Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoleino 240 Din za inozemstvo mesečno 55 Din nedeljska izdala celoleino v Jugoslaviji 80 Din, za Inozemstvo lOO D COVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, pellt-vrsla mali oglasi po 150 In 2 D, več JI oglasi nad 43 mm vlilnr. po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din n Pri večjem □ naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKa In dneva po prazniki.' Uređnl&tvo /e v Kopitarjevi ulici St. 6 111 Rokopisi se ne vračajo. netranUIrana pisma se ne sprejemalo ^ Uredništva telefon it. 20SO. upravnlštva št. 2328 Političen list sza slovenski narod __________________л at__ it. 39.011, Vraga ln Dunaj ši. 24.797 AnflkatoSIika men-talitetaa »Narodni dnevnik« je smatral naš klic po strnitvi vseh katoliških elementov v naši državi za tako važen, da mu je posvetil uvodnik, v katerem svari SLS pred katoliško fron-|o. On misli, da za iako fronto ni povoda, ker da režim v Jugoslaviji spoštuje versko pre-iričanje vsakega državljana. Slovenska ljud-ika stranka, tako pravi, da je izvojevala svoje olivne zmage v novi državi radi tega, ker ie je izkazala kot resnično .slovenska stranka. »Ni pa mogoče obenem propagirati slovensko ronto in katoliško fronto«-. Nujna posledica atoliške fronte, to je jedro izvajanj gospoda A. Z., je, da bi se osnovala napredna fronta, ;ar ne bi bilo v interesu SLS. Bilo bi pa v ikodo tudi slovenskemu narodu, kojega obstoj e odvisen od njegove notranje sloge. In na-rosled bi kulturni boj razdvojil našo državo ploh, torej je klic po katoliški fronti istotako ;akor nasprotno geslo opasen za interese iaše državne celokupnosti. Izvajanja g. A. Z. delijo usodo vseh onih leštetih člankov, ki se na prvi pogled zdijo îeosporljivi, ker so logično popolnoma skle-ijeni, ne zadenejo pa kljub temu žive istine, ;er slonijo na napačni predpostavki. Ta je pa .vDnevnikovem« članku ta, da bi katoliško rersko prepričanje v naši državi kot prepričuje tako posameznikov kakor celih naro-iov bilo enako vpoštevano kot vsako drugo. Tu ne gre za besedilo ustave, marveč za u h a, v katerem se naša država faktično ipravlja in ta mentaliteta je katolištvu, ako e izrazimo milo, od samega pcčetka nepri-azna. Slovenci in Hrvati so se kot katoliški le m en t sprejeli v državo takorekoč kakor v !eke vrste novicijat, tekom katerega naj se irejskttsijo, da-li vobče spadajo s svojo du-ovnostjo vanjo in se, če mogoče, spokorno čistijo madeža, ki ga za jugoslovensko svo-odomiselstvo pomenja katolišlvo. Vsi očitki, i so tekom let padali z najmerodajnejših [rani tako na Slovence kakor na Hrvate, — ¶tizem, avtonomizem, krščanski boljše-izem — so sc izvajali iz njihove papinske,; lenalitete in globokih sledov, ki jih je v ijihovo narodno dušo zarezal katolicizem, isto samoposebi umevno se je smatralo in se e smatra, da sta katoliška misel in jugoslo-anska državna ideja v notranjem nasprotju, a da se morajo katoliki v tej državi, čim boli očejo postali državen in nacionalen element, c-m bolj oddaljiti od katoliške linije. To je jgovorjena ali v najboljšem slučaju natiho nišliena teza vladajočih krogov, ki so so-deležbo katoliškega elementa pri državnih oslih vedno smatrali kot koncesijo, katero loramc katoličani kvitirati s tem, da smo im menj katoličani. Seveda je ta teza za nas limine nesprejemljiva. Ne gre za to, da li 3 katoliški kult kot tak več ali menj svoboden (ali: če sme kdo hoditi k maši ali ne, :akor formulira gospod A. Ž.), nego za to, :ako merodajni faktorji države smatrajo svoj dnos h katoličanstvu, da-li ga in kako ga ^enjujejo kot duhovno moralno silo v drža-i, ki oblikuje skoro polovico prebivalstva, d roma mu je vtisnilo svoj pečat, in kakšno nesto mu odrejajo. Tu pa obstojajo od počet-a države do danes dejstva, ki ne puščajo no-lenega dvoma o tem, da je katolištvo, da se Irastično izrazimo, le neljub kos pohištva v revzetem inventarju SHS. To je seveda tvar, ki je ne moremo mirno prenesti. Da-li more kdo zanikati, da nismo imeli ie nobene vlade, v kateri ne bi znatno prevladoval nekatoliški element? Res da je ne-rečna politika g. Radiča dajala režimu zado-ten povod, da je mogel opirati svojo proti iatoliškemu hrvatskemu narodu naperjeno wlitiko na dejanske globoke pogreške tega noža, toda bila je dobrodošla, da se je molel držati ves hrvatski element v položaju ieravnopravnosti, dokler se ni Radič poleg Irugih svojih pametnih in nespametnih za-tev odpovedal tudi še tisti trohici iz katolike mentalitete hrvatskega naroda izvirajo-ih narodnih postulatov, ki jih je bil ohranil, n če je Radič uganjal bedarije, kakšen raz-og je, da smo Slovenci, odkar imamo ustavo, čli vsega vkup le 2 + 2 meseca na vladi n obakrat na najbolj brezobziren način brez umetnega razloga odslovljeni, potem ko smo omagali izvleči državni voz iz luže? Da se larodni, kulturni in gospodarski interesi ka-liškega dela države zapostavljajo za drugi-ni, da ni niti enega katolika, ki bi našo drža-o reprezentiral na zunaj. Da v generaliteti, ploh nn odločivnih visokih mestih armade ii nobenega katolika. »Narodni dnevnike bo sicer dejal, da bi to dokazovalo samo zapostavljanje slovenstva in hrvatstva, ne pa ka-tolištva. Toda Slovenci in Hrvati niso slučajno katoličani, katoličanstvo ni samo kak vnanji konfesijonalni privesek vsakega slovenskega in hrvatskega pcedinca, ampak je bistveni karakteristikon obeh narodov, je duša njihove narodne kulture in usmeritev njihove duševnosti celo v tistih, ki po izpo-vedbi g, A. Z. ne čutijo več katoliško, vsaj pri. veliki večini njih. Zapostavljanje Slovencev in Hrvatov je in concreto zapostavljanje katoliškega elementa v državi kot katoliškega. To podkrepljuje dejstvo, da so se posamezne slovenske in hrvatske stranke in politiki v naši državi vedno le favorizirali zato, ker in v kolikor imajo izrecno antikatoliški politični in kulturni program ali pa, v kolikor so »antiklerikalni«, kakor bi rekel g. dr. Kramer. V tem smislu obstojajo neštete izjave vodivnih krogov. Dejstvo je dalje, ki se ne more zamaskirati z ničemer, da je katoliški kler v naši državi zapostavljen, da živi, kar se države tiče, od sramotne miloščine, da se katoliška veroizpoved budžetarno prikrajšuje v primeri z drugimj in to celo v protivnosti z ustavo, da se katoliški verski zavodi nezadostno ali sploh ne datirajo, da se agrarna reforma izvaja v škodo cerkvene imovine, da katoliške kulturne organizacije od države ne uživajo nobene podpore. Vsa prosvetna politika uaše države je protikatoliško usmerjena, ker je naperjena proti krščanskim principom javnega življenja, ki imajo svojo zaščito v katolištvu. Tako plove naša Šolska zakonodaja čisto v svobodomiselnem toku, vsi tozadevni načrti so pozitivnemu krščanskemu verstvu in svetovnemu nazoru nasprotni, duh državne šolske vzgoje je are-ligiozen, oziroma indiferenten, kar je isto. Kancelparagraf postavlja cerkvene služabnike pod obznano in hoče Cerkvi onemogočiti, da bi v izvrševanju svojega poslanstva branila krščanski zakon, šolo in družabni zamisel pred framasonskimi napadi. S sveto stolico se noče skleniti konkordat, dasi je sveta stclica pripravljena naši državi priznati vse, kar je priznala drugim državam in kar more v skladu s cerkvenimi pravnimi principi. Vse zato, da more oblast brez konkordata delati z verniki in škofi ter cerkvenimi napravami vse, kar hoče. Dodenimo še, da se favorizira starokatoliška propaganda, da smejo odpadniki zavzemati katoliške cerkve, da se zanje ne uporabljajo zakoniti konfesijonalni predpisi, da se unijati policijsko na najkru-tejši način preganjajo, in še nismo vsega povedali, kar bi se dalo na tem polju našteti. Toliko za danes. Gospoda olankarja Narodnega dnevnika pa prosimo potrpljenja, dokler te zanimive teme ne izčrpamo, da se bo potem videlo, ali je v Jugoslaviji katoliška fronta potrebna ali ne in kakšno je stališče, ki ga mora SLS po svojem demokratičnem programu napram temu zavzeti. Seja ministrskega sveta. Belgrad, 11. maja. (Izv.) Zvečer se je vršila seja ministrskega sveta. Na dnevnem redu je bila med drugim zahteva znanega bivšega črnogorskega ministra Jovana Plamenca, da se mu prizna vojna odškodnina v znesku 70C tisoč švicarskih frankov. Ministrski svet je zahtevo Jovana Plamenca odklonil. Nadalje je ministrski svet sklenil razdeliti 12 miiijonov dinarjev za gradnjo ljudskih šol v raznih krajih države. Protiradlčevska fronta na Hrvatskem. Belgrad, 11. maja. (Izv.) »Novosti« so iz dobro informiranih hrvatskih političnih krogov zvedele, da bodo pri prihodnjih volitvah na Hrvatskem povsod, kjer ima Radič večino, skupine, ki so proti Radiču, nastopile s skupno listo in da se bo vsa volivna. borba vršila v cilju da se Radič zruši. Po poročilih »Novosti« se stranke v tem smislu že pogajajo in se je že tudi dosegel sporazum. S tem načrtom spravljajo »Novosti« v zvezo tudi sestanke, ki jih je imel dr. Trumbič, voditelj H. F. S. S. v zadnjih dneh z raznimi politiki v Belgradu. NAŠE POGODBE Z MADJARSKO. Budimpešta, 11. maja. Včeraj so odnosni parlamentarni odseki odobrili zakonska načrta za ratifikacijo trgovinske pogodbe z Jugoslavijo, ki je bila sklenjena due 21. julija lanskega leta, in prometno konvencije z dne 24. julija 1926, Nesigurnost v!ade. Belgrad; 11. maja. (Izv.) Predsednik vlade Velja Vukičevič je danes izjavil časnikarjem, da bo v soboto odpotoval v Vrnjaško banjo h kralju v avdienco. V Vrnicah se bo mudil dva dni. — V vladnih krogih se zatrjuje, da bo ta avdienca zelo važna. Namiguje se, da bi mogel pri tej priliki biti podpisan ukaz o rekonstrukciji vlade. Ti krogi trdijo tudi, da se bo takoj na to ali kmalu potem razpustila skupščina in razpisale volitve. V sedanjem položaju je zelo značilno, da so sam. demokrati pod vtisom vesti o volivni vladi zelo aktivni in z vso silo hočejo v vlado. V vseh krogih je vzbudila pozornost pisava ■>Reči>, ki pravi, da je edina kombinacija vstop sam. demokratov v vlado. «Reč« čisto odkrito ponuja vstop v vlado. Kakor izgleda, ni ta ponudba v vladi na» letela na simpatije. Iz vladnih krogov se de-mentirajo vesti, katere širijo sam. demokrati, da bi namreč bilo računati z njihovim vstopom v vlado, V ostalem pa vlada glede nadaljnjega razvoja dogodkov v vseh političnih krogih velika nesigurnost, Vlada sama se očividno ne čuti preveč sigurno. V političnih krogih se je danes zelo komentiral nastop vlade na včerajšnji seji fin. odbora, katerega seje so se, kakor smo poročali, odgodilc, ne da bi fin. odbor sploh prišel do možnosti, da bi razpravljal o dnevnem redu. Ta nastop vlade se smatra kot jasen znak njene slabosti in dokaz, da se vlada pred svojimi lastnimi pristaši nc čuti sigurno. Konferenca Hale antante. Belgrad, 11. maja Nocoj ob pol 12 je odpotovala v Joahimov naša delegacija z zunanjim ministrom dr. M a r i n k o v i č e m na čelu. V delegaciji so: pomočnik zun. ministra Sveta Pavlovič, načelnik tiskovnega urada zun. ministrstva dr. Erhartič in osebni tajnik zun. ministra dr Pavelič. Potujejo preko Zagreba, Gradca, Linca, Budjejevic v Joahimov. Z delegacijo potujeta tudi tukajšnji romunski poslanik E m a n d i in češkoslovaški poslanik Š c b a. Z romunskim zunanjim ministrom M i t i 1 e n o m prideta v Joahimov naš bu-kareški poslanik Čolak-Antić in češkoslovaški poslanik Jezerski, a v Pragi se pridruži naši delegaciji naš praški poslanik B'anko Lazarevič. Konferenca se otvori dne 13. maja ter se nadaljuje še 14 maja. Po konferenci se udeleženci odpeljejo preko Karlovih Vari in Mari-janskih Lazili v Prago, kjer ostanejo en dan; 16. maja se dr. Marinkovič vrne v Belgrad. Kar sc tiče programa konference, bodo poleg splošnega evropskega položaja na dnevnem redu posamezjni dogodki, ki so se vrstili po zadnjem sestanku Male antante na Bledu. V prvi vrsti se bodo pretresali problemi, ki neposredno interesirajo vse tri države. Tu prihajajo v poštev zlasti tudi stremljenja za novo grupacijo velesil, Ob sebi se razume, da bo tvorila važno točko posvetovanj Madžarska s celim kompleksom vprašanj, ki posegajo v interese držav Male antante. Pretresala sc bo možnost posebnih aranžmanov z Madžarsko. Končno pridejo na dnevni red vprašanja, ki se ne tiečjo vseh treh držav, marveč le po dve in dve: Češkoslovaško in našo, Romunijo in Češkoslovaško, pa Romunijo in našo državo. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, je uspeh konference v naprej zagotovljen. Belgrad, 11. maja. (Izv.) V tukajšnjih diplomatskih krogih se bližnji konferenci Male antante pripisuje velika važnost. Misli se, da bo imela z ozirom na poslednje spremembe v srednje-evropskem položaju poseben pomen. V tej zvezi se omenja predvsem sklenitev italijansko-madžarskega pakta in manifestacije, ki so se v zvezi s tem vršile v Rimu in Budimpešti. Po inlormacijah naših merodajnih krogov bo program posvetovanj treh ministrov za zunanje zadeve ves evropski položaj s posebnim ozirom na vsa vprašanja, ki se tičejo vseh treh držav skupaj in v.-ake posebe. Posebno se bodo razmotrivaii odnošaji Male antante napram Madžarski. To vprašanje je ravno v zvezi z zaključitvijo madžarsko-italijanske pogodbe postalo zelo aktualno Vesti, ki so jih prinesli nekateri francoski listi, da se na zahtevo romunskega zunanjega ministra Mitilena na konferenci Male antante o tiranskem paktu ne bo razpravljalo, se v uradnem komunikeju zunanjega ministrs* va najodločneje demantira. V komunikeju se pravi, da se med prijatelji in zavezniki noben predmet ne more izključiti od razprave. Belgrad, 11. maja, V albanskem sporu še vedno ni nobene izpremembe. Položaj se zicali v pii-anju tukajšnjih vodilnih listov. Tako objavlja včerajšnja »Samouprava« članek, v katerem opozarja, kako Italija ne le noče ničesar storiti, da bi se spor z našo državo poravnal, marveč skuša spor razširiti tudi na Francijo. Italijanko časopisje z Giornale d'Italiac na čelu je uvedlo celo kampanjo, v kateri obtožuje Francijo, da nas oborožuje in hujska proti Italiji. V sedanjem našem sporu z Italijo, nadaljuje »Samouprava-s:, gre za svobodo pomorske plovbe. Mirovne pogodbe naši državi izrecno priznavajo pravico do svobodnega izhoda na morje, Italija pa si na vse načine prizadeva, da to našo pravico napravi iluzor-no. Italija hoče Jadransko morje čisto zase, izpremeniti ga hoče v italijansko jezero. Zato zahteva zase tudi vzhodno obal — Dalmacijo. Tu ne prihaja v navzkrižje samo z našimi interesi, marveč tudi z interesi srednje-morskih velesil. Ako dobi Italija neomejeno oblast nad Jadranskim morjem, bi to pomenilo njeno premoč na Sredozemskem morju, svoboda pomorske plovbe bi postala iluzorna. Položaj bi postal nevzdržljiv, nastopila bi nevarnost strahovitih spopadov z velesilami. Naša aktivna navzočnost na Jadranskem mor- ju je potrebna za ravnotežje moči na Sredozemskem morju, za svobodo pomorske plovbe. To dejstvo mora vplivati na stališče velesil v našem sporu z Italijo. Zato smemo ostati mirni in brez bojazni čakati na nadaljnji razvoj položaja. Današnja -Politika« na uvodnem mestu odgovarja na obtožbe italijanskega časopisja glede položaja Italijanov v Jugoslaviji. Lisi ugotavlja, da je v Dalmaciji vsega približno 10.000 Italijanov. Ti Italijani imajo svoje šole z italijanskim učnim jezikom in italijanskimi učietlji; na teh šolah so uvedene učne knjige, ki se tiskajo v Italiji in ki so v rabi v šolah v Italiji. Dalmatinski Italijani imajo pravico, da otvarjajo zasebne šole in otroške vrtce z italijanskim jezikom, kjer in kolikor hočejo. To je svoboda, ki jo uživa pri nas desettisoč Italijanov. Temu nasproti nima šeststotisoč Jugoslovanov v Julijski krajini niti ene narodne šole! Potem našteva Politika- tudi vse ostale kričeče krivice in nasilja, ki se gode Slovencem in Hrvatom v Italiji in opozarja končno Italijane, naj ne govore o preganjanju pod Avstrijo. Kajti v primeri z ravnanjem nasproti narodnim manjšinam stoji bivša Avstrija tako visoko nad sedanjo fašistično Italijo kakor Francija uad Mehiko. Prizadevanje prijateljev „Slavenske banke" okoli „napredne fronte". Z ozirom na članek pod gori omenjenim naslovom v št. 101 našega lista od 10. maja t. 1. smo prejeli sledeči popravek: Ni res, da stoji za : Naprednim blokom v prvi vrsti izvestua moja želja, nanašajoča se na Slavensko banko oziroma njeno likvi- dacijo, nasprotno je res, da se moje želje, kolikor se tičejo Naprednega