <*il BANOVEC-ŠUBELJ. « Odkar cbštoji siovenska na?e*!bina opere se izvajajo v originalnih, nam v New Yodku se v njeni zgodovini tujih jezikih. Na sporedu pa bo tuše ni dogodilo, da bi nastopila sku-jdi cel ciklus naših najlepših pona-paj dva odlična pevca-umetnika. 'r:delih in narodnih pesmi, v katerih tenorist Banovec in baritonist Šu-'se tako jasno zrcali naša nurodna še služabnika? IO Michael Chock, R Joseph Veael, 411 BayLs-' F. D. 1, Mlckllebranch, Oliio ................................ $ 2.00 ^iuHU. Tisti gospodje za mest- aytelon St., Los Angelas, Col................................. $ 1.00 . lUmi vrati 30 zclQ natan^ni in s-ro. John Ravnikar, 2015 George St., Butte, Mont. $ 5.00 $ 1.00 ] $ I.OO ; $ 1.00 | $ 5.00 $ 1.00 1 $ 2.00 $ i.oo! $ 2.00 -50 ! $ .50 $ 1.00 Dopisu Porterville, Cal. Prosim upravništvo Gbas Naroda, da mi oprosti, ker nisem prej poravnala naročnine. Vzrok so seveda slabe razmere. Sploh vsi imamo zelo slabe čase. Kar se tiče dela. se ne morem pohvaliti, ker ga sploh ni. Par mesecev je bilo malo dela v Oranges Packing Houses, ali to delo so dobili delavci ki g-redo iz (noga kraja v drugi kraj. Imajo Fordovo lizo. na kari je vse: peč, miza, postelj, 2 eno beseda cela hiša. Kakor hitro delo dokončajo, z^preže- tek- j-a,Jb9lj. člana ljubljanske Opere. i duša. V podajanju teh pesmi sta o-{ Oba imata za seboj pestro zgodo- ba pevca — kot priznano nešteto-vino pevske umetnosti, polno najod- i krat — prava mojstra, ifčnejših uspehov in priznanj. Pre- j Kukcrhitro se je izvedelo, da sta !več bi 'bilo pisovati posamič njuno!pevca odločena skupno nastopiti. 30 I delovanje na koncertnem in oper-j razna društva prestavila svoj? pridnem odru. saj sta oba dovolj znana jreditve. S tem so pokazala svojo ve-j in priznana širom Amerike, takojliko naredno zavest, potrebo po u- Peter Zgaga U^BBMimm^i.:., ,,,.,«»• m., u ■ ....... — Že dolgo vas nisem vide!. Kako se vam kaj god':? — Tako. tako, že gre Živim zelo redno. Vstajam ob 7. zjutraj in najprej pozvonim služabniku. — Kaj, v teh slabih časih ima.e tre- SVETOVNA VOJNA LETA 1940 j med Jugoslovani, kakor tudi med j metniško-kulturni prireditvi in po > tujerodci. pred katerimi sta nas prav { velikem užitku, do katerega je mo- ' častno zastopala z svojo pevsko jgoče le redkokdaj priti. i umetnostjo. j Kakcr čujemo, je zanimanje za ! Želja naših rojakov pa njunem j njun skupen koncert zelo veliko, in skupnem nastopu je bila vedno več- | vsakdo je mnenja, da takega redke- r-p . ______„,.... . Iga dogodka, in užitka ne sme zamu Zato sta se pevca odločila ustre- l . . či želji naroda ter bosta to sezono domačih ljudi, ki moramo plačati davek, pa nihče ne vpraša, če smo ne vprašajo pa, če imajo otroci hrano. Par mojih sosed, je hodilo vsako jutro od enega Packing Housa do drugega. Prosile so f o rmana, naj Neki Kossak-Raytenau je izdal te dni knjigo z naslovom "Katastrofa leta 1930", kjer prerokuje, da se bo .prir?;cnia nekaj skuonih koncertov. le:a 1940 začela nova svetovna voj- |kar je z ve3eljem pozdraviti, 11a. Nove svetovno vojno prerokuje! tadi iz poteka svetovne vojne znani i Pedala ram bosta nekaj čisto 110-general Ludendorff.. Jvega. česar doslej še nismo čuli. Iz- ivajala bosta operne odlomke sve-Kakor pravi pisatelj, se bo zače- ;t:vno skladateljev Rossinija. la nova svetovna vojna med Zdru-1 Pua2inlja< hl Smetane v nažem d0_ ženim i državami in Mehiko. Mehi- j mačem slovenskem jeziku. S tem kance bodo podpirali J-aponci. Na bosta gotovo Nemškem bo takrat minister za zu- ; nanje zadeve član znane barbene ■ organizacije "Stahlhelm', ki bo i sklenil zvezo z Rusijo in z Italijo : iditi. Spored koncerta je zelo zani- Služabnika sicer nimam, pač pa mi je ostal še zvonec. V mladih letih je Schiller rnd igral 11a harfo. Njegov sosed, ki mu je bil Schiller trn v peti. je dejal nekoč: — Ej. ej, gospod Schiller, igrate kakor David, snmo ne tako lepo. — .VI pa govorit? kakor Salam ;n. samo ne tako pometno. — ga je zavrnil Schiller. ¥ Advokat: — Če hočete, da vas bom zagovarjal, mi morate vse miv in obširen, vstopnina pa je 2lUi?--n0 c žiro m na velik umetnilki užitek ]povedatL Sle mi Predali že vse? ustregla vsem. kajti : teza koncerta, nizka. ! Koncert se vrši v dvorani Sloven - I skega Auditorija. 253 Irving Ave.. Brooklyn, N. Y.. v nedeljo. 3. februarja 1931. začetek je točno ob 4. uri popoldne. , Predprodaja vstopnic je v Slovenskem Doma. Navzlic slabim delavskih razmeram nekaj uabere v tu prepotnJl>on namon. Rusija pa takrat ne ba več boljše-/iška, Italija pa ne več fašistična, "kajti z Mussolinijem vred bo zamrl tudi fašizemOpirajoč se na to zvezo, bo Nemčija ustavita plačevanje vojne odškodnine. Vsled tega bo Francija znova zasedla Porurje, Poljaki pa bodo zasedli G-dansk z. bolje slišati že ne [Exchange Telegraph je dobil iz Hei-kaj časa svojevrstno senzacijo. Vi.dslberga poročilo, da je policija ra/.-oddelku za zgodovino berlinske tr- lamala zborovanje 400 Atudsmc v. Štu- Kaj tvoj mali braU vor:? govine in še v nekaterih drugih oddelkih so nameščeni gramofoni. Obiskovalec se bo začudeno vpra- čeprav presenetljiv. Aparat ni da je zločinka. Revna mati nala, kje naj vzamem denar, da ku- pa bo nemška vlada odbila. Med t namreč nič drugega nego mehani. rz domovblP liani pomra jo, da sn so U^rod vojno so ponudbo morajo Fran- , . .. 