uto n.
Poštnina - "JS" ■ pavialiranau
Ljubljana, torek 2. marca 1920.
Štev. 50.
Cane po pr Stit
ii celo iefo . ii 53*-im pol lete . ii 25’— 2a četrt leta. H 13'— za 1 mesec.. B 4*S0
Za Ijabljano msse£no ^‘50
Brednistso in appaua: ftopitspje^a alico It. S OredB. telefon &n. SO
posamezna Številka 30 vin, “ NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna številka
vin.
Kaf nam Je Kristan zapustiL
Dunajske delavce moramo plačevati.
*;>	2.	marca.	Belgrajska	»Poli-
***« piše:
oboden od naših ministrov dosedaj j***®*« ni tako široko pojmil programa svo-ste	kakor	g, Kristan, prejšnji mini-
pj.1".?* šume in rude. On je popolnoma menil, da se brez urejenega želez-Pr(jan«ta-naše prostrane šume in ^dniki ne dajo dobro izkoriščati ter kolltf enostavno lotil poslov svojega je n“ar~' Prometnega ministra. Odpotoval
P°Sodh Una' *n V ®er^n m sklenil tamkaj v .24 popravo lokomotiv in vagonov, fetog ? & *a posel dovršil, je krenil v delo-^	^gega svojega kolega —■	ministra
2a o®0!^10 industrijo in izdelal predlog ke, velike državne industrijske ban* ®> 'raa ? • imela v svorjili rokah celokup-šmne • na^e industrije. Ni dvoma, da so jo(	^de v najtesnejši zvezi z	industri-
^•tttri' b ^en uspeh bi imela za nas in-\»jr ,s. a banka s svojim 40 - članskim *** tetf^11 °^^orom — to je cel parlament!
moremo vedeti, kajti z odho-HačrtV^sristan je po vsej priliki tudi ta
Toda it
sedaj pa poznamo neke uspe-
he g, Kristanovega mešanja v vprašanja železniškega prometa. Po pogodbi, sklenjeni na Dunaju, smo dolžni dati za popravo lokomotiv potrebne kovine, ki jih Avstrijci nimajo, niti jih ne morejo nikjer nabaviti. Žalibog — teh kovin nimamo niti mi in jih tudi nimamo kje tako izlahka nabaviti. Zato bo s popravo lokomotiv težko kaj, a kar je še lepše, je to, da smo se ob* vezali in moramo plačevati na Dunaju najete delavce, tudi kadar ne delajo! In tako bomo imeli dvojno škodo: ostali bomo brez lokomotiv in plačevali bomo delavce na suho, V pogodbah z Avstrijo res nimamo sreče,. .«
»Politiko« izdaja — navajamo »Naprej« — »Slobodan Ribnikar, brat najodličnejših srbskih junakov-žurnalistov Vladislava in Darka Ribnikarja, ki je bil dosedaj neodvisen in nevtralen v vseh domačih strankarskih vprašanjih.« Torej nepristranska in verodostojna priča o Kristanovem delu. Če bo »Naprej« zopet kričal, da lažemo, naj obme svojo jezo na Srba Slobodana Ribnikarja, ki ga je sam tako hvalil.
Iz črne knjige socialistov.
jfabljaaa, 1. marca, O protislovenskem ^ttn?1Untijantskem obnašanju socialnih ilov ?tov med vojsko beremo v »Jugo* Železničarju« naslednje po*
Po	Narod«	z dne 24, febr. prinaša
■^^T^gradskem Dnevniku« članek, v ka-pravi, da so se socialisti veselih i* sa® zmag med vojno. — Tu nam zasta-Pa in ne moremo več ziniti besede, to .«II0Tenski železničarji, posebno oni, ki na ovadbe socialistov v ječe in k iimrT?1,	Sami	P11	glejmo,	da	obdr-
‘jrao dostojanstvo človeštva in poštenost, Pademo kakor so padli drugi. To pa
ne moremo zamolčati, da smo se med vojno bali socialistov bolj, kakor Nemcev in to radi izkušenj, ki smo jih doživeli In sedaj so ti ljudje najboljši Jugoslovani, seveda samo po nazorih demokratov. Daleč smo prišli.«
Slovenski socialisti, prepojeni nemškega duha, so torej ovajali slovenske tovari-še-železničarje, jih spravljali v ječe in k vojakom. Ni čuda, da so svoje jugoslovanstvo skrivali do zadnjega ter prilezli ž njim na dan še le, ko ni drugega več kazalo. — Tudi to spada v črno knjigo slovenskih socialistov.
^fesntčna „Narcdova“ vest.
Veti i ^ Beligrad, j marca. (Uradno.)
> ki jo je priobčil ljubljanski »Slov, Na-v svoji številki z dne 28, m. m. o ne-aci^t nesoglasju med ministrskim pred-j/T^kom Protičem in ministrom dr. Ko* odgovarja resnici, Presbiro je ^blaičen, da to vest najkategoričneje
Komisija za izbotfšanje prometnih 'razmer.
ko	Dunaj,	2.	marca. (Dun. KU) Ka-
■ doznava »Neue Freie Presse«, se je slej?0*3 2 nu)no noto obrnila do vlad na-^eostvenpi držav in Poljske, kjer jih po-J®* naj čimprej imenujejo člane za pro-n * nadzorstveno komisijo, ki se sesta-na Dunaju, Nadzorstvena komisija bo st \°Va.^ P°d predsedstvom francoskega . *®vtijaka. Nota zahteva nadalje, naj dr-s,Ve’ki.prihajajo v .poštev, dajo svojim za-/^uikom obširna pooblastila, ker se se-,e žalostne prometne razmere morejo j^P^aviti le z aktivnim sodelovanjem ko-
^adkorna industrija v Srbiji.
se ; LDlJ Praga, 1 jnarca. (ČTU) Danes vršila druga glavna skupščina arbsko-p ® sladkorne tvornice in rafinerije v ^ag». Udeležilo se je je 31 delničarjev,
zastoPali del akcijske glavnice-v le K iU ^<^^-200 kron. Na dnevnem redu , posebno letno poročilo o bilanci , cas od leta 1913. do 1919. Predsednik
ir ir	—	--
v <\	--s	* Karlik je orisal usodo tovarne
Y težki vojni dobi, v kateri je ie bilan,C ^“/^Voj podjetja zeld trpel. Ko Ij^ . junaški odpor srbske armade zlom-fcased? 80	^ Čuprije, so tovarno
Pri2aT>e	iete»	ki ne samo, da niso
letuj tov,arni- temveč so jo po štiri-Uik„ upac^ji pri svojem odhodu nalašč va]fc Poškodovale s tem, da so poAkodo-tar .^radbe, deloma pa odnesle inven-ra iv «J°t° ter preprečile produkcijo.
se mora popraviti s finančnim niem podjetja. Upravni svet je glav-
ni skupščini stavil predlog, po katerem naj bi se delniška glavnica od 5 milijonov kron znižala na polovico in vplačala s polnim zneskom, potem pa zvišala na 10 milijonov kron. Glavna skupščina je ta predlog soglasno sprejela ter potem dosedanje člane upravnega sveta nanovo izvolila.
Zakon za časnikarje.
LDU Dunaj, 1. marca. (ČTU) Časnikarski zakon stopi v Nemški Avstriji takoj v veljavo. Zakon urejuje službeno pogodbo, dopuste, odpovedni rok in odškodnino žurnalistom, ako se list proda, ako izpremeni svojo smer, ali ako preneha izhajati. Razen tega zahteva zakon, da mora podjetje plačevati za urednike 10 let po 500 kron v fond za starostno preskrbo, Ta znesek se mora za one urednike, ki so že nastavljeni pri listih, doplačati za čas od leta 1915, do 1919., za one urednike pa, ki so pozneje vstopili, pa od onega leta dalje, ko so vstopili. O tem fondu bo natančneje odločila izvršilna odredba, začasno pa je ukrenjeno, da se morajo doplačila in vplačila za leto 1920. plačati do 27. marca, sicer bi se iztirjala s politično eksekcijo. Zakon velja za urednike vseh listov, tudi tedenskih in mesečnih.
Izpuščeni morilci.
LDU Dunaj, 1. marca, (DunKU) Kakor poroča korespondenca Herzog iz Budimpešte, je vrhovno armadno poveljstvo aretiralo dva morilca »Nepozavinih« urednikov Somogyija in Bacska, in sicer v osebah barona Nopsza in nekoga druge-ga častnika, ki sta oba člana častniškega detachementa osztenburškega. Oba moru-ca pa so morali zopet izpustiti, ker so člani detachementa in druge teroristične organizacije zagrozile vrhovnemu poveljstvu, da bodo odpovedale pokorščino in inscenirale splošen pogrom, ako bi ostalo pri aretaciji.
Sirite »Večerni list“
!
Porota.
Te dni se vrše v Ljubljani porotne razprave. Sodniki iz ljudstva dele pravico. Če pri učenih sodnikih - juristih velja geslo: »Summum jus summa iniuria« (Največja pravica je dostikrat največja krivica), bi ljudski sodniki morali soditi bolj po svoji vesti in po svojem naravnem razumu, Porota ima namen, uveljaviti ljudsko pravno mnenje.
Prašajmo se, če naša porota to res tudi vrši. Iz mnogih slučajev je naša javnost mogla ugotoviti, da je porota sodila čisto drugače kakor je ljudsko mnenje od nje pričakovalo. Vkljub razdrapanim razmeram, vkljub javni podivjanosti in posu-rovelosti, vkljub padanju javne morale se naša javnost vendar le zgraža nad pravo-reki porotnikov. Ne bomo naštevali slučajev, ti so bili že objavljeni. Le nekaj misli naj txi ugotovimo.
Javna nemorala je tu. Ni pa njena edina posledica vlom, rop in tatvina. Še bolj ko na ropih in vlomih trpi ljudstvo na posledicah tihotapstva, verižništva in drugega izkoriščanja. Pohlep po lahkem zaslužku je prevzel danes velike dele naroda. In ta pohlep se najprvo in najbolj kaže v verižništvu. Iz tega ozračja izvirajo druge zle posledice, ki se obravnavajo pred poroto, Lahkomiselnost, pijančevanje, zapravljanje, uboji, ropi, vlomi, tatvine, tihotapstvo in verižništvo — to vse je tesno spojeno med seboj v svojih vzrokih. Za ljudsko vest ni bistvene razlike med ve-rižnikom in podobnim sleparjem ter med vlomilcem in tatom, Samo, eden se zna obdati z videzom poštenega človeka, ki pohaja v boljšo družbo, medtem ko drugi žvižga na vse to.
In vendar tli v ljudstvu iskrena želja, da bi se to zlo, ki je prav gotovo socialno zlo zatrlo. In kdo naj ga zatre, če pa manjka v ljudskih sodnikih tistega socialnega umevanja, ki je potrebno.
Naša buržuazija, meščanstvo, je no-siteljica sedanjih protisocialnih pojavov. In naša porota obstoja večinoma iz mož, ki pripadajo meščanstvu. Je sicer zastopan tudi kmetski stan, a le v mali meri prihaja med poroto v poštev tisti kmet, ki bi bil bolj kmet ko kaj drugega. Delavski stan med poroto pa sploh ni zastopan. In vendar je to stan tistih, ki vsled sedanjih socialnih razmer največ trpe.
Uredba naših porot je za sedanje razmere nedemokratična. Od delavcev pač ne moremo zahtevati, da bi cele tedne puščali vnemar svoje delo ter v dragih razmerah brez plače na svoje stroške živeli od doma v mestu. Isto velja za malega kmeta. Že iz tega je razvidna nujna potreba, da se porota preosnuje, da bo porota res izraz ljudske volje in ljudskega pravnega mnenja.
Porota mora biti zastopnica tistih slojev ljudstva, katerih življenski interes je, da se sedanje razmere radikalno in brezobzirno preurede. Sloji, ki se sedaj po večini iz njih sestavlja porota, za to delo nimajo dovolj moči, poguma in socialnega smisla.
Le tako si moremo razlagati oprostilne ali sicer premile razsodbe zadnjih dni.
Državni upravnik Mažarske.
LDU Bodimpeita, 1. marca. (Dun. KU — OKU) Po volitvi državnega upravnika so ga spremili v ministrsko posvetovalnico, kjer je Kila pod njegovim predsedstvom seja ministrskega sveta, katere so se udeležili vaj olnni kabineta. Ministrski predsed-nik je državnega upravnika povodom njegove izvolitve najtopleje pozdravil in mu v imenu vsega naroda izrazil zahvalo in priznanje za izredne patriotske zasluge,-ki si jih je Horthy stekel med vojno in pozneje v interesu vspostave reda. Naposled }e ministrski predsednik izjavil, da smatra vlada z današnjim dnem svojo misijo za končano in da podaja demisijo. Državni upravnik se je vladi zahvalil za njeno dosedanje delovanje in povdaril, da ga bo v vsem njegovem poslovanju vodil edino-le en smoter: da bi osrečil domovino.
Železničarska stavka v Fran* ciJL
LDU Pariz, 1. marca, (Dun. KU — Agence Havas) V Juvisyju so stavkajoči železničarji zgrabili in odvedli uradnika Orleanške železniške družbe, ki je imel pri sebi službeni ukaz železničarjev,
LDU Lyon, 1. marca. (Brezžično.) Minister za javna dela je naznanil, da železničarska stavka ponehava. V Marseillu se je polovica stavkujočih povrnila na delo.
Stavka na Duna u.
LDU Dunaj, 2. marca. {Don, KU) Del nameščencev Donavske paroplovne družbe in Ogrske rečne in jezerske paroplovne družbe je vsled zahtev po povišanju prejemkov začel stavkati. Iz istega vzroka so začeli stavkati uslužbenci strojne tvornice Kraus & Co.
Turki koljejo Armenec.
LDU Dentsch-Altenburg, 1, marca.
(Brezžično.) Pariški »Petit Parisien« javlja, da se je vrhovni svet obrnil do sultana glede pokoljev Armencev v Ciliciji.
Proti vojnim krivcem.
LDU Berlin, 1. marca. (Dun KU) Narodna skupščina je zakonski načrt o dopol nit vi zakona glede postopanja proti vojnim krivcem oddala ustavnemu odseku in potem nadaljevala posvetovanje o državnem dohodninskem davčnem zakonu.
politične novice,
+ Socialistični učenjak, ki piše v »Na prej«, je prav tako zavidanja vredna oseba kakor pomilovanja vredni bralci, ki mora* jo njegovo učenost brati m celo drago plačevati. Včeraj se je spravil ta mož na delo, da razkrije razliko med klerikalci in liberalci. To svojo nalogo je obdelal na j popolneje ter nam je v enem stavku podal celo kopico svojih duševnih zakladov. V članku »Negotov politični položaj« je najprvo pra-šal za svet vedeževalko iz Kosez, ki -kar te šlogu«, ter razsodil: če se to ne iz&odi, se zgodi ono, če oboje izostane, bo pa kaj drugega. S tem je politični položaj jasno obdelan in obenem je v enem stavku rejeno vprašanje klerikalizma in liberalizma: »S tem nočemo opravičevati demokratske zajednice, ker v gospodarski t en -d e n c i (kako učeno!) n i med liberalci io klerikalci razlike, toda v drugih vprašanjih zlasti kulturnih in gospodarskih je pa razlika.« Med liberalci in klerikalci tedaj ni razlike v gospodarskih vprašanjih, pač pa je razlika v gospodarskih vprašanjih. (Slovenska univerza se pobriga za tega učenjaka!) Učenjak je mnenja, da je s tem žebelj zadel na glavo, Mi pa sodimo, da je njega moral žebelj zadeli v glavo, predno se je lotil tega pisanja. Ib take prismodarije naj ubogo delavstvo prežvekuje!
-j- Železničarji upajo v dr. Korošca.
Železničarji, ki niso člani naše krščansko socialne »Prometne zveze«, ampak so organizirani v narodno socialni organizaciji, » v svojem glasilu v uvodnem članku posvetili dr, Korošcu te-le vrstice s »Ko je mož (Vulovič) odšel, smo se oddahnili vsi,., Prišla je nova vlada, prišel nov železniški minister... Kljub temu, da so Draškoviča povzdigovali strankarski listi do nebes, smo po zbranih izkušnjah čakali, kaj bo mož napravil... Vse delovanje Draškoviča je bilo delovanje političnega strankarja... Ves nered, ki je danes tak, da skoraj ni upanja, da bi se v kratkem času odpravil, je zakrivil Draskovič. Ne najdemo besedi, da bi te* ga človeka primerno obsodili. Ne samo to. Draškovič in njegova stranka ter socialisti so upeljali pri železnicah sistem, ki bo, ako se bo nadaljeval, ubil v kratkem času železnice popolnoma. Poslušal je posamezne intrigante, ki so strokovno popolnoma nezmožni in zasledujoči le osebne koristi, dosegli visoka mesta in s tem zaprli vrata vsakemu razvoju železnic. Nezadovoljstvo med uslužbenstvom je prikipelo do vrhunca in bati se ie 2a bodočnost najhujšega, — Scdai prihaja nov železniški minister, V tretje sicer ra-
Stran 2
iVeSern! Ksf«, 3ne 2, "mažeš
§tev. 50/
do gre, pravi narodni pregovor. Tokrat pa tega ne verujemo. Mi stavimo v novega železniškega ministra dr. Korošca vse naše nade. Težko breme je prevzel. Tehnično so naše železnice v najslabšem stanju in kar je še huje, osobje je ozlovolje-no, veselje za delo je večinoma padlo. Ni še vse izgubljeno, spretna roka bo znala marsikaj napraviti, dobro vodstvo bo sicer počasi, a sigurno lečilo nastale rane. Hoteli smo delati z vsakim ministrom, vsakemu smo ponudili svojo podporo. Vsak jo je odklonil in šel preko na* in naših nasvetov, vsakemu je bila stranka večje važnosti kakor železnice, a uspehe vidimo danes ne samo mi, ampak vsi. Vsemu gospodarskemu življenju grozi polom, in sicer iz vzroka, ker železnice ne funkcijo-nirajo. Gospodarske enkete so postale odveč, ker je podlaga vsemu gospodarskemu življenju, to je železnica, odpovedala. Gospod minister dr. Korošec! Tudi Vam stavimo na razpolago vso našo pomoč. No čemo, da bi se naslanjali samo na nas, poslušajte vse glasove, in kar bodete smatrali najboljim, to ukrenite. Odločno povdarjamo, da vidimo v vaši osebi samo svojega vrhovnega šefa, nikdar pa ne ministra politike. — Ako se bo delalo tako, kakor si predstavljamo mi, smo prepričali, bomo dosegli že v 3 mesecih znatne uspehe. Zadovoljen bo g. minister in zadovoljni bomo mi. Zadovoljen bo ves narod.« — Zanimiva so ta priznanja od strani organizacije, lri je nam nasprotna.
4- Dr. Koroščeva metla in zagrebški trgovci. »Jugoslovanski Lloyd« prinaša članek pod naslovom: »Osnove ministra Korošca«. Tu se peča s svoječasno dr, Koroščevo spomenico prometnemu ministrstvu, v kateri je med drugim zagovarjal misel, naj se zaradi pospešenja prometa prenese carinska uprava za vse proge juž, železnice v Jugoslaviji v Ljubljano, oziroma Maribor,; List izpodbija mnenje, kakor bi zastoj na železnicah povzročalo prepočasno poslovanje zagrebške cariname in pravi; »Nočemo verjeti govoricam, da obstoja gotova zavist južnih železnic proti našim državnim železnicam in da se uprava prvih prizadeva, da bi dokazala nesposobnost drugih, da bi na ta način dosegla svoj cilj. Dalje se sliši, da je želja Slovencev na južni železnici, da koncentrirajo železniške in carinske posle v Sloveniji in da ima tu svoj izvdr predlog, da se carinska uprava uredi v Ljubljani.« Nato navaja list celo vrsto razlogov, ki ovirajo reden promet: pomanjkanje premoga in lokomotiv, demoralizacija osob-ja, večji promet na progi Zidani most— Zagreb—-Zemun itd. Vsega tega prenos carinske uprave v Ljubljano oziroma Maribor ne more odpraviti. Pač pa bi se s tem prenosom oškodovala Zagreb in Hr-vatska. List zaključuje: »Slišimo, da hoče g. minister ukreniti energične odredbe, 3a se Uvede na železnicah večji red. To je V 'resnici potrebno, samo tega ne bi želeli, da bi oživotvoril tiste predloge južne železnice, proti katerim so nastopili vsi gospodarski krogi v Zagrebu, ker ttiso šH za izboljšanjem železniškega prometa in carinskega postopanja, ampak za gotovimi interesi. Na to nevarnost že se-3aj opozarjamo.«
.	+ Italijansko časopisje o novi jugoslo-
vanski vladi. Dočim si prizadevajo naši demokrati prepričati ljudi, da je sedanja vlada nenarodna in domovini nevarna, so pa Italijani drugačnega mnenja. Vsi italijanski Kati pišejo, da.se je z imenovanjem Proti-čevega kabineta položaj za Italijo le poslabšal, ker bo ta kabinet nedvomno v jadranskem vprašanju še dokaj nepopustljivejši nego je bil Davidovičev. Poleg Proti-ča, Id jc drugi Pašič, je prišla v Kabinet četvorica Hrvatov in Slovencev, med njimi Korošec in Jankovič, ki so največji nasprotniki sporazuma z Italijo; opozicija je popolnoma zmagala in s tem je dobila Wil-sooova politika močno oporo. Tako pišeta »Epoca in »Idea nazionale«. »Messaggero« piše, da bodo novo vlado gotovo podpirali vsi poslanci iz zasedenih krajev in da bo to ministrstvo še nespravljivejše od prejšnjega.
+- Voditelj ameriškega delavstva Gompers o propada socializma. »Jutamji List* poroča iz Haaga o govoru znanega voditelja ameriških delavcev Gompersa o sedanjem socialno - političnem razvoju. Gompers je predvsem ugotovil, da je socialistična internacionala popolnoma odpovedala. Začetkom vojne so se socialistične mase vrgle v vrtinec nacionalizma in se niso v ničem razlikovale od drugih nacionalistov. Po vojni so se pa začele razkrajati socialistične stranke same. Posebno v poraženih deželah se opaža ta*le razvoj: Prejšnji, starejši socialistični proletariat prehaja vsled zvišanja plač polagoma v vrste malomeščanstva; na njegovo mesto prihajajo drugi reveži, ki pa niso proletarci po rojstvu ,ampak jih je vrgla v bedo revolucija in vojna: to so bivši častniki, uradniki ter vsakovrstni drugi izobraženci, ki nosijo s seboj dobršen del prejšnjega svojega meščanskega, nacionalističnega mišljenja in čustvovanja To ni več tisti proletariat, s katerim bi se dale delati revolucije
v pravcu delavske diktature. Nasprotno —> aazmere se danes razvijajo v smeri na desna Stari evropski kapitalizem, ki jc doživel hud potres svojih živcev, se umika orjaškemu velekapitaliznm Amerike, ki bo vse požrl, To je tragična resnica. Razboriti socialistični voditelji to sami dobro vedo in samo par zagrizenih komunistov si še dalje prizadeva rešiti iz poloma stare ideje, ki jih je življenje že davno razveljavilo,
+ Velika delavska gibanja v Italiji. Iz Lugana poročajo, da se je v predilniški industriji v Italiji razmahnilo veliko gibanje za socializacijo teh tovarn. V turinski pokrajini so stavkujoči delavci zasedli dve predilnici, razobesili rdečo zastavo in uredili obrat na lasten račun, V Milanu so delavci tovarne za avtomobile Bianchi za« sedli tovarno, V Ferrari stavka 80.0t)0 poljskih delavcev.
+. Ogrska izvolila državnega upravnika. V slavnostni seji ogrske narodne skupščine dne 1. t. m. se je vršila volitev državnega upravnika Ogrske. Izvoljen je bil poveljnik narodne vojske general' Nikolaj Horthy, ki je dobil od oddanih 141 glasov’ 131 glasov. Ko je Horthv v spremstvu ministrskega predsednika Huszarja prišel v zbornico, so mu priredili viharne ovacije. Nato je vlada podala ostavko; Horthy ji je poveril nadaljnje poslovanje. Zbornica je zakonski načrt o izvolitvi državnega upravnika odkazala državnopravnemu odseku. Državni upravnik bo dobival 3 milijone častne plače.
+ Občinske voli‘.ve v Brnu. Pri ob čeških volitvah v Brnu dne 29. februarja t. 1. so dobili Čehi dvetret:insko večino Dobili so 78 149 glasov in 61 mandatov. Nemci 35.298 glasov in 27 mandatov, Judje 2542 glasov in .2 mandata.
+ Polifona enakopravnost ženstva na An^eškem, Doslej so smele na Andskem voliti ženrke šele z dovršenim 30. I^tom. Sedai, je spodnja zbornica sklenila, da se ženska starostna meja izenači z moško in srneo pos’ej tudi ženske voliti z dovršenim 21. letom.