bloka, ne nanašajo nn nobeno banko niti likvidacijo, in da sem pristaš Naprednega bloka zgolj zato, ker ga smatram za politično nujnost v borbi zoper klerikalizt-ui. Dr. Albert Kramer, Ponesrečen polet preko Oceana? Francoska avijatika Nungesser in Coli sta odletela v nedeljo ob 5. uri 20 minut s pariškega aerodroma na polet v Newyork na bi-planu »Bela ptica«. Vsa francoska javnost je z največjim interesom spremljala to podvzetje in v noči od sobote na nedeljo so mase ljudstva celo noč čakale na aerodromu, da bi bile navzoče pri odh'du letalcev preko Atlantskega oceana. Kordon vojaštva in poseben oddelek detektivov so stražili aparat, da se mu ne bi kdo neopazen približal. Aeroplan je vzel seboj 4080 iitrov posebne spojine bencina in gazolina, kar pa drže v precejšnji tajnosti. Govori se, da s to spojino porabi motor mnogo manj na eno konjsko silo kot bi sicer, da je kurjen samo z bencinom. Olja je imel aparat seboj 180 litrov. Razumljivo je, da jc vsa francoska javnost z največjim zanimanjem sledila poletu in prvotna brzojavka, ki je včeraj dospela iz. Newyorka je povedala, da sta letalca prispela v Newyork, toda ta vest je bila takoj de-mentirana. Letalca v Newyork nista dospela. Začela so se takoj poizvedovanja, ameriška in francoska vlada sta odposlali ladje in aero-plane nad morje, da se skuša dognati, kje je aeroplan. Agencija Havas je poročala 9. maja, da je aeroplan ob 16.25 letel preko New-buryport in iz, Washingtona so včeraj prišle vesti, da se francoska letalca nista ponesrečila in da je verjetno, da sta se morala spustiti kje na kanadski obali. Poslednje brzojavke so javljale, da sta Nungesser in Coli letela nad Teranova. Tekom včerajšnjega dneva so bila vsa poizvedovanja o letalcih zaman. * * * v Pariz, 11. maja. (Izv.) Agencija Havas javlja iz Newyorka, da so bila do 3. ure zjutraj vse poizvedbe za letalcema Nungesser in Coli zaman. Iz. Halifaxa javljajo, da je obrežni parnik »Tambu« s Kaj) Race 5500 milj severno vzhodno od rtiča pregledal gladino, toda brez uspeha. v Pariz, 11. maja. (Izv.) Med prebivalstvom vlada vedno večje razburjenje, tako po mestih kakor tudi na deželi, ker še ni nikake gotovosti, kaka usoda je doletela oba letalca. V Parizu so včeraj po ulicah zažigali posebne izdaje, ki so poročale o Nungesserje-vem neuspehu. No va avsîrllska potifska Dunaj, 11. maja. »N. \V. Tagblatt« objavlja pogovor z voditeljem landbundovcev — celov-lovškim Schumyjem glede pakta z dr. Seiplom. Schumy je izjavil, da je do pakta dovedla železna zahteva sedanjega položaja. Land-bundovci so si zagotovili važen delokrog za pozitivno delo: ministrstvo za poljedelstvo in gozdarstvu. Vrhu tega so za splošne smernice postavili sledeče pogoje: Največja delavnost v vprašanju Anschlussa, predvsem prilagode-nje v uredbah na vseh mogočih popriščih, carinska unija z Nemčijo, odločne odredbe v prid zemljiški politiki in depolitizacija uradov pod ljudske odločbe. Zadn e razorotitvene obveznosti Nerroie. Pariz, 11. maja. Nemški opravnik poslov dr. Rieth je imel včeraj dolg pogovor z zuna- | njim ministrom Briandom glede zmanjšanja okupacijskih čet v Porenju. Kakor polsluž-beno poroča »Petit Parisien«, je Briand pri tem opozoril na vprašanje vzhodnih trdnjav, glede katerih je veleposlaniška konferenca odločila, da se porušijo. Dr. Rieth je izjavil, da Nemčija pristaja na to, da se o izvršenem dejstvu prepriča na licu mesta bodisi angleški, itali.anski ali francoski častnik, ne do- | voljuje pa preiskave po treh vojaških stro- j kovnjakih, ker bi to bil v bistvu nekak nov kontrolni aparat. Briand je naglasil, da polagajo zavezniki na izpolnitev te zadnje ra:.oro-žitvene obveznesti toliko važnost, da pred j njeno izpolnitvijo ni misliti na ponovno znižan e čet v Porenju. V interesu ra::vo.ja nove politike med Francijo in Nemčijo je, da se razorožitveno poglavje čim preje zakljuji. ITALIJA IN PANGERMANIZEM, Rim, 11. maja. »Popolo d'Italia« posveča uvodnik stahlhelmovskim prireditvam v Berlinu. Peča se zlasti s pangermanskim programom Stahlhelmovcev, izraženim V geslu: Od Trsta do Rige. List svari Nemce pred takim j izzivanjem Italijanov. Danes Italijani niso i protinemškega mišljenja, ker smatrajo nemško kulturo in mogočno nemško državo v Evropi kot potrebno. Tu čuvstvo pa bi se takoj iz-prevrglo, kakor hitro bi postala vidna nemška nevarnost za Trst. ITALIJA PREGANJA KOMUNISTE. v Milan, 11. maja. (Izv.) Policija v Ve-roni je aretirala 8 komunistov, ki so obdol-ženi, da so sodelovali pri komplotu proti državi. Tudi v provinciji so izvedli veliko preiskav pri komunistih in zaplenili mnogo obtežilnega materiala. MRAZ V ITALIJI. v Turin, 11. maja. (Izv.) Radi slabega vremena so vse brzojavne in telefonske zveze s Francijo popolnoma pretrgane in po večdnevnem deževju je sedaj nastopil ob-čuien mraz. Temperatura je nagloma padla od 25 na 14 stopinj. Splošno vlada strah, da bo mraz uničil letošnjo letina Gorje reduciranim železničarjem. »Jutro« lomi kopja, ne morda za železničarje, tudi ne za reducirane železničarje, ampak proti klerikalcem. Sedaj je začelo naštevati, kolikokrat je SLS glasovala za državni proračun in misli, da bo nalagalo ves svet, da so klerikalci krivi redukcij osobja in plač pri železnici. Tisti »klerikalci«, ki so vselej ob pravem času nastopali za železničarje, tisti, ki niso imeli prilike in možnosti, da bi proračun za železnice izpreminjali in tisti klerikalci, k so v finančnem zakonu izposlovali dopolnilo, s katerim moreta finančni in prometni minister s potezo peresa vse redukcije spraviti s sveta. Da, »klerikalci« so glasovali za proračun in za dopolnilo, ki daje železniškemu ministru 100 milijonov Din, da z njimi lahko razpolaga v korist železničarjem, jutrovci pa so glasovati tudi proti temu dopolnilu. Zato pravimo, gorje železničarjem, dokler in kadar jih bo branila jutrovska družba. V njej je še vsak poginil. Ifceležlce Д Praktičen nasvet »Jutru« za ustvaritev naprednega bloka. Če je »Jutru« res kaj na tem, da se ustvari res napredna fronta, naj začne najprej s svoje strani odstranjevati ovire, ki tako fronto onemogočajo. Te ovire so vsej slovenski javnosti znane in so: 1. predvsem se mora razpustiti jutrovska družba, 2. politiki kakor dr. Žerjav, dr. Kramar, Praprot-nik, Ribnikar, Brezigar morajo opustiti vsako javno delo in se zavezati, da se nikdar ne bodo vmešavali v stvari napredne fronte, 3. »Jutro« in njegov koncem mora popolnoma opustiti svoj dosedanji način političnega boja in svoje metode. Kdor je za napredno fronto, naj zaviha rokave in tukaj zastavi kramp in lopato. Д Napredni Slovenci vkup! Dovolj je »medsebojnega klanja», ki so ga uvedli jutrovski mladini, ko so začeli borbo proti dr. Tavčarju in narodno napredni stranki. To medsebojno klanje so mladini vodili vse do danes proti vsem naprednim strankam v Sloveniji. Zalo napredni Slovenci vkup proti nazadnjaškemu mladinskemu zdražbarstvu in terorizmu, ki je zapravilo že stotine milijonov slovenskega premoženja. Edino to more biti geslo naprednega bloka. Д »Proti skupnemu kulturnemu in gospodarskemu škodljivcu sc morajo združiti vsi Slovenci,« pravi »Jutro«. Kđo je ta škodljivec? To so tisti, ki slovensko kulturo ponižujejo s šundom kot: »Papeževe hčere«, »Pater Kajetan« in sličnimi proizvodi nekulturne fantazije. To so tisti, ki so povzročili propad Jadranske in Slavenske banke, ki so stomili-jonske fonde delavskega zavarovanja ugrabili Sloveniji in jih prenesli v svoje banke, da so tam propadli. Proti tem škodljivcem je treba v skupen boj, v enotno falango, sicer bo ta družba nadaljevala svoje uničevalno početje. Д Denuncijanti. Ugotovili smo, da jutrovci imenovanje subotiškega škofa izrabljajo zopet za denunciranje katoličanov. Jutrovcem je sicer epiteton denuncijanstva že prirastel kot klop v kožo, a malo jih je vendar zasrbelo in skušajo se izgovarjati. Svojo modrost so zgradili na imenovanje reškega škofa in osnovanje te škofije. Zato vzklikajo; Če je Vatikan tam lahko snoval škofijo, zakaj je v Bački ne bi mogel? S tem zavijanjem pa se ne bodo izli-zali. Kajti dejstvo je, da obstoji načrt konkordata, ki vsebuje tudi razmejitev škofij in da sta se naša in vatikanska delegacija dogovorili, da se na obstoječem dejanskem stanju nič ne izpreminja, dokler se konkordat ne sklene. Gre tu za položaj, ki ga sv. stolica enostransko ni smela izpreminjati, če ni hotela motiti rednega poteka pogajanj za konkordat. Da pa je mogla ustreči želji baških katolikov, je njihovega administratorja posvetila za škofa. Samo zakrknjen framasen^ki tip more iz tako lojalnega in za najboljšimi odnošaji med cerkvijo in državo stremečega postopanja izviti denunciacijo proti Cerkvi. Д Intervencija dr. Pivka '.oper i/pre-membe pri o nrnih za?topih v mariborski obl; ti je nov LoM 'ni obl ž, ki so pa demokrati »Večerniku« dobili včeraj cla so lažje spali. Preiskava bo. In ta ho dognala, da so okrajni glavarji stavili predloge, kako naj se v pravičnem ra.Mnerju uredijo sosveti. Ker se je torej i;prememba izvršila pravično, bo prejel dr. Pivko cdgovor, da intervenira pri slovenskem naredu, zakaj noče izvoliti samo demokratov, ker potem bi bili okrajni zastopi v njihovih rokah. Д Pribifcv ć in jutrovci. Z ozirom na našo beležko ped tem naslovom v 104. številki naš-ga lita od 10. maja t 1. smo prejeli sledeči popra, ek: Ni res, da hedijo naši jutrovci od ministrstva do ministrstva in pros jo za milosten sprejem v vlado, da bi se iz polorra Slavenske bnnke nekaj rešilo, n.ti nisem na-tišambriral za žive in mrtve pred kab netom g. Vukičeviča, da bi se prcril v vlado in uveljavil jutrovski režim v Sloveniji, marveč je nasprotno res. da sem se pred nekaj dnevi odzval vabilu ministrskega predsednika g-Velje Vukičeviča ter ga posetil brez antišam-briranja, pri kateri priliki tudi ni bilo nobenega govora o Slavenski banki. — Dr. Albert Kramer. Izzivanja istrskih fašistov. O zadnjih dogodkih v Krkavcih smo že poročali. Fašisti dolžijo župnikovo mater, da je pri šmarnicah, v torek 2. t. m. zvečer, ozmerjala in tepla (1) otroke, ker so peli italijansko. Dejstvo je, da je mati župnika Silvanija posvarila otroke, ker so se v cerkvi nespodobno vedli. Otroci so bili v črnih oblekcah »Ballile«, peli so slučajno italijansko, po fašistovski ideologiji so bili tedaj nedotakljivi in tudi svarilo je pomenilo žalitev vse stranke in seveda tudi države. Nesreča je hotela, da je bilo to svarilo pobožne matere v zvezi z drugim »incidentom«. Zloglasni učitelj Delucca (ne Delaoca) je na lastno pest organiziral otroški cerkveni pevski zbor; med šolskimi urami je otroke učil italijanske cerkvene pesmi. V torek je kar brez župnikovega dovoljenja peljal otroke na kor in mod šmarnicami so otroci pričeli peti italijanske pesmi. Učitelj Delucca, ki je vodil napad na kostabinsko cerkev, naj vodi cerkveni zbor?! In kakšna zmešnjava je nastala v cerkvi. Majniško berilo in druge molitve se opravljajo v slovenskem, petje naj bo italijansko! Ali je kaj čudnega, da je sicer mirnega župnika Silvanija to izzivanje pijanca in brezbožnika Delucca v cerkvi razburilo, da ga je popadla svela jeza in da je z nervozno gesto odložil majniško berilo? In fašisti so smatrali to za znamenje naj ženske pričnejo tepsti otroke! »Popolo di Trieste« poroča, da so se tedaj žene vrgle na otroke in jih-pričele biti; žene da je vodila župnikova mati, ki je vpila otrokom: »Ali ste neumni, da pojete italijansko? Mar mislite, da je Bog mačka?« Človek se mora prijeti za glavo, ko take stvari čita v oficielneni glasilu fašistovske stranke ln še v kurzivnem tisku. Nič čudnega, saj »Popolo di Trieste« že več mesecev vodi nesramno kampanjo proti župniku Silvaniju in sedaj tudi šmarskemu župniku Cerarju. Resnica je le, da je župnikova mati posvarila najbližnje paglavce, ki so se, videč župnikovo nevoljo, še bolj izzivalno obnašali. Kdo more to šteti v zlo materi, ki vidi, kako drugi mučijo njenega sina? V sredo je župnik med šmarnicami javil, da se petje med šmarnicami opusti. Storil je to, da se izogne incidentom. Kot župnik pač ima pravico, da v cerkvi ukazuje. Toda fašisti mislijo drugače. Podestat je pozval župnika k sebi — kakor svojega služabnika I — na odgovor. Drugi dan so prišli k župniku karabinerji policija, podestat in dr. Petris, znani hujskač in podtajnik fašistovske stranke v Istri. Kakšna mulca za mladega in šibkega župnika to zasliševanje! Istra je za duhovnike druga Mehika. Kdaj bo konec tega ponižanja, ki jo trpi katoliška cerkev prav po ljudeh ki se proglašajo za njene zaščitnike? Katoliški duhovnik Silvani je v očeh oficielnega glasila fašistovske stranke >kanalija, ki zasluži konfiniranje na Liparskih otokih!« Torej tudi duhovnike čakajo Liparski otoki? Kaj pravi k takemu pisanju »Po-pola« njegov direktor inž. Cobol, tajnik fašistovske stranke na Tržaškem, ki je na svojem pohodu po Krasu vabil Kraševce v katolièko fašistovsko stranko? NOVA AKCIJA ZA OKREPITEV FAŠIZMA. Odkar je GoriSka postala zopet samostojn pokrajina z lastnim prefektom, ima tudi fpšistov ska stranka na Goriškem svojega tajnika, ini Caccese, ki je direktno podrejen generalnemu ta niku Turati ju v Rimu. Inž. Сассече se je te di vrnil iz Rima z navodili, ki sta mu jih dala Mussç lini in Turati. V Gorici je pokrajinskega tajniki vprašal neki časnikar, kakšne načrte ima gled| reorganizacije »drugorodnega« fašizma. Inž. Cacct se je odgovoril, da je v njegovem načrtu »organi zirati vso mladino, ki se ne čuti umazano od po litične žlindre preteklosti, da »drugorodni« faši zem zbrsti v novi čisti zvestobi brez pogubneg blata in nevarnega vmešavanja.« V tem smisl pripravlja novi tajnik že ukrepe, a jih ne mor še dati v javnost, ker ni to pri fašistih v navad Gotovo je, da fašistovski tajnik pripravlja nov akcijo za razširjenje fašizma med Slovenci. Saj to prva njegova naloga, saj je Mussolini obnov; goriško pokrajino prav zato, da bi se raznarodo valna akcija koncentrirala v srcu goriške dežel* Do sedaj se je vsak poskus goriških in videmski fašistov, da bi organizirali takozvani »drugorodni (slovenski) fašizem, popolnoma izjalovil. Na svoj stran so dobili same propalice, ki jih danes sam zapirajo. Minil je komaj teden ko so miličniki к mt aretirali učitelja Jerkiča in mehanika Lulihi poglavitna stebra zgornjevipavskega »drugorodm ga« fašizma. Propalic je na Goriškem še neka za temi ne bo nikdo žaloval. Inž. Caccese jih lahk takoj pridobi za svoj »drugorodni« fašizem. GENERALNI TAJNIK FAŠISTOVSKE STRANK I V GORICI. Velika fašistovska slavnost v Gorici, ki se j imela vršiti že pretekli mesec, je končnoveljavn napovedana na 18. in 19. t. m. To bo zborovanj fašistovskih akademikov, ki prispejo iz vse Italije prijavljenih je baje okoli 10.000 dijakov. Na Trai niku bo imel generalni tajnik fašistovske strank Turati, ki je obljubil svoj obisk, slavnostni govo Turati bo prisostvoval tudi odkritju spomenik italijanskega poročnika Roberta Luhrja v Ajb mimogrede bo inspiciral tudi fašiste; italijansk časopisje piše o »drugorodnih« fašistih, v resnii pa gre le za italijanske privandrance. Glavni m men Turatijevega obiska je ta, da da pobudo z oživljenje nove fašistovske akcije na Gorišketi Potem čakajo goriško deželo nova preganjanja pm v dnevih strašne duševne depresije radi hude g< spodarske krize. * * * Dobrodelni koncert v Gorici. V sredo zveče so je v goriškem mestnem gledališču vršil dohri delen koncert. Pri koncertu so sodelovali v večii slovenski umetniki dilctanti. ki so želi obilo p< hvale. Peli sta gospodični Mozetičeva in' Domii kova ter gospodje: tenorist Bratuž, mladi basii Oko Franko. Pel je tudi gospod Nadaja, ki je anp žiran za prihodnjo zimo na ljubljanski operi. -Italijansko občinstvo je z zadovoljstvom vzelo n znanje, da sodelujejo pri italijanskem koncertu tuc slovenske moči. S Svetovna irnrlin: Cendre V svesti si težke odgovornosti, ki jo nalaga sv. Cerkev zlasti škofom glede budnega nadzorstva nad čita njem in širjenjem veri in krščanskemu življenju kvarnega' časopisja, sem v smislu cerkvenih predpisov primoran svariti vse vernike pred čitanjem, naročanjem in širjenjem nemško pisanega časnika »Volksstimme«, ki izhaja v Mariboru. Ta list že dalje časa namenoma in eéstavno napada krščanske resnice ter sramoti in blati cerkveno oblast, kat. duhovništvo in redovništvo. Potrpeli smo in čakali, da bo uvidevnost uredništva premagala to obžalovanja vredno uničevanje krščanskega verskega življenja. Zaman! Kar je objavila priloga »Volksstimme« za 1. maj 1927, presega meje obzirnosti in dostojnosti. V članku -,Die Religion aïs SittenverderberiiK, spisal Robert Schabhietl (Vera zastrupljevalka poštenosti), se brezobzirno zavračajo in izkrivljajo kat. verske resnice. Temeljno kat. resnico o presveti Trojici naziva člankar višek neumnosti. Zgodbe sv. pisma imenuje lažnjive bajke. Boga dolži z brezprimemo zlobo popolnega brezboznika: prešuštva, napuha, krivice, tiranstva, naziva ga morilca nedolžnih žrtev (v vesoljnem potopu), predhodnika krvoločnega morilca betlehemskih otrok, kralja Heroda; f posebno naslado se norčuje iz 'žene Jožefove«, kot imenuje Marijo, ter njenega razmerja do Boga pri Kristusovem učlovečenju itd. itd Namen take bogokletne pisave je prozoren: osovražila naj bi se krščanska vera iu kršč. nravnost delavskim vrstam, očetom in materam, deklicam in fantom in celo nepokvarjenim otrokom. Kakšna zloba i Ali ni ravno krščanstvo s svojimi nauki o dotlej nepoznani krščanski ljubezni prineslo blagovest in rešitev vsem trpečim in revnim, kakršnih je toliko med delavskim in kmečkim slojem. Po teh ugotovitvah je jasno, da spada list, pa naj se imenuje tako ali drugače, ki namenoma širi med katoličane mržnjo do Boga, do katoliških verskih resnic in do krščanskega življenja, po Can. 1399 §§ 3 in 6, v vrsto onih časnikov in knjig, katerih čitanje je katoličanom prepovedano, že iz naravnega prava, iz kršč. ljubezni do samega sebe. Verniki, ki brez upravičenega vzroka čitajo take fesnike in knjige, se namreč lahkomiselno izpo-rtavijo nevarnosti, da zavržejo sveto vero, ali da te nravno izikvarijo in tako obremene svojo vest smrtnim grehom.