'cozi sprejeti — Francija je prema- Danes smo imeli m-alo dežja. Vre- . : ^^ 1 gana, Nemčija pa tnumfira in za- me je lep3 gorko in je po polju vse i , . , ' _ . . .. .. ... . 1'icspodjje nad vso Evrooo, Amen-. . . . . . . .. , zeleno. Tukaj ne občutimo velike zi- . . , ' — ameriški generalni major zasluzi poštene simpatije vsake- me Pregovor pravi: Lepa zlita c*-\ nc' m JaP°nci Pa sklpPaJ° mir Cenjena tvrdka tra dobrega Amerikanoa. rSoneralni major sioer ni prelival (iifomia, kako srečni so ljudje, ki - na stroske m Anglije sko vodstvo izmislilo opis razstav 1 jenih predmetov na gramofonski plošči. V rednih »presledkih se gra- 1 mofon oglasi in drži kratko pre. davanje o stvareh, ki jih vidi obiskovalec v muzeju. Pravijo, da število obiskovalcev skalno narašča, odkar so si omislil. tako duhovit nadomestek za žive in napisane vodnike. Z A H V A t A. dentje so se nekaj časa proti vili po-lieiHtcm, nazadnje so se pa razšli. Navzlic temu je bilo pa aretiranih 22 študentov zast-ran nespqdcfc»nega obnašanja. liti. Saj mu ni treba. Čim začne tu-dobi vse, knr hoče. PROTI SVOJI VOLJI MOŽ DVEH ŽEN. Življenje snuje v elno najbolj . ... . nekoč videl, zanimive in najbolj zapletene ro- Boinik operaciji: — Gospod profesor, kaj se ne spominja.e. da ste me pred petimi leti I operirali? Da. da, prav pravite. Saj st- mi takoj zdelo, da sem ta jetra že a-j krvi na bojnih poljanah, je pa v drugem oziru dosti tipe]. Rutler si jo iiamror prooej rasa brezitspošno prizadevali • siisti mesto Philadolphijo, in Butler je bil oni, ki jo kot t poveljnik mornariških vojakov, ki so bili poslani v Xi<-a-j ragvo izpregovodil krilato besede: — — Mi bomo že poskrbeli, da bodo volitve v Niea H'vi lopo in pravilno vršilo. Že zaradi teh dveh stvari zasluži vso sočutje. Butler je pa neiiistrašen elovek. Tokom nekega govora. ci jo drznil omeniti — sph^šno znan dogodek — da so je italijanski ministrski predsednik vozil v družbi nekega Amerikatiea z avtomobilom ter pri tem povozil malega o-troka. Italijanski diktator pa avtomobila ni dal ustaviti, kot bi to storil vsak pošten elovek, ampak jo naprej od-drdral reko«*: — Kaj pomeni elovešfco življenje, 00 so na tehtnici državne zadeve! ' . v i Nadalje je inumoval gen. major Butler italijanskega ministrskega predsednika "'steklega psa'' ki skuša zanetili novo svetovno vojno: Italijanski poslanik se jo vsledtoga pritožil pri držav-iiemu departmontn. ' Koj nato jo državni tajnik Stimson poslal v Rim o-)>ravieilo, ter zagotovil Mussolini ju in italijanskemu na-rodu; da Biitlorjevi ooitkrniso bili avtorizirani ter da je ameriški vladi resnično žal. Posledica vsega tega bo, da'bodo postavili generalnega majorja Bivtlerja pred vojno sodišee in mit naložili kako smešno nizko kazen. Pri tem seveda ne gre za to, ee je Mussolini ob oni priliki izrekel baš tiste besede, katere je eitiirid- ButlCr. Resnica pa je, da Mussolini ravna že celih deset let v zmislu onih besed. Na tis^ee oseb je dal potnoriti'V "interesi* države" to se pravi — v interesu italijanske buržuazije, ki zatira narod, da ga lahko poljubno ii-ralblja. . t ' njej prebivajo, in kateri imajo dosti denarja. — kateri ga nimajo... Pczdi'jv! Afary Tomac. SAKSER STATE BANK K'3kor je videti, imajo še danda-:Ne\v York, N. Y. ne> kljub vsemu materijalizmu ne- , kateri ljudje še vedno jako bujno domišljijo. mane. Približno pred 18 l&Li lako olccl: leta 1912. je zapusLil ključavničar Anten Luder svoje rodno me*lo Mannheim in je cdšel v Ameriko kjer je snažil čevlje, pomival krožnike in prodajal časopise, da si je zaslužil svoj kruh. Svojo ženo pa je pustil doma v Evropi. Ko je izbruhnila svetovna vojna je odšel v Nemčijo. kjer se je hrabro boril za svojo domovino in je bil zato tudi odlikovan. K? je vojne bilo konec, je odšel v Avstrijo, kjer je dobil služ-jbo pri železnici. Še ko je bil v vojski, je poskušal najti svojo ženo. Pi- . sal je na njen naslov mnogo pi- ; ; sem. odgovora pa ni debil nikdar. ; Ravno tako je tudi v Avstriji dobil ; vsa svoia pi-sma naz*aj kot nedo- - Ste se iz ljubezni porodili? Prav 7.:. prav še ne vem. Moj tast mi je dal ček v zaprti koverti in j.nz ga že nisem pogledal. Nevrastenijo imate? Proti :e.j bolezni je najboljši lek del:;. Veste kaj — mi je pa že Ijubš?. bolezen, kakor vaše zdravilo prf^ti nji. # — Katera žival je najkoristnejša? — Kura gospod učitelj. — Zakaj pa baš kura? Ker jo lahko jemo še preden se izleže in potem tudi. m ZAKAJ so naše vloge vsaki dan večje, ln pa — ZAKAJ ^ število naših vlagateljev vsak dan , veča in množi? ZATO, kel> je denar pri nas naložen VARNO; ——— naše bančno poslovanje je pod strogim nadzorstvom državnega bančnega oddel. ka, in pa — ZATO, ker se pri nas naloženi denar lahko ve--dno dvigne, brez vsake odpovedi ali čakanja. "VTjOOE obrestujemo po 4% mesečno; denar naložen pred 3. febr. se obrestuje od 3. febr. naprej, obresti se pripišejo h glavnici dvakrat na leto. : SPECIAL INTEREST DEPARTMENT Sakser State Bank NEW VORlt STATE OEPOSfTOItV 82 Cortlandt Street NEW