»K t D s J A K:iJ UNICA PRLmukSKI DNEVNIK Cena 400 lir Leto XXXVI. Št. 275 (10.795) TRST, četrtek, 27. novembra 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob. * Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnieni Evropi MEDTEM KO AKCIJA ZA POMOČ PRIZADETEMU PREBIVALSTVU ŠE M DOSEGLA ZADOVOLJIVE RAVNI Poslabšanje vremena otežhoca življenje PREDSEDNIK SANDRO PERTINIS TELEVIZIJSKIH EKRANOV Klic k odgovornosti Predsednik republike Sandro Pertini je v ponedeljek in torek obiskal kraje v Južni Italiji, ki jih je opustošil katastrofalen potres. Na svoji poti se je, kot je v njegovi navadi, srečeval predvsem s preprostimi ljudmi, tistimi, ki jih je potres najhuje prizadel in so bili najbolj potrebni človeške topline in tolažilnih besed predsednika republike. Pertinijev obisk na potresnem območju pa je imel tudi drugačen političen odmev. Predsednik republike je namreč sinoči povsem nepričakovano spregovoril pred televizijskimi ekrani in govoril prav o tistih aspektih svojega potovanja, ki so njemu — in vsem tistim, ki spremljajo dogajanja v Južni Italiji, najbolj pri srcu. Zaradi izredne prizadetosti in aktualnosti objavljamo govor predsednika Pertinija v celoti. Italijanke in Italijani, sinoči šem se vrnil iz krajev, ki jih je opustpšil'.strahovit katastrofalen potres. Priča sem bil prizorom, ki .jih ne bom nikoli pozabil. Cele vasi so zravnpne z zemljo. V mojem duhu bo stalno živel obup preživelih. Prispel sem v tiste kraje takoj potem, ko. je v Rim prišla vest o katastrofi..Odpotoval sem včeraj zvečer. No, po 48 urah' v tiste vasi še ni prispela potrebna pomoč: Res je, srečal sem ljudi s prizadetega območja, ki so mi izpovedali svoj obup in bolečino, a tudi srd. Ni res, kot, je kdo napisal, da so se pognali vamei nasprotno, obkrožili so me s človeško prisrčnostjo in razumevanjem. A to ni važno; kar sem lahko ugotovil, je dejstvo, da ni bilo takojšnje pomoči, ki bi morala steči. Izpod ruševin se še vedno sliši ječanje, krike obupa živih pokopanih. In v besu so mi preživeli dejali: mi pa nimamo potrebnih pripomočkov, da bi lahko rešili naše svojce, da bi jih rešili izpod ruševin. Spominjam se tudi prizora, ko se mi je približala obupana deklica, se mi povzpela v naročje in mi v joku povedala, da je izgubila mater, očeta in bratce. Ko mi je obupana in objokana žena dejala, da je izgubila moža in otroke. Ko sem gledal preživele, ki so blodili med ruševinami, ne da bi lahko pomagali tistim, ki so še bili pod ruše Vinami. No, tedaj, v tistem trenutku sem se vprašal in se še sprašujem. In sicer: leta 1970 je parlament odobril zakone o naravnih katastrofah. Sedaj pa ugotavljam, da niso izvedli izvršnih določil teh za- konov in se sprašujem: če so centre za takojšnjo pomoč ustanovili, zakaj niso bili uspešni? Zakaj nismo po 48 urah opazili njihove prisotnosti v opustošenih krajih? Omeniti vam moram še primer, ki potrjuje odsotnost prve pomoči. Preživeli v neki irpinski vasi so se mi približali in rekli: Poglejte, vojaki in karabinjerji, ki se z občudovalno in ganljivo požrtvovalnostjo trudijo, so nam dali svoje obroke hrane, ker nimamo kaj jesti. Hrane torej tistim ljudem niso poslali, centri za prvo pomoč torej, če so bili ustanovljeni, ponavljam, niso delovali. Brez dvoma je bilo precej hudih pomanjkljivosti. Kdor je zgrešil, naj torej plača, kot je plačal prefekt iz Avellina, ki so ga pravilno razrešili funkcije. Sedaj je nedopustno misliti samo na pošiljke šotorov v te kraje. Dežuje, bliža se zima in z njo mraz. Nesmiselno je torej misliti, da bi jih lahko namestili, misliti, da bi lahko prizadeti preživeli zimo pod šotori. Preživele je treba namestiti v bivališča. Treba je pomisliti, da se jim zagotovijo tudi hiše. Ob tem bi se rad zaustavil, čeprav bežno. Ne sme se ponoviti, kar se je zgodilo v dolini Belice. Spominjam se svojega obiska na Siciliji. V Palermu se je župnik Santaninfe s svojimi vaščani potožil, da niso po 13 letih v dolini Belice zgradili obljubljenih hiš. Ljudje, ki so preživeli potres, še vedno živijo v barakah. In vendar so takrat nakazali dovolj denarja, nakazali zadostne zneske. Lahko se sprašujem: kam je izginil tisti denar? Kdo je špekuliral z nesrečo v dolini Belice, 'in če je kdo, se sprašujem: je ta v zaporu, kot bi moral biti, saj zame ni hujše sramote, kot izkoriščanje tuje nesreče. Torej naj; se ne ponovi, za nobeno ceno, kar se je zgodilo v dolini Belice, ker to ne bi bila samo žalitev za žrtve te katastrofe, temveč, žalitev za vest vseh Italijanov, vse države in mojo. Naj se torej resno ukrepa, vsem družinam je treba čimprej zagotoviti domove. Prisostvoval sem tudi prizorom povratka izseljencev iz Nemčije in Švice, ki so si s prihranki v teh krajih zgradili dom. Slišal sem njihov jok pred ruševinami nekdanjih hiš. Po vsem tem ni treba novih zakonov, zakon obstaja. Prav zato nisem naslovil, kot sem mislil v začetku, poslanice parlamentu. Naj se zakon uresniči, izvedejo izvršna določila nudi pomoč preživelim in naj se jih namesti ne pod šotore, temveč v bivališča, kjer bodo lahko preživeli zimo in čakali na pozitivno rešitev njihovega položaja. Vas Italijanke in Italijani brez retorike iz globine svojega srca, srca človeka, ki je videl toliko tragedij in srhljivih prizorov žalosti in obupa v teh krajih, ki jih ne bo nikoli pozabil, pa pozivam: vsi, (tu politika nima zveze, tu je samo človeška solidarnost) se morejo mobilizirati in priskočiti na pomoč svojim bratom, ki jih je prizadela nova nesreča. Kajti verjemite mi, ni boljšega načina obujanja spomina na mrtve, kot misliti na žive». Soglasno ogorčenje zaradi nedopustnih zamud pri organiziranju pomoči - V mnogih porušenih vaseh primanjkuje tudi kruha in vode, medtem ko je v drugih vsega praveč - Število smrtnih žrtev je včeraj krepko preseglo tri tisoč, pogrešajo pa še več kot dva tisoč oseb NOTRANJI MINISTER ROGNONI ODSTOPIL RIM — Razsežnosti in posledice nedeljskega potresa, ki je zajel južno Italijo, predvsem Kampanijo in Bazilikato, postajajo iz ure v uro jasnejše, istočasno pa se kažeta v vsej svoji tragičnosti popolna neorganiziranost in absolutno pomanjkanje smotrnosti pri nudenju prve pomoči prizadetemu prebivalstvu. Neuradno, a zelo verodostojno število mrtvih je že p US seglo 3100, medtem ko govorijo o 2000 ljudeh, ki jih še pogrešajo in o skoraj 6000 ranjencih. Dokončno število smrtnih žrtev bo, po mnenju marsikoga, preseglo 5000. Istočasno pa je treba skrbeti za preživele, za tiste, ki so zgubili vse pod ruševinami svojih domov, za tiste, ki že štiri noči spijo na prostem, ker šotorov enostavno ni. Medtem pa se je vreme spremenilo: na vsem prizadetem področju dežuje, kar še otežkoča življenje preživelih, ki v premnogih vaseh nimajo najosnovnejših življenjskih potrebščin: v nekatere kraje se steka vsestran- RIM — Sinoči v poznih večernih urah-Je odstopil notranji mUišter Virginio Rognoni. Gre ža očitno posledico naraščajočih polemik, ki so včeraj in v preteklih dneh nastale glede neučinkovitosti in nesmotrnosti reševalnih posegov v prid prebivalstvu, ki ga je v nedeljo zvečer prizadel pdtres. Virginio Rognoni je poslal predsedniku vlade Forlaniju naslednje pismo: «Prosim te, da sprejmeš moj odstop s funkcije notranjega ministra. Upam, da bom na ta način oddaljil od vlada napetost, ki bi otežkočila v sedanjem trenutku prepotrebno vladno akcijo. Menim, da sem v teh treh letih in pol pa tudi v zadnjih dneh opravil, kot notranji minister, za deželo pozitivno delo. Moja vest je mirna. Zahvaljujem se ti za zaupanje.* Virginio Rognoni je postal notranji minister 13. 6. 1978, ko je bil predsednik vlade Giulio Andreotti. Nadomestil je Francesca Cossigo, ki je prav tako odstopil. Rognoni je bil minister tudi v naslednji Andreottijev! vladi in v obeh Cossigo vih. ska pomoč, tako da imajo težave pri uskladiščevanju hrane, odej, oblek in zdravil, v drugih pa primanjkujeta tudi kruh in veda. Iz mnogih porušenih vasi prihaja prav ta zahteva: ljudje so lačni, štiri dni po potresu pa ni bilo še nikogar, ki bi jim priskrbel kosa kruha, da o toplih obrokih sploh ne govorimo. S tem položajem se mora spoprijeti novi prefekt iz Avellina Carmelo Caruso, ki je zamenjal odstavljenega Lobefala. In v resnici se začenja zapleten in zarjavel stroj civibie službe počasi premikati, u-pati je, da bo vsaj v prihodnjih dneh kos svojim dolžnostim in nalogam. Omenimo naj izjavo enega tolikih zdravnikov, ki se je v Avellinu znašel pred tragično resničnostjo: «Vsak omikan narod bi moral imeti načrte za primer naravnih katastrof. Kako je mogoče, da imamo tajne načrte za primer vojne proti Turčiji, Sovjetski zvezi ali ZDA, nihče pa ni predvidel, kaj je treba narediti v primeru povodnji, potresa ali drugih naravnih nesreč Kakorkoli že. je zaključil zdravnik, dejstvo je, da politiki doslej niso naredili prav nič. Na isto noto je uglašena izjava socialističnega poslanca Accameja, nekdanjega visokega pomorskega častnika. Accame trdi, da bi lahko rešili na stotine življenj, če bi na Jugu bilo večje število vojakov in če bi slednji bili nekoliko bolj pripravljeni. Dokler bomo kupovali letala «tornado», ki veljajo po 30 milijard lir vsak in ne bomo imeli lopat, ki stanejo 10.000 lir in žarometov ter električnih agregatov, ki stanejo po milijon lir, vsekakor ne bomo prišli daleč Za obrambo države zahtevamo «teatrskes> raketne izstrelke: tokrat pa smo res uprizorili ki. 80 "s*^ vili center za pomoč prizadetemu prebivalstvu na sedežu ARCI v Rimu. Središče je že sprejelo 120 prošenj za poslnovljenje sirot, or Ranizirajo pa tudi pošiljko šotorov, oblačil in zdravil. Popravila ENEL v 85 občinah RIM — Vodstvo ENEL sporoča, da je potres {»škodoval električno napeljavo 85 občin. Tehniki vsedržavnega podjetja pa naj bi doslej ponovno vzpostavili tok na področju 77 obcm. ENEL je za to delo zadolžilo preko 1.100 izvedencev, ki se poslužujejo 550 posebno opremljenih vozil. Prizora s potresnega območja Prižora s potresnega območja: levo razdeljevanje oblačil, desno pa ruševine,, ki se zrcalijo v ogledalu, najdragočenejšemu predmetu, ki gaje rešil prebivalec Balvana (Telefoto AP) člane pa po 4 milijone. Do 3. milijone lir bodo prispevali družinam, ki so v nesreči izgubile obleko, perilo in pohištvo. Vladni ukrep odreja tudi za obe prizadeti deželi vrsto olajšav davčnega in socialnovarstvenega značaja, kot so odložitev vseh davčnih rokov, odgoditev izplačila socialnih dajatev za podjetja in neodvisne delavce (kmete, obrtnike in trgovce), postavitev v dopolnilno blagajno o-sebja poškodovanih obratov ter odložitev izgonov iz stanovanj, do j konca leta za vse ozemlje Kampanije in Bazilikate, do srede prihodnjega leta pa v občinah, ki jih je prizadel potres. Vlada je tudi pohvalila pobudo enotne sindikalne zveze, ki predvideva, da bodo delavci in uradniki prispevali za pomoč potresencem po 4 ure dela, ter združenja industrijcev (ki je pozvalo svoje člane, naj prav tako prispevajo vrednost 4 ur dela vseh zaposlenih, toda v poseben sklad za ! obnovo, ki naj bi ga samostojno u-pravljala Confindustria) in pri tem predlagala, naj se za uporabo zbranih srpdstev dogovorita z Zamber-lettijem. Sprejela je tudi Fanfani-jevo zahtevo, da komisar vsake 3 mesece poroča predsednikoma zbornic o izvajanju poverjene mu naloge. Sindikalne organizacije so. v pričakovanju prvega posveta z izrednim komisarjem za usklajevanje pobud, že izvedle nekaj akcij, predvsem prek enotne zveze uslužbencev pri prevozih, ki so iz vseh dežel že opremili s {»sebnimi vlaki. trajekti in drugimi sredstvi specializirano osebje, najnujnejše potrebščine in posebno opremo, da o-lajšajo nepopisno gorje prizadetega prebivalstva. Posebni odbor ministrov za proračun, zaklad, javna dela, blagajne za Jug in za odnose z EGS se bo sestal že danes, z namenom, da opravi čimprej pregled potreb in pripravi v enem tednu o-snutek zakona, ki naj določi pobude in sredstva za obnovo opustoše-nega področja. Medtem se stopnjujejo kritike na počasnost in neučinkovitost reševalne akcije, ki sta spravili nesrečno irpinsko ljudstvo v obup in bes. Najslovesnejšo obliko so dobile sinoči v občutenih izjavah predsed-hika republike Pertinija. Ob tem je tajnik KPI Berjinguer dejal, da komunisti osvajajo njegov poziv in resno svarilo, ki «potrjuje javno obsodbo hudih zamud in nedopustnih nesposobnosti državne uprave, kar ne bo mogoče ostati brez posledic*. Krajevno vodstvo KPI v Avellinu je pa na tiskovni konferenci ostro obsodilo delovanje prefektov, ki da so ovirali -celo reševalne akcije prostovoljnih specializiranih reševalnih skupin in ožigo salo pojave izkoriščanja nesreče z navijanjem cen najnujnejše hrane in pijače ter prevozov. Tudi Craxi je na seji vodstva PSI v Neaplju obsodil neučinkovitost reševalne akcije in naglasil, da bo treba ugotoviti vzroke in odgovornosti. Pomanjkljivosti in zamude je moral obsoditi tudi demokrščanski predsednik senatne komisije za javna dela Tanga, ki se je1 vrnil s prizadetega področja. Na Jur se je včeraj odpravil tudi tajnik KD Pic-coli, ki se je včeraj sestal z voditelji stranke v Neaplju in Salernu, danes bo pa obiskal Avellino in Potenzo. Piccoli je zavračal polemike, češ da ne koristijo prizadetemu prebivalstvu, izkoristil je pa vseeno' priložnost; da se je' vsaj malce oddolžil kritikam socialistov. Izrazil .je namreč obžalovanje, da je «nrispeia z zamudo vojska (za .katero odgovarja socialistični mi-' nister Lagorio) > zlasti oddelki s severovzhoda, najprimernejši za reševalne akcije*. Forlani je pa včeraj pozval na raport načelnika glavnih štabov obrambe, adm. Tor-risija, in vojske, gen. Rampaldija. Na prizade to območje pomoč z vsega sveta RIM — Urad Združenih narodov za pomoč v naravnih nesrečah (UNDRO) je včeraj v Ženevi pozval svetovno javnost, naj pomaga italijanskim prebivalcem, ki jih je prizadel potres. V pozivu je tudi rečeno, da je italijanska vlada zaprosila za družinske šotore, stanovanjske prikolice in barake, v katerih naj bi dobilo prvo zatočišče prizadeto prebivalstvo. Številne evropske države so že odposlale prve tovore pomoči v I-taUjo in sedaj čakajo jasnejših prošenj s strani italijanske vlade. Francoski predsednik Giscard d’Estaing je včeraj izjavil pred parlamentom, da je francoska vlada že poslala na prizadeto območje 160 šotorov za 1500 oseb. Iz Londona je včeraj odletelo v Italijo letalo z 280 velikimi šotori, 975 odejami, ki jih je darovala britanska vlada Na letalo so natovo rili tudi 4.800 odej, ki jih je zbrala organizacija britanskega Rdečega križa. Dve nemški vojaški letali sta včeraj pripeljali v Neapelj 150 ton šotorov in odej. Nemški Rdeči križ pa je odposlal s kolono tovornjakov na prizadeta območja večjo količino zdravil, spalnih vreč, odej in drugega materiala. Pošiljko sanitetnega materiala, šotorov in pogradov pripravljajo tudi v poveljstvu severnoatlantskega pakta v Bruslju. Izdali so tudi sporočilo v katerem je rečeno, da je poveljstvo NATO pakta že zagoto vilo Italiji vso potrebno pomoč, ki naj bi temeljila na sporazumih med zavezniki-in na izkušnjah iz leta 1976 med potresom v naši deželi. Denar za pomoč žrtvam potresa so začeli zbirati tudi v Avstriji; državna banka je v ta namen že namenila milijon šilingov, vlada pa 2 milijona šilingov, obenem pa je ta zagotovila, da bo poslala v Italijo še enkrat tolikšno vsoto kot jo bodo zbrali njeni prebivalci z najrazličnejšimi prispevki. Avstrijska