Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, e>onede!|ek 51. av@ysta 1956
LMiiasszstssmiiZ.	zvitk*
MARIBORSKI
Štev. 198. Leto X. (XVII.)
Cena 1 Dtn
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440. uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
99
dr UT RA
99
UotituHC
GIBANJE JNS.
V četrtek je bil v Konjicah lepo uspeli informativni sestanek JNS za konjiški srez in sta podala zanimiva poročila po-slevodečj podpredsednik banov, odbora JNS dr. Pirkmajer in narodni poslanec Prekoršek.
VČERAJŠNJE OBČINSKE VOLITVE.
V krškem srezu so bile včeraj občinske volitve v sedmih občinah. Volilni izidi so bili: Občina Studence: Lista JRZ 240, o-pozicija 20. Volilna udeležba 66%. Občina Škocijan. Volilna udeležba 65%. Lista JRZ 544, opozicija 110. Občina Bučka: volilna udeležba 76%. Lista JRZ 153, opo zicija 66, Občina Mokronog: Opozicija se je tukaj abstimrala. Volilna udeležba 64%. Občina Raka: JRZ 251, prva opozicijska lista 78. druga opozicijska lista 68. Volilna udeležba 54%. Občina ČatežrJRZ 183. (3 odborniki), opozicija 239 glasov (15 odbornikov). Volilna udeležba 65%. Občina Cerklje: JRZ 307, opozicija 78. Volilna udeležba 79%. Pri Sv. Križu ob Krki pa so. se volitve v petek nenadoma odgo-dile. V zagrebškem srezu so bile včeraj občinske volitve- v Brezovici in v Stup-niku. V obeh občinah je bila postavljena samo lista bivše HSS. Volilna udeležba v prvi občini je bila 59%, v drugi pa 54%. Liste JRZ ni bilo. V varaždinskem srezu so bile volitve v treh občinah, povsod samo- liste bivše HŠS. Volilna udeležba bolj slaba?
V ZNAMENJU ŽIVAHNE AGITACIJE ZA OBČINSKE VOLITVE je bila včerajšnja nedelja. Po vsej državi .ie bilo veliko agitacijskih zborovanj.
TOPALOVIC NAPADA MAČKA.
Na socialističnem zborovanju v Nišu je socialistični vodja dr. Topalovič ostro na padel vodstvo srbijanske združene opozicije, ki ji jo očital nesposobnost in brez-programnost, ter dr. Mačka, ki mu je očital fašizem.
GLASILO JRZ O ŠPANSKIH DOGODKIH.
»Beograjsko »Vreme« pripoveduje v po ročilu svojega posebnega poročevalca iz Badajoza med drugim tudi to kako je »krvavi osvojevalec« general Ljano. zagospodaril po vkorakanju belih čet v Ba-dajoz, kjer sp imeli pri zadnjih volitvah levičarji velik uspeh. To pa zavoljo tega, ker je bilo nad 60% najboljše zemlje v o-kolici Badajoza v rokah cerkve, kateri so morali kmetje skozi stoletja tlačaniti. Po republikanski revoluciji so se dotedanji kmetje-tlačani polastili cerkvenega zemljišča in se odločili boriti do zadnjega z vsakim, kdor bi jim hotel oteti pridobljeno zemljo. »Cerkev kot nositeljica latifundizma v Španiji je z vsem uplivom podpirala španske desničarje. In ko je Badajoz padel v roke Francovih čet, je ‘bilo samo posebi razumljivo, da so dobili duhovniki takoj vso zemljo nazaj, ki so io med revolucijo zasedli kmetje. In tako izglcda iz badajoške perspektive, da se vodijo vse te borbe samo zavoljo cerkvenih posestev.« Poslednje dni živi Badajoz« — tako nadaljuje »Vreme« — v znamenju masakriranj grešnikov, ki so bili zasedli cerkvena posestva.« Bogve, če bodo dravskobanovinska glasila Jugo-slovenske radikalne zajednice v »katoliški« gorečnosti ponatisnila to poročilo.
PODPISALI SO PROGLAS.
, Šefi treh skupin beograjskega dela Združene opozicije so končno podpisali |Hupni proglas volilcem za predstoječe ob volitve-
deetin — črnkah, ki ddi &vq bŠtm-skl gaspedmki pšea
VARŠAVA, 31. avgusta. Tiska šnja »Gazela Poljska« prinaša zanimiv in senzacijski članek, ki govori o originalnosti gospodarskega prodiranja Nemčije na Balkanu. Originalnost je v tem, ker je Nemčija zapustila doktrinarno in nerealno trgovinsko politiko kompenzacij, ki ima svoj ideal v višku izvoza nad uvozom. Nemčija je v odnošajih do balkanskih držav uveljavila nasprotni sistem pasivne trgovinske bilance, ki pa je pasivna samo po knjigovodstvu. Medtem pa rastejo zamrznjene terjatve balkanskih držav v Nemčiji. S svojo politiko pasivne^bilance na Balkanu je Nemčija v celoti dosegla svoje cilje: 1. Deficit ni nobena nevarnost za Nemčijo, ker Je pri sedanjem sistemu zunanje trgovine samo na papirju. 2. Uvožene sirovine dajo dela nemški industriji. 3. Zainteresirane vlade podpirajo na vso moč uvoz iz Nemčije, četudi je nemško blago dražje, samo da bi se zmanjšale zamrznjene terjatve, ki so nevarne za njihove valute. Nemčija izkorišča to predispozicijo vlad balkanskih držav v svrho Sorsiranja gotovih področjih in svojega izvoza. Predvsem se torsira-jo inštalacije-, ki jih spremlja ekspert strokovnjakov inženjerjev, mehanikov iz Nemčije, čestokrat tudi administrativnega osebja. Tako postaja Berlin via faeto centrala, ki deli drugim ekonomski plen na Balkan«, naravno ne zastonj. V slučajih, kjer nemški izvozniki iz kakršnihkoli razlogov ne morejo dobiti naročila, tedaj je takoj v igri transakcija in si Berlin prizadeva, da dobi naročilo ona država, s katero se je predhodno sporazumela giede vzajemne gospodarske pomoči. Ta sistem vsekakor pojačuje ekonomski prestiž Nemčije na Balkanu in v državah, ki gospodarsko sodelujejo z Balkanom. Šele poznavanje tega kompliciranega sistema ekonomskih vplivov, ki jih je Nemčija umela uveljaviti na Balkanu, pojasnjuje tajno njenih političnih vplivov, ki vidno rahljajo angleški vpliv v Grčiji, sovjetski v Turčiji in francoski v Jugoslaviji.
asrnk na mlimn§e španskih
m svit
GIBRAL TAR, 31. avgusta. Po štirje zastopniki madridske vlade in vstašev so se sestali včeraj popoldne v neki hiši v St. Jeanu de Luz, da pretresejo predloge velesi! giede ukrepov za potlačenje grozot in strahot državljanske vojne. Kot prvi predlog se smatra potreba ustanovitve posebnega mednarodnega odbora, ki naj prouči vse potrebno, ter vpostavitev posebnega razsodišča.
PARIZ, 31. avgusta. Katalonska vlada poroča o zmagovitih borbah rdeče milice na aragcuski fronti, kjer je bila odbita ofenziva vstašev.
fflusseimiim
ABELL1NO, 31. avgusta. Tukaj je včeraj zvečer ob zaključku velikih manevrov, ki se jih je udeležilo 60.000 vojakov, govoril Mussolini. V svojem govoru je dejal, da Italija lahko vsak trenotek mobilizira 8 milijonov mož, kar da je rezultat 14 letnega dela fašističnega režima. Tudi je dejal, da se po katastrofalnem propadu razoro-žitveue konference nahaja Evropa v srditem tekmovanju oboroževanja. To tekmovanje je že pričelo in se ne da več zaustaviti.