YORK, N. T. S tem se Vam hooem zahvaliti za st-avljena. Zato je bil prepričan, da vse, kar ete naredili za mojo hčer, ki mu je žena že umrla. Leta 1921 se •je prišla sem v Chicago iz starega je drugič oženil v Innsbrucku in je krnja in se pohvali, da je imela iz- živel s svojo drugo ženo prav sreč-vrs.no potovanje celo pot, in dobro no in zadovoljno. Leta 1930 pa ga je i dražbo cd Ljubljane pa do Chicage. sodišče obvestilo, naj nastopi ded-.Patovala je po Francoski progi na ščino po svoji ženi, ki mu je nedav-jparnika lie de France. no umrla. Šele. sedaj je spoznal, da ; Še enkrat se Vam zahvalim za. po- je bil devet le: oženjen čisto v re-strežbo in Vam' želim mnogo u?j>e- du rra dve strani. To je spoznalo tu-ha, našim rojakom pa priporočam, di sodišče, ki ga je zaradi dvožen-da se poslužujejo naše stare tvrdke stva obsodilo na 2 meseca zapora, in parobrodne družbe, kjer bodo Edina sreča v nesreči je bila ded-n3jboljše postrežem. iščina. ki je znašala 20.000 zlntih John Sikonja. nrark. GLAS NARODA" — List slovenskega naroda v Ameriki! — gaf , • DRUŠTVA O NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE T— rt GLAS NARODA" m čiu sama vaše v i i : > članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici« CEIK 2* KLASE S® ZMERNE I — Kako to da je tvoja mati na-!enkrat dovolila- da sta se 7. Alfredom vzela? — Ker je bil oče proti. Slikar: — Kako ste zadovoljili s svojim portretom? Kupec: — Odkrito rečeno, nič kaj posebno. Priznali mi boste, da se vam nisem posrečil. Slikar »ga ogleduje': — No. da. priznam. Ampak tudi vi mi boste pritrdili, da se niste gospe d u Bogu nič kaj posrečili. V- — Zakaj pa neprestano ogleduješ moj klobuk? — Všeč mi je, draga prijateljica, od leta do leta mi je bolj všpč. * Možaku se je zasmililu revna be-račica na ulici in ji je dal petindvajset centov vbo^aime. — Hvala vam. hvala vam — se mu je zahvaljevala: — Neprestano bom molila, da boste prišli vi in vaša žena v nebesa. Mož je nekoliko pomislil in ji dal še kvoder rekoč: — Nate še to« Pa samo zame molite! * Uredništvo nekega lista v južni Nemčiji je razpisalo v svrho reklame neko nagrado, toda ne v denarju, ampak v blagu, da podpre na ta način po svoji moči domačo industrijo. Žreb je določil sledeče nagrade Gospa Minka W. babica v N., — motorno kolo. Gospodična Marjetica L.. 11-letna učenka v N.. — "Knjiga o zakonu" »kra sno vezano». Gospod Elija M., general v pokoju, — šivalni stroj. "(i LAS N A K O D A" >nEW YORK, SATURDAY. JANUARY >1, 1931 The JLARG EST SLOVENE DAU. '. KRATKA DNEVNA ZGODBA V DEŽELI OGNJENIKOV Pokrajina ognjenikov so sunclski | ctoki ki leže nekako med južno-vzhodno Azijo in severczapadno Avstralijo. Od azijske celine loči sund- ko postane star 35 let. ali pa vsaj, ko pcstane s:ar 40 let. Rjavi možje in žene, ki obirajo čaj in žanjejo riž. ne dcbe nikdar RUSKA KNJIGA PRITOŽB Cehov je napisal nekoč "Knjigo, pritožb", polno najčudovitejših križev in težav malih ljudi. Res. nične pritožbe in tožbe, s katerimi SMEHLJAJ ske ct:ke .suhdski preliv: če se pa ' toliko. Domačini žive kakor čreda v j imajo zdaj opraviti moskovska so malih kolibah na stebrih, v takozva- dišča, niso nič manj komične, ka- Bila te pravnuknja francoskih ( Toda navzlic temu so njegove mir- ne. sive. napol zatisnjene oči in čustvena, nekoliko kriva usta mar sikateri ženski zmešala galvo. Njega. ki so ga mcški prezirali, ker ni bil za nobeno delo — bil je levi-čen—so ljubile vse ženske merteca Moškim se pa ni zdel vreden, da bi ga sovražili. Najbolj ga je ljubila I abe!la. Ta Viktor, edini moški v mestecu. Margarete Andoux ni pozdravljal. Niti pcgledal je ni, če jo je srečal na cesti z visoko zavihanim ovramikom, močno sklonjen na prej in s cigareto v kotičku ust. Margareta Andoux se je čudila. Saj je bila vajena sprejemati izraze udanosti smeje in kot nekaj samo cb s-ebi umljivega. Zakaj je ne pozdravlja tale., tale človek? Mar je na pozna? Saj vendar pozna vse ženske v mestu in jih turi pozdravlja. In tudi vsa dekleta c baš začenja!: uaviltio videti, slišati in dojema-1.. so uganjali v svojih neumnih dt^ah s Mnehljajem Margarete Andoux, ki so jo cboževail, razpo-saj« ne vragolije. Že samo njeno ime — kakor da mlje človek slaščico v usta; -Mirtartta Andoux. Pog!adimo ga z jr/lkom in kakor da ga nočemo ve-č izpustiti, da obdržimo malo delj Vsi s j Margareto ljubi.i. I tniK iteK tilne tovarne KelV?r — Pazi, — je zašepetala Isabel-an, pritlikave postave, toda dol- la, mene pozna, mene je... ili kiar k: je bil podedoval to- Isabella je prebledela. Viktor je varno po svojem očetu in ni niko šel mimo. ne da bi pozdravil. — li nokazal svojega nosu iz me.ste- Krivdo je zavlila na prijateljico. < a, pač je pa tem bolj otresal svoj — Ne more te trpeti. — je de. 'ik v občinskem svetu, ta se je jala škodoželjno. iVvpil v pravi nič vedno, kadar je Maiqareta Andoux je skomignil Margareto Andoux, in držal ln z rameni in molčala zamišljeno, ie ujmanj de-^et minut klobuk v Kaj neki ima proti nji? In naj si ■ kakor pred materjo božjo, je še tako prizadevala, svojih misli I ■ 5t:iženi .