MMm ptriOM v HMM mi Ccna 0(11 jinrenskL dum Stev. 82 V DubUani, 9. aprila 1936 leto t. ‘‘ no abesinskih bciišiilt se nnduliuie it Ženevi ] talija protestira ptctl protestom Ženeva, 9. aprila. Z ozirom na včerajšnji protest abesinske vlade, ki ga je pariški abesinski poslanik izročil glavnemu tajniku ZN Avenolu, je italijanska vlada vložila s svoje strani odgovor, ki obtožuje Abesinijo. V tem odgovoru zavrača italijanska vlada vse trditve abesinske vlade z ozirom na bombardiranje Addis Abebe. Adis Abeba ni bila bombardicanu Prva točka italijanskega odgoora pravi, da italijanska vojna letala niso Addis Abebe naapdla, temveč so samo letela nad letališčem. Druga točka ugovarja abesinski trditvi, da je Addis Abeba odprto in nezavarovano mesto, kakor bi to radi svetu dopovedali Abesinci. Negu-ševa prestolnica je nasprotno dobro utrjeno mesto, zlasti za zračne napade, ker ima vse povsod podzemeljska zavetišča proti bombnim in plinskim napadom. Vrh tega so italijanska letala na izvid-niškem poletu čez Addis Abebo prišla v silovit ogenj abesinskih protiletalskih topov. Vsa letala so bila zadeta in težko ranjena dva letalca. Tretja točka govori in protestira proti temu, da Abesinci še kar naprej uporabljajo nečloveške dum-dum naboje, ki so prepovedani po mednarodnih pogodbah. Zaradi lega je treba smatrati, da je Abesinija lista, ki ne mara čakati začetka mirovnih pogajanj in odločitve Zveze narodov. Prodirouie ital. tet Asmara, 9. aprila, o. .Na severni (rorrti Italijani nevzdržno prodirajo naprej in so dospeli v eni smeri že do važnega križišča Cobbo, ki leži 50 km južno od Quorama na poti proti Desije. Cobbo nadzira važno karavansko pot, ki gre proti jugovzhodu, v smeri proti Lasti. Druga italijanska kolona prodira proti Magdali, z leve pa sc bližajo eritrejski bataljoni vse bolj Desijeju. Ti varujejo bok tretji italijanski armadi, ki gre iz Sokote proti jugu. Italijani prodirajo mirno in brez odpora, prebivalstvo jih po italijanskih poročilih sodeč pozdravlja. V Azebogalli so italijanske čete zaplenile veliko število pušk in strojnic, ki so pripadale cesarjevi telesni straži. Prihod italijanskih čet vpliva pomirjajoče na prebivalstvo, ki je docela brez glave, kajti v zmedi bežečih abesinskih čet se je stotinam zločincev posrečilo, da so pobegnili iz zaporov in začeli strahovati vso pokrajino. Italijanske čete so zdaj dospele v Uallo, ki predstavlja središče pokrajine Cobbo. V tej pokrajini je vladal abesinski prestolonaslednik. Na poti proti Desije italijanske čete popravljajo tudi svoje zemljevide. Uradne izgube Rim, 9. aprila. AA. (DNB.) Uradno navajajo število meseca marca t. 1. padlih italijanskih vojakov v Eritreji. V bojih je padlo 35 častnikov, 23 podčastnikov, 170 vojakov in 81 črnih srajc. Za ranami je umrlo 30 vojakov, en častnik in 17 črnih srajc. Pogrešamo štiri vojake in 26 črnih srajc. Zaradi raznih bolezni in nesreč je umrlo 8 častnikov, 12 podčastnikov, 96 vojakov in 47 črnih srajc. Od začetka sovražnosti v Vzhodni Afriki je padlo 907 mož, ranam jih je podleglo 771, 49 oseb pa pogrešamo. Zaradi bolezni in nesreč je vsega skupaj umrlo 1622 oseb. ItaUiaoi niso zavzeli C utama? London, 9. aprila. A A. (Reuter.) Italijanske Sete prodirajo proti Desiju, ne da l>i naletele na kakšen odpor sovražnika, ki si po porazu še ni opomogel. Italijansko letalstvo preganja razpršenega sovražnika. Vsi poizkusi koncentracije abesinskih Set so bili doslej zaman. Prav lako ni nobenih poročil o novi abesinski formaciji, ki je pod vodstvom abesinskega prestolonaslednika krenila na sever. Mislijo, da tudi ta vojska ne bo mogla uslaviti prodiranja Italijanov proti Desiju. Abesinska vlada demantira vest, da iti bili Italijani zasedli ((uoraiu. Pravijo, da so vsi abesinski vojaki iz okolice Addis Abebe in iz krajev severno od abesinske prestolnice prejeli nalog, naj se lakoj napotijo na bojišče. Xa ogudenskem bojišču je letalstvo izvedlo nove napade. Kakor poročajo s tega bojišča je general Graziani že izdal vse potrebne ukrepe za novo ofenzivo. Napadal bo z motoriziranimi oddelki. Povsod grade delavski oddelki nove ceste. Pomagajo jim pri tein tudi redni oddelki vojske. V Adis Abebi so pozdravili vest, da je Italija obljubila, da abesinske prestolnice ne bo bombardirala. Na tisoče mož, žena in otrok je prebilo prejšnjo noč v okolici Adis Abebe. Izpostavljeni so' bili hudemu nalivu. Rim, 9. aprila. AA. (llavas) Maršal Badoglio jc poslal Mussoliniju pordčilo, v katerem opisuje dogodke, ki so sc razvili na eritrejskem bojišču po bitkah v v Endcrti, Amba-AIagiju, Tembijcnu in Šircju do zavzetja Gondarja 1. aprila t. I. Addis Abeba, 9. aprila. A A. (llavas) Včeraj je eskadrilja sedmih italijanskih letal bombardirala Desije, Italijanska letala so nato letela proti Addis Abebi. Firenca, 9. aprila. AA. List »Nazione« piše, da hočejo sankcije države rešiti ostanke neguševega cesarstva in si prizadevajo, da bi se sprejel stari načrt v novi obliki. V zvezi s tem pravi list, da je sedanji položaj Italije docela drugačen, kakor je bil meseca septembra lanskega leta. Gondar, 9. aprila. AA. (Stefani) Ne samo v pokrajini Gondaru, temveč tudi v Dcbareku prebivalstvo mirno dalje obdeluje svoja polja. V Gondaru je v stalnem prometu italijanski denar in ga vsi radi sprejemajo. Poklicani krogi so začeli proučevati vprašanje valorizacije bogalega zemljišča. Nosptciie med Anglije In Trontlje v Ženem glede obes. upenšanin Sankcije: ent ja, dragi ne Ženeva, SJ. aprila, o. Pri včerajšnjih raisgovo- | Ijanja strupenih plinov in nečloveškega orožja, ka- rih odbora trinajstih so se pokazale velike razlik* med stališčem Francije in stališčem Anglije. Vsaka država si namreč po svoje predstavlja rešitev italijansko-aliesinskega spora. Francija vztraja na stališču, da sc sovražnosti ua abesinskih bojiščih ne morejo ustaviti, če Ženeva no ukine sankcij. To stališče jc povedal francoski zim. minister Flandin že na seji poslanske zbornice 20. marca. Angleška vlada pa zahteva, da se sankcije po-ostre zaradi tega, ker Italijani kar naprej uporabljajo v Abesiniji strupene pline. V tem smislu je potekel tudi govor angleškega zunanjega ministra Edena na včerajšnji seji. Angleži so tudi prepričani, da Italija zavrača sleherna pogajanja in da hoče vplivati na odločitve Zveze narodov s svojimi vojaškimi uspehi. Italija pa je 1925 prav tako, kakor Abesinija podpisala pogodbo o prepovedi uporab- kor so dum-dum krogle. Angleži predlagajo. na,| se la pogodba dopolni v toliko, da se popolnoma prepove izdelovanje strupenih plinov. Bodočnost Evrope, je dejal Kdcn. jc zvezana z rešitvijo tega vprašanja. Mi ga moramo rešiti, če hočemo rešiti Evropo. To jc nujno potrebno pri omejitvi razoro-ževanja, katero predlaga francoski mirovni načrt. Francozi pa zahtevajo, da bo morala komisija Kdečega križa, ki bo preiskovala v koliki meri sc jc rabilo prepovedano orožje v abesinski vojni, bo morala upoštevati vse primere na obeli straneh, in zaznamovati vse krutosti, tako italijanskih, kakor abesinskih vojakov. Za te odločitve pa odbor trinajstih ni poklican, temveč bi o tem inoral odločati poseben odbor pravnikov. Zaradi nesoglasij med francosko in angleško delegacijo se zdi, da v Ženevi ne bo prišlo do nobene važnejše odločitve. Berlin, 9. aprila. A A. (llavas.) Snoči je izšlo iz Ženeve datirano uradno i>oro5ilo, ki pravi, da se je francoski načrt rodil iz potreb francoske volilne kampanje v Franciji . Načrt, o katerem pravi francoska vlada, da je konstruktiven, ne prinaša nobenih praktičnih