dobrodelna ustanova «SOS Kinder-dorf internationab, ki skrbi za sirote je zagotovila, da bo sprejela določeno število malčkov, ki so izgubili starše v tem potresu v svoje ustanove pri Brindisiju, Vicenzi in Tridentu. Iz zahodnoevropskih držav prihajajo novice, da so italijanski izseljenci že organizirali številne nabiralne akcije. Z nabranimi sredstvi, naj bi poskušali olajšati trpljenje prizadetega prebivalstva. V ponedeljek odprti časopisni kioski RIM — Sindikalna organizacija prodajalcev časopisov je sklenila, da predvidene stavke lastnikov časopisnih kioskov 1. decembra ne bo. TRI DNI PO STRAŠNI TRAGEDIJI, KI JE ZAJELA KAMPANIJO IN BAZILIKATO Prebivalstvo Tržaškega je tudi včeraj izpričalo velik čut solidarnosti s preživelimi po potresu Za vse oblike pomoči je najbolje, da se zainteresirani obrnejo na prefekturo RAZGOVOR Z DR. CLACDIOM EBBL1N0M Z INŠTITUTA ZA GEODEZIJO IN GEOFIZIKO V TRSTU Znanstveniki izpopolnjujejo metode napovedovanja in celo že preprečevanja katastrofalnih potresov Kakor v notranjosti Italije in v drugih krajih Furlanije - Julijske krajine, tako so se včeraj tudi na Tržaškem nadaljevale hvalevredne pobude v pomoč preživelim po strašnem potresu, ki je razdejal Kam-panijo in Bazilikato. Pozivom k solidarnosti z nesrečniki so sg poleg javnih uprav in seveda prefekture odzvale tudi politične stranke, sindikalne in druge organizacije ter ustanove. Tržaška občinska uprava je javnost seznanila z ukrepi, ki jih je, oziroma, ki jih namerava sprejeti v tem smislu, med včerajšnjo tiskovno konferenco, ki jo je vodil podžupan Bassani. Občina je odprla tekoči račun za zbiranje, denarnih prispevkov naslovljen občinskemu blagajniku s pripisom cofferte pro terremoto novembre 1980»; denar je mogoče položiti v vseh agencijah Tržaške hranilnice. Občina bo nadalje razmnožila letak, v katerem poziva prebivalstvo k denarni nabirki, razen tega bo župan pozval vse občinske svetovalce, naj tudi sami denarno prispevajo za pomoč potresencem. Ker pa ta sredstva predvidoma ne bodo zbrana tako kmalu, je bilo sklenjeno nameniti žrtvam potresa tudi tistih 250 milijonov lir iz preteklega občinskega proračuna, ki so bili namenjeni financiranju referendume proti ustanovitvi mešane industrijske cone na Krasu. V ta namen je seveda potreben ustrezen popravek v proračunu, oziroma resolucija, ki bo predložena občinskemu svetu v odobritev; resolucija se bo glasila, da se ta denar porabi za nakup zložljivih hišic Občina dalje predlaga adoptira-nje ene najbolj prizadetih občin, ki je tudi najbolj oddaljena od pokrajinskega središča; v ta namen se bo domenila s prefektom. Na razdejano območje bodo občinski upravitelji tudi poslali dve avtocisterni za dobavljanje vode in dve vozili podjetja ACEGA, opremljeni za popravila na elektrovcdih in vodovodih. Kolikor zadeva omenjenih 250 milijonov lir za nabavo prefa-briciranih hiš, je bilo na tiskovni konferenci povedano, da v primeru pomanjkanja sledmih denar pojde za nakup razne druge opreme, ki bi adoptirani občini najbolj prav prišla. Nazadnje je bila izražena pripravljenost, da tržaška občina sporazumno s pokrajinsko upravo in pristojnimi mestnimi zavodi ponudi na lastnih tleh tudi streho določenemu številu preživelih po potresu, ki so ostali brez doma, pri tem bo treba seveda upoštevati težave, ki so povezane s preselitvijo še zlasti ostarelih ljudi in pa otrok tako daleč od rodnega kraja. Sicer pa bi takšen ukrep bil sprejet strogo v domeni s prefekturo. Na pobudo tržaške prefekture so po železnici odposlali na potresno območje 2.000 popolnoma opremljenih zložljivih postelj. Notranje ministrstvo je potom vladnega komisariata medtem sporočilo, da je treba vso materialno pomoč potre sencem preusmeriti v naslednje centre: v vojašnico Comiliter v kraju Pontegnano v salemski pokrajini (posegi za nujno pomoč) ter v vojašnico v krajih Nocera Infe-riore in v Neaplju. Kdor pa bi se rad udeležil prostovoljnih akcij na prizadetem področju, naj gre za mladino ali pa za kvalificirano o-sebje, je nujno, da se zglasi na prefekturi, kjer bodo sestavljali posebne sezname, ki jih bodo nato odposlali izrednemu komisarju Zam-berlettiju. Za vse druge informacije pa se zainteresirani lahko zglasijo na prefekturi, tel. 64 451, 68 391, 631-321. V vojašnici Duca delle Puglie v Ul. Cumano 22 bodo danes ob 12. uri odprli nabiralni center, kjer bodo zbirali vse vrste blaga. Za ostale informacije se zainteresirani lahko obrnejo na operativni center, tel. 771-137. Na sedežu pokrajine so se včeraj dopoldne zbrali predstavniki raznih krajevnih ustanov in zdravstvenega konzorcija, da bi proučili možnost najprimernejših skupnih pobud v korist prizadetega prebivalstva. Ob priložnosti so sestavili seznam specializiranega osebja na zdravstvenem in skrbstvenem področju in seznam tehničnih operativnih ekip; poudariti je treba, da je v teh seznamih tudi delavstvo glavnih krajevnih tovarn. Vsekakor pa bodo te sezname že danes dopoldne izročili prefekturi, ki jih bo po nalogu Zamberlettija primerno uporabila. Na sestanku so sklenili, da bodo odprli enotno nabiralno akcijo krajevnih ustanov. Poleg tega so se predstavniki vseh ustanov, ki so se udeležili sestanka, obvezali, da bodo iz proračunov za finančno leto '980 namenili primerne zneske, ki jih bo treba dodati nabiralni akciji, istočasno tu di nakazali določene vsote v proračunih za prihodnje leto. Medtem je bil ustanovljen vsedržavni mladinski operativni odbor, ki deluje tudi v tržaški pokrajini. Odbor zbira finančne prispevke, ki jih bodo vložili na tekoči račun 6283 pri Banca del Friuli, ki je vpisan na solidarnostni sklad potresencev z Juga. Istočasno organizira ekipe prostovoljcev, ki morajo biti opremljene z vsem potrebnim in ki se bodo zadržale na potresnem območju v enotedenskih izmenah, začenši s ponedeljkom 1. decembra. Operativni mladinski odbor nadalje zbira spalne vreče, odeje, nova težka oblačila in higienske potrebščine; oddati jih je treba na sedežu CGIL v Ul. Pondares 7, do ponedeljka, 1. decembra, od 16 do 19.30, ali pa drugim periferičnim nabiral- nim centrom. Za informacije se zainteresirani lahko zglasijo: na sedežu FGCI - ZKMI v Ul. Capitolina 3, (tel. 744-535) od 9. do 12. in od 15.30 do 20. ure; na sedežu ARCI v Ul. del Toro 12 (tel. 794-530), od 9. do 12. in od 18. do 20. ure ter na telefonsko številko 60-485 od 9. do 13. ure. Krajevna sekcija Rdečega križa je na prizadeta območja poslala tri popolno opremljene rešilce, med tem pa je že zbrala večjo vsoto denarja. Tudi oddelki krajevnih e-not gasilcev so prisotni na potresnem območju. Tržaški pristaniščni-ki zbirajo na pomorski postaji mleko v prahu in druge najbolj nujne potrebščine. Vsekakor pa je solidarnostna akcija v polnem teku: krvodajalci, stranke, družbeno politične, gospodarske in druge orga nizacije so že same odprle nabiralne akcije ali pa povabile prebivalstvo, naj prispevajo v skupni zaklad za pomoč prizadetemu Jugu. mm* o-bliki plime, na morsko valovanje; morski bazen, kakršen je npr. Jadran se ob plimi napolni z vodo, vodna gmota pritiska na morsko dno in s tem ustvarja ustrezen podzemeljski pritisk. Tu so potem še pritiski atmosferskega izvora, oziroma tisti, ki jih povzročajo temperaturne spremembe, gladinski premiki podzemskih voda zaradi padavin itd. Nazadnje imamo še tako imenovane tektonske sunke, ki so v splošnem v zvezi z okoliščino, da se naša zemlja nahaja v težnost-nem polju. In ravno tem tektonskim sunkom nekateri pripisujejo glavno odgovornost za potrese, medtem ko naj bi drugi, gori navedeni, dejavniki prispevali le k sprožanju potresnih pojavov. O tektonskih sunkih tudi vemo, da botrujejo višanju gora. V zadnjih letih je bilo v tem ožjem delu Evrope več zapovrstnih potresov, od Furlanije pa vzdolž Balkana do Alžirije. Ima ta potresna zaporednost morebiti kakšen poseben znanstveni pomen in razlog? Gorske verige, ki se dvigajo ob Sredozemlju, so v ta proces aktivno vpletene. Geologi nas učijo, da gore rastejo periodično, da so' torej lahko obdobja, ko je seizmično delovanje izdatnejše kot v drugih obdobjih. Seveda moramo biti glede takih trditev sila oprezni, treba je zelo pazljivo proučevati kataloge o potresni dejavnosti, kajti težko je reči, da je eno obdobje seizmično bolj aktivno od drugega. Najprej je potrebno vedeti, kako dolgo je določeno obdobje, in nato še, kje se nahaja in kako veliko je področje, ki ga študija navaja. Poleg tega je treba upoštevati, da podatki o potresih, s katerimi razpolagamo, niso homogeni, saj se seizmološke postaje naglo množijo in z njimi se tudi izboljšujejo in izpopolnjujejo u-strezni podatki. Zato je težko primerjati podatke o potresih, denimo v letu 1978 s podatki iz leta 1928. Tudi ne gre pozabiti na občutljivost javnosti: ljudje so se začeli izrecno zanimati za potrese šel: po tragediji iz leta 1976 v Furlaniji, v časopisju smo brali o potresih v Peruju, na Filipinih in še drugje in zazdelo se je, kot da bi se ravno leta 1976 začelo obdobje še prav posebno intenzivne seizmične dejavnosti. V resnici ni tako: katalogi kažejo, da je bilo v tem pogledu najbolj aktivno leto 1972; medtem ko je bilo leto 1976 celo izpod poprečja seizmične dejavnosti. Je potrese mogoče pravočasno predvideti in kako? Na tem področju razmeroma naglo napredujemo, saj nas k temu sili nuja, da bi čimprej lahko ute- gnili pravočasno ugotoviti, kdaj in kje bo kakšen hud potres. Za takšno ugotavljanje prihaja predvsem v poštev , časovni presledek med dvema ali več hujšimi potresi na enem in istem območju, to je v istem seizmičnem področju. Glede Furlanije npr. vemo, da jo je hujši potres v preteklosti prizadejal približno vsakih 60 let in na tej osnovi bi se dalo izračunati, kdaj naj bi bil prihodnji. Vendar je za to potrebno dobro poznati seizmološko zgodovino področja, to pa ms spet obrača k potresnim katalogom in njihovi nenomogeno-sti. Pa še eno težavo imamo: to, da hud potres iz marsikaterega zornega kota lahko enakovredno ustreza nizu manjših potresov. Pogostokrat je torej težko reči, kdaj se bo sprostil en sam močan po tresni sunek in kdaj več malih zaporednih sunkov. Pa še en način imamo, kako mpovedati potres, tokrat mtančneje. Omogoča nam ga tako imenovano seizmično zatišje, ki se pojavi na seizmičnem področju, za katerega je zmčilna množica lažjih potresov; ugotov NA PONEDELJKOVI SEJI IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ PODROBNA RAZPRAVA O AKTUALNI H ZADEVAH Razprava o poteku občnega zbora SDGZ - Uvedba službe pri agenciji Alpe-Adria za informiranje italijanske javnosti - Delegacije SKGZ na raznih prireditvah in srečanjih Izvršni odbor Slovenske kultumo-gospodarske zveze je na ponedeljkovi seji razpravljal o mnogih problemih, ki pričajo o intenzivnem delovanju naše osrednje organizacije in ki so obenem izraz rasti in vloge njenih članic. Tako se je izvršni odbor med drugim soočil z delovanjem Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in ocenil potek njegovega nedeljskega občnega zbora, ki je po mnenju izvršnega odbora jasno pokazal na mnogovrstnost in uspešnost delovanja ustanove zlasti v poosimskem obdobju, ki pa je razkril tudi vprašanja, ki zahtevajo poglobljeno preu- V OKVIRU PRAZNOVANJA 29. NOVEMBRA NA JUGOSLOVANSKEM GEN. KONZULATU liiisi i»,V !iJflS0lS(l '>011 J Visoko odlikovanje SFRJ tov. Emi Tomažič 0 državnem prazniku in o pomenu Pinovega žrtvovanja je govoril dr. Joža Vilfan, utemeljitev odlikovanja pa je podal sam generalni konzul SFR Jugoslavije Štefan Cigoj V prostorih generalnega konzulata SFR Jugoslavije v Trstu je bila sinoči dvojna interna slovesnost: počastitev 29. novembra — rojstnega dneva nove Jugoslavije in pa podelitev visokega državnega odlikovanja SFRJ materi tržaškega narodnega heroja Pina Tomažiča. Slovesnosti so se udeležili poleg konzularnega in ostalega osebja konzulata še nekateri v Trstu živeči jugoslovanski državljani, predstavniki jugoslovanskih ustanov v Trstu, nosilci spomenice 1941 in drugi tržaški aktivisti narodnoosvobodilnega gibanja, predstavniki raznih manjšinskih organizacij in VZPI -ANPI, iz matične domovine pa nekateri ugledni gostje, med katerimi znana primorska družbeno - politična delavca dr. Joža Vilfan in Branko Babič, predsednik komisije SZ DL Slovenije za mednarodne odnose Danilo Turk, predstavnik republiškega odbora ZZB Lado Pahor Pinov predvojni sodelavec in prijatelj Pavle Žavcar, ter predsedniki Gregorčičeva proslava na srednji šoli v Dolini Pogled na del občinstva med uspelo proslavo v Dolini Včeraj dopoldne je bila na srednji šoli Simon Gregorčič v Dolini prisrčna proslava velikega slovenskega pesnika, po katerem nosi šola ime. Dijaki so proslavo pripravili pod vodstvom profesorjev slovenščine in v sodelovanju s profesorico za glasbeno vzgojo Vihro Kodričevo. Na začetku se je predstavil šolski pevski zbor z dvema skladbama na Gregorčičevo besedilo, nato je nastopil ansambel Blok-flaut, ki je spremljal posamezne recitacije pesnikovih najbolj po membnih pesmi. Naštevanje vseh nastopajočih bi bilo predolgo, reči pa moramo, da so vsi prisrčno in z občutkom izpolnili svojo nalogo. Na koncu sta se dijakom predstavila še Marij Čuk in Boris Pangerc, ki sta nekoč tudi sama obiskovala dolinsko šolo, saj sta oba doma iz Doline, čuk je mladim poslušalcem prebral nekaj svojih igrivih pesmi, Pangerc pa mladinsko črtico Kolišče. Spored sla napovedovala Aleksandra Pangerc in Rafael Cavar-ra. Ob koncu proslave so se glasbeniki in recitatorji združili pred fotografskim objektivom Marija Magajne v skupinsko sliko. občinskih odborov ZZB iz Kopra, Sežane, Nove Gorice in drugi, Po pozdravu generalnega konzula Štefana Cigoja je o pomenu 29. j novembra spregovoril dr. Joža Vil-1 fan, eden od vodilnih predstavnikov narodnoosvobodilnega gibanja na Primorskem in ugleden predstavnik nove Jugoslavije v svetu. Dejal je med drugim, da pomeni 29. november sintezo Jugoslavije, manifestacijo zmage jugoslovanskih narodov in uveljavitve programa njihovega boja za svobodo in novo družbeno ureditev, ki se je konkretizirala v proglasitvi neodvisne, neuvrščene in samoupravne Jugoslavije. Letos praznujejo jugoslovanski narodi svoj državni praznik prvič brez ljubljenega voditelja Tita, toda strnjeni v njegovih inspiracijah in na njegovi poti. Drugi del svojega nagovora' je dr. Vilfan namenil spominu Pina Tomažiča kot mladega revolucionarja. ki je s svojo opredelitvijo za slovensko partijo dal boju primorskega ljudstva na njegovem samem začetku novo kvaliteto in jasno vizijo. Svojo življenjsko odločitev je potrdil s svojo žrtvijo, ki je o-gromnega pomena kot idealna dediščina, ki naj jo mladi prevzamejo in dokazujejo, da so ideali, pa katerih je bila zgrajena Jugoslavija, še vedno živi. Generalni konzul Štefan Cigoj je nato pred izročitvijo visokega odlikovanja tovarišici Emi Tomažičevi - Reda zaslug za narod s srebrnimi žarki, s katerim jo je odlikovalo predsedstvo SFR Jugoslavije, prisrčno spregovoril o liku matere, ki je izgubila vse svoje najdražje: sina Pina kot borca proti fašizmu in komunista, tri leta kasneje hčerko Danico in zeta pesnika Stanka Vuka kot žrtvi mračnih fašističnih zločincev in leto kasneje pod bombardiranjem še moža. Mama Ema je vse to vzdržala, vzdržala z bolečino in pogumom, ki krasi njen lik kot simbol trpljenja in žrtvovanja našega naroda v boju za svobodo. Ponosni smo nanjo in na to, kar