šolski vodja, ki je ir.no- ni mogla odvrniti od njega. Trpe.'a • p .'toval ter napravil v svojem, je. pa ni vedela, kako bi si poma-' ' < nI«'nem zakonu doktorat in ■ gala. Čutila je potrebo opazovati! arm otrok, je ljubil Mareto. Pritli- Viktorja od zunaj in od znotraj.! kav. p< ki ie nesil Marearetini " Končno ga bom morda le spozna ! teti pri nji.je stanovala — rog- la", je pomislila. j ice. je 1 i ubil Margareto. Sedlar. Toda poonči ni zatisnila oči, vso' kamnosek, župan, mali plah! dru. noč je razmišljala. Sence so ;e po-: l-osolec, ki je vsak dan pro?il bo- dile čez njo. v nji je nekaj čudno ga naj nauči pesnikovati tako šumelo in pelo. Kje je že slišala I lepo. kakor e znal Schiller, razu- to enolično melodijo? Samo en glas; /dani urur. ki »o mu deiali "Oskar je. a vendar je melodija. In nihče | Hr son", bogo-lovec in lekarniški ne pezna tega glasu. Vsi ga nosijo j vajenec vsi, prav v.>i so ljubili v sebi in nihče ga ne more izgo-! Margareto Andoux. voriti ali zapeti. Pač so pa žene sovražile Marga Margareta Andoux je postala ne.! reto Andoux in njen smehljaj, ki mirna. Napram temu možu. ki je im je odtujil oci m srca zakonskih ni pognal in kateremu je bil njen nit ž. Najbolj je pa sovražila Mar-. smehljaj lanski sneg. je izgubljala ■.•a ret o (Isabella. drugo najlepše samozavest. Čutila je že z grozo,; dcki" mesteca. , kako zelo se zanima zanj in kako Takrat se je potikal po mestecu jo vleče k njemu, nadebudni jurist, ki je nosil na Poskusila ie sestati se z njim na -vojem upognjenim hrbtu že dva- ; cesti, v nalivu je hitela brez dež-najst semestrov. Oce je bil nedav. nia mimo njegovega stanovanja v no poravnal zanj s krvavečim «r- pritličju, samo da bi prišel iz hiše <-p.n pet tisoč mark dolgo in zdaj in jo spremil domov. Izsledila je. mu je dal zadnjič nekaj denarja, kdaj se zvečer vrača domov. In na-da bi se pripravil v mirnem pro- lašč ga je čakala. Čim se ji je pri-vineijalnem mestecu za izpit. ' bližal, se je začela smehljati. Njfen Viktor je imel na levem licu in j smehljaj je vabil. Ne da bi se ozrl na čelu iz svojih fantovskih let vse na njo ali dvignil glavo je šel popolno kratkih in dolgih sledov časi mimo nje. Vsa kri ji je pri-sablje Rane so bile nenaravno kr. tisnila v glavo. Kaj je hotel od vavordeče in na njegovi bledo-žolti nje? Zakaj jo je preziral? In po. polti so ležale kakor lise, narejene j nižala se je tako. da se je ozrla za s črnilom. Ii^ Viktor je tudi pil. njim in stala na cesti, dokler ni I izginila njegova upognjena postava v hišo. Nekega dne je sedela na balkonu. Zavijal je baš za vogal. Brž je izpustila rokavico na hodnik. Ni je pobral. Vsa besna od razočaranja je grizla robec in solze so .ii zalile oči. Kaj ji je pomagal njen očarljivi smehljaj, ki je zapeljal vse moške, tega edinega, po katerem tako silno hrepenela, pa ni mogel omehčati? — Bože moj! — Saj ga ne ljubim! Ne, ne! — se je smejala. — jezim se samo. da me noče videti. Prepričana sem noamreč. da me noče videti. ' In razmišljala je. kako bi ga prisilila. da bi jo pogledal. O. kako g:; je sovražila! Za mestom, na bregu Odre. sta se srečala Viktor in Margareta Andoux. Bilo je mrzlo in led je pokrival pot. Margareti Andoux je spodrsnilo in padla je. Viktor je siril glavo globlje v suknjo, zažvižgal jc skozi zobe in se _agledal na reko. po kateri je plaval led. Margareta Andoux si je morala sama pomagati na noge.— Kako se ponižujem, kako se moram poniževati! — je dejala in zapla. ka!a. Nekega večera, ob devetih, je nekdo po:rkal na študentova vrata. Viktor je vrgel na posteljo "Zabavne povesti", ki jih je baš čita', urno je napravil še en požirek i:', steklenice in odprl. — Izvolite vstopiti, gospodična. — je dejal prijazno. — Kaj bi pa radi? Margareta Andoux je stala pred njim. Ustnice so se ji tresle in roke so iskale opere, kjer bi se mo. gle oprijeti v tej grezni praznoti. — Vam s-mem pomagati? Slekel ji je žaket, potem jo je pa odvede! na divan ter vzel iz steklene omare stoklenico sekta in dva kozarca. Margareta Andoux se je smehljala. Čez tri dni se je napil jurist v dvanajstem semestru Viktor K... pri svoji stalni mizi do omedlevice. Stavo je bil dcfbil sijajno. Steklenico sekta je jemal že vsak zvečer na račun stave. E>omov grede udaril z glavo ob tlak in obležal s pretresenimi možgani. Drugi dan je umri. Margareta Andoux se je napotila v mrtvašnico, kjer je ležal v beli. sveži srajci na mrtvaškem odru. Sledovi sablje so se mu svetili na mrtvaškem čelu. Gori na vratu, skoraj nevidno, je bila majhna, na pogled sveža brazgotinica, kakor, da je zasadila v kežo zebe podgana ali mačka. A Margareta Andoux se je smehljala. j pelješ skezi .u preliv, vidiš na desni 1 in na levi na manjših in večjih oto-i kih veliko število 'ognjenikov. Pra-j vijo. da je pogled na te ognjenike silno lep zlasti ponoči. V samem sundikem prelivu pa leži ognjenik nem "kampongu". Obleke rabijo le male. pojedo tudi malo riža, izdajajo pa denar za pijače- in zlasti za kino in za novoletne svečanosti. Dan izplačevanja mezd na kak- kor so križi in težave v knjigi znamenitega ruskega pisatelja. Rusi radi hodijo za vsako malenkot k £Cdniu. čigar soiomonskl modrosti neomejeno zaupajo. Podlaga več i Krakatau, čegar delovanje je pri-: šni veliki farmi, kjer pridelujejo čaj, ne pritožbe so žalostne stanovanj-"oližno pred 50 leti veljalo n-d 60.000 j je za delr.vce kar ljudski praznik.' ske razmere. Naj navedemo nekaj iz protckclov iIjUdi njihovo žlvijznjo. Z .rad: Svojci/i cgnjrniškega značaja pa so sundski oteki silno rodovi:ni. Po.