predlogov, marveč ponavlja samo stare obrazce. London, 9. aprila. AA. (Havas.) Ker se zunanji minister Iiden nahaja v Ženevi, odklanjajo uradni londonski krogi zaenkrat komentarje o po-edinostih francoskega načrta. Priznavajo pa, da pozdravljajo konstruktivni del načrta in pravijo, da ustreza francoski mirovni načrt docela stališču in željam angleškega javnega mnenja. V političnih krogih pravijo, da bo Velika Britanija vnovič vztrajala v Berlinu na teni, naj bi Nemčija v prehodni dobi ne gradila utrdb v Porenju. Trcuuoski naleti za evropski mir London, 9. aprila. AA. (Reuter.) Francoski pro-tipredlogi so bili objavljeni v Parizu včeraj. Prvi del ima naslov »Deklaracija o francoskem konstruktivnem načrtu za mir«. Ta del vsebuje 25 paragrafov, razdeljenih v pet poglavij: 1. Priznanje enakopravnosti, 2. Spoštovanje sprejetih obveznosti, 3. Spoštovanje mednarodnih zakonov obveznih za vse, 4. Potrebna poroštva za spoštovanje mednarodnega prava, 5. Nikake nadvlade nobenega naroda. Drugi del spomenice ima naslov »Politični ukrepi« in ima šest poglavij. Tu je govora o kolektivni varnosti o vzajemni pomoči in o razorožitvi. Dalje jc beseda o evropskih vojaških močeh, o obnovi evropskega pododbora za mir, in o ustanovitvi posebnega odbora v okviru DN, ki naj bi proučil vsa evropska vprašanja. Nato slede naslovi poglavij: 1. Mir za 25 let, 2. Vzajemna pomoč v razmerju do vprašanja miru za 25 let, 3. Organizacija mednarodne vojaške moči bi se organizirala v vsaki državi. Vanjo bi šli tudi oddelki letalstva. Ta vojna sila bi bila na razpolago svetu DN v primeru nujne pomoči. Tretji del spomenice ima naslov »Gospodarska načela«. Te jc 15 poglavij, proučena so pa vprašanja sodelovanja vseh narodov za organizacijo izmenjave blaga, vprašanje potov in načinov za razširitev tržišča, vprašanje denarne stalnosti, povečanje prodaje sirovin in vprašanje kolonij. Četrto poglavje navaja razne ukrepe v okviru Društva narodov. Drugi dokument ima naslov »Spomenica«, ki odgovarja na nemško spomenico. Ta spomenica navaja francoske razloge, ki odklanjajo nemški poskus za upravičenje glede zasedbe Porenja. Zahvala vojaštvu, voiui industriji iu prebivalstvu Mussolini govori v ital. uspehih Rim, 9. aprila. AA. (Stefani) Včeraj se je vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom Mussolinija. Prisotni so bili vsi ministri razen ministra za tisk in propagando grofa Ciana, ki sc nahaja kot dobrovoljec v Vzhodni Afriki. Tajnika fašistične stranke Starecea, ki je takisto dobrovoljec v Vzhodni Afriki, je zastopal drugi tajnik stranke poslanec Sercna. Pred prebodom na dnevni red je ministrski predsednik Mussolini dal tole izjavo: Sijajne zmage naših vojakov, zlasti zmaga pri jezeru Ašangi, kjer so naSe čete premagale negu-Seve čete, oborožene in izvežbane od Evropcev, so omogočile Italiji, da se približa ustvaritvi svojega prvega cilja, zaradi katerega je morala seči po orožju, po mobilizc^i s strani Abesinije. Ta cilj je bil zaščita njenih kolonij. To varnost bomo popolnoma dosegli z uničenjem abesinskih vojaških formacij, kar se bo v kratkem zgodilo. Glavnemu poveljniku maršalu Badogliu, vsem njegovim sodelavcem, kakor tudi it*lit«»skim in eritrejskim četam izreka ministrski svet globoko priznanje m zahvalo. Na zasedenem ozemlju je izkazalo prebivalstvo svoje simpatije do Italije. Prebivalstvo se zaveda, da ga italijanske oblasti varujejo pred razbojstvm in ropom s strani rasov. Razen tega je Italija odgovorila pritrdilno na posredovanje odbora trinejstih. Naše čele v Italiji so v svojih žzdatnih efektivih nedotaknjene in njihova morala je povsod izvrstna. Vzporedi.n delavcem, ki so v zadnjih mesecih izdelali zelo obsežne proizvode, kar bo še z vsakim tednom naraščalo čedalje bolj. Prav tako kaže tudi italijansko ljudstvo v vseh svojih slojih isto sveto sliko discipline. Belgrad, 9. aprila. Z ukazom kraljevskih namestnikov ic bil na predlog ministra notranjih zadev postavljen za podpredsednika belgrajske občine Dragoljub Todorovič, odvetnik in občinski svetovalec. Zadeva lanskega jerera urejena Kairo, 9. aprila. AA. (Havas.) Egiptski predsednik vlade Ali-Maher paša je izjavil, da so diplomatski razgovori o Tanskem jezeru končani. Dodal je; Lahko rečem, da se je dosegla ureditev, ki popolnoma jamči za egiptske pravice pri Tanskem jezeru. Millionskn tntinnn it Mnelbccu Maribor, 9. aprila. Maribor, 9. aprila. Oblasli so prišle na sled ogromnim tatvinam, ki so se že dalje časa dogajale v delavnicah drž. železnic. Gre za takozvano belo žlahtno kovino, ki je zelo draga in se rabi za ležaje pri vagonih. Na doslej nepojasnjen način so spravljali lo kovino iz delavnic drž. železnic in jo prodajali različnim podjetjem in osebam. Takoj so bili aretirani trije bratje Wudler, ki imajo v Melju tovarno in livarno kovin. Njim so baje nekateri nameščenci iz delavnice prodajali to kovino. Oblasti vrše obširno preiskavo ter je v zvezi s tem bilo aretiranih 9 oseb. Koliko se je moglo dosedaj ugotoviti, gre za milijonsko vrednost. O podrobnostih bomo poročali, ko bo preiskava zaključena. Zadeva jc povzročila v Mariboru ogromno senzacijo. Ljudje ugibajo, kako jc. moglo priti do tega, da so mogli nameščenci neopažen« nositi iz delavnic tako drago kovino, o kateri se vodi natančna evidenca, koliko se jc porabi v režiji železnic in koliko bi je moralo ostati v zalogi. Vsekakor so so morale tatvine te kovine vršiti dalje časa, če pa gre vrednost ukradenega blaga v niiljon. pa so odnašali kovino iz delavnic gotovo tekom več mesecev, če ne let. Preiskava, ki jo vodi policijska uprava sporazumno z upravo državnih železnic, ho prinesla na dan gotovo zanimive ugotovitve o krivcih, ki prihajajo pri teh tatvinah, ki nalikujejo bolj na poneverbe, v upoštev. Poleg morilcev, ki so pribežali iz Avstrije iu ki jih jc aretirala mariborska policija, jc sedaj vprašanje tatvine v delavnicah državnih železnic v ospredju zanimanja mariborske javnosti. Atentatcc)! pced sodiščem Belgrad, 9. aprila. Kakor smo že poročali, jc uprava mesta Relgrada potem, ko je zaključila zasliševanja atentatorja Damjana Arnavtoviča in ostalih narodnih poslancev, ki sc omenjajo v zvezi ž atentatom nu predsednika kraljevske vlade dne 6. marca, izročila vse spise o preiskavi državnemu sodišču./a zaščito države. Vse te spise jcvzcl v proučitev državni tožilec pri državnem sodišču za zaščito države dr. German Diudrov, ki je po proučitvi vseh spisov spustil na svobodo enega od poslancev, ki ga jc izročila sodišču narodna skupščina in to Minajla Djuroviča. Po predpisih § 96 z. u. kazenskem postopku, državni tožilec ne daje motivacije za svoi sklep, marveč samo ugotavlja, da ni povoda za kazenski pregon. Toda v smislu § 97. in 98. k. p. je državni tožilec za vse ostale poslance v zakonitem roku treh dni izročil preiskovalnemu sodniku svoj predlog za uvedbo kazenskega postopanja. Ta postopek obstoja v tem, da bo sedaj preiskovalni sodnik uvedel preiskavo, da bo nato rezultate te preiskave sporočil obtožencem ter vodil preiskavo vse dotlej, dokler ne bo postopanje končno končano. Rusiia - lun. Mongolija London, 9. aprila. AA. (Reuter.) Iz Moskve poročajo, da so včeraj objavili besedilo protokola o medsebojni pomoči, sklenjenega 15. marca t. 1. med Sovjetsko Rusijo in Zunanjo Mongolijo. Protokol ugotavlja obstoj »gentlemen-agreementa ■ j med obema državama, ki traja že 16 mesecev in | odreja medsebojno pomoč za primer grožnje vo-| jaškega napada. Tokio, 9. aprila. AA. (DNB.) Protest nankin-ške vlade v Moskvi proti