« K temu pripominjamo, da naši demokratski listi nimajo niti besede ogorčenja nad tem početjem, nasprotno, začeli so celo zagovarjati soci-aliste v njihovi gonji zoper vero, kat. cerkev in duhovnike. Razume se, da bodo zato ravno ti de-ookratski listi, ko pridejo volitve ali tudi drugače nastopali kot ledino pravi zagovorniki vere in Cerkve«! Redukc5|e v ljubljanskem gledališču. Prejeli smo od uprave narodnega gledališča in objavljamo: Finančna kriza Narodnega gledališča v Ljubljani, ki je nastala zaradi: 1. znižanja proračuna a 744.935 Din, 2. starega dolga 286.429 Din in povečanega z vračanjem ostanka 396.000 Din nastalega po znani tiskovni pomoti), kar znaša ikupno torej 1,377.346 Din, je prisilila gledališko »pravo, da temu primerno reducira izdatke. Ker !e v glavnem znižan proračun za osebne izdatke, je treba omejiti predvsem število, kakor tudi pre-emke gledališkega osobja. Ker pa je to število že itak zelo majhno, se je uprava odločila, da reducira v prvi vrsti mesečne plače in honorarje in v drugi šele osebe. Že v prejšnji ■ upravi so bili odpuščeni z veljavnostjo 31. marca t. 1.: od dramskih solistov: gdč. Netka Gorjupova, g. Jakov Osipovič, g. Janez Žagar, g. Ferdo Delak; od zbora: ga. Pavla Er-ktavževa, ga. Marija Rožmančeva in g. Ciril Pir-nat; od baleta: ga. Elizabeta Lutova in gdč. Rut Vavpotičeva; od tehničnega osobja: gdč. Julija Pušnikova, g. Leopold Velkavrh, g. Franc Zibel-nik in g. Avgust Colja. Od teh reduciranih članov nastopajo honorarno še gg. Osipovič, Žagar in Delak v drami, g. Pir-nat v opereti in ga. Lutova v baletu, gdč. Pušnikova je bila honorarno do zadnjega zaposlena kot pomožna moč v garderobi. Gdč. Vavpotičeva gostuje v Franciji in Španiji, zato ji je uprava s 1. aprilom t. 1. gažo ustavila, obnovila pa bo pogodbo takoj, ko se vrne plesalka v domovino. (Dve leti pa se ji je gaža izplačevala kot študijski prispevek). Pod sedanjo upravo pa je odpuščeno še sledeče osebje: od dramskih solistov: gdč. Marija Ježkova in g. Modest Sancia; od opernih solistov: ga. Bo-žena Potučkova in g. Božidar Mitrovič; od kapel-nikov: g. dr. Danilo Švara in g Marij Kosoj; od zbora: ga. Marija Asejeva, g. Alojzij Pip in g. Jakob Lumbar; od orkestra: g. Franc Appeltauer, g. Josip Kreisiuger, g. Anton Klier in g. Jovan Tratyk. Poleg tega je odpovedala uprava vsem ostalim pogodbeno vezanim članom z namenom, da sklene sicer nove pogodbe, vendar pa z zmanjšanimi prejemki in nekaterimi spremembami glede odpovednega roka in raznih obveznosti. Vsak objektiven opazovalec bo moral ta ukrep odobravati, kajti krivično je, da bi moralo biti prevedeno osobje v vsakem trenutku izpostavljeno nevarnosti redukcije, dočim je pogodbeno osobje vsaj za dobo pogodbe popolnoma varno svoje službo, kakor tudi dohodkov. Iz navedenih razlogov je uprava odpovedala tudi ge. Mariji Nnblncki. Pogajanja pa so še v teku in kakor hitro pristane ga. Nablocka na delno znižanje dohodkov, jo bo uprava angažirala znova. Večina pogodbenih članov je na omenjeno redukcijo že pristala. Od prevedenih članov pa so pristali na znižanje umetniških doklad in honorarjev že vsi. Edini g. Zvonimir Rogoz se temu 5e upira, kljub temu, da je eden izmed najbolje plačanih dramskih igralcev. G. Rogoz ni bil po redukcijah prav nič bolj prizadet kakor vsi ostali člani, vendar pa so njegove zahteve tako visoke in nesorazmerne, da jim uprava nc more ugoditi. Ker je g. Rogoz protestiral in izjavil, da s temi dohodki ne more živeti, jp bila gledališka uprava primorana opomniti ga, da naj poda ostavko na državno službo in naj si poišče mesto drugod. (Spremembe umetniških doklad so sklepi skupnih sej, na katerih se vsakega člana oceni in določi njegov stalež.) O kakih novih angažmajih umetniškega osobja za enkrat ni nobenega govora, čeprav bi to po načelu izmenjavanja in nadomeščanja slabih moči z zmožnejšimi ne bilo nič napačnega. G. Cirila Debevca pa je upravnik z izrecnim dovoljenjem umetniškega oddelka angažiral za pomočnika glavnega tajnika in arhivarja z namenom, da razbremeni glavnega tajnika g. Otona Župančiča (čigar dramaturgično delo je za našo dramsko umetnost vsekakor važnejše, kakor pa opravljanje administrativnega dela), da uredi gledališko knjižnico m pa da vodi dovolj obširen gledališki arhiv. Poudarjamo pa izrecno: Na vsako opravičeno vprašanje iz javnosti je uprava radevolje pripravljena dati odgovor in pojasnila, nikakor pa se ne more ozirati na razna neosnovana očitanja in zlobna podtikanja. Stvarne nasvete bo uprava vedno tudi resno upoštevala, nepodpisani (ali podpisani) članki iu člančiči osebne tendenčne vsebine pa zanjo ne morejo imeti sploh nobenega pomena. Inteligentom na deželi/ Da omogoči tudi onim, ki bivajo oddaljeni od Ljubljane, saloîiti se z najboljšimi oblačili, je sklenila tvrdka DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA, vpeljali potovalno prodajo blaga za razna oblačila, in ticer na ta način, da bo poslala v vsak kraj, od kjer bi dobila vabilo svojega odposlanca, s številnimi vzorci, blago najfinejše kvalitete, kakor tudi blago ea preprosto delavne obleke■ Zastopnik, ki bo ludi krojitelj, bo oblačila tudi takoj odmeril, tako, da bo vsakdo prišel poceni ne le do krasnega modernega blaga temveč tudi do elegantno izgotovljene obleke. Opozarjamo na to zlasti vse driavne nameščence, kakor tudi nameščenke, privatne naslavljence 1er sploh vse, ki polagajo važnost na dobro in poceni blago ter na izvrstno prilegajoča se oblačila. — Priporočamo jim, da se poslužijo teh izrednih ugodnosti. Finančna kriza se ne rešuje z osebnim napadanjem temveč z aktivnim sodelovanjem vseh, ki imajo v tej stvari kaj pametnega poveuati. In tudi z izboljšanjem finančnega položaja kriza ne bo še odpravljena, ampak bo to šele prvi korak k splošni sanaciji gledališča. Brez redukcij pri plačah in pri osebah pa našega Narodnega gledališča niti finančno niti umetniško ne bomo nikoli rešili. Rogaška Slatina v predsezoni Čeprav se je zdravilišče šele otvorilo, vendar je že opaziti precejšnje število gostov in tako se nam spričo krasnih solnčnih dni obeta najkrasnej-ša pomladanska sezona, ki daleko nadkriljuje po svoji krasoti letno sezono. Nad morjem bukovih in hrastovih gozdov, nad tratami in vinogradi, ki obkrožajo ljubko dolinico, so prelivajo najpestrej-še, zlatormene barve v pomladanskem solncu. Kdor želi tišine, jo najde po senčnih in solnčnih poteh nizkega gričevja, kdor pa išče družbe, jo tudi najde. Tako čitaš z obrazov gostov, kako srečne se počutijo v tem res zemeljskem raju. Gostje, ki jim gre na bolje ,so pač dobre volje, četudi še trpe. Pa saj se ogromni večini tudi zboljšuje zdravje. Le nekoliko pretirano je, če trdimo, da smo videli prihajati ljudi po vseh štirih, odhajati pa poskakovaje, vsekakor pa vedno pomlajeno iu prerojene. .Slatinska voda dela čudeže, je vsakdanji pozdrav gostov, ki so prišli sem radi nje. ln takih gostov je vsako leto na tisoče. Le žal da je zdravilišče mnogim še tuje. V tem seveda prednjačimo mi Slovenci sami kajti večina našega slovenskega naroda še danes ne pozna te čudodelne doliinice, bisera svoje rodne zemlje. Če ugotovimo, da je življenje v Slatini ceno, potem ni smelo, ako trdimo, da je Slatina za vsakogar dostopna, za revnejše sloje in zn drž. uslužbence. Tako stane n. pr v predsezoni celotedenska oskrba prvega razreda (stanovanje, hrana, kopeli, takse, zdravnik) za drž. uslužbence Din 450, za vse ostale pa od Din 550 naprej. Da je oskrba prvovrstna. lega ni potrebno še posebej poudarjati, ker je v tem oziru velika konkurenca. Tako ima Rogaška Slatina vse pogoje za procvit in napredek. Želeti bi bilo le, da bi se sčasoma ludi Slovenci začeli zanimati za to znamenito zdravilišče. Najprimernejši čas za zdravljenje je seveda pred- in posezona, ko ni takega navala. Žrtev alkohola. V nedeljo se je v gostilni Zoreč v štukih pri Ptuju ob 10 zvečer odigral žalosten dogodek, ki izvira iz preveč zaužitega alkohola. Med drugimi gosti je sedel v gostilni ruski begunec Nikola Med\edjev, miren in simpatičen mož, s svojo ženo, tukajšnjo domačinko, ter svojim otrokom. Med plesom je prišlo med njim in nekim okoliškim fantom do- prerekanja, v katero so posegli tudi pri sosednji mizi sedeči vojaki, ki so se odločno postavili na stran Rusa, ki ni zakrivil prepira. Pričela se je bitka s kozarci, ugasnili so luč in v temi se je boj nadaljeval. Takoj ob početku spopada sta dva vojaka odšla v vojašnico po vojaško patruljo, predvseni radi tega, ker je bil s kozarcem ranjen narednik, ki je sedel v njihovi družbi. Medvedjev s svojo ženo in otrokom ^e tudi odšel z njima. Pri vojašnici je Nikola odslovil svojo ženo, češ naj gre domov, on hoče samo spremiti patruljo do gostilne, nakar se takoj vrne. Odšel je v smrt. Ko je patrulja prišla do gostilne, so se začuli streli, skozi prsi zadet se je zgrudil Medvedjev in je kmalu izdihnil. — Tudi v Podvincih pri Ptuju v gostilni Korenjak je to nedeljo prazno- vanje zmajskega drevesa- zahtevalo kri. Dva г noži narezana fanta ležita v ptujski bolnici. Edem se bori s smrtjo. Smrtna žrtev neprevidnega kolesarja. Včeraj smo poročali v >Slo vencu«, da je neprevidni kolesar v ponedeljek popoldne podrl na tla 72 letno zasebnieo iz Pobreške ceste Lucija Schmirmaul. Pri padcu jo stara ženica dobila tako težke poškodbe, da so jo prepeljali v splošno bolnico, kjer je umrla v sredo zjutraj. — V soboto zvečer na povratku od Sv. Lovrenca na Pohorju proti Mariboru v Bresternici ponesrečeni motoçi-klist Anton Kavčič je dobil pri padcu z motornega kolesa tako težko poškodbe na glavi, da je bil oddan v mariborsiko bolnico. Stanje gospoda Kavčiča je radi pretresenja možganov brezupno in je bil v torek pojtoldne prepeljan v graško kliniko. Padel v vreli iug. V torek dopoldne, je padel v posodo vrelega luga štiriletni Alfonz Jageman sinček vdove mestnega delavca Jožefe Jagemanove v Ciglerjevi ulici v Mostah. Jagemanova se mora težko boriti z delom za zaslužek in prepušča čez dan svoje otroke pri 60 letni Ivani Kavčičevi. Ko se je Kavčičeva v torek zi trenutek odstranila, so so podali otroci k sosedovim Galctovim otrokom. Pri Galetovih so ravno prali, otroci pa so se igrali okrog škafov, pri čemer je padel Alfonz v vreli lug in si opekel spodnji del telesa in noge. Dečka so prenesli v deželno bolnico. Zgodaj sta začela. V noči od sobote na nedeljo je bil izvršen vlom v skladišče trgovine Dobljekar v Tattenba-chovi ulici. Policija je pričela takoj poizvedovati za storilci in v kratkem času že spravila oba vlomilca pod ključ. Vlom sta izvršila 18 letni Anton Ž. in 16 letni Jožef K., oba mizarska vajenca. Odprla sta s ponarejenim ključem vrata v skladišče ter odnesla najprej marmelado in salame, pozneje pa moko in končno sta odpeljala še obe kolesi. Na eled so jim prišli, ker je enega opazila neka stranka pred par dnevi laziti okrog skladišča. Za spomenik kralja Petra so darovali: Drž. zdravilišče Rogaška Slatina Din 10.000; Zadružne elektrarne Trbovlje Din 2000.—; Županstvo Anžiče 2000 Din; Pachrof Knez in drug, Celje 300 Din; Kristan Lojze, Zapuže 300 Din; Županstvo Toplice 250 Din; Upr. premogokop. gr. Henkelj, Prevalje 250 Din; Kmet. društvo Vel. Lašče 200 Din; Osvald Rudolf, Jesenice 200 Din; Hranilnica in posojilnica Sv Jurij 200 Din; Čevljarska zadruga Žiri 160 Din; Županstvo Krčevina 150 Din; Županstvo Unščanjd lôO Din; po 100 Din so darovali: Županstvo Sv. Miklavž; Smielovski Robert, tu; Uprava veleposestva grofa Attemsa; Ranzinger Josip, Zagorje; Šterk Peter, tu; Piusst Peter, Bled; Košir Franc ,Loški Potok; Olup Ivan, tu; Srebot-njak Ivan, Sv Peter; Štrukelj Kari, Vodmat; Gut-nik Franc, Glince; Kranjc Jernej, Vrhnika; Ogrič Filip, Novo mesto; Stegel iu drug, tu; Posojilnica Črnomelj; po 50 Din: Posojilnica Vel. Lašče; Osr. vinarska zadruga, tu; Hranilnica in posojilnica, Sv. Peter nad Mariborom; Cvenkelj Peter, Št. Peter o. Sav. dolini; Županstvo Razbor; Lôschnig Anton, Brežice; Schniidt Rudolf, tu; Zadružn elektrarna, Hrastnik; Schwab Drago, tu; Panholzer Viktorija, tu; Zori1. Leopold, Kranjska gora; Županstvo Koče 25 Din; Reitz Anton, Novomeslo 25 Din; po 20 dinarjev: Engelsberger Ivan, Tržič; Zaplotnik Franc, Relnje; Cvetko Anastazija. Rovte; Vitek Karol, Vrhnika; Zaplotnik Tončka; Gabrenja Matija, Rakek; Kunaver Ana, tu Din 16; Guštin Milan, Metlika Din 10; Lišeč Viklor, Podgorica Din 10. Pismo h Lorene. Majnik, 1927. Vse, kar se je že napisalo o naših nasel-inah po tujini, še ne zadostuje, da bi si napravili kolikor toliko resnično sliko o dušev-H in materijelni revščini, v kateri životari »aša slovenska kri. Pretiravati tukaj sploh ii mogoče. Življenje, v katero je bil naš pogojni izseljenec šiloma vržen, se v nobenem iziru ne da primerjati z razmerami, na katere !tno doma navajeni. Podobno ni življenju in-lustrijskih mest, ker kraji, koder se Slovenec fcli po Franciji, ali vstajajo iz vojnih razva-in, ali pa so v začetku silovitega razmaha. Udobno ni našemu podeželskemu vaškemu ïvljenju, ker se delavec potiska ven iz vasi n mest v nalašč za njega postavljene >kolo-lije«. To je življenje svoje vrste, za katero >o morala moderna pastoracija in državno iocijalno skrbstvo šele najti primerna sred->tva za plodonosno delovanje. Kolonije, kot ili srečavamo po Loreni in po gotovih pašnih v severni Franciji so morje hišic, prilično inakih druga drugi, z vrtički vmes, kjer raste fclenjava, in s sadnim drevjem, ki služi za poro vr vrvem, kjer se razobesi delavčevo pe-ilo. Dokler je nova, je še za oko lepa. a ko o je pokril dim in je hišica postala na zunaj 'krng umazana, potem nudi sliko boleče mo-otonosti. Tja so podjetja nagromadila tujce, ugoslovana. Čeha, Slovaka, Poljaka, Italijana, bdisi samca, bodisi poročene, brez otrok ali s celo kopo. Hišice, namenjene posameznim družinam, so postale nam dobro znani >per-zonali«; prostore za eno družino zavzamete dve, tri, vmes pa se natlačijo po koteh, ki ostanejo še količkaj prazni, takozvani burši, ali neoženjeni delavci, včasih kar po trije, štirje; v enem slučaju, ki je znan iz Frey-minga, celo osem fantov, ki ^stanujejo« vsi v eni sobi, medtem, ko se je družina z očetom, materjo in s petimi otroci, stisnila v kuhinjo. Tako se ustvarja nepopisno pomešava-nje ljudi, ki so tuji drug drugemu, v intimnost družinskega življenja je vdrla skozi na-stežaj odprta vrata četa tujcev, ki vzamejo mater od otrok proč, ter mnogokrat tudi od moža. Redno, lepo, zasebno družinsko življenje nj mogoče. Mladina bi rabila lepih zgledov in stroge roke. Nasprotno pa le vidi v svoji lastni hiši in na ulici, da se