Dnevne novice.
Naročnikom »»Večernega lista«. Dne 10. marca ustavimo list vsem onim, ki naročnine do tega meseca nima-o poravnane.	tlorava	I>s*a.
— Časopisje pred katSstraio, V sled pomanjkanja premoga in drugih nedostatkov, pod katerimi trpi sedaj industri a. ie začelo po vseh de?e’ah, zlasti na v srednj; in juž-novzhodni Evrom zmanilcovati papria, v prvi vrsti časniškega za rotacijske stroie. Cene temu papir u skače o neprestano in danes n:hče ne ve. kam vede ta pot. V Nemč’ii se je te dni vr?i'o posvetovanje izdajateljev listov, kier so ?oglasno ustanovili, da stoji časopise pred katrstrofo: večina listov živi le še od do^ov. Pomagati,mora država 28. feb. so dvignili' svoj glas t”di izdajatelji zagrebških dnevnikov, katerih sindikat se je spričo preteče katastrofe se-, šel na sejo. Ustanovili so, da imajo zagrebški dnevniki samo še za tri tedne rotacijskega papir a. Nabava n ovili zrlog ered-nim potom komaj še mogoča. Nemčija in Nemška Avstrija že sami občutita pomanjkanje papirja, iz Švedske spričo ve’ike razlike v valuti in prometnih, transito-carin-skih težkoč ne moremo naročati. Kar tiče domačih virov, je papirnica V Vevčah svo^o produkcijo znižala, cene pa za celih 100 odstotkov zvišala. Zagrebška delniška papirnica je razveljavila sploh vse naročbe in se pripravlja, da začasno sploh ustavi obrat. Potemtakem preti hrvatskemu časopisju katastrofa. V prihodnjih dneh fe skliče v Zagreb enketa tovarnarjev P a pira in pripada očih surovin, ki pa položaja zaenkrat ne bo mogla izpremeniti, Tu moreta pomoči samo belgrajska in zagrebška vlada na ta način, da omogočita brzo nabavo papirja pod pogoji, kr bodo listom omogočili nadaljno življenje. V to svrbo se bo sindikat izdajateljev zagrebških listov obrnil na gornja naslova. Tako po-očajo »Zagrebač-
ke Novine«.	'
— Znižane vozne cene za ucitslistvo. Kršč. soc. poslanci v Avstriji so uvedli korake, da dobi učiteljstvo na progah južne železnice znižane vozne liste.
— Pro’J veseličnemu davku, ki so ga uvedli na Štajerskem, se prizadeti prirejevalci veselic in zabav zelo upirajo in pokljajo deputaci;e k deželnemu glavarju dr. Rintelenu. Le-ta je vsako misel na ukinitev tega davka odločno odklonil.
— Letalski rekord. Po »Timesih« je ameriški letalski major Schroeder dos gel višin ?lci rekord 36 020 čevljev.
— 8 urni delavnik so vpeljali s 1, marcem v saških premogovnikih,
UubUanske novice.
lj Vodmatski okraj. Danes zvečer ob
8.	uri seja krajnega odbora VLS za vodmatski okraj v prostorih šentpeter-ikega prosvetnega društva. — Tajništvo V. L,
lj Seja predsedstva in vaditeljskega zbora Orlovske zveze se vrši danes ob 7,
uri zvečer v Jugoslov. tiskarni, L nadstr. Udeležba vseh bratov nujna 1 — Predsednik,	(k)
lj Izgubila se je sinoči pred 8. uro (L j. 1. marca t. 1.J na Krekovem trgu pred Mahrovo hišo ura z zlato verižico. Pošten najditelj se naproša, da jo vrne proti nagradi na policijo.	(k)
lj Hipnotizer in telepat. V Celju je priredil znani telepat in grafolog Ben Aroliy Bey s pomočjo medija iz celjske družbe zanimivo predstavo, pri kateri se je odkril fingiran umor. Predstava je vzbujala med občinstvom veliko zanimanje. Ben Aroliy Bey priredi tudi v Ljubljani v nedeljo 7. in ponedeljek 8. marca predstavi v Narodnem domu. Ker zadnje take predstave v Ljubljani niso kar najbolje uspele, je pričakovati od teh predstav malo več. Predprodaja vstopnic se vrši v Dolenčevi trafiki v Prešernovi ulici.
lj Dražba zaplenjenih konj. V soboto dne 6. marca se vrši na Zelenem hribu pri Dolen skem kolodvoru prodaja tihotapcem zaplenjenih konj potom javne dražbe. Pričetek dražbe je ob 3. uri popoldne.
lj Mesarska. Te dni je neki ljubljanski mesar ženskam, ki so ga čakajoč na košček mesa obdajale od vseh strani in si da‘ale duška nad draginjo, zatrjeval: »Ver emite mi, da nimam od mesarije najmanjšega dobička; vesel bi bil. če bi zaslužil pri kilogramu me^a vsaj en ficek, pa ga ne zaslužim.« Ženske, ki so čakale na meso, so bile tiho kakor grob. Tako neumna pač ni b;la nobena, da bi bila verjela mesarju in mislila, da hodi sekat meso iz gole požrtvovalnosti in dobrote do Ljubljančanov, ampak ugovarjati si nobena ni upala, da bi si ne zapravila mesarjeve nvlosti — mesa je itak že zmankovalo. Tako so vse molčale in si mislile svoje .Pa na kdo reče, da ne živimo v izrednih r azmerah, ki so »panale« celo žen'ke jezike!
Jj Napačni de* aktiv pred poroko. \ri-ton Petrovčič, delavec iz T otfatca in Jos. Dacar, zidar iz Dupelj, se pred poroto zagovarjata, ker iima obtr'va očita; Petrovčičeva teta Katarina Perhavc ie dre 9 :anuarja 1920 Petrovčiča naprosili, naj ji Izmenja 1440 lir in mu :e tudi ta znest-.k izročila. Petrovič je lire zamenjal in dobil zato 10.584 kron ' jugoslovanske veljave, denarja pa ni izročil teti, marveč 2 prišel mesto njega k njej Josip Dacar in. se dela1, kaker bi bil kak detektiv; obnašal Se je zelo strogo in jo opozoril, da e bil Anton Petrovčič od n.ega aretiran, ker je v kavarni pri Slonu zairen-aval lire in ker je Petrovčič rekel, da so lire n e-nina last, je prišel, da irgo'ovi, če to odgovarja resnici in da so z’ai lire pri po i-ciji, Petrovčič na v za: c. in da fco te la v par dneh klicana k po!ici;i. Katar no PerHvC je s tem res potolažil in premotil, da je nekaj dni čakala na vabilo k nolicri, Njen?mu možu Antoru Perhavc se e pa zdela celi sivar sumljiva in je šcl na i*b ici-o, kjer je zvedel da o kakem Petrovčiču ničesar ne vedo. Petrovčič in Dacar sta medtem v gostilnah dp-bro živela in razmetavala za pijačo do 14. januarja, ko so ju aretirali
Porotnemu senatu predseduje podpredsednik ljubljanskega deželnega sodišča dvomi svetnik Regally, obtožbo zastopa državni pravdnik dr. Ogoreutz, Petrovčiča zagovarja dr. Treo, Dacarja dr. Novak. Petrovčič in Dacar pripoznavata, kar jima očita obtožba. Giobok vtis ie napravila na občinstvo opazka dvornega svetnika RegaHyja Petrovčiču* »In teto ste spravili v zemljo.« •— Reva je namreč umrla, tako jo je užalilo nepošteno dejanje njenega stričnika. Dacar, je pisal tudi protokol, ko je zasliševal kot detektiv rajno Petrovčičevo teto.
Ob zaključku »Večernega lista« razprava še ni bila končana.
lj Ker sta vlomila v »Unionsko« garažo sta bila včeraj pred poroto obsojena: Robič na 6 mesecev težke ječe, Tičar pa na dva meseca hudega zapora.
lj Tatvina v gostilni. Babinu Radivy iz Sv. Tomaža v Bački, ki je pripeljal v Ljubljano tri vagone pšenice, je bila v gostilni Newyork ukradena listnica z znatno vsoto denarja. Okradeni je denar takoj pogrešil in se obrnil na policijo. Le-ta je kot tatvin« sumljiva prijela invalida Lukiča in njegovega tovariša Živkoviča. Pri Lukiču so našli ves ukradeni denar, nakar sta tatova svoj čin priznala.
Razne novice.
r Signor finanziere ali maščevanje. Ob
demarkacijski črti med Laško in Jugoslavijo se pridno tihotapi tobak iz Jugoslavije r zasedeno ozemlje. V vasi J, je bogvekao vaškega kovača ovadil laškim financar-jem, da ima v neki luknji v zidu pod streho skritega veliko jugoslovanskega tobaka. Res najde financar na označenem mestu tobak in kovač je moral plačati 200 lir globe (kazni), in še tobak mu je bil konfisci-ran (zaplenjen). Vsakega poštenega tihotapca mora kaj takega jeziti, a v zadrego ga ne spravi. Par dni po plačanju globe se na vasi srečata kovač in financar. Kovač mu skrivnostno pomigne in mu reče; »To
me tako jezi, ker sem moral plakati t?,?n da ne morem molčati. Nil. če druj ®! ovadil, kot ta preklicani učitelj *am c^ , ima sam masio na glavi. On ima namreč veliko več utihotapljenega tobaka f ▼ tisti-le luknji gon v zidu blizu pod«1^,
— ali jo vidite, tisto luknjo?« — »0. ,» jo, vidim! Hvala Vam lepal« Tako) strogi signor finanziere že v šoli pred u teljem in škodoželjno vpraša: »Kj« tobak?« Učitelj, ve9 iznenaden* t8 ’ »Kakšen tobak? Nimam tobaka, *• # dim,« Poln samozavesti zažuga financ^ prstom in reče strogo: »Ti bom že dal 3 kadim«! Lojtro sem!« Učitelj nato: »Nj®4 nobene loj tre!« Financar pokliče dva^vOF* ka in jima ukaže prinesti lojtro. Ko 1® l tra tu, jo ukaže postaviti k zidu ttffl®^ tisto luknjo, katero mu je bil kovač P®**
zal, in leze gor, že proti luknji. UStejiSj«
daj ves prestrašen zakliče: 'Za boij0 .. ljo, ne gor, ne gor, tam so sršenil« A zmage še bolj gotovi signor finanziere obme na lojtri, zažuga s prstom in,* željno, porogljivo zarohni nad učitelj »Bom Ti že pokazal Tvoje sršenel«i obme in Z močno roko zgrabi globoKO^ ter v luknjo — a v istem trenutku.**^ z roko ven in v velikem skoku se z lojtre dol in beži s celo težo svoje^® nega telesa v najhujšem diru naprej prej — za njim pa kakor vodni brizgalnice nešteti razjarjeni sršeni*' ga bogvekako opikali. — Oba voja**^, se z učiteljem vred za njim glasno tala in z rokami koleni tolkla. Kow^.^ je vs? to izza vogla svoje hiše se Z drugimi vred krohotal nad to zadovo^en, da je Laha tako izplačal, minut pozneje je rekel učitelju ^ lju, da ie bila ta dirka vredna še i200 lir. Financar pa nikoli ni več ali pri kovaču tobaka iskal.
A&rovizacUa. ’ - I
a Prodaja cenejše moke za ila**,*!^ ne aprovizacije. Na rumene izkaznfc*^
cenejšo prehrano dobe stranke, ki dale svoje kupone na magistratu* c*®*? moko v vojni prodajalni, Gosposka Vsaka oseba dobi začasno tri k$0^, me bele moke za pecivo 0 KUdj?^® s0 ke stane 5 kron 50 vinarjev. Mo^8 dobi po sledečem	redu:	Dne	4.	&8 o
c a	1919:	Na številko	1 do	40	^
do pol 9.; na šlev..4Q do 80 od pol 9.; na šiev. 80 do 120 od 9. do pv }«! na	štev.	120	do	160	od	pol	10,	oHTl
na	štev.	160	do	200	od	10.	do
n^	štev.	200	do	240	od	pol 11. da
na	štev.	240	do	280	od	1L do J>0‘L!
na	štev,;	280	do	320	od	poj 12- 4°. 'f.
na	štev,	320	do	360	od	2, -do P?	ti
na	šiev.	360	do	400	od	pol 3.	■
na	štev,	400	do	440	od	3. do
na	štev,	440	do	480	od	pol 4,	d®
na	štev.	480	do	520	od	4.	do	P!r \
na	štev.	.520	do	560	od	pol 5. d®	,,
na	štev,	560	do	600	od	5, do. P^	L
na	štev,	600	do	640	od	pol.
Dne 5. marca: Na štev. 640 do 8 do pol 9.; na štev. 680 do 720 0- 0
9. do 9.; na štev. 720 do 760 od 9. a OP
10.V na štev. 760 do 800 od pol 10. do 1'. na	štev.	800	do	840	od	10. do po* ,Vj
na	'tev.	880	do	920	od	11. do P°* Jj/
na	šiev. 920 do	960 od pol	12.	dO(Jj,
ua	*ifev, “t0 do	1000	od 2.	do	P?.
na	štev	;H0	co	1040	od.	pol 3.	^
tKi	šliev	?()40	do	1080	od	3. dO	P^	i.
na	štev.	1080	do	1120	od	pol 4.	&	g.
na	štev.	1120	do	1160	od	4. do
na	šiev.	1160	do	1200	od	pol 5.
na	štev.	1200	do	1240	od	5j do p®1	L
na	štev.	1240	do	1260	od	pol S,-d®
a Splošna gospodarska zadruga ** %jj3 venijo bode dne 1. in 2, marca moko za zamudnike, . Kdor v teh dn«®, pride po moko, jo pozneje he dobi.
a Prodaja sladkorja za ziainflo® ^
Zamudniki, ki še niso dobili sladkor ^ drugi odrezek sladkornih izkaznic# be v Gosposki ulici v torek, dne 2. ca 1920 popoldne.	*}.
a Telečje meso. Vnovčevalnica vino in mast v Ljubljani je odstopih1 ^ kajšnjim mesarjem večjo partijo telet pogojem, da prodajajo meso po ^ • je sprednje in po 17 kron zadnje.	j-
bo prodajalo jutri, t. j, v sredo nicah sledečih mesarjev: Novljan.
Seljan, Kocjan, Zajc Ivan< Bizilj« r9 -^ Jutri se na stojnicah imenovanih J®* jev ne cme prodajati meso drugih w
Narodno gledišč
Opera.	..
2. marca, torek, »Rusalka«, 3 ment D/3.	.	^
3, marca, 9reda, »Mignon«, aD -ment A/2.
Drama.	^
2. marca, torek, »Brezdno«, **?.
3 marca, sreda, »Beneiki trgove^-abonement E.	.	.	-: •
Odgovorni orcdalk Jel«
Ifdajateli koezordi »Vr4ero»g*	t