sovjetskomongolskemu paktu, je napravil v Tokiju izvrsten vtis. V japonski prestolnici pozdravljajo odločno potezo Kitajske. Vsi listi zahtevajo v lej zvezi, naj se ustanovi krepka mandžursko-kitajska fronta proti l boljševizmu. • Kan rti rta tl so: Barrio, Zamera, Saadter Roman Kdo bo nool španski predsednik Madrid, 9. aprila, o. Pod pretvezo, da je kršil ustavo s tem, da je razpustil stari državni zbor, je bM odstavljen predsednik španske republike Al-cala Zamora. Predsednik Zamora je bil tisti, ki je s svojo popustljivostjo omogočil španskim levičarjem zadnjo volilno zmago, zdaj pa so ga isti krogi protiustavno vrgli s predsedstva države. Sprva so se razširjale vesti, da se bo proti temu nezakonitemu koraku predsednik Zamora pritožil na vrhovno ustavno sodišče. Toda sinoči je dal Alcala Zamora izjavo, v kateri pravi, da nima smisla, da bi se pritoževal in da bo v kratkem času zapustil Madrid ter odšel j. rodbino na deže*'o na oddih čez poletje. V tem koraku bivšega predsednika republike vidijo kolitični krogi dejanje resignacije in ga razlagajo s tem, da je Zamora nad normalnim razvojem političnih dogodkov v Španiji obupal. Španija gre naproti izraziti boljieviški diktaturi. Začasne predsedniške posle je prevzel predsednik poslanske zbornice Martinez Barrio. Uoiboula o nasledniku Ka| bo storil 911 Robles Madrid, 9. aprila, o. Z ozirom na odstavitev predsednika španske republike se v prestolnici vrše razburjena posvetovanja o njegovem nasledniku. Kandidatov za mesto predsednika je veliko. Levičarske skupine bi hotele imeti na čc'u države bojevitega in brezobzirnega marksista Martine-za Barrio, V njem upajo skrajni levičarji, da bi uresničili svoj ideal v Španiji. Iz krogov poslan-1 oietfove skupine zatrjujejo, da Barrio ne bo hotel kljub vsem šansam, ki jih ima, zamenjati mesta voditelja močne parlamentarne skupine z mestom predsednika republike. Vrh tega je Barrio tudi predsednik poslanske zbornice in vodja levičarske republikanske unije. Javno mnenje pa ga smatra za bodočega ministrskega predsednika, ki bo zamenjal Manuela Azano. Njegova skupina bo zelo verjetno volKa Sancheza Romana, ki ni aktivni politik, toda je prepričan levičar. Njega bi volile morda tudi revolucionarne skupine. Ljudska ironta, ki spada tudi med levičarske grupe, bo kandidirala dosedanjega predsednika Zamoro. Ni pa še jasno, za kakšnega kandidata se bo odločil katoliški voditelj Gil Robles s svojo ljudsko akcijo. Če se levičarske skupine ne bodo zedinile na enega kandidata, potem ne bo izvolitev bodočega predsednika šla tako gladko izpod rok, kakor si predstavlja kričaški levičarski tisk. Madrid, 9. aprila. AA. (Havas.) Poslanska zbornica je izvolila »stalno delegacijo«, ki glasom ustave nadomešča parlament med njegovim razpustom. Nato je zbornica odlož.ila seje do ln. aprila Kemiki mir Londonski listi poročajo, da je rekel Churchill v nemški mirovni ponudbi: »Po zasedbi Porenja ponuja Hitler F.vropi 25-letni mir. Ko bo zasedel Avstrijo in Češkoslovaško, bo ponujal 50 letni mir. Ko bo dobil poljski koridor, bo podaljšal svoj mir na 75 let. Ko pa bo končnovcljavno vrgel zapadne države na tla, nam bo nemara predlagal tudi večni mir.« Strahote borbe za oblast v Avstriji Vrv na vrat polilič. nasprotnikom Maribor, 8. aprila. Borbi med hitlerizmom in režimom zavzema v sosedni Avstriji čimdalje hujše oblike. Iz Maribora lahko to borbo, zasledujemo v zanimivih podrobnostih, saj se vsak hujši nastop avstrijskih oblasti proti narodnosocijalističnemu pokretu opazi v povečanem dotoku beguncev čez mejo. Zlasti v zadnejm času je začel ta dotok naraščati, p čemer smo v »Slovenskem domu« /e opetovano poročali. Skoro vsak dan prihajajo begunci čez mejo, največkrat preko samotnih prelazov na Kozjaku, kjer imajo narodni socijalisti v Avstriji izpeljano odlično organizacijo iz hitlerjevstvu naklonjenih domačinov, ki znajo spraviti kljub najbud-nejši pažnji avstrijskih obmejnih .stražarjev begunce čez mejo. Ker so se začeli štuliti med begunec tudi razni kriminalni tipi, jc začelo avstrijsko vodstvo narodnosocijalistične stranke izdajati beguncem posebne (egitimacije, ki jih označujejo kot žrtve političnega pokreta, da se z njimi lahko izkažejo pred našimi oblastmi. Prvi begunci, ki so imeli take legitimacije, so bili trije Gradčani: 35 letni pekovski pomočnik Josip Schellauf, 25 letni monter Fric Godar in 22 letni mehanik Josip Wolsch. Vsi trije so navedli, da so pobegnili zaradi tega, ker so skrivali v svojih stanovanjih orožje, municijo in protirežimske letake. Graška policija pa je izvedela za to skrivališče in jih je nameravala aretirati, potom svojega zaupnika pri policiji pa so hitlerjevci za namero do-znali ter so poslali vse tri čez mejo. V Mariboru jih je postavila policija pod nadzorstvo, v ostalem so se pa kakor vsi drugi politični beguni, lahko v omejenem obsegu kretali v mestu. Policija pa je obenem uvedla tajno preiskavo o vzroku njihovega pobega ter je dobila v roke sumljive dokaze, da se skrivajo za dozdevno lahkimi političnimi delikti vseh treh begunov v resnici zločinski politični umori ki so se zadnje dni marca dogodili v okolici Gfad-ca. Obračunavanja med hitlerizmom in režimom je zavzelo zadnje čase izredno ostre oblike. Na tisoče pripadnikov narodnosocijalistične stranke je bilo aretiranih in odgnanih v koncentracijska taborišča in zapore. Med njimi so mnoge ugledne osebnosti, celo bivši avstrijski podkancler. Aretirani so bili ljudje, o katerih nihče niti od daleč ni sumil, da so v zvezi z narodnosocijalističnim po-kretom, saj so bili znani na zunaj kot najvnetejši pripadniki režima. Oblasti so izsledile celo več zaupnikov hitlerjevske organizacije na važnih upravno-uradniških mestih, od koder so imeli točen vpogled v vse namene državnega aparata. Najhuje nastopa režim na avstrijskem Štajerskem, kjer je bilo izvršenih največ aretacij. Vse to je dalo vodstvu narodnosocijalistične stranke v Avstriji misliti, da je izdan strankin arhiv za Štajersko Tajna preiskava, katero je vodstvo hitlerjevcev izvršilo, je ta sum potrdila. Obenem je pokazala sled za izdajalci, ki so zavzemali odlična mesta v vodstvu stranke v Gradcu. Osumljena sta bila mladi jurist Kralik, sin znanega bivškega mariborskega tiskarnarja Kralika, ki je bil lastnik Mariborske tiskarne ter sc je po prevratu preselil v Gradec, ter neki monter Hofer v Feldbachu. Kralik je zavzema! v graškem vodstvu narodnosocija-lističnega pokreta važno funkcijo ter je bil vodja hitlerjevskih napadalnih oddelkov na graški univerzi. Kot tak je imel vpogled v vse skrivnosti in dostopen mu je bil tudi arhiv, ki je bil največja tajnost. Hofer je bil tudi svoječasno vnet narodni socijalist, potem pa je prešel k Heimal-schutzu. To samo na sebi sicer ne bi bilo sumljivo, ker je storilo sličen korak že mnogo drugih hitlerjevcev, padlo pa je v oči, da je Kralik kljub temu še vzdrževal tesne zveze s Hoferjem. Vse to je povzročilo, da je vodstvo hitlerijancev v obeh zaslutilo izdajalce, ki sta izdala režimu strankin tajni arhiv. Na posebni seji vodstva sta bila oba obsojena na smrt in z izvršitvijo smrtne obsodbe so bili poverjeni najzanesljivejši pristaši, Ena trojka je dobila nalogo, da odstrani Iloferja, druga pa naj bi ubila Kralika. Oba umora sta bila izvršena in sta povzročila v Gradcu ogromno pozornost, v javnosti pa se ni o njima ničesar slišalo, ker je imelo avstrijsko časopisje strog nalog, da mora o tem absolutno molčati Avstrijskemu režimu je danes mnogo ležeče na tem, da se čim manj v javnosti