pomeni novim rodovom, je poudaril gen. konzul Štefan Cigoj. Slovesnost so sklenili naši gledališki umetniki Mira Sardočeva. Jožko Lukeš in Stane Razstresen. ki so z umetniško besedo podali znano Pinovo poslovilno pismo zaročenki, eno njegovih redkih pesmi o svobodni Adriji. nekaj partizanskih pesmi in pa pesem Maričke Žnidaršičeve posvečeno 29. novembru. Prisotni so se potem zadržali v prijetni družbi. Na sliki; generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj izroča priznanje materi narodnega heroja Pina Tomažiča. čitev in ustrezne ukrepe tako na ravni nadaljnjega razvoja v luči gospodarskih prizadevanj naše narodnostne skupnosti, kot v luči notranjih odnosov med posameznimi interesnimi kategorijami. Nadalje se je izvršni odbor seznanil z nekaterimi vprašanji Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in z njegovimi pripravami na skorajšnji redni občni zbor, ki bo decembra letos. Tretja iz te vrste tem se je na našala na notranja vprašanja Primorskega dnevnika in agencije Alpe Adria v zvezi s porazdelitvijo raznih resorskih in drugih odgovornosti, da bi časopis ustrezneje opravljal svojo nalogo. Prav tako je izvršni odbor dokončno potrdil sklep o uredbi nove novinarske, zadolžitve v okviru agencije Alf*1, A-dria ža sistematično informiranje italijanske javnosft' 8 Vprašanjih naše narodnostne skupnosti. Posebna točka seje je bila na menjena pregledu nekaterih pomembnih dogodkov v zadnjem ted nu, pri katerih je bila Slovenska kulturno - gospodarska zveza soudeležena s svojimi zastopstvi. Predsednik in drugi člani izvršnega odbora so tako poročali o plenumu kulturnih delavcev OF, ki je bil v Novi Gorici in ki se je delno odvijal tudi v Gorici z obiskom številnih udeležencev plenuma v novem prosvetno - glasbenem centru v Ul. Croce ter z ogledom goriškega kulturno - športnega centra v gradnji, nato-pa v Čedadu s srečanjem s predstavniki beneških Slovencev v društvu «Ivan Trinko* in nazadnje v Ravanci v Reziji s prisostvovanjem odprtju novega kulturnega doma in hiš, ki so bile zgrajene s pomočjo iz SR Slovenije in drugih jugoslovanskih republik za odpravo posledic potresa. O odprtju kulturnega doma v Ravanci je bilo podano posebno poročilo, prav tako pa tudi o poteku 5. srečanja narodnosti sosednih dežel, ki je bilo minuli teden v Železni Kapli na Koroškem. Končno je izvršni odbor izmenjal misli o sprejemu enotne slovenske delegacije pri predsedniku predsedstva SFRJ Mijatoviču ob njegovem uradnem obisku v Rimu sredi decembra letos. VČERAJ V POSLANSKI ZBORNICI Sprejet člen zakona za pomoč časopisom narodnih manjšin Popravek k členu 28 zakona o založništvu je predlagal poslanec Cuf/aro V poslanski zbornici so včeraj razpravljali o členu 28 zakona o založništvu, ki predvideva povračilo stroškov za papir vseh dnevnikov in določena sredstva časopisom, katerih lastnik so časnikarske zadruge. V ta člen je bil na pobudo tržaškega komunističnega poslanca Anto-nina Cuffara vnešen popravek, ki so ga podprle tudi nekatere druge politične skupine, po katerem naj bi bili deležni prispevkov, ki bodo veljali za časnikarske zadruge, tudi časopisi narodnostnih manjšin in v tem okviru tudi naš časopis, čien s tem popravkom je bil sprejet. Cuffaro jc v svojem posegu, ko se ie zavzel za pomoč Časopisom v slovenskem, nemškem, .ladinskem in francoskem jeziku, dejal, da bo morebiti kdo nasprotoval zahtevi, da bi na ta načhi zagotovili določene privilegije časopisom zasebnih založniških hiš. Toda, če poudarjamo, da je potrebna določena zaščita za manjšine, je poudaril Cuffaro, pomeni, da je treba ustvariti tudi takšne pogoje, v katerih bo mogoče nevtralizirati tudi vsakršen asimilacijski pritisk. Upoštevati je treba, da časopisi narodnostnih sku- pnosti niso samo informacijska sredstva, temveč, da se okoli njih odvija širša kulturna dejavnost. Tudi s pomočjo teli sredstev so se narodnostne manjšine lahko zoperstavile raznarodovalnim težnjam. Cuffaro je nato poudaril, da so nekateri od teh časopisov, kot je Primorski dnevnik v naši deželi, zelo razširjeni, vendar jih iz razumljivih razlogov, ker je pač število njihovih bralcev omejeno, znatno bremenijo finančne težave. Od tod njegova zahteva, da se manjšinskim časopisom omogočijo določene podpore. Še zlasti je te pomoči potrebna slovenska narodnostna skupnost. je dejal komunistični poslanec, ker je od vseh manjšin najbolj zapostavljena. še vedno se namreč ne izvajata člen 6 državne ustave in člen 3 deželnega statuta, zato je treba po Cuffarovem mnenju tudi čimprej zagotoviti slovenski narodnostni skupnosti globalno zaščito. Potreba, da se pomaga slovenskemu tisku, izvira tudi iz ugotovitve, da se doslej ni sklenilo specifične konvencije za finansiranje televizijskih programov v slovenskem jeziku, ker je upravni svet RAI za- vrl vse pobude. Težave so celo pri uvajanju poskusnih oddaj v deželi, kjer mrgoli zasebnih televizijskih postaj, še vedno prevladujejo pritiski tistih, je zaključil posl. Cuffaro, ki so leta in leta ovirali razvoj slovenske narodnostne skupnosti. Ijeno je bilo, da se zaporedje takih sunkov postopoma skrči ali celo naenkrat poneha, ko smo na pragu velike seizmične eksplozije. Tudi pri tej metodi ugotavljanja potresov je seveda treba dobro poznati prizadeto območje in razumljivo je tudi treba razpolagati i mrežo takšnih seizmogrofov, ki zaznamujejo tudi majhne sunke. Eksperimentalna geofizikalna postaja iz Trsta je npr. razpredla takšno mrežo po vsej Furlaniji in ti mini-seizmografi beležijo tudi najmanj-še sunke; z beleženjem slednjih pa lahko ugotavljamo tudi spremembe v hitrostnih razmerjih potresnih valov. Kaže, da se ta razmerja spreminjajo v obdobjih pred potresom in ta podatek nam omogoča napoved, da se verjetno nahajamo v času pred intenzivno seizmično dejavnostjo. Končno pa lahko zbiramo tudi podatke o deformacijah zemeljske površine, ki nastajajo lahko ravno tako pred izdatno potresno dejavnostjo. Seveda je treba znati razločevati med deformacijami, ki so v neposredni zvezi s seizmično aktivnostjo in tistimi, ki jim botrujejo poprej omenjeni dejavniki, kol npr. padavine, nagle temperaturne spremembe idr. S podatki o deformacijah zemeljske površine se sedaj izrecno bavi v Furlanih osebje Inštituta za geodezijo m geofiziko tržaške univerze, in to, kot kaže, s spodbudnimi rezultati. Ponavljam pa, da je izredne važnosti prav poznavanje normalnih razmer na področju, ki je podvrženo potresom, razmer torej, kakršne so, ko seizmična dejavnost miruje. Šele tedaj lahko ugotovimo prave vzroke za prej omenjane deformacije in na njihovi podlagi lahko tudi dajemo napovedi-Preventivno ukrepanje je seveda kot tako v pristojnosti javnih u-praviteljev, katerim gre naloga, da poskrbijo za gradnjo protipotresnih poslopij in podobno, ali za evakuacijo prebivalstva, ko je ta potrebna (in v takem primeru S(J seveda obrnejo na strokovnjake)-Kar zadeva pravo preprečevanje potresov, je to mogoče v omejeni obliki, kolikor npr. lahko Pre' prečimo močan potres (torej na-enkratno sprostitev energije) * sprožitvijo vrste manjših potresnih sunkov (se pravi s postopno sprostitvijo energije). V ta namen so v ZDA poizkusili potiskati y zemeljsko skorjo tekočine pod visokim pritiskom, ki povzročijo, da se potres sprosti predčasno, tore) p t-^riu primerno manjšo jakostjo-Poaobno so poizkušali ukreniti * umetno eksplozijo, ki prav tako priidčašho Sproži potres in prepreči morebitno katastrofo, ki bi nastala, ko bi potresni proces šel P° naravni poti. Navdušujoč nastop dua Vale tič-San vi tale Z velikim navdušenjem je občinstvo sprejelo virtuozen nastop dua Valelič - Sanvitale, ki se je predstavil sinoči v mali dvorani Kulturnega doma. Marta Valetič (alt) je ob klavirski spremljav* Anne Luci Sanvitale izvedla Schubertove kompozicije Am Bach Fruhling, Stimme der Liebe, An den Mond in Gruppe aus dem Tar-tarus, Faurejeve Autumne, En sourdine in Les larmes, Čajkovskega Snova. kak prežde in Kak nad gorjačeju. V drugi del recitala je altistka vključila tudi tri slovenske skladbe, in sicer ščekove čez Pohorje sinje, Noč nad poljem in Hiti zdaj s šopekom. Za konec pa je Va-letičeva z redko interpretativno močjo izvedla sedem ciganskih melodij A. Dvoraka Ciganske melodije op. 55. EZSK3HIB Za Sklad za vzdrževanje doma Albert Sirk daruje podjetje Rešim 100.000 in Marino Košuta 50.000 lir. Namesto cvetja na grob Rudija Jagodica in Pine Doles daruje Anica Gombač 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Pino Doles in Rudija Jagodica daruje Milan Bolčič 20.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Barkovljah po F. S. Finžgarju. V spomin na drago teto Nado darujejo Aljoša, Carica, Gordana in Bojana iz Kopra 30.000 za Dijaško matico in 20.000 lir za Sklad Albina Bubniča. Angela Bočaj vd. čok daruje 10 tisoč lir za Dijaško matico. Ob 1. obletnici smrti Milene Kalc daruje družina 20.000 lir za Dijaško matico in 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. Dne 26. novembra nas je zapustila naša draga NADA GODINA Pogreb bo jutri, 28. t.m., ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Posebna zahvala dr. Dragu Martelancu. Žalostno vest sporočajo sestre, svaki in nečaki ter drugo sorodstvo Trst, 27. novembra 1980 PRIMORSKI DNEVNIK 3 GORIŠKI DNEVNIK fi- 27. novembra 1980 Gledališča avditorij Danes ob 20.30 za iklus «štirje italijanski avtorji* bo na sporedu ki bo v soboto, 29. novembra, ob 20.30 v osnovni šoli 1. maj 1945 -v Zgoniku. Razstave Slovenski klub vabi na ogled razstave «Teh naših 35 lete, ki predstavlja fotografsko delo Marija Magajne. Razstava je v naših prosto-rib, Ul. sv. Frančiška 20, vsak delavnik ob uradnih urah fn zvečer, odprfa pa bo do 13. -decembra. Mali oglasi telefon (040) 7946,72 Včeraj - danes NEPREMIČNINSKA agencija Dolina, išče stanovanja, hiše, vile, zemljišča ' za zidavo in obdelavo. Zainteresirani se lahko javijo telefonsko. (štev. 228-390) ali osebno na naslov: štrarij - Dolina 86 SLOVENSKO stalno gledališče v Trstu razpisuje mesto elektrikarja Kulturnega 'doma. Pogoji: italijansko državljanstvo, obvladanje slovčhščine, končana obvezna šola, pripravljenost opraviti izpit za kurjača. Pismene prošnje sprejema uprava > SSG, Trst, Ul. Petronio 4 (Kulturni dom), do decembra t.l. PRODAM trobento selmer mod. 59 Cena 400.000 lir. Telefonirati na št. 825-247 v popoldanskih urah. KUPIM več omar, predalov in po lic, rabljenih, a v solidnem sta nju. Gorica, tel. 81865 ali 31024 OBČINA DOLINA razpisuje javni natečaj za dve mesti tipkarja/ce Rok za predložitev prošenj zapa de 23. decembra 1980 ob 12. uri. Podrobnejše informacije na občinski oglasni deski ali v tajni štvu v uradnih urah. 19-LETNO slovensko dekle s sred - nješolsko izobrazbo išče kakršno koli zaposlitev. Tel. (0481.) 83-121 Na zadnji seji občinskega sveta v Sovodnjah, v ponedeljek zvečer, je tekla razprava predvsem o dveh o-snovnih vprašanjih, o ugovorih na pripombe dežele glede četrte variante občinskega splošnega regulacijskega načrta ter glede ureditve finančnega proračuna za tekoče leto, oziroma glede odobritve obračuna za leto 1979. V obsežni in podrobni dokumentaciji, ki jo je načrtovalka četrte variante reg. načrta, arhitektka _Co dellia pripravila po posvetu z občinskim odborom ter tehnično službo deželnega odborništva za načrtovanje, se v glavnem potrjuje pravilnost in utemeljenost klasifikacije zazidalnih področij v omenjenem dokumentu, vnaša pa se manjša sprememba glede obrtniško - industrijskega področja ob Tržaški cesti. Tu se predvideva izgradnja vzporedne ceste, za razbremenitev prometa glavne prometne žile, za nepozidano in torej še razpoložljivo zemljišče pa bo treba, pred gradnjo novih objektov, pripraviti lotizacijski načrt. Predlog dežele je, da bi to področje, čeprav je v pretežni meri že pozidano, ohranili kot kmetijsko površino ... Codellijeva je po nalogu občinskega odbora izdelala tudi protipredlog glede maksimalne dovoljene višine obnovljenih poslopij, ki je zdaj 7,5 m in glede desetmetrske razdalje med pročelji posameznih hiš. Za slednje naj bi veljala določila civil nega zakonika, z drugo besedo: razdalja je lahko tudi manjša, če se za to sporazumeta mejaša. Seveda velja to določilo samo za obnovo starih zgradb. Občinski svet je predlog sprejel soglasno. V nadaljevanju seje je bil govor ureditvi proračuna za tekoče leto, kar je treba po zakonu končati do konca novembra. Občinski' svet je o-dobril povišek nekaterih postavk za skupaj 9.858.500 lir (med drugim prispevek v višini 1.700.000 lir za izgradnjo Kulturnega doma v Sovodnjah) ter delni ali celotni storno nekaterih drugih postavk za isti zne sek. Potrebno je bilo vnesti v finančni načrt tudi spremembo višjega dohodka deželnega prispevka za 6 milijonov 438.000 lir, kar bodo, po predlogu odbora, namenili za nakup o-preme v vrtcih in šolah. Poslovanje v letu 1979 izkazuje . lir., Od v crnenj?-, nega zneska bodo skoraj šesfhiilijd-nov hameniii za kritje primanjkljaja vodovodnega konzorcija Cafo, ostalo pa bodo uporabili za kritje višjih stroškov pri gradnji občinske telovadnice*. Občinski svet je nadalje ratificiral isklep ožjega odbora, o varianti del na šolskem poslopju in poslopju vrtca v Rupi. Pela sp se v primerjavi z osnovnim načrtom ’ iri izračunom podražila za okrog 30 milijonov in bo tako skupni strošek znašal nekaj nad 76 milijonov. Razliko v strošku bo občina krila delorha iz določenega sklada v proračunu,. deloma pa iž sklada Bucalossi. V nadaljevanju seje je občinski svet odobril še nekaj drugih predlogov, tako'o ureditvi staleža postrež-nic, o izplačilu reprezentančnih stroškov, o-imenovanju predstavnikov v davčno paritetno komisijo (Prinčič ,in KlOmše) ter o spremembi občinskega pravilnika za nameščanje o-šebja. Ob koncu je občinski svet soglasno odobril še osnutek resolucije, z zvezi z zavlačevanjem odprtja osnovne šole v Ronkah, župan Vid Primožič, pa je poročal o nedavnem obisku deželnega odbornika za finance,, Piera Zanfagninija ter o nekaterih drugih zadevah. Ob začetku seje pa so svetovalci z enominutnim molkom počastili spomin nedavno umrlega bivšega odbornika in svetovalca Igina Marege. Danes, ČETRTEK, 27. novembra BERNARD Bonče vzide ob 7.21 in zatone ob 16.25 — Dolžina dneva 9.04 — Lu-113 vzide ob 21.35 in zatone ob 21.53 Jutri, PETEK, 28. novembra JAKOB ^reme včeraj: najvišja temperatu-ra 12,4 stopinje, najnižja 8, ob 18. Oti 12,4 stopinje, zračni tlak 1005,2 hib pada, veter 8 km na uro ju-kOvzhodnik, vlaga 86-odstotna, nebo pooblačeno, megleno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Uaria Geromel-la. Federira Giostra, Daniele Cu c*notta. ., , UMRI) SO: 44 letni Mario Sed-•haeh, 35 letni Lino Flego, 50 letni Luciano Deste, 73-letni Emilio Stoc-ca, 76-letna Giovanna Cossinosich vd. Bratovich. 56 letni Domemco Grieco, 58 letna Lidia Eler por. Zonta. 98 letna Maria Starec vd. Gles-®i. 87 letna Bor to'a Bartole vd. Fiu-mi, 76 letna Lidia Deient vd. Di iust 76-letna Anna- Fiorentin por. Giuriceo, 60-letna Antonia Bravar por. Declich, 60-letna Mana Crus-var por. Cernecca, 80-letna Rosa Fano, 78-letni Edoardo Alessio. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Ospedale 8, Ul. Dell Istna 35, Miramarski drevored 117, Ul. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Largo Piave 2, Trg Borsa 12 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Piave 2, Trg Borsa 12. zdravstvena dežurna služba Nočna sh žba od I do 8 ure tel 73267, predpraznični od H. do 21. "re in praznična od 8. do 20. ure, tel 68441. LEKARNE V OKOLICI Boljunec- tel. 228 124: Bazovica, tel 226 165, Opčine: tel 211 001; Prosek; tel. 225-141; Božje polje Zgonik; tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200 121. Sesljan: tel. 209197; Žavlje teL 213-137; Milje: tel. 271-124. V priredbi Mladinskega centra Jutri v dijaškem domu proslava ob 29. novembru Mladinski center Gorica pripravlja tudi letos tradicionalno proslavo 29. novembra,— rojstnega dne no- PRIZNANJE Z NAJVIŠJE RAVNI ve Jugoslavije. Na sporedu bo jutri ob 20.15 v dijaškem domu v Gorici. Za to priložnost pripravljajo mladi, tudi v sodelovanju z OK ZS 'MS iz Nove Gorice, bogat in pester kulturni spored. Poleg priložnostnega govora ter nastopa pevskega zbora, bo na sporedu še recital o Titu ter nastop brigadirjev. Posebna točka letošnje proslave bo oris nastanka in borbene poti partizanske brigade Simona Gregorčiča, kjer so se borili mnogi partizanski borci iz zamejstva. Oris bo podal Franc Vidič iz Nove Gorice Ob zaključku proslave bodo podelili tudi priznanje ZSŠDI dekletom, ki so pred kratkim uspešno o-pravila tečaj za vaditeljice otroške telovadbe ter nagrade zmagovitim ekipam košarkarskega turnirja «29. november*. ODPRTJE V SOBOTO OB 18.30 V galeriji «La Bottega» razstava Vladimira Makuca Solkanski rojak je dobil številna priznanja v raznih deželah sveta UGODNA OCENA POSLOVANJA GORIŠKE KMEČKE BANKE Predsednik italijanskih ljudskih bank prof. Pari Ho je ugodno ocenil delo našega kreditnega zavoda Konec tedna se nam obeta v Gorici izreden kulturni dogodek. V galeriji «La Bottega* v Ulici Nizza, bodo v soboto, 29. novembra, ob 18.30, odprli' razstavo priznanega slovenskega slikarja Vladimira Makuca. Rojen pred 55 leti v Solkanu, je po vojni študiral v Ljubljani na tamkajšnji umetnostni akademiji, zatem je pričel razstavljati tako na skupinskih kot samostojnih razstavah. Po letu 1958, ko je sodeloval na slovenski razstavi grafike v Ljubljani, je imel samostojne razstave v Beogradu, Zagrebu, Rimu, Gorici, S. Benedettu dei Tron to, Trstu, Palermu, Vidmu, sodeloval je na mednarodnih grafičnih razstavah v Ljubljani, na sredozemskih bienalih v Aleksandriji v Egiptu, na razstavah v Tokiu, Luganu, Sao Paulu, na beneškem bienalu, v Krakovvu, na Dunaju, v Firencah, Mulhousnu, Bielli. Celovcu. Dobil je nagrade na raznih mednarodnih razstavah v Jugoslaviji m drugod. Goriška razstava bo torej zares važen kulturni dogodek. Vabimo vse, ki jih zanima likovna u-metnošt, naj pridejo na sobotno o-tvoritev in naj si razstavo ogledajo tudi v naslednjih dneh. preradi pa pozabljajo na nevarnosti, ki so s tako dejavnostjo povezane. Tako že nekaj dni v Gorici krožijo vesti, da so varnostni organi v sosednji republiki izsledili menda zelo dobro organizirano tihotapsko .skupino, pri kateri naj bi sodelovali tudi nekateri Goričani. Preiskava' v zvezi s tem je menda’ še v teku, zato novic iz uradnih virov nimamo. > Na svečanosti ob odprtju novih poslovnih prostorov Kmečke banke v Gorici, ki je bila pred približno desetimi dnevi, je spregovoril, kot smo na kratko sporočili že dan po otvoritvi, tudi predsednik združenja ljudskih bank (Banche popolari) iz Rima prof. Francesco Parilio. ^Naša Kmečka banka sodi namreč po poslovanju v to kategorijo. Znano je namreč, da so banke v Italiji razdeljene v razne kategorije, upoštevajoč sedanjo zakonodajo na tem področju. Otvoritev prostorov Kmečke banke je nudila prof. Parillu možnost, da seznani prisotne s položajem, v katerem je bančništvo v Italiji in tudi. kako je z obtokom denarja ter splošnim gospodarskih položajem v državi. Najprej je prof. Parilio pohvalil vodstvo in osebje Kmečke banke, ki je v prvem razdobju letošnjega leta znalo povečali promet. Krneč- MM tokO? cu letošnjega septembra so zabeležili v njej 14,3 milijarde lir depozitov. Splošno vzeto so se v italijanskih bankah zmanjšale hranilne vloge in sicer 0,9 odstotka v ljudskih bankah, za 0,1 odstotka pa v splošnem bančnem sistemu. Kmečka banka pa je v tem času povečala hranilne vloge za kar 8,6 odstotka, kar .je svojevrsten re kord. Drugače pa so se. tudi zaradi inflacije, povečale v splošnem italijanskem bančnem sistemu za 8,7 odstotka naložbe bank, Krneč ka banka v Gorici pa jih je letos povečala kar za 38,3 odstotka. Podatki, ki jih je prisotnim podal predsednik združen va italijanskih ljudskih bank «Luigi Luzzatti* prof. Parilio, dajejo torej zelo pozitivno sliko o naši Kmečki banki. Ifaliiansko gospodarstvo kaže precejšnje kontradicije, je tudi dejal govornik. Razpolagamo z 58 mili1 iardami dolarjev deviznih rezerv, na drugi strani pa imamo zelo visoko inflacijo, ki je dvakrat višja •liiiilnmu»niiimn«linilinimiiiiliMinHi!iliH«*iiii»>n*>nnnniiiiiiiiliiHimiii»iuifMliiHii"ii.. KONEC TEŽAV ZA AVTOMOBILISTE Včeraj končno odprli prometu nov odsek Tržaške ceste Hitreje se odvija tudi promet pri ločniškem mostu jo, da bi mu ohranili življenje. Fant se je hudo poškodoval v prometni nesreči v Ulici Brigata Casale v Gorici, kakor smo na kratko poročali že včeraj. Pelizon, ki se je peljal na motornem kolesu, v smeri proti središču mesta, je trčil v nasproti vozeči fiat 128, ki ga je u-pravljal 43-letni Remigio Dollani s stalnim bivališčetn v Ulici del Prato 31 v Gorici. kot v drugih zahodnoevropskih državah. Italijanske banke uživajo zaupanje v inozemstvu in dokaz temu so tudi visoka posojila, ki jih tuje banke dajejo italijanskim. V prvi polovici letošnjega leta se je tudi povečalo povpraševanje po denarju in banke so posodile 9.037 milijard lir več. Na drugi strani pa so omejitve v izdajanju posojil povzročile zmanjšan ie bančnih depozitov kar za 2.359 milijard lir, kar pomeni, da so se ljudje poslu-žili lastnega denarja za svoje potrebe. Manj je bilo tudi v prvi polovici letošnjega leta prodanih bonov BOT. Dejansko smo v delni krizi, vendarle je upati, da se bo znalo italijansko gospodarstvo izvleči iz težav. Na sledi tihotapski skupini Tihotapstvo ob meji je bilo od nekdaj in je menda še zmeraj vabljiva dejavnost predvsem za mlade in lahkomiselne ljudi, ki bi radi t na lahek način veliko zaslužili, GLASBENA MATICA - GORICA ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH PDUŠTEV ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE vabijo danes, 27. t.m., ob 20.30 na KONCERT KOMORNE SKUPINE IZ GORICE A. Merni — sopran G. Marcossi — flavta L. Urdan — klarinet H. Plesničar — klavir Koncert, ki je prvi v letošnji abonmajski sezoni, bo v ATTEMSOVI PALAČI Prosveta Na sedežu Zveze slovenskih kulturnih društev v Ulici della Croce bo jutri zvečer ob 18. uri sprejem za jugoslovanske državljanke, ki so se po vojni priselile v Gorico. Sprejem bo ob jugoslovanskem državnem prazniku. Pride tudi generalni konzul SFRJ v Trstu. Na sprejemu bo pel moški zbor »Andrej Paglavec* iz Podgore. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo naproša udeležence smučarskega tečaja, da poravnajo obveznosti na sedežu društva in ne v avtobusih. Obveznosti je treba poravnati do 19. decembra in ne do konca tedna, kakor je bilo pomotoma javljeno. Kulturni krožek II Punte bo v soboto, 29. novembra, ob 18. uri v dvorani Palazzetta Veneta v Tržiču predstavil Tomizzovo knjigo «L'ami-cizia*. Avtorja bo predstavil prof. Silvio Cumpeta, sledila bo debata. Goriški Rdeči križ obvešča vse, ki bi radi kakorkoli prispevali za potresence v južni Italiji, da lahko blago izročijo na sedežu Rdečega križa v Gorici, Ul. Codelli 9 (te-lefono 84-819). Denar naj nakažejo na naslov Croce Rossa Italiana, Co-mitato centrale, via Tosca 12, Roma, poštni tekoči račun štev. 300094. Koncerti iiiiiillimHililiiiiiHiliiliMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiimutiiaMiilliMluillliiHlililiilliMtiiiiiiiiillliitiimiuHlIliilf TEŽKO REŠLJIVO VPRAŠANJE Zavzetost rajonske skupščine za sodno izgnane stanovalce Poziv skupščine severnega dela mesta zeh-teva izvedbo sprejetih občinskih obveznosti ■icHrv« aafcl 1L RANCA Dl CflEDITO Dl TRIEETC TRŽAŠKA K R E D 11N A BANKA S. P. A. "V ■tiasr - ULICA r. riLZIlO - 1 61-A^6. 26. 11. 1980 Ameriški dolar 910.— Funt šterling 2.160. Irski funt šterling 1.760.— Švicarski frank 525,25 Francoski frank 203,25 Belgijski frank 28,75 Nemška marka 473,25 Avstrijski šiling 66,30 Kanadski dola' 765.— Holandski f.orint 436,50 Danska krona 153.— Švedska krona 210.— Norveška krona 180.— Drahma 16—, Mali dinar 2R.50 Veliki dinar 27.— MENJALNICA vseh tujih valut Obljube o skorajšnjem odprtju novega odseka Tržaške ceste ter o u-reditvi prometa pri ločniškem mostu, so se tokrat izpolnile. Včeraj so končno odprli prometu okrog 800 metrov dolg nadvoz na Tržaški^cesti. nasproti goriškega pokopališča, nekoliko hitreje pa se odvija tudi promet pri ločniškem mostu, kjer pa morajo avtomobilisti, namenjeni proti ali iz Vidma, še zmeraj prevoziti daljši obvoz. Upati je, da bodo dela tudi na tem odseku dokončali v prihodnjih dveh, treh mesecih in da bo tedaj promet lahko stekel brez težav. Za tiste, ki kaj radi pritisnejo na plin, naj povemo, da velja na novi nadvoznici pri goriškem pokopališču hitrostna omejitev 50 kilometrov na uro. Prometne razmere na južni in zahodni vpadnici v Gorico so torej za silo urejene, dela pa še nišo v celoti zaključena. Kmalu bodo namreč začeli graditi novo povezovalno cesto z Ulico Tabai v štandrežu. drugače pa bi bilo treba urediti tudi prometne povezave z goriško industrijsko cono. ki je, kljub bližini sodobnih cestnih infrastruktur, povsem izolirana. Izredno resno stanje 16-letnega Maurizia Pelizona Zdravstveno stanje 16-letnega Maurizia Pelizona iz Ulice Capodi-stria 3' je še zmeraj zelo resno, še v torek ponoči so ga prepeljali na oddelek za intenzivno nego tržaške bolnišnicte, kjer se zdravniki trudi Na zadnji seji rajonske skupščine za severni del mesta (Svetogorska cesta in Placuta) so podrobno razpravljali o stanovanjskih vprašanjih tistih občanov, ki jih bodo z zakonom izgnali iz njihovih bivališč. Razprava je potekala na osnovi predloga gradbene komisije rajonske skupščine, ki jo sestavljajo Renato Boegan, Roberto Busilini, Edoardo Ferfolja in Daniele Jug. Ta komisija je v zvezi z bližnjimi sodnimi izgoni predlagala nekatere ukrepe, da bi prizadete zaščitila. Rajonska skupščina je odobrila predlog gradbene komisije, v katerem se sklicuje na svoječasne obveznosti odbornika za javna dela glede nakupa in postavitve večjega števila montažnih hiš za tiste občane, ki jih bodo izgnali iz stanovanj in iz tistih hiš v Ascolijevi ulici, ki jih bedo revitalizirali. Po začasni namestitvi v montažnih hišah, bi se prizadeti občani vrnili v popravljene hiše ali pa si poiskali nova bivališča. Doslej na občini niso izvedli še nobene tovrstne pobude. (Z naše, u-redniške strani dodajamo, da je zaradi potresa v južni Italiji naenkrat izvedba takšne pobude postala vprašljiva.) Rajonska skupščina poziva občinsko upravo, naj se posluži vseh zakonov, da bi si zagotovila ustrezno število stanovanj za izgnance. To pravico lahko uveljavi tudi na osnovi 3. odstavka člena 42 republiške ustave. Poleg tega naj občinska u-prava takoj začenja preurejati svoje V cerkvi sv. Ignacija bo jutri zvečer ob 20.15 koncert raznih zborov posvečen sv. Ceciliji. Nastopajo zbori Lojze Bratuž, Mirko Filej, Luigi Fogar, mladinski in moški zbor iz Štmavra, Monte Sabotino, Seghizzi in S. Ignazio. Čisti izkupiček gre v sklad za pomoč prizadetemu prebivalstvu južne Italije. Gledališča Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, danes ob 12.00 v Kulturnem domu v Novi Gorici: Brian Clark, Čigavo je moje življenje: Predstava za zdravstveno in lešno šolo ter ob 20. uri ponovitev predstave za abonente reda S petek A, B in C ter izven. Kino stanovanjske zgradbe, ki so zaobjete v občinskem gradbenem programu. Potrebna pa je tudi ustanovitev občinske komisije za stanovanja, ki bo seznanjena z deželnimi in vsedržavnimi zakoni ter bo sposobna v vsakem trenutku pomagati prizadetim. Na seji rajonske skupščine st od občinske uprave zahtevali, naj takoj zaključi načrtovanje in se loti popravila hiš na desni strani Asco-lijeve ulice, ki jih regulacijski načrt vključuje v ljudsko gradnjo (načrt PEEP). Občinska uprava naj kupi «parkirna stanovanje*, ki bi služila kot začasna bivališča za navedene primere. Gre za vprašanje, ki je še posebno občuteno v tej' mestni četrti in ki ga sploh ni enostavno rešiti. Zategadelj je rajonska skupščina pozvala vse zasebnike in javne ustanove, ki razpolagajo s prostimi stanovanji, naj v skladu z veljavnimi predpisi dajo ta stanovanja na voljo družinam, ki jih bodo v kratkem vrgli na cesto. Rajonski svet se pri svojem pozivu opira tudi na ustavno določilo, na človeško solidarnost in na krščansko usmiljenje. (,urica ^ VERDI 17.30-22.00 «L’ultimo gio-co». Barvni film. CORSO 17.00—22.00 «The black ho-le — il bučo nero*. M. Seli in A. Perchius. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «L'altro vi-zio di una porno moglie*. Prepovedan mladini pod 18. letom. TržitI EXCELSIOR 16.30—22.00 cUrban eowboy». PRINCIPE 17.30-22.00 »Kagemusha — 1’ombra del guerriero*. /Voivi (ittrivu in ukniirti SOČA 18.00—20.00 »Nesreča na liniji 401». Ameriški film. SVOBODA 17.00-20.00 «Ben Hur». Ameriški film. DESKLE 19.30 «CarstVo strasti*. Japonski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in Donoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Kor-zo Verdi 57,' tel. 28-79. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla salute, Ul. C. Cosulich 117, tel. 72-480. Peršoljeva v «11 Torchio» ■ ""'‘T-.r... ... j f|IJ V goriški razstavni galeriji «11 Torchio* v Ulici Mameli je v teh dneh odprta razstava goriške slikarke Marije Grazie Peršolje. Razstava bo odprta še ta in drugi teden. Na naši sliki je slikarka ob otvoritvi razstave Aaricola '80 SEJEM KMETIJSKIH STROJEV IN PRIDELKOV TEKMOVALNA IN PRODAJNA RAZSTAVA DVORIŠČNIH ŽIVALI SREČANJA - TEKMOVANJA ATRAKCIJE' 29. november — 8. december 1980 URNIK: od 9. do 17. ure /Sfc\ zbornica /a trgovino, industrijo' Vi \ OBRT IN KMETIJSTVO GORICA gožizia esposi2ioni V Vi.i (it ii.i Lim a, » Tol 0481/33440 IAJNISIVO IN GlAVNA DIREKCIJA Sl JLMSKtM PRIREDITEV GORICA VIDLM TlRlNZL LIGNANO orgalfi OBIŠČITE SEJEM! v' Andrej Čehovin slavni vojak iz Branice Levstik je v svoji edinstveni pripovedi o Martinu Krpanu hotel med drugim povedati, da je tudi mogočni Dunaj včasih poklical na pomoč krepke pesti malega in neupoštevanega naroda, kadar je bilo cesarstvo v nevarnosti. Saj so obstajali poleg namišljenega Levstikovega junaka — Krpana, ?ki je rešil Dunaj* — resnični ljudje slovenskega redu, ki so se sijajno izkazali v vrstah braniteljev tedanje avstrijske «domovine». Eden teh slavnih junakov slovenske krvi, je bil naš primor- ski rojak iz Vipavske doline — Andrej Čehovin, ki je zaradi vojaških sposobnosti in junaških dejanj v raznih bitkah dosegel mnoga visoka odlikovanja in celo baronski naslov. Andrej Čehovin se je rodil 26.8. 