Uti Shumki &dktiš& musmmui šld
fakta m svinca
BEOGRAD, 31. avgusta. Kakor doznava tukajšnji »Jugoslovenski Kurir« je rudarski podjetnik V. Žegat odkril v okolici Strumice ogromna ležišča bakra, svinca in pirita. Ruda je odlične kakovosti in daje 20% bakra. V bakreni rudi ie več zlata kakor v Boru in pride na tono bakrene rude 3 do 4 grame zlata, dočim pride v Neresnici na rudo komaj 0.17 gramov zlata. V svinčeni rudi so velike količine srebra. Po mišljenju strokovnjakov je to najbogatejše ležišče rude v naši državi. Ležišča se že eksploatirajo, toda v zelo skromni meri radi pomanjkanja kapitala. Zanimvo je, da se med tujim kapitalom, zlasti nemškim in angleškim, vrši ogorčena borba zaradi pridobitve eksploatacijske pravice bogatih ležišč.
HoM/etaiia	luntiskih
BEOGRAD, 31. avgusta. Z zvezi z reševanjem kmetskih dolgov doznava tukajšnji Jugoslovenski Kurir, da se je na posebni seji Udruženja bank v Beogradu povdariak), da bi bilo težje izvršiti konverzijo s 100% kmetskih dolgov. Tudi se je ugotovilo, da bi konverzija morala biti delna, in bi trebalo konvertirati v vse kmetske menice pri bankah, ki niso večje od 25.000 dinarjev. Regulacija bi se nanašala na 395.735 menic, kar je 97.5% celokupnega števila kmetskih menic, katerih vrednost znaša 1,097,171.000 dinarjev, ali 63.32% od celokupnega kmetskega dolga pri bankah. Smatra se, da bi bile banke v stanju, da odpišejo 7 do 8% od neosiguranih menic, in ne bi imeli ničesar proti temu, da se ob priliki konverzije zadrži od navedenih menic 20%. Po odgovoru vseh bank v naši državi se bo potem v slučaju pristanka vršila posebna konferenca bank,
SPREMEMBE V ROMUNSKI IN GRŠKI VLADI.
Tatarescu, dosedanji predsednik romun : ske vlade, je sestavil novo vlado, ki jo je kralj odobril. Predsednik vlade in minister za oboroževanje Tatarescu, podpredsednik vlade Inculec, zunanji minister pa je Viktor Antonescu. Titulescu je doznal šele brzojavnim potom, da je izpadel iz sestava nove vlade, ki ima po informacijah široka pooblastita za pobijanje vseh j levičarskih, pa tudi desničarskih terorističnih pokretov. V tukajšnjih krogih je zbudila sestava nove vlade veliko senzacijo in se zatrjuje, da je Tatarescu izkrcal Titulesca radi njegove grožnje za demisijo ob priliki fašističnih, nemirov koncem junija, kar je zelo škodovalo avtoriteti sedanje vlade. Tatarescu je brzojavil Titulescu, da »je bil prisiljen sestaviti homogeno vlado, ki bo verno ogledalo liberalne stranke. Člani nove vlade so v dvorcu Pelešu pred kraljem Karolom II. prisegli. Tatarescu je izjavil, da ostane zun. politika nespremenjena. Atenska agencija poroča: Minister brez listnice je postal Ko-cias, državni podtajnik za propagando bivši minister Niholudis, minister pravosodja Hadžikiriakos, državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Mavrudis. Novi mi-nistri so s predsednikom vlade Metaxa-j som odpotovali na Krf. kjer bodo pred | kraljem prisegli.
| PRVIČ ŠVICARSKA MOBILIZACIJA.
V nekaj dneh bo izvedena prvič v zgodovini Švice poskusna mobilizacija. Vojaškim vajam pa ne smejo prisostvovati ne novinarji in ne občinstvo.
TUDI RUSIJA PREPOVEDALA IZVOZ OROŽJA.
Sovjetski komisariat za zunanjo trgovino je objavil uredbo, s katero se pričenši z 28. avgustom zabranjuje izvoz orožja v Španijo in v teritorije španskega protektorata v Maroku. Prepoved se tiče vseh vrst orožja, vojnega materiala, letal in vojnih ladij. Prepoved velja tudi za oni material, ki bi se tranzitno poslal v Španijo. Iz Varšave pa poročajo, da je poljska vlada poslala francoski vladi pozitiven odgovor glede nevmešavanja v špaiv ske notranje zadeve.
TUDI ŠVICA GRADI OBMEJNE
TRDNJAVSKE NAPRAVE.
V Švici se že nekaj časa bavijo z mislijo o ustanovitvi stalne obmejne straže. Zvezni vojaški oddelek je sedaj sklenil uvesti obmejne straže na vseh obmejnih trdnjavah in drugih varnostnih napravah, ki jih je Švica že začela postavljati, ki pa še niso povsod izgotovljene. Obmejne straže, ki bodo stalne, se bodo rekrutirale za sedaj le iz vrst prostovoljcev in bodo za to službo prišli v poštev k najboljši možje. Trajanje te pro stovoljne vojaške službe še ni določeno. Listi poudarjajo, da so ti preventivni var postni ukrepi Švice neznatni v primeriš strahovitim in naglim oboroževanjem drugih držav, vendar pa izražajo upanje, da bodo tudi te neznatne obmejne čete zmogle vsaj doslej svoje težke naloge, dokler ne bo tudi Švica uvedla stalne armade, ki postaja zanjo čim dalje večja nujnost.
HORTHY PRI MIKLASU.
Madjarski regent Horthy je prispel z avtomobilom v Vrbo, ob Vrbskem jezeru, kjer je posetil predsednika avstrijske republike Miklasa. V Poreče ob Vrbskem jezeru pa je prispel nemški poslanik Pa-pen, ki sc bo menda tamkaj sestal z Hor-thyjem.
Stran 2.
.larfborskr »Večer nflt« Jutra
dOHiOU
Par misli ob novem šolskem letu
Skoro se bo vsula v mesta živahna in od sonca ožgana mladina, vrnila se bo od pluga in kose, z izletov in daljših potovanj polna sanj in načrtov, mogoče pa že z občutkom prvega razočaranja. Saj je mogoče o počitnicah čestokrat slišala toke in drugačne tožbe in ,-zraz splošnega nezadovoljstva, videla je borbo, ki je vodi zlasti kmečko-delavsko ljudstvo, ki mu vsako naslednje leto naprti mučna ugibanja, večje skrbi in dvome. Tudi šola mu povzroča precejšnje preglavice: naj li otrok še študira — odkod sredstva — kaj po dovršenem študiju? Ob drugem dovolj težkem vprašanju se vedno bolj pomika v ospredje zadnje, ki ga pred nekaj leti nismo poznali. Po dragem študiju, ki je mogoče odkrha! lep kos premoženja, še čakanje na službo. V tem duševnem valovanju so nedvomno nai-težie ure staršev, ki bi tako radi spravili k boljšemu kruhu vsaj enega otroka in žrtvujejo v ta namen vse svoje moči.
Starši vedno bolj umevajo in v praktičnem življenju tudi skušajo, da je današnje gospodarstvo oslomeno na vedo in znanstveno tehniko ter ;e njima prikrojen raznolik študij, ki naj pozneje podpira duševnega in ročnega delavca. Namesto nekdanjega »moči« se uveljavlja »znati«, namesto izkustvene znanstvena tehnika. Zato je izobrazba neizprosen velelnik sedanjosti more brez težkih posledic poedinec, niti narod. Nekulturen narod si mora pisati svojo oporoko.
A ni dovolj, da čutimo potrebo po izobrazbi, niti ne zadoščajo tej sam: moralni pogoji. Kjer ni materialnih sredstev, zastane možnost šolanja. Rastoča pavp;-rizacija onemogoča torej študij mogoče najsposobnejši mladini iz kmečko-delav-skih krogov. Dotok te mladine v srednje šole je vedno manjši in zdi se nam, da ni ta pojav s socialnega stališča posebno razveseljiv. Prvi sodelavec prirode je
n se mu ne izogniti niti
tudi prvi in najjačji reservoar moralnega in intelektualnega življenja; priroda začrta že v podzavest otroka neizbrisna znamenja, ki služijo v harmonično duševno rast otroka.