-f b-no rodoviten j? -tek Java. ki jc komaj tako velik kakor kraljevina Jugoslavija. pa vendar živi na njem ;cko!i 40 milijonov ljudi. Ti ljudje so (lastniki zemlje, ki jc belepotnik nikakor ne m re dobiti v bs.. nzun če se c-ieni z domačinko. Zemlj.* je »torej la-t "rjavih" ljudi, cbdela- Iz^remcni pa se ta dan veselja kma- j zanimivih primerov lu v dr.ii žalosti, čim se pojavijo molovskih sodišč, med ljudmi trgovci, ki znajo ljudi Tožba ing. Diaonova proti so. CEkubiti d? zadnjega beliča za razne družici Mojsejevni priča, da je znal nepotrebne drobnarije. Trgovci pa mož svoje tehnične sposobnosti u niso domačini, ampak večinoma Ki- porabiti tudi v zasebnem življenju tajci. Filipine: in drugi tujci. i Da dobim nepabltne dokaze proti i obtoži n ki. ki je zadnji dve leti sistematično praznila moje žepe. j pravi Diakoncv. sem zvezal žepe | svoje suknje, ki sem jo imel obe i še no na hodniku z električnim Na vašem radio nocoj . . . poslušajte Lorno Fantin. slavno numerologistko. Povedala vam bo. kako imena m dnevi vplivajo na uspeh v trgovini, ljubezni aH zakonu. Resnična radio zabava. WOK ob 9. uri st r Vzhodni standard čas. re t Na dan izplačevanja mezd sto'.uje blagajnik prd posebnim žetrem. ped scb:i pa ima stolpec drobiža vseh vrstu. Blagajnik kliče delavce ir. l\ L .rillirJ C>.. Iiu-. vat; jo morajo oa za bele orise!jen-, , * . oo imenu, delavec pa pridrsa na po- p«..,, too,. .„„, ce. ki edini imajo sredstva za ob- \ , , I zvoncem. Poleg tega sem poma i J 1 • .. ^ . . z v po kolenih do blagajniki, vza- ,ral t.,to ,;„ delovanj? zemlje. Evrcpcjci .so u-i . . poseono napravo tako. aa stvarili tukaj ogromne plantaž?, m katerih dcln zanje po 5 do 10 tiso . domačinov. I Posestniki in ravnatelji teh plan !taž so se v 2 da belepal i ljudje: mc-d temi je po-cono d--ti Nenrev. Angležev in A.nerikanrev. Vsi ti ljudje imajo pred svojimi očmi Ie en cilj. da .-i namreč čimprej pridobe eno "tono ". Ena "tona " pomeni 100 j tisoč hclvnd?kih goldinarjev. Od o-' bresti ega kapitala se da v Evropi ž? čisto udobno živeti, če se človek ne vozari domov in če ne potresi .preveč denarja za svoje rjave pri-jatelj ee. si prihrani eno "tono" lah- niki — ljud ko v kakih 15 letih. Kdor je začel z dovolj ljudi z v po kolenih do blagajniki, vzame denar in oddrsa zopet po kolenih nazaj. Dostikrat pa dobi dela-c 1 vee prav malo. ker jemljejo delavci vedno predujme, tako da dobi v soboto komaj še kakšen dinar. Ko pa i je denar razdeljen, ve začne Ijud-, ško veselje ali bolje rečeno: razgrajanje in razhajanje, :n denar se vri-iča iz delavskih zopet v roke podjetnikov. OLD GOLD PAD50 PROGRAM STARI OBIČAJI NA ANGLEŠKEM DVORU Do pretepov pa ob lakih "svečanostih" navadno ne pride. Zgodi se pač. da v temni noči koga zabodejo. trda za t-ake stvari se niti policija n? zmeni dosti, š? manj' pa podjetje dovolj in dokler je je dovolj tudi — de- 20 leti. ima to vsoto lahko skupaj, lavcev. se s se je v sobi avtomatično prižgala > luč. čim se je kdo eiotaknil mojo J denarnice. To napravo sem izpopolnil z avtomatičnim fotografu-nim aparatom, ki je fotografiral tatove. Lastnica stanovanja .ie težila svojega podnajemnika. Zakonca' sta najela pri meni sobo za dva, je Rlu P.,ocjtedniku Wil rečeno v obtožnici. Čez tri mesece je žena porodila otreka. ki je prišel na svet brez mojega dovoljenja. Ker sem oddala sobo dvema ne pa trem. sta zakonca kršila po goclbo in zato prosim sodišče, da ju deložiru-. Še pogostojše so tožbe ljudi, ki 1 morajo stanovati v skupnih sobah, pa se ne razumejo. Kot žena ne KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West ?8th Street New York, N. Y. morem stanovati v isti sobi s Feo-i dorom Petrovičem Šiškinim. Leta 1914 je bil zastopnik Združenih držav v Anzliji Mr. Pa^e? Ta mož je bil zelo vesten iu je .edanje-nu silno natanko poročal vsako malenkost, ki jc je opuzil. Tako je poročal zelo ni tanko tudi o velikih .--prejemih na angle-.kem dv ru, ko .se pride vse poklonit kralju in kraljici, kar ima v Angliji kakšno ime. Tako-Ie izroča : "Pcčasi greš. sko eelo vrsro toban. galerij, stancva.njskih prostorov in -kozi pre stolno dvorano, da prideš ki MOUTVENIKI: r Marija Vmrhinja: v [ibtou zvmnu v fiuo plttno ...... v usiije vctuuio v fino usnju vezano Rajski glasovi: v platno ^rezano .... v fino platno .vezano, v usnje* vezano v fino usuje vezano Kako se postane ameriški državljan .15 .80 1,7(» 1 1.— 1.10 1.IHJ 1.70 Knjiga o dostojnem vedenja Kal. Katekizem ............ IJlit-raSi/fni ................ . -T)l> . .6t . .5» ----l.«Hl j Ljabavna in snubilna pisma ..... ] ^ Materija in enrriija ............1.25 Mlada leta dr. Janeza EV. Kreka .75 Mladeničem. 1. z v................50 Mladeničem, II. zv..............59 . . (oba zvezka skupaj .90) f-------—- Mlekarstvo ...................... Nemško-Mjfleški tolma« ........1.4i RAZNE PC^V^gfl in Najboljša slov. Kukarica, 8C8 str. lepo vez. (Kalinšek) ..........B.— sploh ne poznam, je rečeno v neki' tožbi. V sodnem odloku pa čita. i mo; Navzočnost tujega maškegi j ponoči v sobi zasebne teži tel j ice. stare žene. je iz moralnega vidiku malenkost. Neki obtoženec v i.>ti zadevi se je zagovarjal takole: -Sodri:žic*.a Nikola j evna dO pritožuje, da sem jo spodil iz stanovanja na ; hodnik. Tegti nisem storil morebi- i U il boja,znl pustiti jo v .-tanova.1 nje, temveč iz strahu, da bi jo mo- i gel pretepsti. V njeni navzočnosti namreč vedno izgubim potrepžlji.; voi.t in spodil sem jo samo zato, da ji prihranim batine. DRAGOCENI METULJI IN HROŠČI. aSEaLTriWftTr .;.i;i!:^iu.aii'ettiiHi!Mftiiriii! ^Hiwia^iiMiiitiiiHtt li Mali Oglasi imajo velik uspeh ■ ■ ii Prepričajte &&1 Draždanska tvrdka dr. Staudin-ge-Bang-Haas je . pravkar izdahi katalog, v katere ponuja ljubiteljem do 20,000 raznih metuljev in isto toliko raznih hroščev. Med temi so vrste, kojim cenik navaja vrednost po več deset tisoč mark. Tvrdka prireja posebne odprave v malo znane kraje, zlasti v tropske dežele, ki na-love redkih metuljev in hroščev. Znano je, da je londonski Rot-3child- poslal posebn j odpravo v porečje veletoka Amazonke v Brazilci: odprava je imela glavni namen ujeti par prekrasnega, kovinsko se iesketajcfčega metulja vrste morphea. Ta metulj po pestrosti svojih barv prekaša vse ostale znane vrste. Večino metuljev in hroščev si preskrbe tvrefke seveda od lovcev, ki bivajo v dotoični deželi, od učiteljev, uradnikov. Usmrti se jih zizpa-rino ci-ankalija, jih - !>osti na iglo in jih vložiti v pločevinasto škatlica, ki mora biti zacinjeha, kakor mesne konserve. Bogate zbirke raznih metuljev, med katerimi je mnogo doslej neznanih vrst, prinaša tudi odprava S ven a Hedina, ki se pravkar vrača iz notranjosti Azije, kjer je potovala po Tibetu hi ob- vznožju Himalaje. Zbiralci hroščfev in metuljev so o^^ilc^U arva«te platnice vozano .. .ftO v belo kost vezano ..........1.10 Come Unto Me .............................30 fino vezano ...........................35 Key of Heaven: fino vezano ........................ .35 v uraje vezano ............. 70 v najfinejše mrnje vezano ....1.20 • (Zrn •drsale) i Key of Heaven: v celoid fino vezano ............1.2CF v celoid najfinejši vez ........1.50 v fino usnje vezano .... Catholic Packet Manna!: v. fino usnje sesano Ave Maria: v fino usnje veaano ..., POUČNE K&JIOE: .. 1.60 T1.40 Nasveti za hišo in dom, trd. vez. L— Nemščina brez otitelj*': 1. del ..................... «« (Id \t Ročni slov.-italijanski in italir janski-sluvenaki , slovar .....90 Ročni spisovnih vsakovrstnih pisem ........................................ Solntonje ........................ JI 1.30 Slike Iz živalstva, trdo vezana .. JO Slovenska narodna nrtadlaa. obsega 452 strani .............13« Spretna kohaiics, trdo vezana____1.45 Sveto Pisarn stare la nove savne, lepo trdo vecana ..............S.— Sadno vino ............i....... .49 Spolna nevarnost ............... .25 .25 »' in Angeljaka Angleški učbenik ....................*.!" l.»5 i 7 Krs|MM,inftv? '/ 15 Angteško-filov. in slav. angL slovar ^rt. knjiga m berilo Crik*tf l«- Uvod v filozofijo (Veberr) ......1^0 ▼oliki 1 tiirndrii ........ ...... jtt Voščil na knjižica*.Si Zdravilna aeUMa .............. .40 Zet in plevel, slovar MuttM^t zdravilstva...........................lil Zbirka domačih zdrav U ........ .«0 Zgodovina Umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih..........IM Zdravje mladim ................LIB Zdravje in btffafen v domaa Mst. J? • * • • • • m • •>' •jf m • * • « 4 • Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev (MelikJ H. «v*aš. . ...........................80 PrMcdtafiaa karte (frank)., shiiba 41 nank kaka se mi.tfdik ....1J»§ 2. jrvezek, 1—2 snopič.....1JM Kletardlva (BbdUcky) ..........2.M ItrUM- 4rbska ymaatika ....... Ji Kratka zgodovina -Hlaveacev, D. JU .8»! Br;iu soproge 35' srednjeveških uniformah jim raz-.35jpro=tro njihovo vlec'ke. in z nojevi-j mi peresi v laseh stopajo po vrstnem "an ; redu kraljevsko dvojico. "25.; Vsaka sospa se najprej globoko 1 prikloni pred kraljem, potem pa .fiO pred kraljico in ?rre potem na, svo-mesto. K; se je poklonil ves di- ttos', roman .....................65, , ... . . .. . _ . iCnrska vojska...................4ftlplomatski zbor. se kraljevska rodol- 1 tea tin dnevnik .................fid na vsede. Soproge diplomatov sede. liožifni darovi...................35 zopet- po vrstnem "redu. na eni stra- Itocja pot na Bledu ............ ; ni prestola, na drugi pa sede vo-jvo- Bo?ja pot na Šmarni ijori .........20 1 . din je. Vse dru^e 2; ospe m vsi yo- Cankar: ! spodje morajo stati cele dve uri. do- ."•jkler se ne zvrsti mimo prestola dol- •8i; ga procesija onih. ki jih kraljupred- stavijo. Pri predstavljanju kiulj in kraljica samo prikimata, to je vse. .........................jlčdor pa je kralju predstavljen, se Cesar Jožef II. ..........,.......?l črti vzvišenega nad 38 milijonov Pvetina Horograjska.............54' . , , . , Čarovnica .................... ^13 Angleškem, ki jih ta dan Čebelica ...".............._____ .25'ni poleg. Črtice Iz življenja na kmetih .. Grešnik Lenard, bro*... Mimo življenja ...... .Mrtvo mesto ........ ltoiujinti«*r"» ii use ..... Drobiž, in razne povesti . spisal Milčlnski ........... Darovana, zgodovinska povest Dekle Eliza ................. -3a Godba igra čisto mirno in tiha. Pred lepoto uniform in pred sija-.49 jem dra«?uljev se lahko skrije vsa-ko drugo razkošje. Vsaka gospa rto-.44 • si na glavi diadem iz najlepših bri- Dalmatinske povesti.............tt ljantov. ženske obleke pa so divno ft?^^"S"." »V/," L........... -J? i razkošne. Do Ohrida In Bitolja...........7#: „ . ... .. . , . Doli « orožjem ...V............ M\ Med sprejemom vidi človek lah- Don K i šot is i* Manhe...........44, ka marsikaj, kar sicer ne bi nikoli Dve sliki, — Njiva, Starka — opazil. Tako ne pr. se niti dve žen- (Meftko) .................... .44 ne poklonita enako, največ pa Duhovni boj*"81**.-1111:111111111 S je takih- W 56 sploh lepo ^^ Dedek Je pravil; Marinka iii ikra- ne znajo. In nikdar bi človek ne ver-teljfki ....................... .44 jel, kakšno breme žensku lahko na Rllzabeta .........................sebi prenaša, če ne vidi tukaj teže Vabijola ali cerkev v Katakombah .45 L VoTT,„' w 5„ ,l0+0 ^ iA „Q Vrmn Baron Trenk ............. 35 dragih kamnov m zlata, ki je na Filozofska rjcndha 44' oblekah. Taka bremena pre- Pm Diavolo......I.!!!!!!.!!.!! [54 našajo sicer le krepki delavci. Go^dovnik (2 zrezka) Gospodarica sveta........ (Fadfevski katekizem..... Gostilne v stari Ljabllam GfhijS Mytologlja ........ Gasar v oblakih ....'......... Hadii Morat lTolstoj > . Hči papeža, vez. ->. broš. Hektarjev me4 ... Hedvlka ............. _____1.24 .44 .25 ....................1—i .........-..........75; Ko so vsi kralju predstavljeni, zaigra godba zopet kraljevsko hhn-gg,no, kralj poda kraljici roko, paži pa l_! nese j o kraljičino vlečko. Kralj in' kraljica pozdravita' diplomate in •80, in njihove soproge, potem pa voj-! vodinje in ministre. Nato krene vsa ! drviab^. v jedilnico, kjer že čakaj a jj« najbolj izbrana krepila na svoje go-.40 ste". •G L AS N A R 3U iil Of NEW YORK. SATURDAY, JANUA RY 31. 1931 JLdm The LARGEST Sj^ENJB PAULY 8» P. 8, A. 31 i Nadaljevanje.) Koraki, ki so prihajali po stopnicah so jo prestrašili. Kdo ie mogel biti? — Ditrih, — si je mislila. . Ropotanje pa je zopet ponehalo. Navzočnosti nobenega drugega človeka bi ne mogla prenašati tukaj, najmanj pa moža. ki je prišel ž njo v to skrivališče. Sibila se je pritisnila k zidu, in v grobišču je vladal skrivnosten pokoj. Postala je nevidna prfča. kako je stopil mladi par h krsti mrtvega, ki se je moral umakniti sreči obeh. — Daj venec sem, Regina, — je rekel Ditrih ter položil krasen venec na temno krsto. — Kako bleda si, ne smela bi me spremljati! — Moje mesto je na tvoji strani. Ditrih. — S čtf.timi nameni krasimo to krsto. Storila nisva ničesar hudega, Regina. Ti si mu bila zvesta, in jaz sem odšel po svetu, da storim več kot mi je bilo mogoče doma. — In vendar ne moreih biti srečna v Velikem Ellernu. Spomin je preveč mogočen. — je tožila Regina. — To je le človeško, moja draga. Naravno bi bilo, če bi bilo drugače. s časom se boš že n-aučiLa. iz ljubezni do mene. Ditrih Jo je hotel objeti, a ona mu je zabranila ter pogledala na okrog s plašnimi očmi: Ne, ne tukaj. Oči mrtvega počivajo na meni, polne ljubosumnosti. Tam, — tam v kotu! Velik vzklik je napolnil prostor, in Regina se je skrila ria prsih moža. On jo je držal z močno roko ter vprašal: — Teta Sibila, zakaj se skrivaš pred nama? Prav nič te ne bo žali-.0, če izkaževa mrtvecu primemo čast! Midva nočeva ničesar drugega kot deliti žalost s teboj! Repna je dvignila glavo ter se ločila od svojega moža, ko je naenkrat poznala predmet svojega strahu. Iztegnila je roko proti ženski, ki je počasi bližala. Zrla je v obraz Sibile, ki je ukazal s hripavim glasom: — Pustite me hoditi po mojih potih, ki nimajo stika, s tvojimi. To 'neslo smrti je moje mesto, kajti vajina sreča moti mrtvega v njegovem miru. Pojdita, če mi hočeta napravi ti kaj ljubega. Ta tukaj pripada meni, kajti v življenju ga nista Ijdbiia in tudi v smrti naj bo pozabljen od v.,ju. On ima mene. ne potrebuje vaju. Pojdiva! Pojdi! — je rekel D.:rih. — Teti Sibili se ne bova vsiljevala. Mo-»,o,-e bo prijel dan, ko bo potrebovala naše ljubezni! — Nikdar! — Čas bo povedal. Počasi sta odšla Ditrih in Regina po stopnicah h kapelici. Ko sta bila zgoraj, v zlatem solnčnem svitu, je potegnil Ditrih svojo ženo k seji, ji poljubil solze z oči ter rekel: — Imej nekoliko potrpljenja z menoj! To je senca v moji sreči! — si je mislila Regina. in zopet je ču-: .'a kremplje pc.^usti v svojem tilniku. Njene oči so zaigrale v divjem sovraštvu in njeni listnici sta mrmrali: — Nikdar. Doli v grobišču pa je strgala bela človeška roka venec s krste ter g»a rrgla v najtemnejši kot. Njene oči so sijale v divjem sovraštvu in njeni ustnici sta mrmrali: — Ne smejo te oskruniti, — ti lomilci zakonov ter krivoprisežniki! Ditrih si je na vse načine prizadeval dopovedati Regini. da se ni rgodilo ničesar grdega.. V majhnem, grajskem vrtičku sta hodila precej časa skupaj. Skušala sta se pomiriti radi nastopa Sibile. Tu je tvoje dela, Regina. Tako mičen ni bil ta tihi prostor prej! Moje delo je obstajalo le v tem, da pustim naravi prosto pot. Tukaj se pozna skrbečo roko starega Bergerja. Tu je pavi paradiž za vse ptičke, ki ipctoirajo sadje. Seveda je tudi dosti divjakov, ki pridejo iz i. azda in parka. Berger je izvrstno opravljal svojo službo. — Tam skačejo kosi po drevju! — Junija meseca te bom zopet privedla semkaj, ko se bodo razcvetele rože Tudi slavček se bo oglasil. Benger pripoveduje, da se slavček oglasi vsako lato, odkar je on vrtnar na Velikem Ellernu! — Vidim, da je to tvoje najbolj priljubljeno mesto! — Mislim, Ditrih, kot je tebi v tvoji domovini Kloštersko jezero! — Potem bom pustil napraviti majhna vrata, da boš mogla priti Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 P0POLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN semkaj preko terase in cvetnega vrta! Pot skosoi grad je predolga. Pojdiva, da lahko natančna zaznamujeva dotično mesto! Splezala sta preko zidu ter si ogledala položaj. — Tukaj zgoraj bom dal napraviti prizidek in nato bom prišel k tebi na obisk, — je pripomnil Ditrih zelo šegavo. Izslikal je bodočnost še nadalje s krasnimi besedami in Regina je položila svojo gluvo na njegova prša. Pustila se je nositi cd njegove ljubezni kamorkoli je hotel — kajti pri njem je bila varna in ničesar ji ni mogla storiti preteklost. — Bodi hrabra! — se je na tajnem opazarjala ko sta stopila na teraso, kajti spomin jo je zopet obšel kot divja zver. Ditrih je čutil, kako se je tresla njena roka v njegovi, ko sta se bližala pozorišču umora. — Ponudil sem sobo Viljema ter sosednjo sobo stricu Bernhardtu kot stanovanje in on je z veseljem sprejel. Ti veš, da ga vedno bolj bole oči in da je skoro že slep na eno oko. V bodočnsti mu bo prijetno, če naju bo obiskal na terasi! — Ali se je odločil popolnoma ostati pri nas? — Da, Regina, v mestu bi mu bilo preveč dolgočasno. In postati prevžitkar pri svojem lastnem sinu, to bilo zelo neprijetno za oba. Težko bi mu bilo tudi ostati tam, kjer je bil dosedaj edini gospodar ter bi bil prisiljen k nedelavnosti ter molku. Tudi teta Sibila je zelo vesela, da ga bo lahko obdržala tukaj. Bil je rojen posredovalec med njo ter nami ter še vedno upam, da se bo ko-nečno sprijaznila z nami*- — In kje si naju nastanil; — je vprašala Regina, polna napetosti, ko sta korakala mimo steklenih vrat, pred kraterimi se je zgodilo ono strašno dejanje. — V prejšnjem kraljestvu tete Silbile. Oprosti, da sem postopal nekoliko samovoljno, a hotel sem ti prihraniti vsako nepotrebno razburjenje. Odprl je druga steklena vrata in Regina je obstala na pragu z vzklikom radosti. — Tvoja soba Ditrih! - — Kot vidiš. Kot čuvaj sem legel pred tvoja vrata, da mi ne moreš na skrivnem uiti! Nato je odprl široka druga vrata ter se radovedno ozrl v Regino. — To je kot sen, — je rekla Regina ter požirala z očmi svetli prostor, ki je bil opremljen v najsvetlejših barvah. Belo, zlato in svetlo-zeleno je predstavljalo očarljivo celoto. S stropa pa so gorele neštevilnp lučice ter izpreminjale noč v najlepši dan. — Nobena stvar naj te ne spominja preteklosti, — je pojasnil Ditrih. — Ali sem storil prav? — Kako naj se ti zahvalim? — je ponavljala Regina zopet in zopet, ko je korakala od sobe do sobe, dokler nista prišla zopet v vežo, kjer se jo vršil slovesen sprejem. — Jutri obiščeva otroka, kajti zdi se mi, da sp te je zopet lotilo do-motožje! : — Dobro mi je bilo tam, ko si bil daleč cd mene. Upanje me je spremljalo in ni me motilo! — In tu prebiva sreča, izpolnenje. Preteklost je mrtva ter se ne bo '.eč zbudila. - d, Cherbourg, Antwerp*-n Augustus, Napoli, Genova 24. marca: Lafayette, Havre Statendam, Uoulogne sur Mer, Rotterdam 26. marca: President Harding, Cherbourg, Hamburg 26. marca: «>r»sden, Cherbourg, firemen 27. marca: Majestic, Cherbourg Saturnia. Trst lie d»* France. Bremen 28. marca: C'eveland. Cherbourg, Hamburg I.eviatban. »'h^rbourg Minnetonka, Cherbourg 29. marca: Baltic. Liverpool 30. marca: Europa. Cherbourg, Bremen 31. marca: IJerengaria, Cherliourg New Amsterdam, Boulogne sur M»-r, Rotterdam 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnilcih: lie de France 7. febr.; 28. febr. fll A. M.) (1 P. M.) PARIS 20. febr.; 14. marca (6 P. M.) (12.05 A. M.) Najkrajša pot po železtilri. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijana in slavna francoska kuhinja.. Izredno nizke cene. A- Vprašajte kateregakoli pooblaščenega. agenta FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK, N. V. V JUGOSLAVIJO PREKOHAMBURGA z znanimi, hitrimi parniki HAMBURG NEW YORK DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN Redna tedenska odplutja. ZMERNE CENE Pripravne železniške zveze z vsemi deli Jugoslavije. Tudi odplutja znanih kabintkih parnikov: ST. LOUIS, MILWAUKEE, CLEVELAND Slavna kuhinja in neprekosljlva služba v vseh razredih. Za navodila vi>ra3fcjte kateregakoli "lokalnega zastopnika ali HAMBURG-AMERICAN LINE ^39 BROADWAY, NEW YQRK^ SAKSER STATE BANK SS CORTLANDT STREET NEW TORE, N, T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popofdne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Potliinjin« M Tri *