1810 v Branici na Vipavskem, v «Rokeevi* družini, kjer je bilo sedmero otrok, in težko bi Andrej prišel do šolanja, da se ni oglasil njegov stric, materin brat, duhovnik in šolski voditelj v Postojni, ki je vzel nadarjenega nečaka k sebi. In tako je dvanajstletni deček Drejček Če- hovin začel v Postojni svojo pot učenosti, ki ga je povedla na bojna polja, ne pa pred oltar, kot je želela njegova mati. Po petih letih šolanja v Postojni, ter ob podpori že omenjenega strica, je Andrej odšel v Gorico na gimnazijo. Toda latinska šola ga ni privlačevala: misel na duhovski stan tudi ne. V njem se je vedno bolj kazalo veselje in zanimanje do vojaščine, tako da je ves svoj prosti čas posvečal predvsem branju knjig in igram z vojaško vsebino. In, kot se bere, je že tedaj med igranjem nadkriljeval svoje soigralce ter se obnašal kot pravi poveljnik. V Gorici je opravil 1. in 2. letnik gimnazije, 3. pa v Novem mestu na Dolenjskem. V času, ko je v Ljubljani obiskoval 4. letnik, je bil poklican k vojakom ter se mu je tako izpolnila želja, ki jo je imel v sebi od otroških let dalje. Postal je vojak; bilo mu je 21 let. Ni pa šlo povsem gladko pri vojaškem naboru; mladi Čehovin je bil precej šibke postave, Zaradi česar ga je mislila pne-gledna komisija odkleniti. Ker pa je mladi Andrej sam prosil za potrditev, rekoč, da ima veliko veselje do vojaščine, obljublja, da ne bo delal sramote in podobno — je bil sprejet. In kot se je izkazalo, ostal je mož beseda; res ni delal sramote vojaškemu stanu. Nasprotno. Vojaško življenjske pot je Andrej Čehovin začel kot topničar in kmalu je bil poslan v višjo stotnijsko šolo, kjer se je pridno učil, ter bil že po enem letu povišan v nadtopničaria. Njegovo vojaško šolanje je bilo tako uspešno, da so ga predstojniki po- stavljali za vzgled ostalim sovrstnikom. Andrejev oče pa ni bil s tem sinovim šolanjem, čeprav zelo uspešnim, prav nič zadovoljen. Pisal mu je; «Pridi domov, si že devolj šolan: lahko boš dobil v domačem kraju službo*. Toda Andrej ni poslušal očetovega nasveta; preveč mu je bil pri srcu vojaški stan. Odgovoril je, da ne misli opustiti vojaškega šolanja; upa, da bo postal častnik in se izkazal v vojni, ki bo, kot kaže, kmalu izbruhnila . . . Prišlo je leto 1818, polno nemira po vsej Evropi; podjarmljeni narodi so se začeli upirati, Avstrija je nastopila, med drugim, tudi v zasedeni severni Italiji ter z orožjem branila meje cesarstva preti Piemontežem in Garibaldineem, ki so hoteli osvoboditi italijansko ozemlje. Tako je prišel za Čehovina čas, ko je lahko pokazal svoje velike sposobnosti na bojnem področju. Avstrijski vojski na italijanskih bojiščih je poveljeval maršal Radecld. ki je bil tedaj star 82 let in pred očmi tega slavnega poveljnika je Čehovin dosegel svoje velike uspehe, časti in odlikovanja. Prvi spopad s sovražnikom je naš junak doživel pri Montana« blizu Mantove 29. maja 1848. Med močnim obojestranskim topovskim obstreljevanjem je bil tako uspešen, da je prisilil nasprotnika' k umiku. Za ta podvig je prejel svoje prvo odlikovanje, veliko srebrno svetinjo. Dva meseca pozneje je sledil drugi spopad v kraju Somrha-campagna. v bližini Verone. In kot že v prvi bitki, je tudi tega dne Čehovin pokazal svoje izredne vojaške sposobnosti. Poleg hrabrosti in odlične strategije, je zelo spretno nadomestil padlega poveljnika.. rešil svoje tovariše iz nevarnega položaja ter priboril Avstrijcem važno zmago. Tokrat je prejel veliko .zlato svetinjo, ki mu jo je podelil sam maršal Radecki. Vojna med Avstrijci in Italijani se je nadaljevala tudi naslednje leto 1849 in Čehovin si je pridobil še novih - priznanj. za.. odlično vojskovanje v raznih bitkah. A. kot se ljere, višek svoje vojaške spretnosti je Čehovin dosegel t bitki pri Novari 23. marca 1849, ko je zaustavil prodiranje mnogo števjljjejšega .nasprotnika, . dokler ni prišla pomoč in š tem preprečil, da bi bil del avstrijske vojske zajet. Za to hrabro in zelo odločilno dejanje je Čehovin prejel že takoj na kraju samem pohvalo od vseh, ki so prisostvovali njegovim posegom v tej važni bitki. Kmalu pa je prejel tudi uradno priznanje za novi podvig, najvišje vojaško odlikovanje viteški red Marije Terezije. In po pravilih tega reda je bil povzdignjen v baronski stan. Tako je Rokčev Drejček iz Branice postal »baron* Andrej Čehovin. Tudi v naslednjih letih (ostalo mu jih je zelo malo), je bil Čeliovin deležen še novih priznanj in časti za uspehe na vojaškem področju in nič ni dalo slutiti, da se bo temu neustrašnemu vojaku, ki se je neštetokrat nahajal sredi smrtonosnega plesa, tako kmalu in v mirnem času izteklo življenje. V začetku leta 1855 se je nahajal v Mantovi in tam zbolel. Skraja ga bolezen ni vznemirjala, ko pa je začel iskati zdravljenja. je bilo prepozno Odšel se je zdravit v Baden pri Dunaju, a je že 10. septembra istega leta umrl. Bil je star 45 let. Na Ba denskem pokopališču, kjer je pokopan, mu je vojno ministrstvo postavilo nagrobni spomenik. ’ V zasebnem življenju je bil Čehovin preprost in prijazen človek, a se kljub neštetim priložnostim ni poročil ne ustvaril družine. Trdil ie, da «dober vojak ne more biti tudi dober mož in oče*. Narodno je ostal precej navezan na svoje ljudstvo in jezik, in se-bere, da kjerkoli .je bila priložnost, je govoril «po domače*, to je slovensko, ter branil svoje rojake, če jih je kdo zaničeval. Kot se je na primer zgodilo, ko je neki častnik pri vaiah na-h ulil skupino vojakov slovenske narodnosti, «da niso vredni piškavega oreha*, se je Čehovin, ki je slišal žaljive besede na račun svojih rojakov, oglasil: «Gospod poročnik, jaz sem tudi Slovenec, pa sem že dokazal, da sem nekaj vreden!* Nekateri avstrijski zgodovinarji so hote ali iz nevednosti pisali o Čehovinu, da je italijanske narodnosti, kar je seveda pretvarjanje resnice. «Saj ni v vsej Vipavski dolini niti ene laške družine*, je ob takem branju zapisal, pred mnogimi leti braniški duhovnik M. Vales. V domači vasi Branici so avgusta 1. 1898 slovesno počastili svojega znamenitega sovaščana — Andreja Čehovina; postavili so mu len spomenik. Po načrtu arh. Maksa Fabijanija iz bližnjega Kob-dilja, je spomenik izdelal goriški kiparski mojster Blaž Bitežnik. LADO PREMRU MINULO SOBOTO V PORTOROŽU Zborovanje borcev Istrskega odreda Zavzetost za pomoč hudo prizadetim Brkinom V soboto. 22. novembra so zborovali v Portorožu borci bivšega I.O. v sejni dvorani Splošne plovbe. Zboru je predsedoval tov. Mirko Remec - Nanos, pol. komisar enega od bataljonov tega o-dreda. Med delegati je bil tudi Drago Maslo, ustanovitelj brkinske čete, predhodnice cdreda in kasnejši njegov komandant. Zborovanju je prinesla pozdrav delegacija pionirjev šole iz Lucije. Predsednik se je oddolžil pionirjem za čestitke s poklonom knjige «Istrski odred* za šolsko knjižnico. Zborovanje je pozdravil tudi predsednik občinske skupščine Piran. V svojem nagovoru .ie izrazil upanje in gotovost, da bodo borci doprinesli svoj delež pri reševanju gospodarske stabilizacije z nasveti in s sodelovanjem pri raznih političnih in u-pravnih organih, saj je velika večina borcev vključena v teh telesih. Pozdrave je prinesla tudi številna delegacija bivših borcev, ki živijo tostran meja. Načeloval ji je tov. Valter Valenstein. Predal je vprašalne pole s podatki borcev za njihovo morebitno odlikovanje. Navedel je tudi misel, da nameravajo tu živeči borci postaviti spominska obeležja v kraiih, kjer so enote odreda i-mele važnejše akcije. Mimogrede naj omenim, da je bil že v jeseni 1943 II. bataljon odreda sestav-Pen skoro izključno iz borcev iz Boljunca, Doline. Plavij in zaselkov tržaške okolice. Delegati zborovanja so prejeli že na domu obsežno poročilo o delovanju dosedanjega odbora in zaključni račun finančnega poslovanja ter poročilo nadzornega odbora. Pri tej točki dnevnega reda je veliko število delegatov poseglo v razgibano in pozitivno diskusijo. Diskut.anti so ugotovili, da je dosedanji odbor skupno z občinskimi pododbori veliko storil, da spomin na narodnoosvobodilno borbo ne gre v pozabo in to od spomenika na Kozini vse do ustanovitve malega muzeja v Brkinih. Diskusija je pokazala, da se bivši borci zanimajo za socialno stanje poedinega borca ter da se še nadaljuje solidarnost, ki se je zakoreninila med borci v času narodnoosvobodilnega boja. Borci nadaljujejo boj tako, da sodelujejo pri raznih političnih, kulturnih in gospodarskih organih. Skoro vsi diskutanti so se dotaknili katastrofalne zmrzali, ki je hudo prizadela Brkine na začetku tega mili so, da bodo podkuri, na katere so razdeljeni Brkini, z nasveti in predlogi, da se odpravi povzročena škoda. Diskusija o Brkinih je pokazala veliko hvaležnost do prebivalcev Brkinov, kjer so za časa narodnoosvobodilne vojne našli gotovo zavetišče in topel družinski sprejem. ' Vsa poročila so bila sprejeta enoglasno. Izvoljen je bil novi odbor za bodočo mandatno dobo in sprejet novi pravilnik. Oba sta bila izglasovana enoglasno in z burnim odobravanjem. Sprejet je bil sklep, da sestavi nov odbor program za nadaljnje delovanje na o-snovi diskutiranih problemov. Odbor bo o svojih akcijah obveščal preko vsedržavne zveze italijanskih partizanov bivše borce, ki žive tostran meje. Po zborovanju so se delegati srečali še na kosilu, kjer so v medsebojnih razgovoril obujali spomine iz junaškega in zmagovitega boja izpred petintridesetih let. MARJAN VATOVEC (Samo) Enzo Marši v galeriji «Sala d’arte moderna» Enzo Marši je ljubiteljem pokra-jinarstva znan kot romantično -impresionističen slikar kraške lepote, gmajn in gozdičev iz katerih se blešči beli apnenec sredi sočnega zelenja. Vsaj takega smo ga poznali do zdajšnje razstave v Rossinijevi pasaži v galeriji «Sala d'Arte Moderna*. Tam namreč ni bilo več slik zelenja narave niti modrine neba. Nebo je čisto obledelo nad rdečkasto-rjavo obsijanimi stavbami samotnih razgledov kmečko-predmestne arhitekture, zreducirane skoro na samo zidovje brez oken. Na kratko povedano: Marši se je s Krasa vrnil prek vaških ulic Križa. Proseka in Mač-kolj, med kamenitost starega tržaškega mesta. Niso pa to morda znani slikoviti razgledi raznih u-ličic in malih trgov, kot jih srečujemo pri večini slikarjev slične tematike, ki se žele laskati domoljubnosti Tržačanov. Ta nova slikarjeva olja so bolj strogo in hladno zasnovana. Marši se v njih zavestno omejuje na najenostavnejše skladnosti likovnih prvin in likovne zakonitosti, v čemer je morda nekoliko soroden znamenitemu Toskancu Rosaju. Vendar le v poenostavljanju oblik in ne v barvitosti, ker pri Rosaju še vedno srečujemo v platnih zeleno drevo. O drevesih v novih slikah tega šentjakobskega slikarja pa ni sle- du, nebesni svod je čisto bel in puste stene hiš rdečkasto odsevajo v bolj ekspresionistično poudarjeni globinski perspektivi. To gotovo niso vesele podobe. Dokaz pač, da se Marši skuša otresti kraške-ga klišeja, ki se je razbohotil v tržaški likovnosti, in pričeti novo, lastno pot, pa čeprav ga ta vodi na mejo angažirane umetnosti. Saj se nam dozdeva, da za razbeljenimi zidovi starih hiš samoinih u-lic uživajo nedeljski odmor od tedenskega dela zgarani ljudje, dozdevno iz tiste preteklosti, ki ni še poznala avtomobilov. Na to meri gotovo olje ^Provokacija*, kjer v ozki ulici parkira par avtomobilov, ki pa izgledata kakor dva sarkofaga prekrita z mrtvaškim prtom. Skrita kinemaotgrafija na tretjem programu TV Danes, ob 19.30 bo na tretjem televizijskem sporedu prva od štirih oddaj, posvečena deželnemu filmu. Gre za serijo oddaj, ki bo skušala prikazati predvsem delo in dosežke amaterjev, katerih filmi ne pridejo v običajni komercialni obtok in zato ne dosežejo širše javnosti, pač pa ostanejo v zaprtem krogu specializiranih prireditev in krožkov. ETNOLOŠKA RAZSTAVA V KOPRSKEM POKRAJINSKEM MUZEJU Kultura trdega kmečkega vsakdana ima svojevrsten pomen in vrednost Na razstavi so nazorno in vsestransko prikazali istrsko vas Raven V petek, 7. novembra t.l. so v veži Pokrajinskega muzeja v Kopru, odprli etnološko razstavo Istrska vas Raven. Razstavo sta postavili kustosinji Zvona Ciglič iz koprskega muzeja in Zora žagar iz piranskega Pomorskega muzeja. Po prisrčni otvoritvi, na kateri sta o namenu razstave spregovorila ravnatelj S. Žitko in kustosinja Zvona Ciglič, je v prostorih koprske knjižnice stekel zanimiv razgovor o mestu etnologije v učnem procesu na srednjih šolah tako kot del rednega šolskega urnika, kot v okviru počitniške prakse ali svobodnih aktivnosti. Omenjena razstava je namreč plod sodelovanja med KUD Karol Pahor in Gimnazijo v Piranu in bi se morala v tej obliki pokazati že na letošnjih Dnevih slovenske fol- klore v Bernardinu. Pri tej akciji sta bili muzejski delavki sprva določeni kot mentorici mlaain raziskovalcev, ko pa je prvi zagon gimnazijcev splahnel, je realizacija ostala r.z ramenih obeh etnologinj. Vendarle se prvotno sodelovanje kljub vsemu kaže v samostojno obdelanih poglavjih ljudske kulture, ki so jih raziskovali in tudi podpisali najvztrajnejši piranski gimnazijci. Na razstavi je najprej nazorno predstavljena lega vasi Raven in njen opis. Nato zapovrstjo sledijo: Praznovanja, Noše, Stare fotografije, Glasba, Petje, Ples, Vaška skupnost, šege in navade, Živinoreja in poljedelstvo, Vinogradništvo. Prehrana. Zdravilstvo, Kuhinja, Otroške igrače in Obrti. Torej nekatere splošhe in nekatere pfiiiiiiiiiiiiiiiiiiriniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiimiiintMiiHHiHiNiiiiiMiiiiiNiiinnnmimiiiiiiniitiiMiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiii t.>rr ntc« i t- **•« O'/«-if*>'»»•«'? 'r• n Patronat KZ - INAC svetuje POMOČ POPOLNIM CIVILNIM INVALIDOM VPR.: «Rada bi Vam povedala svoj primer, ki je drugačen od tistih, ki jih običajno obravnavate v Vaših rubrikah. Zdi se mi, da se mi godi krivica, a ne vem, kako bi si pomagala. Že več let sem prejemala majhno pokojnino, ker so me priznali za civilnega invalida. Kar naenkrat so mi odvzeli pokojnino, ko sem bila stara 65 let, čeprav se je moja invalidnost še poslabšala in prav januarja letos me je posebna komisija priznala za popolnega civilnega invalida in imam tudi doma dekret. Skoraj sem se prepričala, da zaradi precej visoke moževe pokojnine ne bom nikoli več dobila pokojnine: vendar pa sem te dni slišala glas, da je prišel nov zakon in da imajo sedaj pravico do pokojnine INPS tisti, ki so popolni civilni invalidi. Mi lahko Vi razjasnite kaj več in povejte mi, če lahko dobim pokojnino?* A. D. Dokler niste dopolnili 65. leta starosti, je bilo vse v najlepšem redu. Pokrajinska zdravniška komisi- ja je spoznala, da Vaša fizična nesposobnost, presega dve tretjini, zato so Vam priznali status civilnega invalida s pravico do pokojnine, ne glede na Vaš zavarovalni položaj. Stvar se je komplicirala ob dopolnitvi omenjene starosti, ker po zakonu se civilne pokojnine avtomatično spremenijo v socialne pokojnine. Tu pa je prišlo do absurdne situaoije, da, so preverili družinske dohodke in ker so presegali določeno mejo, so pokojnino ukinili oziroma Vam niso priznali pravice do socialne pokojnine. V tem smislu je vsekakor zakon zelo krivičen, saj priznava pravico do civilne invalidnine mlajši osebi, po 65. letu, ko je dejansko še bolj potrebna in nepokretna, pa ostane praznih rok. Prav februarja letos sta izšla dva nova zakona, ki zadevata civilne invalide, slepce in gluhoneme, vendar pa ne bistveno spreminjata obstoječega. Gre za zakon štev. 18 z dne 11. 2.1980, ki priznava pravico do posebnega dodatka za pomoč in postrežbo za tiste popolne civilne invalide, ki za- radi fizičnih ali psihični napak so ppvsem nepokretni in jih mora stalno spremljati ter negovati neka oseba. V tem primeru ne upoštevajo dohodkov ne upravičenca ne njegove družine in znaša 120.000 lir na mesec, z letom 1981 še bo povišal na 180.C00 in leta 1982 bo znašal 232 000 lir mesečno, kolikor dobivajo veliki vojni invalidi. O teh zahtevkih se bo morala izreči pokrajinska zdravniška komisija, ne pa INPS, ki sploh nima ničesar s tem v zvezi. Zakon štev. 33 z dne 29. 