Razredi se leto za letom množijo kljub zastoju eksistence, ki je dan na dan bolj vezana na izobrazbo. Tisoči Šolane mladine čakajo kruha, a kader novih intelektualcev raste; namesto podeželske polni šolske klopi mestna mladina. Čujejo se različne razlage: da vse študira; kdo da bo delal; da je to le tekma. Mogoče je v tem nekaj resnice, nikdar pa ne take, ki bi mogla zanikati nujnost študija Tudi tiči v tem pojavu dokaz, da je postal študij socialna potreba, a s tem sporedno tudi pomembno socialno vprašanje. Velika zmota pa je sodba, da je vzrok ne zaposlenosti intelektualcev v njenem prevelikem številu. Saj smo zadevno še daleč za naprednimi narodi, kjer študira srednjo šolo 3—5%>, dočim je pri nas šele okrog 1% prebivalstva.
Nadprodukcija izobraženstva je le posledica ekonomske zmede in zastoja in bi v normalnih razmerah ne mogli govoriti o preobilici tega naraščaja. Vendar pa je vidno, da je treba tudi na polju študija nekega reda in načrta za pravilno dopolnjevanje.
Kljub zamreženi bodočnosti, ki ne dopušča nobene točne prognoze, moremo smelo podčrtati, da bo morala biti vsa-koročna spretnost vedno boij podprta z izobrazbo. Pomikamo se iz formalnega k istinitemu znanju, dejstvenosti. V to je treba umske spretnosti. Našim razmeram so najbolj primerni zavodi s praktično usmerjeno izobrazbo, kar dokazuje ie sam naval na naše meščanske šole ki so že izpričale svojo upravičenost, nudeč odličen material pred vsem obrtnikom. Semkaj lahko uvrstimo tudi gospj-dinjske in obrtne šole.
Ptuiska komunalna politika
V četrtek 27. t. m. se je vršila 7 seja mestnega sveta, ki jo je vodil župan Dr. Alojz Remec. Kot zastopnik banske uprave pa je bil navzoč sreski načelnik g. Dr. Janko Vidic. Župan je prečital pismo Sok-olskega društva, ki se zahvaljuje za^ omogočitev brezplačnega plavalnega tečaja. Koncčno sporoča, da je Dijaški dom v Ptuju v smislu sklenjene pogodbe z dnem 1. avgustom t. 1. prešel v roke oo minoritov.
Nadalje je mestni svet vzel poročilo u-pravnega odseka na znanje in soglasno sklenil naslednje: Da se omogoči uvedba rednega poštnega avtomobilskega prome ta na progi Ptuj - Sv. Vid - Sv. Andraž -Sv. Barbara v Halozah - Ptuj, izroči mestna občina Ptuj poštni upravi v neomejeno last svoj avtobus pod pogojem, da uvede poštna uprava 'avtovožnje na navedeni progi v svoji režiji in jih izvršuje vsaj 30.000 do 50.000 km. Nadalje stavi mestna občina poštni upravi brezplačno na raspolago avtomobilsko garažo s primernim prostorom za delavnico. — Soglasno se potrdi tudi za letošnje leto že obstoječi dogovor med občino in vojaškim erarjem glede zemljišča, na katerem stoji iz vojne dobe takozvana kolera-ba-taka, proti letni najemnini 200 Din. Na
prošnjo Kazinskega društva v Ptuju se soglasno sklene, da mestna občina pristane na spremembo § 28 društvenih pravil, da se morebitni preostanek premoženja v slučaju raspusta društva prepušča mestu Ptuju za podporo revežem, ki pripadajo nemški manjšini. — Iz javnovarnost nih razlogov se soglasno sklene, da se ob stoječi cestnopolicijski red za mesto Ptuj v tem smislu spremeni, da je dovoljeno kolesarjenje ob desni pešpoti na Ormo-žki cesti in* po pešpoti na RagozniŠkl cesti.
Pri slučajnostih pojasni mestni župan, da je banska uprava odobrila kredit v znesku 35.000 Din za nadaljevanje regulacijskih del na Grajeni. Čim denar dospe, se bode z deli pričelo, vendar se bodo zaposlili le oženjeni brezposelni, kojih položaj je najbolj težaven.
Po javni seji se je vršija tajna seja, na kateri je mestni svet raspravljal o zniža-prejemki dovoljuje prizadetim uslužben-sklenil, da se po proračunu že znižani prejemki dovoljuje prizadetih uslužbencem perijodični povišek iz tozadevno po stavke proračuna, kjer je kredit podan. Ta povišek pa sc dovolluie do definitivn ureditve prejemkov po štatutu, ki «e bode v kratkem izdal.
h gospodu ministru Stankoviču, ki se je ravno mudil v Rogaški Slatini. Gospod minister je deputacijo prijazno sprejel in ta mu je obrazložila vse potrebno glede reje ameriškega kasača in ga prosila, da s'e udeleži kasaških dirk na Murskem polju dne 6. in 8. septembra Gospod minister je obljubil, da bo poslal odposlanca ministrstva na te dirke, ker je po državnih poslih sam zadržan in se bo sklicala anketa v Ljubljani. Pripominjamo še, ds je znana odločba ministrstva bila izdana kot rešitev na prošnjo centrale kasaških društev v Ptuju za podporo v s vrbo izplačila nagrade za Jugosloven-ski kasaški derby v znesku Din 20.000, ki letos v našo sramoto še ni izplačar Pri tem sta prizadeta ravno dva slovenska kmetska posestnika in sicer g. Slavič Ludvik iz Grabe, ki je s svojo kobilo »Piko« dobil prvo nagrado v znesku Din 12.000 in g. Novak Alojzij iz Banovcev za drugo nagrado po Din 3500, ki jo ima dobiti njegova kobila ;>Lasta«. Obed ve živali sta bili prodani v inozemstvo in sicer prva na Dunaj za Din i8.000 in druga v Budimpešto za Din 13.0G0. Gotovo zavidljiv uspeh naše domače konjereje! Povdarjati treba tudi to, da je kasaški derby pravzaprav državna ustanova, za katero morajo komerejci vpisati svoje živali že v prvem letu rojstva in potem do četrtega leta plačevati vsako letno vlogo. Vemo ^a, kolike subvencije
b o r ii, dne 31. VIII. 1936.
Od 1. do 13.
septembra
V
50°/o popust na železnici, parobrodih, avijonih.
Na odhodni železniški postaji kupite rumeno legitimacijo za Din 2‘—.
Vsedržavna razstava „Z A NAS LE S*. Živalski vrt. Divjad v parku.
VELI >A VRTNARSKA RAZSTAVA.
Industrija, obrt, trgovina. Domače preproge. Perutnina, kunci, golobi. Ribe itd.
Tekmovanje harmonikarjev 13. septembra. KRASNO ZABAVIŠČE.