govori o hitleri-janskem pokretu in skušajo inozemstvo prepričati, da je že skoraj iztrebljen. Le od časa do časa, kadar gre skozi državo val novih aretacij, prodrejo v inozemstvo glasovi o izredni živahnosti hitlerjevskega gibanja. Poznavalci pa pravijo, da je hitlerjevstvo danes v Avstriji močnejše, kakor kdaj poprej in da je to tudi eden vzrokov, zakaj uvaja Avstrija splošno vojaško dolžnost. V kasarnah misli izgnati iz mladine upornega hitlerjevskega duha, kar pa bo po sodbi avstrijskih narodnih socijalistov nemogoče. Doseglo se bo ravno nasprotno, da bo postala armada nositeljica na-rodnosocijalističnega pokreta, ki je že danes prodrl v vse njene edinice, tako da postaja čimdalje nevarnejiž za obstoj režima. Holerja so zadavili z vrvjo v avtomobilu Trojica, ki je bila določena, da izvrši smrtno obsodbo nad Hoferjem, se je pripeljala v avtomobilu,^ katerga je vodil zaupnik stranke, v torek, dne 31. marca, ob 9 zvečer v Feldbach, Povprašali so, kje stanuje Hofer, se podali k njemu ter se mu predstavili s ponarejenimi izkaznicami kot detektivi graške policije. Povabili so ga v avtomobil in Hofer je moral slediti. Bila je to zaprla limuzina, v katero sta se vsedla spredaj šofer in en spremljevalec, druga dva pa sta vzela na zadnjem sedežu noferia v sredo. Avto pa se ni odpeljal proti Gradcu, temveč je vzel smer proti jugu. Spotoma •se |e odigrala v avtomobilu grozovita drama. Ko je pasiral Lipnico in se vedno bolj bližal jugoslovanski meji, sta oba moža na zadnjem sedežu naenkrat planila na Hoferja. Eden ga je prijel čez pas preko rok, da je bil za trenutek brez obrambe, drugi mu je pa v tistem hipu vrgel zanjko okrog vratu ter g*, začel daviti, Med žrtvijo in morilci »e je vnela strašna, nema borba, ki je bila v nekaj minutah odločena. Med tem, ko je avto drvel v noč, ic žrtev izhropela. Avto je zavil na cesto proti avstrijskemu Cmureku. Blizu vasi Gossdorf, v neposredni bližini naše meje, se je ustavil ob malem potočku. Iz avtomobila so izstopili trije možje, ki so dvignili truplo ter ga zanesli ob potoku vstran od ceste. Vrgli so ga v zaraščeni potok, kjer so ga našli Jele čez nekaj dni, tako da avstrijske oblasti dalje časa niso vedele kako tragična usoda je zadela njihovega zaupnika. Umor Kralika se je dogodil naslednjega dne. Ugrabili so ga morilci ob 7 zvečer na graški promenadi. Sredi gnje-če so se mu približali trije mladi možje in izvršili dejanje čisto na gangsterski način. Silovit udarec z gumijevko na glavo, da se je brez glasu zgrudil, nato pa so ga z bliskovito naglico dvignili v avtomobil, ki je stal v bližini z ožganim motorjem in so zdrveli . im po ulicah. Predno so se ljudje zavedli, že ni bilo o avtomobilu nobenega sledu. V graški okolici so vrgli nezavestnega Kralika iz avtomobila v obcestni jarek, ga dvakrat ustrelili v glavo ter se nato naglo odpeljali. Truplo ustreljenega Kralika 60 našli kmalu in to je znatno olajšalo zasledovanje storilcev. Slučajno si je neki fant zapomnil tudi številko avtomobila in izsledili so potem šoferja, ki pa o vsem m hotel ničesar vedeti, dočim storilcev niso mogli še dosedaj najti. Sledovi za njimi vodijo proti nemški meji, kamor so baje pobegnili, Sledovi vodijo na našo me;V> Avstrijskim varnostnim oblastem se je po čilo ugotoviti tudi sledove za morilci Hoteij Cmureku se je avto, vkaterem je bil Hofer ljen, obrnil nazaj ter je vozil skozi Lipnico proti Lučanam. Tam se je v bližini meje ustavil in trije morilci so izstopili. Od tu naprej pa je sl?1 zopet zmanjkala. Ni bilo mogoče ugotoviti, ali so zločinci pobegnili preko meje, ali pa so se skrili v goratih predelih zapadne Štajerske, kjer se skriva mnogo stotin narodnih socialistov ter čaka na priliko, da pobegnejo čez mejo. Zaradi tega so vršili predvsem najstrožjo preiskavo v Avstriji, ker so bili mnenja, da so morilci Hoferja in Kralika ene in iste osebe. Morilci v Mariboru Kakor smo že omenili, se je mariborska policija živo Zanimala za vzrok pobega Schellaufa, Godarqa in Wotscha. Pri tem je dobila v roke presenetljive dokaze, da se v tej trojici najbrže skrivajo morilci monterja Hoferia. Vsi trije begunci, ki so se včeraj pod policijskim nadzorstvom svobodno kretali po Mariboru, so bili naenkrat, aretirani in na policiji zaslišani. Skraja so vsi tajili in ogorčeno odvračali vsak sum, ki bi jih bil utegnil spraviti v zvezo z zavratnim umorom, katerega so ostro obsojali, Ko so jim pa servirali vedno več dokazov, ki govore za njihovo krivdo, se jc naposled prvi vdal. Ves skrušen je priznal, da ve, kdo so morilici Hoferja in je naposled izdal svoja dva tovariša. Sebe je skušal ščititi s tem, da je bil pri umoru samo navzoč, je pa sedel v avtomobilu spredaj pri šoferju in sta Hoferja zadavila sama Schellauf in Wotseh. Ta dva pa sta vse ogorčeno tajila in zatrjevala svojo nedolžnost, češ, da si je Godar vse izmislil, da je avstrijski špijon, ki hoče oba pogubiti po nedolžnem in da sta le navadna politična begunca. Vse pa je bilo zaman in končno sta tudi onadva podala W"1 9 V • « • jr astsh m rušilci pozivajo na upor Naša slovensko javnost je bila v dovoljni meri poučena o spletkah in krvavih načrtih, ki jih je snovala v parlamentu in senatu proti sedanji vladi skupina, ki vklepa vse jugoslovenske fašisle, od pofovcev do pohorcev, v svojo verigo. Vedela je naša javnost, kje je treba iskati rušitelje države, saj je nanje lako jasno in nedvoumno pokaže' stom predsednik vlade v svojem velikem gi senatu pred zaključkom proračunske debi. ' med prav tistimi so se idaj našli ljudje, ki so <, ni no svoje zaupnike tajno okrožnico, s katero pozivajo na rušilno delo med narodom, na sejanje vznemirjenja in neicdov, da bi mogli vreči vlado in se tudi skozi kri dokopati do oblasti. Ta okrožnica, ki jo spodaj objavljamo, postavlja na laž vse zavijanje tistega dela skupščinske opozicije, ki je uganjala v skupščini obstrukcijo pod gesli, ki so »zvenela« visoko riacijonalno, in tisle fraze v senatu, ki so z njimi pohorci dušili našo javnost. Zdaj vemo, da je bil atentat na predsednika vlade zvarjen ne samo v krožku poslancev, ki sedaj čakajo na sodbo belgrojskego sodišča, temveč je bilo to le prvo dejanje po načrtu, ki ga jc zasnovala zveza edinih Jugoslovanov: Strup, laž in kri so vsebina gesel, ki jih naši po-fovci in pohorci vsiljujejo ljudem, cilj je pa oblast, nasilje iri korupcija. Naša javnost pa je zelo radovedna, kakšno pohvalo iri opravičilo za te visoko nacijonalne načrte bo znalo iznajti dravsko plemensko glasilo, naj-objektivnejši list pod božjim soncem. Osrednji izvršni odbor nacionalne fronte Vam po sklepu exekutive sporoča: I. V prejšnjih okrožnicah smo Vam pojasnili političen položaj. Napovedali smo tudi skorajšnji konec Stojadinovič—Koroščevega režima, ki je vzbudil odpor vseh nacionalnih elementov v državi, tako, da je nacionalno fronta danes bolj kot kedaj enotna in borbena. Na žalost se zaenkrat organiziranemu nacionalnemu odporu ni posrečilo zrušiti protijugos/ovensko »gangstersko« vlado, predvsem radi nezadostne organizacije v narodni skupščini. Vendar pa je to le kratek zastanek — priprava v zmagovitem pohodu nacionalnega pokreta. II. Nekateri naši zaupniki so izrazili željo, da bi spremedili način borbe. Vse te moramo opozori« na disciplino in nato, da je taka borba za enkrat edina mogoča pot, da vržemo to lažidemo-kratsko vladanje, ki se je povsod po svetu že preživelo, ter da zopet zavlada jugoslovenska nacionalna fronta. III. Ker v skupščini nismo uspeli, smo organizirali afront proti vladi v senatu. Vkljub