2. 1980 določa nove meje dohodkov za uživalce pokojnine civilnih invalidov, slepcev in gluhonemih. Od 1. julija 1980 dalje velja dohodek 5.200.000 lir za popolne invalide in 2.500.000 za delne invalide. V Vašem primeru se pač morate sprijazniti, da s socialno pokojnino ne bo nič. Lahko pa bi po našem mnenju uveljavili pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, ker že sama oznaka popolne invalidnosti bi morala zadostovati. Vsekakor predložite prošnjo na pokrajinsko zdravniško komisijo. specifične sestavine vaškega življenja. Vsega skupaj 27 slikovnih panojev s fotografijami, dokumenti, časopisnimi članki in s komentarjev. Vsako poglavje je ilustrirano tudi s številnimi predmeti — muzealijami, ki presenečajo s svojo urejenostjo in domiselno posta vitvijo. Preparacijo je opravila llonka Hainal iz Pomorskega muzeja v Piranu s sodelavci. Že ob odprtju je razstava vzbudila pozornost obiskovalcev, ki so prišli iz koprskega zaledja, tako tudi iz vasi Raven. V razstavljenih predmetih so prepoznali svoje domače okolje polpretekle dobe in odhajali v spoznanju, da ima njihova, čeprav revna, kultura vsakdanjega življenja svojstven pomen in vrednost, ki se je doslej niso zavedali. Na neki način je taka etnološka razstava oalejialo, v katerem se zrcali vstfvaškh skupnost in tako spoznava svojo vlogo v zgodovinskem procesu, ki je sicer nespoznaven samemu protagonistu tega procesa. Tembolj je tako o-gledovanje dramatično, če gre za polpreteklo obdobje, ko mora obiskovalec za ustvarjanje prave distance pretrgati svojo čustveno navezanost. Etnološka razstava z ambientalnimi prikazi je pravzaprav prikaz otroštva neke generacije. če je ta prilcaz že socialno selekcioniran, kot je to primer pri koprski in navadno tudi pri drugih etnoloških razstavah, je učinek razstave usmerjen v določen socialni sloj obiskovalcev. Koprska razstava torej izjemno učinkuje na sedanje in nekdanje vaščane iz Ravna, podobno, a manj na ostale Istrane, itd. V skrajni konsekvenci, je etnološka razstava, v prenesenem pomenu, klic k dostojanstvenemu samozavedanju, ne samo kulturne dediščine, ampak celotne etnične skupnosti. Morda bi lahko rekli, da je kopr ska razstava zamudila eno samo priložnost. Slikovno gradivo je brez podnapisov, predmeti brez označbe imen in funkcij. To sicer ne moti prej omeniene vpovratne zveze» za domače obiskovalce, nevtralnemu gledalcu pa vendarle onemogoča orientacijo (primerjavo), saj ga usmerja v površinske, estetske vtise. Z imenovanjem bi dobil’ predmeti etnično identiteto tudi na jezikovnem nivoju. NAŠKO KRIŽNAR ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Vodna znanost, vzgojna odd. 13.00 Dan za dnem 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 14.10 Josephine Beauharnais, 7. nadaljevanje 15.15 Posebne oddaje Dnevnika 1 16.10 Ellery Queen — TV film 17.00 Dnevnik 1 — Flash 17.05 3, ° 1. . . Kontakt! Rdečelasa Ana, risani film Zakaj? — 4. del TV.filma — Plošča — Risanka 18.00 Obletnice, vzgojna oddaja 18.30 Glasba, glasba 19.00 Dnevnik 1 — Kronike 19.20 Zbeži, Buddy — TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Flash, nagradna cddaja, ki jo vodi Mike Bongiorno 21.45 Konceit ob stoletnici rimskega opernega gledališča DNEVNIK — Danes v parlamentu — Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Un soldo due soldi 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 Velika Britanija, vzgojna oddaja 14.00 Popoldan, dnevna rubrika 14.10 Na domu Lavvrenceovih. TV film 15.00 Neločljiva prijatelja — TV film iz serije Atlas Ufo Robot 15.25 Kako uporabljamo filmsko kamero 15.55 Petnajstdnevnik o knjižnih izdajah. 16.30 Odpri se sezam 17.00 Dnevnik 2 - FLASH 17.05 Popolda — II. del 18 GO Kako 'živeti v Tanzaniji 18.30 Iz parlamenta Dnevnik 2 - ŠPORT 18.50 Kakšna zgodba je to? 19.45 DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO 20.40 Kingstca — dossier strahu Heroj brez imena — TV film 21.35 Primo piano — Dogodki in ideje naših dni 22.35 Glagbeno gledališče 23.15 Eurogol Pregled evropskih nogometnih pokalov DNEVNIK 2 Tretji kanal 14.30 Posl. Zamberletti odgovarja na vprašanja o potresu. 19.00 DNEVNIK 3 19.30 TV 3 — Deželni programi 20.00 - 20.35 Gledališče akrobatov 20.05 šolska knjižnica 20.40 Povratek — Spominsko glasbeno potovanje 21.30 Dnevnik 3 — Tednik 22.00 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 - lOtOO ■ TVP^V" ŠOLI 16.15 Šolska TV 17.15 Poročila' do hw.u ■; »M 17.20 Kdo bo zmagovalec, dok. film 17.40 Bjom Borg, dok. film 18.00 Klesar in sinova, otroška oddaja 18.30 Obzornik 18.40 Ugasla kulturna ognjišča, dok. oddaja J 19.10 Risanka ' 19.22 TV nocoj 19.24 Zrno do zrna 19.31 DNEVNIK 20 00 Obljubljena dežela ža bodečo žico, dok. 21.10 Jazz na ekranu: Kvartet Ronnie Scott 21.35 V znamenju 21.50 Za lahko noč: F. Chopin — Largo Koper 17.30 Ponovitev filma 19.00 Odprta meja 19.30 Eurogol 20.00 Risanke — Dve minuti 20.15 Stičišče 20.30 Ubežnikovo lice — film Igrajo: Fred McMurray, Lin Lecharty 22.00 Dnevnik danes 22.10 Dekle mesečeve polti — film Igrajo: Zeudi Araya, Ugo Pagliai Zagreb 17.45 Ptičje strašilo 18.15 Vsi enotni v obrambi 18.45 Dnevi jazza 20 00 Aktualna oddaja 20.50 Drugi jaz, zabavna oddaja 22.05 Ali se med seboj dovolj poznamo TRST A 7 00. 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah; 9-00 Glasbeng matineja; 10.10 Radijski koncert simfonične glasbe; 1130 Beležka, sledijo: Folklorni odmevi: 12.00 Iz sveta umetnosti; 12.40 Melodije od vsepovsod; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Mladi pred mikrofonom; 14 45 13 romanov: 15.00 Pišite, predvajali bomo; 16.00 Potovanje v Ameriko: 17.10 Mi in glasba: Poezija samospeva, piše A. Markon; 18.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji (ponovitev); 18.30 Priljubljeni motivi. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9 30, 10.30. 11.30. 12.30, 13.30, 14.30. 15.30. 16.30, 17.30. 18.30. 19:30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.20 Horoskop: 8.32 Oddaja o nogometu; 9.15 Knjiga na radiu; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .; 10.10 Zmaj; 10.32 Mozaik: 11.00 Kirn; 1135 Li-scio hits; 12.00 Na prvi strani: 12,05 Glasba po željah; 12.45 Con-troluce; 14.C0 Prijeten popoldan; 14.33 Izbrani za vas; 15.20 Zig-zag; lp.45 Popevke; 16.00 Glasovi v nevihti: 16.15 Poie skupina Air Sup-ply; 16.32 Crash: 16.55 Knjižna polica; 17.00 Poslušaimo jih skupaj: 17.15 Plošče; 17.32 Klavir; 18 00 Jugoslovanska pop scena; 18 32 In concert; 19.15 Poie Umberto Tozzi. KOPER (Slovenski program) 6.30. 7.25, 13.30, 14.30 Poročila: 6.00 Glasba ža dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.15 Obvestila in reklame; 6.37 Kinospored: 7.15 Najava sporeda; 7.30 Zaključek: 13 00 Pregled dogodkov, najava sporeda; Srednji val 546,4 'metra ali 549 kilohertzov UKW - Beli. križ 102,0 MHz UKW — Koper 98,1 MHz UKW — Nanos 88,6 MHz 13.05 Popevke se vrstijo; 13.40 Mladi izvajalci; 14.00 Koncert lahkih not; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15,30 Glasba po željah; 16.00 Mladinska oddaja; 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon in zabavna melodija na vaš telefon ski klic — 25-838; 16,30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba, ob jave. RADIO 1 7.00, 8.00. 10.00, 12.00, 13.00, 14.00: 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila: 6.00 Glasbeno prebujenje; 6.30 Ob zori, diskretno: 7 25 Kakšna gla sba!; 8.40 Iz parlamenta; 8.50 Gla sbeni trenutek; 9.00 Radio anch’io: 11.00 Štiri četrtine; 12.03 Vi in jaz; 13.25 Kočija; 1350 Oddaja z ob einstvpm; 14.03 H Pazzariedo, o-sebnosti in popevke: 14.30 Kaj je reklama^$130, Popoldanski spored; 16.30 Fantastična opereta iz Ul. del Pratello; 17.03 Patchvvork, za mlade poslušalce; 18.35 Nezavestna glasba; 19.36 Posvečeno mladenki, za katero nihče ne joče. ra dijska priredba v dveh dejanjih: ■21.13 Glasbena Evropa: 22.00 Športno življenje; 22.25 Osebnost pri mikrofonu. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.26 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci! 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Mladina poje; 9.05 Z radiom na poti; 9.40 Turistični napotki; 10.05 Rezervirano Za .11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; .00 Iz znaših krajev; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.05 Mehurčki; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.40 Jezikovni pogovori; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16.00 Vrtiljak; -18.00 Tržaški in ljubljanski parti zanski pevski zbor; 18 35 Ansambel «The Hollywood Saxophone Quar-tet*; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa; >.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni veččr; 21.45 Lepe melodije; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.20 Plesna glasba; 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Paleta popevk; 00.05-4.30 Nočni program. Vladimir Gradnik Primorski prostovoljci v obrambi severne meje 24. 1918-1919 Vrnimo se na reko Dravo. Koroški odred je že prvi dan do mraka dosegel desni breg Drave na sektorju: Breza - Lipnica - Libelišče. Jezerski odred pa je na odseku od mostu pri Velikovcu do vasi Apače prodrl do Drave. Proti zahodu so prišle do Drave tudi enote Ljubeljskega Drugi vod druge čete Tržaškega bataljona v Grebinju leta 1919 odreda. 3. junija so Dravo na vsej črti prekoračile jugoslovanske enote, ki so napredovale brez večjega odpora. 3. junija sta osvojena Velikovec in Grebinj. 4. sta bila zavzeta Trušnje in M. St. Vid, 6. junija je srbski bataljon vkorakal v Celovec, četa Ljubljanskega polka pa je dospela na Gosposvetsko polje, kjer je s pesmijo Naprej zastave slave počastila kamniti prestol starih slovenskih vojvod. Jugoslovanske enote so se ustavile na demarkacijski črti, ki je bila določena na pogajanjih za premirje 4. junija v Kranju. Ta črta poteka takole: od gore Kepa (k. 1143) na Karavankah čez Rožek ob Dravi - Vrbsko jezero - Gosposvetsko polje - Djekše - Pustrica - M. Rojah - na goro Klein Alpe k. 1763. Ta črta pa je bila le začasna — do formiranja plebiscitnih con po odločbi mirovne konference v Parizu. S tem so bile vojne akcije na severni meji končane. Nastalo je premirje, ki je trajalo do plebiscita. POHOD TRŽAŠKEGA BATALJONA PO ŠTAJERSKEM PODRAVJU IN PO VZHODNI KOROŠKI 1919. LETA Ivan-Janez Vidmar iz Tolmina prostovoljec - borec druge čete Tržaškega bataljona, ki ji je poveljeval poročnik Jože Hočevar, pripoveduje: V sredo, 19. januarja 1919 je naša četa odkorakala iz Maribora proti vasi Kungota, kjer smo prenočili. Drugo jutro smo se napotili proti vasi Lučane, ki jo je prej naša tretja četa branila ob napadu nemških enot s severne strani. Tja smo prišli pozno popoldne. Na postojankah smo zamenjali našo tretjo četo, ki ji je poveljeval poročnik Fabiani. Po enomesečnem bivanju na položaju je naša četa dobila zameno in je odkorakala proti Mariboru na svoje začasno bivališče Tezno. Že drugi dan, to je v soboto, 22. februarja zjutraj smo se na bližnji železniški postaji vkrcali v vagone in se z vlakom odpeljali v smeri Dravograda. Toda že v vasi Vuhred smo izstopili in nadaljevali peš proti trgu Radlje (Marenberg) ob Dravi., Tam smo se zadržali vse do aprila 1919, da smo zavarovali kraj in razoroževali nemške skupine, ki so s strahovanjem slovenskega ljudstva in s sabotažami hotele dokazati, da je štajersko Podravje nemško. Dne 30. aprila zjutraj je četa, oborožena tudi s težko strojnico, zapustila Radlje in krenila proti vasi Muta, oddaljeni kakih 8 kilometrov in ki leži v dolini Drave pri sotočju rečice Bistrice. Nadaljevali smo po grapi Bistrice v zaselek Pustica. Nastanili smo.se v šoli in župnišču ter se zavarovali s stražami in žičnimi ovirami. V ponedeljek, 5. maja ob 23. uri smo dobili nenadno povelje za umik. Ukaz je bil kratek: »Vzemite orožje in mimicijo, hrano uničite!* Časa smo imeli le 30 minut, nakar smo preobloženi krenili v temno noč, ne da bi vedeli kam in zakaj. Ko smo molče .korakali po isti poti, po kateri smo prišli pred petimi dnevi, nas je spremljal hladen dež. Ob zori smo prispeli pred vas Muto in tu so se nam stvari razjasnile. Nemci so namreč to vas že zasedli, z njimi smo se spoprijpli in jih po kratkem puškarje-nju pregnali proti Dravogradu. Bili smo sami brez zveze z zaledjem, v katerem pa že so bili Nemci. Umaknili smo se skozi Radlje proti Vuhredu. Tu smo razstrelili progo, da ne bi mogel njihov oklepni vlak proti Mariboru. Bil je že v Dravogradu. Po lesenem mostu smo dosegli desni breg Drave in se povzpeli na Božičev vrh (k. 639), kjer smo se zadržali in si ob kmečkih pečeh sušili premočeno obleko. Pri tem pa smo morali ostati budni. i. **:• -m4 Drugi vod 2. čete Tržaškega uautijoua, poveljnik podporočnik Anžlovar ŠPORT ŠPORT ŠPORT mm nogomet OSMINE FINALA POKALA UEFA Neodločen izid Radničkega z AZ '67 Tesen poraz Turineanov v Zuerichu Švicarski sodnik oškodoval niške nogometaše - Grasshoppers presenetil goste Radnički - AZ '67 2:2 (0:1) STRELCI: v 32. min. Tol (A), v ?'• m'n. Pantelič (iz enajstmetrovki v 76. min Kist (A), v 83. min. 