Velikomestni variete popoldne in zvečer.
prejema Dunavsko kolo jahačev v Beogradu iz državnih sredstev in koliko je dalo kmetijsko ministrstvo ravno za kasaške dirke v Beogradu. Ni treba omenjati še posebej, koliko žrtvujejo druge države v slične svrhe, saj je to znano skoraj vsakemu lajiku. Upamo, da se bodo naši poslanci znali zavzeti za demačo konjerejo, ki je danes gotovo najtlodo-nosneiša izmed vseh kmetijskih panog in z umaknitvijo znane odločbe pomirili razburjenje, ki je zavladalo med našimi kmetskimi konjerejci.
h	kt	8Wb
Angliia se pripravila na kronanie svojega kral a
Uspehi in težave naših kmet nlereieev
»s
'h ke>
Odkrita beseda o podcenjevanju reje ameriškega kasača. Predvsem moramo ugotoviti, da je reja ameriškega konja globoko ukoreninjena, zlasti v ljutomerskem srezu, pa tudi na Dolenjskem in Mariboru. Nedavna ministiska odločba zadeva predvsem konjerejo v dravski banovini. Treba je vsaj vedeti, da se ameriški kasač goji že nad sto let v ljutomerskem srezu in da so tamošnji ko-r.jerejci opravljali vsa svoja gospodai-ska dela s tem konjem. Spominjamo ob tej priliki tudi na dejstvo, da je pred leti na dvesto kilometrov dolgem patrolnem
jahanju prispela patrola konjeniškega polka v Čakovcu, ki je bila na ameriških kasačih, v najboljši kondiciji na ciij, Ta konj je torej dobro uporabljiv tudi za vojaške svrhe. Da se spodbije zmotno naziranje o ameriškem kasaču na merodajnih mestih se je preteklo nedeljo podala deputacija, obstoječa iz g. vet. nad-svetnika Škofa za Kolo jahačev in vozačev, g. Galundra, predsednika Selekcijske zadruge za rejo ameriškega kasača, g. Slaviča Alojzija, predsednika Zadruge
za vzrejo žrebet (vsi iz Ljutomera) in g Novaka za Kasaško društvo v Maribotuis pogledom na Picadilly se plača 150
Dasiravno se bo vršilo kronanje sedanjega angleškega kralja šele 12. maja 1937 leta posveča temu svečanemu dogodku angleško časopisje že danes cele kolone člankov. Kljub temu, da se dogajajo po vsem svetu baš v zadnjih mesecih dogodki, ki nosijo v sebi odločilen upliv na zgodovino Evrope in kljub temu da je do tega za vse Angleže zgodovinskega datuma kronanja še precej daleč, vedo Angleži povedati o tem kronanju že danes mnoge zanimivosti. Vsakemu Angležu, kj prebira dnevno časopisje, je že danes dobro znana pot sprevoda kronanja iz Buckinghamske palače do Westminsterske katedrale in nazaj. On ve dobro, da bo kralj ob tej priliki napravil 6 in pol milj dolgo pot, torej 2 in pol milji več nego njegov blagopo-kojrci oče kralj Jurij V. v letu njegovega kronanja (1911). Mirno lahko trdimo, da je kraljeva oseba tako tesno povezana z narodom, da ni Angleža, ki bi se ne veselil dejstva, da bo novi kralj in vladar britanskega imperija ohranil vse stare tradicije in da se bo v kraljevskem oblačilu s krono na glavi vozil po ulicah prestolnega mesta. A.ngleška kraljevska krona tehta 7 pfuntov in je za 3 funte lažja od britanske.
Angleži vedo že danes, da se bo vozil njihov kralj iz Westminstrske katedrale v mesto v znamenitem državnem vozu v kočiji, kakršne so imeli priliko opazovati prebivalci Londona pri angleških kraljevskih porokah.
Največ preglavic je delala sranžerjem tega sprevoda sestava načrta;' ne samo njim: tudi vsem onim, ki bodo za ta dan pro?lave odstopili balkone in okna svo jili hiš, pa tudi onim, ki jih bodo vzeli zs *a dan v najem. Prvi morajo računati s tem, da bosta gledala sprevod najmanj 2 milijona ljudi im nrora biti kraljeva pot skozi mesto tako dolga, bo vsem zagotovljen skromen prostorček. Le na ta način je možno že vnaprej preprečiti vsako gnječo in prerivanje. Poslednji, to so oni, ki bodo prostore oddajali, pa se že sedaj brigajo za to, da sklenejo z vsemi »enodnevnimi najemniki« tozadevne pogodbe.
Kraljeva pot od Buckinghamske palače do Westminstrske katedrale je razmeroma kratka, dočim je povratna pot znatno daljša in vodi mimo mnogoštevilnih podzemeljskih železniških postaj in križišč avtobusov in cestnih železnic, tako da se bo lahko dohod in odhod množic razvijal nemoteno.
Cene posameznih prostorov in sedežev, ki se zahtevajo in tudi plačajo, so naravnost, ogromne. Za balkone in okna
500 funtšterllngov, medtem ko se manj ugodno ležeči prostori oddajajo po 10 do 20 funtšterlingov od sedeža. Zavarovalnica Lloyd je sklenila že danes mnogo zavarovanj. Mnogi trgovci so se zavarovali in to proti eventualni škodi, ki bi jo utrpeli, če bi se kronanje preložilo.
JUuate vesti
BLEJSKE NOVICE.
Na Bled sta prispela na obisk k Nj. Vel. kraljici Mariji nadvojvoda Anton Habsburški in nadvojvoda Ileama. Kakof znano je nadvojvodinja Ileana sestra kraljice Marije. Na Bled je prispel tudi skupščinski predsednik Stevan Čirič, ki je bil v avdijenci pri knezu namestniku Pavlu. Tudi je prispel na Bled minister za trgovino in industrijo dr. Vrbanič, ki je poročal knezu namestniku Pavlu o tekočih zadevah.
ŠPANSKA INFANTKA NA BLEDU.
Španska infarotka Beatrice se je pripeljala s svojim siraom infantoni Atanlfom na obisk h kraljici Mariji na Bledu.
STAVKA GROZI.
V soboto so bila ves dan pogajanja med predstavniki tekstilnih strokovnih zvez, oziroma Delavske zbornice na eni strani ter zastopniki tekstilnih industrij-cev, oziroma Zveze industrijcev na drugi strani. Pogajanja niso rodila nikakšnih uspehov in so industrijci vztrajali pri tem, da zapustijo delavci tovarne, nakar bi bili šele pripravljeni pogajati se glede delavske kolektivne pogodbe. Pa tudi sedaj že stavkujoči delavci nočejo popustiti, tako da preti resna nevarnost, da se mezdno in stavkovno gibanje v tekstilni industriji razširi tudi na ostale tekstilne tvornice v naši banovini.
Šahovska olhnpiada v Monakovem.
Včeraj se je odigralo 17. in 18. kolo in so bili doseženi naslednji rezultati: XVII. kolo: Estonska : Bolgarija 4 in pol : 1 in pol, Švedska : Brazilija 4 in pol ; 1 in pol, Jugoslavija : Finska 5 in pol ; 2 in pol, Madžarska : Francija 3 in pol : pol, Italija : Holandska 3 : 3. Avstrija : Ru-munija 2:1, Češkoslovaška : Danska 4 : 3, Litva : Švica 2:1, Poljska : Islandija 5:1, Nemčija : Letonska 3 in pol : pol, Norveška je bila prosta. XVIII. kolo: Nem čija : Islandija 2 ire pol : pol, Poljska : Litva 6:1, Danska : Švica 5 : 2, Češkoslovaška : Avstrija 4 : 1, Holandska - Ru-munija 3 in pol : 2 in pol, Francija : Italija 3 in pol : 2 in pol, Madžarska : Jugoslavija 4 : 2, Švedska : Finska 3 in pol : 2 in pol, Bolgarija : Brazilija 3:1, Estonska : Norveška 5 in pol : pol. Letonska je bila prosta.
v Maribor u, 'dne 31. Vlil. 1936.
Mariborski »V e S e r 111 le« .Tutra
Stran 3.
v^css3ssa
fHatifctske in d&Uske McvUe
P-oiak neštete m ohuaeufa
Včeraj popoldne je bil ob ogromni udeležbi Mariborčanov pogreb blagopokojne gospe Rozine Irgoličeve, ki je postala žrtev zastrupljenja z mesom na Pohorju. Vrli pevci in godbeniki tukajšnjega »Poštnega roga« so ji zapeli in zasvirali turobne žalostinke v poslednje slovo. Maribor ie z globokim sočutjem spremljal blago Pokojnico na njeni zadnji poti.
