KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo In upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
25
kos.
V LJUBLJANI dne 29. marca 1939.
Letnik X*
VSEBINA:
142. Ukaz o občni amnestiji za kazniva dejanja-prestopke.
143. Uredba Z zakonsko močjo o brezplačnem preskrbovanju ljudstva z zdravili biološkega izvora.
144. Navodilo za oskrbo države e tekočim gorivom v miru, pripravljenem, mobilnem in vojnem stanju.
145. Avtentično tolmačenje odst. 1. člena 19. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov.
146. Pojasnilo za ocarinjanje zlitin niklja in bakra.
147. Pojasnilo o ocarinjanju terpentina (terpentinove smole) in surovega borovega katrana.
148. Razne objave iz »Službenih novin«.
Zakoni in kraljevske uredbe.
142.
V imenu Njegovega Veličanstva Petra II.,
po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije.
Kraljevski namestniki
so na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje posle na podstavi člena 30. ustave odločili in odločajo takole:*
Člen 1.
Dajejo občno amnestijo za vsa kazniva dejanja-prestopke, storjene do vštetega 5. februarja tega leta, za katerih preiskavo in razsojo so pristojna oblastva občne uprave, ne glede na to, ali je postopek že uveden ali pa še teče, ali je razsodba pravnomočna ali ne; denarne kazni, kolikor so že izterjane, se pa ne vrnejo.
Člen 2.
Vsa sporna vprašanja po tem ukazu rešuje minister za notranje posle.
Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle naj izvrši ta ukaz.
V Beogradu dne 22. marca 1939.; III. št. 8956.
Pavle s. r.
R. Stankovič s. r. dr. Perovič s. r.
Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle Hragiša J. Cvetkovič s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne «4. marca 1939., št. 67.	‘
Uredbe osrednje vlade.
143.
Na podstavi § 87. finančnega zakona za leto 1938./39. predpisuje minister za socialno politiko in ljudsko zdravje po odobritvi ministrskega sveta tole
uredbo
o brezplačnem preskrbovanju ljudstva z zdravili biološkega izvora.*
Člen 1.
Državna proizvodnja serumov v Beogradu in Zagrebu in proizvodnja cepiva zoper steklino v Novem Sadu preskrbuje brezplačno z zdravili biološkega izvora (zdravilni serumi, cepiva, toksini in anatoksini), ki se proizvajajo v teh napravah, za zdravljenje in varstvo zoper nalezljive bolezni vse državne, banovinske, občinske in javne naprave in organe.
Državna proizvodnja zdravil biološkega izvora uvaža zdravila biološkega izvora, ki se v teh napravah ne proizvajajo, ki so pa priznana od ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje, dokler jih ne začne proizvajati sama.
Člen 2.
Naprave za proizvodnjo zdravil biološkega izvora državne proizvodnje v Beogradu in Zagrebu in cepiva zoper steklino v Novem Sadu se vzdržujejo z dotacijami:
1.	iz državnega proračuna; 2. iz banovinskega proračuna;
3.	iz občinskih proračunov; 4. iz proračuna ministrstva za vojsko in mornarico; 5. iz proračunov drugih ministrstev, pri katerih potrebujejo ta sredstva; 6. iz proračunov ustanov socialnega zavarovanja: a) urada za zavarovanje delavcev; b) železničarskega bolniškega sklada; c) bra-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. marca 1939., št. 58/XV/lll.
tovskik skladnie; č) »Merkurja«; d) ostalih javnih ustanov socialnega zavarovanja.
Clen 3.
Dotacije izplačujejo:
a) ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje sredstva, določena v njegovem proračunu za te namene; če niso proračunska sredstva posebej dovoljena, pa povprečni znesek v poslednjih treh letih porabljenih kreditov;
b) ministrstvo za vojsko in mornarico vsoto, določeno v proračunu za preskrbovanje vojske z zdravili biološkega izvora; če ni posebej določena, pa kakor pod a);
c) ostala ministrstva sredstva, določena ali ki jih določijo v svojih proračunih za te namene sporazumno z ministrom za socialno politiko in ljudsko zdravje po svojih potrebah;
č) osrednji sklad za zdravstveno zaščito učencev po 1 dinar za vsakega učenca;
d) banovine zneske kreditov, določene za te namene v partijah njihovih proračunov; Če niso določene posebne partije in pozicije, pa povprečni znesek v poslednjih treh Mih porabljenih kreditov;
e) občine, ki imajo več ko 10.000 prebivalcev, v proračunu za te namene določene vsote; če pa niso posebej določene, povprečni znesek za te namene v poslednjih treh letih porabljenih kreditov. Mestne in trške občine, če jih še niso določile, jih določijo poslej sporazumno s kraljevsko bansko upravo in ministrom za socialno politiko in ljudsko zdravje in z ministrom za finance;
f) ustanove socialnega zavarovanja, ki že obstoje (urad za zavarovanje delavcev, železničarski bolniški sklad, bratovske skladnice, »Merkur«) kakor tudi ustanove, ki se osnujejo pozneje, po 1 dinar za vsakega zavarovanega člana, po 0'50 dinarja pa za vsakega rodbinskega člana, ki ima pravico do koristi iz zavarovanja, in to po povprečnem stanju na dan 30. julija predhodnega leta.
Clen 4.
■ Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje se pooblašča, da po potrebi sporazumno z ministrom za finance zviša te prispevke, in sicer največ do 20°/o predpisanih prispevkov, ne da bi se pa v teh proračunih naklade zvišale.
Clen 5.
Državni zavodi iz člena 1., ki proizvajajo zdravila biološkega izvora, preskrbujejo s temi proizvodi brezplačno vse državne, banovinske in občinske zdravstvene naprave in organe, ustanove socialnega zavarovanja, zdravstvene zadruge in zasebne naprave, ki brezplačno zdravijo bolnike za nalezljive bolezni in se bavijo z njihovim zatiranjem.
Clen 6.
Vse dotacije se izplačujejo ministrstvu za finance na poseben račun v rokih, ki jih določi minister za socialno politiko in ljudsko zdravje sporazumno z ministrom za finance;
Banovine so dolžne izplačati svoje zneske iz svojih proračunov ob določenih rokih in zbirati od občin njih prispevke* pa jih pošiljati glavni državni blagajni.
Mestne občine in ustanove socialnega zavarovanja so dolžne ob rokih iz prvega odstavka nakazati svojo dotacije neposredno glavni državni blagajni.
Ce ustanove socialnega zavarovanja in občine ne vplačajo določenih dotacij ob času, jih davčna oblastva na zahtevo kraljevske banske uprave izterjajo prisilno.
Ministrstva odpirajo napravam, ki proizvajajo zdravila biološkega izvora, svoje dotacije v dvanajstinkah po razporedu, ki ga jim dostavi ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje.
Clen 7.
Dotacije razdeljuje na proizvajalne zavode: Osrednji higienski zavod v Beogradu, šolo za narodno zdravje v Zagrebu in Higienski zavod v Novem Sadu minister za socialno politiko in ljudsko zdravje sporazumno z ministrom za finance na predlog direktorjev teh Zavodov, ki se predloži v odobritev ministru za socialno politiko in ljudsko zdravje najdalj do 1. marca vsakega leta.
Spremembe, zvišbe ali znižbe in virmane tega razporeda odobruje na obrazloženi predlog direktorjev zavodov minister za socialno politiko in ljudsko zdravje soglasno z ministrom za finance.
Po tem razporedu dostavlja glavna državna blagajna dotacije napravam iz člena 1. te uredbe, ki proizvajajo zdravila biološkega izvora.
Clen 8.
Dotacije se smejo uporabljati za potrebe državne proizvodnje zdravil biološkega izvora, in to:
a) za preskrbo z vsemi potrebščinami, pripravami, instrumenti, kemikalijami, steklenino, živalmi, živalsko krmo in za zbiranje potrebnih rezerv;
b) za odkup potrebnega zemljišča za potrebe proizvodnje, za postavljanje novih zgradb, laboratorijev, konjušnic in drugih hlevov za proizvajanje zdravil biološkega izvora;
c) za zavarovanje delavnic in industrij za te potrebe;
č) za odkup patentiranih ali tajnih načinov proizvodnje;
d) za odkup patentiranih naprav, priprav, posode in ostalega materiala, kolikor so popolnejši in boljši od dosedanjih.
Clen 9.
O uporabi dotacij vodijo naprave poseben račun in posebne knjige po predpisih zakona o državnem računovodstvu.
Vsi predpisi zakona o državnem računovodstvu veljajo tudi za te kredite.