'anajotovič (R). RADNIČKI NIŠ: Pantelič 6. Ga-^■uovič 7, Obradovič 7, Bojovič 6,5, Ranajotovič 7,5, Simonovič 6, Stojil-*0VIč 5,5, Halilovič 5,5 (od 76. min. «imčič), Antič 5 (od 80. min. Voji-n°vič), Martinovič 5, Mitoševič 6. , AZ '67 ALKMAAR: Treytel 6,6, v®n der Meer 5,5, Spelbos 6, Met-8°d 6,5, Hovenkamp 7, Peters 7,5, J°nkers 6, Arntz 6,5, Kist 7, Ny-6,5, Tol 6,5. SODNIK: Rudolf Rengli (Švi.) 5. GLEDALCEV: 20.000 Niš — v prvem srečanju osmi-j* finala je Radnički doma igral . ne©dločeno, sicer proti zelo moč-n!' disciplinirani in taktično zreli Inozemski ekipi AZ '67. Radnički lahko v tem srečanju nedvomno r^egel kaj več, toda slab sodnik 'razveljavil je povsem regularen in 2e,o lep zadetek Mitoševiča, obenem Je tudi spregledal očitno enajsterico v nizozemskem kazenskem prosto-ruh delna krivda vratarja Panteliča h11 Prejetih zadetkih ter seveda nenazadnje moč nasprotnika niso do-°*ili domačemu moštvu, da bi o-svojil ugodnejši izid kot 2:2. Na dlani je sedaj, da čaka jugoslovanske nogometaše v povratnem srečanju izredno težka naloga. O-Ojektivno je treba priznati, da so ob ^®keni izidu možnosti niškega mo-stva skoraj nične, (nb) ®rasshoppers — Torino 2:1 (0:0) STRELCI: v 50. min. Sclosa (T), t a2. min Heinz Hermann (G), v ^ min. Koller ..GRASSHOPPERS ZORICH: Ber-Herbert Hermann, Lauper (od 51. min. Mayer), Egli, Albcn, Heinz Rermann, Koller (od 70. min. Hack-er) Wehrli, Sulser, Pfister, Zanetti. IGR IN O: Terraneo, Volpali, Sal-adori, p. Sala, Danova, Van de y0rPut, Sclosa, Peoci, Graziani, accarelli (od 89. min. Mariani), Amico (od 75. min. Pulici). GODNIK: Hristov (ČSSR) GLEDALCEV: 25.500 ZURICH — Včeraj je Grasshoppers ,v Prvi tekmi osmine finala pokala EA zasluženo premagal Torino, J1 J® v Ziirichu odločno ubral o-tambno taktiko, kar ga je tudi ?aBo stalo. Na dlani je namreč, bi Turinčani v Ziirichu lahko ela zmagali, le da bi igrali na-Padalneje, odločneje. Že samo dei-»7°. da je Rabitti poslal''na igri-' le enega pristnega napada'ra 'Grazianija), jasno kaže, da so Tu-Gnčani v tem srečanju odločno me-‘ ‘na neodločen izid. Nljub temu pa so gostje celo prvi P°vedli, in to v 50. min. s krasnim srnom mladega Sclose. Grasshoppers t® ni popustil in v borih štirih mi-,91ah dosegel kar dva gola: v min. s Heinzem Hermannom in v 54. min. s Kollerjem, Zmaga domačega moštva je torej povsem zaslužena. VČERAJŠNJI IZIDI Radnički (Jug.) - AZ '67 (Niz.) 2:2 Grashoppers (Švi.) - Torino (It.) 2:1 Ipswich (Angl. - Lodz (Pol.) 5:0 Hamburger (ZRN) -St. Etienne (Fr.) 0:5 Standard Bel.) — Dinamo Dresden (NDR) 1:1 Eintracht (ZRN) - Sochauz (Fr.) 4:2 Stuttgart (ZRN) - Koln (ZRN) 3:1 Lokeren (Bel.) - Real Sociedad (Šp.) 1:0 (dVlITROPA CUP» Tatran — Zagreb 2:1 (1:1) PREŠOV — V tekmi za evropsko nogometno tekmovanje za «Mi-tropa cup* je včeraj v Prešovu domače moštvo Tatrana premagalo okrnjeno postavo Zagreba z 2:1 (1:1). V vrstah zagrebškega moštva sta namreč manjkala najboljša igralca Smolek in Rukljač. V včerajšnjem srečanju so prvi prešli v vodstvo Zagrebčani s Čopom v 29. minuti. Tri minute pozneje pa je Labun iz enajstmetrovke stanje izenačil. Labun je nato v 81. minuti tudi dosegel zmagoviti zadetek za domačine, (nb) # # * Csepel — Como 0:0 BUDIMPEŠTA - Italijanski prvoligaš Como je v nadaljevanju nogometnega tekmovanja za »Mitropa cup* igral neodločeno brez zadetkov v gosteh z madžarskim mo štvom Csepel. Atletico Madrid — SZ 0:3 MADRID — V prijateljskem nogometnem srečanju je sovjetska Reprezentanca premagala španskega prvoligaša Atletico Madrid s 3:0, prvi polčas (2 :0). SITTARD (NIZOZEMSKA) - V nogometnem srečanju 7. skupine evropskega mladinskega prvenstva je Belgija v gosteh premagala Nizozemsko s 3:1 (2:1). NAMIZNI TENIS PREJŠNJO SOBOTO V PIERISU V letošnjem prvem deželnem turnirju dobra uvrstitev slovenskih predstavnikov Med moškimi zmaga Slovenije, med dekleti pa Furlanije-Jul. krajine V soboto so v Pierisu predali svojemu namenu novo občinsko te-lovadnicj z organizacijo letošnjega prvega deželnega turnirja. Za tekmovanje je vladalo precejšnje zanimanje, saj je bil to prvi «open* turnir, na katerem so nastopili tudi številni ekmovalci iz obmejnih krajev sosednje republike. Tako re je lahko uresničil sklep vodstva deželne namiznoteniške zveze o tesnejšem sodelovanju s klubi iz obalno-kraškega pasu. K temu so nedvomno veliko prispevali predstavniki naših zamejskih društev, ki so se vedno zavzemali za take prireditve in pa tudi namiznoteniška zveza Slovenije, ki je bila gost prireditelja društva Begliano iz istoimenskega kraja, odličnega organizatorja te manifestacije. Na otvoritveni slovesnosti so bili prisotni župan občine San Canzian dTsonzo, podpredsednik namiznoteniške zveze Slovenije Alojz Štrumbelj, celotni odbor deželne namiznoteniške zveze, odbor društva Begliano ter številni tekmovalci. Tekmovanje se je odvijalo kar na dva- BOKS PREJŠNJO NOČ V NEW ORLEANSU ZA SN NENAVADEN IN SUMLJIV ZAKLJUČEK DVOBOJA ROBERT DURAN-LE0NARD Panamcu so zasegli denarno nagrado - Američan Camel prepustil naslov Portoričanu De Leonu - Britanec Hope premogu! Argentinca Herrero NEW ORLEANS — Amerikanec Sugar Ray Lecnard je ponovno o-svojil naslov svetovnega boksarskega prvaka velter kategorije (verzija, WBC). Panamca Roberta Du-rana je premagal po 2’,44” 8. kroga, ker se je Panamec «predal»: Leonard je imel do trenutka prekinitve lažjo prednost. Sodniki so mu namreč prisodili štiri kroge, Duranu dva, eden pa je bil neodločen. Odločilni osmi krog je bil precej konfuzen. Leonard je vsekakor diktiral tempo boja, ko je 16 sekund pred koncem kroga Duran dvignil desno roko. Leonard. ga je-namreč pred tem ostro obdeloval s pestmi ter ga pritisnil ob vr,v, .Sodnik je ob Duranovi vda,ji ostal presenečen in je šele po kratkem posvetu s prizadetim boksarjem srečanje prekinil. Duran je kasneje pojasnil, da je prenehal boksati zaradi bolečin v desni rami, ki so ga začele pestiti že v četrtem krogu. V to njegovo trditev, seveda, mnogi dvomite, saj je bolj verjetna možnost, da je preveč oslabel zaradi hujšanja, da bi prišel v predpisano težo in mu je 'MiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMMiiiimmiiiiimmiiMiiiiutfHiiiiiiiiitiiiiimiiiittittiiiiiMiiHH KOŠARKA 1. ITALIJANSKA LIGA Druga prvenstvena zmaga goriškega Tai Ginsenga Goričani so sinoči premagali moštvo Recoara iz Forlija Prvi poraz Turisande iz Vareseja - Derbi A-2 lige Carreri torej zmanjkalo moči. Potek tega srečanja bo vsekakor povzročil številne polemike, zlasti ker prednost Leonarda v trenutku prekinitve ni bila ravo izrazita: pri dveh sodnikih je bil v vodstvu za dve točki, pri tretjem pa celo le za eno. Srečanje pa ima že tudi posledice. boksarska komisija države Luisiana je namreč zasegla že 35 minut po zaključku dvoboja denarno nagrado (v višini devetih milijard lir), ki bi morala pripasti Duranu. Ginseng Gorica - Recoaro porli 101:93 (53:45) .TAI GINSENG: Puntin, Valentin-2, Turel 19, Pondexter 26, Pre-£ler 14, Ardessi 20, Pieric, Hayes ^ Antonucci in Campestrini. »RECOARO FORLI’: Abbondanza, °sio 2, Solfrizzi 18, Andreani 2, pallicelli, Griffin 32, Dal Seno 6, T^hella 10, Matassini, Hackett 23 Sinoči je goriškemu Tai Ginsengu skoraj 'prazno dvorano spet ®Pelo priti do zmage. Po desetih Porednih negativnih rezultatih so Goričani premagali Recoaro i 1’orlija in tako imajo zdaj na - stoici 4 točke. Znano je, da so si j^Gregorjcri varovanci priborili kjih. Par toči. prav na otvoritveni jjjOi prvenstva v Bologni proti ita-.Janskemu prvaku Sinudyne. Gori-so si na sinočnji tekmi povsem aslužiij zmago. Končno je goriška '/“Olika spet videla domače košar-zaigrati dobro in gotovo tako _ Papadu kot v obrambi. Tokrat itar-° zasluSu za zmago predvsem .pijanskim košarkarjem. Izredno Vp zaigrala Ardessi, ki je v pr-Jp polčasu devetkrat zadel koš , ? desetih poskusih in mladi Turel, 1 J® znal skozi vso tekmo z goto- e- . ______ _____„ ,zbral točk, Ardessi pa 20. Dobro sta p izkazala tudi oba Američana; a.ndexter je bil zelo točen iz raz-JGjp, medtem ko je Hares gospoda^ Pod obema košema. Skratka zamena zmaga Goričanov, ki vliva Soriško ekipo in navijače same ov° upanje za obstanek v ligi. (pm) 101:93 89:81 76:81 94:79 93:84 100:84 u?s‘jo organizirati igro goriške iJ*- Ob koncu tekme je ta zb trvUr a____i--: — on Pintinox 12; I&B Bologna in Ferra-relie 10; Antonini, Bancoroma Recoaro in Hurlingham 8; Tai Ginseng 4. PRIHODNJE KOLO (30. 11.) I&B Bologna - Antonini; Billy -Tai Ginseng; Turisanda - Bancoroma; Recoaro - Sinudyne; Grimaldi -Pintinox; Hurlingham - Scavolini; Squibb - Ferrarelle. A-2 LIGA IZIDI 12. KOLA Carrera - Brindisi Eldorado - Mecap Honky -Superga Matese - Štern Liberti - Magnadyne Rodrigo - Srcramora Tropic - Acqua Fabia LESTVICA Carrera 22', Brindisi 1C, Superga 16; Liberti, Eldorado, Matese 14; Sacramora, Honky in Tropic 12; Acqua Fabia 10: Mecap in Rodrigo 8; Magnadyne 6; Štern 2. 108:94 83:78 Ob nesreči'v južni Italiji Številne pobude za pomoč potresencem Katastrofalni potres v južni Italiji ima svoj odmev tudi v športu. Vodstvo Napolija je izjavilo, da bodo prvoligaško nogometno tekmo Napoli - Brescia odigrali regularno, kot predvideva tekmovalni koledar, izkupiček tekme pa bodo namenili prizadetim po potresu. Košarkarska zveza je sporočila, da so 12 ligaških tekem prve, druge, tretje in četrte moške in ženske lige odgodiii na datum, katerega še niso določili. Na teh tekmah bi morale igrati ekipe, ki delujejo na potresnem področju. Tudi sodnike za mnoge košarkarske tekme bodo določili šele danes, ker stanujejo nekateri, ki bi morali soditi po prvotnem razporedu, prav na potresnem področju. Odbojkarska • ekipa MEC Šport Alzano Bergamo je odločila, da bo ves izkupiček sobotnega srečanja A-l lige s Diano Docks iz Ravene podarila potresencem. ARCI je v Rimu odprl posebno središče, v katerem bodo zbirali pomoč za prizadeto prebivalstvo. Podobnih pobud, pa je v I-taliji še več. bojev in je osvojil 28 zmag. Za Durana pa je bil to drugi poraz po 72 osvojenih srečanjih. NEW ORLEANS — Portoričan Carlos De Leon je nepričakovano osvojil naslov svetovnega prvaka boksarske težke lahke kategorije (WBG). Po točkah je v 15 krogih premagal Američana Marvina Garnela. 28-letni Američan je prvič branil svoj naslov svetovnega prvaka, katerega je letos 31. marca osvojil v Las Vegasv v srečanju z Jugoslovanom Matejem Parlovom. - , » , . . .# ’* * . LONDON — Britanec Maurice Ho-pe' je 'V Ldndonu ohranil svoj naslov srednje junior kategorije (WBC) z zmago nad Argentincem Carlosom Herrero, po točkah v 15 krogih. T v CAMPIONE DTTALIA Loren-zo Zanon bo ponovno skušal priti dp evropskega naslova v težki kategoriji v dvoboju, ki bo jutri v Campionu. Njegov nasprotnik bo Anglež John Gardner. najstih mizah. Prvi so stopili za mizo najmlajši. Ta del turnirja, v kategoriji dečkov in naraščajnikov, posamezno ir, v mešanih dvojicah, ki je bil v soboto, je veljal kot prva preizkušnja za klalifikacije na državno prvenstvo. Precejšnjo je bilo število najmlajših iz vrst slovenskih društev: Bora, Doma, Krasa in Mladine, ki so dosegli tudi nekaj zelo dobrih uvrstitev. Pri dečkih je slavil po predvidevanjih Štoka (Kras), ki je v finalu premagal presenetljivo dobrega klubskega soigralca Grilanca, ki je vidno napredoval v primerjavi z lanskim letom. V kategoriji deklic se je od slovenskih predstavnic najvišje uvrstila Ukmarjeva (Kras), ki je zasedla na končni lestvici tretje mesto. V mešanih parih pri dečkih pa je slavil Krasov par Štoka - Ukmar. V teh kategorijah so se dobro odrezali tudi vsi ostali slovenski predstavniki, čeprav je to bil za marsikoga krstni nastop. Pri naraščajnikih velja omeniti predvsem tretje mesto Alena Ten-ceja (Mladina), čeprav smo bili lani priča boljši igri tega tekmovalca. Tudi ostali predstavniki slovenskih društev niso zatajili in so dokazali, da so lahko enakovreden nasprotnik boljšim tekmovalcem. Manjka jim samo več izkušenj. ’ V soboto zvečer se je nato še odvijalo prijateljsko srečanje med reprezentancama Slovenije in Furlanije Julijske krajine. Pri moških so zasluženo slavili gostje s prepričljivim 4:1. Edino točko za našo deželo je osvojil Videmčan Saltarini v tekmi z Novogoričanom Lukežem. V ženski konkurenci, kjer so v tekmovanju posameznic nastopili krasovki Sedmakova in Sonja Doljak, pa je dežela Furlanija - Julijska krajina premagala Slovenijo s 3:2. Sedmakova in Doljakova sta osvojili vsaka po eno točko, par Donda - Muzi-na pa je bil zmagovalec pri dvoji cah. V nedeljo pa so stopili za mizo še člani in članice. Nastopilo je tudi 25 tekmovalcev iz Slovenije, iz 5 obmejnih klubov: Nova Gorica, Vrtojba. Semedela, Piran in Izola. V dopoldanskih urah je bilo na vrsti najštevilnejše tekmovanje tretjeka-tegornikov (103 nastopajoči), kjer jc Tržačan Pessina premagal v finalu Novogoričana Juga. Zamejski tekmovalci so se prebili nekaj kol naprej, vendar niso dosegli vidnejših uvrstitev. V tekmovanju dvojic pa so slavili gostje, pri moških sta zmagala Lukež - ščuka, pri ženskah pa Gorkič - Vodopivec. V tekmovanju ženskih dvojie preseneča poraz Sedmakove in Doljakove proti paru Donda - Uršič, tako, da so se morale krasovke zadovoljiti s tretjim me Stoni. Pri članih in članicah posamezno pa smo bili priča zelo lepim in borbenim dvobojem. Sonja Doljak je povsem zasluženo osvojila prvo mesto in v finalu po dramatični in enakovredni igri premagala Koprčanko Pilgram z minimalno razliko. Nekoliko pod pričakovanjem pa je zaigrala Sedmakova, ki je že v četrtfinalu klonila sicer odlični Ursičevi. Ostale slovenske tekmovalke so dobro zaigrale, vendar boljšim predstavnicam iz Slovenije niso mogle priti do živega. Videmčan Saltarini'pa je pri moških v finalu odpravil mladega Novogoričana ščuko. Na društveni lestvici je prvo mesto povsem zasluženo osvojilo tržaško društvo Ente porto pred Krasom iz zgoniško-repentabrske občine. (z) Začetek tečaja za trenerje mladinskih sekcij V organizaciji propagandnega odbora pokrajinske atletske zveze se bo danes ob 19. uri na pokrajinskem sedežu CONI pričel tečaj za trenerje mladinskih sekcij. Ob 20. uri bo predvajanje filmov z atletsko tematiko. Iz planinskega sveta Smučarska sezona SPDT Vpisovanje za smučarski tečaj SP DT se je zaključilo s temi »rezultati*: v dolinski občini se je vpisalo 96 tečajnikov, v Trstu pa 167, skupno torej 264. Za tako veliko število prijavljenih je moralo društvo naročiti šest avtobusov (dva za dolinsko občino, ostali pa za Trst). Glede na to pa, da je na razpolago še nekaj prostorov v šestem, zadnjem avtobusu, SPDT obvešča, da se bo vpisovanje za smučarski tečaj nadaljevalo še v torek, 2. decembra, na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20/3) od 20. do 21. ure. Tečaj bo trajal pet nedelj v Ravasclettu in na Zonco-lanu (7., 14. in 21. decembra ter 11. in 18. januarja 1981), Cene pa so sledeče: pet nedelj vožnje z avtobusom in tečaja 40.000 lir. petkrat samo vožnja z avtobusom 30.000 lir ter petkrat samo tečaj 18.000 lir. Sedaj pa neKaj praktičnih podatkov. Zbirališče za tržaške tečajnike bo ob 6 15 pred tržaško sodno palačo (Foro Ulpiano), odhod pa točno ob 6.30. Na poti do Ravascletta se avtobusi ne bodo ustavljali, tako da bo tečaj v Ravasclettu čimprej stekel. Dva dolinska avtobusa pa bosta opravila lanskoletno progo in sicer Bol junec (ob 6. uri). Boršt ter cesta nad Ricmanji. Prihod -avtobusov v Ravascletto je predviden za 9.30, zbirališče za povratek ob 16.30, odhod iz Ravascletta točno ob 17. uri, prihod v Trst Pa okoli 19.30 vedno na Foro Ulpiano. so nepalsko šolo se je vrnil predsednik Uspešen blok borovk v tekmi s Scarpoteco MniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiititmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniuiHiiiMiiiniiiiiimimiiiiiiiii ODBOJKA NASE EKIPE V MLADINSKIH PRVENSTVIH NA PRVIH MESTIH KAR V TREH SKUPINAH Ženski naraščaj je precej obetaven Ostalo delovanje SPDT S to nedeljo, 30. novembra, se bodo nadaljevali izleti SPDT po tržaškem Krasu. Cilj izleta, ki ga vodi Rudi Jugovič, bo Grmada, zbirališče udeležencev pa bo ob 9.30 na glavni železniški postaji v Trstu. Odhod vlaka do Devina bo ob 9.52. Skupno bo kake tri ure hoda, zato je izlet primeren za vse, povratek pa bo spet z vlakom na železniško postajo okoli 18. ure. Planinski večer v Benečiji Prejšnji petek je PD Čedad pripravilo prijeten planinski večer. V imenu Planinske zveze Slovenije so se ga udeležili Tomaž Banovec, dr. Miha Potočnik in Tone Škarja, ki je imel tudi predavanje o vzponu na Mt. Everest. Odprli Iz Nepala koordinacijske komisije za ekspedicijo pri PZJ Aleš Kunaver, ki pa je bil tudi pobudnik in poglavitni u-smerjevalec gradnje nepalske šole za gorske vodnike. Povedal je, da so šolo 13. t.m. tudi uradno odprli, da so gradbena dela povsem končana, da je nameščena tudi vsa oprema, manjkajo le še instalacije, ki pa so v načrtu šele v drugi fazi. Slovensko planinsko društvo — Gorica Jesensko deževno vreme ni dovolilo, da bi SPD - Gorica priredilo svoje programirane pohode v naravo za mlade in stare. V nedeljo, 23. t.m.. pa se je zbrala ob 9. uri pri pevskem mostu korajžna in trmasta skupina planincev ter jo kljub obetajočemu meglenemu vremenu mahnila peš skozi Grajno pa dalje skozi Ščedno, Aščevo ter v Števerjan na Britof najvišjo točko Brd tostran meje. Še navzdol do prvega postajališča v Spodnjem Števerjanu s kratkim počitkom in okrepčilom. Pot se je nadaljevala na Oslavje