Na Pohorju je kakor poroča današnje »Jutro« posebna komisija z upravnikom tukajšnjega Zdravstvenega doma dr. Vrtovcem na čelu ugotovila, da je krivda številnih zastrupljeni v okuženju bližnjega Potoka, ki je že pred leti zahteval nekatere žrtve, ki so iz istega potoka pile vo-
do. V ledu imenovanega potoka, v katerem je bilo shranjeno meso, so namreč našli sledove kužnega bacila. Ni se pa moglo ugotoviti, kdo je bacilonosec in o-kužitelj. V predmetnem slučaju gre pač za tragično naključje, ki jih je v življenju žal veliko. Med zastrupljenci sta tudi hlapec Peteln in dekla, razen tega pa so oboleli tudi nekateri gostje iz raznih krajev naše države, tako iz Smedereva., kjer sta podlegla dva otroka, potem iz Zagreba in Kragujevca. Stanje mariborskih zastrup-ljencev se je zelo zboljšalo. Oblastva so ukrenila že vse potrebno, da se preprečijo nove možnosti sličnih zastrupljen:
Danes ob 20. url vsi v Narodni dom,
kjer bo predaval naš edini zmagovalec g. Leon Štukelj o uspehih in borbi naših Sokolov na olimpijadi v Berlinu. Vsem je znano, da so naši Sokoli nadvse častno zastopali našo državo.
Klub kolesarjev in motociklistov »Petim« sekcija Pobrežje, vabi na svojo prvo vrtno veselico dne 6. septembra v vseh Prostorih gostilne Renčelj na Pobrežju. Odbor.
Sokcfak&vtsU
0 ietn iu GuetH
»Volksstimme« prenehala izhajati. V soboto je izšla zadnja številka tukajšnje so cialistične »Volksstimme«, dvotednika, ki je izhajal skoro 17 let. V poslovilnem u-vodniku pojasnujeta uredništvo in uprava navedenega bivšega dvotednika presta nek izhajanja lis-ta v tem smislu, ker da se je medtem močno skrčil krog nemŠko-govorečega delavstva, kateremu je bil list namenjen in ki se radi krize nahaja v tako težkih življenskih prilikah, da za doščajo njega prejemki komaj za golo življenje.
Upokojitev. V učiteljski službi je upokojen meščansko šolski upravitelj v Ptuju g. Dragotin Kveder. .
Iz prometne službe. Poverjenik tukajšnjih železniških delavnic inž. Ačimovič je imenovan za poverjenika v 6. skupini v smederovskih delavnicah.
Smrtna kosa. Na Meljski cesti 22 je pre minila v starosti 72 let železničarjeva vdova Jožefa Šerbela. Žalujočim naše toplo sočutje!
Iz policijske službe. Pri tukajšnji policiji je upokojen pristav g. Drago Jug, priljubljeni in zaslužni predsednik mornariške sekcije tukajšnje Jadranske straže. Upokojen je bil na lastno prošnjo.
Odprta noč in dan so groba vrata... V lattenbachovi 20 je preminila v častitljivi starosti 81 let zasebnica Marija Cebe. Na Ruški cesti 3 je umrl v' 68. letu svojs dobe vpokojeni vlakovodja državnih železnic Ivan Vouk. Žalujočim naše toplo sočutje!
Glasbeni zavod (ravn. Hladek - Bohinjski), Aleksandrova 19, I. nadst., vpisovanje od 1. septembra dalje, dnevno od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Vse natančneje v ravnateljstvu.
Nova tekstilna tvornica. V Majšperku zgradil industrijec g. Franjo Novak tvornico za volneno blago. Doslej je imel tovarniški obrat v Zemunu in ga sedaj Prenese od tam v Majšperk.
Repriza igre »Od pohorskih pavrov ^am hočem zapet . . .« Včeraj so ruški Gledališki diletantje-Sokoli ponovili ljudsko jgro »Od pohorskih pavrov Vam nočem zapet«. Uspeh te ponovitve je bil pfav odličen in je obiskalo Ruše izred-j10 mnogo Mariborčanov in okoličanov, tako da so Rušani z uspehom gmotno ln moralno lahko povsem zadovoljni, pralci so bili vsi v najboljši formi in so 4e'i za svoja izvajanja vsesplošno iri-znanje. V obiskovalcih je zapustila pr;-editev najlepši utis in se bodo Maribor-®ni tudi ob sledečih prireditvah kaj radi dzvali pozivu ruške sokolske igralske c*ruzine.
Bratje in sestre! Danes ob 20. uri bo predaval v Narodnem domu br. Štukelj. Predavanje bo zelo zanimivo. Sokoii danes vsi v Narodni dom!
Stanovanjska dinarska akcija PTL za
zgradbo azila jetičnim bolnikom v Mariboru je dosegla v mesecu avgustu 1936 vsoto Din 243.375. Sreča za protituberku-lozno nagrado se je odločila za nabiralni blok št. 5155, ki se glasi na Marijo Kosar, Meljska c. št. 11. Izven stanovanjske akcije so gradbeni fond podkrepili in sicer: II. razred drž. realne gimnazije v Mariboru z darilom Din 50, g. Franc Hohnjec me sto venca na grob pokoj, gostilničarju g. Horvatu Din 50, v isti namen pa dentist g. WoIf Din 100. Vsem najlepša hvala! *
Solo fligornisti se sprejemajo za vojaške godbe in naj se radi tega čimpreje javijo reflektanti iz mariborskega voj. okr. pri kapelniku vojaške godbe 45. pešpolka v Mariboru.
^ Rabiaten gost. v gostilni Anteja Zoriča v Mlinski ulici je 34 letni mizar Rudolf K. okoli polnoči pričel razgrajati Premetal je stole in mize. Pri tem je raz bil nad 10 kozarcev, nekaj steklenic ter veliko šipo. Poklicani stražnik je napravil zopet red. Ker se je Kranjc obvezal plačati nastalo škodo, so ga pustili domov. Zadeva bo imela svoj epilog pri sodišču.
Ponarejeni 20 dinarski kovanec je spre jel včeraj Franc Schieiner na Glavnem trgu. ko je prodajal neki ženski zelenja vo. Ponarejeni kovanec je izročil policiji, ki sedaj poizveduje za razpečevalko, oziroma za falzifikaiorii.
Vse kradejo. Posestniku Francu Arnušu v Jablanici v Slov. goricah so danes ponoči neznani zlikovci odpeljali iz hleva lepega 4 letnega konja, ki so ga vpregli v voz, ter izginili brez sledu. Arnuš trpi o-koli 7000 Din škode. V Betnavski ulici 26 pa je neznani storilec odnesel iz dvorišča kovaško nakovalo, težko nad 50 kg.
Amaconki: Julčka in Tildka. V Vojašniški ulici 11 sta se včeraj sprli 64 letna Julijana C. in 39 letna Matilda F. s podnajemnico Rozo F. V teku prepira sta Julijana in Matilda zgrabili Rozo ter jo premikastili in jo hoteli vreči iz stanovanja. Na Rozino kričanje je prišel na pomoč nje sin, ki je preprečil vsako nadalnjo ama-consko »akcijo«. Prišel pa je tudi stražnik, ki >3 napravil primerno poročilo na pred-stojništvo policije.
Brutalen mož. V mariborsko bolnišnico so prepeljali 37-letno Ivano Kohneje-vo, ženo posestnika in rudarja Jožefa Kohneja v Stanovskem pri Poljčanah, ki jo je po njenih trditvah mož tako premikastil, da je zadobila hude notranje poškodbe. Moža so orožniki ovadili tukajšnjemu državnemu tožilstvu.
Radi ponavljalnega Izpita v svet. Na mariborski policiji se je zglasil železničar Karel Salatinger, ki je oblastem prijavil, da je njegov 13-letni sin Jožef pred dnevi pobegnil od doma ter se do danes še ni vrnil. Starlši menijo, da je fant šel v svet iz strahu pred ponavljalnim izpitom, ki bi ga moral položiti.
Dvonožna lisica je izmaknila trgovcu s perutnino Mirku Pernatu iz Slovenje vasi z voza na dvorišču v Tattenbachovi ulici 5 jerbasov, v katerih je bilo 20 kokošk. Pernat trpi nad 300 dinarjev škode.
jadkje ieUfok&M vesli
Amerika (ttoieslm
WASHINGTON, 31. avgusta. Reuter poroča: Zunanji minister Corde Hull je pri španski vladi najostreje protestiral radi bombardiranja ameriškega rušilca »Ceyiia«, na katerem so bili ameriški begunci, ki so zapustili Španijo. Neko špansko letalo je vrglo 6 bomb na rušilec, odkoder so brez sreče streljali s topovi proti letalu.
