Poit ni n» puf.n» • ffotnwnf l.ETO !,ÏX V Ljubljani, v petek 6. marca Î931 oTEV. 55 a Cena 1 Din Naročnina mesečno ^^flV^^k. ОК^ШДО ^^ ^^^^^^^^^^ račun: Ljub- za i nože m- ^^^^^^^^^ J^ШШГ ^^^^ f ^^^^^^^^^^^ Ijana st»o 40 Din — ne- Uredništvo |e v Kopitar jevi ul e/lli ^^^^^^ ш inozemstvo I20l)in Ш Ш 10.544 za inserate; U prava: Kopitarjeva t», telelon 2992 ïot^-^^^'.n'S Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« ^L^^oZ^ Nase lesno gospodarstvo Gozd je naše največje bogastvo, kajti od vse površine naSe države tvorijo gozdovi nad 30%. Površina naše države znaša namreč 24 850.000 ha. Gozdov pa je 7,580.000 ha. Jugoslavija je, kar se tiče gozdnega gospodarstva na šestem mestu med evropskimi državami. Zato moramo našemu gozdnemu gospodarstvu posvetiti vso skrb, ker živi od gozda nad 100.000 naših ljudi. V miljarde gre vrednost produkcije lesa in najvažnejša postavka našega izvoza je les (tako stavbni, kakor drva, pragovi, leeni izdelki itd.), katerega izvažamo na leto skoro za 2 miljardi dinarjev. Toda naše lesno gospodarstvo je zašlo v drugi polovici lanskega leta v težko krizo. Najbolj vidni znak in povod za to krizo je bil ruski dumping na vseh evropskih trž'ščih. Cene lesa in lesnih proizvodov so v preteklem letu stalno padale. To padanje cen je bilo v zvezi s splošnim padanjem cen eirovin na svetovnih trgih. Naravno je, da je spkšna kriza morala zajeti tudi lesno go-spodarstvo v naših krajih. Statistika zavarovancev Okrožnega urada kaže, da je v prvi polovici leta 1930 število zaposlenih delavcev stalno naraščalo. Pripomniti moramo, da je največja ind.e'rijska panoga v dravski banovini ravno lesna industrija, ka4i od 101000 zavarovanih delavcev je bilo 16.000 zavarovancev v lesni stroki. V drugi polovici leta, pa je število zavarovancev pri okrožnem uradu stalno nazidovalo. In tega nazadovanja še ni konec tudi v letu 1931. V dobi gospodrske depresije, ki je vladala v letu 1DS0 je naravno povpraševanje za les zelo padlo. Poleg tega se je izvršila tudi strukturna sprememba v konzumu. V tej dobi pa je ruski izvoz lesa izredno narastel, kar je seveda vplivalo na Irg v smislu znižanja cen. Ruski izvoz neobdelanega Itea je od 1928/29 na 192 /30 narastel po količini za 69%, po vrednosti pa za 47.5%. Izvoz obdelanega Usa pa je narastel po količini za 40%, po vrednosti pa za 22.5%. Danes tvori izvoz lesa šrst'no vsega ruskega izvoza, dočim je pred vojno tvoril le desetino. Danes je les najvažnejši izvozni predmet Rusije, dočim je bil še v letu 1928/29 to petrolej. Iz petletnega programa pa je razvidno, da namerava Rusija v prihodnjih petih letih povečati izvoz lesa na prib'ižno 4 kratno sedanjo višino. Zato Rusi streme, da m z dolgoročnimi |>o-godbami že sedaj zisigurajo razna evroj*ka tržišča. V takih razmerah Je bil naravno prizadet ves lesni trg in gospodarska depresija je zajela tudi lesno panogo, ki jo moramo smatrati poleg živinoreje za najvažnejši dohodek našega prebivalstva. Pri nas smo čutili lesno krizo Se bolj kakor v drugih pokrajinah naše države, ker tvori 1rs prooentualno ve'dko važnejšo vlogo v celokupnem gospod lrstvu, ker prevladuje mala posest in ima skoro vsik kmečki posestnik tudi več ali manj gozda. Nizke cene Irsa so pcstale za naše gospodarstvo že naravnost katastrofalne, ker je bil doslej les radi velikega padca cen dmgih kmetijskih proizvodov predmet, katerega je naš kmet vnov-čeval v stiski. Velika konkurenca, ki je na vs°h svetovnih tržiščih nastala v dobi padanja cen, je morala naše producente prisiliti na to, da začno posvečati vedno vet jo pažnjo obdelavi Irsa. Obde-' lava lesa je pri naših konkurentih na višku in danes se more uveljaviti na trgu samo kvalitativno blago, ne pa, kakor prva leta po vojni, ko je kon-sum kupoval vse, kar je bilo na razpolago, in to po visokih cenah. Tu bo treba še veliko intenzivnega dela, ker smo tehnično tako zaostali. Druga Velika napaka v naši lesni trgovini in industriji hi bila ta, da se je ves naš izvoz koncentriral v Italijo, ki je potem prodajala naše blago kot svoje naprej. Stremeti moramo za tem, da ne bo naš :es tako odvisen od italijanskega trga. Storjeni so bili sicer ludi že prvi koraki v tem pravcu in vidimo, da je naš izvoz v Španijo, s katero imamo sedaj trgovinsko pogodbo, narastel od 6 nrilj. Din na 77 milj. Din od 1. 1929 na 1930. Veliko večino na-lega izvoza v Španijo tvorijo ravno les in izdelki. Vedno bolj uvidevamo, kako je potrebna organi-eacija naše lesne industrije in trgovine. V Sloveniji imamo nad 2C00 žag in to so večinoma ]>rav majhni obrati. V eksjjortni trgovini рд je treba močne in velike organizacije, ki je včasih ne zmore niti naša dobro razvita lesna veletrgovina. — Poleg tega vidimo tudi, kako žalostno »o se konta 11 poskrsi malih producentov, prodajati direktno blago v inozemstvo. Vnovčevanje našega lesa bi morali postaviti na čisto drugo podlago. Tu bi lahko igrala veliko vlogo ljubljanska borza za blago in vrednote, ki pa žal v nekaterih lesnih krogih ne najde pravilnega razumevanja in dobrohotnosti, čeprav skuša storiti vse, da organizira nas leeni trg, posebno pa izvoz. Nadejamo se, da Dooo nasi mali producenti skušali čimprej preiti k organizaciji in zato zboljšali vnovčenje svojih proizvodov kakor ludi njih cene. Anketa, ki se je pred par dnevi vršila v Belgradu o krizi lesne industrije, je jasno pokazala, da ee ludi interesenti lesne industrije zavedajo pomena skupne organizacije. Pojavila se je zahteva ustanovitve kartela lesne industrije, ki naj bi •topli v zvezo tudi z zastopniki romunske lesne Industrije, ki ravno tako trpi radi splošne gospodarske in lesne krize. Nadalje je anketa f>okazala državi, kako naj ona pomaga lesni industriji v sedanjem težkem j>oložnju, namreč z znižanjem raznih bremen, kakor n. pr. taks, železniških tarif in tudi bremen socialnega zavarovanja. Zdi pa se nam najvažnejše, da se tudi naša lesna industrija In trgovina skušala čimdalje bolj organizirano uve-Jjjviti na svetovnih lesnih tržiščih. Solidarnost francoskih katolikov „La Croix" o preganjanju Slovanov v Italiji Pariz, 5. marca. »1-a Croix», glavno glasilo francoskih katoličanov, je priobčila uvodiniik o slovanskih katoličanih v Italiji, v katerem opisuje jx>ložaj slovenske in hrvaške manjšine s posebnim f)o-glcdom na omejevanje verske svobode na Primorskem. Usod« narodnih manjišin nu Tirolskem in v Julijski krajini je žalostna in polna trpljenja, izvaja Člankar; v želji, da bi čimpreje izvedla narodno ujedinjenje, italijanska ob kast v n teptajo svete pravice Tirolcev, Hrvatom in Slovencev gletle njihovega jeziku in kulture. Usoda narodnih manjšin v Italiji jc res žalostna in vprtiv tragična, ako pomislimo, da je njihovim otrokom prepovedano moliti in učiti se krščanskega nauka v materinem jeziku, ki ga edino razumejo. Katoliška cerkev je vselej protestirala proti kršenju te naravne in božje pravice. Tako je naš list zadnjo soboto priobčil pastirsko pismo zagrebškega nadškofu v |>rilog slovanske manjšine v Italiji. Nadalje list ugotavlja, da bivajo Slovani žc od 6. stoletja v Julijski krajini. To dejstvo so italijanski delegati na mirovni konferenci gliid-ko pri-znali. Tako je Tittoni, predsednik senatu, 27. sefrtemforo 1919 dejal, da zavezniki sicer niso sprejeli v mirovni pogodbi nilknkih obveznosti napram narodnim manjšinami, toda Italiji nalagajo njene slavne tradicijo moralno dolžnost do spoštovanja svobode drugih. Drugorod-no prebivalstvo naj ve, vHvalo vse svoboščine in njihove poslance bo italijanska zbornica prisrčno sprejela. Po podpisu rapalske jx>-godbe se jc grof Sfor«i i/ra/il v istem smislu pred italijanskim parlamentom i« elejul med drugim: >\li bomo zagotovili Slovanom pomolilo «vobodo glede rabe njihovega jeziku in kulturnega razvoja. Ti novi državljani se bodo čutili srečne, da pripadajo državi, ki bo sv esta si svo- je civilizacije, ki ji ni para, čuvala skrbno nad njihovo blaginjo in njihovim imetjem.c Prav tako je italijanski kralj v svojeim kronskem govoru 11. junija 1921 zagotovil Slovanom vse svoboščine. Obljube so bile lepo; dane besede pa Italijani niso držali. Naj naveden vino nekaj dejstev: t. Italijanska oblastva so zaprla okoli 600 slovanskih šol, ljudskih, srednjih in strokovnih. Slovenščina im hrvaščina se ne podučujet« več v šoli. 2. Krasno prosvetno organizacijo, ki je šteta okoli 400 društev, so ltal.ija.ni uničili; prepovedano je celo slovensko petje. 3. Od 900 slovanskih učiteljev, ki jih je Italija našla po okupaciji na Primorskem, so jih Italijani 800 izgnali, ostale [xi premestili v Italijo. 4. Vstop v državno ali občinsko službo je Slovanom zaprt. 5. V teku zadnjih 40 let so si Slovani ustvarili zaokroženo zadružno organizacijo, ki sc je naslanjala na zadružne zveze; te zveze in v zadnjem času goriško so fašisti uničili. 6. Osebne svoliosčine in svete družinske pravice so poteptane. Italijanska sodišča so prisodila Slovanom do sedaj 1.500 let ječe ali konfinacije. Pet jih je bilo lansko leto ustreljenih: Gortan, Miloš, Bidovec, Mairiršič in Valenčič. Števila tistih, ki so umrli vsled slabega ravnanja v italijanskih ječph ali j>a radi fašističnih kazenskih pohodov, ni mogoče določiti. Duhovščina je bila pri vseh narodi h čuva-ricu materinščine in njihovih narodnih tradicij; vsled tega so se Italijani vrgli z vso silo proti njej. Italijanska okupacijska oblastva so izgnala dva znamenita slovanska škofa, to je krškega 3kofa tir. Mahniču, ki je v pregnanstvu umiri, in trža.škesga škofa dr. Karlina, ki vodi sedaj mariborsko škofijo, 42 slovenskih in hrvaških duhovnikov so vrgli v ječo, 9 st» jih zlo-stavili. 11 jih je moralo bežati preti revolverji in 85 so jih italijanska oblastva izgnala iz držu-ve. Fašistične tolpe so udirale v cerkve in zahtevale, da se slovenska pridiga ukine. V cerkvi sv. Antona v Trstu so fašisti streljali na slo- Sporazum v Indiji podpisan Sedaj se bo zgradila federativna indi a I/cndon, 5. marca. Včeraj zjutraj sta podkralj lord Irwin in Gandi v po«>kru.jcvi palači v Novem Delhiju podpisala sporazum, kojega točke smo javili ie včeraj. Netesno je bilo simo poročilo, da bojkot inozemskega blaga preneha in da se le carina nanj zviša. Resnica je, da sporazum bojkot dovoljuje, ne smejo se pa rabiti nasilna sred-itva. Sporazum je bil odobren od izvršilnega odbora indskega kongresa. Kongres je vri tega sklenil resolucijo, v kateri se podkralju za njegovo pomirjevalno delo izreče za* vala. ker se s tem utrjuje prijateljstvo med Indijo in Veliko Britanijo. Oponiral je samo Javalhalar Nehru, katerega pa je zavrnil Gandi. Vendar pa je jnsmo, da bo sporazum z Anglijo povzročil v nacionalni stranki razkol. Liberalci in labouristi v Ang'iji sporazum glasno t>dobravajo; le trgovci so nekoliko depri-niirani, ker se ni dosegla ustavitev bojkota lan-kaširskega blaga. Toda vladni pristaši pravijo, da bo bojkot sam po srbi prenehal, kakor hitro se ne bo smelo rabiti nesilje. Liberalci in labouristi po-vdarjajo, da je indska rezistenea proti Angliji zahtevala nešteto žrtev. Tisoče in tisofe ljud/i je bilo ubitih, 54.000 pa zaprtih. Najhujša posledica je bila vstaja v Pešavarju, kjer so vsđaši mesto imeli cel teden v rokah. Sporazum pa ni samo napravil konec temu stanju, ampak jjomeni garancijo za trajno ured'tev indskega vprašanja, ki se bo začelo takoj d ekutirati. sef indske nacionalne delegacije pri tozadevnih konferencah bo Gandi. Upajo, da se bo dominijonski status Indije kot federativne države mogel real zirati še I. 1931. Nepričakovan efekt delhijskega sporazuma pa je, dn se je vznemiril musJim-nskl element. V kratkem se zbere muslimanski kongres v Novem Delhiju j)od pretisedslvom Aga kana. Baje bo sklenil resolucijo, da bodo muslimani nadaljevanje konference o federativni Indiji bojkotirali, če se ne sprejmejo njihove upravičene zahteve (ki gre- do za premočjo v Bengalu). Zlasti angleški konservativci, ki sporazum z Gandijem, katerega ime-nujejo »zločinskega fanatika«, ljuto napadajo, se vlečejo za Muslimane, češ da jih je podkralj izdal v zahvalo, da so Anglijo vedno zvesto podpirali. Ti očitki konservativcev so pa brez podlage, ker sporazum z Gandijem vprašanja bedo ega položaja Indije ni absolutno nič prejudiciral. Muslimani, ki so se udeležvali konference okrogle mize, bodo imeli v Delhiju ravno tako priliko, da zasto-[>ajo svoje stališče, kakor so jo imeli v Londonu. Kakšen aranžman trajne vrednesti se v Indiji ne moro doseči proti Muslimanom kakor se ne more doseči proti Hindom. Angleška delavska vlada se bo slejkojjrej prizadevala, da se bo svobodni indski dominijon dosegel v soglasju z vsemi strankami. Ivondon. 5. marca. kk. V pewlanski zbornici je interpeliral danes Baldwin vlado, ali hoče dati poročilo o ztdnjih dogovorih v Novem Delhiju. Državni tajnik za Indijo VVedgcwoexI Benn je nato prečital pisan dokument, v katerem mi mnogo več, kakor je že sedaj znano. Tako je navajal s strani Gandija, da se je dogovorilo: da takoj preneha prsivni odpor, da se kongres udeležuje odslej ua-daljnih posvetovnnj na vseindijski konferenci, da takoj preneha bojkot angleškega blaga kot politično sredstvo in da se opusti zahteva j>o preiskavi proti policiji. S strani angleške vlade pa se navajajo i>ogoji: da se odpustijo vsi politični jetniki, kolikor ni3o zagrešili kriminalnih dejanj, da se dovoli bojketno gibanje, kolikor velja za pospeševanje domače indske trgovine in indske industrije, ne da bi bilo politično naperjeno proti angleškim proizvodom, in da se dovoli ubožnejš'm slojem pridobivanje soli, če bivajo v neposredni bližini morske obale. — Dočim so liberalci in delavska stranka to poročilo glasno odobravali, je B.ildwin hladno zihteval odgoditev debate v svrho prešlu-diranja, dasi je jKKlkralj Irwin njegjv strankarski pristaš. Težkoče kanclerja Briininga Soc'aldemoUrali napovedu.e,o ostrejši odpor proti vladnim na 'rtom Berlin, 5. marca. AA. V pa "amentar-ih krogih govore, da vodi kancelar Briining važna pogajanja s socialnimi demokrati, ki naj bi preu.edila razmerje med vladnimi strai kami in socialnimi demokrati 1er pripravila tla za tesnejše sode'o-vanje med obema skupinama. Ta dogovor bi bil zlasti potreben pri glasovanju za vojni proračun, kjer gre v prvi vrsti za odobritev prvega obroka za oklopno križarko B, potem pa tudi za podporo vzhodni Prusiji za lako zvano »Osthilfe«. Zdaj, ko so šli iz parlamenta opozicionalni meščan, ki nacionalisti, ki štejejo skupno 151 poslancev, in ki bi glasovali za te kredite in tako okrepili vladne stranke, bi se utegnilo namreč zgoditi, da bi socialni demokratje skupno s komunisti preglasovali vladne stranke v tem vpraJanju. Da se to pre- preči, se vrše ta pogajanja Sodijo, da se bodo kancelarju Briiningu pogajanja posrečila in da bo vlada ze ceno koncesij socialistom dotila njihovo pomoč. S tem bi se parlamentarna struktura do temelja izpremenila. Značilno je, da današnji socialistični list naglaša, da sorialno demokratrka stranka nikakor ne pojde v vladni blok, vendar pa da bi, če bi se pokazalo, da hoče Brii ingova večina ali vlada resno iti v borbo proti faš zmu v Nemčiji, socialni demokrati mislili na to, da to vlado podpro in da s pomočjo takih zaveznikov uničijo fašizem v Nemčiji. Monakovo, 5. marca. AA. Včeraj je bavarski zbor s potrebno dvetretjinsko večino izglasoval novi volilni zakon. Po tem zakonu se uk'n.:0 po-krajirske liste. Število poslancev se zniža na 128, število volilnih okrožij pa oa Ui- venskega pridigarja. V Istri so fašisti opusto-šili 16 presbiterijev; v Kurojbi sta ob tej priliki dve ženski znoreli, enu se je naslednjega dne umorila. Po podpisu Iaternnske |>ogodbe se jx>ložaj ai zboljšol. Decembra lanskega leta so fašisti vdrli v cerkev sv. Ignacija v Gorici, kjer se jc vršil slov en siki misijon. Ozmerjali so prieligarj« in zahtevali od njogu, nuj govori italijansko. Ker jim ni ugodil, so рогелаП električno napeljavo, pomazuli blagoslovljeno vodo in pozneje z los ta vili prieligarja. Na svojih shoelih so zahtevali, du fašistična vlada, enkrat za vselej izžene iz cerkve »ta barbarski jezik«. Fašistični tisk je uprizoril proti goriškemu nadškofu Scdeju in slovenski duhovščini dr/.no gonjo. »Oservato-re Romano« jc protestiral proti tej organizaciji. V Kroanbergu so fašisti prekinili misijo«, ter odpeljali organista iu pevce. Goriški jx>licijsiki ravnatelj Modcsti je |k>zvu1 mnogo slovenskih duhovnikov k sebi, jim zagrozil s ktvnfinacijo in jih policijsko posvaril. Na interpelacijo posla nen Coselschiju je minister Arpinati odgovoril, elo Ik> fašistična vlada od ločno nastopila proti slovenski duhovščini, ako te Vatikan ne pozove k redu. Osrednja vlada je exlobrila govor državnega pravdmika Mandruizzatij« v Trstu, ki je zagovarjal gonjo j>roti slovenski duhovščini; prav tuko uživata zaupanje v Rimu goriški ejucstor Modcsti in fašistični tajnik Avtv nanti. »La Croix« zaključuje: Slovanski katoličani v Italiji trpijo telesno in duševno |и> krivdi pristašev skrajnega nacionalizma. Govorijo, da bo sv. oče odposlal svojega vizitatorja v Julijsko krajino (ga je že, op. jx>r.). Tu lx> lahko ugotovil posledice tegn neznosnega |x*itopanja: V škofijah, kjer je slovensko prebivalstvo v večini, se ne trpijo slovenske pritiige in verouk je v šoli izključne» le italijanski. Otroci rastejo tuko v nevednosti in ne poznajo niti svojega materinskega jezika in jezika svoje vere. Ljudstvo, ki je bilo oropano svojih duhovnikov, odpada od vere.» Obračun obresfr pri P. hranilnici Belgrad, 5. marca. AA. Poštna hranilnica obvešča svoje vlagatelje, da bodo obvestila o obrestih na hranilne vloge za leto 1930 dostavljene vlagateljem do 31. marca 1931. Čeprav je po pravilih drugače urejeno, ver.dar je tehnično nemogoče na mah dostaviti ta obves'ila o obrestih za 137 000 vlaoj s 400 kandidati. Postavil je gospodarski program, v katerem ni ne za svo- bodno trgovino, ne z.a carinsko zaščito umpak k rat koma lo zagota\lju koiisunientom in produ- centom mnogo boljše življenj ke pogoje in napoveduje »politiko močne akcije«. S svojimi manifesti bo morda sir Oswald Моч1еу napravil vtis na tisti del volivstva, ki se stalno giblje med raznimi strankami. Sicer pa prev'aduje mnenje, da ima del-'vsikn stranka v svojih strokovnih organizacijah tako silno moč, da se ji: s takimi sinešnosinii pnč 110 bo dalo bogveknj omajati. Gotovo pa bo stališče Mac lonul la le nekoliko otežkočeno, (o pa raeli levičarskih radikalov v stranki, tnikozvaiiiill neoil\isnežev, ki jih vodi Muxton. li namreč neprestano očitajo olicielnemu vodstvu stranke, da ima premalo smisla za gospodarska vprašanja mailega človeka. Usoda MaoDonnlelovega kabineta pn zavisi neposredno oil notranjega razvoja v liberalni stranki. Zadnje dni je namreč liberalna stranka vrgla pri čitanju v keimiis'juh zakonski načrt o strokovnih organizacijah, ki bi zopet legalno dopustil generalne štrajke. Nu tem z,"konu je delavski stranki zelo veliko ležeče in je tudi tvoril eno bistvenih snoraz.u 11111 ili točk med Mae-Dona kloni in Lloyd Georgom. Liberalci pu niso sledili svojemu voditelju in so upropastili vladni načrt radi česar sc:laj strokovne organizacije energično zahtevajo, da delavska stranka pusti jiasti tudi volivmo reformo, ki pomenja koncesijo liberalni stranki. Če se to zgodi, potoni je gotovo, da je konec MacDonaldovc vlade. Kajti kakor hitro se združijo liberalci in konservativci tu.'Ii v pleniiimu zbornice, ostane delavska stranka v znatni manjšini. Do tega bo itak prišlo prej ali slej. ker je proti kompromisni jiolitiki Lloyd Georgra med liberalci močna opozicija jwxl vodstvom sir Johna Simonu. Vse tri |k>litične stranke se torej nahajajo v gloliokih notranjih krizah, zato tudi parlament ne pride do rednega dela. En zakonski predlog za drugim propade, ker vlada! nima zanesljive večine. Med narodom se dviga velika ncvolja radi parlamentarne nedelavnosti. To nezadovoljstvo gre zlasti na rova« liberalne im delavske stranke kakor vedno znova pokažejo posamezne nadomestne volitve. Padli so že celo jirodlogi naj bi se zu Škotsko in Wales formirala poiebn.a parlamenta, ki bi reševala gospodarske in socialne zadeve. Zopet drugi se zavzemajo m koalicijo vseh t.reli strank. Toda vsi čutijo, dn bi tudi to ne pomenilo izhodu i-z rkut-ne krize, ki razjeda vse tri politične stranke. za Celovec Vse koroško svobodomiselstvo Na čigav račun Razmlšl evan a o pomorskem sporazntmu London. 1. marca 1931. Fakt, da je prvo leto ruskega petletnega poljedelskega načrta celo proti pričakovanju največjih optimistov dobro izpadlo, — je evropskim diplomatom kar zaprl oči, češ, dve, tri leta še — in potem? Fakt, da je Rusija preteklo leto v produkciji železa potolkla Anglijo ter si s tem priborila četrto mesto v svetovni produkciji železa, — je pri-vedet evropsko in amerikansko veleindustrijo do spoznanja: da je vendarle treba nekaj ukreniti v svrho »ohranitve trgovske supremacije«. Pozabiti se nadalje ne sme: da se angleški dominijoni vedno bolj oddaljujejo od svoje »materinske dežele«: in Angleži vidijo zopet v Rusiji tisti zli duh, ki ima tudi v tem svoie prste vmes. Vsa ta dejstva, ter še mnogo drugih okolno-sti je dalo povoda za akcijo, da se dosedanje indi-lerentno zadržanje gospodarskega sveta in publike temeljito korigira. Klic o sovjetski gospodarski vojni, s katero so prizadeti vsi gospodarski krogi, ni morda več fantom, temveč »bridko« doživljanje, ki zahteva hitrih operacij. Tako bo priredil v petek gospodarski odbor »ot the Trade Defence Union« velikansko javno predavanje pod predsedstvom Viscounta Brenttorda radi ukrenitve kakršnihkoli mer proti Rusiii, češ. Britanska vlada še ni storila dosedaj noben^jga koraka proti izključitvi importiranega'ruskega blaga, ki je plod suženjskega dela . V tem in nobenem drugem razlogu pa nam je iskati tudi nenadnega odhoda angleškega zunanjega ministra Mr. Arthur Hendersona v Pariz in — Rim, ker stvar kriči ter je treba »solidarne kooperacije« za — olajšanje gospodarske depresije. In brez koncesij ni šlo! Kakšne, io je diplomatska tajnost —, kot je tajna vsa prava diplomacija kl;ub instituciji Društva narodov. Da je bilo v Rimu govora o vprašaniu italijanskih meia v Tripolisu in italijanskega življa v Tunisu, o tem nikdo ne dvomi. Nikdo pa nadalje ne dvomi tudi o tem. da pri tem Italija ni pozabila na svoje stare želje, ki so bile vzrok, da se je bila svoje dni spustila v svetovno vojno —, a jih velesile z mirovnimi pogodbami niso docela izpolnile. Ena izined teh želja pa je bila, priti do Karavank, češ, da so Karavanke najboljša in najbolj naravna meja proti germanskemu »Drangu« 11a Jadianu. Konec je tedaj treba napraviti »sovietski gospodarski vojni« — in to za vsako ceno! Le vprašanje je, kdo jo bo plačal! Mussolini o brodovnem sporazumu Washington, 5. marca. Šef italijanske vla-Je Mussolini je polom Associated Press jioelal vsem ameriškim listom sledečo izjavo. »Sporazum, dosežen glede londonskega vprašanja, ki je na londonski konferenci ostalo nerešeno. je velik mednaroden dogodek. Imel bo dalekosežen in blagodejen učinek ne samo na italijansko-francoske odnošaje, ampak tudi na od-nošaje med petimi pomorskimi velesilami, ki vidijo utrjene rezultate, ki so jih tako goreče želeli njihovi narodi, da bi se izognile pogubni tekmi v ohoroževanju. Dovoljeno je tudi pričakovati od tega sporazuma ugodnih posledic, kar se tiče svetovne gospodarske krize, ki tako hudo prizadeva narode po svojih pojavili, od katerih je najhujši brezposelne si. Radi teh ln drugih razlogov se bodo blagodejni učinki tega sporazuma razàirili 11a narode vsega sveta ter pomenijo najsrečnejši začetek tega leta, v katerem se pripravlja generalna konferenca za razorožitev. Italija se z ozirom na te najvišje idealnè svrhe ni obotavljala prevzeti nas« znatne žrtve. Lahko mirno trdim, da je Italija v teh okoliščinah izpolnila svojo dolžnost kot kulturna država. Rad se spomnim, kako zelo so se Zeriinjene države vedno učinkovito in objektivno prizadevale za sporazum, ki se je sedaj dosegel, in kako je !o novo dobo svetovne pomiritve inavguriral z jrsnimi in odločnimi besedami ravno predsednik lloover, ko je sprejel vlado. Italijanski narod in vlada sta to vedno visoko ujioštevala. Lahko rečem, da je ameriški program zmanjšanja oboroženja tudi italijanski program, in trdno upam, da bosta HaMja in Združene države vedno sodelovule, da se Ia program uresniči.« Osebne vesti Ljubljana, 5. marca. AA. Ban dravske banovine g. dr Drago Marušič bo v petek (i. marca službeno odsoten in 11e bo sprejemal strank. Se'a ministrskega sveta Belgrad. 5 marca. AA. Nocoj od 17 do 19 je bila seja ministrskega sveta. Predsedoval ji je predsednik ministrskega sveti tn minister za no-I ran je posle general Peter Zivkovič. Na seji so razpravljali o tekočih poslih. Za učvrstitev zvez z Albani'o Belgrad. Г». murca. m. Za učvrstitev trgovinskih zvez z. Albanijo so sc določile za popravo ce-s|e Debur—Ohrid-Struga in Djakovica—Prizren. To je potrebno radi tega, ker je v leh krajih trgovski promet zelo živahen in se po njih izvažajo kmetijski pridelki. Albanski gospodarski krogi so po naših pr'stojnih oblastih zaprosili, da bi se čimpreje pričali s pogajanji za sklenitev trgovinske pogodbe med Albanijo in Jugoslavijo. JulîSe'ne znamke B lgrad, 5. marca. AA. Prometni minister je odredil, da so jubilejne znamke v spomin desetletnice zedinjenja izroče v jiromet s 1..aprilom 1.1. Znamke bodo veljale do 30. septembra t. 1. Njih nominalna vrednost bo 0.50, 1 in 3 Din. Prodajali pa jih bodo po zvišanih cenah in sicer znamke po 0.50 za 1 Din, znamke jio 1 Din za 2 Din in znamke jw> 3 Din za 4 Din. Presežek bo šel v korist združenja rezervnih oficirjev in bivših bojevnikov da uredi vojna grobišča v okolici Pariza. i Vatikanski denar Va"ke,-s,'o mesto, 5. marca kk. Proti koncu meseca bo dokop ana popolna stiija novega kovanega denarja Vatikanskega m?sta. Prodajal pa se ne bo v posameznih kosih, temveč v celih serijah, obstoječih iz zV-ga, sr«b nniîa, nik'ast ga in bm-o iega genarja, za katere se bo plačevalo do 120 lir. Celovec, 5. marca. d. Dne 23. februarja je bil izvoljen nov občinski svet. Pri volitvah so vse-nemci doživeli velik poraz, tako da bi po dolgih desetletjih, od kar so zavzemali /imunsko mesto koroške prestolnice, morali prepustiti vodstvo občinskega sveta krščanskim socialcem. Po vseli pravilih demokratičnega parlamentarizma je bilo za pričakovati, da se bo to brez vsake težave tudi zgodilo in da bo kršč.-socialni kandidat dr. Roki-tansky izvoFen za mestnega župana. Toda proti vsakemu pričakovanju se jc izkazalo, da so koroški svobodomiselci katerekoli stranke, ostali isti kot so vedno bili in da se je proti krščanskim socis'cein skrpucala neka čudežna skunna fronta, samo da bi zopet svobodomiselstvo vladalo v občinskem svetu. Bil je te; a ven pos»l spraviti pod eno streho naciona'ne socialiste ali fašiste, vseuemce. Schob-rove pristaše in Heimwehr, težak posel, ki se je pa posrečil predsedniku vsenemške stranke in znanemu preganjalcu koroških Slovencev dr. Gratz-hoferju. Vse svobodomiselstvo sedaj enodušno vpi- Kolho iz?Ia Aaglra za mornarico I oudon. 5. marca. kk. Angleški mornariški proračun znaša 51 milijonov 605 lisoč funtov in je za 342.200 funtov maniši kakor lanski. Število mornariških častnikov in moštva se je za 3100 oseb znižalo na 93.GÔ0. To število bo za 3400 oseb manjše in se bo znižalo prihodnje leto na 91.840 oseb, tako da bo tekom êt t rili let mornariško moštvo znižano za 10 000 ceeb. S temi redukcijami se bo doseglo 400.000 funtov kot prihranek za mezda ia prehvaio. Novi gradbeni progam za leto P31 pedvideva zgraditev naslednjih ladij: 2 križark tipa »I.ean.'er«, 1 križarke po 5Г00 ten. 1 vodilne lade in 8 rušil-cev, 3 podmornic, 1 тзјћ-е top' ičarke in 1 ladje za polaganje min. 1 križarka iz programa leta 192./27 bo iz-iotovlena meseca julija, 1 križaika iz programa leta 192Л pa bo gotova leta 1'33. Mornariški minister Alexander je izjavil: Če bo rezultat svetovne razorožitvene konfe'ence zahteval nadaljnje redukcie bo anrf'eški vladi še vedno mogoče, črtati nadaljnje ladje ali oJgoditi njihovo izvršitev. Ilaîi:a dobi 9 m'l3ardn{» nošo Ho Pariz, 5. marca ž. »Chicago Tribune r poroča, da so so pričrla istočasno pogajanja mnd Francijo in i talijo v Rimu in pogajanja za veliko mednarodno posojilo Italiji. Francija pri tem posojilu ne bo sodelovala, toda podjirla jia bo italijansko zahteve. Na čelu mednarodnega konzorcija, ki bo dal Italiji posojilo radi odplačila starih posojil in novih investicij, sloji Morganova hiša. Vsota, za katero gre, ni natančno javljena. List pravi, da gre za tri milijarde dolarjev. Zdi se pa. da je ta vsota prevelika in da gre le za tri milijarde lir. Koiifii d med Francijo in Abesinijo Pariz, 5. marca. AA. Med Francijo in Abe-sinijo je izbruhnil edinstven diplomatski konflikt. »Le Mutin« poroča, da je vojaško Sodišče izdalo zaporno povelje proti abesinskemu ministru dela princu Saleli beju cl Falaki paši. ki je bil rojen v Parizu. Njegov oče je bil zdravnik v Maroku. Princ je bil vpisan kot Nemec. Pozneje si je pridobil ameriško državljanstvo ter ga je imenoval Ras Ta fari za ministra dela v Abesiniji. Ko je potovul tjakaj, so ga francoske oblasti aretirale in za.orle. Ko so ga izpustili je orlion.ovnl v Atli« Abebo. Ta incident bi bil pozabljen, čc ne bi bilo vojaško sodišče izdalo naloga, da princa aretirajo. Italija i i i ar hirajo tudi nemške duhovnice Inrsbruck, 4. marca 1931. Vest, da so fašistična oblastva aretirala patra Arnolda in kleiika Rottensteinerja, se potijuje. Kot vzrok aretaci e navajajo italijanska ob'astva o'olnost, da sfa are-tiranca pripadala nemški di'aški zvezi, ki je bila razpuščena leta 1923. Iz Bočna poročajo, da je nadškof dr. Geisler ra nodlagi ko' kordata protestiral proti are'aciji Rottensteinerja, ki spada pod briksenško škofijo. Minê^ter Tho^slooit Dunaj, 5. marca. kk. Danes je kmetijski minister Thaler izročil državnemu kanclerju svojo deinisijo. Izjavil je, da se bo odslej popolnoma posvetil svoiemu načrtu izselitve v Paraguay. Novi kmetijski minister bo postal dosedanji ravnatelj kanclerjevega urada, dr,"avni poslanec dr. Doltuss. Cuje se, da bo krščanski socialni deželni noslanec Stockler postal predsednik zveznih železnic. Vcrčeva'ni kom'sar v Avstri'i Dunaj 5. marca. kk. Kakor se nam poroča, je te dni pričakovati imenovanja miin'sterialnega svetnika v pravosodnem mimistrstvu dr. Loebella za varčevalnega komisarja. Njegova naloga bo, da z referenti vseli ministrstev izvede temeljilo poenostavljenje uradovanja. V Spani-i ni cenzure Madrid. 