in navzdol mimo mejnega prehoda do gostišča Klanjšček «Buso del diau*. Žal, da na vsej poti ni bilo nikake-ga razgleda v lepo jesensko briško naravo. Kljub nenaklonjenemu vremenu so bili planinci po svoje dobro razpoloženi. Zdenku, ki je nosil v nahrbtniku kostanj in ponev, pa ni uspeli do pečenja kostanja. (.T. S 1 KOŠARKA Danes v Gorici zaključek turnirja «29. november Včeraj se je v Gorici pričel košarkarski turnir, ki ga prireja športno združenje Dom v sodelovanju Mladinskega centra - Gorica, ob priliki proslave «29. novembra*. Sinoči so odigrali le eno tekmo Dom - Gostol Nova Gorica, ki se je končala z zmago prvih 84:67 (33:32). Danes sta na sporedu zadnji dve srečanji. Najprej bodo stopili na i-grišče košarkarji Tolmina in Go-stola (ob 18. uri), sledilo pa bo srečanje med Domom in Tolminci (pričetek ob 19.30). Tekmi bosta v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Nagrajevanje tega košarkarskega turnirja «29. november* bo jutri zvečer ob 20.15 v okviru proslave «29. novembra — dneva jugoslovanske republike*, katero prireja Mladinski center v prostorih Dijaškega doma v Gorici (Ul. Monte-santo 84). Poleg tega je komisija odredila preiskavo, ki naj ugotovi resnične vzroke tega nenavadnega boksarskega dejanja na svetovni ravni. Duran osebno pa se bo moral takoj pod- 102:93 70:68 103:98 93:84 71:85 vreči pregledu posebne zdravniške “ "" komisije. Komisarji namreč Duranu ne verjamejo. Toda Panamec je poskrbel po srečanju še za eno razburljivo vest: dejal je, da se dokončno umika iz boksarskega športa, «katerega je tako sit, da mu gre na bruhahje* in se nato odpravil \ bolnišnico, kjer so ga tudi pridržali. Leonard je doslej opravil 29 dvo- Odbojkarska prvenstva v mlajših kategorijah so v polnem teku. Z u-spehi naših šesterk smo lahko več kot zadovoljni, saj imamo kar tri kandidate za prvo mesto v skupinah. MLADINKE A, B in C lige Mlade odbojkarice Bora so pred končno zmago, ker so zaenkrat še edine nepremagane in imajo kar štiri točke pred Scarpoteco iz Gradišča. V preostalih dveh srečanjih z Itas iz Fiume Veneta in OMA je torej dovolj, da pospravijo še dve točki. Glede na dosedanje nastope pa imajo mlade borovke enkratno priložnost, da končajo ta prvi del tekmovanju neporažene in tako 0-svojijo deželni naslov. Drugi slovenski zastopnik pa je v šestih nastopih pospravil dve točki. IZIDI:Itas Fiume Veneto Scarpote-ca 3:0, Bor - Sokol 3:1, Sokol OMA 0:3, Scarpoteca - Bor 2:3, Bor - Itas Fiume Veneto 3:0, OMA - Scarpoteca 2:3, Scarpoteca - Sokol 3:0, Itas Fiume Veneto - OMA 0:3, OMA -Bor 0:3, Sokol - Itas Fiume Veneto 3:0, Scarpoteca - Itas Fiume Vene- >j, . IZIDI 12. KOLA P,®1 Ginseng - Recoaro Srrarelle - Turisanda ^tonini - Grimaldi ^volini - Billv SnuRyne - Squibb k*ntinox - I&B Bologna Tvoroma " Hurlingham (v torek) 79:81 LESTVICA »l^risanda 22; Grimaldi, Billy in >nudyne 16; Squibb in Scavolini 14; . uiflLfiJ Konec dvoboja: Leonard se raduje, pa Uidi Duraau ni žal to 3:0, Sokol - Bor 0:3, OMA - Sokol 3:1, Bor - Scarpoteca 3:1. LESTVICA: Bor 12 točk, Scarpoteca Gradišče 8, OMA Trst 6, Sokol 2, Itas Fiume Veneto 0. MLADINKE nižjih lig Vse do zadnjega kola prvega dela prvenstva je Sloga nizala zmage kar na tekočem traku. V 5. kolu pa so morale slogašice položiti orožje v slovenskem derbiju z Bregom, ki .je zaigral res odlično. Brez možnosti za končno zmago ni niti Kontovel, ki je izgubil samo enkrat in sicer s Slogo v uvodnem nastopu. Obenem pa velja poudariti, da so imele Kontovelke velike težave glede treningov in morajo odigrati še dve zaostali tekmi z Volley clubom in So-larisom, ki sta najslabša tekmeca v skupini. Naj bo tako ali drugače, ena od slovenskih ekip bo v tej konkurenci gotovo slavila, težko pa je reči katere. Odločitev bo torej padla v preostalih štirih kolih IZIDI: Breg - Solaris 3:0, Sloga -Inter 3:0, Sloga - Kontovel 3:1, Solaris - Inter 2:3, Volley club - Breg 3:2, Sloga - Volley club 3:0, Sloga -Solaris 3:0, Breg - Kontovel 2:3, Vol-ley club - Inter 0:3, Kontovel -Inter 3:0, Breg - Sloga 3:0, Volley club - Solaris 3:0, Inter - Sloga 2:3, Vo!ley club - Kontovel 0:3. LESTVICA: Sloga 10 točk, Kontovel, Breg in Inter 1904 6, Volley club 2, Solaris 0. (Kontovel in Solaris sta igrala dve tekmi manj, Breg in Volley club pa po eno) MLADINCI A, B In C lige V tržaški skupini vodi po prvem delu prvenstva Inter 1904, ki je obenem tudi še edini neporažen. V mestnem derbiju je Inter premagal tudi CUS in končna odločitev bo padla v povratnem srečanju. Mladi borovci so v šestih nastopih trikrat zmagali in prav tolikokrat odšli poraženi z igrišča. Le škoda, da so jih zadnje čase pestile poškodbe, toda ne glede na to z napredkom smo lahko več kot zadovoljni. Solaris je sicer premagal Volley club, ker pa se ni predstavil na srečanju s CUS, je za zeleno mizo zapravil še ti dve priborieni točki. IZIDI: CUS Trst - Solaris 3:0, Inter - Bor 3:0, Bor - Volley club 3:1, Solaris - Inter 0:3, Inter - CUS Trst 3:1, Volley club - Solaris 2:3, Solaris - Bor 2:3, CUS Trst - Volley club 3:0, Volley Club - Inter 0:3, Bor - CUS Trst 0:3, Solaris - CUS Trst 0:3, Bor - Inter 1:3, Volley club Bor 2:3. LESTVICA: Inter 1904 10 točk, CUS Trst 8, Bor 6, Solaris in Vol-ley club 0. DEKLICE skupina A Že sedaj lahko mirne duše trdimo, da je Sloga A pred končno zmago v tej skupini. Mlade slovenske odbojkarice so v petih nastopih izgubile samo dva seta, kar najbolje priča o njihovi premoči. Tako Kontovel in tudi Breg pa ne igrata podrejene vloge, saj so prve ostale praznih rok samo enkrat, druge pa dvakrat. Četrti slovenski zastopnik — Sokol iz Nabrežine — pa je izbojeval samo eno zmago. IZIDI: Sloga - Le Volpi 3:0, Sokol - Breg 1:3, Breg - Kontovel 0:3, Le Volpi - Sokol 1:3, Sokol -Sloga A 0:3, Le Volpi - Kontovel 0:3, Le Volpi - Breg 1:3, Sloga A - Kontovel 3:2, Breg - Sloga A 0:3, Le Volpi - Sloga A 0:3. LESTVICA: Sloga A 10 točk, Kontovel in Breg 4, Sokol 2, Le Volpi 0. (Sokol je odigral dve tekmi manj, Breg in Kontovel pa po eno). Skupina B V tej skupini je zaenkrat še nepremagan Inter 1904. V obeh odločilnih nastopih pa je imel Inter precej sreče, saj je premagal tako OMA kot tudi Bor s 3:2. Odločilno tekmo za drugo mesto med Borom in OMA, ki bi morala biti 15. t.m., niso odigrali zaradi nesporazuma s sodniki in bo na sporedu danes. V neposrednem spopadu na repu lestvice je Sloga B premagala Volley club. Vsekakor je ta skupina veliko bolj izenačena. IZIDI: Sloga B - Inter 0:3, OMA - Volley club 3:0, Volley club -Bor 0:3, Inter - OMA 3:2, OMA -Sloga B 3:0, Bor - Inter 2:3, Inter - Volley club 3:0, Sloga B - Bor 1:3, Volley club - Sloga B 2:3, Inter - Sloge B 3:0, Volley club -OMA 3:0. LESTVICA: Inter 1904 10 točk, OMA 6, Bor 4, Sloga B 2, Volley club 0. (G. F.) OBVESTILA ŠD Polet kotalkarska sekcija obvešča, da bo danes, 27. novembra, ob 18. uri kotalkarski trening, namenjen revijskemu nastopu, ki bo 8. decembra v Bologni. Zaradi zahtevnosti nastopa poziva vse sodelujoče, da se treninga gotovo udeleže. • « • Odbojkarska sekcija ŠZ Bor sporoča, da bo seja danes, 27. novembra, ob 20. uri. « * • ŠZ Bor obvešča vse člane svojega TRENERSKEGA AKTIVA da bo jutri, 28. t.m., seja vseh društvenih trenerjev in vaditeljev ob 19. uri na stadionu «1. maj» v Trstu. Prisotnost je za vse trenerje in vaditelje strogo obvezna. Delovanje ZSŠDI ZSŠDI obvešča, da bo danes, 27, t.m., ob 18. uri na sedežu v Ul. sv. Frančiška 20, seja odbojkarske komisije laiiiiiiiiiiiiiiMuiMiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuniiiiiiiiiiiitiiia V ITALIJANSKEM TABORU Dekleta so letos glavni up Tudi v moški reprezentanci je še nekaj odličnih tekmovalcev Italijansko smučanje je že v pretekli sezoni doživljalo dokajšnje spremembe. Po slovitem »sinjem plazu* je prišlo obdobje ■ manjših u-spehov. zdaj pa še prihaja polagoma do menjave generacije, oz. mnogi tekmovalci, ki so vrsto let bili v samem svetovnem vrhu, ne bodo več nastopali. Najbolj znan med temi je gotovo Gustav Thoni, legendarno ime evropskega smučanja, ki je odnehal po lanski sezoni, ko je spoznal, da mladim ni več kos. To, seveda, ne pomeni, da nimajo Italijani letos nobenih možnosti za visoke uvrstitve. Plank v smuku, Bernardi v slalomu in Nockler v veleslalomu so prav gotovo smučarji, ki bodo stalni kandidati za najboljše uvrstitve, to pa tem bolj, ker so ob nastopu nove sezone pokazali , na preglednih tekmovanjih, da so trenutno v zelo dobri formi. Več kot od fantov pričakuje ita lijanski tabor. od deklet. Veteranka Giordanijeva se je premislila in ni prenehala tekmovati. Poleg nje je na seznamu še več sijajnih slalomistk in veleslalomistk, kot so Qua-rio, Zini, Gatta, Mačehi in Bieller. Ta dekleta sodijo trenutno med najboljša na svetu in vodstvo italijanske reprezentance zelo optimistično gleda na .možnost, da bo slalomski in veleslalomski svetovni pokal ostal letos med dekleti v italijanskih ro-kjah. Če k ter dodamo še zelo dobri smukačici Gravino in Matousevd, ki se je po «potepanju» v reprezentancah San Marina, Luksemburga IB šahevega Irana vrnila v domovino, potem lahko Uidi rečemo, da je optimizem v italijanskem taboru skorajda upravičen. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 60.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (sir. 1 st., viš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sozaiia lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir ^e®,0()a' Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-JulijSKe krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dez v Italiji pri SPI. i i č!«n ;t«nj»nskelj tzdajaw_^ZTT iveze Časopisnih|| in tiskaj ^Trst založnikov FIEG Oglasi 400 Ob 27. novembra 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel REAGANOV ODPOSLANEC SENATOR PERCY PRI BREŽNJEVU Pred odjugo v odnosih Sl-IDA ? MOSKVA — Ameriški republikanski senator Charles Percy, ki je «uradno» sicer prišel v SZ na zasebni obisk k prijatelju, veleposlaniku ZDA v Moskvi Thomasu Watsonu, je po enoletnem stalnem slabšanju odnosov navezal prve stike med sprtima velesilama. «Odnosi med ZDA in SZ so v zadnjih časih postali tako slabi, da se morejo le ii*oljšati», je dejal neuradno odposlanec ZDA ob svojem prihodu v Moskvo, ko je tudi pojasnil, da se je podal na pot in da se bo pogovarjal s sovjetskimi v^itelji v dogovoru in s polnim soglasjem obeh predsednikov, Carterja in Reagana, ki bo prevzel posle 20. januarja prihodnjega leta. Da predstavlja Percyjevo potovanje prvo znamenje odjuge v odnosih med obema velesilama po več kot enoletnem zaostrovanju, ki so ga označevali vdor sovjetskih čet v Afganistanu, zamrznitev ratifikacije sporazuma Salt 2 o omejevanju jedrske oborožitve in bojkot olimpijskih iger, potrjuje po eni strani dejstvo, da bo prav Percy po umestitvi nove Reaganove uprave prevzel predsedstvo zelo vplivne zunanjepolitične komisije a-meriškega senata, po drugi pa raven sogovornikov, s .katerimi se je ali se še bo sestal v SZ. Včeraj se je namreč Percy, skupaj z veleposlanikom Watsonom, pogovarjal skoraj tri ure z najvišjim sovjetskim voditeljem Leonidom Brežnjevom in z zunanjim ministrom Gromikom, s katerima se bo ponovno sestal jutri, potem ko se bo danes srečal z obrambnim ministrom SZ Dmitrijem Ustinovom. Mimo uradne rezerviranosti o predmetu razgovorov, pojasnjujejo tako izjave Brežnjeva, kot tudi ameriškega odposlanca, da je za izboljšanje odnosov med obema državama bistveno vprašanje obnovitev in napredovanje pogajanj o omejevanju strateške jedrske oborožitve. Prav tako jasno pa je, da je ta smoter vse prej kot lahko uresničljiv. Brežnjev je namreč mimo priložnostih izjav o zavzemanju «za utrditev in razvoj odnosov*, svaril ZDA, naj «zavrejo oboroževalno tekmo» in naj se odpovejo iskanju «vojaške nadmoči nad SZ», Per-cy pa je dal razumeti, da pogojujejo ZDA vsako napredovanje pogovorov o razoroževanju obnašanju SZ glede Afganistana, Poljske in politike do držav Tretjega sveta, ter da namerava nova Reaganova uprava zavrniti dunajske sporazume o jedrskem orožju in odpreti nova pogajanja o Salt 2. Izhodišča za plodnejše pogovore ostajajo torej precej narazen. Pripravljenost SZ, da «se pogaja z ZDA konstruktivno, upoštevajoč upravičene interese obeh držav*, ki jo je izrazil Brežnjev, in pa izjava Percyja, da je le prvi «prinašalec znamenj* novoizvoljenega predsednika Reagana in da mu bodo sledili še drugi, dajeta vsekakor upati na ugoden razvoj odjuge. V ZVEZNI SKUPŠČINI SFRJ RAZPRAVA 0 PRESKRBI DOMAČEGA TRŽIŠČA Minuta molka v počastitev spomina žrtev potresa v Italiji BENEŠKI DNEVNIK BEOGRAD — Delegati skupščine Jugoslavije so včerajšnji naporni dan začeli z minuto molka s katero so se poklonili žrtvam katastrofalnega potresa v sosednji Italiji. Zvezni zbor je — po uvodnih besedah zveznega sekretarja za finance Petra Kostiča, zveznega sekretarja za ljudsko o-brambo armadnega generala Nikole Ljubičiča in predsednika komiteja za vprašanja borcev in vojaških invalidov Milana Vukaševi-ča — sprejel osnutek proračuna federacije za 1981. leto. Zbor republik in pokrajin pa je proučil informacijo o aktualnih vprašanjih preskrbe domačega tržišča. Uvodno obrazložitev .je imel zvezni sekretar za tržišče in splošne gospodarske zadeve Imer Pulja. Delegati so tudi ugodno ocenili predlog za sprejem zakona o dopolnitvi zakona o osnovah siste- STARI SINDIKATI POSKUŠAJO PONOVNO ORGANIZIRATI PREOSTALE ČLANE NAPETO OZRAČJE MED POLJSKIMI SINDIKATI Pripadniki starih poljskih sindikatov so v Varšavi izžvižgali ministrskega predsednika Pinkovvskega - Stanislavv Kania je izjavil, da so novi sindikati zrasli iz potrebe, da bi se ne ponavljale stare napake Dopisnik DELA Primorski dnevnik VARŠAVA — Pogovor i med ministrom za promet Mieczyslawom Zajfrgdom in stavkovnim odborom železničarjev združenih v neodvis nem samoupravnem sindikatu. tSo Udarnost* so se končali v noči med 25. in 26. novembrom z obo jestranskim sprejemom kompromisnih rešitev o načinu razdelitve poviškov plač in drugih spornih vprašanjih. Zjutraj pa je vodstvo ^Solidarnosti* sprejelo sklep o «stavkovni pripravljenosti*. Včeraj je kljub temu več var šavskih delovnih kolektivov zače lo stavkati v znak protesta proti aretaciji sodelavca uprave NSS «Solidarnost*, ki ga je policija zalotila pri razmnoževanju zaupne ga dokumenta generalnega tožilstva. Delavci na tekočem traku v tovarni traktorjev URSUS in ne katerih drugih delovnih organiza cij so prav tako sprejeli sklep, da ne bodo prekinili stavke, dokler ne bo policija osvobodila Ja na Narožnjaka. Na tiskovni konferenci v tovarni URSUS je predsednik varšavske regionalne organizacije «Solidarno stii> Zbignieiv Bujak izrazil prepri- čanje. da bi morala biti poljska javnost seznanjena z vsebino dokumenta, ki odkriva medemokrat-ske metode tožilstva v boju proti opoziciji*. Po njegovem mišljenju tak dokument ne more biti «zau-pen* in niti dajem. tče so v državi sovražniki so cializma se je treba proti njim javno boriti*, je dejal predsednik tovarniške komisi i? novih sindikatov v URSUS Zbigniew Janas. Preiskavo v prostorih sindikalne uprave v državi je ocenil za ^provokacijo* in zahteval «naj se kaznuje pobudnike te akcije». Pred tujimi in domačimi novinarji so delavci URSUS tudi pre brali tekst dokumenta, ki analizi ra dosedanje metode kazenskega preganjanja pripadnikov raznih oporečniških skupin. Isti večer je poljska televizija prikazala razgovor z voditelji