Chiaftfte mo&iett!
PARIZ, 31. avgusta. V drugem volilnem okrožju 16. pariškega arondise-menta je bil izvoljen prejšnji policijski prefekt Jean Chiappe, čigar mandat je bil parlament razveljavil.
h se eešifa ijudie m (ka$otettosti
LONDON, 31. avgusta. O posvetovanjih 11 v Madridu pooblaščenih' diplomatov, ki so se sestali v Hendavu, poročajo:	Predmet	posvetovanj	so
predvsem tri točke: 1. Izmenjava ujetnikov obeh vojskujočih se skupin. 2. Organizacija skrbstva Rdečega križa. 3. Reševanje ljudi in umetnostnih' ter zgodovinskih dragocenosti.
MADRID, 31. avgusta. Kakor poroča notranje ministrstvo je bil včeraj v Madridu in okolici popoln mir. Formacije rdeče milice, ki so odšle na fronto v Estremaduri, so defilirale mimo notranjega in vojnega ministra. Razni delni napadi vstašev so bili odbiti.
5 zaimkov v mmi smdne^a skoku
LJUBLJANA, 31. avgusta. Na cesti Črnuče - Trzin je danes ponoči pretila 25 potnikom, ki so se vozili z avtobusom »Splošno prometne zadruge«, ki oskr buje promet med Ljubljano in Moravčami, velika nevarnost, da zgorijo. THc ob nekem ozkem ovinku pred Črnučami so v trenutku šinili plameni iz motorja in ie šofer v duhaprisotnosti takoj odprl vrata, skozi katera so potniki v paniki drveli na prosto. Sledila je eksplozija bencina in je v naslednjem trenotku bil avtobus v ognju ter je popolnoma zgorel. Prestrašeni potnik) so se podali peš ali z drugimi prevoznimi sredstvi na poedine cilje svojega potovanja.
Vpepeljena domačija. V Šmiklavžu je ogenj uničil domačijo posestnika Karola Sojiča, ki trpi škodo 50.000 dinarjev. Zgorelo mu je vse imetje, tako da je sedemčlanska družina brez vsakršnih sred stev. Sojič je pri gašenju zadobil hude opekline, da so ga morali odpremiti v bolnišnico. Ogenj je nastal radi slabega dimnika.
Žeparska nadlega na trgu. Spreten žepar je danes dopoldne na Glavnem trgu izmaknil Ivanki Klojčnikovi, stanujoči v v Kettejevi ulici 3, iz ročne torbice denarnico z gotovino. Nekega brezposelnega delavca, ki je pravkar prišel iz Avstrije, pa je neznan žepar olajšal za vse prihranke, ki jih je imel pri sebi. Brezposelni delavec Karel Kores na policiji izjavil. da je imel 300 dinarjev in 10 avstrijskih šilingov.
DRŽAVNA, RAZREDNA LOTERIJA.
Pri žrebanju V. razreda, 32. koia, dne 29. avgusta so bili izžrebani sledeči dobitki:
Din Din Din Din Din Din Din 71850 Din 72055 Din 56558 Din 17687 58188 75174 97410 Din 27013 55260 91412 Din 36130 52718 79098 89077
403.000: 86606 302.000: 20015 80.000 : 81086 50.000: 33668
40.000 : 75648
20.000 : 5888 30362
10.000 : 7129 13060 38071 39880 41999 88025	90266	93669	94176
8000:	6565	10819	32320	55852	59404
78830	86004	89844	95937
6000:	8285	18442	33343	46454	46468
79274	83075	93026	99673
5000:	1735	1953	2320	3407
21405	29525	31962	32650	45990
58350	61500	63414	64950	71482
75191	78819	85819	*88356	88603
NEGUŠ POJDE V ZAPADNO ABESI-NIJO.
Po poročilih »Daily Heralda« se namerava neguš vrniti v Abesinijo. Abesinski cesar bo potovat v po Italiji še nezasedene predele Abesinije in bo tam zgradil novo prestolico. Iz te prestolice bo naslovil na Društvo narodov prošnjo, da se zapadna Abesinija s približno 2 miljoni prebivalcev podredi protektoratu Švedske a-li Švice.
NE VE, KAJ HOČE DR. MAČEK.
V Petrovcu na Mlavi v moravski banovini je bil shod Hodžerove stranke. S. Hodžera je v svojem govoru ostro napadel dr. Mačeka in dejal, da ne ve, kaj dr. Maček hoče. Tudi je naglasil, da je Jugo-slovenska narodna stranka proti federaciji in je ob zaključku povdaril važnost skorajšnjih občinskih volitev.
3000:
29494
55948
92268
2000:
38705
53281
79431
92303
741
35688
60827
98102
1576
42740
56109
80789
93926
2845
37349
64285
9307
45130
59388
81900
94432
15776 24000 42027 47245 64689 73086
11361 18934 45626 45664 67243 71975 83779 84499
12273
51032
73090
89090
24010
49677
85344
.34582
50819
74388
86312
Bančna poslovalnica Bezjak, Maribor, Gosposka 25.
Hotne vesli
EDVARD VIII. IN KEMAL ATATURK.
Vse turško časopisje prinaša vest, da !bo angleški kralj Edvard VIII. obiskal tudi Turčijo. Ker je kralj častni predsednik odbora vojnih spomenikov, bo naj-brže obiskal med drugim tudi vojaško po-copališče pri Tšanak Kalessi in za tem Carigrad, kjer se bo razgovarjal s Kema-lom Ata turkom.
Šahovska olimpiada v Monakovem.
Petek se je odigralo 15. kolo in so bili rezultati naslednji: Norveška - Švedska
1 in pol : 2 in pol, Estonska - Jugoslavija
2 : 2, Brazilija - Francija 4 in pol : 1 in pol, Finska - Holandska 3 : 4, Madžarska Avstrija 2:2, Italija - Danska 0 : 6. Ru-munija - Litva 2 : 2, Češkoslovaška -Islandija 4 : 1, Švica - Letonska 1 in pol : 3 in pol, Poljska - Nemčija 4 : 2. Bolgarija je bila prosta.
Šahovski veleturnir v Nottinghamu zaključen. Petek se je v Nottinghamu končal eden največji šahovski turnir in je končno stanje sledeče: Botvinik in Capablanca 10, Euwe inReshevsky 9.5 Aljehin 9, Fine 8.5 (1), Flohr in Lasker 8.5, Vidmar 6, Bogoljubov in Tartakovec 5.5, Tylor 4.5 (1), AIexander 3.5, Thomas 3, Winter 2.5. V 14. zadnjem kolu je bilo prekinjenih več partij, tako Euwe - Botvinik, Flohr - Lasker, Bogoljubov - Win-ter in dr. Vidmar - Thomas. Aljehin je premagal dr. Tartakovverja, partiji Fine-Capablanca in Iylor - AIexander sta se končali remis. Reshevsky je bil prost. Stanje: Capablanca 9 in pol, Botvinik 9 (l), Aljehin 9, Fine in Reshevsky po 8 in pol, Euwe 8 (l), Flohr 7 (l), Lasker 6 in pol (1), Vidmar 5 iti pol (1), Bogoljubov 5. (1), Tartakower 5, TyIor 4 jn pol, Alexan der 3 111 pol, Thomas 2 in pol (1) in Win-ter 2 (1).
Nič ne bo.
Miha: »Poslušat, Jaka, saj si moj prijatelj ...«
Jaka; »Seveda sem, toda denatja da-nes mimaitn s sebol«
Stran ’4.
Mariborski »VcčernIK« Jutra
V Mar i b o r u. dne 31. VIII. 1936.