velikemu pritisku so ogti>'.i nacionalni senatorji dosledni svojemu sklepu in izglasovali vladi nezaupnico. Vsaka poštena vlada bi morala na tako nezaupnico dati ostavko. Toda vlada »brez poštenja in časti« tega ne bo storila, zato je pač naša dolžnost, da se poslužimo drugih sredstev, da jo vržemo. Po prvi zmagi v senatu bo siedila kmalu druga. IV. Pozivamo vse naše poverjenike, da v smislu lokalnih navodil pojačajo svoje delo in organizacijo, da bodo v slučaju potrebe vsi nacionalni ljudje pripravljeni. Brez dela in žrtev ni pravega nacionalizma. V. Posebno pa pozivamo nacionalno mladino, da se tesno oklene svojih preizkušenih političnih voditeljev. Mi smo naši mladini hvaiežni za mnoga dela, ki jih je v preteklih dneh storila. Naj svojo organizacijo še izpopolni in borbo pojači. »Zvestoba za zvestobo«, to naj bo naše geslo! VI. Javno razpoloženje in mnenje je dragoceno za našo zmago. Poverjeniki naj zato povsod organizirajo sistematičen bojkot proti vladi in naj kot do sedaj, širijo nerazpoloženje med ljudstvom s prikazovanjem znižanja plač, zvišanjem davkov, omejevanja svobode itd. Obenem naj se še bolj sistematično prikazuje skorajini padec vlade in nastop nacionalne fronte s politiko Velikega Kranja Mučenika. To bo pospešilo našo zmago, ker «c jc tudi pri zadnjih demonstracijah v Zagrebu videlo kako zelo tako nerazpoloženje slabi vlado. Pri tem delu pa opozarjamo na skrajno previdnost, ker vladna banda povsod jezuitsko vohuni. VII. Vse delo naj se vrši le pod imenom nacionalne fronte in naj se stranka radi taktike čim manj omenja. Vsi poverjeniki, zaupniki naj se pa glede organizacije tajnega dela drže navodil, ki so jih dobili lansko leto seveda političnemu stanju primerno. VIII. V kratkem Vas bodemo podrobno obvestili o sistematični, odločilni borbi, ki jo bodemo započeli po celi državi. Kdaj točno se bo to zgodilo Vam ne moremo javiti še sedaj, ker je odvisno od sklepa glavnega akcijskega odbora v Beogradu, kdaj bo radi razvoja dogodkov primeren trenutek, da se započne borba. Pripravljeni pa morate biti vsak čas. IX. Ker se je zgodilo, da nekaj naših poverjenikov ni prejelo zadnjih naših okrožnic, boste radi varnosti sprejeli vsa sporočila vedno v drugačnih kuvertah in vedno s šifro. Vaša šifra jc:... (šifre ne objavimo, da ne izdamo, odkod smo okrožnico JNS dobili — op. ured.) S to šifro signirajte tudi vsa Vaša eventuelna sporočila v smislu okrožnice in navodil, ki Vam jih bodemo v kratkem porfali. Pazite na vse dogodke v Vaši okolici, predvsem na lažna podtikanja, ker nam bo to zelo koristen materijal za delo, ko pridemo zopet na vlado. X. To okrožnico, predvsem pa šifro takoj uničite, da ne pride nepoklicanim v roke. Šifra je sredstvo, da se obvarujemo podval. Zahtevamo v tem pogledu skrajno previdnosti V boj za nacionalno zmago velike Jugoslavije! Priznanje slovenskim duhovnikom Ljubljana, 9. aprila. Včeraj dopoldne je ban dr. Marko Natlačen izročil visoka odlikovanja, s katerimi je kr. namestništvo odMkova!o ljubljanskega stolnega prošta g Ignacija Nadralia, mariborskega stolnega prošta !F dr. Maksimilijana Vraberja, novomeškega prošta g. Karla Čerina, župnika v Ralečah g. josipa Lavtižarja in župnika v 1 jubljani patra Kazimirja Zakrajška. Za svoje držumi.isiki ["“,.ar moniki, 32.20 Beethovnov godalni kvartet — Buaiw-pešla: 19.15 Mozartov koncert 7,a flavto, lfl.40 U.inn-r.ijpv p a« i Jen, ‘22.85 Orkoatr a 1 na glasba — Trst-Milan: 17.15 Komorna idaaba, 20.45 Pasiijon, 22 Or»le — Rim-Fiari: 17.15 KJavir in petje, 20.35 Duhovna fflaaba, 22 Orprle — Prana: in.10 Violina, 10.40 Vokalni kvartet yie>snil o pomladi, 20 Rufprinova iprra «$aliunH«» ‘21 Orkestralna glasba, ‘22.15 Lahtka glasba • Kamnik Kamnik, 7. aprila. Finančna kontrola v Kamniku se ie preselila iz predmestja Sutne v vilo g. Božiča nasproti glavnega kolodvora v Kamniku. Kamniški hodniki bodo že vendar enkrat urejeni. Ker kamniška mestna občina ni zmogla s svojimi dohodki popolnoma uredili hodnikov ob hišah in to po vsem mestu, so se ponudili lastniki hiš, da bodo somi vsak pred svojo hišo dali hodnik uredili tako, da ne bodo kamniški pločniki potem imeli več nadstropij, kot jih imajo sedaj in se mora prav previdno hoditi, da sc ne zdrsne s hodnika na cesto, posebno še ob deževju, ko je vse mokro in spolzko in hodnik ves v lužah. Najboljše bi pa bilo, da bi se s popravljanjem hodnikov takoj pričelo, dokler še ni tujcev v Kamniku, kateri pa bi gotovo ušli iz Kamnika, če bi morali hoditi namesto po hodnikih, po prašni kamniški cesti. Na šport in olimpijske igre Zagreb, 8. aprila. AA. Včeraj je prispel v Zagreb minister za telesno vzgojo ljudstva g. dr. Josip Rogič. Ob 18 je imel g. dr. Rogič konferenco s predstavniki Jugoslovanskega olimpijskega odbora, Zveze športnih zvez in s predstavniki vseh športnih zvez s sedežem v Zagrebli. Predsednik Zveze športnih zvez dr. Hadži je pojasnil g. ministru stanje našega športa in mu zlasti poročal o pripravah za odhod naših tekmovalcev na 11. olimpijado v Berlinu. Minister dr. Rogič je z zanimanjem sprejel pojasnila in obljubil, da bo storil vse, kar bo v njegovi moči, da bo naše zastopstvo na olimpijadi kar moči dobro. Zastopnike našega športa je razveselil posebno z izjavo, da je za sodelovanje naših tekmovalcev na berlinski olimpijadi poskrbljeno v^ proračunu in da bodo potrebni zneski v najkrajšem času izplačani. Minister dr. Rogič je tudi danes ostal v Zagrebu. Med dnevom si je ogledal posamezne športne ustanove * Nove cigare Belgrad, 9. aprila. AA. Uprava državnih monopolov je uvedla novo vrsto smotk in jih že dala v promet. Te smotke se imenujejo »Cigarillos« in so pakirane v škatlah po pel kosov. Ceno škatlice je 3 Din. Te smolke so tnujline in so se v nekaterih krajih zelo dobro prodajale, po zedinjenju se je pa ukinilo njihovo izdelovanje. Da pa ustreže kadilcem smotk, je uprava državnih monopolov sklenila že obstoječe vrste smotk komplotirati še s to lipo, da bodo kadilci cigar imeli čim večjo izbiro Za zdaj se prodaiujo te smolke v vseh banovinskih in večjih sreskih mestih, čez dva meseca pridejo pa v promet tudi v vseh drugih krajih. Vseučilišha knjižnica se prične v kratkem graditi Ljubljana, 9, aprila. Postavitev vseučiliške knjižnice v Ljubjjani je problem, ki se vleče že skozi več let. Ni bilo in ni bilo mogoče dobiti primernih sredstev za postavitev tako potrebne institucije, brez katere slovenska prestolnica kot kulturno središče Slovenije pač ne more dalje vzdržati. Vseučiliška knjižnea naj bi bila ono mesto, kjer bi se osredo-točevalo duhovno delo slovenske mladine in inteligence. Razumljiva je radi tega borba, ki jo je zastavila vsa slovenska inteligenca, da doseže zgrad-njo te prepotrebne institucije. Šele Stojadinovič-Koroščeva vlada je to zahtevo slovenskega naroda primerno upoštevala, uvidela vso potrebo po uni- ske uprave pa je bil prvotni načrt nekoliko spremenjen, to pa predvsem le radi tega, ker sc mora upoštevati novi format opeke. Zgradba bo pet- nadstropna ter tako reprezentativna, da bo res delala čast Ljubljani. Glavni vhod v knjižnico bo iz Knežje ulice, kamor bo obrnjena tudi glavna fasada. Celotni stroški za postavitev knjižnice so preračunani na okrog 8 milijonov dinarjev. Prva anuiteta je bila upoštevana že v državnem proračunu 1935/36. Skoraj bi ta anuiteta že pro- padla, da ni banska uprava še v zadnjem času izdelala načrtov ter takoj razpisala licitacijo. Na gradbenem oddelku banske uprave je bila včeraj licitacija za zgraditev poslopja; vodil jo je višji svetnik ing. Otahal. Včeraj je bila licitacija • < ... ■ r~ ,• ni r j. rr* v~l L r 'r' F"’1' '■ !~r~‘ 'f—r^'r"" t ‘ " • fw: r~^ V'""' f** ’■ • ~ •» * i \ t -..L -a 4 I r rrr r*.pi prr • 1 —--1 .. ; ■ »• H« ...^,..^„1 H T*: M- r~' Tak bo pogled na kn jižnico s Knežje ulice. verziteni knjižnici ter končno našla sredstva za zgraditev knjižnice, za katero so se Slovenci borili vsa zadnja leta. V nemali meri pa bo zgraditev knjižnice zasluga tudi bana Dravske banovine dr. Marka Natlačena, ki je nujnost knjižnice na pravem mestu pravilno upošteval in pravilno tolmačil. Kakor znano, bo čitalnica stala na parceli, kjer je stal nekoč knežji dvorec Auerspergov-Turjačanov, ki je bil po potresu leta 1895 odstranjen. Idejni osnutek za knjižnico je dal profesor Plečnik. S sodelovanjem tehničnega oddelka ban- le za težaška, betonska, zidarska in železobeton-ska dela. Za oddajo teh del je bilo med podjetniki precejšnje zanimanje. Za vsa ta dela je v proračunu predviden znesek 5,837.000 Din. Izvedba teh del je bila oddana ljubljanskemu stavbnemu podjetju E. Tomažič kot najcenejšemu ponudniku. Ko bo to licitacijo odobrilo tudi ministrstvo, se bo z zgraditvijo takoj začelo, tako da smemo upravičeno upati, da bo vseučiliška knjižnica v surovem stanju že letos dogotovljena. Za vsa ostala dela bodo razpisane licitacije pozneje, vendar pa tako pravočasno, da časovno to na gradnjo ne bo vplivalo. Mrliča so ukradli iz mrtvašnice Javornik, 7. aprila 1936. Marsikaj se pripeti v tako obširnem okraju kot je jeseniški industrijski revir, v katerem so si svoja stalna bivališča poiskali ljudje iz vseh delov države. Tudi marsikaj takega se pripeti, česar iz drugih krajev ni slišati. Tako je tudi slučaj, ki se je pripetil sinoči, najbrž osamljen v poročevalski kroniki. Po daljšem bolehanju je v tovarniški bolnišnici, ki leži že na ozemlju župnije Koroška Bela, v ponedeljek popoldne umrl tovarniški delavec, Tomaž Rozman, star blizu šestdeset let. Ta ie imel v sosedni župniji Gorje pri Bledu svoio malo domačijo, kamor pe je prihajal le ob sobotah, sicer pa stanoval v tovarniškem poslopju, takozvani hiši za samce. Bolnišnica ima seveda svojo mrtvašnico in tja so prenesli tudi umrlega delavskega trpina, ga položili v rakev ter prižgali sveče, kot je to običaj pr> vsakem, v bolnišnici umrlem. Svojci so bili seveda tudi obveščeni in naznanjeno jim je bilo, da se vrši pogreb v sredo popoldne na pokopališče na Koroško Belo. Od tu dalje, dajmo besedo očividcu prizora: »Ko sem sc okoli tričetrt na 11 ponoči v ponedeljek vračal z Javornika proti Jesenicam, sem opazil, da se v mrtvašnici gibljejo neke postave in premikajo luči. Postal sem in radovednost me ie gnala, kaj naj bi lo bilo. Naenkrat se vrata mrtvašnice odpro in v preddvorje bolnišnice stopi človeška postava, ki je nekaj težkega nosilo na rami. Stal sem neopažen kraj ceste in videl, da gre postava po cesti navzgor proti Jesenicam ter z grozo opazil, da ji čez rame visi mrtev človek s še zvezanimi rokami. Kljub temu, da ie bilo oblačno, se je v siju tovarniških obločnic vse zelo dobro razločevalo. Človek je nesel mrtveca najmanj sto korakov do pod mosta, pod katerim vozi električna železnica na Javornik. Tam pa je v temi stal kmečki voz z vpreženim konjem, pred katerim je stal še nek spremljevalec. Ko je navedeni transport prišel do voza je vozač zavalil na voz mrtveca, ga pokril z rjuhami, sedel na voz, nakar ie vse vkup zdirjalo po cesti navzgor, da ie prišel voz na most, ki veže cesto proti Gorjam.« Kdo je prišel po mrliča, sc do tega Irenotka še ne ve, najbrže pa kdo od svojcev. Stvar je namreč ta, da je treba za prevoz mrtveca iz ene občine v drugo oblastnega dovoljenja okrajnega glavarstva, kar pa je združeno z daljšim postopkom. Vsekakor bodo imeli svojci posledice in pota k zaslišovanjem, če ne bo sledila celo kazen. Enakega slučaja v tukajšnjih krajih še ni bilo in razumljivo je, da je bil dogodek predmet vsesplošnega razmotrivanjn in seveda tudi smeha, zlasti še, ker je bil očividec v velikem strahu, ko je gledal nenavaden prizor. Jesenice Na Jesenicah je Veliki teden posebno zanimiv, ker takšnih običajev pri »strašenju« menda ni nikjer, kot tu. Ragelj je videti zelo malo, le pri savski cerkvi je ostala tradicija, da se pod starodavnim kostanjem zberejo ragljači opoldne in zvečer, na Jesenicah pa imajo glavno vlogo »kište«. 2e cel teden prej hodijo otroci po prodajalnah in drugod prosit prazne zaboje, sodčke itd., kar jim trgovci radi odstopajo, saj vedo, da ta les pride Veliko soboto na grmado za velikonočni ogenj. In v četrtek, zlasti pa Veliki petek, se zbere okoli župne cerkve mladine, da vse mrgoli. Na dano znamenje pa začno udrihati po zabojih, da krepelci lete daleč naokolu in ne prenehajo, da je vse drobno. Gorje tistemu, ki jo dobi s kolom po svojem kolu, včasih pa tudi po glavi. Gledalcev tega nenavadnega »strašenja« je vedno polno. Velikonočna procesija na Jesenicah je vsako leto nad vse veličastna, zlasti moški ta dan »pritisnejo« bolj ko o sv. R. Telesu Velik zbor pevcev in pa polnoštevilna godba Krekovega društvo, vse to napravi procesijo eno najlepših, kar jih je na Gorenjskem. Posebno lepo pa je v jutranjih urah v sosednji župniji Sv. Križ nad Jesenicami. Ob lepem vremenu gre navsezadnje vse »kar leze in gre« v Rovte, kot se na kratko pravi in res je nekaj veličastnega, ko se vije procesija po goliški cesti in odmevajo zvoki godbe od Rošce in Golice. Vsakomur ostane ta prizor za vedno v spominu Celjske novice 7-letni sin delavca Zupanc Ciril iz Sp. Hudinje se je pri igri ponesrečil in si izpahnil levo roko. - Franc Moličnik, 5-letni pos. sin iz Krnice pri Lučah je 4.1. m. stopil iz hiše. Zunaj je pihala močna burja, ki ga je s tako močjo treščila ob tla, da si je zlomil desno nogo. — 22-lelni dijak Rudarske šole Grubišič Ivan, doma iz Kraljeviče, ic 6. t. m-na šolskem dvorišču tako nesrečno podel, da si i<~ močno poškodoval levo koleno. — 32-lctni hlapec Divjak Avgust iz Rečice nad Laškim je /. t m., ko je vozil s težko naloženim vozom proti Laškem in so se mu pri tem konji splašili, padel tako nesrečno pod voz, da si je pri tem prigriznil jezik, zlomil desno, ključnico in tudi sicer močno poškodoval po obrazu. Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. Prostovoljna gasilska četa v Celju priredi v sredo, 15. t. m. ob 20 v Gasilskem domu predavanje. Predava kapetan II. r. g. Franjo Toš o vojnih plinih in napadih iz zraka. Občni zbor Muzejskega društva. V torek zvečer je imelo Muzejsko drušlvo v Narodnem domu redni letni občni zbor. Obširno poročilo o delovanju društva v Celju in najbližji okolici je podal predsednik g. prof. Orožen, podpredsednik prof. Brodar pa je poročal o izkopaninah v Potočki zi-jalki in o novih paleolitskih postajah v Mornovi zi-jalki in Špehovki. Za zbirko iz Potočke zijalkc je dala občinska uprava celjska na razpolago primerne prostore v stari gimnaziji. Ker zbirke Muzejskega društvo zelo naraščajo, bo treba kmalu pričeti misliti na nove prostore, ker bodo ti sčasoma premajhni. Za enkrat pa bo mogoče razmestiti bogato zbirko v sedanjih prostorih in bo ta zbirka gotovo atrakcija za tujce, ki prihajajo v Celje. Za častnega člana Muzejskega društva je bil na predlog g. predsednika Orožna soglasno iz- voljen konservator g. dr. Franc Stele, ki si je pridobil z restavracijo celjskega stropa in slik v mestni župni cerkvi za umetnostno zgodovino Celja mnogo zaslug. V odbor so bili izvoljeni: gg. prof. Orožen, predsednik; dr. Franc Kotnik, ravnatelj Mohorjeve družbe, podpreds.; prof. Mlinar, tajnik; Zorko, pisar, ravnatelj okr. sodišča, blagajnik. Gg. prof. Brodar in Orožen sta podala načrt za delo v tekočem letu, ki se bo mogel deloma izvesti če bo zagotovljena podpora javnih faktorjev. Koncert Celjskega Zvona. Pevsko društvo Celjski Zvon noie na Vel. petek ob pol 8 zvečer v župni cerkvi veliko Tomčevo oratorijsko delo v dveh delili: Kruh iz nebes« in »Odrešeniku sveta«. Ti dve skladbi so bile prvič izvajane lansko leto na evharističnem kongresu v Ljubljani, kjer sta dosegli Velikanski uspeh. Celjani, ki sc evharsitične-ga kongresa niste udeležili, ne zamudite izredne prilike, da čujete to izredno cerkveno delo našega priznanega skladatelja prof. Mat. Tomca. Mlaka krvi na Marijinem trgu Ljubljana, 9. aprila. Razburljiv dogodek se je nudil pasantom sinoči okrog pol osme na Marijinem trgu. Blizu stopnic, ki vodijo v frančiškansko cerkev, je namreč nenadoma izpodrsnilo 85 letnemu upokojenemu bančnemu uradniku Jakobu Avšiču, ki stanuje Pred škofijo št 20. Dobil je hude poškodbe na glavi, kjer si je prebil najbrž tudi kako važnejšo žilo, Začel je namreč motno krvaveti ter je na mestu, kjer ie Ic7.al z glavo na tleli, nastala cela luža krvi. Takoj poklicani reševalci so nezavestnega prepeljali v bolnišnico. Radi takojšnje pomoči je izven nevarnosti. Maribor Lekarne. Nočno lekarniško službo vršita Mi-narikova mestna lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu in Vavpotova lekarna »Pri angelu varhu« na Aleksandrovi cesti. Prosvetno društvo v Hočah vprizori na velikonočni ponedeljek ob treh popoldne v Slomš-kovi dvorani igro »Graničarji«. Zbor rezervnih častnikov. Uprava mariborskega pododbora UKOIR vabi svoje člane na 10. redno letno skup&čino, ki se vrši v četrtek, dne 23. t. m., ob 20 v dvorani restavracije Novi svet v Jurčičevi ulici 7. »Putnikova« poslovalnica uraduje na Veliko soboto do 16., na nedeljo in v ponedeljek pa bo zaprta. Pač pa bo normalno poslovala podružnica v kolodvorski carinarnici na kolodvoru. Občni zbor Nabav!jalne zadruge drž. nameščencev se bo vršil v nedeljo, dne 19. t. m., v veliki dvorani Narodnega doma. Polovična vožnja je dovoljena za Mariborski teden, ki se vrši v času od 1. do 9. avgusta v Ma-riboru. Karambol Ljubljana, 9. aprila. Včeraj okrog tričetrt na dvanajst je prišlo na križišču MasaryKove in Resljeve ceste do težje prometne nesreče. Na križišču sta namreč trčil;, skupaj dva avtomobila in sicer osebni avtomobil zdravnika gosp. dr. Jemca in nek drug avtomobil, v katerem sta bila tudi nek kapetan in inženjer Luka Jovanovič. Oba sta na doslej še nepojasnjen način odnesla od nesreče hude poškodbe, tako da so morali intervenirati reševalci. Ing. Jovanoviča so odpeljali v civilno, kapetana pa v vojaško bolnišnico. Ing. Jovanovič,, ki je star 32 let in doma iz Zetske banovine ter stanuje v Ljubljani Ambrožev trg 61, je dobil poškodbe po glavi, po stegnu in po nogi. Predavanje o IV. olimp. igrah Sinoči je priredil športni klub »Poljana« predavanje o letošnjih zimskih olimpijskih igrah v Ga-Pa, Predavala je priznana športnica Minca Ra-bičeva iz Mojstrane. Ona nas je v dveurnem predavanju, s pomočjo skioptičnih slik, popeljala v ta krasni smučarski raj, kjer so se letos borili najboljši športniki za čast in zmago svoje domovine. Predavateljica je naravnost mojstrsko podala vse znamenitosti tega tekmovanja. Obravnavala je vsako panogo zimskega športa posebej. Poleg tega pa je rekla marsikatero na račun tega ali onega. Tako je izdala marsikako skrivnost, ki bi drugače ostala skrita. Pa, kdo bi ji zameril, da so tedaj, ko so zvedeli, da je Smolej na 50 km deseti, vsi Slovenci pondreli. Ali da je znana kinoigralka Leni Riefenstalova nadvse rada dajala jugoslovanskim smučarjem avtograme. Vse to pa je povedala s tako preprostostjo, da so jo vsi kar občudo-vali. Seveda ie žela za svoje predavanje velik aplavz. Prirediteljem pa so bili vsi poslušalci hva-ežni, da so zvedeli o olimpijskih zimskih igrah kaj več. , Kam s smučmi preko poletja Smuška sezona je zaključena vsaj v glavnem; za najbolj navdušene smučarje pa bodo velikonočni prazniki precej zadnji mejnik za letošnjo smuko. Kam m kaj torej z smučmi? Ali naj ostanejo kar pod streho, kamor smo jih položili po zadnjem izletu? Ali bomo kako drugače poskrbeli zanje. Da ohranijo smuči vse one lastnosti in spo-sebnosti, da nam bodo prihodnjo zimo zopet služile tako kot leto«, jih moramo čez poletje na pravilen način spraviti. Po zadnjem izletu ali turi, ki smo ga napravili, je treba smuči skrbno očistiti z bencinom ali pa terpentinom od vseh maž, ki so še ostale na smučih. Tako pustimo očiščene smuči kakih 14 dni, da se popolnoma izsuše. Spodnji del smuči — drsalno ploskev — je treba še očistiti s kakim ostrini predmetom — steklom ali kako staro britvico, če so robovi postali že slabi in okrogli, tedaj je treba smuči iz-struiUi ali pa montirati jeklene umetne robove. Predno pa pričnemo z impregniranjem lesa, moramo očistiti vezi in potrgane jermene zašiti. Kovinske dele treba namazati z vazelinom ali s kako drugo stvarjo, da ne postanejo rjavi, Prav tako moramo poskrbeti tudi za jermenje. da ne otrdi in da se ne začne trgati pri nadaljnji uporabi. Nato pa pričnemo z impregniranjem lesa samega in to po možnosti čim prej, Njbolj je uporabna za impregniranje tale mešanica: 60% jelkovega katrana, 30% firneža, 10% sikativa Ti odstotki ve-lja^o za jesenov les, za hikori les vzamemo manjši odstotek katrana. To mešanico segrejemo v topli vodi do približno 10 stopinj Celzija. Nato segrejemo drsalno ploskev smuči, če je le mogoče na soncu, položimo smuči, da leže vodoravno z drsalno ploskvijo obrnjene navzgor in s čopičem namažemo smuči a to toplo mešanico. Vse to pa vžgemo s kakim starim železom za likanje v les. Na noben način se ne sme pri tem uporabljati tako zvana »letlampa«, ker je v rokah neizkušenega zelo slabo orodje. To ponovimo kake 4—5 krat toliko časa, da je les popolnoma nasičen. Po tej proceduri pustimo smuči v juliju in avgustu, da se nenapete suše na kakem prostoru, kjer ni preveč prahu. Začetkom septembra smuči zopet namažemo, to pot pa z malo izpremenjeno mešanico, in sicer 30% katrana, 60% fimeža in 10% sikativa. Segreto mešanico za 60 stopinj Celzija zopet t železom vlikamo v les. Po dveh ali treh dneh ostanke izbrišemo, smuči napnemo in jih pustimo tako do zime. Kako smuči napnemo? Smuči na gornjem in dolnjem delu zvežemo tesno drugo ob drugo, pod vezi pa vtisnemo kako 4—7 cm široko deščico. Krivini smuči pa napnemo na ta nači, da potisnemo med obe krivini kako primerno oblikovano palico. Prav pri tem napenjaju krivin pa je treba izredno paziti, da niso krivine napete niti preveč niti premalo, kajti vse to vpliva neugodno na poznejšo vožnjo s takimi smučmi. Tudi palice zahtevajo svojel Ves usnjeni del, tudi ročaje, je treba namazati z mastjo za usnje, železne dele pa z vazelinom. Popraviti in urediti je treba tudi krpljice. Prav tako je važna skrb za čevlje, da zdržijo dalje časa in da ne puščajo vode. Čevlje je treba očistiti z mrzlo vodo in krtačo vsake nesnage in blata. Še ko so čevlji napol mokri, izravnamo vse gube in nabašemo v čevlje papir ali kaj sličnega. Najboljši so seveda spccijclni natezalci. Nato pustimo, da se čevlji posušijo na prostem; na noben način se čevljev ne sme sušiti na peči, kajti usnje postane na ta način tako, da se rado lomi. Ko so čevlji posušeni, jih namažemo in pustimo take čez poletje. Začetkom prihajajoče zime jih pa namažemo šc enkrat. Kakor vidimo, zahtevajo smuči in vsa smuška oprema izredno velike nege. To je pa edini način, s katerim stvari lahko ohranimo dvakrat toliko časa in ostanejo ves čas prav dobro uporabljive. y C Z romarji v Mehko 47 Milni in dva živa To je bil obraz petdesetletne žene, čeravno je vedel, da jih Še niti štirideset nima. Njene poteze so bile ostre, nekaj grenke, nekaj trudne. Takrat ga je pogledala in se srečala z njegovim nemirnim pogledom. »Da,« je rekla, >zdaj je osem let, odkar je mrtev.« Prikimal j rekoč odsotne. Hladno in zračno je v tem kotičku, mi Evropei ne moremo prav občutiti ugodja, ki ga uživajo Arabci v tem svojem hladnem zavetišču. Na trgu V središču mesta ie velik trg. Široke tržne ulice so vse pod streho. Ob hišah sede rokodelci sredi svojih piscih izložb in prodajajo svojo robo. - Od evropejskih izdelkov vidiš le črne dežnike. Vsak trgovec jih ima gotovo nekaj ducatov na prodaj. Le čemu naj jih človek v tem kraju, kjer nikoli ne dežuje, rabi? Pač, Arabci jih rabijo kot sončnike. Po sredi ccste med izložbami na obeh straneh vidiš pešce v fantastično lepih oblačilih, natovorjene osle, nerodne kamele, hitre avtomobile, ki jih vozijo mladi podjetni Arabci. Okoli glave ovito pokrivalo jim vihra v vetru. Vse je izredno snažno iu mirno. Celo uro lahko hodiš po ulici, pa ne boš srečal Evropejca, ali koga, ki bi te nadlegoval. Zamrežena okna, zastrte duše... Proti tujcem so Arabci zelo nezaupljivi. Tam doli še ni znano, da Evropejci dajejo napitnino, da so to ljudje, ki bi sc jih dalo izrabiti. Pri teh ljudeh in pri tem redu, ki ga jc vpeljal kraj Ibn Saud, morda še dolgo ne bo prišlo do tega. Za-dovole se s tem, kar imajo, in svojo kulturo smatrajo za dosti visoko zanje. Neki kraljev prijatelj je dejal: »Mi hočemo samo take ljudi, ki mislijo tako kakor mi in ki se častno izražajo o nas. Mi si povemo vse iz oči v oči in nc maramo nikakih hinavcev in priliznjencev. Mi se hočemo marsikakšne stvari od vas naučiti, toda vsega ne. Pa tudi io Ic bolj počasi!« V času romanja v Mckko tujcem ni dovoljeno, da bi sc podajali v notranjost dežele. Vsa dežela je prav taka, kot vsaka mestna hiša: Skozi zamreženo okno gleda Arabec v svet, kaj sc dogaja v Afriki, kaj v Evropi. Od zunaj pa razen gostov ne more nihče pogledati v tajna arabske notranjosti. Kilam ne odleti. Med potjo iz šole sta ep, lotila dva licenca tretjega tovariša in ga tepla. Mimo pride tujec, ki pretepajoči klopfič razdruži iu vpraša po vzroku zdražbe. »Nalogo je narobe napravil,'' pravi eden od dveh napadalcev; midva sva jo prepisala in dobila slab red.« Olje gori v poplavile nih predelih Amerike. Nov kitajski zid so začeli gradita v provifsi Kvansi proti navalu komunističnih čet s severa. Pred nami je pristanišče Taufig ob Rdečem morju. Modro zelena voda trepeta na širrii gladini, na obeh straneh pa prehaja v ravnino puščavskega peska, ki sem pa tja vzvalovi v nasute gričke, ki jih ie nanesel veter in jih slika v barvati, ki so dale ime temu morju. Iz pristanišča plove dan za dnem nešteto ladij na pot po Rdečem morju, ali pa se vračajo v evropske vode nazaj skozi Sueški prekop. Poleg carinikov ie vse polno angleških častnikov in navadnih vojakov, kajti vojna jc. Italijansko-abesinski spor tam doli splošno imenujejo »vojno«, kakor pri nas tudi. Več o njej ne vedo povedati, kakor vemo mi v Evropi celo murij, čeprav so tako blizu afriških bojišč. Evropski časopisi, ki prihajajo tja-, so ponavadi že precej stari, oni pa, ki jih tam tiskajo, pu ne malo pomanjkljivi. Angleški častniki to vojno še prav posebno občutijo. Nekdo od njih, ki je bil premeščen iz Kaira tjakaj, se je izrazil: »Sovražim vsako minuto, ki sem jo tu preživel.« Romarji z vseh vetrov Ko stoiiš na parniškem krovu, sc ti prikazu-ieio čudne slike tega rdečega filma: Prihaja skupina ljudi visokih postav, ki so ogrnjeni v halje z zlatimi našivi. Plapolajoča njihova pokrivala so pritrjena s konjsko žimo. Prvi vtis, ki ga dobiš pri tem, jc, kakor da vidiš pred seboj samega Ibn Sauda, tako zelo Evropca spominja ta obleka na velikega arabskega kralja. Nalahno upognjen nos, priostrena brada, vse je popolnoma slično. Najmočnejši in naivečji med to skupino ljudi se loči od drugih po krvoločno bliskajočih se očeh, v katerih se bere veliko sovraštvo do vsega iu vsakogar, ki ne veruje v Mohameda. Silen je ta njegov pogled! Za temi je druga skupina ljudi, ki so namenjeni v prvi razred, po evropsko napravljeni, brez ovratnikov, neobriti. Kot kaznjenci, ki so pravkar ušli iz zaporov! Tudi dve ženski spadata v to družbo. Oblečeni sta v katunasto obleko in zavite v velik šal, prav kakor mumije. Kakor hitro njihovi možje opazijo kakega fotografa, že jih s silo naženejo v kabino. Pojavijo se zopet trije Turki, ki jih izdaja značilni fes. In šc četrta skupina, peta, šesta, vsaka po svoie značilna, na svoje ponosna. Zanimivo je gledati vse te skupine ljudi, kako z nezaupanjem opazujejo druga drugo. Vsaka ir čisto ffinui zase, ne meša se v drugo, razen v prov nujnih primerih, čeprav imajo vsi skupni cilj: Meko. Skupine govore med seboj vsaka v svojem jeziku, v sili se razgovore z znaki ali v francoščini. — Angleški častniki do dna duše sovražijo vse, kar je mohamedanskega, enako tudi neko Američanko, ki jr prestopila v islam in sc vozi v Mekko na božjo pot. Svak Ibn Sauda - tolmač in vodnik 20-letni mladenič, ki vodi arabsko skupino, zna dobro francosko. To je svak kralja Ibn Sauda, | knez Eauz Ibn Šalaam. Njegov oče Nuri Ibn Ša-! laan je bil pred svetovno vojno poglavar nekega beduinskega plemena, sedaj pa biva v Damasku. Sin potuje v Mekko ne samo na božjo pot, temveč tudi z namenom, da obišče svojega svaka in sestro. ?. njim potujeta dva tajnika, njegov voznik, dva strežaja ter njegov 10-letni brat, ki Po svojih potezah in debelih kitah izglcda kol kakšna deklica. Knez Euaz Ibn Šallam zna od vseh, ki so v njegovi družbi, edini pisati. On tudi moli naprej vsakdanje molitve, njemu ic poverjena vzgoja 10-letncga princa. On čita vsej družbi tudi dnevne zanimive dogodke iz časopisa »Ahrama«, razlaga slike iz arabske »Ilustracije«: Ibn Sau, odposlanec v Iraku, člani delegacij pri egiptskih pogajanjih, slike o nemirih v Siriji, slike novega angleškega kralja Edvarda itd. Vse to zanima jjudi tudi v teh krajih. Toda pogled 20-lctncga mladeniča je vse nekaj drugega kot zloben. Mož je kljub svoji krvoločni zunanjosti nad vse šegav, domač in zabaven. To je človek, ki jc potoval že mnogo tudi po Evropi. Ril ie v Berlinu, Parizu, v Londonu, pa tudi že na Dunaju. Zelo rad se spominja evropskih zabavišč, ki mu očividno tudi zelo ugajajo. S posebnim navdušenjem govori o evropskih borih, dalisčih in kinih. Ničesar pa noče slišati o politiki, niti besede. Tudi ne o razmerah v Damasku, kjer živi njegov oče in odkoder potuje. Arabsfta pesem Afrika je Evropi zelo blizu ... Povsod v severnoafriških mestih lahko poslušaš na radio, v kinih, na gramofon evropske šlagcrjc, vse mogočo moderno glasbo, toda tu med pravimi Arabci pa slišiš le enolično, ubijajočo arabsko pesem. Tu ha ladji, ki neprestano drsi med sinjino morja in neba, kjer silijo kvišku pred teboj skalnati otoki, kakor da hočejo v nebo, na teh koralnih pečinah med varajočimi griči in oblaki — tu je ta enoglasna pesem edino mogoča. Polglasno se dviga s krova, vedno znova sc ponavlja in zamira v daljini. Vedno iste melodije, le ritem jih »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 in 2996. Uprava: Kopitarjeva 6- Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Količek.