javno in dnevno in brez vsake kazni dementira, kar Jih je v dobrih trenotkih naučila pridna mati alj česar so se naučili po krščanskih šolah. Dom ni več dom, družina ni več družina. Potem pa gre korak za korakom navzdol. Versko življenje se popolnoma opusti. Kako boš pa molil v takih razmerah! Gostilna privablja in kako tudi ne, saj takšen dom ni privlač-Ijiv. Mladina se pokvari v nežnih letih in kako naj je drugače, ko je pa prilika tako lepa in ko ji nihče ni imel časa povedati, kaj je dovoljeno in kaj ni. Zakonsko življenje često postaja strašno, zvestoba se maja in gine. In nii je to čudno, ko so se v družini ustvarile razmere, ki nezvestobo naravnost prikličejol To so razmere, ki jih najdemo po kolonijah, med katere je zašlo naše drago slovensko ljudstvo. In človeka mora zaboleti do dna srca, če pomisli, da je zadostovalo par let, v mnogih slučajih eno samo kratko leto, pa se je iz vernega kmečkega fanta — mlajši došleci so povečini kmečki sinovi —, ki je ponosno izvrševal svoje dolžnosti, tam spodaj kje med zelenimi travniki in v sencah naših gor in hribov, razvil verski brezbrižnež, ki je pozabil na vse, na družinsko čisto življenje svojih stari-šev, na svojo staro cerkvico doma, in na našo slovensko molitev. Ali da zadostuje šest mesecev ali pa še manj, za pridno slovensko dekle, ki je pelo pesmice po naših brdih in plello venčke za farna žegnanja, da najdemo mesto nje - pun?ko«, ki ne misli več ne na pesem ne na venčke, ampak se je strmoglavila v razbrzdano kolonijsko življenje z vsem kar nudi, ter še trenotek ne premišlja več, če je za ustanovitev družine potreben kak zakrament ali ne. Srce mora krvaveti onemu, ki pozna čistost naše slovenske družine in ki je zapazil, da sta se naš fant in naša dekle, so se tudi naši starši, kot bj rekel, kar mimogrede, navadila gledati na zakonsko vez z istimi očmi, kot oni izjenmeži pri nas doma, kojih imena se v dobri družbi in spričo otrok še izgovarjajo ne. Morebiti je brezpredmetuo udajati se tarnanju, ko samo delo more pomagati. A izplača se tarnati, če se s tem ustvari razpoloženje za delo, V. tem pogledu je treba naloge po- razdeliti. Najprvo je takozvano profilaktično delo, ki ga mora opraviti domovina, še predno izseljenec zapusti svoi dom. Drugo se mora vršiti na mestu. Spregovorimo par besed o drugi točki. Najbolj morata biti interesirana na življenju, ki ga živi priseljenec v tujini, dotična država in pa podjetnik. In to čisto iz materi-jelnih ozirov. Podjetnik rabi ljudi, ki mu bodo pridno delali, država pa državljane, ki ji ne bodo v spodtiko. Medtem ko mora, oziroma bi moral delodajalec skrbeti zato, da bo njegov zaposleuec zaslužil vsaj toliko, da bo lahko dobro delal in rad delal, ter stanoval tako, da si bo lahko ustanovil družino v pravem pomenu besede, mora država gledati na to, da novodošleci uživajo tudi dobrote so-cijalnega skrbstva ter so zaščiteni pred no* varnostmi popolne demoralizacije. Rudokopne družbo sicer zidajo z velikansko vnemo stotine novih kolon ija ln i h hišic, in če se njihov načrt posreči, bodo zeleni hribčki ob francosko-nemški meji v desetih letih pokriti s samimi kolonijami za 250.000 prebivalcev. A to ni zadosti. Za zgled si naj v tem oziru л/amejo holandska premogokopna podjetja, ki so hotela delavcu dati streho in tudi dom. Takozvanih divjih zakonov Holandska v kolonijah nc tolerira, kakor jih ni tole-rilala pred vojsko nemška vlada v Loreni. >Burši ue smejo stanovati po kolonijah. Za nje so posebne spalnice ali pa morajo ven na deželo alj pa v mesto. V koloniji ne sme stal-дл »juiaovati niti brat ali oče moža, Tako pod- 2)xiei?zie nomce ic Shod SLS v Jurkloštru sc bo vršil v nedeljo dne 22. maja po sv. opravilu ob 11, ne pa 15. maja, kakor je pomotoma poročano v »Slovencu« št. 104. Shod v Laškem pa bo dne 15. maja. ic Stanovanjsko vprašanje. Minister za socialno politiko je pozval nekatera društva najemnikov in posestnikov, da naj mu predlože svoje mišljenje glede stanovanjskega vprašanja. Ko bo ministrstvo zbralo tozadevne podatke iz cele države, bo sklicalo anketo vseh merodajnih činiteljev in nato zavzelo stališče. Na osnovi vseh teh priprav in razprav bo minister za soc. politiko predložil vprašanje ministrskemu svetu. ic Občinske volitve bodo v Jurkloštru v nedeljo 26, junija t. 1. Vložene so baje tri kandidatne liste, SLS, SKS in SDS. ic Kaj pa je s katehetskimi potninami, ki so bile že v proračunskih dvanajstinah? Kmalu bo leto, ko smo dobili neki ferman v podpis, tistih malenkostnih dinarjev pa še sedaj ni. Celo leto nobene katehetske remu-neracije, pa še te potnine se nam nc izplačajo! Za knezoškofa v Gradcu je imenovan dosedanji administrator sekovske škofije dr. Ferdinand Pavlikowski. ic Ponovni razpis katehetskih mest v Mariboru na dekliški šoli in v Šoštanju o objavljen v »Uradnem listu«, ker sta : drugače sistemizirani kot pri prvem razpisu. Čas za vlaganje prošenj jc do 25. t. m. ic Poročila se je 11. t. m. hčerka iz znane trgovske hiše Mikuževe v Šmartnem ob Faki v Savinjski dolini Slavka z davčnim revi-dentom, gospodom Zvonko Korošcem iz Rogatca. Gosp. Korošcc je sin živinozdravnika iz Kranja. Bilo srečno! ir Mmrla je v Špitaliču pri Konjicah 'gospa Marija Berce, star komaj 30 let. Zapušča potrtega moža-župana in 4 mladoletne otroke. Njenega pogreba se je udeležilo veliko ljudi od blizu in daleč. Rajni naj sveti večna luč! ic Lovski blagor. Krasnega divjega petelina je ustrelila v Karr.šakovem vrhu dne 10. majnika zjutraj ob 2. uri 20 minut gospa Burgi Rožanc, restavraterka v Dobrni. -k Avtomobilska nesreča v Sarajevu. V torek se je dogodila večja nesreča v Vojvode Putnika ulici pred vojašnico Kra" j a Aleksandra v Sarajevu. O' finski tovorni avtomobil, ki prevaža meso iz meslne klavnice na trg, je zadel v redova Stjepana Dankiča, ki je stal pred vojašnico. Avto je popolnoma naložen šel preko njega in je malo upanja, da bi ostal živ. Policija je odredila preiskavo, da 6e dožene, kdo je zakrivil to nesrečo. ic Pri motenju prebave, bolečinah v želodcu, gorečici, slabostih, glavobolu, migljanju v očeh, razdražljivosti živcev, pomanjkanju spanja, neveselju do dela — pospeši naravna »Franz-Josei«-grenčica odprtje telesa in olajša kroženje krvi. Poizkusi na vseučiliških klinikah so dognali, da so alkoholiki, ki so bolehali na želodčnem katarju, z uporabo staropreizkušene »Franz-Josef «-vode v najkrajšem času zopet dobili slast do jedi. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in speccr. trgovinah, ic Zoper nadležno zncjer.je uporabljamo z najboljšim uspehom »S--nolorra«, ki odstranjuje neprijeten vonj. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. ic V Ameriko potrjete najbolje na paro-brodili, ki so last Zedinjenih držav Amerike. Vsa pojasnila daje dr. Iv. Černe, Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva c. G, poslopje »Ljudske posojilnice«. ic ITO — zobna prsta najboljša. Pozor! Kdor še ni poizkusil Schichto-vega terpentinovega mila, ne ve, kaj je dobro. CfuMfana 0 Velezaniva in obenem tudi dobrodelna predstava se bo vršila v našem dramskem gledališču v petek, 13. t. m. zvečer ob 8. uri. Vprizorili bodo dramo »Mrak«, tridejanko iz svetovne vojne, v korist skladu za zgradbo »Doma slepih« v Sloveniji. Prepričani smo, da bo občinstvo že z ozirom na dobrodelni namen prireditve v petek zvečer dramo napolnilo. Opozarjamo na sestavek »Mrak« pod rubriko »Narodno gledališče« v Ljubljani. O Pojasnilo občinstvu. Ker sc dijaška telovadba v torek zaradi hudega naliva, žal, ni mogla po obljavljenem sporedu dovršiti, prosimo cenjeno občinstvo, da hrani kupone kupljenih vstopnic za slučaj, ako bo mogoče prireditev ponoviti. Ponovni nastop celokupnega dijaštva ni lahka stvar, ker je v zvezi z mnogimi izdatki in odvisi šc od mnogih drugih okolnosti, zato končne odločitve še ne moremo objaviti. Vsekakor pa se sigurno izvrši štafetni tek med zavodi, ki so bili določeni. Kraj in čas štafetnega teka bomo objavili potom časopisja. O Tolesno-knlhimi film, ki so je nedavno predvajal v kino Idealu, se ponovi danes ob 21. uri v kinu Ideal na Aleksandrovi cesti. Film prika~uje najmodernejšo smer telesne vzgoje po prinepih, ki se jih drži visoka šola za telesno vzgojo v Berlinu. V filmu vidimo, s kako re-nostjo in vnemo se je poprijel veliki nemški narod telesne vzgoje, krasne športne naprave, igrišča itd. morajo zadiviti vsakega ljubitelja telesno-kulturnih stremljenj. Na koncu nastopi v filmu svetovnoznana trojica najboljših tekačev Nurmi-Wide-dr. Г'е1-tzer v napeti borbi, ki ji prisostvuje 30.000 gledalcev. Film je odobrila Deutsche Sport-behorde in ga k no-podjetja ne morejo dobiti v privatno eksploatacijo, temveč gn je za Jugoslavijo naVavil jugoslovanski lahkoatletski savez v Zagrebu. Film je izdelek Ufe in last Deuische Sportbeluirde. © Šontpe'ersko prosvetno društvo v Ljubljani vabi vse svoje člane na občni zbor dru?t a, li se \r i drevi ob osmih (po šmar-nic h) v prcstcr.il Prosvete, Župnijska ulica 1. © Jug. kat, akad. društvo »Zarja« priredi danes zvečer v dvcrar.i Akademskega doma prerlavo dcsctle'ii'.ice majske deklaracije s pre.lavanjem g. prof. Evgo.a Jarca Ob desetletnici majske deklaracije«. Udeležba za vse Zarjane obvez a. Gg. starešine, tovariši bratskih društev in vsi prijatelji »Zarje« iskreno vabljeni. — Odbor. © Truovbkc šm-rnice. Prav bi bilo, ako bi policija ir.a!o pogledala za tisto otročadjo, ki se podi okoli cerkve in ravno med pridigo neprenehoma hodi ven in noter. Sicer jiii je g. župnik že okrcal, a vse nič ne pomaga. Pogovorijo se lahko doma in ni treba za to hoditi v cer'-cv. Vraj malo olike bi lahko poznali! © .T?vna pro? 'a na šol?"-a vodstva in starše otrok v Sp. k Šiški. Dnevno se dogajajo poškodbe na električnih napravah, zlasti onih prostih vodov. To ima ,:л jposk.đicb motenje razsvetljave na javnih ulicah, pa tudi zasebnih in javnih lokalih, poleg lega pa cl.lc-trični zadrugi vse take poškodbe r opravljajo o1;čutno nepotrebno škodo. Večino tek poškodb pi povzroča in zakrivi ne-.k>rasla in šolska mla/li/ia ter celo včasih tudi rasli jetniki in države, ki jim je mar, da si delavec ustanovi družino in dom, kjer je res sam in doma, in katerega ljubi, in ka lor se rad vrača. Nadalje je treba stroge gostilniške kontrole in prav nič težko bi se ne dalo izpeljati, da se gostilne ob nedeljah dopoldne med božjo službo in na plačilne dneve kratkomalo za-prejo. Nemška polici a je to v Loreni izvedla in delavstvo ji je bilo zato krčenje svobode le hvaležno. V kolonije spadajo šok in cerkve. Učitelje morajo starši videti in poznati. In otroke ne bi smeli pošiljati Bog ve kam v Bog ve kaki dru bi. Kako nnj pa na drugi stran1 najpokožnejši delavec ljubi nedeljsko mašo, če ga p ' Mčejo v umazano kolonijsko kapelico, ki je ez trden -lnžila za šolo in nima nobenega kinča, ki bi spominjal na kakšno cerkev! Za naše Izseljence pa je vrb tega še potrebno, da bi imeli duhovnika, ki govori njih je ik in učitelja, ki bi učil malo deco slovenski. Tuj duhovnik je le tujec. Tako bi se preprečili ti žalosini pojavi, ki j h človek dobi, ako obišče naše družine. Ponekod se mora že sploh nemški govoriti, po drugod pa mati toži, da ne more s svojimi otročički več skupno moliti, ker njih »šprahe« ne po;-na. Razumljivo! V šoli so se naučili francoskih molitvic, sama pa ni utegnila naučiti jih slovenskih, ker je v 90 slučajih od sto, morala 'lan a'ntj ргј ognjišču in kuhati za : bur-бе \ ali pa prati njih perilo. Kako naj otrok po/noje, ko doraste, še moli, če tega nikdar ni storil 3 svojo malerjo! dečkj. Z ozirom ra to prosi" j vljudno vse starše šišcnr.kega okoliša in pa tudi šolska vodstva, da naj mladino večkrat pouve o teh neprilikah in škodi, ki jo povzročajo s fračami, metanjem kamenja, raznih vej, vsakovrstnega železa ter žice na. na"c električne naprave, to jc r.a bakreni električni vod, na drogove, izolatorje, svetilke itd. Pouče naj рижжкетивмштакамге/. амам ллтошса; i in mi mi im Država, ki izseljence sprejema, bi tudi morala skrbeti, da poslane jo no samo enakopravni pri delu, ampak da se ra tegnejo na njo ludi ugodnosti, ki jih nudi sceijaliia ako-ned ja; tako pa je v sluča u nezgode naš delavec prepuščen miledarom, njegova druž na pa revščini. Ne bi smelo bili mogoče, da 1 i žena s petimi malimi otroci, kojih oče je v bolnici, dobivala od rudekepne zavarovalne blagajne berili 5 frankov (10 d narje.v) na dan., ali da se našemu p: nesrečen™ kratkomalo pove. da nima pravice do ndšk- dnine, ker se je ponesrečil v jami po svoji lastni krivdi. A krivično bi bilo, ako bi valili vso odgovornost za noše i/seljeiice na lamošnje podjetnike in nn dolične države. Kjerkoli so, so naši državljani, in če so v tujini, so temu vel ko krive domače ra nere. In v sbmaju, i da bo enkrat domovina v nevarnosti, jih bo brezdvoma znala poiskati. Država v tem pogledu, vsaj kar se tiče francoskih kolonij, absolutno ni .storila svoje dolžnosti. Ako vzamemo v roke ;adnje >Po-ročilo o i seljeniški službi«, ki ga je izdalo ministrstvo za socijalno politiko, dobimo vtis, da se je država kolikortoliko zavedala svojih dolžnosti v vprašanju prekomorskega izseljevanja, a mi absolutno pogrešamo slične bri-ge /a kontinentalno izseljence. Posebno kar se tiče Francije, se praktično ni storilo nič. Konzulati in poslaništva so z navadnim delom tako pre' bloženi, da pri najboljši volji ne utegnejo na svojo roko, brez navodil in brez jih, da ta naprava služi v javne občekoristne namene, in da je last nas vseh Šiškarjev, da je pa tudi granje s takimi stvarmi smrtno nevarno. Pričakujemo, da bo to opozorilo zadostovalo. Če bi pa odslej take zlikovce zopet zalotili pri tem poslu, jih bomo izročili pristojni oblasti, od njihovih starišev pa zahtevali povrnitev škode. — Načelstvo »Električne zadruge« v Spodnji Šiški. © Umrl je v hiralnici sv. Jožefa g. Ivan Zamarin, bivši zidar. Pogreb bo v petek ob pol štirih iz hiralnice. © Tatvine, Slikarskemu pomočniku Fr. Zoretu je neki postopač »Edi« ukradel iz njegovega stanovanja 50 Din gotovine in 300 Din vredno srebrno žensko uro. »Edita« išče policija. — Neka služkinja je pokradla v hotelu »Slon« svojim tovarišicam večjo množino perila. Tatico so še pravočasno aretirali in ji odvzeli ukradeno perilo. — Hlapcu Antonu Kovaču na Viču je neznan lat ukradel iz zaklenjenega hleva 150 Din vredne moške čevlje. © Najlepša izbira kravat, ženskih in moških nogavic, ovratnikov, naramnic, vezenine itd. pri Francu Pavlinu, Gradišče 3. Marffeor П Kmetijska podružnica za Maribor iu okol š. Že danes opozarjamo na zborovanje, ki ga bo imela zgoraj imenovana podružnica v nedeljo 29. t. m. na srednji vinarski in sadjarski šoli. Razlagala in razkazovala bosta gg. ravnatelj Zmavc in profesor Priol najnovejša razkritja v vinogradništvu in sadjarstvu, ki so posebno važna ravno za pomladanske dneve. Začetek točno ob devetih dopoldne. □ Mod. univ. dr. Zdenko Matja,sič se je preselil iz Gosposke ulice 46-11 v Krekovo ul co 4-1. v Mariboru. □ Zanimiva sodna razprava. Pod zgoraj-šnjim zaglavjem smo prinesli 10. maja notico, v kateri smo beležili, da se je vršila v torek pred mariborskim sodiščem razprava dr. Orosel in Blanke contra Prebevšek. Razprava je izpadla na ta način, da je bil Prebevšek obsojen na en leden zapora zaradi razžaljenja časti. □ Novo velike orgle. Znana mariborska tvrdka za izdelovanje orgel Josip Brandi je dobila naročilo, da zgradi velike orgle za romarsko cerkev v Ra:henl urgu. Orgle bedo imele 53 registrov in bodo večje nego so v marib rski stolni cerkvi in ki so tudi mojstrsko delo firme Brandi. □ V socrja'no-peli(i>"ncm oddelku mestnega n agistrata je po ab la neka stranka kos po. pl.-tov. Upravičeni imejitelj se naj zglasi io a lovno pri rreslnem upravitelju, Rotovški trg 9, kjer na' ajajo dplati v shrambi. □ Skrlatica. Precej časa je bil v Mariboru mir pred škrlatico, ki se je pa te dni pojavila med gimnazijsko mladino. V drugem ra-redu gimna ije se je pojav lo par slučajev te e demije med deklicami in je v svrho deski'el cije mestni fizikat zaprl ta razred za dva dni. □ Zorer bcrrkïoluo p V njo -Л"оГ =-г-Umme« se je vlo-ila pred tukajšnjim sodiščem p .c'n.i tožba. □ îmc je ispremen-l. V sredo jc dospel i' ' siii.je cdgonîA:ui potem neki Ste;nn Sinkov]?, katerega so avstrijske oblasti po prestani 1 a ni rc'i Slovanih tatvin izgnale. Na nm:-i i r*ki p 11 ic: ji pa so spoznali v njem Tonv. klali'a h J 1:1 ne. ki je že leta 10-4. ušel i/ vojaško ir"e, kje bi mirai odsedeti 10 le i no I a.-en. Policija ga je .zroč'.ia komandi !ve~Ia. □ V svoja nesrečo se jc vrnil. Pred par drevi je k'l i-, marib rske k&zn.kilce i/pu-fčen neki Franc Esih, kj je odsedel daljšo ka .n. 1\ linija ga je i gnala iz mesta. V sredo pa. -:e je zopet po rnil v Maribor, kjer so ga laknj are'Lni; radi prepovedanega povratka. Med tem pa so tudi pršle brzojavke cd o rož. p. staje v Lukoùci '.n dežel, sedišča v Ljub- . kreditov organizirati jugoslovanske emigrante v Franciji. Us anovil se je izšel jeniški komisarijat, nastavil komisar, pridejal ;.c mu je pomožni uradnik, stavila na razpolago ena miza v pkarnj. kr. poslaništva ter ena omara za a! le. Krediti pa se mu niso dali nobeni, oziroma toliko, da je človeka sram o tem govor ti. Sprva se je poslal tja kr. komisar, ki je šest mesecev »Iražil aparlement« po Parizu. nato pa Sel. Za njim je prišel bivši inšpektor /a socijalno skrbstvo ter so resno lo-fil drla Ob: kal je naše kolonije ter po možnosti za 1 registrirati naše ljudi. Pa kaj, ko ga pri delu duši pomanjkanje kreditov. Vrliu lega ga pa centralna vlada pa vsaki perijo-d.ični spremembi minislerijalnega osolja bombardira z odpnklicnimi dekreti, tako da mu je non o o"e i7vršiti kakega načrta iz slrahù, da ga Ji tro ppzabilo grajati še nadaljnje pogreške >11. SI. Pozabil je prinesti namreč sliko Mestne hftmilnici sliko njenega upravnega odbora in njenegii ravn; teljstva ter sliko demokratske večine mestnega ol činskega odbora. -.Slovenec« se bo potrudil, Л zamujeno nadomesti in to sliko do občinskih v< litev objavi. Vidite, gospodje demokrati, kako si« san grešnik je ^Slovenec« in kako rad ustreza val želji ! Somišljenike Slovensko ljudske stranke Kra iku opozarjamo, da gre Si S v občinske vi Piv'.» .amostojno in se ni vezala z nobeno drug sira ' o, tudi ne s takozvano : Gorpodars.ro stranke ne, l^akor trdijo njeni agii dorji in s trm love pr SLS za svojo skr ч:со. .Gospodarsko strai l-o- e:: b ta v! j.'jo szrzstojui laz t jc, radikali f 'z 'iz'i jn nekaj d. ;zol:r:.is'ia r< zadovoljnežev. 'i jasno kaže žo s-stava njihovo liste, kjer sede t mestih, ki jim .ie izvolitev vsaj malo zagotovljen izrazili F-zmišl.itaiki teh straak in ni na sigurne! mostu niti eiîoga somi.šlieriika SIS Porabiti v hočejo tedaj one, ki sto jim že nase Ili, a'i ki jli šo bosle. samo za pomoč pri izvolitvi svoji"' ljii'1 Če pa in mor'a ra îis'i nekje. Ker niti izdn'e' n" pride * v p<-.V ;v za 'zvolîtev, kak bivši somiVj r:k SIS, v. Hi! •, do sa !o hili pristaši SLS, pn jih osebni razlogi napotili v tabor naših nasprotni strank. Naša 5! S gre v boj za občino z namenor da uravna zavožmo ro gospodarstvo, ki so f zakrivili domokraije. Zalo je postavila na 1 ip'o tu; le tako ljudi in može, ki bodo mog'i izpeljati ta ri ter aisn vezani n« na desno, «» na levo, d oči imata drug? dve listi, tudi »gospodarska«, 11a lis može, ki so bili sami vzrok trga zavoženega gosp ni je, nn t?\ljajo učitelje, odpirajo pisarne, ni dijo odvetniško po,,.00, se udeležujejo dn Si.enih manifestacij, sodelujejo, če že ravr ne pot-pirvjo, šlevilne duhovnike, ki se v p tu svojega obraza I rud! jo rešiti v teh nežno nih razmerah svoj narod prod popolno dem raliz.ac^o! Naša vlada pa kljub vsem pr šnjam in kljub vsemu vpitju od sirani pr detega dela sha. ni vedela drugega stori kot pa u tanovitj v Parizu pisarno, kateri l razun borih ГООО frankov ni priznala n\": en denarnih pripomočkov. To n": rosao delo! C imamo namen brigal; se za naše ljudi, polo se naj pa tudi resno dela. Ako pa r- pote pa se naj črtajo' iz pr računa še ni dinar, ki greda sedaj na račun korKs." iain, de t privatna incijativa vedela da se j na drža no pomoč ni treba zanašati. In vsak-do 1 smel potogniit svoje konsokvenoe. Najmanj, kar bi smeli pričakovali ' vlade, je, da prejlron: goče podpise recipr citeino konven. o da ustanovi v Par u ; seljeniški urad s potrebnim denarjem, dn ' lahko mirno organiziral s\oje delo, uslano\ po naselbinah permanentne pisarno, ki v živem stiku z ljudmi in s centralnim i' dom, ki bodo imele na ra p lago knjigi, sopise, in brnlo v slanu dati delr.vcu hiter ; svet in hitro pomoč. V kratkem bomo imeli v Franciji d slalna duhovnika. Izkušnje so nas že naii le, da ni treba upati, da bi za svoje požrtv valno in pa'riotièno delo smeli pričakov; kaliega nialerijalnega priznanja. Nič ne ichtovo terpentinovo milo Prva odlika: Terpentin v milu. Terpentln odpravi lahko In temelllto vsako nesnago, posebno pa man deže, znoj, saje 1.1, d. 1. Terpentln v milu. 2. Velik in priročen kos. 3. Prijeten duh. 4. Slike Iz pravljic za izrezatl. 5. Milo je v zavitku. 6. Svetla barva. 7. Razkuženje perila. daratva. In če hočemo resno popraviti zavoženo mestno gospodarstvo Je potrebno, da nam stoji ob strani močna stranka, kakor je SLS, ker le ž njeno pomočjo je mogoče na mestih, ki bodo odločala, pritisniti, da se gospodarstvo občine sanira. Zato se okienimo tudi pri teh volitvah, ki so tolike važnosti га Kamnik, še bolj zastave SLS, ne glejmo na one, ki so iz osebne užaljenosti zapustili svojo dosedanjo stranko in zaupajmo le našim možem, da bodo vedno in povsod zagovarjali interese svojih somišljenikov. Zapomnite si vsi, ki omahujete: nasprotnik vas vabi in vam obljublja samo, dokler vas rabi, potem, ko ste vrgli krogljico, vas pa ne pozna več! ištimfutra« naj si iščete obe stranki drugod, naši ljudje so preveč zavedni, da bi nasedli in vedo, dn je zanje edinole SLS stranka, ki bo zmožna ozdraviti bolehno mestno gospodarstvo! Domokratom huda prede. Stari, zvesti pristaši jim uhajajo, kandidatna lista dela preglavice. Sam gospod župan dr. Karba mora hodili od hiše do hiše, da pobira podpise. Pa ni več firma, ki vleče! Ubogi kamniški demokrati! Kranj Za občinske volitve, ki so razpisane na 24. julija t. 1., vlada že živahno zanimanje. Po predpripravah sodeč bodo vložene 3 kandidatne liste. Od gotove strani se širijo glasovi o nekem kompromisu, ki pa so brez vsake podlage. Pred okrajnim sodiščem v Kranju jo bil obsojen 7 t. m. bivši predsednik razpuščene Orjune Kranj g. Peharc radi žaljenja časti na 50 Din globo oz. 24 ur zapora in povračilo stroškov. Umrla je 10. t. m. v 25. letu starosti po kratki bolezni gospa Marija Brezar, roj. Bitenc. Pokojna je bila v prvih povojnih "etih izmed najbolj pridnih in agilnih članic tukajšnjega orliškega krožka. Preostalim naše sožalje! Nova avtogaraža. Lastnik hotela .Stara pošta» g. Fr. Gorjanc je začel pred tedni zidati na dvorišču hotela avtogaražo, združeno z mehanično delavnico in enodružinskim stanovanjem. Stavba bo v kratkem pod streho. Šteofja £olca Kranjčani na našem odru. V nedoljo, dne 15- t. m. ob 8. uri zvečer bodo gostovali igralci prosv. društva v Kranju v našem Društvenem domu z dramo »Hera in Leander« (»Ljubezni in morja valovi.«). Upamo, da bo naše občinstvo drage goste počastilo z obilnim obiskom. Poročila se je v nedeljo dopoldne ob 9. uri v nai cerkvi članica Marijine družbe gdč. Ivanka Umek, iz ugledne rodbine iz Blatne Brezovice št. 2., s posestnikom g. Janezom Petričem z Blatne Brezovice št. 10. Športno društvo Vrhnika je priredilo v nedeljo 8. maja kolesarsko dirko na gorski progi 50 kilometrov Vrhnika—Planina in nazaj. Start in cilj je bil na našem glavnem trgu. Prvi je prispel na cilj Vrhničan Slavo Jesenovec in prejel zalo pozlačeno kolajno. Kočevje Pogreb g. Elizabete Lov, ki se je vršil v torek, IO! I. m., je pokazal, kako je bila pokojnica obče spoštovana iu ljubljena K pogrebu s,e je vkljub velikemu dežju zbrala obilna množica po-grebcev in pokojnico spremljala k večnemu počitku. Pred krsto je vozil voz ves obložen z venci. Naj v miru počiva! Zopet novi izseljenci v Kanado. Prejšnjo sredo je zopet odpotovalo okrog 60 Kočevarjev v Kanado. To izseljevanje je kakor nalezljiva bolezen: ko odide le eden iz družine ali sorodstva v tujino, se čez nekaj mesecev spravi še ostala družina tjakaj. Posebno dosti gre tja moških. Od zadnje gruče izseljencev je odšlo samo žen okoli 20. tako najdete po kočevski okolici vasi, v katerih je samo po en par moških, v eni je celo en sam. Žalostno — toda resnica. Smrtna kosa. V Mlaki (Kerndorfu) je umrla Jožefa Kresse, v Koblarju pa Marija Osterman. obe v zelo visoki starosti. Poroka. 9. maja sta bila poročena v Stari-cerkvi Alojz Erker in Rozalija Hren, oba iz Male gore. Misijoni. Pretekli teden se je vršil misijon v Grčarcah. Vodila sta ga p. žužek in p. Ramšak D. J. Od 1. do 6. maja pa se je vršil misijon ob priliki 80 letnice goteniške župnije Vodil ga jc g. p. J. Pristov D. J.; udeležba je bila precej dobra. Avtovožnia. Vsak dan vozi avto na progi Kočevje—Kočevska reka. Postajališče je v Kočevju pri fostihii Ilarde in v Kočevski reki pri hotelu Medilz. Гикај bo privatna inicijativa prav lahko nadomestila brezbrižnost države. Tisti, ki gre za revnim ljudstvom, je vedno še bil duhovnik, pa najsibo doma ali v tujini. Morda se bi mu delo olajšalo, alto bi ga država, oziroma nje zastopniki vsaj moralično podpirali. Če pogledamo na to, kar se je že do sedaj zgodilo v Pas de Calais, kjer se je znojil najprej g. Gom k in l^er se trudi sedaj g. Zupančič, potem bo s pomočjo naš.h domačih organizacij polagoma prišel tudi med slovenske naselbine oni družal ni in društveni duh, ki je iz Slovenije napravil to, kar je. Kako naj domače organizacije pomagajo? Najprvo naj pošljejo knjige! Jugoslovanska Matica je že poslala v Pas de Cala s znatno število dr g cenega čtiva. Morebiti bo požrtvovalnost ponovila in naklonila isti dar tudi Loreni. Novi duhovnik, ki pr de tja, ne bi moge! prinesti seboj lepše priloge, kot pa par sluinjic knjig za naše ljudi. Nadalje bi se naj Prosvetna zveza pustila ganiti in kupila za Loreno tambnraški zbor, ki bi bil na razpol go našim tamošnjlm naselbinam in bi tako dolgo ostal njena last, dokler se ne bi p plač 1. Če bi še preostajalo dobrodelne energije potem bi se novemu g. duhovniku kupil rotacijski pomnožovalni stroj, ker dru-: a 'e mu lx) zelo težko doseči vse Slovence, r. zlresene v tem kotu Francije. Tak stroj bi mu pomagal več kot pa šo en duhovski pomočnik. Omogočil bi, da bi raztrešči po večkrat nn mesen stotine izvodov rirkulnrjev valil itd. ter bi mu služil za neke vrste tedenskega i znanj( valca vsega, kar zanima našega izseljenca. Upamo, da bo darežljivost naših P/u/ ® Podružnica Jadranske straže priredi v nedeljo, dne 15. t. m., svoj prvi cvetlični dan. Isti dan se tudi vrši koncert v mestnem parku od U. ure dalje. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo v korist Jadranske straže Občinstvo se vljudno prosi, da marljivo sega po cvetkah. Škrlatinka. Že od jeseni se pojavljajo pri nas posamezni slučaji škrlatinke. V ponedeljek zjutraj je podlegla bolezni 9 letna učenka Marija Dolenc. Starši so večkrat sami krivi, ker ne prijavijo vsak sumljiv slučaj mestnemu fizikatu. ф Liccnciranje in preinovanje govejo živino za ptujski okraj se je vršilo v ponedeljek. Prignali so nekaj več glav kot lansko leot. Vobče jo opažati znaten napredek v živinoreji, predvsem na levem bregu. Med odlikovane živinorejce so bile razdeljene nagrade v znesku 8000 Din. V ocenjevalni komisiji je bil kot zastopnik vel. župana g. Zi-danšek. fl) Udeležba pri nedeljski tomboli nižjih pošt ' uslužbencev je bila zelo povoljna. Vseh dobi. >•/ je bilo 266 med temi 8 glavnih, katero so dobili: pohištvo 1. Kovačič, delavec v Rogoznici; bukova drva I. Kolarič, učenka mešč. šole, stroj za čiščenje orodja Fr. Pc gračič iz Rrega, mehka drva M. Svenšek, Ptuj, sodek piva R. Čeh, mero-izkusniik, Ptuj in drugi. Hvala vsem darovalcem dobitkov in posetnikom tombole. T risovi je з^г Zanimiva sodna razprava. V petek se bo vršila pri sodni ji v Laškem zanimiva sodna razprava proti tajniku soc. org. Unije g. Krušiču, katerega toži celokupni lokalni odbor bratovske skladnice, ker je na javnem shodu 4. aprila t 1. očilal odboru razne z'orabe in nedopustne mahinacije na škorlo bratovske skladnice. Mi smo o trm shodu že poročali in tudi poudarjali in dokazali, da možu ni znano knjigovodstvo, in zato so delavci tem rado-vednejšj, kako se bo zagovarjal. 10: Blagoslovi,ienjc nove motorne brizgalno rudniškega gasilnega društva se vrši po sledečem sporedu: Sobota, dne 14. maja 1927. 1. Bakljada in serenada ob mraku kumici gospej Pauerjevi; 2. ob 8. uri zvečer v Delavskem domu gasilska igra s peljem »Samo gasilca hočem' Nedelja .dne 15. maja 1927. 3. ob 5. uri zjutraj budnica po Irgu Trbovlje. 4. ob 9. uri dopoldne sprejem došlili gostov na ko-/ lodvoru. nato pohod do gasilskega doma. 5. ob 9.30 uri pozdravni govor trškega župana na došle goste. 6. ob 10.30 uri služba božja v gasilskem domu, nato blagoslovl.ienje motorne brizgalne in automobila. 7. ob 11.30 liri se gasilstvo pokloni praporom ter svojim dobrotnikom. 8. ob 12. uri razdelitev gostov k obedu. — Odmor. 0. ob 1.30 do 2.30 ure popoldne koncert delavske godbe pred gasilskim domom. 10. ob 2.30 uri popoldne alarmirana vaja z novo motorno brizgalno. 11. ob 3 uri začetek velike l judske veselice ra travniku pri gasilskem domu, združeno z bogatim srečolovom in drugimi zabavami. :v? Radarska anketa. Delavska zbornica sklicuje v petek, dne 13. maja ob 4. uri rudarsko anketo v Delavskem domu. Na sporedu je razprava o razmera'» v rudarski industriji in položaj rudarskega delavstva. V svrho hitrejšega poteka — ker so k anketi vabljene vse strokovne centralne in lokalne organizacije — In čimvečjega uspeha ankete. domačih organizacij omogočila, da ta up ne splava po vodi. Brez. sodelovanja t ska je dušno pastirstvo v teh krajih in v teh razmerah nemog če. Ob koncu bi pa pristavili šc eno važno opombo. Treba je pribiti eno dejstvo in zdi se nam važno, da ga domovina sliši. Edini vzrok za tako hilro moralno padanje naših izseljencev ne more biti slaba okolica, v katero so bili vrženi. Ako vzamemo vpoštev vse, slaba stanovanja, slabo tovaršijo, zle zglede, nekaznovano ra-trdanosf, neredno družinsko življenje, zapeljivost ulice, privlačno silo gostilne, nevarnosti prostega časa, težko .n duhomorno delo v jami, naslade nanovo I pridobljene svobrde, prosto razpolaganje s sorazmerno visokimi svotami denarja, pomanjkanje voditeljev in vedre zabave, ako smo vse to vzeli vpoštev, vendar še ne zadostuje, da bi mogli razumeti, zakaj se naš dober Slovenec v primeroma kratkem času I spremeni v nekaj nam popolnoma neznanega in tujega. Vzroki za to morajo segati dalje nazaj. Ista prikazen se pojavlja pri katoliških vernih Bretoncih: kakor hitro so od doma prvi, pa vržejo stran vse, vero in moralo. To čudno dejstvo je napotilo bretonske škofe do tega, da so se v vprašanje poglobili ter naposled izdali globoko premišljena navodila, kako se naj pri vzgoji otrok polaga važnost na to, da so jim vcepi prepričanje, ki so bo opiralo na umsko spoznavanje in razumevanje re?n:o in na krepko voljo. Češ, oni, ki ima v sebi res versko prepričanje, mora ostati dober kristjan, kjerkoli se nahaja. Nasprotno, če vidimo, da se vdajajo od danes do naj zastopniki pripravijo ves materijal in če mogočo že izgotovljen. Zeli se kratka debata. Anketa je plod interpelacije poslanca Križnika v oblastni skupščini. Dopisi Št. Vid pri Ljubljani. Preteklo nedeljo je dramatski odsek B. P. Č. v Št. Vidu ponovil prekrasno Jalnovo dramo »Donrr. Tudi to pot je bil uspeh, kakor pri prvi vprizoritvi, nad vsako pričakovanje zadovoljiv. Nekateri prizori so bili izvajani celo bolje kot prvič. Vsa čast in zahvala dramatskemu odseku in njegovim predstavnikom, da nam tako pogosto nudijo toliko lepega užitka. Tudi kamniški godalni kvartet je žel za svoja res umetniška izvajanja obilo priznanja. Žal, da niso znali vsi navzoči ceniti umetniške vrednosti težkih klasičnih skladb. Blaž Potočnikovi čitalnici pa smo le hvaležni, da nam je oskrbela toliko umetniškega užitka. Kakor se čuje, namerava Blaž Potočnikova čitalnica in njen dramatski odsek proslaviti desetletnico majniške deklaracije koncem meseca maja z vprizoritvijo Medvedove drame »Za pravdo in srce«. Pozdravljamo to misel in občinstvo na prireditev, ki bo morda edina te vrste, že danes opozarjamo. Vsakemu je še dobro v spominu, s kakšnim navdušenjem je bila med našim zavednim ljudstvom sprejeta majniška deklaracija in kako se je, sicer leto pozneje, na vižmar-skem javnem deklaracijskem shodu v senci bajonetov zanjo manifestiralo. Zato je prav, da desetletnico na najslovesnejši način proslavimo in osvežimo takratno navdušenje za svobodno narodno državo Jugoslavijo. Sladka gora. Kolera v Šmarskem okraju — tokrat na drevju. Pred dvema dnevoma si še videl par streljajev od cerkve na dveh kopih 116 debelih hrastovih hlodov — koliko je pa lego šo na drugih krajih po fari! Vse to gre za smešno ceno v Italijo. V sto letih se rana ne bo zacelila, ki jo je vsekalo letošnje leto. Veliko moških jo že šlo in še odhaja v tuje države za kruhom. Ko bi se vsaj v kratkem pričela graditi železniška proga Rogatec—Krapina, pa ne samo s pregledi in komisijami. Tam bi bila prlika za naše ljudi, v bližini si kaj zaslužiti. Tudi vse naše ceste upijejo po popravilu in plazovi pu ustavitvi. Mi sicer upamo, da bomo deležni podpore po oblastni skupščini; pa v marsikaterem oziru bomo morali reči da se po toči zvoni. — V ponedeljek je bila tu huda nevihta. Videli smo od Šmi-helskega hriba na štirih krajih goreti, na Šmihel-skem hribu pa je v en velik kostanj, stoječ blizu hleva, slrela udarila in ga razčesala skoraj na drobno. Krško. Obrtna in trgovska nadaljevalna šola v Krškem je končala prošlo nedeljo šolsko leto 7. izborno uspelo razstavo vajeniških pismenih in risarskih izdelkov ter ročnih izdelkov vajencev, vaienk ter pomočnikov. Razstavljeni predmeti so bili izvečine točno in skrbno izdelani. Od akad. slikarja gospoda Stiplovška izdelane diplome so su razdelile za najboljša dela vajencema Ivačiču in Del Medicu ter vajenki Iiajčevi. Otvoritvi razstavo so prisostvovali okrajni glavar, g. vladni svetnik P. Svetec, kršiti župan g. Pfeifer, načelnik obrtniške zadruge g. Slanšek, načelnik krškega trgovskega gremija g. Krivec 1er mnogo drugega občinstva, ki so na 'a način dokumentirali zanimanje za razvoj in povzdigo obrtniškega ti r trgovskega stanu. Otvoritveni govor je imel vodja obrt jn trg. nad. šole g. ravna'elj Josip Vutkovič, ki je očrlal pomen jutri vsakemu vplivu, potem bi človek skoro-da smel začeti dvomiti nad tem, da so sploh imeli kakšno prepričanje. Tako jo tudi pri naših dragih Slovcncih v tujini. Nemogoče se je obraniti vtisu — vsaj onemu ne, ki je imel priliko videti, koliko pozitivne vere so si šo ohranili — da sploh niso prinesli seboj iz domovino nikakoga verskega in moralnega prepričanja, ter da je b la njih prvotna religioznost bolj stvar čustva in tradicije, kot pa razuma in volje. Izkušnje, ki si jih bomo pridobili pri delovanju med našimi izseljenci, nam bodo v domovini koristne, zato ker je »kolonija« krasna prilika, da na njej preizkusimo solidnost svojih domačih vzgojnih smernic. Morda bo treba tu in tam stare metode pre-rešetati. »Jaz se tega držim, kar me je moja mati naučila,« ta princip, akoravno lep, se je v tujini izkazal za nezadostnega. Dajmo našim slovenskim otrokom v šolah in raz priž-nico malo več dogmatičnega razumevanja verskih resnic, in zapazili bomo, da bo ta zid močnejši, in da bo boljše ščitil našo kri, ki gre v tujino. Saj so se Irci v protestantski Angliji le s katekizmom v roki — katerega so razumeli — vzdržali in se ohranili. Kakor je slišati, odpotuje slovenski duhovnik v Loreno tekom meseca julija. Stanovanje in vse, kar je za materijelno eksistenco potrebno, je že pripravljono. Radodarni posamezniki in dalekovidne organizacije naj pa v smislu zgoraj zapisanih misli, stopijo v stik ts presvetlim knezoškofuin v Ljubljani, ki je prevzel odgovornost kot vedno, za duhovno pomoč za te v Franciji zapuščene Slovence. razstav v trgovskem iti obrtniškem življenju. V imenu obrtnikov je govoril pekarski mojster' g. Fran Vodopivec. Razstava je bila prav dobro obiskana 1er je dosegla v popolnem smislu svoj namen. Cfubljansko gledišče DRAMA. Začetek ob 20. uri zvečer. Četrtek, 12. maja: Zaprto. Petek, 13. maja: MRAK. Premijera. Izven. Na korist kuratorija slepcev Sobota, 14. maja ob 15. uri pop. JAZ IN TI. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven. Gostovanje sarajevske drame .se zaradi neradi nepredvidenih okolnosti odgodi na poznejši čas. OPERA. Iloothovcn: Fidelio. V torek 10. t. m. je bila v ciklu Beethovnovih proslav premiera Beethovnove opere Fidelio. S tem delom je tudi naša opora kot taka proslavila stoletnico smrti velikega mojstra. Delo ostane poslušalcu v trajnem s|x>minu in po vsem, kar je v svoiih delih Beethoven pokazal dramatskih talentov, je čudno, da je pravzaprav Fidelio njegova edina opera! Proslavi primerno Je našo gledališče oskrbelo dostojno izvedbo opero. Taktirko je vodil g. ravnatelj Polič, ki je delo precizno naštudiral in s finim stilnim umevanjem. podal. Njemu in pa glavnim solistom: go. Žaludovi« Betetlu, Holodkovu in Knittlu, kakor tudi dekor» cijam gg. Skružnija in Vavpotiča gre glavna za sluga za uspeli dela pri nas. Po par reprizah se 9 povrnemo podrobneje k delu in njega izvedbi. Mrak. Drama iz svetovne vojne v 3 dejanjih, ki Jo bodo uprizorili v ljubljanski drami v petek, 13. t. m. ob 8. uri zvečer v korist skladu za zgradbo : Doma slepili v Sloveniji«. Dejanje drame se vrši v tistih si rasnih dneli svetovnih dogodkov, ko so se poslavljali tisoči od svojih domov: mater, žena in deklet in odhajali.. Ječalo in grmelo je vseokrog in kri je tekla po krvavih poljanah, kjer so umirali in od koder so so vračali ranjenci.. V Staničcvi hiši pričakujejo, da se vrne domov mladi Vasilij. Vrne se slep. Granata mu je zasula oči iu zagrnila v večni mrak. Vendar so vrača potoliižen in še poln upov, saj ga čakajo rloinu dobra mati, ljubljena žena Rada. očim Vujin in ljubka popol seslrira Jekica. Se bo že živelo. Toda komaj stopi iz hiše, izve, da mu je postala v njegovi odsolnosli žena nezvesta in, da je temu kriv ludi njegov očim. Zato je njegov prihod zanj in za trpečo mater še bridkejši. V brezmejni bolesti irt razočaranju — zapodi Vasilij Rado i/, hiše... Vasiliju pa jo tugovalo srce; zato se napoti z Jekico, ki ga vodi — v sosedno vas, kamor se jn preselila Rada, cla jo poprosi, naj se vrne in po-ooljša, ker ji vse odpušča! Za njim pribiti fudi skrbna mati, z Zeljo naj pusli lo ničvrednico pri miru, ker ona nima zanj več sreče. Kar odpre vrata Vujin, ki še vedno lazi za Rado in si jo lasti brez pravic. V Vasiliju vre maščevanje in v lem pripojo Rada pijana domov. V trpečih dušah vseh nastane vihar in v ljubosumju zadavi Vujin Rado. — S krikom: Oči mi dajte, vid, grozno je to, grozno ... tava slepi Vasilij po sobi brez pomoči ... Zuna j meglen, viharen — jesenski dan. Pretekla so lela... dom je propadel, mati umrla. Vujin obsojen na dosmrtno ječo. V najlepšem jutru majske nedelje — stojita Vasilj in Jekica na livadi z razgledom po rojstni dolini sama in zapuščena ... Vasilij se utaplja v spominih srečnih dni. Vse cvete, vse idiče k življenju — a on brez moči, solncu nasproti, vendar ogrnjen v večni mrak ... Zopet se oglasijo po vojni zvonovi in on jih trpeč pozdravlja: -Zvonovi!... zvone in bodo zvonili še dolgo; še dolgo bo valoval njih glas preko našega doniovja in naše zemlje ... valoval bo kakor grmeč božji glas ...« Zvonovi vabijo in usta mu drhtijo: »Dajte ljudje božji, dajte slepcu siromaku, ki ne vidi ne solnca ne luno ...« Čisti dohodek predstave je namenjen za zgraditev doma slepih. Tragično vlogo slepega Vasili ja igra : gospod Gregorin; očima Kujima: gospod Skrbinšek, ki dramo režira; ženo Rado igra: gospa Juvunova; mater: gospa Rakarjeva; Jekico gospodična .1 uranova ml. Društvo Kuratorij za slepce uljudno vabi, с!л cenj. občinstvo poseti polnoštevilno lo predstavo in tako pomaga najbednejšim med bednimi. Mariborsko gledišča Četrtek, 12. maja ob 20: PERIFERIJA. Gostovanjo ge. Nablocke iz Ljubljane. Kuponi. Zadnjikrat. Petek, 13. maja: Zaprto. Sobota, 14 maja ob 20: RIGOLETTO. Premijera. Jubilej 251etnega delovanja g. Mitroviča. PRI BELEM KONJIČKU. Čeprav zn »Združenje gledaliških igralcev», vendar obisk ni bil povoljen. Zato bo tisti, ki bo hotel pregruntati, kakšni komadi pravzaprav občinstvo vlečejo, imel prav težko dolo. - - Moški igralci so presegali ženske. G. Rasberger (Bucek) se je ob soigri ruzživel in bil popoln tip plitvega človeka in domišljavega malomestnega bogataša, s koščeno, domačo svojeglavnosljo povrh. Elegan'ni g. Grom le dal svojemu dr. Kovaču y «so tanko fineso. Občudovati treba g. Urvaleku, Karikature profesorja Koprivarja mu je bila ko rahel dih; izza nje je prikopal mehko in ganljivo .'ragiko, tako polno resnice in občutja — in zavito fr iflealno, nežno preprostost. Hotel bi obstati ob njegovem profesorju, vglobiti se v to njegovo dušo in pisati le o njem. G. Z e 1 e z n i k je odigral Žana kot naivnega natakarja; kakor so zares: ponižni lin skromni; ambiciozni in porogljivi; željni gospodstva in gosposki; ljudje, ki je v njih življenje •pomešalo dve nasprots'vi: frak in bedo; pomešalo tako, da se jim zablede v teatraliki — ali v elementarnih trenutkih vendar privre iz njih pristno razgaljenega človeka: ».ležeš, Metal» — G. Pirnat je bil Maks Jerina: kratkoumni, neokretni mladič s plešo. Zdi se mi, da je postavil s svojim orožnikom v »Hudiču v ženski» in s tem-le Maksom dva tečaja svoje umetniške prožnosti: v orožniku je pokazal preživljanje dovolj obsežne in psihološko neospor-jene lestvice čuvstev; v Maksu je verno čuval enojno linijo pasivitete. — G. K o v i č P. je bil figurativni Tine berač. Imel je odlično masko. Čuval je okvirno masko svojega berača in je ni zavlekel v kričavo grotesknost, čeprav ga je morda mikalo. S to nesebičnostjo je okrepil živopisnost svoje postranske vloge, čeprav je učinkoval najbolj tam, kadar je z vsem temperamentom pljunil. — G. K o v i č J. je ravno s svojim kratkim nastopom dokazal staro resnico, da je treba klesati tudi hipne vloge. Nekateri drugi »gostje» so šli preko odra, da jim je vsakdo videl, Povej mi, kako si to napravil?« »I kako, ločiti sem se dal.« * >Ti ne veš kako pusta in ljubosumna je moja žena. Karkoli ji rečem, ji ni po volji in venomer rentači nad menoj. Ko bi se mi le enkrat posrečilo, da bi bila z mojim odgovorom zadovoljna. Na vse načine sem se že trudil, pa zaman.« > Poskusi enkrat takole. Reci ji, da je v celem mestu najlepša in najbolj postavna žena. Na tako priznanje se bo gotovo prijazno nasmehnila in tudi vsako ljubosumje ji bo onemogočeno.« (Teden dni pozneje.) »No, ali si moj nasvet poslušal?« — »Seveda sem ga.« — »In uspeh? Brez dvoma je bilo tako kot sem ti pravil.« »Kaj Se! Veš kaj mi je odgovoriia? ,Si pač moral vsaki babi v mestu pod nos pogledali, preden si se o tem prepričal Ti.. Mirko je ogledoval svojega dva dni starega bratca, kateri se je drl, kolikor je pač mogel. »Ali je prišel ta iz nebes?« je vprašal očeta. — Kaj pa da,« je odvrnil oče. — »Ni čuda, da so ga venkaj postavili,« je pripomnil Mirko. • Vrtačnik je prišel domov ter opazil na stolu nekaj lepega. »O, kako krasno! Ali si ta robec sama naredila?« — »Veš kaj! Robec?« je odvrnila Vrtačnica užaljeno, »to je moja nova plesna obleka.« »Ana, jeli kopel zame pripravljena?« — »Vse je pripravljeno, gospa, razen vroče vode.« — Kaj pa je z vročo vodo?« — »Mrzla je še, gospa.« Mlada žena: »Prosim tri cigare za mojega moža.« Trafikant: »Ali želite močne vrste?« Žena: »Da, prosim. One, ki jih je zadnjič imel, so se mu v žepu zlomile.« • V nekem mestu je bil cvetlični dan. Čisti dobiček je bil namenjen bolnišnicL Mlada gospodična je ponudila v nakup tudi nekemu čemernemu šoferju. »Kupite šopek za bolnišnico.« — »Ne, hvala, ne bom. Jaz itak prispevam za bolnišnico.« — Gospodična nato: »Že mogoče. Toda danes zbiramo denar ne pa pešce.« Spominjajte se Podpornega društva slepih, Ljubljana. Wolfova 121 Mođa Razne oblike Žemprgka obleka. Kakor slika v kinematografu, tako se vrstijo razni pojavi mode mimo nas. Odkar je vse moderno, kar komu pri-stoja, tudi ni posebnih strogih predpisov in je poglavitni gospodar mode pravzaprav le dober okus. Le nekaj značilnih oblik je, ki se moda ravna po njih. K tem značilnostim spada v prvi vrsti žemprska obleka, dasi so poizkušali že odpraviti to obliko, ker je že nekaj let v modi. Veliki modni saloni pa prikazujejo prav dosti teh oblek, zato ženske tudi rade segajo po njih. Žemprska obleka je narejena iz različnih vrst blaga in je na vse načine sestavljena, prikrojena in okrašena. Zemprsko obleko nosiš za razne prireditve, tudi večerne obleke so narejene na ta način. Značilna posebnost za žemprsko obleko je ta, da je sestavljena iz sukna in svile in sicer tako, da je žemper iz sukna, krilo pa je svileno in plisi-rano. Pa so oglejmo na sliki nekaj takih modelov : Prva skica nam pokaže sestavljeno obliko. Zgornji del ohlapen in krog vratu in zapestja okrašen s čipkami. Na prsih je raz-porek, ki se zapenja s tremi usnjatimi pasovi. V razporku je svilen naprsnik. Ta del je iz sukna-temnomodre ali črne barve. Krilo je iz plisirane svile in okrašeno z bordurami. To obleko moreš imeti ob raznih prilikah in utegne biti tudi vsa iz svile. Druga in tretja skica nam pokažeia isto sestavo, svila je rožasta, oblika pri obeh različna in se spet ravna po okusu in kako komu pristoji. Žemprska obleka utegne biti pa tudi športna, kar vidimo pri četrti skici. Žemper je tu v obliki telovnika, ki ima moški ovratnik in îepe. Tak žemper prideneš enobarvnemu krilu. sedanje mode. zapestju. Vezenine napraviš s križastim vbo-dom ali vežeš polno. Seveda morajo biti nitke; take, da v pranju ne izgubijo barve. Vezenine po kmetiškem viorcn so bile vedno priljubljene, v zadnjem času so pa še prav posebej v modi. Na skici je bluza, ki ima lako vezenino krog vratu ia na rokavih iu v P. O i N E R Živo pisana svila. Iz nje si delamo bluza za kostime ali pa podložimo z njo jopice. Naj skici vidiš prav moderen vzorec za uporaba te svile. Jopica in krilo sta navadno čisto prej prosta in brez okrasa, le časih sta pošita a gumbi, ki se pa ne zapenjajo, marveč je jopicafl zapeta s pasom iz blaga. Podloga za jopico je ® zapeta s pasom iz blaga. Podloga za jopico je za pogled zelo živahno in pomladansko. Kroj vratu si zavažeš svetlobarvno ruto. "iT. ROSNE Pomladanska pokrivala so iz slame, torel so zdaj spet slamniki na površju. Najmodevl nejši so sivi slamniki ali svetlordečkasti, fel mur pravi moda letos »ibis« barva. Modenit slamniki imajo tudi okraske, bodisi trakove ali umetne rože iz blaga. Oblike so nekam bolj široke, krajevci padajo na obraz. Oglavje ji pa še zmeraj visoko in zaokroženo. Te obliki so zlasti primerne za dekleta. G&spo&tirstvo Fr nceski in italijanski trg. Kriza v francoski industriji že ponehava. Tekstilna industrija beleži naraščanje naročil in prodira zopet v inozemstvu. Železna industrija bolj počasi obratuje. Njena produkcija ni rekordna kakor lani, vendar-le zelo vi-rokn. Premogovna industrija izkazuje za marec re! ordno produkcijo 4.8 milijona ton. Tudi v avtoi ob iski industriji se množe znaki povečane aktivnosti. Izvozna trgovina je še vedno aktivna. Nasprotno pa so zn izvoz v Italiji slabi izgledi. Dvig lire je povzročil za izvoz znatne težkoče. Pocenitev produkcije je težko izvesti, kakor je gotovo, da se bodo morale cene v izvozu znižati. Edino, kar ima italijanska industrija dobrega od dviga lire, je znižanje nabavnih cen za surovine. Toda drugi faktorji, ki tvorijo produkcijske stroške, so ostali neizpremenjeni, če že ne izkazujejo relativnega naraščanja. Omenjamo samo, da je padel funt Sterling od avgusta 1926 do marca 1927 od 148 na 108, indeks cen v veletrgovini od 691 na 593, toda indeks ž i v -ljenskih stroškov samo od 150 na 149. Številke izvoza tekstilnega blaga že izkazujejo zmanjševanje. Splošno se vse industrijske panoge pritožujejo, da je izvoz brez dobička ali pa je celo zvezan z izgubo. Dela se samo zato, da se ne izgubi trgov. Svilena industrija preživlja v Italiji težke čase. Lani so industrijci drago nakupili kokone, sedaj pa ni naročil, ker se je Amerika obrnila raje na Japonsko. Italijanska industrija umetne svile je tehnično in trgovsko na višku in se še bolj in bolj izpopolnjuje, toda naročil ni cd nikjer. Bombažna industrija sedaj v inozemstvo skoraj nič ne predaja; domači trg čaka na znižanje cen. Produkcija je letos za 35 odstotkov manjša kakor lani. Dosti boljše ni v volneni industriji, ki je v inflacijski dobi izvoz sijajno razvila. Produkcijski stroški so ostali isti, prodajne cene pa se morajo radi dviga lire zniževati. Žele/na industrija toži, da je zaščitna carina premajhna. Avtomobilom konkurirajo kljub 25 odstotnemu znižanju cen od lani seve Francozi in Amerikanci. Španija ogroža Italijanski izvoz sadja, mandljev iz Sicilije in južne Italije. л * * Volitve upravnega odbora ljubljansko podružnico Obrtno bank0. Včeraj ob pol 11 so se vršile volitve upravnega odboia ljubljanske podružnice Obrtne banke, na katerih so bili izvoljeni Fran Ravnikar v Ljubljani (1190 glasov), Jakob /adravec v Središču (1175), Engelbert Franchetli, Ljubljana (1082), Lovro Pičman, Ljubljana (1082), Miroslav Urbas, Ljubljana (1082), Karol Vidmar, Ljubljana (1060) in Josip Rebek, Ljubljana (1062 Klasov). Navzoči delničarji so se soglasno izrekli za to, da se Brežice in Prekmurje ne priklopita v delokrog zagrebško podružnice, ampak ostaneta v ljubljanski 1er da se naj obrestna mera zniža za pos. obrtnike na 8 eclslot., za zadruge pa na 6 odst. Nova tovarna superfosfata v Sloveniji. Kakor ie znano, izdeluje med drugimi tvornicami v naši državi superlosfà; tudi tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d., ki spada v Westenov koncem. Kapaciteta tovarne, ki se je leta 1920. zelo izpopolnila, r.naša ca. 1000 vagonov letno. Dosedaj jo to zadostovalo, toda v zadnjih 2 letih se opaža stalno naraščanje potrošnje superfosfata. Zato je upravni svet te d. d. sklenil zgraditi še drugo napravo za obrat superfosfata. Ker v Hrastniku samem ni prostora za povečanje, se gradi nova tovarna v Celju v Dbliki filijalne tovarne. Ta nova tovarna br> imela kapaciteto 2000 vagonov letno in jo bo lahko mo-;ročo še povečati. Tovarna je opremljena z najmodernejšimi stroji za produkcijo prvovrstnega blaga. Fabrikacija je zamišljena tako, da bi se v Hrastniku proizvajale samo visoko odstotni mineralni in koelni superfosfati z 18—20 odstotč v vodi topljive fosforjeve kisline, v Celju pa bi se za en- krat proizvajal mineralni superfosfat s 10 odstot. v vodi topljive fosforjeve kisline, pozneje pa še mešano gnojilo, ki vsebuje razen fosforjeve kisline tudi šo dušik in kalij. Ker so stavbe nove tovarne v Celju že skoro dozidane in se bo strojna naprava montirala še v juliji t. L, bo produkcija nove tovarno prišla že za jesensko sezono na trg. Kapaciteta obeh naprav presega daleč točasno potrošnjo umelnili gnojil v Sloveniji in bo izvoz lega produkta povečan. Trgovinska pogajanja s Švico prekinjena. Ta pogajanja, o katerih smo nedavno s stališča Slovenije izčrpno poročali, so se sedaj prekinila v glavnem radi pretiranih zahtev, s katerimi so prišli sedaj Švicarji, Zagrebška občina gradi stanovanja. Iz Zagreba poročajo, da jo občina sklenila zgraditi na Gogoljinom bregu okoli 100 malih stanovanj, ki bodo po proračunu stala 10,278.000 dinarjev. Znižanje obrestne mere pri Držmni hipotekami banki. Kakor javljajo iz Belgrada, je Državna hipotekama banka znižala obresno mero z 10 na 9 odstot.; istočasno se je povečala amortizacijska doba od 20 na 25 let. Fuzija v češki težki industriji. Dve znnnt tvrdkiCeškomoravska in Danek se bosta fuzijonirali Kapital CM znaša IG Daneka 40. rezerve 15 oz. 34 milijonov Kč, čisti dobiček za 1925, 13, oz. 8 mili- jonov. I&orsza Dne 11. mnja 1927. DENAR. Zagreb. Berlin 13.4925—13.5235 (13.499 do 13.520), Italija 307.61— 309.01 (305.41-307.41), London 27d.80-277.10 (270.30—277.10), Newyork 56.75—56.95 (56.73—56.95), Pariz 222.25—224.25 (222.25-221.25), Praga 168.30-169.10 (108.30 do 169.10), Dunaj 8.005-8.035 (8.005—8.035), Curih 10.91—10.97 (10.94—10.07). Curih. Belgrad 9.13 den. (9.135 bi.). Pešta 00.60 bi. (90.626), Berlin 12Г.05 bi. (123.21 bi.), Italija 28.32 den. (28.125 bi.), London 25.265 bi. 25.2675 bi.). Newyork 520 bi. (520.0635 bi.), Pariz 20.375 (20.38 bi.), Praga 15.40 (15.4075), Dunaj 73.10 (73.15), Bukarešt 3.30 bi. (3.30 bi.), Sofija 3.76 den. (3.75 bi ), Madrid 91.95 (92 bi.), Varšava 58.05 den. (58.15), Amsterdam 208.15 bi. (208.10). Dunaj. Devize: Kodanj 189.45 London 34.48, Milan 38.58, Newyork 709.40 Pariz 27.79, Varšava 79.24. Valute: dolarji .706.25—710.25, francoski frank 27.78— 27.94 lira 38.48—38.64, dinar 12.4475 do 5075, češkoslovaška krona 20.98—21.1025. Prega. Devize: Lira 183.70, agreb 59.223, Pariz 132.05, London 163.47, Newyoïk 33.61. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7 odstot. invest. posoj. 84—85, vojna odškodnina 338—339, zastavni listi 20—22, kom, zadolžnice 20—22, Celjska 195—197, Ljublj. kreditna 130 den., Merkanlilna 98—100, Praštediona 850 den.. Kred. zavod 160—170, Trbovlje 510 bL, Vevče 138 den., Stavbna 55—65,, Sešir 104 den. Zagreb. 7 odstot. invest. posoj. 84—85.50, agrari 50.50—51.50, vojna odškodnina 339—339.50, maj 341—342, junij 342—344, Hrv. esk. 96.50 den.. Hipobanka 61—61.50, Praštediona 850 zaklju. Ljubljanska kreditna 150 den., Šečerana 480 zaklj. Slavonija 26—27, Trbovlje 500—505. Vevče 142.50 zaklj. Dunaj. Don.-savsks-jadr. 82.55, Alpine 46.20. Greinitz 30, Trbovlje 62.75, Hrv. esk. 14.25, Levicam 12, Jugobanka 11.55, Hip. banka 7.90, Mundûs 170, Slavoniia 3.70. Mladinski konccrt. V soboto, dne 14. maja t. 1. popoldne ob 16. uri se vrši v Unionski dvorani mladinski koncert, katerega priredijo učenke I. ■mestne deklike osnovne šole, učenke licejske osnovne šole iii učenke II. dekliške meščanske šole pod vodstvom svojih učiteljic gdč. Svetkove in Um-bergerjeve. Pri koncertu sodeluje tudi Milena Ver-bičeva. ki poje nekaj samospevov. Dekliški zbor nastopi 7. raznim narodnimi pa tudi umetnimi pesmimi. Prireditev jc dobrodelna 1er se vrši na korist učiteljskemu konviktu. Vstopnice od 20 Din navzdol se dobe v Matični knjigarni. Mašne pesmi za moški zbor, zložil Alojzij Mi-hclčič. Z dovoljenjem knezošk. ordin. v Ljubljani 7. dne 31. decembra Г926. št. 5090. Samozaložba. Celje 1927. Natisnili J. Blasnikovi nas], v Ljubljani. Cena 8 Din. Prodaja Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, Gcričar in Leskovšek, Celje, Slomškova zadruga, Celje, in skladatelj, Celje, Breg 9. — Prve 4 pesmi so postavljene 7,a 4 enake, zadnja (5.) pa za tri enako glasove. Tisk razločen, papir dober, oblika prikupna. Kakor vse, kar MihelČiČ zloži, izvaja z lahkoto vsak zbor, tako tudi pričujoče pesmi ne bodo delalo nikomur preglavic, kdor obvlada običajne intervalo v diatonični Škali ter so ne straši na prvi pogled par višajev ali nižajev. Vobče diei vso te mašno pesmi gladko tekoča melodika, s katero se je skladatelj doslej našim moškim in mešanim zborom tako zelo prikupil. Zelo spretno je vpletel v 1., 2. in 5. pesem solospev v II. basu, v tretji pa basovski dvospev. Res, da te skladbe niso smatrati modernim, " ravno zato jih bo večina cerkvenih zborov — zlasti podeželskih — s pridom tn veseljem uporabljala, dočim toliko modemih cerkvenih skladb trolmi po raznih Zalogah in arhivih. Katera pesem je najbolja, je pri tej majhni izberi težko reči. Vendar nam bo vsakdo pritrdil, da je I. linjlepša, a 5. najmanj spevna. Ce bi bil g. Mihelčič izrini to zbirko v modernem stilu zloženo, bi ne prišel na svoj račun, tako pa bodo segli zbori na deželi, kateri so pač v , pretežni večini starejše šole, z veseljem po njih. Zbirko prav toplo priporočamo. Knfige in jrevife Naš Colnič«, edino katoliško glasilo primorskih Slovencev. Iz uprave pišejo: . Ker je lira zelo poskočila, imamo pri naročilh iz Jugoslavije občutno škodo. Naročniki nn Primorskem plačajo 10 lir, za vas pa slane 7.50 lir .poštnina sama znaša 6 lir (50 stotink mesečno), preostane torej za 12 zvezkov -Našega Colniča« — 1.60 lir. — Priznamo, da smo neprevidno ravnali, ker nismo nastavil višje naročnine, ali jo vsaj v lirah označili. Toda, ker stojimo radi prevelikega deficita pred težko uro, da bi morali list ukiniti, smo brezpogojno primorani, da zvi-šamo naročnino vsaj do 40 dinarjev. Skrajno nerodno je to za naročnike, ki so si naročil >N. C.<: morda le za to, ker ni stal več kot 25 Din, toda •vem, da njihovo plemenito srce je močnejše kot denar.. .< Ker se mnogo pisem zgubi, je umljivo, • da marsikateri naročnik še ni prejel vseli številk »Našega Colniča« (4 doslej) ali ni 'morda še sploh ničesar dobil. Prosim, naj se dotičnik javi pri Lojze Golobic, bogoslovec, Ljubljana. Ko mi pošlje uprava iz Gorice položnice, jih bom razposlal na vse naročnike, ki so izven Ljubljane. Afcsše €l$j€iŠtV€D Počitniški tečaj »Slov. dij. zveze« na gori Oljki v Sav. dolini (8.—U. avg.) Vzporcd: »Slovanska orijentacija . Prvi dan: I. Slovanski svet (statistični, politični, geografski, etnografski, .historični pregled, odnos Slovanov do drugih narodnosti, intelektual-nost, čuvstvenost. religioznost in značaj Slovanov. Ii. Gospodarski pregled slovanskih držav in njih produktivne sile. III. Vrednoto in poslanstvo Slovanov. — Drugi dan: I. Cerkev in Slovani. II. Stališče in načrti Sv. Stolice — naše delo. — Tretji dan: I. Politične razmere Slovanov. II. Slovanske narodne manjšine. — Program še ni definitivno določen. Pametni predlogi naših prijateljev dohro-došli. — Odbor SDZ v Ljubljani, Miklošičeva 5. Tridnevni duhovniško orlovski tečaj. V dneh od 4. do 6. julija se bo vršil v Ljubljani orlovski tečaj za duhovnike. Razpravljala se bodo sedaj 'posebno aktualna vprašanja. Prosimo gospode, ki za tečaj zanimajo, da so prično takoj prijavljati pri Orlovski podzvèzi v Ljubljani. Za stanovanje in hrano bo za zmerno ceno poskrbljeno. Spori SK Ilirija, nogometna s°kcija. Sestava moštev za dartašnjo trening tekmo tearriov A:B je razvidna v članski knjigi v Evropi. V garderobi treba biti najkasneje ob 17.30, igra se ob 17.45. Načelnik. Jugoslavija : Romunska 3 :0. Na romunski narodni praznik 10. t. m. se je vršila v Bukareštu meddržavna tekma nogometnih reprezentanc Jugoslavije in Romunske za prehodni pokal našega kralja. Jugoslovani so zmagali ob dobri igri s 3:0. Tekmo je' gledalo 30.000 ljudi. Zanimivo izbirno tekmo z ozirom na nedeljski nogometni finale prvenstva LNP priredi SK Ilirija na svojem igrišču nocoj ob 18. V svrho. definitivne zasedbo nekaterih mest postavi proti moštvu A, Previdnost Je baš pri kupovanju najbolj znanih proizvodov najbolj potrebna. Zato se mora vsak, kdor kupuje čuvati potvorb In pazili nato, da dobi vedno res prave tablete I r. Hoedista v originalnom zavoju t zaščiteno znamko M.L.B. ki bo predvidoma zastopalo v nedeljo barvo Ilirije proti mariborskemu prvaku Rapidu, močan lasten team B, v katerem bo igral tudi trener, avstrijski internacionalec Wana. V teamu B nastopijo seveda tudi igralci, ki trenotno še no smejo igrati v prvenstvenih tekmah, ta team bo sigurno precej тоб-nejši od postave, ki jo zmoro Ilirija zn nedeljsko odločilno srečanje 7. Rapidom. — Trening-tekmase vrši samo v slučaju povoljnegn vremena, vstopnine ni nikake, dostop na igrišče je dovoljen le članom in prijateljem kluba. Ilirija : Rapid — Finale nogometnega prvenstva LNP. Na športnem prostoru SK Ilirije se odigra v nedeljo zaključna tekma za prvenstvo ljubljanske nogometne podzveze za leto 1926-27. Finalista sta letos spet SK kot prvak Ljubljanskega podzveznegn okrožja ter mariborski prvak SD jiapid. Drugače kot prejšnja letn zadene letos Ilirija v Rapidu na popolnoma enakovrednega tekmeca za naziv prvaka LN1' in na protivnika, ki gre v odločilni boj celo 7, boljšimi izgledi, ker ima boljše vigrano in trše moštvo kot razpolaga r. njim Ilirija. Rapid jo letos že enkrat zmagal nad Mirilo na svojem prostoru z 4:3. KAKO BO Z DAVIS0V1M POKALOM. Beremo o šansah tekmecev za Davisov pokal. Izločene so doslej Švedska, llolandska, Avstrija, Irska, Grška, morda tudi Indija. Na vi'sto pride sedaj drugo kolo. Na bojnem polju bodo obležale Poljska, Jugoslavija, Danska, Švica. Portugalska, Ogrska, Runiunija. Tretje kolo bo pobralo Belgijo, Anglijo ali Španijo, Nemčijo?. Italijo, četrto kolo Južno Afriko, Anglijo. Nazadnje si bosta stati nasproti Češkoslovaška in Francija, ostala bo Francija kot zmagovalka v evropskem pasu in bo sin v boj proti zmagovalki v ameriškem pasu, p rot* Ameriki. POVSOD ISTA PESEM. Znani švicarski časnikar Meister opisuie v vKickerju« zelo nazorno malenkostne razmere v švicarskih klubih, ki so vzrok siagnacije v š\ icai-skem nogometu: Nič ne pomaga, du igramo nojevo politiko. Vsak poznavalec naših razmer ve, kako prihajamo v ozadje, počasi, a sigurno. Premalo pravih nogometnih učiteljev imamo, prav malo prvovrstnih igravcev, ki bi bili lahko za zgled; v klubih pa vladajo pogosto prav patriarlialične razmere, ki skoraj onemogočijo vštricno korakanje z modernim razvojem. Med funkcionarji klubov imamo še preveč neumnih klepetulj, ki jim je samo ua tem, da uganjajo to, kar imenujejo Nemci r>Ve-reinsineierek, Ne moremo si misliti, kako malenkostni znajo bili li ljudje. Zi vsakim oglom kaj sumničijo! Mogel bi našteti zgledo, ki so naravnost smešni. Bolj ko je kakšen klubov matador neumen iti nezmožen, tembolj zna na polju nmnterstva sumničiti. Zaenkrat proti tenui no moramo nič napraviti. Čakati in čaj piti. Boljše razmere bodo nastopilo šelo tedaj, ko bodo prišla samo najboljša moštva naprej in ko bodo zadolženi klubi pri-м I jeni, da nadomestijo klepetuljo z zmožnimi odborniki. To, kar nam Meister pripoveduj'' o Svi i, je običajno menda tudi v drugih deželah. Vsaj tako se včasih komu zdi. MAC NAM ARA PRI SVETEM OČETU. Kralja šestdnevnih dirkačev ga imenujejo, in železnega kralja- tudi. 49 šestdnevnih dirk ima za seboj, trinajst jih je dobil. Najlepše oči ima, ki jih Sven Elvestad: 31 »Prevarili?« je odvrnil milijonar in zgubancil Selo. »Gospoda, vznemirjata me. Pa ne da bi starca izpustila?« Stopil je proti vratom, kakor bi hotel pohiteti ven, la bi popravil spet dozdevni pogreŠek. Tajnik je prenehal tipkati in je vlekel na uho, kaj so govorili. Krag je pozvonil po na'akarja. Ker je slanoval milijonar v knežjih sobah, je smel pričakovati, da letafo natakarji ko muhe pred njegovimi vra i. In res se ic eden takoj pojavil. Krag ga je prosil, naj poizve, ali so se gospodje — oba sleparja in oba policijska uradnika — že odpePali. Natakar se je Bo pravi.« Vozi pa zelo počasi.« ,Potem je razumljivo, da prihaja lnkr> po7no.' Sedaj se je ustavil pred redarstvom.« »Pazite natanko,« je velel Krag živahno, »kdo bo izstopil.« Nastal je molk. »Avto stoji« se je čez nekaj časa začul spet glas, »toda iz njega ne prihaja nihče. »Pazite, pazite dobro!« sc jc vnemal Krag. ШЕШЕ y rrl O ni F S o O r-f Ç-4 T3 »1 PS 3 o S Ш o • P* B s r i p s ë S S „ o o 2- P? o ? o- n K- r pr . Ш 5 Ï o o « O 3 3 g p .« P 1 7» o _ IC ■ êr : o s: •a « « 2 I" 1* <4 ° u » ^ g O. O СЛ ztz C 1 DA O O S — » o * — EJ w X" o < "> ra -i 2 3 o ■ . < s g. 0 r; a» 1 S * ^ n n p " Sj "a O n P jO B H » £• S 2 o f < .*» Je sploh kdaj kak dirkač imel. Kadar le more gre gre v Rim, in tam ca sveti oče blagoslovi. Trdno je prepričan, da vrši sveto delo. Nekateri pravijo, da jim je grozen in da se ga bojijo, drugi pravijo, da je otrok, če ta grozni človek, ki jp že stokrat in tokrat padel, ki je ves zalit, ki tekmuje z uspehom tudi z najmlajšimi, če ta človek začne govoriti. ima glas nedolžnega naivnega dečka. »Stroj z otroškimi ustmi- ga tudi imenujejo. ENAKA PRAVICA ZA VSE. Znani belgijski internacionalni igravec Coile Se je v igri ponesrečil, zapustil je vdovo in sinčka. V mestu Bruge se ie osnoval odbor, da jima denarno pomaga. Namen je bil, da zberejo denar z zbirkami, s tekmami in z odstotnimi zneski od dohodkov vseh iger. Belgijska nogometna i.veza pa tega ni dovolila, zastopajoč mnenje, da vdovn in sin ne smeta dobiti več kot bi dobila, če bi bil oče živ: kajti v tem slučajr ni prav nic težko nabrati velike vsote, ker je bil umrli tako dober igraver. Kaj pa če bi umrl neznan igravec, ali bi se tudi toliko nabralo? In igravci so vsi enaki, zaslužijo vsi isto upoštevanje; oziroma njih polomoi. Zveza je ustanovila sedaj poseben sklad ; iz njega je do- prlh enake slučaje. Vsepovsod hvalijo to stališče zveze, bila Coileova glavno vsoto, ostalo se prihrani za ki se zdi vsem prav človekoljubno; podpore so vsi enako vredni, pa naj bodo bolj ali manj izvrstni. Voiseveđovan fa Izgubljeni zlati zapestni gumbi. Pretekli petek dopoldne je padla skozi okno v Wolfovi ulici man-5eta z dvema zlatima gumboma. Pošten najditelj naj odda na Marijinem trgu št. l-II. Izgubljen tisočilinarski bankovec. Dne 5. maja sem izgubil v gostilni Končan v Rožni dolini 1 bankovec za 1000 Din in 1 bankovec za 100 Din. Poštenega najditelja prosim, naj se ozira na moj gmotni položaj (sem oženjen in imam 5 otrok) in mi izgubljeno vrne na naslov, ki jo v upravi lista na razpolaga Novi ^ozni red na železnicah. V noči od 14. na 15 maja o polnoči stopi na vseh progah novi vozni red v veljavo. Najvažnejše spremembe v potniškem prometu po novem voznem redu so sledeče: Simplon Orient Ekpres Pariz—Carigrad v smeri proli Carigradu vozi za 40 min. preje in odhaja iz Ljubljane ob 0.53 v smeri proti Parizu pa za 40 min. kasneje in odhaja iz Ljubljane ob 4.12. Med Ljubljano in Belgradom vozita kakor do sedaj v vsaki smeri po dva brzovlaka. Dnevni brzo-vlak ostane tudi po novem voznem redu v obeh smereh v isti legi. Iz Ljubljane odhaja ob 9.00 in prihaja v Belgrad ob 21.40. V obratni smeri odhaja iz Beigrada ob 7.50 in prihaja v Ljubljano ob 20.47. Ta par brzovlakov vozi do — odnosno od Miinchena preko Jesenic—Beljak in ima direktne vozove Belgrad— Miinehen in Bukarešta—Trst. V Ljubljani ima zvezo proti Trstu na brzovlak. ki odhaja h Ljubljane ob 23.15 in prihaja v Trst ob 4.00, in v obratni smeri na brzovlak, ki odhaja iz Trsta ob 1.00 in prihaja v Ljubljano ob 5.49. V Trstu ima ta vlak zvezo za odnosno iz Pariza. Nočni brzovlak Ljubljana—Belgrad vozi skoro za 3 ure kasneje in v nasprotni meri za 3 ure prejo. Iz Ljubljane odhaja ob 20.00 in prihaja v Belgrad ob 8.35. V obratni smeri odhaja iz Belgrada ob 18.35 in prihaja v Ljubljano ob 8.08. Po novem voznem redu vozi tudi ta par brzovlakov do odnosno od Miinchena preko Jesenic in Beljaka z direktnimi vozovi Belgrad—Beljak in Belgrad—Milano. Ta vlak ima v Ljubljani zvezo proti Trstu na brzovlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 8.10 in prihaja v Trst ob 13.15, in v nasprotni smeri na brzovlak. ki odhaja iz Trsta ob 14.45 in prihaja v Ljubljano ob 20.00. Oba vlaka imata v Trstu ugodno zvezo za in iz Pariza. Med Mariborom in Belgradem vozi en par brzovlakov, ki ostaneta tudi po novem voznem redu v starih legah Odhod iz Maribora ob 14.37. prihod v Belgrad ob 6.55, v nasprotni smeri odhaja iz Belgrada ob 23.10 in prihaja v Maribor ob 14.48. Ta par brzovlakov ima direktne vozove Bplgrad— Dunaj. Belgrad—Rogaška Slatina, Zagreb—Dunaj in Split—Praga. Brzovlak Marihor—Zazreb vozi po starem, v nasprotni smeri pa za 3 ure pozneje, odhod iz Zagreba ob 23.25, prihod v Maribor ob 2.54. Ostali mednarodni brzovlaki. kakor Dunaj— Trst, Praga—Trst, Budimpešta—Tret in Miinclien— Trst so ostali skoro neizpremenjeni Vozni red lokalnih potniških vlakov se v bistvu ni veliko spremenil. Najvažnejše izpremembe so sledeče: Vlaka, ki sta vozila po starem voznem redu med Ljubljano in Zidanim mostom, vozita po novem voznem redu cd Ljubljane do Celja in obratno. Odl1 od iz Ljubljane ob 14.15, prihod v Celje ob 16.31. odhod iz Celja ob 5.12, prihod v Ljubljano ob 7.28. Na progi Maribor—Špilje: vlak ki jc prihajal v Maribor ob 18.33, prihaja v Maribor za 13 min. kasneje; vlak ,ki je odhajal iz Maribora ob 8.40, odhaja za 40 min. kasneje; vlak, ki je odhajal iz Maribora ob 4.55. odhaja za 00 min. kasneje, in vlak, ki je prihajal ob 8.00, prihaja za 29 min. kasneje. Spremembe ostalih vlakov na tej progi so le malenkostne. Na progi Poljčane—Žreče vozi na delni progi PoljSane—Slov. Konjice še tretji par vlakov in sicer odhaja iz Slov. Konjic ob 17.13 in prihaja v Polj-čane ob 18.07; v nasprotni smeri odhaja iz Poljčan ob 18.45 in prihaja v Slov. Konjice ob 19.41. Med Rogaško Slatino in Budimpešto je uveden za čas sezije t. j. od 15. maja do 30. septembra direktni voz 1. 2. in 3. razreda z odhodom iz Rog. Slatine ob 12. uri 33 min. in prihodom v Budimpešto ob 22.00 uri ter v obratnem pravcu z odhodm iz Budimpešte ob 7. uri 30 min. ter prihodom v Rog. Slatino ob 16.uri 48 min. Na progi Maribor-Fragersko-Kotoriba-Nagy Kanizsa odpp.de mešani vlak, ki je odhajal iz Maribora ob 3.30 in se je vračal v Maribor ob 0.41, ter se nadomesti s potniškim vlakom z odhodom iz Maribora ob 5.09 in povratkom v Maribor ob 21.43. Ta dva vlaka imata tudi direktne vozove za in od Murske Sobote. Na progi Lii! h lian a gl. kol,—Podbrdo odpadejo po novem voznem redu mešani vlaki med Ljubljano in Jesenicami ter med Ljubljano in Podnart-Kropo. Kot nadomestilo za te vlake vozita na progi Ljubljana—Kranj lokalna vlaka z odhodom iz Ljubljane ob 17.26 in prihodom v Kranj ob 18.15, v nasprotni smeri z odhodom iz Kranja ob 18.30 in prihodom v Ljubljano ob 19.28. Ob nedeljah in praznikih vozi med Ljubljano in Kranjem še en par lokalnih vlakov, z odhodom iz Ljubljane ob 8.12 in prihodom v Kranj ob 9.10 ter v nasprotni smeri z odhodom iz Kranja ob 9.30 in prihodom v Ljubljano ob 10.18. Vlak, ki odhaja iz Ljubljane gl. k. ob 14. uri 40 min. in ki prihaja v Ljubljano gl k. ob 11. uri 33 min., vozi za čas sezije t. j od 15. maja do 30. septembra zopet do odn. od Bistrice Boh. jez.; istotako vozijo za čas sezije zopet dnevno redno na progi Jesenicc—Planica vlaki štev. 4212, 4213. 4217 in 421S, to sta dopoldanska odnosno večerna vlaka. Na progi Ljubljana gl. kol.—Karlovac odpade po novem voznem redu vlak, ki je prihajal v Ljubljano ob 10.27, in vlak, ki je odhajal iz Ljubljane oh 21.55. .Jutranji vlak, ki prihaja v Ljubljano ob 7.34 in je do sedaj vozil od Novega mesta, vozi po novem voznem redu že iz Karlovca. Mešana vlaka med Novim mestom in Karlovcem odpadeta. Kot nadomestilo vozi med Črnomljem in Karlovcem lokalni potniški vlak. z odhodom iz Črnomlja ob 6.18 in prihodom v Karlovec ob 7.10 ter med Metliko in Novim mestom mešani vlak z odhodom iz Metlike ob 5.08 in prihodom v Novo mesto ob 7.20. Večerni vlak. ki je odhajal iz Ljubljane ob 18.52, se je preložil za t uro 13 min. pozneje ter odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 20.05. Ta vlak ima direktni voz MUnchen—Sušak, v nasprotni smeri pa vlak, ki prihaja v Ljubljano ob 7.3-1. Ravrotako se ie preložil vlak, ki prihaja v Ljubljano ob 20.'10, skoro 7.n eno uro pozneje in prihaja v Ljubljano ob 21.33. Na proiri Grosuplje—Kočevje in Trebnje— St. Janž na Dol. sta se pomaknila večerna vlaka za toliko kasneje, za kolikor eta se pomaknila priključna vlaka na glavni progi Ljubljana—Karlovac. Na proei Noto mesto—Straža—Toplice vozita po novem voznem redu dva para vlakov več in se je s lem vzpostavila zveza od vlaka, ki odhaja iz Karlovca ob 9.11, in od vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob 8.05. Kakor v lanskem Mu, tako vozijo zopet s 15. majem do vključeno 30. septembra običajni nedeljski vlaki na progi Ljubljana gl. k.—Zagreb gl. k., Ljubljana gl. k.—Bistrica Boli. jez.. Ljubljana gl. k.—Kamnik, Ljubljana gl. k.—Vrhnika, Celje—Velenje in Slov. Bistrica—Slov. Bistrica, mesto. Popolni vozni redi so razvidni iz stenskih voznih redov na postajah. Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 11. maja 1927. Višina barometra 308*8 m Opazovanja Barometer Toplota t C' Rel. vlana » «in Veter in brzina » m Oblačnost 0—10 Vrsta padavin te li ■ж ~ m —. e A krat čas ob ooaiovan|u vmmilo7h 7 760-3 9-4 74 SE 8 10 1 dež 2-9 15-4 7-4 Ljnbi Jana (dvorec) 8 9-4 58 NE 4 . 1 10 14 765-2 21 767-5 7-4 66 NE 4 8 Maribor 762-5 9-0 58 NE 10 10 dež 9 18 8 Zagreb 762-2 11-0 75 E 8 9 dež 1 22 9 Belgrad 8 756-4 11-0 98 NW 10 10 dež 8 25 11 Sarajevo 759-0 8-0 73 NW 4 10 dež 5 23 8 Skoplfe 756-4 16-0 77 mirno 10 dež 21 18 12 Dubrovnik 756-3 14-0 84 NW 1 9 nevihta 33 17 7 Praga 766-3 4-0 NNW 6 5 19 3 Split 7 756-2 15-0 86 mirno 5 nevihta 47 16 12 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejab od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za 12. maja: še negotovo, vendar je pričakovati lepega vremena mrzlo. MORSKO KOPALIŠČE £1 mu m Ш mm HOTEL ROKAN JCLvt 50 sob v samem hotelu! v Informacije daje lastnik AL, &ERANEK. KUPUJTE POVSOD LE DOMAČO KOSO KAJETAN « F. KAJETAN AHACIČ — TRŽIČ Najboljši in najekonomičnejši Elektromotorji iz znanih čeških tvornic Škodovih Zavodov v Plznju se nahajajo v velikosti V4KS do 30 KS stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na Civ. inž. M. A. Štsbi, Ljubljana Selenburgova 7 Telefon 2966 MALI OGLASI Vaaka drobna vrstica 1-30 Din ali vsako beseda SO par. Na|man|Sl oglas 3 ali 3 Din. ttgiaal nad devet vrstic se računalo vlie. Za odgovor znamko! Na vpraian|a brez znamke ne odgovarlamol S/ažbe /sče/o Absolvent zđrL išče službe kot knjigovodja zadruge event. tudi za občinskega tajnika ali kaj primernega. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Organizator« itev. 3549. BLAGAJNIČARKA zanesljiva in z daljšo prakso — želi premeniti službo. Gre tudi kot prodajalka, Ponudbe upravi pod: »Poštena 927«, PRODAJALKA zmožna slovenskega in nemškega jezika, z večletnimi spričevali, išče službe; opravlja hišna dela, gre tudi na deželo. Naslov na upravo »Slovenca« v Mariboru pod šifro: »Zmožna« 3692. POfirSI se sPrcimc za ГС1 JUCJ stalno. Stanovanje, hrana, drva in pa elektr. luč prosta, plača po dogovoru. Pralnica je na stroje z električn. pogonom in služi za domačo potrebo graščine. — Nastop takoj. Ponudbe na grad Ravne, p. Guštanj. Čevljarski delavec se potrebuje za prešival-ni stroj (Durchnâher). — Pism. ponudbe je poslati na: »Vranjsko tvornico čevljev« Koste Petroviča v Beogradu, Balkanska ulica št. 25. 3651 DOPISNIKA trg. izvežbanega, za slovenski, nemški in angleški jezik, iš£c za takojšnji nastop svinčeni rudnik v Mežici. Podrobne ponudbe z navedbo pred-izobrazbe s prepisi spričeval in predslužbovanja ter zahtevkov plače je nasloviti na The Central European Mines, Limited ZAGREB - Palmotičeva ulica 7-1. Samci imajo prednost. Ponudbe je napraviti v anglešk. jeziku in lastnoročno. 3637 Odda se služba CERKVENIKA pri kapiteljski in mestni župni cerkvi v Novem mtstu. Nastop takoj. — Pojasnila: Mestni župni urad v Novem mestu. Priprosta, poštena, zdrava rlol#|o ali pa VDOVA UG!\IG brez otrok, se lšže z nekaj denarjem, v starosti od 38 do 50 let, dobra šivilja in zmožna tudi voditi trgovino z mešanim blagom na deželi. Ponudbe upravi lista v Mariboru pod: Poštena. 1 HLAPEC za konje, 1 DEKLA za poljsko delo, in 1 HLAPEC za vole, zanesljivi m z dobrimi spričevali — se iščejo. Graščina Bokalce, p. Vič pri Ljubljani. Išče se zanesljiva, pripravna, boljša KUHARICA z dobrimi spričevali Nastop takoj. Naslov se poizve v upravi »Slovenca« pod St. 3685. Pisarniško sobo v visokem pritličju, odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Aleksandrova cesta. Krojaška delavnica vpeljana, s stanovanjem, električno razsvetljavo in vodovodom, vse na naj-prometnejšem kraju, se odda dobremu krojaču po ugodn. pogojih v najem. Ponudbe poslati na lastnika PAVLIN VINKO — Trbovlje II. 3650 MEBLOV. SOBA solnčna, lepa, se ODDA takoj gospodični ali gospodu. REBER 3, I. nad. Snažna SOBICA, opremljena, se odda gospodični. - Gledališka 7, III. nadstr., A. V. 3688 DOMAČI MLIN iz tovarne Gaus-Rosen-Baumgartner v Grazu, in KOSILNI STROJ rabljen, pa v dobrem stanju, sta naprodaj na posestvu »Impolca«, pošta Sevnica. 3636 Novo hišo z vrtom, prodam v Stožicah pri Ljubljani. - F. Jerko, Črnuče — Jezica. Vil A dvodružinska — » lep ograjen vrt z avtogaražo, trgovskim lokalom, naprodaj. Stanovanje kupcu na razpolago. Dopise na upravo pod: »Mirni dom«. UIČA z lepimi trgovsk. ШОИ prostori in lepim sadnim vrtom, velikimi skladišči, pripravna za na debelo in drobno, blizu železn. postaje, v jako prometnem industr. kraju, je takoj naprodaj. — Nasiov pove uprava pod: »Dober zaslužek« 3699. Kupimo motor 18 PS, 300 Volt, za istosmerni tok, »Tekstilana«, tovarna suknà d. d., Kočevje. SENO prvovrstno, sladko, vsako množino, proda graščina Žerjavgrad - p. Dol pri Ljubliani. 3611 Glasovlti Karlovaški šiler, vino od plemenit, portugizca, 150 hektolitrov, proda vinogr. Andrija Kreneis, Sremski Karlovci. 3700 2 aparata za elektri-ziranje in dobro ohranj. šivalni stroj, prodam po ugodni ceni. Na ogled pri puškarju F. K. Kaiser, Ljubljana. 3702 Večja množina rujavik telovadnih čevljev vse štev. se razproda po tovarniški ceni pri »Ame-rikancu«, Ljubljana, Stari trg štev. 10. 3443 Kašo, ješprenj, ajdovo moko vedno svežo odda a na debelo veletrgovina A. VOL«. LJUBLJANA IiBMjeva cesta štev. 24. Stavbno podjetje ДССЕТТ0 & drugovi družba z o. z Maribor, Korošfcva ul. kosa sveta za 18 Din doklez traja zaloga, pri Fr. Stupici, trg. z železnino in poljedelskimi stroji v Ljubljani. LEČO, lužčen GRAH kuho nudi po izredno nizki ceni Sevsr in Komp. LJUBLJANA. Več lepih, masivnih SPALNIC prodam po nizki ceni. — Istotam se proda PLETILNI STROJ št. 10.23 za 1600,— Din. GOLJAR, Dravlje št. 103, p. Št. Vid nad Ljubljano. 3683 Pozor, dame T Dame, ki hočete dobro ŠIVILJO na dom, obrnite se na vodstvo zasebnih krojnih tečajev, STARI TRG štev. 19, Ljubljana. IZJAVA. Podpisana izjavljam, da so vse govorico napram Tereziji Mavrič in njeni hčerki, neresnične. Marija Madžarec, Maribor, Pomlad! Nogavice. Kravat«, sralce, rokavice, naramnice žepni robci, nahlt za oble- he. otroške majice, nahrbtniki,pallCC. dežniki, hloll v veh barvah, Sifoni. SOllnfićn škarje, noži. pOtrebSClne za krolaèe, Čevljarje, tapetnike, šivilje in sedlarle. Razna dišeča mila — samo pri Josip Peteline blizu Prešernovega spomenika, ob vodi LJUBLJANA Najnižje cene! ločna postrežba' Kostanjev in hrastov taninski les obične dimenzije, večmesečna dobava, ugodna cena, takojšnja plača. — Ponudite obvezno vagone s ceno za 100 kg tvrdki: Franc Kupnik, Podplat. Cene/še kot pri RAZPRODAJAH se dobi vsakovrstno manujakturno blago samo pri I TRPIN, MARIBOR, Glavni,rg štev. 17. Domača tovarna kos Slovenjgradec ustanovljena 1773 izdeluje nedosežno dobre rezi Dobiva se pri 0. Rakusch, Celje. Javna zahvala. Lep uspeh želodčne operacije, katero je iz. vedel na meni g. dr. Mirko Cernič, primarij javne bolnice v Mariboru, me sili, da mu izrečem na tem mestu svoje najprisrčnejše priznanje. Tej zahvali se pridružuje tudi moja žena, kateri je tudi rešila njegova spretna roka življenje. Te vrste so namenjene v prvi vrsti g. dr. Čer-; niču v zahvalo, v drugi pa vsem onim, ki še niso našli do danes osebe, ki bi jih bila rešila njih| nadlog. Sp. Voličina, dne 7. maja 1927. Janez Muršak, kmet. SodnifshB dražba. Dne 14. maja 1927 ob pol 11. uri dopoldne sel prodajo v Rečici ob Paki št. 47 (v neposredni bližini kolodvora) po javni dražbi različne pre-mičnine, pohištvo, različni stroji za impregniranjc barvnih trakov itd. Natančen seznam jc vpogledati pri kr. okr. sodišču v Šoštanju pod E 329/26. Vcnctin izredno zdravilna voda proti геипшшти in išiasn. želodčni m ln Črevesnim boleznim 1er za nego ran dobiva se zopet v vsaki lekarni in drogeriji. Skladišče za grosiste: Isis d. d. Ljubljana. Oglas, Komanda 8. žandarmerijskega polka name-| rava nabaviti sledeči kancelarijski material: 120.000 pol koncept papirja (11 kg teže); 4000 pol ovojnega papirja za kuverte; 67 tucatov Hardmuth svinčnikov (št. 2 in 3);| 34 tucatov barvnih svinčnikov; 34 tucatov tintnih svinčnikov; 240 steklenic črnila po % litra; 24 steklenic črnila po И litra; 12 stcklenic po 1 liter (črnila); 24 steklenic rdočila po K litra; 8 steklenic rdečila po И litra; 3. steklenice po en liter rdečila; 62 škatelj aluminum peres; 300 komadov radirk za svinčnik; 300 komadov radirk za črnilo; 284 škatelj pečatnega voska, boljše vrste; 30 kg gumi arabicum; 350 klopčičev motvoza za šivanje aktov; 40 steklenic šapirographtinte; 8 komadov šapirographkolut; 1 kompleten šapirogralski aparat, vel. form ; 500 pol papendekla; 4 blazinice za štampiljke; trakove za pisalni stroj: št. 16 14 komadov;| št. U 6 komadov; št. 35 4 komade. Poživljajo se vsi' oni, ki žele te predmete: dobaviti, da pošljejo propisno kolkovane, s špe cificiranimi crnami označene ponudbe najdalj«; do 23. ma|a letos do 10. ure dopoldne komisiji/ ki se ho sestala pri blagajniku tega polka. Dobava navedenih predmetov se odda onemu, ponudniku, kateri ponudi najpovoljnejšo ceno. Komu bo poverjena dobava, se bo sporočilo! pismeno tedaj, kadar to komanda žandarmerije vj Beogradu odobri. Po sporočilu rezultata se morajo predmeti roku fi dni dobaviti. Komanda 8. žandarmer. polka v Ljubljani E. broj 5261 — od 7. maja 1927. Z* Jugoilovsnako tiskamo v Ljubljani: Karol £•& l"L»i*Ulu dr. Fr- Knl/OTcc, Uradniki Frane Tarscdlav,