5. marca. kk. Zunanji minister grof Romanones je sporečil r-•■' pnikom inozemskega tiska, da je od danes dalje ukinjena cenzura za inozemske brzojavke. Dr. Curtius od Wo»'a1 cfomou Dunaj, 5. marca. kk. Nemški zunanji minister dr. Curtius in avstrijski podkancler dr. Schobcr sta imela danes v prisotnosti strokovnih referentov zaključen razgovor o gospodarskih vprašanjih. V velikih potezah je določen skupni program, ki se bo izvršil brez prenagljenosti, toda z gotovimi ci'ji in se tesno nas'anja na naziranja, ki jih je dr. Schober zastopal pred Društvom narodov o raz-birjému- gospodarskih področij. Dr. Curtius je zvečer zapustil Dunai. O vsem je opetovano izrekel svoje posebno veselje, da so ga v Avstriji sprejeli tako prisrčno in mu dali priliko, da je stopil v stike s širokimi krogi avstrijskega prebivalstva. S praktičnimi uspehi, ki jih je pričakovati od razgovorov z avstrijskimi državniki, je zelo zadovoljen. • Brl^rvt, 5 mnr"n. л Л. V n"' lio 1" mnr^a Im wliku oUiniska kouiuviua v Vulj^vu iu Bje-lini. na notah, da obdrži Ce'ovec je, da |e ne sme zgoditi sramota, da bi kdo drugi županova! v Celovcu, kakor Iramasonstvo. Fašisti so se v tem protiverskem stremljenju celo tako daleč ponižali, da so se volitcem predstaviti v novein sukn;ičti tako imenovane Ijtidske-socialne stranke, med tem ko vsakdo ve, da z tiudstvom nimajo nič za opraviti, z socialnim vprašanjem pa še manj. Vseneitici so ce!o groziti, v slučaju, da v ob'inskeni svetu ne proderejo, zahtevati kratkomalo vladnega komisarja, za katerega že imajo kandidata v os^bi priljubljenega dr. Gratzhoferja. Značilno je, kako krčevito se koroško svobodomiselstvo bori za teren, katerega polagoma izgublja na korist kršč. socialcev. 7a nas koroške Slovence je na vse zadnje vse eno. kdo naj fupanuje v Ce'ovcu, ker itak nimamo tam nobenega zastopnika, vendar nas ie pa borba v celovškem občinskem svetu potrdila v mnenju, da nimamo nič za pričakovati od koroškega svobodomiselstva, katerega duševni voditelj je vsen->mštvo in duSevna hrana strupen boj proti našim kulturnim svetinjam. R'emšho-romunska trg. pogona Dunaj, o. marca. kk. Jutri se začno na Dunaiu trgovinska pogajanja med Nemčijo in Romunijo. Tem pogajanjem se pripisuje sedaj pomembnost za vr.o Evropo. Od sklepov v Sinaji dalje je Romunija prvoboriteljica za zahtevo, da se jugovzhodnim evropskim agrarnim državam dovolijo prednostne carine za žito, ječmen in koruzo. Po po-s topa ni u nemškega zunanjega ministra dr. Curliu-sa v Ženevi je upravičena domneva, da se bodo vršila bodoča neinško-romunska pogajanja v znamenju žitne preference. Ker skoro ni misliti na to, da bi prišla v poštev dvostranske preferenca, to je tudi za industrijske proizvode, je seveda usoeh romunske zahteve naravno odvisen od tega, koliko inore Romunija ustreči nemškim željam glede industrijskih postavk. Dva zamm'va lorda London, 5. marca. kk. Državni pottajnik v indijskem uradu, lord Russell je na povratku s francoske riviere v Marseillu. Bil je eden pivih zastopnikov delavske stranke v lordski zbornici. Najbolj znan ie radi ločitve njegovega prvega zakona v Ameriki in po svoji zopetni oženitvi v Angliji, radi česar je bil radi bigamije obsojen na tri mesece zapora. Tedaj je zahteval, da ga mora kot lorda obsoditi lordska zbornica. Njegov lordski naslov je prešel sedaj na njegovetfa brata, znanega matematika in filozoTa Bertranda Russel'a, ki je bil leta 1918. tudi obso en na šest mesecev ječe, ker se je strastno branil, vršiti vojno službo. Zarota v Ukrajini Varšava, 5. marca. ž. Iz Harkova porova}o, da je GPU odkrila ukrajinsko n^rotjno, organizacijo, ki je imela prevratne namere. Organizacija je imela zaupnike med posameznimi polki v Ukfflj^ in je hotela z oborožilo silo izvesti',, prevrat in uvesti diktaturo. Aretiranih je bi'o veliko število častnikov. Tudi poveljnik sovjetske kadetske šole je med aretiranimi. Dalje vseučiliški prof. Lodzin-ski, ki je bil nekaj časa docent v Pragi in 30 dijakov Ukrajincev. Računa se, da je bilo vsega skupaj aretiranih okrog 100 oseb. Od aretirancev so takoj poslali večje število na Solovjecke otoke v Belem morju. Iz Habarcska v Sibiriji poročajo, da je bil tam aretiran poveljnik sovjetskih čet na vzhodu general Blucher, ker da je obenem delal z zarotniki. Slikarska razstava 'ugoslovanske umetnice Lomlon, 4. marca. Gdč. Milena Pavlovié je razstavila lejx> zbirko svojih slikarskih del v »Bloomshurry Galterj-«, ki jo je otvoril jugoslovanski poslanik v Londonu ob lepem številu navzočega občinstva ter želel ob zaključku svojega govora mladi slikar ici obilo uspeha. Med razstavljenima pokrajinskimi, dekorativnimi slikami ter portreti, so vzbudili zlasti poslednji pri občinstvu obilo zanimanja. žanimivo je omeniiti, da šteje menda slik.i-rica še komaj dvajset let ter kaže njeno delovanje prav veliko plodovitost in pridnost. Uredba o proda'i denatur'.ranega špirita Belg'ad, 5. marca. AA. OdrVek za davke v finančnem ministrstvu je dognal, da so neke tovarne, ki smejo proizvajati de aturirani špirit za predelavo v acetonski eter v industrijske svrhe prodajale tc proizvode lekarnam in dro^erijam za leke in druge svrhe. Ker je po zakonu o državrih trošarirah dovoljeno pridelovati denaluri ani špi.it in acetonski j eter brez trošarine samo za industrijske namene, ne pa za lekarne in drogerije, in ker se po čl. 68 zakona o državni trošarini s pose'jni ii s e.'stvi denaturirani špirit sme dovoliti samo v industrijske namene in za proizvodnjo acetonske^a etra, je ministrstvo fi'ane naročilo finančnim direkcijam, naj takoj prekličejo vsa izdana dovoljenja. Stranke, ki bodo zaprosile za novo dovoljenje, morajo vložiti pri finančrih direkcijah posebne prošnje. Finančne direkcije bodo dovolile proz-vodnjo denaturira"ega špi ita in aceton kega et a samo v industrijske namene, ne pa za lekarne in drogerije. Špirit jc treba denaiurirati oo obstoječih predpisih in s pose'ninji sredstvi. V kolikor bi se ugotovilo, da je tak špirit in aceton uporabljiv tudi za zaužitek, je treba plačati državno trošarino. Beograjske vesti Betgrail, 5. marca. AA. V Budimp' Slo je do-potovalo danes 25 zdravnikov šole nam 'n ga j zdravja v Zagrebu. Jugoslovanski zdravniki si bodo ogledali tundjarske higijonske institucije. Iz, Madjarske odpotuj. jo v Varšavo, Prago iu na Dunaj. Belgrad, 5. marca. ЛА. 2. in 3. marca je polagalo 9 mladih veterinarjev v odri Iku za vrl ri-nnratvo ministrstva za kmetijstvo strokovni vi I ri-narski izpit za definitevni sprejem v službo. Vsi ! kandidati so napravili izpit z uspehom. Belgrail, 4. marca. AA. Konec lega meseca se konstituira v B 1тг'ч jugo-'ovnnski od' ok ,]i ''o-Yv nsko-madjarake trgovske zbornico v Bu-' diuipcšIL Slov• industrijalci in tesna kriza Lesni kartel? - Gradimo kolonistom lesene hiše! - Zniža te tarile in davščine Belgrad, 3 marca. Vaš dopisnik je danes v razgovoru z zastopnik slovenskih lt silili industrijalcev, udeležencev važne konference glede rešitve obstoječe krize lesne industrije dozual poglede in predloge slovenske lesne industrije Eden glavnih vzrokov za sedanji težki položaj nnše lesne industrije je izven sph.šne svetovne krize preobilica domačih lrsiio-industrijsk'h podjetij in s tem združena nadprodokcija lesa. Posebno mala žagarska podjetja, ki nimnio dobrega prodajnega aparata niti trgovskih zvez v inozemstvu škodujejo nnšomu lesnemu izvozu, ker ie njihova produkcija pomanjkljiva ter denarna podlaga tako šibka, da so v č-'sih prodajne krize primorani od dajati blago za vsako ceno. Nnša zah'eva je. da se pašn lesna Indestrijn organizira tako, da bo imel celotno prodajo v rokah kartel, katerega delovanje bo zakonito določeno. Ta kartel moremo ustvariti na francoski ali nemški način. Za nns pride v prvi vrsti v poštev francoski način, ker s° ne bo našla dovoli močna finančna skupinn. dn hi mogla izvesti prodajo tako. knVor jo izvaja nemški Vnrle] Л-р џг it-žimo francoskega načina, si moramo biti na jasuem, da bo j mogln deteti snmo industrija s prvovrstnim blagom in z že obstoječimi sigurnimi zvezami z inozemstvom. Za malo in slnbào industrijo pride v poštev I samo notranji trg. Naš notranji trg bo Ireba močno okrepiti. Pri tej priliki opozarjamo na obstoječi načrt I kolon'zirati južne kraje Srbije s prostovoljci, op-tanti ter prr b'valstvom iz pasivnih krajev. Po informacijah se bo tu naselilo 30.000 kolonistov. Ako ho'e država tak načrt resno izvesti, je glavni pogoj. da z'di kolonistom potrebne hiše Uspehi, ki so se dosegli v zadnjih lelih v raznih držnvnh z zgradbo lesenih hiš. govore za to, dn ga tudi pri nns. ki imamo preobilico 'gradbenega lesi. uporabljamo pri zgradbi h iS zn koloniste. Za velikopotezno kolonizacijo bi bilo potrebno letno najmanj le-3Pt tisoč vagonov stavbnega lesu. S tem hi se močno rešilo vprašanje okrepi,jenjn notranjega trga. Glede tarif zadevajo Slovenijo v glavnem tri tarifne določbe: 1 Tnrfa med nnmi in Ita'iio. 2 Tarifa med Slovenijo In S šakom. Tu mora država gledati, da na prvo mes-to postavi rešitev zveze S'ovenije z morjem. Za vso dravsko banovino kakor za vso državo bo ta zveza velikanske ge-spo-darske koristi. Pravilno bi bilo. da bi se zopet v Delo ljubezni in usmit'enja Moste pri Ljubljani, 3 marca. Vincencljeva konferenca Karme'eVe Matere božje za Udmat, Selo in Moste je podala poročilo o delu v minulem letu Iz zanimivega poročila navedemo nekaj številk, ki najbolj zgovorno opisujejo delo Vincenciievih bratov — žal, da jih je tako malo I — in njihove uspehe. V letu 1030 ip konferenca podpirala od slučija do slučaja 7 bo'nikov, 29 s'romnkov, 24 brezposelnih in 62 otrok revnih družin. Tem je razdelila 1009 Din podpore v gotovini, ob'eke in obutve je rardelila za 5790 Din. šppcpri'skega b'nga, moke, mleka itd. je razdelila za 11 422 Din. Poleg tesa je Se plačala nekaterim, ki so bili v najbu'š' zadregi stanarino, zn kar je šlo iz blagajne 800 Din. Vse podpore znašajo 19.821 Din. Društvu za zgradbo farne cerkve Sv. Družine v Mostah ie pn prepustila pisalni stroj, vreden več kakor 4000 Din. V zadniem času. ko je postala brezposelnost Simdalje večin in ko trka beda na vrata marsikatere delavske družine. kaip*dn konferenca ne more podpirati vseh; omejuie se le na slučaje, kjer je v družini bolezen. Vendar je nekaterim brezposelnim in delnvolinim družinskim očetom omogočila delo pri Mladinskem domu na stroške konference, ker je prepričana, da ie nnlpravilnejša poprnvn zn brez-poselnika delo. četudi skromno plačano, dokler це dobe zopel stalnega dela. Tega poročila ne priobču»emo zato. da bi pove-lifevnli predsednika, ki je duša konference, blagajnika in druge delovne člnne. temveč znto. da bi obudili v srcih plemenitih naših ljudi liubezen in usmljenje. da b> se pomnožilo število delavnih članov in podpornikov naše konference. Odprite srca in odprite roke! Korenine iz Črneča grabna Št. Vid pri Brdu, 5. marca. Res diven kos slovenske očetniave ie naš kraj in okolica. Da je pa tudi izredno zdrav kraj, o tem priča visoka starost njegovih prebivalcev. Naša vas šteje le 29 hiš. štev., a se ponaša kar s tremi kori-fejami visoke človeške starosti. Prvi je Ivan Pavlič, v 94. letu, drugi Jurij Urbas, 88 let, tretji Martin Prašnikar v 87. letu. Vsi še radi primeio za delo in so zimo brez težav prestali. N. pr. Martin Prašnikar je hodil še vsak dan k sv. maši v slovenskem kožuhu, nazaj-grede pa vivček v ustih. Jurij Urbas še pridno drvari. lovi žabe, čita brez očal itd. Svoj čas je bil priden pot in je vsak dan v teku 30 let hodil ob vsakem vremenu s cizo v Ljubljano nad 20 km daleč. Cisto blizu v sosedni vasi je tudi Jožef Jamar, star 88 let, svoje dni strežaj pri nekem škofu. Vedo ti veterani veliko. Kdor je radoveden, naj jih pa pride poslušat! Tako bodo lahko še druge zanimivosti iz našega kraja in naše zgodovine prišle na svetli dan. najkrajšem času sklicala anketa vseh zainteresiranih slojev, da «e tako čimprej reši to za nas vitalno vprašanje. 3. Državna tarifa pri prevozu po naši državi sploh. Tu bo morala država gledati na to. da to tarifo kolikor mogoče zniža. Država prihrani radi padca cen lesu. ki ga kupi letno za 1 milijardo Din letno 300.000.000 Din in bi morala iz tega razloga znižati svojo železniško tari o. Za S'ovenijo, ki je na skrajnem koncu države, bi mornla država to tarifo še posebej znižati zlasti na daljavo, s čimer bo ugodeno tudi izvozu našega lesa v južno Srbijo in Vojvodino, če hoče sprejeti načrt, da započne graditi lesene hiše za koloniste. SI iverski lesni industrijalci zahtevajo, dn se novo uvedeni vngonskj davek, katerega je uved'a dravska bnnovinn. tnkoi ukine, ker obremenjuje po nepotrebnem industrijsko produkcijo le banovine. * (Vprnšinje knrtela. ki so gn spreži'i nnši lesni ind s t nje i, je kočljiva zadeva, ki zahteva mnogo študija. Vsekakor utegne postati tak kartel dvorezen meč. Zalo priporočamo to vprašanje v resen Studii. Poročamo pn na tem m oslu o tem predlogu po dolžnosti kronistov. — Ur.) Vrsta poskît&en'h vlomov Ljudje se boje vlomi'cev Devica Marija v Polju. 5. marca. Ker je z'oglasui Lakner služil neknj č-isa v Zalogu — ter je osundjen dve*- ondotnih vlomov pri Požirju, bil nekaj dni pred evoj;m zločinom v družbi svojih pajdašev v Vevčah, in radi zadnjih dveh požarov v teku enega tedna, se je tukajšnjega prebivalstva opravičeno polastil str ih pred tatovi ter so ljudje vse bolj oprezni in že v mraku skrbno zaklepajo. Tako je žena gostilničarja L. Kuharja — ni do'go tega — šla, preden so šli k po itku okrog 9 zvečer, pogledat v klet, prižgala luč ter v kotu zagledala nekega neznanega človeka, hitro ugrsnila luč, šla klicat moža in soseda, nnk r so vdrli v klet ter prijeli tatu, ki je oči vid no nameraval ponoči izropati hišo. Njegov pomočnik, ki je nn cesti stražil, je seveda pobegnil. Poklicani orožniki so neznanca spremili na sodišče. Pretekli teden pa je v večernih urah nepridiprav neonaženo prišel v delavnico m zarja Svftka. Ko je prišel grsrodar v delavnico pogledat, ga je ta znče' nadlegovati za denar. Potepuha so seveda od-podi'i. Drugi dnn pa bi jo kmalu po nesreči ;zkui>il v Vevčah neki vajenec. Dogodek, ki se je zgodil podnevi, je bil naslednji: Neka srospa je vide'a. kako je mimo nie smuknil iz podstrešin enonad-tropne hiše mlajši razcapan človek, ki da je imel baje tudi krvnve roke. Alarmirala je ljudi. Ko je prišel še orožnik, so šli oboroženi v podstrešje, kjer pa so našli začudenega p'eskarskega vnirnen, ki je imel v podstrešju izvršiti po neki odsotni stranki naročeno pleskarsko delo ter imel cd rdeče barve zamnznne roke. Nocoj pn je domnči pes z s^s-iirn laježem zbudil domače in gospodarja F. MejaČa iz Zaloga. Go- spodar, ki je bil podnevu na semnju 1er je imel še druge opravke, je prišel pozno doniov. To so tatovi najbrž op-zili in ga l oleli okrrsti. Ko je mož čul nenavadno pasje lajanje, je zbudil sostanovalca. Ko sta šla okoli poslopja, sta videla dva bežeča tntova. Ker je bil ropot tudi v podstrešju, so šli pogledat. Tretjemu, ki je bil že pod streho, se je tudi posrečilo pobegniti. Pustil pa je dolgo lestev, prislonje-no k z'du Tako je vsekakor previdnost in čuječnost ljudi pred tatovi preprečila nakane. Upravičen pa je strah preb:vn'stva. Dobro bi bilo pomnožiti varnostno stražo. Lov na hur'e 'o'o'f Murska Sobota, 4. marca. S-sednn občina Krog je bila že večkrat tnko »sre'nat, da so jo obiskali kurji tatovi in so odnašali kure. Take >ob;eke« so napravili pri mnogih hišah. Med drugimi so bili tudi pri Gumilnrjevih. Tam se iim je najbrž zelo dopadlo, kajti preteklo noč so hišo zopet obiskali. Delo so nemeteno opra-vili. Ko pa so ob'ožpni s plenom ho'eli oditi, je prišel slučajno gispodnr iz hiše in je zagledal tatove. Previdno se je bližal kuniiku. Enega tatu je takoj zgrabil zn suknjo. Ta pa se mu je izlrgnl. Gospodar je začel klicati pomoč. Med tem so tatovi pograbili plen in zbežali preti »muzgnnu. Gospodar jih ni spoznal, ker so bMi mnskirani. Pri kur-niku se je kmalu zbralo več ljudi. Gospodar je v naglici povedni, kaj se je zeodi'o. Nato se je začel lov nn tatove. Neknj n-eških je takoj teklo za ntv mi. toda ves trud je bil brezvepešen. Tntovi so b'li v tpku bolj izurjeni in so ušli. Srotomn pn so izgubili nekni eveiega nlenn. 7afsleHovnnie se vrši dalje in je upanje, da bo vodilo do uspeha. slrtva Pojedel pol surove ovčje kože. Ivanjica, 4. marca V vasi Ostatija se je pred nekaj dnevi zgodila ta-le smesna zgodba. Bil je stmenj in v kr^mi je sedelo polno sc marjev. Sed>li so za mizami, pili in se živahno razgovarjali. Najbolj veselo je bi'o za mizo, za katero sta v večji družbi sedela km ta Radisav Marič in Miloje Markovič. Razgovarjali so se, že precej veseli seveda, o tem, koliko pečenke more kdo pojesti. Eni so rekli, da dober možak poje lahko 2 do 3 kg pečenke. Radisav Mnrič pa je dejal, da more pojesti kar 5 kg pečenke. Vsi so se mu smeiali, vendar na njegov poziv nihče ni hotel ž njim staviti, ker se je vsak bal, da bo morda vendarle izgubil. Radisav Marič pa je postal še bolj korajžen in je zaklical: »Kaj ne bi nojedel petih kilogramov pečenke, ko pa požrem lahko živo jagnjetovo ko/"o.« Miloje Markovič pa je odgovoril: »Tega pa ne moreš!« »Morem!« je zavpil Radisav. »Položi na mizo dva stotaka, pa boš videl!« In nazadnje sta stavila tnko-le- Ce bo Marič pojedel nekuhano jagnjetovo kožo, ki bo osti b ena, dohi 200 Pin. če pa ne bo pojed°l bo pa plačal 2:10 Din. Stava je bila narejena Nato so vzeli jagnjetovo kožo, jo dobro ostrigli in izročili' Mariču. Mož je sedel za mizo. vzel in začel rcn'i sirovo kožo na drobne koščke ter jo -.fobro osolil. Nato je znëel iesti. Jedel je zelo hitro, tako da so vsi mislili, da bo stavo dobil. Ko je pojedel že pol kože, se je Markovič začel bati. da bo izgubil Zato se ie 7?<"-»l kregati, češ da mora Marič pojesti tudi parklje. Ta se je zaradi tega razjezil, pobral denar z m'7e, dokazujoč, da ie stavo dobil, ker je pojedel pol kože. To, pravi Marič, je Markoviča preplašilo in sedai se kesa. ker vidi, da je stavo izgubil. Zato se je domislil sedaj še parkljev, ko vendar v pogodbi o parkliih nikjer ni rečeno. Naeo«'°d sta se obn nom'riln nn r>osr»do"n-nje drugih ljudi tako-le Marič je dobil stavo in ona dva stotaka sta n;rgova Tako se ie sr.ii ! dnevnika »Slovenski Narod«. Hotel1 so sa uničili. Ker ie prevzel uredništvo ^S'ovenskpira lis*a« Anton Terslenink. kontroW Ljub'ianske mestne hranilnice. so mu znnknznli, dn odstopi od uredništva 1 in ker se je nekoliko objavljal so gn debnsko od-1 stavili od slu?bp v hrnn!,n;oi. Da ne izgubi s'užbe. se je nnravno odpovpdal >Siove"«kpmu listu«. Ротлрје, v letu 1808. je dežplni odbor potpgnil dr. Grégorien in kumtn A.Kob'arjn v d'se'n4narno preiskavo, 'ima rndi eodo'ovanjn nri -»S'overts'-om listu« dni ukor in zahteval, da odstopita od sodelovanja pri tem listu. Ta obsodba je bi'n izrečena, ker s° ie pritožil dr. Tavčar, dn je bil rnzžnljen od »S'ovenskpgn lista«. V deželnem odhoru je clasovnl on, en Np-mec in njegov somišljenik zn d:sripiin-rno kazen, bil potemtnkpm tožnik In sodnik v lastni zndpvi. Ves ta srd zoper -S'oveneki list* je imel svoi izvor v siovensko-npmški zvezi, '-ntero 'e vehpment-I no in dosledno pobllnl ln list Nepopulnrnn |e biln ' zveza tudi pri somišljenikih narodnonapredne stran- ke, a očetje te zveze so se je držali tja do leta 1905, češ, da drugače zavladajo v deželi neomejeno »klerikalci« in pokrije vso deželo »jezuitski klobuk«. Mlajši generaciji se bo zdela ta borba radi slovensko-nemške koalicije na Kranjskem v letih 1897 do 1905 morda nevažna za slovenski politični razvoj, zato treba, da očrtam v par potezah tedanji narodnopolitični razvoj v Avstriji v obče in oni Slovencev posebej. Jeseni 23. oktobra 1893 je bil ministrski predsednik grof Taaffe predložil v dunajski državni zbornici načrt vo'ivne reforme, s katero se da voli vna pravica tudi vsem doslej od volivne pravice izključenim državljanom. Ta načrt je strmoglavil laaffcja. Prišla je koalicija konservativcev (Ho en-vvart), nemške levice (Plener) in Poljakov f.Invor-ski). Ti so ustvarili Windischgraetzovo ministrstvo, ki je padlo pri vprašanju slovenske gimnnrije v Celju. S'edilo je temu Kielmnnsi ggovo uradniško ministrstvo in po kratkem presledku grof Badenl-jeva vlndn, ki je izvedla volivno reformo in s'eer tnko, da se je obstoječim volivnim kurijam pridružila Se nova. prta kurija z 72 poslnnci. Spomladi 1897 so se vršile volitve v dH^vni dunnjski parlament. V splošni kuri ji je zmagal kandidat katoliške narodne stranke dr. Krek, v Ljubljnni v kurili mest pa Josip Kušnr kot oficielni kandidat narodne stranke, a le s pomočjo Nemcev. Nemci so šli za Kušarja zato, ker so imeli iz dež. zbora zvezo z dr. Tavčarjevo stranko. Samostojni kand!dnt meščnnetva. sodni svetnik Ivan Vencajz, je rndi tega ostal v mnn.išini. Po neuspelih volitvah je Ivnn Vencajz povnbil nn sestanek v hotel k Mnliču agitnoijski odbor meščanov. da se dogovore zn nndnljnje delovanje. Del lega od bom (Srečko NolH in še nekateri drugh ni bil za to, dn se potegnejo pos'edice iz teh volitev, feš. da bi se škodilo cploti narodne stranke. Drugi so pn izvajali poslpdice, ker so smatrali zn slovenstvo slovpnsko-nc'tnško zvezo nn Krnniskem kot nemoralno in skrnino pohujšljivo nlijamso. In to ie tudi bila. Vencaiz. dr. Krisper, dr. Ma- jnron eo vstopili v ožji krog somišljenikov »Sloven-skegn lista«. Od tu se je vodila odločna borba proti slovensko-nemški zvezi. Ker so dohajala vzpodbu-jevnlnn pisma iz vse Slovenije, da se ustanovi stranka, je prišel tudi trenutek, da se stopi na plan z novo stranko. A do tega ni prišlo. Ne Koblar, ne dr Gregorič. niti Vencajz ali dr. Krisper ali dr. Majaron se ni bolel lotiti težkega posla. Boj je šel sicer nanrej proti slovensko-nemški zvezi, uplivalo se je z l.stom na javno mnenje v toliko, da je klub poslancev v deželni zbornici katol. narodne stranke na en.i in narodnonnpredne stranke na drugi sklenil nekako poravnavo in napravil neke punktaoije za postopanje obrh strank. Te punktacije pa so bile mrtvorojeno dete. Katoliška narodna stranka je šla mirno naprej po začrtani poti gospodarsnega in socialnega dela. narodnonnpredna stranka pa ж je držala slovensko-nemške zveze, udrihala v svojem glasilu z vsa srditostjo po »farjih«, sicer pa te narlla. Pa to ni bil čas za politično lenobo. Od leta 1893, ko je grof Taaffe bil padel radi volivne reforme. so bili Slovenci bivše avstro-egrske monar hije v težki defenzivi proti germanskemu furorju. Pangermanizem je pravilno ocenjeval, da so njegove germanizujoče in hegemonistične nakane pro-pndie v t;stem momentu, ko v cislajtnniji zavlada demokratičen in pravičen sistem splošne in enake volivne pravice. A tok čnsn v tej smeri niso mogli znustaviti. Usmerili pa so delo v dve plnti. Delali so na to z bespdo in publicistično, dn odtrgajo od celote Galicijo in pn Dalmacijo. Na ta način s" hoteli majorizirati Čehe, Slovence in Hrvate v ostalem delu države. Iredenti-stične brošure so 'Irili iz Monakovega v tedanjo CisHtvanijo. Omen ani samo eno: ^Opsterreichs Zu-sammenbruch "nr dessen VViederaufbnu«, v kateri brošuri razkladnjo tozadevne nazore. O Slovencih pa pravijo, da so »Dorn im deutsehon Fleische« in dn si ne dajo zastaviti pota k Adriji od enega milijona Slovencev. Poleg tega so v državnem zboru zadrževali in onemogočevali vsako jezikovno ravnopravnoet za Težko ponesrečen delavec Jesenice, 4 marcu. 'tovarniški delavec Jože Markizelj je, kakor vsak dan, ludi v lorek Šel redno na delo. Niti sanjalo pa se inu ni, da bo lo zanj ueodepoln dan in da ne bo šel sam j dela, pač pa da ga bodo nesli, oziroma peljali. Po nesrečnem naključju je v Mar-linarni s precejšnje višine padla nanj okoli sto kilogramov težka železna plošča ter mu zdrobila nogo. Prepeljali so ga v tovarniško bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima nogo zlomljeno. Sreča v nesreči je ta, da mu ni plošča padla na glavo ali ramena. ki bi mu jo gotovo presekala. Jože Markizeti je vrl cerkveni in društveni pevec. Prav pogrešali ga bomo. posebno nn njegov god. katerega bo. namesto v družbi s tovariš', praznoval v bolniški postelji. Želimo mu skorajšnjega okrevanja. Razne nesrpče Ljubliana, 5. marca. 11 letni Lado Pire, sin orožniškega narednika z Motnika, stanujoč na Viru pri Domžalah, je včeraj pomagal pri trebljenju sadnega drevja. Hotel je pristaviti lestvo, ki se je pa prevrnila in zlomila Ladotu desno roko v zapestju. Lado se zdravi v bolnišnici. 21 letni delavec Ivan Pire iz Rovt pri Logatcu je v gozdu sekal drevje. Naenkrat pa se je drevo podrlo in padlo Pircu na desno nogo. Ta je hotel odskočiti, pa je bilo že prepozno, povrhu pa se je v zmedenosti še 5 sekiro vsekal v desno roko. Pri vasovanju io ie snoči skunil 33 letni Franc Zaje iz Cešnjic v litijskem okraju. Pri vasovanju sc je srečal z nekimi fanti, s katerimi je bil sprt. Eden od teh je naglo segel po revolver in ustrelil Zajca v desno koleno. Zaičeve pofkodbe so težke in bo najbrže ob nogo. Davi je bil prepeljan v bolnišnico. Plat Službo mes'nega upravitelja je dobil po sklepu na občinski seji g Rudolf Horvat. Razpisano je me9to za moško moč, ki bi v mest- 1 nem kopališču opravljala pomožne posle. Prosilci morajo biti izvežbani plavači. znati morajo voziti s čolnom. Prošnje do 31 rçiarca na nifs'no načelstvo. Pri ptujskem Prosvetnem društvu je namesto odstopivšega g Frrsa prevzel blagajniške posle g. p. Mirko, ki je istočasno društveni tajnik. V trgovskem p u.iskem gremiju je bilo ob občnem zboru vpisanih 188 obrti. 129 nameščencev in 38 vajencev Trgovsko šolo je obiskovalo med letom 38 vajencev. Društveno premoženje je vredno okoli 40.000 Din. Proračun za novo poslovno leto obsega 21.000 Din prejemkov in 23000 Din izdatkov. Gremij. ki obs' ga mesto in občino Breg. je bil v stalnih stikih з svojo zvezo v Ljubljani. Kot je bilo razvidno iz predsednikovega poročila, je kriza zasegla 'udi trgovino v Ptuju. Kupna moč je zelo padla, davčna moč ovira gospodarstvo. Trgovinsko stanje bi se znatno izboljšalo. Če se bodo upoštevale želje trgovcev, ki so bile poslane na razne strani. Nekaj pa k temu lahko pripomorejo trgovci sami in sicer s solidnim in poštenim delom, ki ne pozna grde konkurence. Zato je potrebno, da se vsi trgovci drže osmerih zapovedi, ki jih je dal g. načelnik. V novem poslovnem letu bo vodil gremij dosedanji zaslužni načelnik g Franc Lenart. Novoizvoljeni člani v odboru so gg. Pavel Ornig, Ivan Snoj in Martin Vrabl. »Cardaška kneeinja«, Ka'manova opereta v 3 dejanjih, se bo vprizorila v ponedeljek 9 marca na otujskem odru. Gostovali bodo Mariborčani. Št. Jernei na Dolenjskem Občni zbor živinorejske zadruge so Ivo vršil v nedeljo, dne 8. mnrca po prvi maši. Upamo, da bo udeležba velika, saj edinole od umne živinoreje pričakujemo vsaj deloma omiljenje gospodarske krize. V zvezi z občnim zborom pa bo tudi predavanje strokovnjaka g. ing. Zidan-eka o pravilnem krmljenju živine. Tablice, hišne in vaške so dospele Zlasti prve delajo marsikomu sitnosti in preglavice. Ko je občinski sluga pred cerkvijo razglasil, naj pridejo polije — seveda nc brez denarja — Ie bilo med poslušalci čuti precej mrmranja, e prav res težko za ulioge hiša rje, ki še za sol ne premorejo. Pa županstvo jih ni naročilo samo od sebe. ampak na višji ukaz. Nad županom zato stresati sitnost ne bo nič jiomagalo. Občinska sejn je v nedeljo trajala od osmih pa do pol 12 dopoldne. Pa bi bila lahko prej končana, ko bi nc bilo prerekanja sein in tja. Lahko je očitati marsikaj, samo dokazati je treba. Kdor hoče n. pr. očitati komu slabo gospodarstvo, mora to tudi dokazati. Če pa številke ravno nasprotno govore, je pa seveda težko. To mora že vsfk pameten človek priznati, pa naj bo že te ali one sorte. Sicer nam bo pa morda prihodnji petek kaj več jasnosti prinesel. Ali ste ie poravnali naročnino? Liubliana v Živilski trg razširjen Poročilo o delovanju mestnega tržnega nrada meseca Iebruarja 1931. Nabralo se je tržnine 14.139 Din,'prostornine Din 4766.50, kazni 260 Din; skupaj 19.. 165.50 dinarjev. Po skU >1 magistralnega gremija dre 13. februarja t. 1. sc raiiiri ži.il-ki trg na Caukarjevo nabrežje do Ribjega trga in na Sv. Petra nasip od frančiškanskega do zmajskega mostu. Mesu ie ostala ista cena, kakor meseca januarja. 11. t. m. je pozvalo tržno nadzorstvo mesarje na razgovor radi znižania cen mesu ki so pa izjavili, da sedaj pod nobenim pogoiem ne morejo znižati cen. 25. (ebruaiia pa ie pričela mestna klavnica izva'ati stiožjo kvalifikacijo mesa tako, da je 1. kvalificirano meso res samo pitanih volov. Tržni urad ie takoi zahteval vsled tega tudi temu primerno označenie cen mesu. Posledica temu ie, da se večina mesa, ki se e doslej prodajalo kot I. vrstno mora prodajati kot II. vrstno, to ie 2 Din cene e pri kg. Pregledane so vse mesnice po mestu. Ker nekateri mesarji niso imeli diferenciranega mesa in označenih cen. so jih kaznovali po 50 Din globe. Fn mesar ie ovaden sodišču radi navijanîa cen, ker ie zaračunal stia ki za telečia ietra 100 Din za kg. Pregledati ie dalo drž. higienskemu zavodu salame in k'obase mesarjev, dva vzorca sta bila neprimerna, ker sta vsebovala manivredno meso in vel'k dodatek moke. Da se občinstvo obvaruie pred izkoriščanem pri nakupu mesa, |e tržni urad določil pri pristanku mesarjev odstotni dodatek kosti k mesu kot priklado 1er to objavil v vseh dnevnikih v pouči-tev poullike. O normiranju priklade so se pričela zanimati tudi ostala okraj"a in mestna načelslva ter nas ie takoj po obiavi zaprosilo okr. načelstvo v Dubrovniku та pojasnila. K uh so peki samovolino podražili d"e 18. t. m in sicer belega od 4 Din ra 4 Din 50 par in črne$a od 3 Din 50 par na 3 Din 75 par. Vsled tei»a ie ovadil tržni u-ad vse liublis"ske peke d ž. tožiteljstvu zlasti, ker je ceno dolo'i'i barska uprava na naredbo m'nislrstva notranjih del. Ker je tržni urad sumil da uporabljajo peki radi določenih cen kruhu slabeišo moko. je vzel 36 vzorcev kruhi in moke in iih dal preiskati higienskemu zavodu. Rezultata še ni. Istolako so pregleda- ne vse pekarne in stehtane štruce kruha, in žem-lje, ki so pa odgovarjale predpisom. Goslil ičaiji so pozvani po gostilničarski zadrugi, da morajo dajati gostom kruh v takih kosih, ki odgovarjajo sedanjim cenam kruha. Sadja je bilo primeroma dovoli. Jabolka (povečini gambovci) so bi'a prav lepa. Veliko pa se je konzumiralo pomaranč, ker so bile po zelo ugodni ccni 1 kg po 5 50—6 Din. Sadri in zelenjavni trg v nedeljah se ie odpravil dotlej, dokler tudi mesarji ne bodo prodajali v nedeljah. Kislega zelia kmetskega pripeljejo dovoli na trg za ceno 3 Din kg in sicer vedno lepšega. Zadeva s trnovskimi zel arji še ni končana in zelja ne prodajajo na trgu. Ribe sladkih voda so se nekoliko pocenile, ker je graščina »Rače« postavila na trg karpe po 26—28 Din 1 kg. ^orske ribe pa so bile dokaj drage, radi velikih viharjev ob jadranski oba'i. Polže so nričeli prodaiati že 7. t. m. in sicer 5 kom. za 1 Din. Mleka se ie odposlalo 45 vzorcev v kem'čni pregled in ie bilo 10 vzo'cev nep imernih radi posnetia ali one^nnženoMi Posam.zniki so morali plačati po 80 Din pristo bine za p egled. V splošnem se ie kakovost mleka zelo dv'g-^a ter znaša že najmanjši oi'slo'.ek maščobe, ki ie dopusten 3%, dasi dovoljuje prav lnik k zakonu o živilih še 2.2%. Mesto je torej preskrbljeno z dobrim mlekom. Jajca so se pocenila na 1 Din za komad in že dolgo let niso Hite tako noceni ob tem času. Sočivja ie bilo dovolj in cena zanj času primerna, V splošnem so cene živeža v primeri z drugimi mesti in kraji dokai nizke in govorice o d a-ginii živl eniskih potrebščin v Liubliani niso utemeljene V pregled ie bilo vposlanih drž. higienskemu zavodu: Л8 vzorcev, mleka hrenovk, salam, klobas, surovega masla, krrha moke. 7aolenjeno ie bilo: 29 komadov peciva radi krošnjarenja. 8.66 kg masla, proda'a na prepovedanem prostoru. 30 kg kis'e*a zelja fmanj vrednega1. 40 komadov mesenih klobas (neogledano meso). Samo Bayer-]ev krit na Aspirin tab et a h je porok za rjihovo pristnost. Ka' fin t/anes Stolnica! ob pol 8 zvečer postna pridiga, gosp. stolni kanonik dr. M. Opeka. Draina: Glembajevi. Red D. Onera: Zanrta. Filharmonija: Pevski koncert Pavle Lov-šetove. Ob 8 zv. Društveni dom Glince: Ob 8 zvečer prosvetni večer s filmom. Nočno službo imajo lekarne: mr. Baliovec. Kongresni trg 12: mr. Ustar. Sv. Petra c. 78 in mr. Hočevar, Ljubljano Vil, Celovška c. 34. O P roslnvn ro'stnega dne prezidenta dr. Mnsarykn bo v soboto 7. t. ni. ob 20 v dvorani Delavske zl>ornicc na Miklošičevi cesti. Priredi jo Jugoslov.-češkoslovaška liga. Nn s|)oredu jo predavanje »Dr. Masarvk in Jugo-sloveni med vojno«, petje in godba. Sodelujejo: gospa Vera Popović-Adlešičevu, gdč. Lida Ve-dralovn, konservatorista gg. Uroš Prevoršek, Marjan Lipovšek in Slov. vokalni kvintet. Vstopnine ni. prostovoljni prispevki pa se hvaležno sprejemajo. Vse narodno občinstvo je vljudno vabljeno na to lepo prireditev. Številna udeležba naj pokaže naše tople sini|>atiie do sivolasega poglavarja bratske češkoslovaške republike in velikegn slovanskega državnika! O Hud boj se bo vršil v soboto zvečer na Prosvetnem večeru v Unionu med kraljem Zdravjem in kraljico Boleznijo. Oba bosta nastopila z velikim spremstvom svojih privržencev. Ionski kolonisti in kolonistinje na Homcu bodo vsi šli v kraljestvo Zdravja in Židane volje, kjer se jim bo dobro godilo, kraljica Bolezen, s svojo dvorano dumo Cmergo in vsem spremstvom, pa l>o poraženi! zbežala. Vsi pa bomo potom priče veselega počitniškega življenja nu Homcu. — Nihče naj zato ne zamudi prilike, da se vsaj /a eno uro odtegne iz dnevnega šuma v tiho počitniško kolonijo, nolno zdravja in židane volie. Deklice in dečki, ki še niso bili v počitniški koloniji, naj gotovo pridejo |K>gledat, dn bodo videli, kako bo prihodnje poletie. — Vstopnice brž kupite v unionski trafiki, da jih ne zmanjka! Koks za №[e lil cenruine Kurjave iz angleš ega premoga 75 Din za 1011 kg pri več otn oil'emu popust franco plin»rna nudi LJUBLJANSKA MESTNA PLINARNA Cehe in Jugoslovane. Obstrukcija je zavladala v zbornici na Dunaju zoper Badenijeve jezikovne na-redbe v čeških deželah. Nadalje pa so s Schulverei-nom in Sudmarko germanizirali in kolonizirali slovenski jug. Tako je bilo stanje, a na jugu, v srcu Slovenije, pa je stranka »absolutne« slovenske narodnosti ljubimkala z zastopniki nemške narodnosti radi tega. da ohrani par mandatov pred naraščajočo silo nasprotne slovenske stranke. Da so proti temu početju nastopili in se borili dr. Gregorič, Kobler, Vencajz. dr. Krisper in dr. Ma-jaron, vsi razen GregoriČa uskokl narodne stranke, je bilo povsem častno in hvalevredno. Da so dosledno zagovarjali splošno in enako volivno pravico za javne zaslope, je s slovenskega stališča povsem umevno, medtem ko so od oficielne narodno-napredne stranke merodajni krogi glede splošne ▼oMvne pravice zavzemali odlašujoče stališče. Sedaj pa še o tistem »mostu v klerikalno stranko«, o katerem govori dr. Prijateljeva knjiga. Dr. Gregorič je res našel pot naznj v katoliško narodno stranko, nanovo pa svetnik Vencajz in kural Koblar. Dr. Krisper in рт dr Majaron pa sta ostala izven strank. Dr. Gregorič in Ivan Vencajz sta bila moža iniciative tn dela. V narodnonapredni stranki ni bilo mesta zanju, saj tam še Hribarja, edinega res iniciativnega gospodarskega delavca, niso prav marali; nasprotno pa so v bivši Slovenski ljudski stranki radi dali mesto In delokrog tema dvema izredno iniciativnima in delovnima možema. 0 dr. Gregoriču so zadnje dni pisali slovenski časniki, kaj je vse s svojo vztrajno delavnostjo v nnših malih gospodarskih razmerah ustvaril. Tu omenjam samo stavbo hotela »Union*. In Vencajz? Ko je bil še v narodni stranki, je bil duša vsegn gospodar-sko-organizalornega dela »Glasbeno Matice«, pozneje, ko je vstopil v Ljudsko stranko, je bilo njegovo delo »Vzajemna zavarovnlnica«, usianova, ki ni samo po imenu slovenska, ampak tudi po Kapitalu. H koncu omenim še, da je iz krožka, ki se je zbiral okrog svojedobnega »Slovenskega lisln«, :z-šla iniciativa prve »Gospodinjske šole« na jugoslo-venskem jugu. Dandanes, po 34 letih, je seveda vsa naša država preprežena s takimi šolami. Omenim naj še, da je nesrečni Ivan Stefe, poznejši redaktor pri »Slovencu« in nedrs gljivi politični agitator si zaslužil prvo ostroge kol časnikarski reporter »Slovenskega lista«. Končam! Morebiti se bodo komu zdele te réminiscence odveč in nejK>trebne, ta nnj nn blagovoli oprostiti. Za me so dragocen spomin. K temu bi pn pristavil So željo, da bi se našel kdo, ki bi kritično zbral materijal naših nnporov za gospodarsko osamosvojitev v letih 1890 do 1911. Iz tega bi mlada slovenska generacija videla velikansko delo in tudi velike uspehe te dobe. Res smo stdaj vsaj f>0 večini v lastni narodni državi in se nam ni Ireba otepati tujerodne jezikovne ln-filtracije, pač pa gospodarske. Minila generncija, ki je v samem športu in rekordih, mora posvečali svoje misli in svoj študij tudi gospodarskemu napredku vseh slojev narodn; zn to jo pn potrebno znanje, smisel za varčnost 'n glavno: nesebično delo zn nnrodov blagor. Lo tnko bomo ohranili in množili to, kav so nam ustvirili predniki L M. © Umetnostna razstava Toneta Kralja. V soboto, nedeljo in ponedeljek (7., 8., 9 t m.; priredi slikar kolekcijo izbranih novih del v privatnih prostorih sredi mesta. Ker je vstop prost, jo pri|K>ročamo vsem, ki se zanimajo /a razvoj naše moderne, da jo jiosetijo. Odnrta bo dnevno od 10—16. Naslov se dobi v trafiki Sever, Šelenburgova ulica. O Na nocojšnjem koncertu ge. Pavle Lov-šetove bomo čuli v II. delu naslednje arije in pesmi. Po odmoru zajjoje ga. Pavla Lovšetova urijo Ofelije iz Thomasove opere Hamlet. Gospodična Majda Lovšetova pa takoj nato kolo-raturno sliko: Tema in varijacije na vse vokale, katero je napisal skladatelj Proch. Sklepno točko koncerta pa tvorijo razne mladinske pesmi, od Hamiltona zapoje Deževno noč, skladatelj Bleeh ic zastopan z: »Gospod Petelin in gos|K)dična kokoš ter Opackani Jurček in očo-fana Špelca. Sklepno besedo Curran s svojo Velikonočno. Poudariti moramo razveseljivo dejstvo, da je zanimanje s strani koncertne publike za nocojšnji koncert v resnici veliko, konceri je skoro razprodan. Začetek koncerta točno ob 20. Dvorana l'i I harmonične družbe. O čcskoslovenskn doplnovaei školu v Lub-lani oslavi na rožen in y presidenta Masaryka v nedčli dne 8. t. in. o čtvrte hodinë odpolodni v mistnosti loutkovćho divadćlka v Narodnim domč (vcliod z Bleiwiesovy cesty). — Zve srdeč-nč k teto osla v č sve pratele. O 6. redni sestanek Prirodoslovne sekcije Muzejskega društva zn Slovenijo se preloži od petku, 6. t. in., na torek, 10. t. m.., ker je dvorana Mineraloškega instituta zasedena po sadjarskem tečaju, na katerega prošnjo jc sekcija preložila svoje redno predavanje. V torek bosta predavala gg. dr. Košir iu Škerlj ob 18 v isti dvoruni. Na sestanek bomo šc opozorili. O Vsi udeleženci, ki ste sodelovali na gorenjski svatbi v Belgradu, sto vabljeni na prijateljski sestanek nocoj v gostilni Fabiani v žiški. © Oblastna strelska družina Ljubljana pri-icdi v nedeljo. 8. marca, dopoldan ostro streljanje na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti. Začetek ob pol 9 do|>ol lne. Za vse člane udeležba kakor tudi točnost strogo obvezna. Vabljeni so vsi prijatelji strelskega šjiorta, ki se istočasno lahko voišejo kot člani. 0 Gradbena delavnost se je zopet začela. Na velikem odseku med Aleksandrovo in Dunajsko cesto, kjer so luni začele rusli velike INilače. se je razvila zopet, kakor hitro je to dopustilo vreme, živahna gradbenu delavnost. V zimskem času je dobila večina teh stavb vmesne stene iz volle opeke in okenske okvire. Pri palači »Victoria« n« Aleksandrovi cesti se je Zi'čelo delo že skoro v polnem obsegu Iu dvigalo obratuje že z v«o vnemo. Nebotičnik Pokojninskega zavoda, čigar nižji del stavbe je že dograjen, bo na vogalu Gajeve ulice in Dunajske ceste kmalu začel rnsti iz tal. Palača zavarovalnice »Dunnv« in palača Hranilnega in posojilnega konzorcija pu sta dosegli že skoro končno višino, tako dn lahko upamo, da bosta letos popolnoma dograjeni. — V Dvorakovi ulici, kjer sta bili lansko leto zgrajeni dve lepi stavbi, od katerih je zlasti druga grajena po-Ilolnoma r>o principih moderne stvarne arhitekture brez najmanjšega okraska. Med njuna pa stoji že sirovo izdelano poslopje, ki Ik> tudi letos končano. © V policijskem znporu umrla. Dandanes niso prav nič redki slučaji, dn umre revež kar na cesti, ne da hi se kdo zmenil zanj. Človek bi spričo takih slučajev lahko rekel, da je za reveža še prava sreča, če more umreti vsaj v zaporu. V torek zvečer se je nn Celovški cesti, nasproti pivovarne »Union« zgrudila 55 letna Marjana Činkolo. delavka te tovarne. Mnrjana jc bila pridna žensk^i in je rada delalo, samo eno napako je imelo, namreč, da si jc včasih lo grenko življenje posladila s čašico alkohola. Ampak zadnja leta tudi tega lii mogla, ker so io povsem zamislile moči. Sa j še jesti ni mo?la. Ko so jo našli nezavestno na tleh, je stražnik mislil, dn jo Marjanu zopet pijana, l'oklical je zato policijski voz. Eden od delavcev unionske pivovarne je sicer opozoril strežnika, da bi bil reševalni voz l>olj na mestu, ker Murjana ni oijana. Kljub temu pa jc bila Marjana prepe-■ j n n a v zaoor kjer so jo pustili vso noč. misleč, ua se bo do jutra »iztreznila«. To se ai zgodilo, zakaj zjutraj je bila Marjana prav tako nepremična, kakor prejšnji večer. Poklican je bil jiolifijski zdravnik, ki je ugotovil, da je Marjana |H>noči umrla za srčno kapjo. Njeno truplo je bilo prepeljano v bolnišnico. Slučaj pač, ki ne bo nikogar vznemiril in ki bo v nekaj unevih že pozabljen. .Saj je utnrla le staru, nadložna revica in koliko revezev umira sedaj še v slabših razmerah! © Tatvine v Ljubljani. Tatovi, ki so dali nekaj časa mir, so se sedaj zopet vrgli na svoje nepošteno «lelo. V vseh slučajih, ki so bili zadnje dni prijavljeni v Ljubljani, gre le za priložnostne tatiče. Neznan tat je iz neke nezaklenjene veže v Velikem Strndonu izmaknil svetlorjav usnjat suknjič in |>ar črnih usnja-tih rokavic, v skupni vrednosti 1200 Din. — Iz druge nezaklenjene veže v Karunovi ulici '.2 lia je drug neznan tat izmaknil 500 Din gotovine. Moste pri Ljubljani Koncert našega pevskega društva'»Zvezda« je uspel nad vse pričakovanje. Le malokdaj so bili prostori Ljudskega doma tako polni, kakor so bili v nedeljo zvečer. Videli smo, di ima »Zvezda« mnogo prijateljev, ki si jih je pridobila z desetletnim smotrenim delom. Uspeh, ki so ga dosegli naši pevci ob desetletnici, jim bo dal poguma in vzlet, da se bodo s še večjo vnemo pripravljali za prihodnji jubilej. Nova cestna metla, ki smo jo dobili kol božično darilo za banovinske ceste, je začela obratovati na Zaloški cesti. Ljubi Bog je pospravil sneg. ki se ga metla ni upala lotili, a sedaj je ludi metla dobila korajžo in se je lotila blata. Na cesti se gibljejo ! delavci, strgulje drsajo po blatu in vzdolž ceste I rastejo blatni grički. O, vemo pa, da ne bodo ostali tam, znkaj metia je še nova, pa bo tudi blatne gričke jKidrgnila. Nov čas je prišel za naše ceste. Poslej ne bo b'ata ne prahu in tnko ne bomo imeli ničesar več, čez kar bi zabavljali. Dev. Marija v Poîja Smrt najstarejšega dekleta. V decembru je bila v »Slovencu« popisana življen ska pot Šu-marjeve Magdalene, ki je takrat obha ala 90let-nico svojega ro stva. Danes je ni več med živimi. Vdana v voljo božjo je umrla preteklo sredo pri svoji sorodnici v Zalogu. Brezskrbno so bila niena otroška leta, ko je bila ob strani svoiega očeta v tedanjem bogatem Šumarjevem mlinu ob Ljubljanici, Ta mlin ie oče prodal, da se je potem sezidala papirnica, v kateri ie pokoinica delala j celih 47 let ter izurila v delu večino delavk. S 1 smrtjo Šumarjeve Magdalene je legla v grob priča ! začetka industrije v naši občini. Naj v miru ; počival Kamnik Imenovanje kamniških ulic. V smislu zakona o imenih ulic in označevanju hiš s številkami je mestni občinski odbor na svoji zadnji seji sklenil dati kamniškim ulicam primerna imena, v kolikor jih seveda še nimajo. V ta namen se je izvolil tričlanski odbor, ki bo v najkrajšem iisu sklical anketo in rešil to kočliivo vprašanje, da se bo^o potem naročile po zakonu predpisane cestne table in hišne številke. Stroške za nrve trpi mestna občina, za druge pa hišni lastniki. — V občini Mekinje imajo vse hiše nove številke in hišne tablice. V znamenju gradbene sezone. Včeraj so pričeli delavci tvrdke »Slograd« popravljati jezove v strugi reke Bistrice. Upamo, da bo s tem delom prišlo dovoli brezposelnih do zaželienega kruha. — Tudi v smodnišnici so pričeli graditi tri nove objekte. To delo je prevzela tvrdka Sršen in M»dved. Veseli smo, da se prične nri nas živahna delavnost, saj si je naše ljudstvo tako želelo zaslužka! Kranj Milan Skrbinšek. režiser in igralec Narodnega gledališča v Ljubljani, je preleklo nedeljo gimnazijskim dijakom in dijakinjam priredil zanimivo predavanje odnosno pouk. kako je treba deklami-rati in recitirati. Svoja izvajanja je nazorno pokazal j na Gregorčičevi »Soči« Viden uspeh je letošnji prirastek novih Mo-I horjauov. Leta 1'ЈЗО je kranjska župnija štela 358 članov Mohorjeve družbe, lelos se je število zvišalo za 53, torej skupno 411. Možnost nadaljne razs-ž-ticsli pa s jem še ni zaključena Pohvalno je treba omen;ti trud jioverjenišlva Mohorjeve družbe v j Kraivu, ki stremi za doslednim pridobivanjem ! članstva za lo narodno in tradicionalno knjižno Jesenice ustanovo. Dela pri gradbi uovegu betonskega mostu rez Savo v Kurji vasi, katerega gradi stavbena družba ing. Dedfk. dobro napredujejo Baje mora bili most po pogodbi zgrajen v devetdesetih dneh. Smučarjem! V Ljubljani in bližnji okolici ste brez snega in smučarji so postavili smučke že v kot. Prld'le k nam. na Jesenicah ga je še v izobilju. Ker je skakaln'ra pod Možakljo na sen'ni strani, ji tudi solnčni žarki zaenkrat še no škodujejo. SPD, podružnica Jesenice, naznanja vsem svojim članom in prijateljem planinstva, da se bo vršil redni občni zbor v sredo 18. marca ob 8 zvečer v tovarniški restavraciji na Snvi z običajnim dnevnim redom. Bohinjska ff?efa Naše Katoliško prosvetno društvo je prcteldo nedeljo vprizorllo igro s petjem »Krivopi Isržnik«, katero je jio Anzengrubrrju zn slovenske odre priredil pokojni prof. Adolf Robida. Igra je prav .:o-bro uspela, zaknr gre priznanje vsem igralcem, posebno gdčni Angeli Markelj, ki je igro vodila. Seo-nerljo so izdelali igralci večinoma sami. Igra se bo ponovila prihodnjo nedeljo, 8. marca, ob pol štirih popoldne, na kar opozarjamo pesobno okoličane. Cisti dobiček je namenjen za nabavo novih cerkvo nih orgel. Iz društvenega iivlienfo Občni zbor podrusHce Jugos'ov. Matice v Konjicah se vrši dne 23. t. m. ob 17 v občinski posvetovalnici v Konjicah. Dnevna kronika Koledar Pet k, 6. marca: Perpetua in Félicita, muSeni-ci; Evagrij, škof. Osebne vesli = Upokojen je uradnik IV. skupine I. kategorije g. prota Dimitrije J a n k o v i č , vojni duhovnik dravske divizijske oblasti v Ljubljani = Zd.av. iîka vest. Za občinskega zdravnika v Mostah pri Ljubljani je imenovan g. dr. Peter Kruh, sekundarij splošne bolnišnice v L,ubljani. = Iz vojaške službe. Nu službo v poveljstvo zrnkoplovnih strokovnih šol so odrejeni med drugimi pehotni podporočniki Slavko Babic, Josip Rugale in Andrej Rukin. — Si. marcem t. 1. je bil sprejet za pogodbenega zdravnika v službo pri mornarici dr. Viktor Štivic. = Prevedba. Modrič Božo je preveden za voj. pis-nrja IV. razr. števši od 30. avgusta 1928. Uajume Ostale vesti — Iz'edri ob"ni zbor Društva za krščansko umetnost se vrši dne 23. t. m. ob 3 pop. v knezo-škofijski pisarni v Ljubljani. Za slu.aj, da ta ne bo sklepčen, je odbor sklenil sklicati za pol 4 pop. istega dne in istotam drug izredni občni zbor, ki more po § 16 pravil pravomočno sk'e-pati o razpustu pri vsakem številu navzočih članov. Na dnevnem redu je po poročilih odbora predlog za razhod društva. — Jugoslova. ska mesta proti odpravi tlaka-rlne. Preasednik zveze jugoslovanskih mest, zagrebški župan dr. Sikulj, je te dni razpravljal z načelnikom samoupravnega oddelka v finančnem ministrstvu, Karalazičem, o proračunu mesta Zagreba. Kot predsednik zveze jugoslovansk h mest je dr. Srkulj zastopal stališče, da nekatera mesta ne morejo vzdržati svojega proračuna brez tlakarine, posebno ne Varaždin. — Polovična vožnja iz vseh krajev dravske baniovine v Ljubljano velja za udeležence koncerta Ilubadove župc, ki bo v nedeljo, dne 8. t. m., popoldne ob 15 v vel :>ki Un ionski dvorani. Na to ugodnost, prav posebno pa še na izredno zanimivi zborovski koncert, na katerem nasloni 13 zborov, opozarjamo vso ir/.venljubljansko koncertno publiko. — Vodstvo Kmeti jske-gosnodiniske šole šolskih sester v Repnjah nn Gorenjskem naznanja. da se začne poletni tečaj 15. aprila in traja do 15. septembra. — Vodstvo. — V prilogi Službenih novin kraljevine Jugoslavije št. 49 od 4. mnreu t. 1. je objavljena •»Uredba glede izdajanju občinskih potrdil, iz kader i h mora biti razvidno, na čigav račun naj se sprejme bolnik v bolnišnico«, dalje »Pravilnik o navodilih in pojasnilih za izvršitev zakonu o zdravstvenih zadrugah«, »Pravilnik o dezinfekciji in desinfekciji«, »Pravilnik o obliki, vsebini in načinu izdajanja zdravniških spričeval« in »Pravilnik za izvršitev zakona o carinskih olajšavah za hotcl-ko industrijo«. — Nesreče. V tovarni »Titan« na Perovcm nri Kamn'ku sc jc pripetila nesreča Cirilu Kranjcu, domu iz Mekinj. Stroj nui je odtrgal na desni roki polovico sredinca. Zc pred 6 leti mu je stroj v Isti tovarni odrezal na isti roki dva prsta. — Isti dan pa jc tudi v isti tovarni stroj odrejal prst Karlu Zamljenu doma iz Godi čn v meikinjski fari. Karol Zatnljen jc šele pred 14 dnevi zopet nastopil službo, ker mu je ze pred mesecema stroj odrezal en prst. — Roparski umor pri OsPcku. Na cesti med Poganovcem in Budincem pri Osijeku je bil ustreljen Alojzij Škur, ki je bil uslužben pri osješkem veletrgovcu Ivanu Ogrizku. Škur je dobil na o-čilo, da v sosednjih vas'h nakupi za svojerfa gospodarja jajca in je dobil v ta naman 300} Din. Ker so na Škurjevem vozu našli 1003 jajc, denarja pa nobenega in bi moral imeli vsaj še lOCO Din, sumijo, da gre za roparski umor. — Pri motenju prebave, bolečinah v želodcu, gorečici, slabostih, glavobolu, migl.janju pred očmi, razdraženoeti živcev, pomanjkanju spanja, slabem pex-ntju, nemopoloženosti za delo pvzroči naravna »Franz-Josef« grenčica odprtje telesa iit poživi kroženje krvi. Poizkusi na vseučiliških klinikah so dognali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju po za-vživanju »Frunz-Josef« vode zopet dobili slast do jedi v razmerno kratki dobi. — Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA. Začetek ob 20. Petek, 6. marca: GLFMBAJEVI. Red D. Sobota, 7. marca: TRIJE VAŠKl SVETNIKI. Ljudska predstava po znižanih cenah Izven. Nedelja, 8. marca ob 15: DIVJI LOVEC. Ljuc'ska predstava po znižanih ceran. Izven. — Ob 20: GI.EMBA IFVI. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. OPKRA. Začele k ob 20. Petek, 6. marca: Zaprto. Sobota, 7. marca: DIJAK PROSJAK. Red B. Nedelja, 8. marca: LUIZA. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 6. marca: 7aprto. Sobota, 7. marca ob 20: KAROL IN ANA. Delavska predstava. Nedelja, 8. marca ob 15: LUTKA. Znižane cene. — Ob 20: ČARDAŠKA KNEGINJA. Kupo.ii. PTUJSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 9 marca ob 20: ČARDAŠK\ KNïï-GINJA. Gostovanje mariborskega gledališča. — Žalostna usoHa pijanca. V Dalji pri Osje-ku je neki posestnik dovolil Ignacu Dobriču, da sme prenočiti v njegovem hlevu. Dobrič je bil pijan in je s cigareto zažgal slamo. Rezgetanje koni je vzbudilo pozornos' mimoidočih. ki so šli v hlev in videli, kako gori. Dobrič je ležal na tleh, Takoj so ga izvlekli iz hleva, pa je kmalu nato umrl. Konj radi ognja in dima niso mogli rešiti in sta zgorela. — V P-avi ie u'nnil 65let"i upokojeni poštni uslužbenec Ivan Fuček v O ieku. Šel je pr-cej »dobre volje« z loncem po vodo v P'avo. Na bre-itu mu je snodrc"ilo in padel ie na g'avo v Drav>. V neoosredni bližini sta se slučajno n->ha;ala reki gos'ilničar in ribič ki s'a takoi skočila v čoln in se jima ie npsre'ilo. da s'a ponesrečenca izvlek'a iz vo-'e. Bil pa je že mrtev, ker ga ie v vodi zadela kap. — Nemški izle'"i''l n» Jad-nnu. Prihodn:o nedelio se bo prinesla v Split s4inina izMni-kov iz Nemxiie. Ta izlet je o-^a-i'iralo društvo »llf«. Izletniki bodo osta'i v Sp'itu štiri dni. Kakor ču'emo, bo društvo »Tlft orča^lralo vsak teden manišo skupino izletnikov, vssk-'h š'irinaist dni pa večjo skupino nemških izletnikov na Jadran. — Pon'avn 'ave v do"-em to''u. V svojem dolt"en\ loku >e ^ava na^aslla sko-o za šest metrov. V Srem«ki Mitroviri >e Sava dosegla že o-ve hiše. Nekatere va«i co ''p!""'» že pod vodo Voda posi se^oj drva in hlode. Bosa-skemu in S'avon-skem" TVorlu preti рИ na-a>de cave vel'ka nevarnost. Pri Posa-skem Brodu ie S-va non'av;la velik komnleks ozemba in se pre^va's'vo prinrav-l'a, d» zaousti svo:e hi?e. psvs še vedno narašča, dosegla ž» '.55 m nad no-mnlo — Ри Ч t^-trn?! „-I p'ïl P'nyka. in Ivan Čosmak iz Cerovljana pri Bosanski Gradiški se kljub enakemu imenu no moreta videti. Vzrok so kokoši, ki uha;ajo z enega vrta ua drugi. Tako so te dni zašle Ivanove putke v Vojtehovo pšenico. Ko jih je Vojteh začel podili s kamenjem, je prihitel Ivan s samokresom in jc trikrat ustrelil proti Voitehu. Prva dva strela sta zgreši!a, trt ti pa je zadel Voiteha blizu tilnika in ga težko ranil. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je kmalu umrl. Ivana so odpeljali orožniki v zapor. — Kmalu se bo za.elo delo po domačih vrtovih. Vsak bi rad imel najleoši vrt, hkrati pa bi naj bil tudi najbolj strokovnjaško obdelan, urejen in okrašen Zdai je čas premisliti natančro, kaj in kako bo treba na spomlad z domačim vrtom. A kdo neki naj svetuje in vodi pri urejanju, pri obdelovanju in pri vseh drugih tako važnih stvareh, ki se tiče:o vrta' — Enega zanesljivega in preizkušenega vodnika in sve'nika Vam moremo priporočiti: M. II u m e k a. N'e'o-va praktična pojasnila, ponazorjena s 102 podobami in 2 barvnima slikama v knjigi >-Domači vrt«, ki je nedavno izšla v drugi, predelani in pomnoženi izdaji. Vas ne puste nikdar na cedilu, vse kar potrebujete, najdete v njih — skratka, idealna kniiga. ki jo mora imeti vedno nri roki vsak posestnik domačega vrta, velikega ali malega, za-kai vsakemu pride prav. Cena broširanemu izvodu 42 Din, v polno platno vezanemu 54 Din (brez poštnine). — Naročite nemudoma pri založnici Jugoslovanski kniirfami v Ljublani. — Za praznik sv. Jožefa prinoroča Jugoslovanska kmigarna v LiuM'nni cerkvenim zborom: Chlondovvski- St. Joseph. Invokacija za solo, mešani zbor in orgle. Jako pnmerna in lena skbd-ba kot vložek po ofertoriju na praznik sv. Jožefa. Partifura 6 Din, glasovi po 1 Din. Faist: 12 cerkvenih pesmi za mešani zbor. Obsega poleg drugih nesnii tudi 2 prav lepa napeva sv. Jožefa. Ferjančič: I i'anije sv. Jožefa za meš. zbor. 6 Din. Premrl: Ce-kvcna l'iHska pesmarica. Partitura 50 ; Din. rflasovi po 24 Din. Premrl: Slava Brezmadež-j ni. Obsetfa več pe'rni v čast sv. Jožefu. P. Hugo-1 lin Sattr-er: Svetniške pesmi za meš. zbor IT zv, I V zbirki se nahaja prav lep napev sv. Jožefa. Ce k^šl'ate vzemite KRESiVAl To vas naglo in sigurno ozdravi. Celje Ctrokom kofeina prosto zrnato Ka v o Da, ali samo Maribor П. Madto-ski gespoda-s!veliki so zborovali v sredo zvečer pri Orlu. f a sporedu je bilo noro-čilo tajnika maiiborske Zveze gostilničarskih zadrug gosp. Petelna o sklepih prvega tujsko-pro-metnega ztora v Ljubljani s posebnim ozirom na potrebe mariborskega obmejnega prebivalstva, kjer mora biti propaganda tujskega pro-neta najvažnejše vprašanje /'lasti je predavatelj naglašal v svojem poroïilu, da bi bilo t eba ustanoviti v Mariboru posebno Tujsko-prometno d.uštvo ter se je v ta namen izvolil poseben pripravljalni odbor. Tudi je v svojem poročilu nagla'al potrebo zboljšanja železniških zvez z Zagrebom in Gradcem, napeljave telefonske zveze s planinskimi kočami in drurt'h aktunln;h vprašan ih. П 11. IU- 1931 — »Vnebovzetje«. □ V urio ski dvorani bo v soboto večer Ja-dran«-';e straže. Izbrani program tega večera obeta nuditi vsem lep spomin na ta večer. Kot u od bodo zadoneli prijazni akordi V. Parmcjeve koračnice Jadranske straže. Operni pevec F. Ne-ralič bo ob spremstvu klavirja podal S. Vilharie-vega »Mornarja«. V. Skrbinšek bo podal par de-klamacijskih točk, kapelnik kapstan Svoboda je za ta večeru naštuJiral Dvorakov »Domov muj«. Mariborski pevski zbori pa bodo pod taktirko priznanega komponista in dir genta prof. Mirka zaneli nekaj narodrih nesmi in ob zaključku še »Morje Adrijansko«. V predprodaii se dobijo vstopnice pri Z. Brišnikovi, P. Svetekovi in Ho-ferju. □ K'stna predstava. K naši notici pod tem naslovom v včera:š"ii številki dodaiemo, da nastopajo v posameznih vlogah gdč. Kraljeva, Starčeva in V. Skibinšek. □ Ner'el'ski sport. SK Papid odigra v nedeljo pri'ateljsko tekmo z GAC v Oradcu. □ Ke- je puš?ala kri za nar li rov vina... Pri?la sta skunaj Rozaliia Koprivec in Jožef Horvat, ki je tožil, da ne more v Ameriko za svojo ženo, ker je bolan na o"eh. Koprivčeva se je takoj ponudila, da mu bo poma^fda s pušftn'em k vi. Prišla je k Horvatu z nekimi aparati in mu na prigibu desne roke izpus'ila krvi za ? litra. Nenadoma pa so se pojavili znaki zastrupljema, tako da so Horvata morali nazad je še prep^l ati v splošno bolnišnico v f nkovec. 7a nagrado je plačal Koprivčevi nekaj 1'trov vi-a. Ko-rivčeva se je zagovarjala pred ma iborskim sodiščem in je bila kaznovana na tri mesece stro^e^a znnora. (71 S'užba bo"H na pleni-ah Ob priliki nedeljskih tekem na Pohorju bo sveta maša pri Mariborski in Ru^ki koči. П Izg'edi гл red"'io. Sod--? po včeraj objavljeni postavi moštev Iliriie in Maribora, ki pomerita v nedelio na MariVo ovem igrišču svoje moči. utegne biti re('el''ki soop iiem precej zanimiv in napet, posebno ker bo Iliri'a v svo i najmočnejši postavi, Maribor pa nastopi v nekoliko spremenjeni postavi, ki bo morda prinesla kakšna morebitna pri'etna irnena^en^. Vsekakor: Mariborski dru^arji željno pričakujejo prvega letošnjega srečanja. □ Dob-a i(<-a, nič Ifvd' V sredo so Hudo-žes'veniki priredili svojo tretjo predstavo in sicer Volkenštajnovo »Pusljo na razoot:u«. Uprizoritev je bila umetniško na virku toda ob'jnstva je bilo škandalozno malo. Kdo bo Se prišel k nam v Maribor ... □ Kmellfs'r" pod u"- ica za Ma ibor in oko-115 priredi v nedeljo predavan'e v vi arrki in sadjarski So'i. Predava tfosn. АЧепс o pre~eo'janju sadnega drevja, ki ne rodi. Za*etek ob 9 dooo'-dne. Teorija v šo'ski sobi praksa v sadovnjaku. Predavania se lahko udeVijo tudi neudje. □ Pobrešld Rr'e:i k 'ž uo izori v n-d?ljo Jurčičevega »Pesetetfa brata«. Prireditev bo v dvorani gospe Rojko. Vljudno vabVenil П Samomor je izvršil '•"letni Aloiz Kreioer iz Trat pri Gornjem Cmureku. Pognal si je iz samokresa dve krogli v desr.o senre. ?era in hčerka sta ga našli v snal"ici na tleh ležečega s samokresom v roki. Vzrok njeiov-mu dejanju je baje iskati v sporu z nekim prijatd'em. D Po 'gane — vz'ck eksplozije. Včerni popoldne se je nenadoma v Kocenovi ulici razHg' il močan pok. Na hiši št. 12 te ulioe sc je zrušil strop in razpofila s'ena. I !udje so drli skupaj, za-nima'oč se za vzrok n'rj 'ne e'. dne S. marca 1931, ob |*il 4 po|Kvldne v I jn lskoin domu celjski Krckovci. \ stopnice se dobijo \ pred proda j i v Slomškovi tiskovni zadrugi (|K>lcg Marijine cerkve). it Na prihodnjem prosvetnem večeru, dne 9. marca, ob 8 zvečer predava znani |x>*iuivnlcc suiniskih prilik g. inž. Ferdo Lupša <> Siumu in to ob številnih krasnih skioptič.nih slikah. kr Kako skrajno potreben nam je bil reševalni avto, kaže dosednnja njegova zaposlenost. V februarju se je prvikrat ogkisil trozvo'k njegove hupe na celjskih uliouh in že v prvem mesecu je moral stopiti desetkrat v akcijo. Hvala Bogu, da je šlo samo v enem slučaju /n neofgotlo t. j. slučaj železničarja Valanta, ki <*w je pri premikanju nn kolodvoru odrc/alo roko. V vseh dirugih slučajih jc bil avlo na pro* en le /a prevoz Ixvlnikov. Seveda si jc moral znani Bernard K. tudi to novo socialno napravo privoščiti in jo zvabil enkrat reševalce celo na celjski Grad, kjer naj bi ga našli mrtvega. Bernard se bo kaj.pak za neslano -alo moral »ugovarjati. — V marcu je do danes moral napraviti avto že šest voženj. Pt Prostovol >nn požarna brnmha z rešilnim oddelkom v Celju bo letos pruznovnbi snoj tra-dicijonnlni gasilski dan dne 7. junija. Tokrrnt bo dan potekel v znamenju 60 letnice društva in se bo cela proslava izvršila v zelo velikem о1>лед11. & Zadnji dnevi potrkajo onim, ki si nameravajo naročiti knjige Mohorjeve družbe za 1. 1931. Pač ni treba posebej poudarjati, dn zasluži vsakoletno knjižno dnrilo Mohorjeve družbe pozornost in podporo slehernega kulturnega Slovenca. V Celju se lahko orijivile v žtmnean uradu ali pa kar v kn jigarni Mohorjeve družbe. 0 Cesta nu Jožefov hrib. Na Jožefovem hribu je po inicijativi celjske mestne občine nastala v zadnjih letih obširna in prijazna stanovanjska kolonija, ki se Im še razširila. Raj jc še dolga vrsta interesentov, ki bi si hoteli zgraditi dom na tem prijaznem in toplem hribčku. Pa jc domovanje na tem hribu združeno z mnogimi težavami, od katerih ni najmanjša ona. ki jo povzroča sedanju cesta, ki vodi na hrib med Snclterjevo in Žilžovo vilo. To pravzaprav ni več cesla, temveč vsled dovozov stavbnega materijala ra zorani klanec, nn katerem se v teh mokrih dneh lahko človek neusmiljeno nogrc/.ne. Kaj bi sc /«rorlilo še Ic z živinčeto'm! Na zadnji soji celjskega občinskega sveta je bilo govora tudi o tej cesti. Leži sicer ona na teritoriju celjske okoliške občine, vendar je mostna obr;na nn njej predvsem in-teresirana. Ona je bila, ki je /npočelu misel stavbne akcije na tem hribu in jo s ceneno oddajo stavbišč tudi omogočila. Ona jc tudi največ interesi rana na tem, da je neposredna okolica mestna sposobna zu živahni tujski promet. Vsled tega bo mestni stavbni urad izdelal dokončne načrte za gradnjo in delno preložitev tc ccste, kakor tudi topoglelue proračune. Nato pa bo občina skušala na iti način, da se prične z gradnjo, h katere stro:kom naj bi nn orime-ren način prispevali tudi «količka občina in privatni interesenti. Uoajmo, da vse tc predpriprave ne IkhIo predolgo trajale. Murska Sobota Va*na seja občinskega odbora. Občinski odbor je imel ped predsedstvom g. župana Josipa Benka sejo, nn kateri so pretnsali zelo važna vprašanja. Govorilo se je med drugim: 1. o tlakovanju glavnih cest; 2. o slavbišču za novo bolnišnico; 3. o občin-I ski hiralnici; 4. o stavbiâ.'u za zdravstveni dom in 1 5. o zidanju nove osnovne šole. Navedene zadeve so najvažnejše in zahtevajo čimprejšnjo rešitev. Odbor Je prišel do konkretnih sklepov, na podlagi katerih se bodo začela posamezna vprašanja reševati. Nov asronem. Sobota je zopet dobila agronoma ' v osebi g. I. Lipovca. Kon isija. V torek se je vršil komisijonelni pregled stavbišč za novo bolnišnico, zdravstveni dom in hiralnico. Bansko upravo je zastopal ean. inšpektor dr. Majer iz Ljubljane. Kakor smo do-ztiali, se bo začel zdravstveni dom kmalu zidati. »Železni dvor« prodan. Pcterkova žobvna trgovina »Železni dvor« je dobila novega lastniku. Ktrpil jo je g. Hahn Izidor, lastnik Prekmurske knjigarne. Osebna vest. G. dr. S. Brandien, primeri j v tukajšnji bolnišnici je imenovan zu šefa internega oddelka. Obenem je pomaknjen v višji plačilni razred. Častitamol Jajnme Šoštanj Zaključek šahovskega turnirja. V jmnedeljek so je zaključil širši turnir Soštanjskega šahovskega kluba. Udeleževalo se ga je 18 šah isto v. Borba je bila zelo napeta in vreča ter je nudila sodelujočim obilo užitka. V ožji turnir so se klasificirali naslednji igralci: dr. Ferlan, Kožol, Koren. Iiesnik, RobinšČak, dr. Suc, Schanner, Zalar in Zavadlav. Ožji turnir se bo pričel v ponedeljek, 9. marca. Materinski dan. Prosvetno društvo pripravlja Materinski dan z igro, petjem, govorom, deklama-cijami, recitacijami itd. Sadjarsko druš vo priredi v nedeljo 8. marca poučno predavanje, združeno s prakti, no vajo sna-ženja sadnih dreves. Kriievci pri Lmtomeru Tukajšnjo gasilno društvo si je nabavilo avto-motorno brizg.aino, katera je pretekli teden dospela. Ima štiricilindrski motor, kateri daje na minuto tisoč litrov vode, s čimer bo uspešno gašenje zajamčeno. Avto sam pa ima 60 konjskih sil ter je urejen za prevoz 14 gasilcev in priklopne motorne brizgalne na kraj požara; obenem pa je uporaben za prevoz ponesrečencev in bolnikov, potrebnih nujne zdravniške oskrbe v bolnišnicah. Blagoslovitev brizgalne se bo nadvse slovesno vršila v nedeljo, 17. maja, za kar se članstvo pripravlja z veliko vnemo. Ta avto-motorna brizgalna je prva v naši g s lskl župi, zalo bo dan blagoslovitve gotovo največji praznik gasilcev ecle Prlekije. Doživljaj kitolovca Hnins Brick pripoveduje: >V Bergenu na Norveškem sem zašel v zloglasno gostilno in že naslednji dan sem se znašel, ne da bi sam vedel kako, na krovu kitolovca, ki je že plul po visokem morju. Okradli so me. Vseh '23 mornarjev je bilo surovih, dočim je bil kapitan poleg surovosti še zelo strog, toda pravičen. Mučnega dela je bilo vedno dovolj. V Sandneseojenu ni emel nihče nn kopno. Potem smo prislati še v Tromsoju, na kar smo končno odpluli na morje za nekaj mesecev lovit kite Tedaj je postala vožnja zame zanimivejša in sem poz:ibil na čudne okoliščine, ki so me privedle na to staro škatljo, ki d.iši po ribah in ribjem olju. Ni mi bilo dosti za strašno razpokane roke in ledeni mraz, ki je neprestano vladal. Na ladji je bilo nfobifaj.no lesno, ker je večino prt štoru zavzemalo vsakovrstno lovsko orožje in orodje, vrvi, mreže, kotli za olje, sekire, pile, harpunskii top, foseb itd. Čudno ime «osti» nosi mali parni kotel, ki ga uporabljajo samo za obračanje vijaka in dvigala. Kmalu sem postal najboljši prijatelj s harpu-nirjem, ki je na taki ladji glavna oseba Pa tudi z cstalimi mornarji sem se kmalu sprijaznil, ko sem pri nekem ruvanju s spretnim prijemom vrgel na tla znatno večjega in močnejšega človeka. Dospeli smo v prava lovišča. Tedaj se je pričela nepretrgana stražna služba v zgornjem jam-borskem košu Za to je treba železnega zdravja, ker moraš v vsakem, tudi najslabšem vremenu, sedeti gori in ostro gledali, kdaj se bo pojavil vodni curek kita, ki je priplaval na površje. Če prvič opravljaš to službo, te kmalu prično nepopisno boleti oči. Ko se kit prikaže, poskuša ladja, da se mu kolikor mogoče približa, da ga lahko ub'je har-punski top. To ni tako emoslavno, ker je ta sesalec zelo oprezen. Če se mu ne morejo približati z ladjo, spustijo v morje vedno za to pripravljen čoln, v katereea se vsedejo harpunir in štirje veslači. Harpunir pripravi harpuno, posebno opremljeno kopje, ki je pritrjeno na dolgo vrv. Ko se kitu z največjo opreznostjo približajo na primerno daljavo, zavihti harpunir kopje in ga orjaku za-r.ine v telo čim bližje glavi. Ta napad je zelo nevaren in že nešleto ljudi ie utonilo v valovih, ker kit skuša s kopjem v telesu zbežati z brzino motornega Čolna, vleče za seboj mali čoln in ga prevrne, če ga celo s krepkim udarcem repa ne zdrobi. Vsekakor je harpuniiranje z velike ladje bolj varno. 1er tedaj izstrele iz topa harpuno, ki ima na osli majhen naboi ki v kitovem telesu eksplodira in ga navadno takoj usmrti . Zelo zanimivo in razburljivo je harpunirinie z ladie brez naboia. V tem slučnni ladja poskuša, da ostane vzporedno z bežp'im kitom, ki ga 7. njo veže vrv na barpimi, dolga 500 do 6<4) metrov. Vrv je nenavadno težka in jo odpor vode pri tem manevru napravi še stokrat težjo, tako da kit polagoma omaga in podleže. Tako smo neki dan opaziili kita. Še preden se je zavedel nevarnesi;, mu je že po l«j metodi tičala v telesu harpuna. Dečim ie kapitan z izredno spretnostjo vodil Тч<1јл vzporedno 7. živaljo v liv-jem begu. je straža sporočila, da se je pojavil še en kit na drugi stranii ladje Kaj naj storimo? Da bi ga pustili ubežati, ne gre, ker tak orjak prinaša ogromno vsoto 400 do 600 tisoč dinarjev. Ne. to ne grel Ker ga ni bilo mogoče loviti z ladjo, ki je zasledovala prvega kila, je kapitan takoj ukazni spustiti v morje čoln. Za veslača je odredil ludi mene. Vstopili smo s liarpunirjem v čoln, se skrivaj približali živali in že v prihodnjem trenutku je harpunir vstal in njegovo orožje ee je zarilo v kitovo telo. Tedaj se je začela divja dirka po vodi Nihče ne bi bil mislil, da je mogoče v malem čolnu s tako naglico divjati po vodi. CeLi vnlovii so se penili okrog čolna. Zastajal nam je dih in pred očmi smo videli vse svoje grehe. Vesla smo vrgli v čoln. Harpunir pa je bistro pazil na žival in nam dajal navodila. Naenkrat je zaklical: »Pazite!« In že smo opazili, da se naša vrv zgublja v morsko globino. Ali nas bo kit potegnil s seboj na dno? Čoln bi se bil skoro prevrnil. Toda kmalu smo opazilii, da se je kit dvignil iz vode in oddahnili smo »e. Toda, tedaj je žival naenkrat spremenila smer. Z grozo smo opazili, da drvimo v isto smer kakor parniik. Prvi kit po sredi med nami in parnikom, za nami v širokem loku debela vrv. To je pomenilo gotovo smrt, ker sta parnik in prvi kit drvela mnogo hitreje kakor mi. Vsi smo prebledeli. Mi. ki smo prav ta hip bili še preganjalci, smo sedaj preganjanoi. Nesreča se nam je približevala z divjo brzi.no. V zadnjem trenutku so s parnika opazili naš položaj. Parnik se je ustavil, a kit je pridrl med nas in parnik. Bili smo rešeni. Tedaj som Imel priliko spoznati strašno moč tega morsk' ga velikana. Naš parnik je gonil stroj s 600 kon'ekimi silami. Z ven to silo je vozi' nazaj. ali n.i se mu posrečilo, da bi bil mogel nazaj, ker ga je kit vlekel za seboj/S parnika so nam signalizirali dn kitova moč pojema in nai se brigamo za sv< io žival, ki nas je z nezmanjšano silo vlekla za s 'boj. Tod i tudi ta je začela kmalu pršnti. Kmalu smo s° ji pribijali brez nevarnosti. Ko smo jo obvldali. smo ji zasadili v hrbet našo 7'stavo in jo vlekli proti parniku, ki je obstal poleg svo.jiga mrtvega kita. — Dunaj, 3. marca. | Dunajski železniški vpokojenec Karl R a c h- 1 bauer se je 20. februarja mudil na Gradiščnn-skem ravno ob času, ko so divjali po deželi veliki snežni viharji in so velikanski zameti znmedli vsa pota. Tedaj je Rachbauer hotel iti pt»š iz Schôn-felda v Markhof. Cesta je bila močno zamedena in je še vedno medlo. Vendar se mož ni dal pregovoriti. da bi ostal. Gazil je po globokem snegu v smeri proti Obereignu. Toda vedno globlje se je po>.jr zal v žamete. Ko je tuko gazil vrč ur po globokem snegu in se boril z zameti, se je naenkrat po-gr'znil tako globoko v zamet, da ni mogel vrč dalje. Nazaj ni mogel, ker je veter zamel vse nje- Odmev iz Durai, 4. marca. Na povabilo kme'iisko-fizikalne družbe na Dunaju je včeraj piedaval znani fizik dunajskega vseučilišča, prof. dr. Thirii g o severnem si u in odmevu iz vsemirja. Iz njegovega predavanja ! posnemamo naslednje: Do 1. 1925 je znanstveni svet veroval, da ie I ] pravilna hipoteza norve'kega îizi' a Vegarda, ki j ! je trdil, da severni sij naslaja iz trdih delov du-: šika pod vplivom svetlolnih žarkov. *e tedaj sem ; s pomočjo poskusov in računov dokazal da se I Vegard moti Dušiku je potreba 237 stopinj Celzija mraza, če ga hočemo spraviti v trdo obliko. Obe živali eta bili silno veliki Vsaka je bila dolga {»o 20 metrov — Začeli smo ju rezati. Po lestvah smo splezali na hrbet in ju s sekirami raz-sekavali. Imeli sta 1 meter debelo plast slanine. Njuna rebra so bila kakor drevesna debla, a v trebuhih bi bila lahko stala po dva človeka. Vsak odsekan kos smo takoj vrgli v kotle, ker kitovo olje delajo takoj na mestu. Izsekali smo meter dolge kose ribje kosti iz čeljusti, na katerih se drže miljarde majhnih živalic, s katerimi se kit hrani Kljub svoji ogromnosti ima kit le ozko grlo, zato ne mor" požreti nobene večje ribe. Tako smo preživela osem tednov. Potem smo se vrnili domov, veseli velikega uspeha; kajti mnogokrat kitolovci križarijo po morju po cele mesece, ne da bi srečali kakega kita. Mi pmo Pa ujeli kar dva. Nazaj grede srno srečali križarko, ki opravlja v teh krnj.ih policijsko službo, da ne bi nepoklicani lovili. Kdor nima lovskih pravic, mu zaplenijo plen, gospodarja pa v bližnji luki izroče oblastem. Moj kapitan ni imel čiste vesti radi računa, кчко me je pridobil v svojo službo. Bal se je, da ga bom zatožil kontrolnim uradnikom. Poklical me je k sebi in nni je najprvo z"čel grozili, da me bo zaprl tako, da bi me uradniki ne našli. Ko sem mu pa odkrito rrkol, da sva sedaj v kabini sama in da je prav zn prav sedaj on v mojih rokah, se ie pričel oprnvičevati, N~š da me je le v skrajni sili sprnvil n» svojo ladjo, ker mu je v Bergenu pobegnil eden njegovih mornarjev. Pomiril s'm ga. češ da nis-jilo se je v Zagrebu učvrstilo na 88. Prometa je bilo v Zagrebu malo, saj so bili zaključki le v 7% inveslicijskem posojilu in v vojni škodi, v slednji samo v promptnem blagu. Bančni papirji beležijo danes večji promet v delnicah Poljcbanke, ki je po-pusliln na 55, kasneje pa se je učvrstila na 56. Nadalje je bila zaključena tudi Ji gobanka po neiz-premenjenein tečaju 78. V ostalih bančnih papirjih ni bilo prometa. Industrijski papirji belržijo le promet v delnicah Nar. šumske po 25 in Isisa po 41, dočim v ostalih industrijskih papirjih ni bilo zaključkov. Tečaji so ostali v glavnem na včerajšnji višini. Ljubljana. 8% Bler. pos. 92 bi.. 7% Bler. pos. 82 bi., Celjska 160 den., Ljublj. kred. 125 den , Praštediona 980 den., Kred zavod 170—180, Vevče 128 den., Stavbna 40 den.. Ruše 220 den. Zagreb. l)rž. pip.: 7% inv. pos. 87.50 88.25 (88) agrarji 51—52, voj. škoda ar. 417.50—417.75 (417), kaša 417.50-417.75 (417.ГО), 3.. 4., 5. 417.50 —418, 5. 417.50 418.E0, 6. 418 Г0 bi., srečke Rdeč. križa 50 bi.. 8% Bler. pos. 92—92.50, 7% Bler. pos. 81.50—82.50, 7% pos. I rž. hip. banke 81.625 den., 6% begi. obv. 68.25—69. Bančne delnice: Ravna gora 86 den., Hrvatska 50 d n.. Ka1olič'e hitrejše šlo, samo če bi imeli več sredstev. Trdno upamo, da nam bo Vaša druiba še vnaprej pomagala. Naše proti stalite to jako jezi. da delamo vedno nove šole in še jiosebno zato, ker nam pro-testantje iu kalvinisti s.imi dajo svet, da moremo postavljati šole. Sporočam Vam še, dn smo imeli pri nas letos jako dolgo izmo — od srede aprila do konca avgusta Nato je bilo nekaj dni toplo, sredi septembra pa zopet strašilu burja, mraz in sneg. da nam je vse nn polju pozeblo. Pa kaj hočemo: Uospod je dal. Gospod je vzel, ime njegovo boeli čp.'čeno. še enkrat Vam kličem: ljubi Bog naj Vam vse tisočero povrne! f.epo se priporočam Se v prihodnje, saj veste, da mi vsega potrebujemo. Tudi v molitev se Vam priporočani in vse ljube dobrotnike najlepšo pozdravljam. Vaš vdani in hvaležni rojak Fr. Itafael Kolone. Naj še omenimo, da je istočasno prosil misijonar Koleno tudi drugod po Slovenskem za pod-|)oio, kakor so nam to sporočile č. sestro nekega konventa. Ob koncu pisma pa je č. misijonar pri-pomnll: >Co bi mi mogli kaj poslati, prosim, pošljite rui pn Družbi sv. Petra Klaverja v Ljubljani. Metelkova ul. 1, zakaj, kar mi Klaverjeva družba pošlje, to vodno vse sigurno dobim.< — Kadi bi ubogemu mixi'onariu še iu še poslali. Odvisno pa je lo od ljubih dobrotnikov, zato so naj-tojiiojf pripori,čaiuo. Zn prehodno darilo „Slovenca u V nedeljo bo lepa bohinjska dolina zopet oži- I vela. Na skakalnici, ki jo je zgradil ing. Iiannsen 1 in si s b in osebno postavil najlepši s,cmeuik f" vrše velike' skakalne tekme. Pred dobrim tednom ! so se izletniki, ki so prihilrti iz raznih krajev j naše države divili krasnim skokom, ki so jih po večini izvajali le inozcmci. Domačih tekmovalcev j jo bilo malo Nastopili so le ikanonU, mod tem ko | so ostali naši skakalci bili med gledalci. Občudo- j vali so lep stil dobrih inozemcev iu si v du'iu predstavljali, kako se bodo tudi oni držali, ko bodo skakali. Od mednarodnih tekom pa vso do danes je priredil Outl-orn'sen. izvrstni norveški skakalec, lepo ? levilo tečajev. Na Bledu, Mojstrani, Bohinju, Jesenicah, povsed kjer imajo skakalnice, je učil naš naraščaj s'.-nk-ti. Delovanje lega >Eva, jaj elskardajt ni bilo brez uspeha. Vsi dosedanji tečaii so bili dobro obiskani. To kar je naš naraščaj videl na tekmah in pa kar je Guthormsen pokazal, jo dosti, vendar So veliko premalo, du bi v rce-uici že kaj znali, tiluvno. kar jo v v#eh sj>ortiiih panogah, eo tekme tudi za smučanje. Tekmovalne rutino manjka še vs< m. Zato naii marljivi smučarski klubi prirejajo ni del jo za nedeljo tekme, samo, da pridobe naši fantje potrebno rutino. Proslo zimo je naše uredništvo jiokloiiilo za pre>pigando smučarskega športa lepo in dragoceno preiiexlno darilo, kip »Zmagovalci . Za ta kip bodo v mvlcljo tekmovali niši fantje, žo po dosedanjih prijavah bo to gotovo ena največjih dosedanjih prireditev. Nastopile bodo samo domačo me>či, ki nas bodo že v b'ižnji txdočnosti morale z stopati v Inozemstvu. Tako. da že danes lahko rečemo, nedel>ka tekma v B H in ju bo pokazala, kaj zmoremo že s: dnj v toj loj>i panogi smučarstva. Kdor želi polovično vožnjo k toj prireditvi, naj se javi pri g. Kurnorju v trgovini (iorec. Naše lirekrasno darilo jo pa razstavljeno v izložbenem oknu jmdružnice naše uprave na Miklošičevi cceti. Razne sporfne vesli V nedeljo se vrši v Mariboru prva letošnja nogometnn tekma. Nastopita stara reprezentanta I Ljubljane in Maribora: Ilirija in Maribor. Na zadnji soji Olimpijskega odbora jo bilo sklenjeno, da se Olinipijade, ki se bo vršila prihodnje leto, udeleži tudi nrža reprezentanca. Zastopani bomo7. naslednjimi reprezentancami: Smučarsko, nogometno, plavalno, lahko in težko atletsko, kolesarsko, teniško, veslaško in telovadno. Romunskih dijaških iger, ki ee bodo vršile ' v Bukarešti, se bo udeležilo tudi naše zasto; stvo. V hazenskih organizacijah bo končno le prišlo do pomirjonja. V Zngrebu so uvideli, da jo to stanje nevzdržno, zato bo najbrž «4icano izredno /borove nje, ki bo rešilo spor med Ljub1 ji no in Bel gradom na eni 1er Zagrebom na drugi strani. Štajerska nogometna zveza je ponudila LNP I priliko za odigranje medsebojne reprezentančne nogometne tekme, štajerski team bi mstopil dne 29. marca v Ljubljani, nato bi se vr3:!a revanïna borba v Gradcu. LNP je moral ugodno ponudbo zavrn'ti, ker se naši igralci ne nihaji jo še v zadovoljivi formi in bi ob slabi igri našega teama trpel ugled slovenskega nogometa. V n-leradu se bo vršila 12 in 18. aprila pro-slava BNP in skoraj gotovo je. da bo na nrgomet-nem turnirju, ki se bo priredil ob tej priliki, sodelovala tudi reprezentanca LNP. Glavni tajnik LNP g. Kuret so jo pretekli teden mudil v Belgradu,-kjer je na pristojnem mestu interveniral radi polovično vežnie za gostuioča moštva. KnVo- nam je zatrdil g. Kurel. je pričakovati ugodnega iznenadenja. . S. K. Gorje priredi v nedel-'o dne 8. marca meHVlubsko smuško tekmo na 18 km. Tekme se lahko udeležiio samo verificirani člani 1ZCS. Prva dva trkmovaV.i-7magova!ca dobita praktično darilo, tretji dinlomo. Priiave snreiema tain;štvo Hnba do vključno 5. m*rca še rol ure pred t-kmo. ki se prične oh devetih ziutrai. Start in cilj pri K^cunti v 7.fr Gorah. Društva in klubi nai se rav-na-o no tej objavi, ker se posebnih vabil ne bo razpošiljalo. S. K. Iliriîa. Porivliamo sledeče atlete, da se udeležiio nooo;šn;ega treninga v I. drž. Has^ni pimnaziii: Povodeni. Jerančič. Agrež, Zem'jak, Kovač. Finec, Zebot Pu«ti?"k. Pribovšek.. Perga^c Kristiian Dercanc Viktor, G'avnik I.udviV G'svnik Млгјап, Gogala lože, Gôgala F.vgen. Role, Stare. Oh enem se vrši ohvezen tr»ning za vse tekmovalce (juniorji I. 1016—18). ki bodo startali na . cross contryju dne 22. marca. Smučarski k'ub Ljlib'iana. Danes ob 10. sestanek tekmovalcev v kavarni Fmnna trlede nedeh'slrh tekem ter fečaia v skokih. Ob 20 istotam seja tehničnega odbora. — 7"»ki smučarskega kluba f.iub-Hana se dobe pri g. Kiirnerju v trgovini J. Goreč, Dutui'ika cesia I. S. K. Grahk*. Vsi člani nogometne s» poziva-o. da se udeleže sestanka v petek ('ne 6. MI. ob pol 7. uri zvečer v društvenem lokalu. Delavska zbornica. Sestanek je važen in ie vsled tega udeležba strogo obvezna za vs». (lani, ki imaio onre-nio brez odhorovega dovolien;a doma se podiva;o i radniič. da io vrne-'o ob priliki sestanka, sicer se ' bo proli n>'im uvedlo postopanje. S. K. Ilirija, nogometna sekcija. — V «ohoto ob 15. ob novo''nem vremenu trening I. sWii-ine ua igrišču. V nedeljo iirra prvo moštvo v Mariboru, rezerva doma. — Važen sestanek I. moJtva in re/erve ho v ?obo»o 7. • m točno oh v Pre- šernovi ?ohi (to«'""" No"i c-""' ; večerni trening v sobolo zato odpade. — Tainik. SPORTNF. OROBTINK. Še hodo morali čakati oni športniki, ki %-> v zadnjem času dosegli v hiliki nitlrtiki kak nov svetovni višek, kajti svetovna I ihko-itlet-sika zveza, ki uradno tKvirjuje take rekorde, bo zborovala šele I. 1932 v I.os Angelesu. Precej takih sluča jev so jo že nabralo. Nnvodemo naj najvažnejšo: 1(10 m IVrov Williams (Kanada) 10.3 sek.: 1000 m lui. I^idoumege (Francija) 2:_,3.(i min.; 1500 m Iules Uidoumeguc (Francija 3:49 2 min.; 20 km Pmivo Nurmi (Finska) 1:01:34.4 ur: 25 km Mntti Marlellin (Finska) 1:22.28.8 ur; disk Pavel Jcssihp (Ameriki) 51.74 m; kopje Mntti lirvim-n (Finska) 72.93 m: desetohoj Aliil Jiirvinen (Finska) 8255,473 točk. — Gotovo se bodo tem svclovnini viškom pridružili v letošnji lalikootlotski sezoni se1 novi Letalske šole v Ameriki. Nikjer ni elnnes letalski sport tako u lonW-en kakor v Ameriki. Zračni promet je zelo obsežen in so še vedno tako naglo razvija, da jireti želeiznicam v bližnji bo ločnosti \ el'k i i/gubn. Po vse j Ameriki dnnes ii-sppšno obratuje več sto letalskih šol. Naval AmcričaiKn v tako šolo je ogromen. Poleg toga pn so so ustanovili na ra/lič.nih univerzah še posebni aeroklubi. ki so si mnleli nalogo vzgojiti kolikor mogoče veliko število akademikov /a elobre pilote. .S tem p ič no razširjajo samo letalski snort. s tem tudi skrbijo, da ne bo armadi in mornarici zmanjkalo dobrih pilotov tod i j. kudar bo siki. Ne samo moški, temveč tudi žensko obiskujejo lotakke šole. Danes ima Amerika /e skoraj 500 ženskih |>i lotov. Za radio amaterje Okrajšavo. Ali veste kaj jo Xorng? To jo okrajšava za Nordische Rundfunk-Aktiengesellschaftc v Hamburgu. Podobno pomenja »Vicrng« Wesldeutsche Rundfunk-A. G. v Kolnu, »Mirag< Milteideutsche Rundfunk-A. G.« v Leipzigu. »Ravag« v Avstriji pomenja »Radiovcrkehrs A. G. Podobne ležkoče obstojajo za poslušalca ho-landskih postaj. Kakor znano ima jiostaji v Hui-zenn in Hilversumu v zakujiu pet zasebnih družb in sicrr: Avro, ki pomenja *Algomecne Voreeni-ging Radio OmroejK in je nevtralna organizacija, potem Vara - »Vereeniging Arbeiter Radio Aina-teurst, ki je socialistična, dalje KRO (Kalholik Radio Omroep) ter iirolcstantska družba NC'RV. V Belgiji pomenja INR - Institut Nationnl de Radioeliffusion . RESEP je družba Radio Emissions socialistes d'expression Française , SAROV pa prav tako flamska družba katoliškega značaja. Za konec pa še častni naziv WAC, ki ga dobi amater, ki oddaja kratke valove, in je dosegel stike z vsemi kontinenti. Ta okrajšava pomenja »Worlter ali continents . Luksk^mburšlii radio. Zgodovina Iuksemburškega radia je naravnost pustolovska. Radi finančrih težav je kar na lepem prenehal, komisija za prog aine pa je iste kar lepo sestavljala dalje in jih da ala v objavo vsem evropskim radio listom. Slvar se ie končno odkrila in je bilo mnogo šundra. l\ato so se navajali različni načini sanacije in горЛпе otvoritve luksemburške postaje. Osnovala nai bi se b la celo družba, ki bi prevzela pojtajo in iz nje napravila zgoli rek'amno postajo z ogromm energijo. Tudi radi tega jc bilo mnogo hrupa. Nato je vsa zadeva spala oziroma bila na razpolago resnim reflektantom. Kakor čujemo. je luksembu Ska vlada dovolila zgradbo in eksploataoijo postaje neki francoski finančni skupini pod pobojem, da ustanovi lul-semburško družbo s sedež :m v Lu-1'ieml urrfti Gre za po'ta'o s 199 Kw j-kosti in za katero ie na razpolago kapital 15 m.lij. frankov. Pomlad prihaja - Odložite visoko zimsko obutev - Nosite poičevlje Udobna široka obutev ie za angleške tkanine enako moderna kot špičasti čevelj za temno večerno obleko. Nosite obutev, ki odgovarja namenu in Vašemu poklicu. Naši sotrudniki Vam bo io pomagali s strokovnim nasvetom pri izbiri primerne obutve. Naklonite nam Vaše zaupanje Vrsta 1937-22 Vi, ki ste izpostavljeni štra-pacu, rabite spomladi lažje čevlje. Evo jih. s trpežnim gumijastim podplatom po neverjetno nizki ceni. Vrsta 3637-22 Široka oblika tega čevlja Vam zajamči udobnost ludi pri največjem štrapacu Enaki iz ševroja ortopedični za isto ceno. Vrsta 6637-11 Obleke iz angleške tkanine ne morete nositi brez te oblike športnega čevlja Imamo jih v črni in rjavi barvi. J —100 Vrsta 9637-21 Ta udoben enostaven čevel| si je s svojo solidnostjo osvojil stalni krog odjemalcev. Izdelujemo tih iz laka, črnega in rjavega boksa za isto ceno. MALI OGLAS! Vsaka drobna vrat ca l-SO i>ln ali vaaka be>«d. 50 nar Na|man|il ng a« - S » In. 4-glaal na« «cvrl vrallc a« raèxnt |ii vi A«.. Za odgovor f ' mit, o Na vpraianla tires znamk« u* odgovir|Hiaol Prodajalka z 2-letno prakso v trgovini z mešanim blagom in s trgovskim tečajem želi mesta kjerkoli. Ponudbe na upravo pod »Poštena« št. 2374. Prodajalka i trgovskim tečaiem, 1 '» letno prakso v špecerij. stroki, z znanjem nemščine. zmožna tudi kavcije, išče nameščenja v trgovini. Naslov v upravi pod št. 2371. Trgovski pomočnik se spreime v trgovini Ed. Suppanz v Pristavi. Viničarja (dve osebi) se sprejmeta za malo posestvo od dne 15. marca naprei. Maribor, Prešernova ulica 26. Vrlrar samski, z dobrimi spričevali in znanjem nemščine, se sprejme s 15. marcem. - Ponudbe pod -Vrtnar« št. 2364 na upravo. Kočijaž za lahke vožnje in druga hišna dela. samski, z dobrimi sprifevali, se spreime s 15. marcem. Ponudbe na upravo »SI.« pod »Trev.en* št. 2365. Kuharca /.a gostilno v Liublhni se išče za takoi Ponudhn na upravo pod št. 2373. Trgovskega učenca dobrega računarja, zdravega in poštenega, sprejmem takoj — Prednost imajo z meščansko šolo ali pa s popolno osnovno šolo Stanovanie in hrana v hiši - Nas'ov v upravi pod št. 2384. Pouk Сл niern ikova šoferska šola Llubllsna Ои-ш-кл c 16 l.luto-sviol Prva >bla«l kom «Mionirana Prospekt zasloni Pišit* poni* Krojači, šivilje! Agilnim, z lenim vedenjem, ki se želijo izobraziti v krojenju, občevaniu s strankami, je dana motnost nastopiti kot kroji-telji-ce. pomočniki-ce. — Za nešivilje l->hek «isl^m kroienia. — Ponnd1)« na Strokov, krojno uči'iVe, I iublians "»'ari trg 14 -Nov tečsi 9 marca. Vroii po meri gospode in dame. Oprcm'jcno soSo s posebn'm vhodom, »'e-tfantno, takoi oddam Va-slov v upr. pod št. 2302. Učenko sprejme domska krojači-ca. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Učenka«. Trgovino staro, dobro vpeljano, z velikimi lokali, se odda takoj v najem z ali brez ; zaloge. Več se poizve v j trgovini Franc Pick — Ribnica na Dolenjskem. Samostojne likarice za novo oškrobljeno perilo sprejme takoj tovarna perila. Plača po dogovoru. Naslov v upravi pod št. 2397. Izjavljam, da nisem plačnik dolgov moje žene. - Josip Drob-nič, Ljubljana. Rod'lo st 'f Ih-iko 'lete "mto. v iivliei'e 'f k:no o' ••'■■lalo. P' k'sw so veselo ttu nanib, zc Zlatico sc 4'klico »■«tih. lil-m "',aflro se ii lokala le vcTmf «' ''"'■ko 'e '^^bllala. l'gn/fnn ir, n/»'*«/> »( '»»'/o VO"i In H*tolr, *)rtrrr nrrfla. C "*'«! tlffl — rT( »!►•"»• ПС VSt It terr T •n'lr, 7l^nm»' J-W- a i I Hi?« hlev, šupa, drvarnica, vrt stavbna parcela se ugodno proda v Dravliah — Vselitev tako). Poizve se Jerneiev4 nlica 18 Ljubljana VII, Pirnat L. lApimo RaWjen av' Ли! 16 do 20 sedežen, v dobrem stanju, kupim Meseca aprila se prične prevoz izletnikov. Ponud-na upiavo »Slov.« pod »Avtobus« št. 2277. Elektromotor 24 KW 380 220, prodam za 8000 Din. M. Svajgar, Dravlje 74. St. Vid n. Lj. Puhasto per|e čisto čohaoc po 48 Din ke druga vr«ia po 18 Din ke 4is'r helc gosi* po 1)0 Din ke in čisti pub pc 250 Din ke Rarpo&i-1'am p< poti nem oovretiu. L BR070VIC - Zafirrb, lina 8? Kemična čislll-OKb pena Srečke, delnice, obligacije kupuie Uprava «Merkur« Liub'isna - S»lenb-irgova ulica 6 II nadstr. Instrumente za tamburaški zbor dobro ohranjene, kupimo -Ponudbe na upravo pod št 2315 JU*' Pozor, mizarji! Vsakovrsten smrekov, ia-voriev, bukov, hi-as'ov in drutf rezan le« imam po ugodnih cenah vedno v zalogi. Drva! ! epa suha bukova drva (polena). Suha hr-sova drva (krainiki in odpadki od pa-kelal. Suha smrekova drva fkrajniki in žamanje) nndim po nizki c*ni v mnterski dolžini ali na kratko гат*члапо. Doslavlieno na dom. PAVEL BOŽN\R, lesna |I f| trgovina, Polhov gradeč. Cerkvene orgle z 9 registri v dobrem «'aniu iitfodio naprodaj. Pnis«-ila dai» F. Jenko, St. Vid nad Ljubljano. Obi-t Kp ieftprenf. a|do*o moko Min« <»r)l Mlatil m 4M t**t>#l0 irli HNi »Hta k VOLK Ul BLJANA Hr lA гл To- /tiJtr hntvи^у aJt» ко^л OX <*HVU>Ct,tc V" ^ j m ^OWl. ^jJowo ospoodrsHo ncza ЛЛ v UuMIôKii ima stnino na zalogi: De/p'ne pri Iplke • žito • mlevske izdelke - spece-riisko in kolonijnlno blago • sadje • mesne 'zile ke -južno sadje • semena • seno • slamo - Težakovo olje /,a živino - kmetnske slro e m orotlia unieiiia gnojila - cement - premog itd. II I s i š = š Kdoi rabi vreče hlipt III» ПО|« • CliC). pri Ivrdkii Ml hO NiflhT t Ljubljana Slomškova ulica it. U z Ш i i Prehlc Podpisani obžalujem, da sem glede gospoda okrožnega zdravnika dr. Ivo Pavešiča v Metliki neresnico govoril o njçgovem zdravniškem poslovanju in delu Prosm za javno oproščenje in se mu zahvaljujem, da me s dno ne preganja. Feliks Fux, posestnik v Metliki. ji Cđ = i--: — X s _ 3 ^ T . lilllg ^ГЗ § « > ■?. * i. t g = ji -, > •г l Ï 5 => c p- — N — Jf >> I a; Î I ч S» "Ï 5i S - s S s -M N »NT T l w •* ii » * - I ? . 1 - N > l — N 'S i N -SV cc — s N J, Z. — M š 4 ••- ? I Ï • — = — o i. _ " -c ^ o ^ " —1 -* T = —■' — M JrC ? ' —■ _ — ^ — i- E : » ' ^SSSŽ I Earl Derr Biggers- Kitaičeva papiga 5 »Kriminalni asistent policijo v Honolulujn. Pred leti je bil v veliki palači ob obali naš prvi hišni uslužbenec.« »Kitajec?« »Da. Odšel je od nas, da bi postal policist in se je tam izvrstno izkazal. Ker pa je vedno želel, da bi keilaj obiskal celico, som tako uredila njegov dopust, njegovo dovoljenje za potovanje in vse. On bo prinesel bisere. Kako naj bi bila mogla dobiti zanesljivejšega sla?« »Drevi odpotuje?« »Da, s parnikom »Président Pierce«.Ladja bo menila prihodnji četrtek zvečer tu.« Vrata so se odprla in mlad, čeden dečko je pri-skakljal čez prag. /Oprosti, oče, ako motim ... Da, kdo pa je tu?« »Bob!« je zaklicala Alica. »Ti zaspanec ti! Kako ti gre?« »Pravkar sem se prebudil v krasno življenje! Kako pa je vam in drugim mladim ljudem tam zunaj?« .Hvala, izvrstno! Ampak dolgo si se mudil pri zajtrku. Tu ti je pa ušlo čedno dekle.« »Nikakor ne — če mislite Evelino Matlden. To sem imel dovolj že spodaj. Govorila je z enim pobeglih knezov, ki smo jih nastavili v zabavo občinstvu. Nisem se dalje mudil. Zame nima nobene privlačnosti več, ker sem prejšnji teden povsod naletel nanjo.« »Meni se zdi pa očarljiva.« »Ledenik. Brrr... V njeni bližini veje zimska sapa.« Neumnost! Nisi še nikoli poskusil s svojim nasmehom pri njej?« »Mogoče — ampak le iz poklica. Tula dozdeva se mi, kakor da bi me hoteli pridobiti za zastarelo ustanovo zakona?« Kar bi bilo najpametnejše zate in za vse mlade može ki so po tvojem kopitu.« Zakaj pa?« »Za spodbudo. Ker bi vas sililo, da bi življenje tlobro izkoristili.« Pob Eden se je zasmejal. Ljuba milostna gospa, ko se nočna megla prikaže skozi zlata vrata in ko za-mežikajo luči cestnih svetilk — ne. takrat pa ne bi rad, da bi me ovirala kaka ,spodbuda'! Sploh pa mlada dekleta niso več taka, kakor svoj čas, ko so strla vsa srca.« »Norosti! Danes so še celo privlačnejše, ampak vi tega nočete opaziti. Zbogom! Alec. sedaj moram iti.<< »Prihodnji četrtek vas obiščem,« je dejal starejši Eden. »Sploh pa mi je radi vas žal, da nisva mogla več doseči.« >Zame je to čudovita vsota! Sem tako vesela radi tega!« V tihi ginjenosti so se ji ovlažile oči. »Dobri moj oče! Šc sedaj skrbi zame!-!: Tiho ihteč je odšla. Eden je stopil k svojemu sinu. »Mislim, da nisi še dobil službe pri časopisu.« »Še ne.« Mlati i mož si je dobre volie nažgal cigareto. >Seveda založniki in glavni uredniki vsi kar nore za menoj, ampak vseh se otresam.-: »Dobro, pn se jih otresaj še dalje! Želim, da bi bil za prihodnja dva ali tri tetine prost. Imam sam delo zate.« »Kajpada, papa!« Bob je vrgel vžigalico v dragoceno vazo. »Kaj pa naj delam?« »Najprvo pojdeš prihodnji torek popoldne čakat parnik .Président Pierce'.« »Tu se pa mnogo oleta. Najbrž bo stopila na suho čudovita mlada dama, gosto zastrta...« »Ne, pač pa Kitajec.« »Kdo, kaj?« »Rumen krimina'ni uradnik iz Hono'uluja, v žepu z bisernim nizom, ki je več vreden kakor četrt milijona dolarjev.« »Grom in strela! Pa petem...« »Potem?« A'eksander Eden zamišljeno zatézal. »Kdo more povedati? Morda je to šele začetek.« 2. __ V četrtek ob šestih zvečer je Aleksander Eden prišel v hotel Steward. Zmračilo se je zgodaj, ker je deževalo. Kakor v sanjah se je draguljar zamaknil z vežnih vrat tja ven na parado skakljajočih dežnikov ter v luči Geary Streeta, ki so v pršečem februarskem dežju medlo rumeno brlele. Potem se je okrenil in se, kakor mladenič vesel, v dvigalu odpeljal v sobe Alice Jordanove. Pričakovala ga je pri vratih sprejemnice, ljubka kakor mlado dekle, v mehki, sivi večerni obleki. »No, Alec, sedaj pa kar brž noter. Viktorja menda še poznate?« Eden Alicinega sina že leta in leta ni videl. In je ugotovil, da se petintridesetletniku razločno pozna njegovo lahkomiselno življenje. Rjave oči so trudno mežikale, kakor da bi bile predolgo zrle v presvetlo luč; obraz zabuhel, postava preveč rejena. Toda obleka popolna; gotovo njegov krojač šc ni vedel, da je Phillimorovo premoženje propadlo. Za Juttoelovan.-ko tiskarno * Ljubljani: barnl Cet. Izdajatelj; l»an Каки»ис. Urednik Franc Kreuiiar.