Na koncu računskega leta, najdalj pa v 3 mesecih, sestavijo naprave, ki prejmejo dotacije, sklepne račune in jih pošljejo glavni kontroli v pregled.
Clen 10.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje predpiše pravilnike, navodila in naredbe po tej uredbi.
Clen 11.
Kdor sc pregreši zoper predpise te uredbe, se kaznuje po zakonu o kontroli živil biološkega izvora.
Clen 12.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem objave v »Službenih novinah«.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje M. Rajakovič s. r.
Ministrski svet je v svoji seji z dne 11. marca 1939. na podstavi £ 87. finančnega zakona za leto 1938./39.
odobril uredbo z zakonsko močjo o brezplačnem pre-skrbovanju ljudstva z zdravili biološkega izvora.
V Beogradu dne 11. marca 1939.; M. S. št. 194.
Predsednik ministrskega sveta
in minister za notranje posle Dragiša J. Cvetkovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
—• — ■■ ——
144.
Navodilo
za oskrbo države s tekočini gorivom v miru, pripravljenem, mobilnem in vojnem stanju.*
Na podstavi § 36. uredbe o tekočem gorivu M. S. št. 649 z dne 24. junija 1938.** predpisujem na predlog sarnostalne uprave državnih monopolov in po zaslišanju posvetovalnega odbora za oskrbo države s tekočini gorivom tole navodilo za oskrbo države s tekočim gorivom v miru, pripravljenem, mobilnem in vojnem stanju:
Splošno določbe.
Člen 1.
Da se dobijo potrebni statistični podatki o višini domače porabe in množinah tekočega goriva, ki so v mejah države kot obvezne rezerve in minimalne lastne zaloge, je uprava državnih monopolov dolžna imeti v razvidu:
1. prodajo tekočega goriva na debelo, ki jo oprav--Ijajo uvozniki in domače rafinerije;
2. obvezne rezerve, ki jih rrtorajo imeti uvozniki in domače rafinerije — § 24., odst. 2., uredbe o tekočem gorivu;
3. minimalne lastne zaloge, ki jih imajo uvozniki in domače rafinerije na razpolago čež obvezne rezerve^
4. rezerve, ki so jih dolžna imeti podjetja z motorno pogonsko silo na tekoče gorivo — § 26. uredbe o tekočem gorivu;
5. zaloge petroleja, ki so v začasnih privatnih shra-niščih;
6. zmogljivost domačih rafinerij za predelavo; v raz-vidnico se vpiše vsaka sprememba, ki vpliva bodisi na Povečanje ali na zmanjšanje zmogljivosti.
Člen 2.
Uvozniki tekočega goriva, domače rafinerije in lastniki shranišč so dolžni voditi knjige o prometu s tekočim gorivom. Te knjige se morajo tako voditi, da se stanje tekočega goriva na mestu samem vselej ujema s stanjem po knjigah. Iz teh knjig predlagajo upravi državnih monopolov, oddelku za tekoče gorivo, mesečna poročila o prometu s tekočim gorivom, v katerih izkazujejo: ostanek (saldo) tekočega goriva iz minulega meseca, koliko je bilo prejetega v tem mesecu, koliko je od tega bilo prodanega in koliko tekočega goriva je ostalo na koncu meseca na zalogi. Ta poročila so te osebe dolžne predložiti do 15. dne naslednjega meseca za prejšnji mesec. (Glej obrazec št. 1.)
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
14.	februarja 1939., št. 34/IX/65.
** »Službeni list« št. 478/79 iz 1.1938.
člen 3.
Da bi se obvezne rezerve priravnavale potrebam državne obrambe, obvešča ministrstvo za vojsko in mornarico (občasno) upravo državnih monopolov, oddelek za tekoče gorivo, katere vrste in katere množine tekočega goriva so potrebne vojski za prve tri mesece po mobilizaciji.
V množino tekočega goriva, ki je potrebna vojski za prve tri mesece po mobilizaciji, všteje ministrstvo za vojsko in mornarico tudi tiste množine, ki so potrebne za pogon podjetij, ki se mobilizirajo in delajo za vojaške potrebe, a imajo pogon na tekoče gorivo.
Oskrba države v miru.
Člen 4.
Oskrba v miru se vrši na redni trgovski način: z uvozom surovin, njihovim predelovanjem, z domačo proizvodnjo in z uvozom vseh vrst že izdelanega tekočega goriva. Oskrba mora imeti tak ustroj, da ima država kar le moči velike rezerve vseh vrst tekočega goriva, tako za primer mobilizacije kakor za vojno stanje.
Člen 5.
Cene tekočega goriva morajo biti normalne. Če bi bile cene nasproti cenam na tujih tržiščih nesorazmerno visoke, maksimira minister za finance na predlog samo-stalne uprave državnih monopolov in po zaslišanju posvetovalnega odbora (§ 29. uredbe o tekočem gorivu) prodajne cene tekočega goriva na debelo — § 27., odst. 1., uredbe o tekočem gorivu.
Če pa prodajajo uvozniki tekočega goriva in domače rafinerije tekoče gorivo po normalnih cenah, toda ne oskrbujejo države z zadostnimi množinami ali se ne ravnajo po naredbah sarnostalne uprave državnih monopolov, organizira uprava izključno prodajo tekočega goriva v vsej državi ali le v nekaterih območjih — § 27., odst. 2., uredbe o tekočem gorivu.
Oskrba države v pripravljenem, mobilnem in vojnem
stanju.
Člen 6.
Če nastopi pripravljeno stanje, odredi minister za vojsko in mornarico k upravi državnih monopolov, oddelku za tekoče gorivo, tri stalne svoje predstavnike, in sicer enega predstavnika glavnega generalnega štaba, enega predstavnika štaba za zrakoplovstvo in enega predstavnika artilerijsko-teh ničnega oddelka ministrstva za vojskb in mornarico radi hitrejše oskrbe in izdajanja potrebnih navodil: kaj, kje, v kateri meri in v kateri obliki je treba ukreniti previdnostne uaredbe pri podjetjih in osebah, ki spadajo po določbah uredbe o tekočem gorivu pod kontrolo uprave državnih monopolov.
Člen 7.
Na dan objave ukaza o mobilizaciji, po pristojni odločbi pa tudi že prej, so vse rafinerije, njih skladišča, uvozniki in prodajalci tekočega goriva na debelo dolžni takoj ustaviti vsako prodajo tekočega goriva in postopati po naredbah vojaških oblastev, ki se jim za ta primer vročč. V teh naredbah se določi: koliko od vsake vrste tekočega goriva, ki ga imajo ta dan, se pridrži za potrebe vojaške sile, koliko pa se ga pusti za potrebe gospodarstva in prebivalstva, kakor tudi razpored o oddajanju razpoložljivih množin.
Člen 8.
Industrijski odbori armijskih oblasti, v katerih območju so rafinerije in skladišča tekočega goriva, imajo te v strogem razvidu in odrede že v miru za vsako skladišče nad 1000 ton zmogljivosti eno, za skladišča manjše zmogljivosti pa eno ali več komisij, v katero spadajo po en častnik kot predsednik in po dva civilna uradnika (policijski uradniki, inženirji, profesorji ipd.), predvsem pa take osebe, ki se niso dolžne odzvati mobilizacijskemu pozivu. Ta dva druga člana se odredita sporazumno z upravnim oblastvom. Po objavi mobilizacije izda pristojno poveljništvo komisiji pooblastilo za pregled skladišča in jo odpošlje takoj, da to dolžnost kar najhitreje opravi.
Uprava državnih monopolov obvesti industrijske odbore armijskih oblastev o številu in kraju skladišč v tej armijski oblasti kakor tudi njih posamični zmogljivosti.
Člen 9.
Ko pride komisija v skladišče, pokaže družbenemu upravniku redno pooblastilo, in ko se je zapisniško ugotovila pravilnost pooblastila, zahteva od upravnika knjige skladišča. Iz podatkov teh knjig in s tehtanjem blaga na mestu samem ugotovi komisija, katere množine in katere vrste tekočega goriva so na dan mobilizacije v skladišču, kakor tudi po katerih cenah so se tega dne posamezne vrste tekočega goriva prodajale.
Komisija razloži vse to poslovanje v zapisniku. Zapisnik je treba napraviti v štirih enakoglasnih primerkih: enega pridrži za sebe predsednik komisije, drugi se izroči družbenemu upravniku skladišča, tretjega pošlje predsednik komisije takoj oddelku za tekoče gorivo, četrtega pa krajevno pristojnemu vojaškemu oblastvu. Družbeni upravnik skladišča podpiše vse štiri primerke komisijskega zapisnika kot navzočnik.
Oba civilna člana komisije sta s tem opravila svojo dolžnost in ju nato predsednik komisije razreši.
Člen 10.
Ko so množine vseh vrst tekočega goriva v skladišču zapisniško ugotovljene, nastopi predsednik komisije takoj dolžnost vojaškega komisarja pri skladišču, postavi stražo za varstvo, ugotovi z družbenim upravnikom — po določbi člena 7. tega navodila — množine vseh vrst tekočega goriva, ki naj se štejejo za vojno rezervo, in množine vseh vrst tekočega goriva, ki se dajo za potrebe gospodarstva in prebivalstva na razpolago.
O tem izda vojaški komisar družbenemu upravniku skladišča pismeni akt.
Člen 11.
Od trenutka, ko prevzame družbeni upravnik od vojaškega komisarja pri skladišču akt o porazdelitvi množin, ki so v skladišču, sme oddajati tekoče gorivo:
a) od množin, pridržanih za vojaške potrebe, samo po nalogu vojaškega komisarja na določenem obrazcu;
b) od množin, pridržanih za potrebe gospodarstva in prebivalstva, samo po dovolilih oddelka za tekoče gorivo — člen 12. tega navodila.
Obrazec, na katerem daje vojaški komisar naloge za oddajanje vseh vrst tekočega goriva od množin, pridržanih za vojaške potrebe, ima tri dele. Na vsakem delu so navedene množine in vrste tekočega goriva, ki naj se izdajo. En del naloga se izroči družbenemu upravniku skladišča, da odda navedeno količino, drugi del se vroči
enoti, kateri se tekoče gorivo oddaje, kot poročilo, tretji del pa ostane z zahtevnico pri vojaškem komisarju skladišča. (Glej obrazec št. 2.)
Oddajanje tekočega goriva, pridržanega za gospodarstvo in prebivalstvo.
Člen 12.
Množine tekočega goriva, pridržane za potrebe gospodarstva in prebivalstva, se oddajajo porabnikom po naredbah uprave državnih monopolov, oddelka za tekoče gorivo. Vsaki banovini kakor tudi upravi mesta Beograda se dodelijo tiste množine in vrste tekočega goriva, ki ji pristoje po ključu porabe v mirnem času glede na razpoložljive množine.
Za prvih deset dni po objavi mobilizacije je pa upravnik skladišča pooblaščen, da odda od množin vseh vrst tekočega goriva, ugotovljenih na dan mobilizacije v skladišču, za potrebe prebivalstva največ 10 %, in sicer postopoma vsak dan po '/1# te odločene množine, da je prebivalstvo preskrbljeno vsaj z malimi množinami, dokler ne prispejo redna dovolila, ki jih izdaja oddelek za tekoče gorivo. Če skladišče teh dovolil iz katerih koli razlogov ne more dobiti v prvi desetki, nadaljuje oddajanje tekočega goriva na isti način tudi v naslednjih desetkah. Ta postopek se ustavi, brž ko dobi skladišče od oddelka za tekoče gorivo prvo redno dovolilo ali pa kako posebno naredbo.
O oddanih množinah vseh vrst tekočega goriva, ki so spredaj omenjene, je upravnik skladišča dolžen vsak dan pismeno obvestiti vojaškega komisarja, vsak teden pa oddelek za tekoče gorivo.
Člen 13.
Dodeljene množine tekočega goriva razdele banovine srezom, pazeč pri tem, da se dodelijo vsakemu srezu tiste množine, ki mu pristoje.
Uprava mesta Beograda razdeli njej dodeljene množine tekočega goriva podrejenim občinam neposredno.
V dovolilih, s katerimi dodeljujejo banovine tekoče gorivo srezom, uprava mesta Beograda pa občinam, morata biti navedena številka in datum dovolitve uprave državnih monopolov, oddelka za tekoče gorivo, s katero je bilo tekoče gorivo dodeljeno banovini ali upravi mesta Beograda.
Člen 14.
Sreska načelstva razdelijo dodeljene množine tekočega goriva občinam.
Občine oddajajo dobljeno tekoče gorivo porabnikom neposredno ali posredno, po enem ali po več trgovcih.
Člen 15.
O vsaki dovolitvi, s katero je odobrena oddaja tekočega goriva, obvesti uprava državnih monopolov, oddelek za tekoče gorivo, skladišče, iz katerega je odobrena oddaja tekočega goriva. To poročilo obsega: kdaj, po kateri dovolitvi, kateri banovini ali upravi mesta Beograda in v kateri množini je bilo tekoče gorivo dodeljeno.
Člen 16.
Ko odda skladišče odobreno množino tekočega goriva, vrne upravi poročilo, dobljeno od uprave državnih
monopolov, oddelka za tekoče gorivo, s svojim poročilom, ki mora navajati: kdaj, katere množine, katere vrste tekočega goriva in komu jih je oddalo. Seštevek množin od skladišča oddanega tekočega goriva po vrstah se mora popolnoma ujemati z množinami in vrstami tekočega goriva, čigar oddaja je bila odobrena, ker skladišča nikakor ne smejo oddati več, kot je bilo odobreno.
Člen 17.
Da dobi uprava državnih monopolov potrebne podatke, po katerih dodeljuje tekoče gorivo banovinam in upravi mesta Beograda, in da morejo banovine in uprava mesta Beograda njim dodeljene množine tekočega goriva pravilno razdeliti, zbero po srezih in občinah podatke o naslednjem:
1. kolikšna je bila v kateri občini poraba tekočega goriva za razsvetljavo v minulem letu;
2. kolikšna je bila poraba tekočega goriva po vrstah za pogon strojev v tovarnah, delavnicah, prevoznih podjetjih, napeljavah za javno razsvetljavo, mlinih, rudnikih, vodnih zadrugah, kmetijskih podjetjih itd.;
3. katera podjetja z motorno pogonsko silo so določena za delo v mobilnem in vojnem stanju in kolikšna je njihova poraba vsake vrste tekočega goriva.
Občine urede zbrane podatke in izdelajo po njih tabelarne preglede, iz katerih se vidi: koliko se porabi v okolišu vsake posamezne občine petroleja za razsvetljavo, koliko je v okolišu občine podjetij z motornim pogonom na tekoče gorivo in koliko in katere vrste tekočega goriva (petroleja, bencina, bencola, plinskega olja, olja za mazanje, nafte in ostankov od nafte) vsa ta podjetja porabijo pri normalnem delu. (Glej obrazec št. 3.)
Občina izdela tabelarni pregled v dveh primerkih, enega pošlje sreskemu načelstvu, drugega pridrži zase. Načelstvo preskusi te preglede in sestavi po njih občni tabelarni pregled za ves srez in ga predloži pristojni banski upravi.
Po tabelarnih pregledih, prejetih od sreskih načelstev, izdela banovina občni tabelarni pregled za vse banovino in ga pošlje upravi državnih monopolov, oddelku za tekoče gorivo. Uprava mesta Beograda izdela tabelarni pregled po podatkih, ki jih zbere neposredno od občin, in ga pošlje upravi.	«
Od banovin in uprave mesta Beograda prejete tabelarne preglede razvrsti uprava državnih monopolov v skupine in izdela po njih občni tabelarni pregled za vso državo.
Za podjetja, omenjena v točki 3. tega člena, določijo vojaška oblastva že v miru potrebne množine vseh vrst tekočega goriva po tem, kakršen značaj se jim pač da za čas mobilnega in vojnega stanja. Ministrstvo za vojsko ln mornarico pošlje kataster teh podjetij oddelku za tekoče gorivo že v miru, med mobilnim in vojnim stanjem Pa popravke po njihovi dejanski zaposlenosti in izraženem značaju.
Člen 18.
0 vseh primerih, ki bi utegnili vplivati na zmanjšanje ali povečanje porabe tekočega goriva po podatkih, zbranih in urejenih po členu 17. tega navodila, kakršni f°: izpraznitev nekih krajev, zasedba tujega ozemlja, prihod pribežnikov iz ogroženih krajev, ustavitev dela pri j*®kih podjetjih, predrugačba pogona ipd., so pristojne banske uprave dolžne obvestiti upravo državnih mono-
polov, oddelek za tekoče gorivo, in pri tem sporočiti, koliko znaša to zmanjšanje ali povečanje za vsako posamezno vrsto tekočega goriva.
Člen 19.
Po podatkih, urejenih po členu 18. tega navodila, določa uprava državnih monopolov glede na razpoložljive množine tekočega goriva ob vsakem času, koliko normalne porabe pristoji (odstotno) podjetjem z motornim pogonom na tekoče gorivo in koliko petroleja odpada za razsvetljavo na vsako porabniško enoto po porabi v mirnem času. Tako določene množine tekočega-goriva dodeli uprava banskim upravam in upravi mesta Beograda; nadaljnja razdelitev tekočega goriva med porabnike in podjetja pa se opravlja po členih 13. in 14. teh navodil.
Člen 20.
Porazdelitev tekočega goriva po sreskih načelstvih nadzirajo banske uprave, oddajanje tekočega goriva po občinah pa sreska načelstva in oddelki finančne kontrole.
Člen 21.
Morebitni izvoz tekočega goriva je dopusten samo po odobritvi vrhovnega poveljstva skladno s § 3., odst. 3., uredbe o tekočem gorivu.
Nabava tekočega goriva v pripravljenem, mobilnem in vojnem stanju.
Člen 22.
Nove množine tekočega goriva v pripravljenem, mobilnem in vojnem stanju nabavljajo uvozniki in domače rafinerije, dokler je z njih poslovanjem zajamčena redna oskrba vojske in prebivalstva. Če pa uvozniki in domače rafinerije oskrbo vojske in prebivalstva z vsemi vrstami tekočega goriva ne morejo zagotoviti, prevzame oskrbo — deloma ali celoma — uprava državnih monopolov v sodelovanju z ministrstvom za vojsko in mornarico po njegovih predstavnikih, določenih v členu 6.* tega navodila.
Kazenske določbe.
Člen 23.
Vse osebe in podjetja, ki se bavijo s predelavo tekočega goriva (rafinerije), ki z njim trgujejo ali ga uporabljajo za pogon naprav v svojih podjetjih, moraio dajati upravi državnih monopolov vse podatke, ki jih le-ta od njih zahteva radi izvrševanja teh navodil.
Za netočno prikazovanje stanja in za neizvrševanje naredb uprave državnih monopolov, izdanih radi izvrševanja tega navodila, se uporabijo zoper odgovorne osebe in podjetja kazenske določbe iz § 28. uredbe o tekočem gorivu.
Člen 24.
To navodilo stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 30. januarja 1939.; št. 2412/1.
Minister za finance Letica s. r.
m « —---------
* Številka člena je v izvirniku izpuščena. — Op. ur.
Ime firme — podjetja
Upravi državnih monopolov
oddelku za tekoče gorivo
Obrazec št. 1 k členu 2. navodila.
Čast nam je poslati Vam naslednje poročilo o stanju tekočega goriva na dan pri podjetju ....................................  -...........
v Beogradu.
Imenovanje	Surove nafte	Ostankov od nafte	Bencina	Bencola	Petroleja	Plin- 1 ni. skega za olja j mazanle		Pripomba
	kilogramov							
Saldo na dan 										
Prejeto v mesecu									
Skupaj . . .								
Oddano v mesecu	 193									
Ostane . . .								
Datum.
Grb
Vojaški komisar pri skladišču tekočega goriva št ...................
v.................dne...............193....
Unikat
ostane pri vojaškem komisarju
Upravniku skladišča tekočega goriva
Po zahtevi ................................  pov.	št.	...
7.	dne  ...................  oddajte*.................................
hg** -............ -........................................
Vojaški komisar
Prejel sem prednjo množino tekočega goriva in poročilo za enoto.
Prejemnikov podpis
* Navesti je treba množino s številkami in besedami. ** Navesti je treba vrsto tekočega goriva.
Grb
Vojaški komisar pri skladišču tekočega goriva
št „........
v „................dne	    193......
Po zahtevi ....................................
Duplikat
nalog upravniku skladišča
pov. it.
Podpis.
Obrazec št. 2. k čl. 11. navodila.
z dne ......................  oddajte	prinosniku	tega	naloga
kg...................................... -..............................................
Vojaški komisar
Prejel sem prednjo množino tekočega goriva.
Prejemnikov podpis
Grb
Vojaški komisar pri skladišču tekočega goriva
št   .......
Triplikat
, poročilo za zahtev-nika
dne
193..
Po vaši zahtevi pov. št. z dne
Vam je bilo danes oddanih kg...............
Vojaški komisar
* Izpolniti je treba z imenom tistega, na čigar račun se oddaje.
Obrazec št. 3 k členu 17. navodila.
Poimenski seznam vseh porabnikov tekočih goriv v ob čini ................ sreza...............banovine	...........
	— -	Poraba tekočega goriva v 1. 1938. je znašala:								
a	Porabniške enote: (gospodinjstva, kavarne, bolnice, podjetja z motornim pogonom na tekoče gorivo)	Petro-	Za pogon motorjev				in mazanje			
•n o b e a.		leja za razsvet- ljavo	Surove nafte	Ostankov od nafte	Bencina	Bencola	Petroleja	Plinskega olja	Olja za mazanje	Pripomba
N		kilogramov								
			J	1.	1	1		I-		
145.
Avtentično tolmačenje
odst. 1. člena 19. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov.*
Na podstavi člena 71. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 23. novembra 1934. in soglasne odločbe ministra za pravosodje št. 13.879 z dne 25. februarja 1939. izdajem tole
avtentično tolmačenje odst. 1. člena 19. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov:**
»Znižba obrestne mere, odrejena denarnim zavodom v odločbi o odobritvi plačilnega odloga, se nanaša izključno le na stare hranilne vloge in vloge v tekočem računu, ne pa na ostala posojila zavoda.«
y Beogradu dne 13. marca 1939.; II. št. 8337/K.
Minister za trgovino in industrijo J. Tomič s. r.
146.
Pojasnilo
o oearinjanju zlitin niklja in bakra.f
Radi pravilne uporabe avtonomne pripombe za št. 623 uvozne tarife v predlogu zakona o občni carinski tarifi in drugega odstavka avtonomne pripombe za št. 638 uvozne tarife v predlogu zakona o občni carinski tarifi dajem carinarnicam na podstavi člena 23. v predlogu zakona o občni carinski tarifi po zaslišanju carinskega sveta tale pojasnila:
Kot nikelj se ocarinjajo zlitine z navadnimi kovinami, če vsebujejo več ko 6% niklja.
Kot baker se ocarinjajo zlitine kroma z navadnimi kovinami, če vsebujejo več ko 14% kroma, kot zlitine kroma in niklja z navadnimi kovinami, če vsebujejo več ko 14% kroma in niklja skupaj, toda manj ko 6% niklja.
To pojasnilo stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
.V Beogradu dne 7. marca 1939.; št. 7441/1V.
Minister za finance Vojin Durifič s. r.
147.
Pojasnilo
o oearinjanju terpentina (terpentinove smole) in surovega borovega katrana.ff
Na podstavi člena 23. v predlogu zakona o občni carinski tarifi in po zaslišanju carinskega sveta dajem carinarnicam tale pojasnila:
Prvi odstavek pojasnila v komentarju k št. 100 se spreminja in se glasi:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 21. marca 1939., št. 64/XVI/119.
** »Službeni list« št. 742/100 iz 1. 1934.
*}• »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
8.	murca 1939., št. 53.
tt »Službene novine kraljevih« Jugo%vij£$ £ jjpe ,8. marca 1939., št. 53,
S terpentinom (terpentinovo smolo) iz št. 100 se razume zidka, neprozorna smola, umazano bele do temno rumene barve, z značilnimi kristali abietinske kisline v obliki brusa; ti kristali se ob navadni temperaturi usedajo, na površini pa se izloča čista rumena tekočina. Naravna terpentinova smola mora imeti najmanj 5% vode in morebitne mehanične nečistote, največ pa 25% terpentinovega olja.
Terpentinova smola, ki ne ustreza tem pogojem, velja za terpentinovo olje in se tako ocarinja.
Razveljavlja se razpis št. 3885/1V z dne 11. februarja 1936. in se peti odstavek pojasnila v komentarju k št. 256 kakor tudi pojasnilo v komentarju k št. 101, kolikor se nanaša na katran iz iglavcev, spreminja tako, da se glasi:
Kot surov borov katran iz št. 101 se ocarinjajo tekoči ali židki proizvodi suhe destilacije iglavcev, temno rjave do črne barve, s specifično težo nad 1 pri 15° C, ki imajo v sebi najmanj 3% vode, pri frakcijski destilaciji na Englerjevem aparatu do 200“ C pa dajo največ 25% destilata po prostornini.
Tekoči ali židki proizvodi suhe destilacije iglavcev, ki ne ustrezajo tem pogojem, veljajo za olje iz lesnega katrana in se tako ocarinjajo.
Ta pojasnila stopijo v veljavo na dan razglasitve r »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 7. marca 1939.; št. 7440/IV.
Minister za finance Vojin Duričič s. r,
  ■ ■■ —
148.
Razne objave iz „Službenih novin“,
Številka 42 z dne 23. februarja 1939.
Z odločbo ministra za promet z dne 14. februarja 1939. so bili postavljeni v območju železniškega ravnateljstva v Ljubljani; za prometna uradnika IX. položajne skupine uradniška pripravnika Petrovič Živadin in Saldo Ivan, za pomožnega prometnika X. položajne skupine pa uradniški pripravnik Zlatnar M i 1 a u.
Z odločbo generalnega ravnateljstva državnih železnic z dne 14. februarja 1939. je bil premeščen na prošnjo Gregorec Friderik, pomožni blagajnik voznih listkov in prtljage X. položajne skupine postaje Zidani most, v postajo Ljubljana.
Številka 43 z dne 24. februarja 1939.
Z odločbo ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 14. februarja 1939., O. št. 8584/38, je bil postavljen Tkačev Fedor, administrativni uradnik IX. položajne skupine s 1. periodnim poviškom obče državne bolnišnice v Ljubljani, za administrativnega uradnika VIII. položajne skupine iste bolnišnice.
Z odločbo ministra za pošto, brzojav in telefon z dne 13. februarja 1939., št. 6218, je bila upokojena Starašina Marija, pomožni manipulant X. polo-Žf&lS ikugine goste, brzojava ia telefona Maribor 1,
Številka 44 z dne 25. februarja 1939.
7.	ukazom kraljevskih namestnikov z dne 7. decembra 193<3., IV. št. 10.742, je bil premeščen po služ-oeni potrebi Cuderman Janko, tehnični nadzornik
VII. položajne skupine pri državnem rudniku v Ljubiji, za tehničnega nadzornika iste položajne skupine v Velenju.
številka 45 z dne 27. februarja 1939.
Z odločbo generalnega ravnatelja državnih železnic z dne 14. februarja 1939. sta bila premeščena po službeni potrebi: Vrečko Jakob, prometnik
VIII. položajne skupine postaje Borovnica, v postajo Brezno-Ribnica; Zagorc Jožef, prometni uradnik
IX. položajne skupine postaje Bled-jezero, v postajo Pragersko.
Številka 46 z dne 28. februarja 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 9. februarja 1939. je bil postavljen Kotnik Zorko, učitelj v pokoju, za učitelja VII. položajne skupine ljudske šole v Rečici ob Savinji.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 9. februarja 1939. je bila premeščena na prošnjo A rnšek Josipina, učiteljica VII. položajne skupine ljudske šole v Senovem, za učiteljico ljudske šole v Slavonski Požegi in dodeljena v službovanje zavodu za vzgajanje mladoletnikov istotam.
Številka 47 z dne 1. marca 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 9. februarja 1939. je bila premeščena na prošnjo Pasek 1 rančiška, učiteljica VI. položajne skupine z 2. periodnim poviškom ljudske šole v Podzemlju, na ljudtko šolo v Karlovcu.
Številka 48 z dne 2. marca 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 14. februarja 1939. so bili premeščeni: k pošti, brzojavu in telefonu Celje Kroflič Anton, višji kontrolor VI. položajne skupine pošte, brzojava in telefona Slovenske Konjice, na prošnjo; k pošti, brzojavu in telefonu Ptuj Franetovič Anton, višji kontrolor VI. položajne skupine poštnega ravnateljstva v Splitu; k pošti, brzojavu in telefonu Maribor 1 DobričZivko, višji kontrolor VI. položajne skupine pošte, brzojava in telefona Split 2, oba po službeni potrebi.
Z odločbo generalnega ravnatelja državnih železnic z dne 19. februarja 1939. so bili premeščeni: po službeni potrebi: Marolt Franc, prometni uradnik Vlil. položajne skupine občega oddelka, v prometni-komercialni oddelek železniškega ravnateljstva v Ljubljani; L o p a n j a Bogomir, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Zagorje, v postaje Zidani most; na prošnjo: Šegula Jakob, prometni uradnik Vlil. položajne skupine postaje Zalog, v obči oddelek železniškega ravnateljstva v Ljubljani; Pleša Jožef, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Zidani most, v postajo Ljubljana.
Za Službeni lisi kraljevske banske uprave dravske banovine
znaša naročnina: mesečno din 16’—, četrtletno din 48’—, polletno din 96'—, letno din 192’— in se mora plačevati
vedno vnaprej.
Na »Službeni list« se lahko naroči vsakdo!
List objavlja vse za dravsko banovino veljavne zakone in kraljevske uredbe, uredbe osrednje vlade, banove uredbe, okrožnice kraljevske banske uprave, razne občeveljavne odredbe, razne objave iz »Službenih novin«, spremembe v osebju itd.; razen tega pa še vpise in izbrise v trgovinskem in zadružnem registru, draž-bene in druge sodne oklice, licitacije, razpise služb in razne objave.
List je važen za vsakogar: upravnega in sodnega jurista, odvetnika in notarja, industrialca, trgovca, obrtnika, občine, šole, razna društva, podjetja itd.
Uredništvo in upravništvo »Službenega lista« sta v tiskarni Merkur d. d. v Ljubljani Gregorčičeva ulica 23, telefonska št. 25-52.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska in zalaga tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani] njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 25. kosu X. letnika z dne 21). marca 1939.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 10/2.	938.
Zdravilišče na Golniku, ponovna licitacija za dobavo živil za proračunsko leto 1939./40.
Razpis licitacije.
Na osnovi določb čl. 91. in 94. zakona
0 državnem računovodstvu se razpisuje za zdravilišče na Golniku nova pismena ofertna licitacija za dobavo mesa ter špecerijskega in kolonialnega blaga kakor tudi hišnih potrebščin v proračunskem letu 1939./40., t. j. za dobo od aprila 1939. do 31. marca 1940.
Licitacija se bo vršila v četrtek dne 13. aprila 1939. ob desetih dopoldne pri upravi zdravilišča na Golniku.
Nadrobni dražbeni pogoji in izkazi zadevnih potrebščin tega zavoda so interesentom na vpogled v pisarni uprave zdravilišča.
Ostala navodila ozir. informacije za udeležbo pri licitaciji daje interesentom upraviteljstvo zdravilišča.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 24. marca 1939.
Namestnik bana pomočnik: l)r. Majcen s. r.
•II. št. 9395/2.	953	3-1
Razglas.
Flerin Vinko, posestnik in mlinar na Selu št. 1, občina Ihan, je prosil za dovolitev za zgraditev vodne naprave ob levoobrežni mlinščici Kamniške Bistrice (proge Ihan—Dol) ob razbremenilnem jarku mlinščice na svojem zemljišču v Selu pare. št. 73 k. o. Selo. Vodna naprava, ki bo služila za pogon žage, bo obstajala v sledečem: s podlivnim vodnim kolesom se bo pri koncesionirani Vodni množini mlinščice pri normalni vodi Q — 1720 1/sek., pri nizki vodi Q — 1170 1/sek. in pri minimalni vodi
— 870 1/sek. in pri odgovarjajočih
rabnih padcih h = 1,63 m, h = 1,75 m in h =1,85 m izrabila vodna sila E kruto = 37,4 HP, E bruto = 27,3 HP,
E bruto = 21,5 HP, oziroma na osi kolesa E neto = 22,4 H P, E neto = 16,4 HP,
E neto = 12,9 HP.
Na podstavi § 17., odst. 2.a in § 37. '/akona o izkoriščanju vodnih sil razpisuje s tem kraljevska bansku uprava dravske banovine v Ljubljani krajevni **gled in ustnu razpravo
na torek dne 25. aprila 1939.
01 po potrebi na naslednji dan s sestankom komisije ob 8. uri dopoldne.
Predmetni načrti so do 22. aprila 1939. ■ued uradnimi urami na splošni vpo-Kled pri tehničnem oddelku sreskega bačelstva v Ljubljani
K razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti z opozorilom, da morajo svoje morebitne pripombe glede vprašanj, ki se obravnavajo na razpravi, predložiti pismeno kraljevski banski upravi, odd.
II.,	v Ljubljani do 10. aprila 1939., najkasneje pa ustno ali pismeno vodji komisije na dan razprave, ker bi sicer veljalo, da se strinjajo z izvršitvijo nameravane gradnje in z morebiti potrebno odstopitvijo ali obremenitvijo zemljišč ter se bo dovolilo izdalo in izrekla razlastitev oziroma obremenitev, če ne bo pomislekov iz javnih ozirov.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 23. marca 1939.
•j.
II.	Št. 1690/2.	913—3—2
Razglas.
Z vlogo od 17. nov. 1934. je prosilo »Električno in industrijsko podjetje pri Št. Petru v Savinjski dolini, družba z
o.	z.« za podelitev dovolitve za preureditev svoje vodne naprave na podvin-žalskem kanalu na pare. št. 156/2 k. n. Sv. Peter. Vodna naprava služi za pogon elektrarne. Nameravane spremembe so sledeče:
Zaježena gladina vode v dovodnem kanalu ob turbini se dvigne od sedanje višine 10T62 m na višinsko koto t0'242. V zvezi z dvigom vodne gladine se zvišata jalova zatvornica ob turbinski napravi najmanj do kote 10'242 m, razbremenilna zatvornica na desnem bregu kanala (117"9m od jezu) pa na koto 10'300 m. Ob tej zatvornici se zgradi prepadna stena v dolžini 10'00 m z robom na koti 10'300 m.
Pri vodni množini Q = 2.00 m3/sek in pri izrabnem padcu h = 2.199 m se zviša bruto efekt naprave od 4389 ks na 58'6 ks.
Na to odreja kraljevska banska uprava na podstavi § 17. zakona o izkoriščanju vodnih sil ( Službeni lisk št. 333 53/1931) v smislu odredb §§ 9., 37. in 88. istega zakona krajevni ogled in razpravo na mestu samem za 13., 14. in cvent. 15. aprila 1939. s sestankom komisije dne 13. aprila 1939. ob 9. uri pri elektrarni.
Predmetni načrti so na vpogled med uradnimi urami pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju od dne prve objave razglasa v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovi-ne< do vključno 12. aprila 1939.
K tej razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morejo svoja opozorila, predloge in pritožbe glede vprašanj, ki se obravnavajo na razpravi uveljaviti ustno na razpravi, ker bi sicer veljalo, da soglašajo z izvršitvijo nameravane zgradbo ter se bo dovolitev izdala, če ne bo pomislekov iz javnih razlogov, oziroma se bo odredilo po veljavnih zakonitih predpisih, kar zahtevajo javne koristi. Prav tako se bodo vzele v pretres pismene pripombo, predložene kraljevski banski upravi,
oddelek II., v Ljubljani do 10. aprila 1939. ali vodji razprave do pričetka razprave.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 21. marca 1939.
$
V. No. 348/30.	854 3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo in montažo instalacije centralne kurjave v poslopju Zavoda za strojništvo univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani
L javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. aprila 1939. ob 11. uri dop.
v sobi št. 4 tehničnega oddelka v Ljubljani, Stari trg 34/1. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8/II, soba št. 13.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 606.532"—.
Kavcijo v znesku din 61.000"— je položiti pri davčni upravi za mesto Ljubljano ali pri Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani na dan licitacije najkasneje do 10. ure.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 17. marca 1939.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
S 59,38—12.	944
Oklic.
S sklepom okrožnega sodišča v Celju z dne 18 oktobra 1938., opr. št. IR 108/38—1, izrečeni delni preklic Me-lavca Antona, posestnika in lesnega trgovca v Libiji, zaradi umobolnosti, se razveljavlja.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu, odd. L, dne 8. marca 1939.
*
P 589/38—1.	9?	1
Oklic.
Tožeča stranka: Hranilnica in poso' jilnica v Črenšoveih, je vložila proti toženi stranki: Škergetu Antonu, Škerget Rozi, Škerget Mariji in Škerget Rozaliji, vsem pos. v Žižkih .št. 90, radi plačila din 839-— s prip. tožbo.
Narok za ustno sporno razpravo se določa na dan 24. maja 19.39. ob 9. uri v sobi št. 32.
Ker bivališče tožene stranke Škerget Rozalije ni znano, se postavlja Škerget Martin, pos. v Žižkih št. 87, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 6. marca 1939.
II P 78/39—1.	928
Oklic.
Tožeča stranka: Državni zaklad kralj. Jugoslavije po drž. pravobranilstvu v Ljubljani je vložila proti toženi stranki: Polutniku F. Francu, bivšemu redovu iz Prevorja, občine Pilštanj, radi dinarjev 2630-80 s prip. k opr. št. II P 78/39—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 2. maja 1939. ob 8.30 uri pred tem sodiščem v sobi št. 9, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja Štukl Jakob, oficial okrajnega sodišča v Kozjem, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Kozjem, odd. II., dne 24. marca 1939.
$
I 500/38.	926
Dražbeni oklic.
Dne 27. aprila 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Krajna brda vi. št. 114.
Cenilna vrednost: din 10.627'60.
Najmanjši ponudek: din 7085'06.
Varščina: din 1062'76.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače 'pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Sevnici dne 22. marca 1939.
$
I 14/39.	927
Dražbeni oklic.
Dne 27. aprila 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Senovo vi. št. 158.
Cenilna vrednost: din 57.069'—.
Najmanjši ponudek: din 30.552'—.
Varščina: din 5707'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Sevnici / dna 18. marca 1939. j
Razglasi raznih uradov in oblastev
Narodna banka 932 kraljevine Jugoslavije
Stanje 22. marca 1939.
Aktiva.	dinarjev
Podloga .. .1.915,015.001-33 (+	454.825-57)
Devize, ki niso v podlogi 466,363.843-56 (+21,990.236-96) Kovani denar 345,510.924-75 (+ 2,213.329"—) Posojila . . .1.656,255.518-34 (+10,277.123-27) Vrednostni
papirji . . . 264,382.468-45 Prejšnji predjemi
državi ... 1.629,308.064-64 (+	4.129-85)
Začasni predjemi gl.
drž blagajni 600,000.000*—
Vrednosti re-
zervn fonda 235,501.978-91 Vrednosti ostalih fondov ........... 37,602.310-05	(+	950.000--)
Nepremičnine 	 188,546.115-83	(-	19.033-93)
Razna aktiva2.U42,251.065-38 '+ 7,847.277-69)
9.380,737.291*24 Pasiva.	dinarjev
Kapital . .. 180.000.000*—
Rezervni
fond . ... 239,422.035*28 (+	61.250*-)
Ostali fondi 38,802.783-22 (+	11.648*43)
Bankovci v obtoku . . 6.530,348.000--I+104,234.800--) Obveze na
pokaz . . . 2.103,538.948-51(— 70,743.767-86)
Obveze z rokom .... 30.000.000*—
Razna pasiva 253,625.624*26 (+ 10,153.967-84) 9.380,737^91*24
Obtok in obveze _______ 8.633.886.948-61
Celotno k ritje . . . . 28-60°/«
Kritje v zlatu .... 28'34°/0
Obrestna mera:
po eekomptu..................  •	•	•	■
po zastavah: na zlato in varante .•••■«» 5% na vrednostne papirje ■«••*• 6%
*
929
Narodna banka kraljevine Jugoslavije.
Natečaj za uradniške pripravnike.
Na podstavi odločbe izvršnega odbora Narodne banke objavlja s tem bančna direkcija natečaj za sprejem gotovega števila uradniških pripravnikov v službo Narodne banke.
Za ta natečaj se more prijaviti vsakdo, ki spolnjuje naslednje pogoje:
1. da je državljan kraljevine Jugoslavije,
2. da ni mlajši od 21 let in ne starejši od 80 let,
3. da je telesno in duševno zdrav,
4. da je dobrega vedenja,
5. da je dovršil bodisi pravno fakulteto na eni od domačih visokih šol ali v inozemstvu, bodisi državno trgovinsko akademijo v državi ali šolo iste stopnje v inozemstvu, bodisi visoko ekonomsko-komercialno šolo v Zagrebu, oziroma šolo iste stopnje v inozemstvu, bodisi fakulteto ekonomsko-finančnih ved^ v inozemstvu; diplome in spričevala šol, končanih v inozemstvu, morajo biti no-strificirani,
6. da je po izpolnjenem 21. letu življenja odslužil obvezni rok v stalnem kadru, razen ako je kot stalno ali začasno nesposoben oproščen službe v stalnem kadru, oziroma če je zavezan plačevanju vojnice, da dokaže, da je vojnico plačal,
7. da ni pod skrbstvom (kuratelo) ali pod stečajem, ali da ni nad njim podaljšano skrbstvo,
8. da ni bil obsojen na izgubo častnih pravic ali na izgubo javne službe in da ni v preiskavi ali pod obtožbo za zločinstva ali prestopke, ki morejo imeti za posledico izgubo častnih pravic.
Spolnitev pogojev iz točke 3. dokažejo kandidati s spričevalom zdravnika, spolnitev ostalih pogojev pa s spričevali pristojnih oblastev.
Za sprejem v bančno službo je razen tega potrebno tudi, da kandidati opravijo sprejemni izpit, h kateremu bodo pripuščeni oni od prijavljenih kandidatov, ki jih bo — na podstavi predloženih spričeval o kvalifikacijah — izbral izvršni odbor.
Ta sprejemni izpit sestoji iz pismenega in ustnega izpita.
Pismeni izpit se opravlja iz tehle predmetov: a) dvojnega knjigovodstva,
b)	trgovinskega in bančnega računstva in c) trgovinske in bančne korespondence.
Ustni izpit se opravlja iz trgovinskega in meničnega prava.
Namesto trgovinske in bančne korespondence se more določiti tudi prost pismen sestavek.
Od onih kandidatov, ki bodo napravili izpit, jih bo izvršni odbor banke izbral za bančne uradniške pripravnike toliko, kolikor jih bo banki potrebno.
Po končanem letu dni pripravniške službe so pripravniki dolžni, da na poziv banke opravijo izpit, predpisan s pravilnikom o uradnikih banke zaradi definitivnega sprejema v bančno službo.
Sprejeti kandidati bodo po potrebi dodeljeni na delo v katero koli bančno sedišče.
Prošnje z dokumenti sprejema inšpektorat banke do 25. aprila 1939 leta zaključno ter daje vsa obvestila po tem natečaju.
Sprejemni izpit, določen v tem nate; čaju, se bo opravljal v prvi polovici meseca junija 1939. leta v centrali v Beogradu. K izpitu pripuščeni kandidati bodo pravočasno obveščeni o natančnem datumu.
Od direkcije Narodne banke kralje**0® Jugoslavije v Beogradu dne 23. marca 1939.
lVII. No. 13.015/39.	918
Razglas.
Pri XXII. žrebanju obligacij 6% obligacijskega, gradbenega in investicijskega posojila mestne občine ljubljanske, ki se je vršilo 15. marca 1939., so bile izžrebane naslednje obligacije:
Po din 200-— štev. 14, 19, 29, 31, 33, 56, 58, 64, 89, 99, 101, 119, 162, 163, 184, 256, 269, 271, 281, 576, 587, 629, 631, 647, 663, 680, 699, 715, 745, 1809, 1854, 1860, 1911,	1927,	1939,	1998,	2037,	2044,
2054, 2070,	2085,	2098,	2300,	2305,	2316,
2349, 2354,	2382,	2392,	2411,	2423,	2479,
2493, 2561,	2657,	2659,	2689,	2704,	2722,
2937, 2969,	2976,	3010,	3025,	3043,	3071,
3073, 3100,	3112,	3138,	3145,	3160,	3176,
3208, 3292,	3344,	3386,	3484,	3622,	3628,
3719, 3783,	3796,	3885,	3887,	3897,	3921,
3967, 9001.	9013,	9051,	9061,	9090,	9136,
9139, 9179,	9219,	9252,	9299,	9301.
Po din 500-— štev. 15054, 15077, 15109, 15126, 15133, 15139, 15159, 15182, 15215, 15240, 15263, 15288, 15298, 15315, 15330, 15345, 15352, 15420, 15455, 15466, 15469, 15481, 15543, 15568, 15621, 15655, 15670, 15710, 15713, 15715, 15757, 15846, 15847, 15868, 15902, 15919, 15932, 15934, 15950, 15954.
Po din 1000-— štev. 24722, 24729, 24730, 24732, 24770, 24776, 24777, 24784, 24830, 248^°, 24844, 24867, 24868, 24894, 24916, 24999, 25015, 25020, 25047, 25077, 25084, 25092, 25108, 25124, 25128, 25165, 25217, 25241, 25267, 25329, 25344, 25353, 25388, 25446, 25495, 25510, 25610, 25637, 25641, 25663, 25685, 25689, 28711, 28828, 28847.
Po din 5000’— štev. 28861, 28895, 28905, 28914, 28941, 28965, 28998, 29038, 29049, 29051, 29060.
Po din 10.000-— štev. 29.474, 29480, 29523, 29548, 29561, 29584, 29616, 29621, 29628.
Po din 50.000-— štev. 29765, 29791, 29810, 29836, 29966.
Po Lstg. 100,-,— štev. 49, 54, 59, 69, 136, 154, 181, 202, 209, 227, 290, 294, 323, 359, 430, 442, 450, 460, 490, 573, 608, 613, 635, 641, 643, 650.
Izžrebane obligacije so plačljive dne
15.	septembra 1939. pri mestni blagajni ,v Ljubljani.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani dne 22. marca 1939.
Predsednik: dr. Adlešič Juro s. r.
*
Štev. RU 181/28-131.	934
Agr. op.: Žitkovci.
Razglas o razgrnitvi načrta
I.	del
o nadrobni delitvi in ureditvi skupnega
zemljišča posestnikov iz Žitkovcev.
Načrt o nadrobni delitvi in ureditvi skupnega zemljišča, vpisanega v kat. občini Žitkovci pod vi. št. 26, bo na Podstavi § 95. zakona z dne 26. maja
1909.,	štaj. dež. zak. štev. 44, od dne 30. marca do vštetega dne 12. aprila 1939. v hiši načelnika gospodarskega odbora Kiralja Ludvika v Zitkuvcih
bšt. 40 razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se je že izvršila.
Načrt se bo pojasnjeval dne 30. marca 1939. v času od 9. do 10. ure v hiši načelnika gospodarskega odbora Kiralja Ludvika v Žitkovcih hšt. 40.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t, j. od dne 30. marca do dne 28. aprila 1939. vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik pri podpisanem komisarju za agrarne operacije II v Ljubljani.
V Ljubljani dne 20. marca 1939.
Komisar za agrarne operacije II: Dr. Maršič s. r.
Št. 6854/1.	920
Beg Alojz, izvršitev
očuvalne odredbe.
Razglas.
V smislu § 54. uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb (»Uradni list kraljevske banske uprave« št. 28/125 od 6. februarja 1930.) se razglaša, da je z razsodbo okr. sodišča v Mariboru z dne
21.	oktobra 1938. prepovedano Begu Alojzu, rojenemu 6. oktobra 1912. v Rogaški Slatini, srez šmarski, dravska banovina, stanujočemu v Zg. Hočah 43, zahajati v krčme za dobo 1 leta, to je od 13. marca 1939. do 12. marca 1940.
Po § 268. kazen, zakona se kaznuje vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved iz § 55. k. z., pa vendarle postreže taki osebi z opojilom.
Sresko načelstvo Maribor-desni breg dne 21. marca 1939.
$
Št. 250/39.	942
Razglas o licitaciji.
Okrajni cestni odbor Radovljica na osnovi določil čl. 82. do 105. zakona o državnem računovodstvu razpisuje za oddajo gradbenih del pri gradnji uradnega poslopja cestnega odbora v Radovljici v skrajšanem roku
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. aprila 1939. ob 11. uri dop. v pisarni cestnega odbora Radovljica.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na zneske odobrenega proračuna, ki znaša za posamezne skupine del:
1. težaška, zidarska, betonska in že-lezobetonska dela din 221.58316,
2. tesarska in krovska dela 57.93910 din,
3. kleparska dela din 10.205'50,
4. ključavničarska dela din 13.905'—,
5. mizarska, steklarska in parketar-ska dela din 85.635-60,
6. vodovodno-instalatorska dela din 41.954-45,
7. elektro-instalaterska dela 14.062 23 din,
8. pečarska in keramična dela din
34.038'40,
9. slikarska in pleskarska dela din
23.781-59.
Kavcijo v višini 5% oziroma 10% ponujane dobave je položiti pri blagajni davčne uprave v Radovljici.
Zapečatene ponudbe, taksirane po tar. post. 25. zakona o taksah, potrdilo o zdražiteljski sposobnosti (Zbornice TOI), potrdili o poravnavi vseh zapadlih davkov in prispevkov OUZD in priznanico o položeni kavciji je na dan licitacije do 10. ure izročiti predsedniku licitacijske komisije. Ponudnik mora v ponudbi izjaviti, da so mu pogoji znani in da nanje pristaja. Na ovitek ponudbe je napisati »Ponudba za zgradbo uradnega poslopja«.
Pogoje, pojasnila in ponudbene pripomočke dobe interesenti na vpogled med uradnimi urami do dneva licitacije v pisarni cestnega odbora.
Okrajni cestni odbor Radovljica dne 24. marca 1939.
•J;
Št. 452/1.	945
Razpis.
Občina Hinje, srez novomeški, razpisuje v smislu čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih mesto pogodbenega občinskega tajnika.
Izobrazba: Nižja srednja šola z zaključnim izpitom. Prednost imajo prosilci s potrebno prakso.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z vsemi potrebnimi listinami po uredbi, je vložiti najkasneje do 18. aprila t. 1. pri tej občini.
Uprava občine Hinje dne 26. marca 1939.
•J;
Štev. 589.	952
Razglas.
Občina Želimlje, okraj ljubljanski, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika.
Šolska izobrazba: najmanj štirje razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Mesečna plača 600'— dinarjev. Varščina: 5000— dinarjev.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o obč. uslužbencih, je vložiti do 30. maja 1939. pri podpisani občini. Prosilci s prakso imajo prednost.
Uprava občine Želimlje dne 21. marca 1939.
i	^
Prez. št. 528/39.	951	3—1
Razpis.
Na podstavi odločbe ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne
22.	marca 1939., S. št. 6914, razpisuje obča državna bolnica v Ljubljani v skrajšanem roku 15 dni od prve objave v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije« eno mesto zdravnika-uradni-škega pripravnika.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po zakonu o uradnikih.
Prošnjo z vsemi potrebnimi dokumenti je vložiti neposredno pri sani-tetskem oddelku ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje.
Iz upravne pisarne obče državne bolnice v Ljubljani dne 27. marca 1939.
Št. 2500—2501.
846 3—3
Razpis licitacij.
Na podstavi čl. 82., 85.a, 86.a, 88.. 80., 94. in nasl. zakona o državnem računovodstvu in v zvezi s pravilnikom c izvrševanju določil iz oddelka s B. Pogodbe in nabave« istega zakona razpisuje uprava državnega zdravilišča v Topolščici naslednji licitaciji za dobavo v času do 30. septembra 1989.:
dne 24. aprila 1939. prvo javno pismeno licitacijo za dobavo mesa, dne 25. aprila 1939. prvo javno pismeno licitacijo za dobavo mleka in sladke smetane.
Obe licitaciji se bosta vršili vsakokrat ob 11. uri dopoldne v prostorih uprave državnega zdravilišča v Topolščici.
Vse informacije glede dražbenih in dobavnih pogojev daje uprava zdravilišča.
Uprava državnega zdravilišča v Topolščici dne 17. marca 1939.
Razne objave
947
Vabilo na redni občni zbor združbenikov Premogovne združbe »Belo-krajina« v Črnomlju, ki se bo vršil dne 15. aprila 1939. ob enajstih dopoldne v rudn. pisarni v Krmelju pri Št. Janžu. Dnevni red:
1. Poročilo združbenega ravnateljstva.
2. Predložitev zaključnih računov za posl. leto 1938.
3. Poročilo revizorjev.
4. Zaključek o predlogih združb, direkcije in o poslovnem uspehu leta 1938.
5. Razrešnica združb, ravnateljstvu in revizorjem za poslovanje leta 1938.
6. Volitev članov združb, ravnateljstva in revizorjev za novo poslovno dobo.
7. Slučajnosti.
V Črnomlju na Kanižarici 27. marca 1939.
Načelnik združbenega ravnateljstva.
*
,	948
Vabilo na XI. redni občni zbor delničarjev
tvrdke
šentjanški premogovnik And. Jakil d. d. v Krmelju pri št. Janžu,
ki se bo vršil dne 15. aprila 1939. o poli dvanajstih v rudniški pisarni v Krmelju.
Dnevni red:
1.	Poročilo upravnega sveta o poslovanju leta 1938.
2. Predložitev zaključnih računov za posl. leto 1938.
3. Poročilo nadzornega odbora.
4. Sklepanje o poročilu in predlogih upravnega sveta ter zaključek o poslovnem uspehu.
5. Razrešnica upravnemu svetu in nadzornemu odboru za poslovanje leta 1938.
6. Volitve upravnega sveta in nadzornega odbora za novo poslovno dobo.
7. Slučajnosti.
Krmelj pri Št. Janžu 27. marca 1939.
Upravni svet.
*
941
Vabilo na redni občni zbor
Celjske posojilnice d. d. v Celju,
ki bo
dne 19. aprila 1939. ob 17. uri v sejni dvorani Celjske posojilnice v Narodnem domu v Celju
s sledečim sporedom:
1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1938. in predložitev bilance.
2. Poročilo revizijskega odbora.
3. Sklepanje o predloženi bilanci pro 1938.
4. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička po določbi § 24. družbenih pravil.
Upravni svet.
*
936
Vabilo
na XVI. redni občni zbor Jugoslovanskih tekstilnih tvor-nic Mautner d. d. v Ljubljani,
ki se bo vršil v ponedeljek dne 24. aprila 1939. o poli enajstih v sejni sobi Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Predložitev bilance za leto 1938.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Odobritev bilance, sklepanje o razdelitvi čistega dobička in podelitev ab-solutorija upravnemu svetu in nadzorstvu.
4. Volitve v upravni svet in nadzorstvo, o. Raznoterosti.
Opomba: Delničarji, ki se nameravajo udeležiti občnega zbora, morajo založiti svoje delnice najpozneje 6 dni pred občnim zborom pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani.
V Ljubljani dne 23. marca 1939.
Upravni svet.
*
917
»Saturnus« d. d., Ljubljana-Moste.
Bilanca za leto 1938.
Aktiva: 1. gotovina din 460.260T4,
2. vrednostni papirji din 23.200'—,
3. dolžniki din 3,693.965 01, 4. zaloga din 3,510.708'—, 5. stroji, orodje etc.
din 4,007.327'93, 6. nepremičnine dinarjev 6,121.52614, skupaj din 17,816.9S7'22.
Pasiva: 1. glavnica din 3,000.000'—,
2. rezerve din 257.020‘58, 3. upniki dinarjev 14,224.609'52, 4. dobiček dinarjev 335.35712, skupaj din 17,816.987'22.
Račun zgube in dobička.
V breme: 1. plače in mezde dinarjev 4,934.872'51, 2. stroški din 568.692'70,
3. obresti din 1,312.982'25, 4. davki dinarjev 143.015'25, 5. odpisi din 602.75U04,
6.	dobiček din 335.35712, skupaj dinarjev 7,897.670'87.
V dobro: obratni pribitek dinarjev 7,897.670'87, skupaj din 7,897.670'87.
Ljubljana dne 31. decembra 1938.
Rg C II 78.	904 2-2
Poziv upnikom.
Tvrdka Rudolf Anderlič in drug, družba z o. z., trgovina " mešanim blagom in deželnimi pridelki, s sedežem v Ormožu, se je razdražila in prešla • li’..-Uacijo. Morebitni upniki se zaradi tega pozivajo, da prijavijo v teku 3 mesecev od dne te objave svoje morebitne terjatve likvidatorju Gniušku Francu, trgovcu v Ormožu.
Ormož dne 9. marca 1939.
Gniušek Franc s. r., likvidator.
*
931
Objava.
Izgubila sem nastavitveni dekret IV. No. 12306/1 z dne 18. seplembra 1931. in ga proglašam za neveljavnega.
Cirman Bogomila s. r., obrt. vrtu., Celje.
*
933
Objava.
Izgubil sem odpustnico ljudske šole v Kovorju pri Tržiču iz 1. 1929. in jo proglašam za neveljavno.
Kleindienst Anton s. r.
*
937
Objava.
Izgubil sem spričevalo IT. letnika drž. obrtne šole, oddelek za lesno in kameno kiparstvo, z dne 5. julija 1920. in ga proglašam za neveljavno.
Loboda Peter s. r.
*
943
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo in jo proglašam za neveljavno.
Šalamun liok s. r., Jelovec, občina Boštnnj ob Savi.
*
930
Objava.
Izgubil sem orožni list št. 859, izdan dne 5. decembra 1936., in ga proglašam za neveljavnega.
Žbogar Ivan s. r.,
orožnik v p., Kranj.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: 0. Mihalek v LjubljanL