SjtceUtG
Uevettsiveua iektHovmie £HP, še ni
Včeraj je bil v Ljubljani redni občni zbor Ljubljanskega nogometnega podsa-veza, katerega so se udeležili po svojih delegatih tudi vsi klubi iz Maribora. Poleg običajnega dnevnega reda se je na občnem zboru obravnaval načrt za leto-šnje prvenstveno tekmovanje, ki je zlasti za mariborske ldube eminente važnosti. V debato sta prišla dva predloga, in gem bi se pa delil prvi razred v dve sku-dve skupini po 7 klubov(prva skupina: Železničar, ISSK Maribor, Rapid, Čako-večki SK, Atletiki, Celje in Olimp; druga skupina: Hermes, Korotan, Slovan, Reka, Grafika, Amater, Bratstvo), po drugem bi se pa delil prvi azred v dve skupini po 6 klubov) prva skupina trije mariborski klubi, CSK, Atletiki in Celje, druga skupina: Hermes, Korotan, Olimp, Slo vari in zmagovalec iz kvalifikacijskih tekem Bratstvo : Amater ter Roka : Grafika). Predsednik je odredil glede teh predlogov informativno glasovanje. 36 glasov je bilo za skupini šestih klubov, 8 glasov pa za predlog dveh skupin po 7
klubov. Ostali niso glasovali. Koračna odločitev bo padla na prihodnji seji upravnega odbora LNP.
Na občnem zboru se je izvolil tudi novi odbor: predsednik dr. J. Kosti, I. podpred sednik N. Buljevič, II. podpreds. dr. M. Kuhelj, I. tajnik M. Peric, II. tajnik VI. Vrhovnik, III. tajnik St. Logar, I. blagajnik Fr. Jugovec, II. blagajnik Dr. Malovrh.
Končno je občni zbor LNP naslovil na ministra za telesno vzgojo naroda naslednji apel: Redna letna skupščina LNP z obžalovanjem ugotavlja, da se od športnih prireditev še vedno pobira državna taksa v isti meri kot od pridobitnih podjetij. Ugotavlja obenem, da je 20%tna taksa tako težko breme za športne klube, zlasti v tem času gospodarske krize, da ne samo da onemogoča vsak zdrav razvoj športnega pokreta, temveč naravnost grozi, da ga bo povsem zatrla. Upoštevajoč pri tem, da je efekt te takse več kot dvomljiv, pozivajo slovenski športni klubi svojega resornega ministra, naj se ener gično zavzame za tolikokrat obljubljeno,
a še vedno ne izvršeno odpravo najodio-znejše davščine v naši državi.
Včerajšnje nogometne tekme.
Celje: Hermes:Atletiki 2:2 (1:0).
Ljubljana: SK Ljubljana:reprezentanca Sofije 3:2 (1:2).
Osijek: Slavija:NAK 4:0. Slavija pride kot deseti udeleženec v državno ligo.
Split: Hajduk:Jugoslavija 3:1.
Varaždin:	Slavija	:	Viktorija	(Zagreb)
3:2.
Banjaluka: Gradjanski (Zagreb) ; Kra-jišnik 2:2.
do 110 dinarjev, 7 do 9 tednov Din 135 do 160, 3 do 4 mesece Din 160 do 235. 5 do 7 mesecev Din 250 do 360, 8 do 10 mesecev Din 370 do 550, 1 leto stari od Din 570 do 920. En kilogram žive teže po Din 6 do 7.50, 1 kg mrtve teže od Din 8 do 9.50.
Visoka teniška zmaga 3SSK Maribora
Včeraj je bil na teniških igriščih ISSK Maribora v Ljudskem vrtu prijateljski dvomatch ined ISSK Mariborom in SK Zagoracem iz Krapine, ki se je končal z izdatno zmago ISSK Maribora v razmerju 22:1. V posameznih disciplinah so bili rezultati nSslednji:
Gospodje posamezno: Albaneže:Pažur 6:3, 6:4, Tončič:Božič 6:0, 6:0, Voglar : Gast 2:6, 6:1, 6:4, Škapin : M. Pažur 8:6, 6:3, M. Pažur : Gašperin 6:2, 6:2; Senekovič^. Mikolec 6:3, 6:4, Poš : R. Miku-lec 6:1, 5:7, 6:3, Kirbiš : Št. Mikulec 6:1, 6:1, Mastek : Št. Mihulec 6:2, 6:0, Toroš: Široki 6:2, 6:2, ŠkrobanŠiroki 6:4, 6:1. Dame posamezno; Babič:Žtipanec 6:1,
6:0, Volar : Zupanec 6:1, 6:0, Ausch : Potočnjak 6:3, 6:2. Šepec:Potočnjak 6:3, 6:2.
Dame v dvoje: Babič-Voglar : Zupanec -Potočnjak 6:3, 6:1.
Gospodje v dvoje: Albaneže-Senekovič :R. Pažur - M. Pažur 3:6, 6:2, 12:10, Ška-pin-Tončič : R. Pažur-R. Mikulec 6:1, 6:2, inž. Baran-Toroš : Št. Mikulec-Široki 6:0. 6:3.
Mešani pari: Babič-Dernovšek - Zupanec - Božič 6:4, 6:1, Voglar-inž. Fabijan : Potočnjak-R. Pažur 6:2, 6:0. inž. Baran-Toroš : Št. Mikulec-Široki 4:6, 6:2, 6:2, Kirbiš-Škobar : Št. Mikulec-Široki 6:0, 6:3.
Okrožni odbor LNP, službeno. Drevi ob 19.30 seja odbora. Udeležba strogo obvezna. Tajnik.
Sodniška sekcija, službeno. Drevi ob 20. važen plenarr. sestanek vseh sodnikov pri »Zamorcu«. Poverjenik.
Veliko športno veselico priredi SK Železničar v nedeljo 6. septembra na stadionu ob Tržaški cesti. Pričetek ob 15.
v inozemstvo pa ni polagati velikih nad. Obljub za naročila je dosti, a ko pride čas izvoza, nastanejo vsaj pri nas vedno nepredvidene zapreke, ki vse dobre na-de razblinijo v nič. Sicer bo pa letošnji skrčeni pridelek dravske banovine pri količkaj preudarni organizaciji zadostoval za domačo celotno potrebo.
PutfiitfMP AtOVU£
Kakor že večkrat javljeno, priredi Put-nik 3. do 4. septembra izlet z avtokarom v Maria Zeli. Cena Din 200.—. Od 12. do 13. septembra izlet z avtokarom na veselejem v Graz. Vozna cena Din 100. Na Dunaiski velesejem bo pa napravil Ptitnik izlet z avtokarom od 6. do 8. in od 11. do 13. s-eptembra, s posebnim vlakom pa od 6. do 10. septembra. Cena z vlakom Din 240, z avtokarom Din 245. Vse nadaljne informacije pri Putniku, Maribor in Celje.
Udeleženci izleta na Omišalj odpotujejo iz Maribora v soboto dne 5. septembra ob 21.10, z brzovlakom in' ne z osebnim ob 18. uri. Radi uporabe brzovlaka ostane cena ista t. j. Din 1100. Iz Omišalja se vrnejo udeleženci v Maribor 21. septembra ob 2.55 zjutraj. Poslužite se te izredne prilike, ker je v jeseni na Jadranu najlepše. Prijatvite se takoj pri »Putniku«.
Fotografski posnetki Iz izleta GroB-
glockner 23. in 26. avgusta so zelo dobro izpadli in jih dobite pri Putniku, Aleks.
cesta 35.
KAKO BO LETOS Z VINOM.
V mesecu avgustu se je vinska kupčija času primerno razgibala, zlasti na deželi, ker se je konzum prilično povečal in ker so se zaloge že znatno skrčile. Cene so poskočile tudi v drugih vinorodnih banovinah. Kako bo z novim pridelkom, se za enkrat še ne more ugotoviti. Vsekakor bo količina pridelka zaradi bolezni znatno skrčena, osobito v dravski banovini. Posledica bo gotovo tudi dvig cene nasproti lanskim vinom. Glede kvalitete pa bo odločil september. Če bo ta lep in sončen, bo tudi kvaliteta toliko boljša. Cene so ravno v tem času prav nestalne in se rav najo po kvaliteti in povpraševanju. Zato bodo južna vina šfibolj pritisnila.Na izvoz
Mariborski svinjski sejem. Na sejem dne 28. t. m. je bilo pripeljanih 282 svinj, pfodanih pa 114. Cene so bile naslednje: Mladi prašiči od 5 do 6 tednov stari 70
Dogodbice
Mark Twain.
Slavni ameriški humorist Mark Tvvain je bil znan kot navdušen ribič. Nekega dne je s svojim trnkom brskal dolgo časa po vodi, ne da bi pri tem ujel katerokoli ribico. Nekaj časa je držal trnek v vodi in ga spet dvignil iz nje in to neštetokrat. Slednjič pa se je vsega le naveličal In je začel s trnkom mahati ves divji po zraku. Baš v tem trenotku gre mimo neki njegov znanec in ga vpraša: »Ribl-te?« »Kakor vidite!« odvrne ribič. »P^ niste še ničesar vlovili?« povprašuje d?-Ije njegov znanec. »Kaj hočete — je že tako!« mu odvrne Mark Tvvain. »Zakaj pa tako mahate s trnkom po zraku?«. »To pa ima svoj vzrok,« odvrne Mark Tvvain, »mogoče pa vlovim na trnek kakšno ptico!«
Napoleon Bonaparte pri brivcu.
Napoleon je nekoč naprosil nekega brivca, da ga obrije. »Kako naj vas obr-jeir. Veličanstvo,« ga vpraša brivec->Bres besedi!« odvrne Napoleon.
Bismarck.
Velikemu kancelarju Bismarcku je nekoč vrnil njegov adjutant neko pismeno povelje, ker je bilo tako grdo pisano, da ga sploh ni mogel prečitaii. Bismarck vzame povelje v roke, hoteč ga čitati. Ko pa vidi, da tudi on tega ne zmore, g*1 vrne adjutantu z besedami: »Tega povelja nisem vendar napisal radi tega, d i bi ga še sam čital, temveč radi tega. d-i ga vi prenitate.«
Mali oglasi
Razno
i
Dijak
V gostilni »Pri večernem solncu«. Splavarska 5, sprejmem
ABONENTE.
Dnevno sveže gibanice. Priporoča se Marija Drčar. 4313
ŠOLSKE TORBICE.
aktovke, nahrbtnike in pe-resnice vse v veliki izbiri priporoča Ivan Kravos. Aleksandrova c. 13.	4119
ENOLETNI TRGOVSKI
TEČAJ KOVAČ
Maribor, Gosposka 46. Vpisovanje dnevno. Najboljša In najcenejša izobrazba za pisar niško službo. Preskrba službe zastonj.	3622
Sobo išče
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom išče gospod s 1. septembrom. Ponud be z navedbo cene na upravo »Veternika« pod »Točen plač nik«.	4309
SPREJMEM DIJAKA(INJO)
na hrano in vso oskrbo. — Magdalenska 44.	4311
Učiteljska družina sprejme v vso oskrbo
DVA DIJAKA iz nižjih razr. srednje ?ole. Naslov v upravi.	4291
Stanovanje išie
DVOSOBNO STANOVANJE
s pritiklinami v centru za dve osebi iščem s septembrom. Ponudbe na upravo »Več3r-nika« pod »Upokojenec«.
4312
Stanovanje
Na hrano in stanovanjc vzamem
GOSPODIČNO
takoj. Slovenska 24-1. dvorišče.________________ 4315
NA STANOVANJE
in hrano sprejmem dva gospoda. Trg svobode 1 nad mlekarno.	4316
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril novo
I(toioskc deiovuitc.
Izdelujem vsakovrstne obleke in plašče po najnovejših krojih in prvovrstni izdelavi. Postrežba točna in solidna. Cen; nizke. Se priporoča
Alojz Celec,
Koroška 19
A. K*s
Žrtev zveste ljubezni
Zgodovinski roman
Za-to pot se pripravi Lewinski, kakor vsi severnjaki, s treznim premišljevanjem. Zaveda se gotovega uspeha. Toda kako izvesti sklep?
Najprej hoče zbrati majhno četo drz-uib mož, s katerimi bi se podal za banditom. Ta načrt pa ima svojo slabo stran in je težko izvedljiv, ker bi zbudil preveč pozornosti in bi mu tudi francoske oblasti prepovedale kaj takega. Edini možni načrt bi bil ta, da se vtihotapi med upornike in tam v pripravnem trenotku ubije bandita.
Pri izvedbi tega načrta pa ga ovira vojaška služba. Zato izgine neke noči nenadoma, skrivnostno in brez sledu. Iščejo ga povsod. Vsa francoska policija it» mnogo vojaštva je noč in dan na delu, da b; iztaknili generala. Bojijo se namreč,
51
da je postal žrtev maščevanja. Vse iskanje pa jo brezuspešno. Nihče .ne ve, kam je izginil general...
Ne, motim se; nekdo pa le ve, kod hodi, ker redno prejema vesti o njem; to je pošteni major, ki ga pa ne izda. Le njemu .je povedal Stanislav o svojem sklepu.
Lewinski pa je živel v Madridu, v četrti 'ubožcev, pri neki stari Španjolki, sennori Anitti. To pa je napravil iz dveh razlogov: prvič ga tu niso tako poznali in ga je spremenjena obleka in polna brada dobro skrivala, drugič pa zato, ker je upal, da bo na ta način lahko najpreje dobil novic o lopovskem banditu.
Izdajal se je za podeželskega trgovca s poljskimi pridelki, ki ga je francoska j uprava radi njegovega navdušenja za u-;
pornike zaprla in mu izropala trgovino. Pri tem je seveda zabavljal čez Francoze in ves gorel v maščevanju. Gospodinji Anitti je silno ugajalo njegovo navdušenje ; še celo nagovarjala ga je, naj vstopi v uporniške vrste. Nekega jutra mu prinese s trga važne novice.
»Dobro jutro, gospod. Zanimive novice sem zvedela na trgu,« prične v svoji običajni zgovornosti Anitta, »po vsem mestu se širijo vesti o sijajnih uspehih naših vstašev. Najbolj se odlikuje četa v Guaderamskih gorah, ki ji poveljuje neki bivši bandit. Izvršili so že mnogo napadov na manjše oddelke francoskih vojakov. Ujeti teh vstašev ne morejo, ker se skrivajo v težko dostopnem guade-ramskem skalovju, četa pa od dne do dne raste in bo baje kmalu presegla tisoč mož. Vsi navdušeni Španci kar vrejo v to vstaško skupino. Ali se ne bi hoteli tudi vi pridružiti njegovi četi, da se maščujete za krivico, ki so vam jo prizadejali Francozi?«
Lewinskemu zalije pri teh besedah kri
obraz. Iz oči mu zasije obenem bes in veselje ob tako važni novici.
»Seveda, gospa,« ji odgovori, »kar gorim od maščevanja; najraje bi še danes odšel, da se maščujem tem prokletim Francozom.«
»Vedela sem, da ste res navdušeni za našo stvar, za svobodno Španijo. Zato vam zaupno povem, da zbira naš sosed upornike in jih nato po noči pošiija V vstaški tabor.«
»Gospa, ali bi me peljali k njemu?* j® poprosi.
»O, prav rada, da bom tudi jaz vsa! malo sodelovala pri osvoboditvi naše domovine,« vzklikne Španjelka navdušeno-
»Ah, moja vroča želja se mi bo izpolnila. Lopova kaznujem, kakor zasluži.« mrmra Levvinski. .
Sosed ne sitnari in ne vprašuje mnogo? saj mu je bil dobrodošel vsakdo, gospod ali lopov, samo da je bil navdušen za geslo »Bog in Španija!«.
(Dalje sledi.)
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d«
crestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru