Postninn plačana t gotovini.	Leto LXII v	Ljubljani, t nedeljo 7. oktobra 1934	Stev. 228 a	Cena 2 Din
'	1 "'	m-	1	ITI ■■	I	I	I IW»I I	i, . lil m
Naročnina mesečno	mtM^^m	^^^	—	ček. raCan: Ljub-
29 Din, ta Inosem-	^gT^^^	^	^B^.	& ^^^^^^^ -^MP*	Mik ljana St 10.690
■tvo 40 Din — ne-	^^^^^ MBK	A^V	■ flV	m g^U___ ^^M	^ 10.349 u
deljaka izdaja ce-	^^^^^ M	iHl	M ^HMH^	M B	Sarajevo
loletno 96 Din. sa	^MRk fflffif	m9H	Hf	^ AHf M ^M&M ^^M S^R	Zagreb
Inozemstvo 120 Din	IHf ^^B	flB^	^KK	J ^^B B ^^BM
Uredništvo je v	■HmH^	■BBBbBBI^^^
Kopitarjevi nL 6/HI	jeva 6, telefon 2997
Telefoni uredntttvas dnevna Mniba 2891 — nočna	29*, 2994	In MM	■'	Izhaja vsak dan zjutraj, rasen ponedeljka in dneva po	prazniku
Pariz pričakuje našega kralja
Nj. Vel. kralj pride v Francijo v torek zvečer in ostane gost francoske republike do sobote
miimmummKmmuMmamMmHM
o
Svoji k svojim!
Svoji k svojimi To je strašno geslo še svežega spomina, s katerim se je nase slovensko ljudstvo v dobi zatiranja in poniževanja znalo tako uspešno braniti proti svojim sovražnikom. Koliko neinšku ta rekih napihnežev smo g tem geslom ugnali po naših podeželskih trgih in vaaeh in koliko tujerodnih oholih obrtnikov in trgovcev smo ravno s tem bičem ponižali po naših mestih, ko so že vsa druga sredstva odpovedala. Da, toda takrat je bil naš narod še zaveden in discipliniran in je sprejel velike Jrtve, če je spoznal, da so potrebne za njegov narodni in gospodarski obstoj. Gospodarska stiska, ki nas preganja in ki prav posebno boleče leži na našeim skromnem podeželju, nas je zopet prignala k temu, da izkopljemo, pozno sicer, a ne še prepozno, to naše učinkovito orožje in da ga z nova zavihtimo v sveti borbi za na!še gospodarsko trajanje, ki je, ravnotako kot pred 20 leti, istovetno z obstojem naše narodne in državne biti.
Šele pred tednom dni smo brali, da se je angleški lord Eden izrazil, da je prišlo do gospodarske krize predvsem zaradi tega, ker da Je po vojni nastalo toliko novih malih držav, lci so začele zapirati meje tujemu blagni v »oholem napuhu, da vsaka skuša zadostiti svojim potrebam v okviru svojih lastnih meja<. V tem se izraža oholo mnenje velikega inozemskega kapitala, kot da bi bil greh, ko se mali skušajo osamosvojiti in kot da bo vzcvetel zopet gospodarski raj, kadar bodo prisilili male, da poderejo vse ovire, ki jih v samoobrambi postavljajo na pot neomejenemu gospodaren ju velikih. Ta očitek zveni porogljivo. Nas krivda ne obremenjuje! Nasprotno, predolgo smo čakali teh 15 let, da spoznamo tudi mi resnico, da smemo pričakovati izboljšanja le od nas ] samih, dokler velike države in veliki svetovni ' kapitali ne bodo pričeli z zgledom, da poderejo ovire, ki so jih nagromadili proti prodiranju pridelkov naših pridnih jugoslovanskih rok. Vse dotlej pa mora pri nas prevladali načelo, da tujca odklanjamo, v katerikoli obliki k nam prihaja, dokler imamo upanje, da bomo sami v mejah svoje narodne države mogli kriti »voje potrebe.
Tujina nam je nasejala pod različnimi imeni »tehničnih moči« ali »strokovnjakov« ali še »kvalificiranih delavcev« ogromno število tuje-rodcev. Sprva smo bili kar pod dojmom, da njihove strokovne izurjenosti nikdar doseči ne moremo in ne smemo, tako smo majhni in nevedni. Med teim pa so se na naših šolah izšolale strokovne moči, ki kvalitativno nič ne zaostajajo za nobenim tujerodnim odličnikom. Ta naša tehnično in strokovno izobražena mladina pa postopa po cestah brez dela, oblega raman različne tuje obrate na naših tleh za delo in za kruh, ali pa se izgublja po čisto drugih službah, za katere se strokovno ni pripravljala. Poiščimo svoje staro, učinkovito geslo, oglejmo si te naslove in v upravičeni samoobrambi udarimo z bičem: Svoji k svojim!
Tuji kapital se je vrinil k nam z neštetimi industrijskimi podjetji, segel po našem podzemskem bogastvu in po drugih pridobitnih zakladih, ki jih izkorišča zase, nam'pa pripoveduje, da mu bodimo hvaležni, ker daje bornega zaslužka našemu delavstvu. Mnogi izmed njih so prišli z dobrimi nameni, za katere jim čast, ponajvečkrat pa jih je prignala k nam samo želja po bogatem zaslužku. V to svrho jih prav nič ni motilo, nadejati si rodoljubno doneče jugoslovanske naslove, a mi dobro vemo, da se za njimi skrivajo tujelkrvni in tujerodni kapitalisti, ki morebiti niti ne vedo, kje je Jugoslavija, ki jim je obstoj naše države deveta briga in blagostanje našega ljudstva lanski sneg. Dali nam niso nič. razun revnih plač izgaranemu delavstvu, dobički pa gredo v Širokih rekah čez mejo polnit žepe nam neznanih delničarjev, ki jim je v srcu prav vseeno, če žanjejo dohodke v Jugoslaviji ali drugod. Tudi nasproti tem bo treba dvigniti naš bič, ki nam je še edini preostal v naši samoobrambi, ter zamahniti s: Svoji k svojimi po teh podjetjih, ki kruli izpodjedajo naši domači delavnosti.
Tujina je na našo državo navalila s stoterim blagom, ki ga pri nas prodaja. Kot kobilice so padli po naših tleh tujerodni prekupčevalci in trgovci z mogočnim propagandnim aparatom, s katerim ustvarjajo najprej nepotrebne potrebe, ki jih potem krijejo s svojim blagom iz tujine. In naša domača obrt, vpre-žena v težavne gospodarske prilike, naša domača industrija, ki mora delati pod drugimi, bolj težkimi pogoji, pa iizhiravata, ker se s tujino ne moreta več boriti. Koliko naših domačih industrij, naših domačih obrti in obrtnikov, naših domačih trgovcev z domačimi izdelki in pridelki je podleglo zadnja leta valjarju stiske, na katerem je sedela inozemska konkurenca! Naš kmet ne more ničesar prodati. Ni čuda! Kdo pa kupuje volno njegovih ovac? Še pred 20 leti se je paslo po naših planinah na tisoče ovac, ki so jih nadomestile danes izred-čene mršave črede. Naša tekstilna industrija uvaža volno iz Avstrije, lan iz Litve in Leton-ske, kože in usnje Bog si ga vedi od kod, samo od domačinov ne kupuje. Tudi za izdelovanje papirja naš les ne velja in mora priti od drugod. Celo naša pohištvena industrija pravi, da ne najde v jugoslovanskih gozdovih lesa za svoje potrebe. Siri prihajajo iz tujine, naš kmet pa vliva mleko svojim svinjami Po naših trgovinah se šopirijo inozemski inesni izdelki, naš kmet pa v obupu kolje svojo živino doma. Prav je, da smo se vendar enkrat spomnili na to, da bo treba brez usmiljenja udariti z bičem: Svoji k svojimi po vsem tem inozemskem blagu, ki se dan za dnevom vali čez naše meje in ki ga z zadnjim denarjem plačujemo, oziroma, za katerega sc mora naš kmet, ki predstavlja dve tretjini našega prebivalstva, v bedi znojiti leto in dan, dn ga plača s kakšnim živinčetom ali s kakšnim mernikom pšenice, katere mu pn tujina skoraj brez cene odjemlje. Svoji k svo-
Jiml K tistim, ki prodajajo domače blago, izdano in pridelano od domačih rok!
Kljuib vsestranskemu naglašanju narodnostnih in nacionalnih čuvstev in vzvišenih na-
Ljubljana, 6. oktobra 1934.
Kot smo ie med tednom poročali, je odpotoval Nj. Vel. kralj Aleksander na uraden obisk v Paril k predsedniku francoske republike. To je prvi obisk našega vladarja v Franciji, kamor prihaja kot star preizkušen prijatelj Francije in kot njen zvesti zaveznik. Mod Francijo in Jugoslavijo vlada največje soglasje, njuni interesi so skupni, nujni cilji v evropski politiki istovetni: namreč ohranitev miru ▼ Evropi na podlagi načela, da morajo ostati mirovne pogodbe neokrnjene. Jugoslavija je vesela tega obiska, ker se bo še bolj okrepilo prijateljstvo med obema državama ter utrdilo njuno sodelovanje ▼ bodočnosti. Obisk našega kralja pa ▼ svojem pomenu sega mnogo bolj daleč, ker hoče naš vladar pokazati s tem ne samo svojo pripraj -ljenost za sodelovanje ne samo med Francijo in Jugoslavijo, marveč tudi z drugimi državami, ako bo njihova zunanja politika imela za načelo idejo miru in mednarodnega sodelovanja. Tekom prihodnjega tedna, ki ga bo naš vladar prebil v francoski prestolnici, bomo imeli še priliko, da v izčrpnih člankih poročamo o tem za vso Evropo velevažnein zgodovinskem dogodku.
„Dubrovnik44 je odplul
Ercegnovi, 6. okt. Danes ob 10.45 je na ru-šilcu »Dubrovniku« odpotoval Nj. Vel. kralj Aleksander v Marseille. Točno ob 7. 30 je prispel v pri-
stanišče v Zeleniki. Davi po solnčnem vzhodu so na rušilcu svečano razobesili zastave, in sicer na glavnem jamboru kraljevsko zastavo, na zadnjem je pa vihrala zastava naše vojne mornarice.
Okoli pol 9 so Nj. VeL kralj Aleksander, Nj. Vis. knez Pavle in kneginja Olga odšli na palubo. Nj. Vel. kralj je bil v uniformi admirala s Kara-gjorgjevo zvezdo. Ob 10 se je Nj. Vel. kralj Aleksander poslovil od vseh, in nekaj minut nato se je dvignila velika zastava in ladja je odplula iz ; pristanišča.
Francoski tisk pozdravlja
Pariz, 6. okt. AA. Današnji jutranjiki priobiu-jejo poročila o odhodu Nj. Vel. kralja v Francijo. Mnogi listi priobčujejo tudi slike Nj. Vel. in vojne ladjo »Dubrovnik«, na kateri bodo visoki gosti potovali do Marseilla. »E i c e 1 s i o r« prinaša nekoliko slik, ki kažejo Nj. VeL kralja Aleksandra, kraljico Marijo, prestolonaslednika Petra in kraljeviča Tomislava in Andreja. V isti številki so posnetki fotografij iz bližnje in daljne preteklosti jugoslovanskega naroda. Med temi je tndi slika, ko je Nj. Vel. kralj Aleksander kot regent Srbije obiskal leta 1916. Pariz. Regent je v družbi tedanjega predsednika francoske republike Poincareja. Na drugi sliki vidimo regenta v spremstvu generala Sarraila, ko nadzira solunske čete. »F i g a r o«,
»Mati n« in drugi listi takftto prinašajo slike Nj. Vel. kralja Aleksandra, kraljice Marije in članov kraljevskega doma.
Saint-Brice omenja ▼ »J o u r n a 1 u« razne spletke, ki naj sejejo nezaupanje mod Francijo in njenimi starimi prijatelji v srednji in jugovzhodni Evropi. Vse te spletke morajo propasti, pravi Saint-Brice. Uspeti pa bi mogle lo tedaj, če bi si sami pokvarili svojo igro. Francija bo vse te spletke is-igrala, če bo le močna in zvesta napram svojim preizkušenim zaveznikom, kakor to zahteva mini strski predsednik Dournergue.
Tudi »Ere Nonvelle« posveča kraljevskemu obisku v Parizu uvodni članek, v katerem pravi med drugim: »Obisk Nj. Vel. kralja Aleksandra je treba pozdraviti. Razgovori v Parizu so bodo vnovič dotaknili vprašanj obeh narodov. Potrdili bodo istovetnost njunih političnih interesov. Ti interesi so tesno zvezani i delom za mir, ki ga ogroiajo samo akcije proti ohranitvi dosedanjega stanja in proti mirovnim pogodbam.
»Homme Librec objavlja uvodnik osebnosti Nj. VeL kralja Aleksandra in o odnošajih med Franeijo in Jugoslavijo, v katerem pravi med drugim: »Državniške vrline, značaj in čuvstvovanje Nj. VeL kralja Aleksandra so dragocena jamstva miru. Zveze med Francijo in Jugoslavijo so neločljive. Kraljevski obisk jih bo le še okrepil.«
Revolucija t* Španiji
Marksizem preliva kri
Pred proglasitvijo boljševiške republike v Barceloni
Madrid, 6. oktobra. TG. Po še nepotrjenih vesteh ii Barcelone stojimo tik pred proglasitvijo tretje španske republike in sicer v Barceloni, kamor je prispel bivši min. pred. Azana. Predsednik nove republike naj bi bil ravno Azana. Sedež nove ropublike in nove vlade naj bi začasno bila tudi Barcelona, dokler se upornikom ne posreči vzeti Madrida in tam svojo oblast uveljaviti.
Revolucionarni stavkovni odbor je izdal pro-
Lerrouxova vlada nahaja v silno neprijetnem položaju. Posamezne oblasti so hotele prisiliti trgovce, da odpro svoje trgovine, pa se jim to ni posrečilo, kajti stavkujoči so zagrozili, da bodo vsako trgovino, ki bo odprta, oropali in zažgali. Oborožena marksistična vstaja v Španiji, v kateri aktivno sodelujejo tudi socialisti v skupni fronti, še ni izbruhnila v polneim obsegu, in vse, kar 6e je zgodilo, doslej, je samo krvavi začetek. Veliki in usod-
glas, v katerem zahteva, da se mu predajo vse I ni dogodki čakajo Španijo šele prihodnje dni, kajti
vojašnice narodne garde v Asturiji, kjer so izbru nili veliki nemiri. V provinciji Biscaja je proglašeno obsedno stanje. V mestu Mieres je tisoč oboroženih delavcev naskočilo vladna poslopja ter zasedlo gričevje okrog mesta. Vladne čete so jih pregnale s strojnicami, na katere so nporniki nekaj časa odgovarjali s strojnicami.
V	Kataloniji je skupina revolucionarnih sindikatov že proglasila »socialistično republiko«, ki je nekaj drugega kot pa republika, ki jo misli proglasiti Azana. Položaj je nejasen. Nekatera poročila pravijo, da revolucionar« vztrajajo, med tem ko druga pripovedujejo, da je vlada zmagala proti upornikom.
V	severni Asturiji so sc vršili krvavi boji med uporniki in med vladnimi četami in so se morale vladne čete pod pritiskom nasprotnikov umakniti proti Madridu. V Libarju se je bila pravcata bitka in se je po krvavih bojih vladna četa polastila tovarne za orožje, kjer so se zabarikadirali uporniki.
Težki boji se bijejo od davi tudi v delavskem okraju Madrida med brezposelnimi delavci in med policijo. Delavstvo je oboroženo. Ranjenih je več, mrtev je dosedaj samo en policist. Za nocoj pričakujejo ponovitev bojev, ki bodo odločilni tako v Madridu, kjer je vlada zbrala močne armadne oddelke, kakor tudi r premogovnikih ▼ Asturiji, kjer po najnovejših vesteh uporniki že bežijo v polnem neredu proti gorovju, kjer se hočejo utaboriti.
Desničarski krogi zahtevajo, da naj vlada energično zatre vso ognjišče upora in da naj proglasi vojaško diktaturo. Ker se tega republikanci boje, je prihitelo mnogo od njih, ki so še včeraj odrekli Lerrouxn sodelovanje, k novemu predsedniku vlade, da mu ponudijo svojo pomoč.
Ob uri, ko to poročamo, vlada v sredini Madrida mir in telefonsko omrežje deluje skoraj normalno. Vlaki prihajajo neredno. Ob osmih zvečer pričakujejo novih nemirov in je vsa garnizija v bojni pripravljenosti, mesto samo pa bo moralo biti popolnoma zaprto.
Kako je izbruhnil rdeči punt ?
Madrid, 6. oktobra, b. Za danes 6e .po vsej Španiji pričakujejo krvave borbe. Stavka je 100 odstotno uspela in se izvaja naprej. Vsekakor so
cionalnih vzorov pa moramo na žalost reči, da se je vgnezdila med našimi sloji ta čudna miselnost, da je pač treba slediti raznim modam in prinašati k nam »potrebe«, ki smo jih zaslutili pri obolelih zapadnili civilizacijah! Naša kultura devetdeset odstotkov luksuznega blaga, ki ga nam vriva inozemstvo, ne rabi, in bo še kljub temu ostala visoka! Zato geslo: Svoji k svojim! nc bo nikdar uspelo, če pri naših srednjih in višjih slojih nc bomo povzročili radikalnega preporoda v tem smislu, da ne bodo bolestno capljali za tujino in potratno raz-sipavali denar za tuji luksus, marveč, da bodo skušali omejiti svoje potrebe nn domače izdelke, oziroma, da bodo krili svoje potratne gonc izključno le z domačim blagom.
V	imenu slovenskega ljudstva, v imenu jugoslovanske države, sledeč pri tem tradicionel-neniu pravcu našega stališča, se ne samo strinjamo s pokretom, ki sc v veliki stiski poraja v obrambo našega blagostanja, marveč pozivamo naše ljudstvo k požrtvovalni disciplini, ki ie »a ta boj neobhodno potrebna.
španska republika se nahaja na pragu velike in krvave meščanske vojne, če se ne zgodi čudež, kar je skoraj izključeno. Vstaja je namreč dobila značaj organizirane revolucije.
S topovi...
Povsod, kjer so se pričele borbe, se je moTala policija, podprta z vojaštvom, umakniti pred močnimi vetaškiimi četami, v mnogih mestih pa je sindikalistom že uspelo, da so zasedli uradna poslopja in vzeli oblast v svoje roke. Vladne čete so bile povsod odbite. Nad vso Asturijo in baskiško pokrajino je proglašeno poostreno obsedno stanje. Vojaštvo je dobilo okrepitev topništva. Napadalci
so povsod sindikalisti. Najbolj alarmantne vesti pa prihajajo iz Katalonije, kjer prihajajo vesti, da je proglašena sovjetska republika. Vse pa kaže, da je vlada pravočasno odkrila načrt levičarjev in tudi njihova skladišča orožja ter s tem preprečila splošno istočasno vstajo. Zveze s pokrajino so še vedno po večini pretrgane in v krogih sindikalistov se izjavlja, da preveliki optimizem vlade ni ravno na mestu.
Po najnovejših vesteh, ki prihajajo v Madrid, pa se je mir pričel zopet polagoma vračati. Ob včerajšnjih nočnih spopadih se je videlo, da so se levičarji dobro pripravili za državni puč, da pa jim je vlada pravočasno prekrižala račune. Za sedanje razmere v Španiji je značilno to, da so v borbi v mnogih me6tih nastopili katoličani skupaj z vojaštvom in policijo proti ekstremistom, ker državna ek6ekutiva ni bila dovolj močna. V Madridu je bil davi relativen mir. Po vesteh, ki so prispele pravkar iz pokrajine, je bila najbolj krvava borba v Jezeru. Tam so ee ves včerajšnji dan vršili krvavi spopadi med stavkujočimi ter policijo in vojaštvom.
Z bajoneti nad barikade
Vojaštvo in policija sta morala z bajoneti in naskokom zavzeti barikade, ki eo jih postavili etavkujoči na raznih krajih. Iz Asturije se poroča, da je v borbah padlo nekaj sto mrtvih in več sto ranjenih, vendar pa se resničnost te vesti doslej še ni mogla ugotoviti. Vlada neprestano pošilja po radiu apel španskemu ljudstvu, da ostane mirno in da naj ne verjame fantastičnim vestem ekstremnih elementov, ker jih lahko to stane samo glavo.
V Asturiji ustanavljajo sovjete
Madrid, 6. oktobra, c. Nemiri eo dane6 popoldne v vsej Španiji še narasli. Okoli poldne je v eredišču Madrida naetala velika demonstracija in delavci so nenadoma začeli etreljati. Tri osebe so bile na mestu mrtve, med njimi neki 13 leten deček, ki je evojo mater epremljal na trg.
V	San Sebastianu policija sama ne zmore več vzdržati red in mir. Zato je bil na ulice poslan cel polk topništva, da bi pomagal policiji in tako preprečil vsako presenečenje.
Špansko-francoska meja je zaprta, zato 6e le težko kontrolirajo vesti, ki prihajajo od onstran.
V	Barceloni je položaj še dovolj normalen. Zdi se, da je vlada tukaj popolnoma gospodar položaja, ker je že zasedla vse mesto z zaupljivimi četami. Vse strateško važne točke mesta eo zasedene e topovi in s strojnicami. Ekstremni sindikalisti eo danes hoteli zasesti centralno poslopje strokovnih organizacij. Vendar pa 6e jim to ni posrečilo in eo napadalci bili odgnani.
Najbolj napet je položaj v Asturiji. V rudarskih revirjih so rudarji zasedli administrativna poslopja in začeli uvajati revolucionarne svete, ki
Rusija v Zvezi narodov ...
naj prevzamejo oblast. Nad pokrajino je vlada poslala šest bombnih letali, ki so napravila red. Uporni rudarji eo se nato umaknili v gorovje.
Madrid, 6. okt. c. Dosedanji revolucionarni dogodki v Španiji so zahtevali 31 smrtnih žrtev, nad 100 oseb pa je hudo ranjenih.
Nova vlada?
Madrid, 6. okt. TG. Vsled demisije zuna« njega ministra Sampc-rja je odstopila vsa vlada in je bila sestavljena nova pod predsedstvom radikala Lerrouxa. Pravosodje je dobil Aispun, vojno ministrstvo Hidalgo, mornariško, ministrstvo Rocha, trgovino Marraco, notranje zadeve Vaquero, prosveto Villalobos, javna dela Cid, delavsko ministrstvo Anguerra de Sojo, kmetijstvo Jimencz Fernandcz, industrijo Oro-so, promet Jalon. Martinez de Vc.lasco in Pita Romero ostaneta v novi vladi brez portfelja. (Za točnost imen vsled telefonskega prenosa ne jamčimo. — Up. ured.)
Enotna rdeča fronta
Moskva hoče spraviti v eno črto ves svetovni marksizem
Pariz, 6. oktobra. Po poročilih iz Amsterdama je vodstvo III. internacionale v Moskvi stavilo vodstvu mednarodne strokovne zveze takozvane II. (amsterdamske) internacionale, ki ima sedež v Parizu, nove predloge glede spojitve strokovnih organizacij obeh internacional. Ta nov predlog iz Moskve je eeveda zbudil toliko večjo pozornost v Parizu, kjer so že v teku pogajanja za združitev strokovnih organizacij obeh intcrnacional na Francoskem. Bajo jo ta predlog v ivezi z novo mednarodno politiko sovjetske Rusije, ki gre celo za tem, da bi pristala na likvidacijo komunističnih gibanj v Franciji, Romuniji, na Češkoslovaškem in na Balkanu, samo da pripravi pot do združitvo obeh internacional. Po vseh teh državah naj bi se komunieti pridružili socialistom, ki so organizirani v drugi internacional!.
Oerednje vodstvo C. G. T. U. (Confčdčration
gčnčrale du travni! unilaire), to jo komunistične strokovne organizacije, je na 6voji prvi seji razpravljalo o možnosti spojitve z drugo strokovno organizacijo, to je C. G. T. (Confčdčration g&nčrale du travail), v kateri so organizirani delavci socialistične stranke. Razprava je bila zelo ostra. G. Frachon je nastopil proti enostavnemu vstopu C. G. T. U. v C. G. T. Ce pride do spojitve obeh strokovnih organizacij, potom je treba najprej likvidirati obe organizaciji in šele na to osnovati novo. Neposreden vstop komunistično strokovne organizacije v socialistično bi oropal komunistično delavstvo vso moči. Frachon je napadel C. G. T., češ, da je izdala interese državnega uradništva.
Dunajska »Temenska napoved: Hladno vreme bo trajalo še naprej, vendar se bo obenem zjasnilo.
Ob obletnici smrti dr. J. E. Kreka
Dne 8. oktobra obhajamo obletutoo našega velikega organizatorja dr. Kreka. Spominjajmo se danes kako je bil redno zavzet ra izobrazbo svojo
In druzih.
Uže kot petoiolec ja v 1. številki hektogra-
firanega dijaškega lista »Vaje«1 klical
Kvišku!
Kviško! nas kliče dolžnost presveta, Kviško! veleva nam mlado srce, Dosti prebili smo časa brez dela, Dolgo držali smo križem roke.
Bratje! da vspeino bi kdaj delovali, Vaditi moramo uže se sedaj, Z vajo le — vajeni bomo postali, Krepko borili takole se kdaj.
V roke pero! in žnjim se vadimo, Trud naš gotovo ne bode zaman, Torej pero le v rok« vzemimo, Srečen da domu prisije kdaj dani
Krek je res od mladih let vedno se rad ta veliko učil. Knjiga mu je bila najljubša prijateljica. Zlasti v semenišču je veliko bral. Tam mu je bila na razpolago slovenska knjižnica ljubljanskih bogoslovcev, ki je imela skoraj vse do takrat izšle slovenske knjige, pa tudi mnogo knjig druzih slovanskih jezikov. Knjižnico »o vzdrževali bogoslovci samL Vsak bogoslovec je prispeval mesečno določen znesek za časopise m knjige. Časopisi so krožili po sobah. Knjige je pa urejeval vedno bogoslo-reo tretjeletnik. Ko je bil Krek tretjeletnik je bfl Izvoljen za knjižničarja.
V semenišču je pa tudi velika bogoslovaka knjižnica. V njej «o bogoslovna dela v raznih jezikih. Krek si je iz te knjižnic« veliko knjig izposo-jevaL Njegovo znanje je vedno bolj in bolj rastlo. Ni čuda, da sa je takratni semeniški vodja_ dr. Ku-lavic, ki je pred svojim prihodom v Ljubljano, bil na Dunaji jeden vodij višjega bogoslovnega zavoda Avgustineja, toliko prizadjal, spraviti Kreka na Dunaj. Tam je imel še več priložnosti pečati se i bogoslovnimi vedami, posebno pa s sv. pismom.
Za časa njegovega življenja na Dunaji se je pri&elo krščansko socijalno gibanje. Dr. Lueger, knez Llchtenstein, Gessmann, kapelan Latschko in drugi so hiteli od shoda do shoda od društva do društva, nastopali zoper židovstvo, ki je bilo skoraj vsemogočno, pobijali liberalna načela ln navduševali za krščansko prepričanje. Dunaj, ki je bil poprej vsaj na zunaj popolnoma židovsko mesto, je postalo polagoma krščansko. Zopet so se ljudje idoč mimo cerkve odkrivali ali prekriževali. Cerkve so se začele polniti. Krščanski listi so bili vedno bolj iskani
Krek je bil od tega krščansko socijalncga gibanja ves prevzet. Prebiral je poročila o shodih krščanskih socijalcev, začel bolj temeljito študirati socijalno vprašanje in hodil, v kolikor je hišni red dopuščal, tudi na LuegeTjcve shode. Za Lue-gerja je bil silno navdušen. Večkrat je prepeval himno na Luegerja, ki se je pričenjala: »Lasst uns den Mann beringen, der uns zum Kampf fiihrt«. Lueger, ki je bil tako nesebičen, da je takoj, ko je postal dunajski župan, predlagal naj se županova nagrada za polovico zniža, mu je bil vzor pri vsem njegovem delovanji. Posnemal ga je v skromnosti, posnemal v ljubezni do revežev, posnemal v navdušenosti za prerojenje ljudstva. Ker mu je Bog dal tudi poseben dar zgovornosti j« lahko nastopal kot ljudski tribun, ki je znal tako irca poslušalcev vzbujati
Krek ni prenehal s svojim učenjem, ko je zapustil Dunaj. Njegova miza je bila vedno založena s knjigami. Znal je poiskati knjige, ki so bile za vsako dobo primerne. Večkrat se mi je primerilo, da sem kupil kako knjigo, ki je obravnavala najnovejša vprašanja gospodarstva. Hotel sem se pri Kreku nekako pokazati, da sem v tej stvari podu-čen. Krek mi je pa naravnost povedal »to sem uže bral«.
Kako ga je gnala želja po vedno večji izobrazbi zlasti v gospodarskem vprašanju spričuje tudi to, da se je udeležil socijalnega kurza na Dunaju leta 1894 v avgustu. Ni se ravno spustil v debato, katera se je razvijala po vsakem predavanji, ampalc pazno je sledil vsakemu izvajanju in po končanem 4 dnevnem tečaju je veselo izjavil: »sedaj bodem imel snovi za nekaj mescev«.
Tega pa, kar si je pridobil z dolgotrajnim učenjem pa ni zase obdržal, ampak delil radodarno drugim.
Kdo bi naštel njegova predavanja, delavcem, dijakom, kmetom? Uže kot šestošolec je v Selcah predaval v bralnem društvo. V semenišči je imel večkrat pri govorniških vajah prav temeljita predavanja n. pr. o dvoboju. Znano je, kako je znal kot šentklavški kapelan dijake zbirati okrog sebe In jih navduševal za apologeliko. Nekatere delavce je tako izvežbal, da so na mnogih shodih sijajno nastopali. Tudi na shode nasprotnikov je zahajal. V Ljubljani je večkrat Etbin Kristan nastopal in strupeno napadal nekatere krščanske dogme. Krek je večkrat šel k tem predavanjem in •ijajno pobijal trditve in nauke njegove.
Posebno pa je bil vnet za vseučiliščnike. Vedel Je, da bodo jedenkrat voditelji naroda. Skušal jih je za to vsposobiti. Hodil je v njihovo družbo, predaval jim, zabaval jih. Tudi v kavarno jih je peljal m s« ž njimi veselil. Neštetokrat je pre-
* Ivan Dolenec trdi v I. zvezku Krekovih izbranih spisov, da je pričel Krek kot petošolec izdajati dijaški list »Lipico« Mogoče. Jaz tega lista nisem videl. Imam pa list »Vaje« izdan 10. februarja 1881. Urednik je bil Krek. List obsega dve Krekovi pesmi »Na noge« in »Človeško živenje« ter začetek dveh povesti: Nesrečnik, spisal S in »Platnarjev Luka«, ki je najbrže Krekovo delo. Na koncu je še začetni poduk »slovenska stenografija«.
dar al Daniiarjem na Dunaji. Obravnaval j« naj-raznovratnejše predmet«. Jedenkrat jim je prav zanimivo predaval še pred vojsko o pacifizmu. Iz Švice s« je posebno širil glas: nobene vojsk* več. Švicarski pacifisti so izdajali livt in knjižice, ka so obravnavale to snov. Jedno tako knjižico je imel v rokah tudi Krek pri svojem predavanji, Znani so njegovi tečaji za akademike pri sv. Joštu, h katerim so prihajali tudi hrvatski dijaki.
Kako je bil zavzet za izobrazbo, dokazuj« posebno njegovo prizadevanje za gospodinjske tečaje. Ravno radi teh tečajev se je seznanil s Theimer-jevo, katera mu je pozneje delala toliko britkosti. Theimerjeva je potovala po Nemškem in po Belgiji. Obiskala je 56 najrazličnejših zarodov za gospodinjsko izobrazbo. Izdala je obširen referat o svojem potovanji Krek je bil kar navdušen za to zadevo in se večkrat posvetoval s Theimerjevo, kako bi se v Avstriji taki tečaji vpeljali.
Tudi izobrazbe moške mladine se je zanimal. Neimško pisano knjigo: Die laendliche Fortbildungs-schule und die laendliche Volkshochschule — spisal Lembke, je posojeval tovarišem, da bi jih pridobil za gospodarske nadaljevalne šole. Da se je na Krekov predlog r deželnem zboru osnovala dvorazredna slovenska trgovska šola in i njo zvezana šestmesečna zadružna šola, je splošno znano. Krek pa je znal tudi druge pridobiti za predavanje. Uže gimnazijci in delavci so se pod njegovim vodstvom vadili v govorništvu.
V deželnem ali pa v drža vnem zbora )e Marsikateremu tovarišu kar določil: »11 a« pripravi za ta predlog«. Dotični j« moral seveda preoaj dirati, da ja bil kos vvop nalogi Kolike afatfovfh tovarišev r držami zbornici je marale o«W ur«
sedati v zbornični knjižnici, da so ri nabrali potrebnih podatkov za ta ali oni referat bodla! v
zbornici ali pa v odsekih!
Dostikrat j« kacega tovarOa kar prehvapfl, da
j« moral iti ž njim na kako zborovanje, 6* j« Mlo
treba tudi r drugo kronovino. Saj so Kreka ea-želeli povsod, kjer bivajo zavedni Slovenoi Piseo teh spominov je moral iti jedenkrat ž njim r Pazim.
Pa ne samo z živo besedo, ampak tudi s pitano besedo je hotel slovenski narod učiti Njegova knjiga »Socijalizem«, ka obsega 592 strani, je imenitno delo, ki poljudno obravnava obširno tvartao gospodarske vede. Dostavki Socijallzmu podajajo zlasti bogoslovcem poduk o državi, o kmetskem stanu, obrtnem stanu in zlasti o cehih. Črn« bukve kmečkega stanu odkrivajo rane, na katerih boleha uže nad sto let nai kmet. Brez števila člankov v Slovencu, r Glasu, r Domoljubu, katere je spisal Krek kažejo njegovo veliko skrb, da bi bilo ljudstvo podučeno o vseh vprašanjih, ki se tičejo njegove sreče ali nesreče.
Iz teh podatkov je razvidno, kako je bil pokojni Krek zavzet za izobrazbo. Vsem krogom je hotel deliti zaklade iz obširnega svojega znanja. On se je zavedal, kako resničen je izrek angleškega narodno gospodarskega pisatelja
»Nevednost je najdražja reč na svetu.«
Naj bi bil dr. Krek vsem inteligentom uzor za pravo izobrazbo slovenskega uarodal
Krekov prijatelj.
če MLBOO ODPOVE...j
Mussolinijev govor v Milanu
Milan, 6. okt. c. Danes se je Mussolinijevo tro-dnevno bivanje v Milanu zaključilo z ogromno fašistično manifestacijo na trgu pred milansko katedralo. Mussolini je prišel na trg točno ob 4, nakar je trikrat zapela trobenta. Množice so se pomirile in Mussolini je s svojim običajnim pompoznim in počasi naraščujočim glasom rekel med drugim:
»Človeško srce, ki ne more več doživljati zgodovine, mora od žalosti počiti. Pred 15 leti ob tem času se je zrušil silen tempel evropske civilizacije in pod razvalinami teh ruševin leži konec liberalnega kapitalističnega gospodarskega reda. Zdaj ne gre več za krizo, ampak govoriti moramo o prehodu civilizacije iz ene dobe v novo dobo civilizacije, ki bo vsa slonela v znaku kolektivnega interesa. V tem prehodu od ene oblike do druge imamo samo dve rešitvi. Ena rešitev je podržavljenje gospodarstva, ki jo pa mi odločno odklanjamo, ker ne moremo misliti, da bj naj država postala paša-luk armade uradništva. Druga rešitev je stanovska preureditev človeške družbe in ta mora biti poverjena proizvajalcem. Pod proizvajalci pa mi ne maramo označevati samo industrijcev, ampak hočemo združiti delavce in industrijce pod isto odgovornostjo.
V tem smislu sem govoril zadnjič v Bariju v odstavku o uresničenju višje socialne pravičnosti. To pojmovanje višje socialne pravičnosti je približalo velike množice delavstva fašistični revoluciji in prepričan sem, da danes ne more biti več nikjer nasprotnikov gibanju, ki objema ves italijanski narod v eno vrsto. Opozicija ni nikdar delala zgodovine in je tudi nikdar ni pisala. Kaiti, naše stoletje ie stoletje moči, ki jo je treba dati delu in delaveu. To pojmovanje naj reši problem, ki nas daneš najbolj tare in to je, da od zdaj ne sme več biti siromaštva in tudi ne bogastva. Italija pa potrebuje za ta svoj načrt in njegovo uresničenje popoln mir.
Zato prehajam sedaj k besedi o nekaterih državah, ki nam morajo biti prijateljice ali sovražnice. Začenjam na vzhodu. Jasno je, in tudi
nujno je. da ni velike možnosti • sosedo onkraj Smžnika in Jadranskega morja ustvariti boljših odnosov, če bodo časopisi nadaljevali s polemikami, ki nas smešijo. Pogoj za prijateljstvo je, da ta kampanja popolnoma preneha. O hrabrosti italijanske armade ne more biti debate, saj je ona na turških bojiščih, v Mace-doniji in v Franciji žrtvovala nad 600.000 svojih najboljših herojev. Če to neha, potem lahko začnemo in ponudimo svoji sosedi Iskreno politiko sporazuma in prijateljstva.
Mi bomo z vsemi svojimi silami branih avstrijsko neodvisnost — pri tem je Mussolini izrecno večkrat naglasil avstrijske republike —, ki je posvečena s krvjo tistega kanclerja, ki je bil sicer majhen, imel pa je veliko srce in velikega duha. Mi ne vsiljujemo Avstriji svojega protektorata in vsi naj bodo o tem prepričani.
Poudariti moramo, da je nemogoč razvoj evropske zgodovine brez Nemčije in da se Nemčija evropski zgodovini ne more odtujiti. Zahtevamo samo, da mora ostati italijanstvo Trentina izven diskusije.
Naši odnošaji s Francijo so bili do nedavnega revni (miserabili), toda zadnji čas postajajo zmerom boljši in jaz si od nadaljnega razvoja zbliževanja obetam najlepše uspehe.
Res j^, da se je ozračje zadnji čas zboljšalo in da se bližamo sporazumom, ki bodo ustvarili mnogo koristnega za nas in za naše sosede. Zboljšanje odnosov med narodi v Evropi je nujno, posebno zaradi tega, ker je razorožitvena konferenca propadla. Ni dvomno, da je razorožitveni problem trd, toda vendar ne tako, da bi opravičeval neuspeh konference. Fašizem bo oblika civilizacije v tem stoletju.« Eno stoji: temelj našega preporoda je naš narod, naša vera in naša volja. To bo resničen mir, ki bo ploden. Le tako bomo mi, ki smo doživeli zmago, gotovi, da bomo svoje bajonete okrasili s sencami novih zmag.«
Zakaj Barthou odlaga rimski obisk ?
Naiprej sporazum z Ealkanom!
Pariz, 6. okt. R. Nekateri listi se v večernih izdajah bavijo z vprašanjem Barthoujevega potovanja v Rim. Dejstvo je, da vzbuja splošno pozornost okolnost, da se ta obisk nekam zavlačuje. Listi že poročajo, da ni verjetno, da bi se Barthou odpravil na pot v Rim pred koncem tega meseca; drugi celo poročajo, da bo Barthou odložil obisk do začetka meseca novembra.
Zakaj to odlašanje? Francoska javnost je že danes poučena, da, so predhodna pogajanja med Francijo in Italijo zadela na hude ovire. Te ovire so dvojnega značaja, in sicer zadevajo na eni struni izključno francosko politiko, to je odnose med Francijo in Italijo, na drugi so v zvezi zunanje politični odnosi Francije do njenih balkanskih zaveznikov. Pogajanja so se začela zavlačevati že zaradi italijanskih zahtev, ki zadevajo samo francoske politične interese. Vprašanje pravne ureditve italijanskih priseljencev v Tunisu, ki naj bi zagotovila Italijanom ohranitev njihove narodnosti, povzroča hude težave. Ta trdi oreh bi se dal bržkone še razbiti; toda težje je z italijansko zahtevo po reviziji kolonijalnih meja v Afriki v škodo francoske kolonijalne posesti. Zahtevo po pogorju Tiibesti, s katero bi si Italija rada zagotovila dohod do Čad-skega jezera, so Francozi zavrnili. Vse kaže, da so francoski diplomati namignili Italijanom, naj iščejo zadoščenje svojim ekspanzivnim ambicijam kje driigje, na primer t Ahesiniji.
Italija se pripravlja,
da zasede Abesinijo
Iz Rima poročajo, da je že delj časa v teku prevoz orožja iz Italije v italijanske kolonije v Afriki. Ne gre samo za prevoz orožja, temveč tudi več oddelkov italijanskega vojaštva je bilo vkrca-

če PREBAVA NI V REDU;
vJ^fc.'
Če ielodoc no dole; Če rabite prijetno zdravo sredstvo za okrepitev. Kaaba je za otroke in odraslo, bolno In zdrave, za športnike In turiste. Kaaba Je dobra, poceni In zdrav«.

To Vam hočemo dokazati. Brezplačno pokuft-
njo In pojasnilo dobite: 8. oktobra pri V. Sobar, Sv. Jakoba trg 1
10.	oktobra »Pri Miklavžu", A. Podlogor, Šolski drevored
11.	oktobra pri Anton Vorblč, Stritarjeva 9
12.	oktobra pri Ivan Pordan itasl„ Krekov trg
13.	oktobra pri Iva Vorbli, Poljanske cesta 33
KAVA HAG D. D. odd. KAABA
Generalno zastopstvo za Slovenijo Ljubljana — Dvorakova S
Zločin na Kapelskem vrhu
Truplo ubite Ane Nedog so potegnili iz vodnjaka
Slatrna-Radenci, 6, oktobra.
Na Kapelskem vrhu se je zgodil strahovit zločin, ki je močno razburil vso okolico. V noči na minuli četrtek so doslej neznani morilci umorili 56 letno posestnico Ano Nedog, ki je živela sama na svojem nekoliko na samoti ležečem posestvu. Njen mož živi nekje v Avstriji. Ker sosedi ženske tiiso videli ne v četrtek in ne v petek, so jo šli včeraj popoldne iskat. Krvavi sledovi, ki so jih našli pri Iiisi in okoli hiše, so jasno razodevali, da se je izvršil v samoti in nočni tišini grd zločin, katerega žrtev je postala posestnica Nedogova. V notranjosti hiše je izgledalo strašno. Povsod kri v velikih
miniran na tleh. na stenah nn ie bilo VSC pobf i Žgano z njo. Vse pohištvo je bilo zmetano na kup. Videlo se ie, da se je vršil* strahovita batin med
žrtvijo in morilcem. Le to se je zdelo ljudem čudno, da niso našli nikjer ne žive lastnice poscslva in tudi ne njenega trupla. Po krvavih znakih sodeč, je morala žrtev morilcev pod leči in je bilo truplo gotovo kje skrito. Zaradi tega so začeli mrzlično iskati okoli hiše in slednjič ugotovili, da je morilec vrgel žrtev v vodnjak. In res so izvlekli iz vodnjaka strahovito razmesarjeno truplo pokojnice. Glavo je imela čisto razbito, po telesu pa nešteto ran. Doslej se še ni moglo ugotoviti, če jc postala Nedogova žrtev kakega roparja, ali pa žrtev maščevanja. Sotfna komisija, ki je izvršila preiskavo na kraju umora pod vodstvom sodnika dr. Gorjupa iz Zgornje Radjjone, je odredila prevoz trupla v mrtvašnico. Orožniki pa so pričeli takoj zasledovati morilca, in govori se, da so mu že tudi na
nih na ladje, ki so odplule v italijanske kolonije. Celo v uradnih krogih priznavajo, da se je prevoz orožja v kolonije dejansko izvršil, a razlagajo to na ta način, da je treba zavarovati meje italijanskih kolonij. Ta razlaga je nekoliko naivna; saj se je med inozemskimi časnikarji razširila vest, da so ti prevozi orožja in italijanskih čet v zvezi s tihim prij»ravljanjem Italije na ustrahovalno akcijo proti Abesiniji.
čeprav bi proti Abesiniji dal duška italijanskemu imperializmu, se v Rimu zanj ne navdušu jejo fiosebno. Gotovo je, da bi zahteval ogromne vsote denarja. To vprašanje dela preglavice finančnemu ministru, katerega blagajne so prazne. Na drugi strani bi kakršenkoli zapletljaj v Abesiniji zahteval od italijanske strani angažiranje vseh narodnih sil, tudi diplomatskih in Italija bi ne imela več dovolj sredstev, da brani svoje ogrožene pozicije v srednji Evropi
Tudi glede nekake proste roke, ki jo zahteva Italija nad Avstrijo, ni bil s Francijo še dosežen sporazum. To vprašanje je silno delikatno, čeprav je tako v interesu Italije, kakor v interesu Francije, da se ohrani neodvisnost Avstrije. Kakršnakoli koncesija francoske diplomacije Italiji bi zadela na odpor Male antante, Iti postaja v zadnjem času vedno bolj pozorna na italijansko akcijo na Dunaju. Že razvoj dogodkov ob zadnjem prevratu nn Dunaju je pokazal, da bi Mala zvoza pod nobenim pogojeni ne trpela samostojne italijanske akcije, ki naj bi pod pretvezo, da zaščiti avstrijsko neodvisnost, težila za razširjenjem italijanske moči ob Donavi.
Ze spričo vseh teh ovir, zaradi katerih ni bilo mogoče priti do sporazuma med Francijo in Italijo, niti v vprašanjih, ki zadevajo neposredne odnose med obema državama, se je francoska javnost že sprijaznila z ugotovitvijo, da ne ho mogel Barthou rešiti v Rimu konkretnih problemov. Se hujše so ovire za sporazum t točkah, ki zadevajo zunanje politične odnose med Francijo in njenimi zavezniki. Barthou se na vso moč trudi, da bi ublažil napetost med Italijo in francoskimi zavezniki na Balkanu
Naš izvoz v Nemčijo
Belgrad. 6. oktobra. m. V Narodni banki je bila danes konferenca inleresiranih krogov radi zavarovanja našega izvoza v Nemčijo na ta način, da bi naši izvozniki v bodoče lahko vršili svoje iis-vozniške posle brez velikega rizika zase. Konference eo ee udeležili zastopniki Narodne banke, finančnega In trgovinskega ministrstva ter zastopniki izvoznikov. Ift konferenci eo eprejeli stališče, da naša Narodna Dank* predlaga nemški diržavni banki v Berlinu, naj bi se kurz marke nasproti dinarju stabiliziral in da bi nomška državna banka pri Izplačilu mark v neniško-jugoslovatiskem kliringu pretvorila marke v dinarje in stavila v tej valuti Narodni banki svoje klirinške obveze na razpolago. Tak postopek bi zelo olajšal promet blaga med obema državama, ki je bil pri dosedanji praksi imiogokral zolo otezkočea.
iz sodne službe
Belgrad, 6. okt. m. V resoru pravosodnega ministrstva so se izvršile te dni velike osebne spremembe in je bilo premeščenih veliko število sodnikov. Med drugimi so bili prestavljeni kot sodniki: na okrajno sodišče v Grocko Vatroslav Tratnik, sodni pripravnik v Novem mestu; na okrajno sodišče v Mladenovac Milan Jug, sodni pripravnik v LJubljani; na okrajno sodišče v Umko dr. Dolgan Ivo, sodni pristav v Ljubljani; na okrajno sodišče v Surdulico Viktor Svetel, sodni pristav v Novem mestu; na okrajno sodišče v Vladičin han LJubomir Štefanovič, sodni pristav v Celju; na okrajno sodišče v Kragujevac Stanko Leskovec, sodni pristav v Ljubljani; na okrajno Bodišče v Trstenik Peterka Franc, sodni pristav v Ljubljani: na okrajno sodišče v Leskovec Milivoj Ilešič, godni pristav v Ljubljani; na okrajno sodišče v Kuršumlijo Leopold Rupnik, sodni pristav v Mariboru; na okrajno sodišče v Valjevo Stanko Cernič, sodni pristav v Metliki; na okrajno sodišče v Rekovee Emil Maslov, sodni pristav v LJubljani; na okrajno sodišče v Smederevsko Palanko Odon Planinšek, sodni pristav v Mariboru; na okrajno sodišče v Ivanjico Dušan Pipenbacher, sodni pristav v Ptuju; na okrajno sodišče v Arilje dr. Rudolf Kiovski, sodnii pristav v Mariboru; na okrajno sodišče v Požego Ludvik Gruden, sodni pristav v Dol. Lendavi; na okrajno sodišče v Užice Martin Perovšek, sodni pristav v Ljubljani.
Postavljeni pa so bili: za starešino okrajnega sodišča IV. skupine 1. stopnje v Marenbergu Fran Z6rer, sodnik okrajnega sodišča v Slov. Bistrici; za starešino okrajnega sodišča IV. skupine 1. stopnje r Cerknici dr. Josip Sfiligoj, sodnik okrajnega sodišča v Litiji; za starešino okrajnega sodišča IV. skupine 1. stopnje v Mariboru Jurij Kuder, sodnik istega sodišča; za starešino okrajnega sodišča IV. skupine 1. stopnje v Škofji Loki Fran Ustar, sodnik okrajnega sodišča v Laškem; za starešino okrajnega sodišča IV. skupine 1. stopnje v Kamniku Josip Gram, sodnik istega sodišča; za sodnika okrajnega sodišča IV. skupine 1. stopnje v Mariboru Miroslav Rebula, starešina okrajnega sodišča v Ercegnovem; za sodnika okrajnega sodišča VII. skupine v Laškem dr. Leon Pompe, pristav okrožnega sodišča v Ljubljani VIII. skupine; za sodnika okrajnega sodišča VII. skupine v Slov. Bistrici dr. Teodor To-minšek, pristav apelacijskega sodišča VIII. skup. v Ljubljani; za sodnika VII. skupine okrajnega sodišča v Črnomlju Josip Rezelj, pristav okrožnega sodišča VIII. skupine v Novem mestu; za sodnika
VII.	skupine okrajnega sodišča v Gornjem gradu Viktor Prohinar, pristav VIII. skupine okrožnega sodišča v Ljubljani; za sodnika VIL skupine okrajnega sodišča v Murski Soboti dr. Bogdan Merhar, pristav VIII. skupine okrajnega sodišča na Vrhniki; za sodnika VIL skupine okrajnega sodišča v Marenbergu Ivan Picek, pristav okrajnega sodišča
VIII.	skupine v Novem mestu; za sodnika VIL skupine okrajnega sodišča v Slovenjgradcu Alojzij Smid, pristav VIII. skupine okrožnega sodišča v Celju; za sodnika VIL skupine okrajnega sodišča r Celju dr. Alojzij Finžgar, pristav VIII. skupine okrajnega sodišča v Celju.
Po prošnji so bili premeščeni: starešina okrajnega sodišča IV. skupine 2. stopnje v Marenbergu Alfonz Ceptider v istem svojstvu k okrajnemu sodišču v Ribnico; sodnik IV. skupine 1. stopnje okrajnega sodišča v Slovenjgradcu Milan Tominec k okrajnemu sodišču v Ljubljani; sodnik V. skupine okrajnega sodišča v Marenbergu dr. Mirko Kejžar k okrajnemu sodišču v Mariboru; sodnik V. skupine okrajnega sodišča v Gornjem gradu Marin Pavlo-vič k okrajnemu sodišču v Litiji; sodnik VII. skupine okrajnega sodišča r Črnomlju Josip Tome lr okrajnemu sodišču v Kamniku.
Za sodnika III. skupine 2. stopnje pri okrožnem sodišču v Mariboru sta postavljena: dr. Alojzij Lešnik, starešina okrajnega sodišča v Mariboru, in dr. Tomo Turato, starešina okrajnega sodišča v Litiji.
Po prošnji pa je premeščen starešina III. skupine 2. stopnje okrajnega sodišča v Kamniku Ivan Huter v istem svojstvu k okrajnemu sodišču v Litiji.
ZAHVALA
V svojo častno dolžnost si Štejem, da se na tem mestu v svojem kakor tudi v imenu svoje žene iskreno zahvalim g. dr. Eratu, okrajnemu zdravniku v Guštanju in predsedniku krajevnega odbora Rdečega križa, za veliko skrb, ki jo je< posvetil moji ženi v njeni t.ežki bolezni in je tudi dosegel tako nepričakovano ugorlne uspehe.
AJDOVA ŽETEV - AJDOVA BERA
Bukve že rjavijo pod vrhovi gora, na vrhovih pa počivajo oblaki! Od nikoder nobenega vetra, ki bi razgnal ta lahka pokrivala in jih grozeče podil preko polj. Le od časa do časa skrivnosten šepet spreleti torone dreves in prvi oveneli lista se osuje-jo na tila. Hladen dih snegov veje izpod gora, ponoči lezejo iz gozdov lahke megle in se tiho napenjajo preko njdv. Divja in življenja polna narava dolgih letenskih dni iin soparnih noči ee je vnesla. Roji ptičev so se razredčili, vrabci pa že kar silijo v vasi. Slovesen mir lega na prazna stT-nišča iin temine brazde, široki gozdovi ee poslavljajo od svojega zelenja. Le ukanje in brezskrbno vpitje pastirjev spremlja to vdano umiranje, pa še to le na večerni paši, na jutranji jim pa strupena rosa gloda bose noge, da jim gre skoraj na jok, in megla jim zapira pogled, da nimajo nad kom vpiti.
Polja, še pred nekaj meseci polna valovečega Sita, so prazna. V solnčnih dneh, ki pa nimajo no-
m • » •
fVvJ&r- m - i

'i pifllg
' SRBI
PMiMmM - .. ..........v...
S* h* t	i

Ajdo žanjejo
bene prave pripeke več, ti pogled neovirano bega od njive do njive, prav do roba vedno šumečih gozdov. Prej od človeka nisi videl drugega ko glavo, ki se je peljala med klasjem, sedaj vidiš orača prav na zadnji njivi, še to vidiš, ali je bos ali obut, in otroka, ki se kotali po razoru in meče suhe kepe za vranami. Tudi ajda, ki je najbolj (kljubovalna, že visi po kozolcih, koruza, ki je ka-ikor nanovo zasajen gozd ločila njivo od njive, je že zdavnaj padla, da so se pokazale debele, rumene buče, iki so dobre za prašiče; krompir je že ves po kleteh, kjer ga stare tete, ki jim gre mrzlo jesensko vreme že preveč po kosteh, prebirajo ves božji dan, drobni bo za prašiče, debeli pa za ljudi, h kislemu mleku pri večerji hi boljšega prigrizka, kot je krompir v oblicah, otroci ga pa jedo kar z oblicami, da jih ni strah. Proso že kašo daje, pred nekaj tedni so se pa še vrabci zibali na težkih iatih. Vse, kar zemlja da, je kmet pobral z njiv in spravil v svoje shrambe, Uči jih s skrbjo^ pregleduje iin meri čas do novine in šteje lačne želodčke v svoji družini, ki venomeT hočejo kruha, kruha, kruha polne roke in polna usta, kakor da kašče nimajo dna. Z jesenjo je pa konec vsakega upanja Ako te spomladi ječmen goljufa k ne naredi, kakor si pričakoval in računal, se zanašaš na rž in pšenico, potem premeseš upanje na proso, krompir in koruzo; ko pa ajdo obesiš v kozolec, rečeš pri zadnjem snopu: »Bog in sveti križ božji, zadnji snop letošnje letine !< Kar si nabral, si nabral, nič več ne moreš popraviti, nič več dodati, do novine moraš raztegniti s tem, kar imaš. Potrebe pa na jesen ■kar vpijejo, kakor birič pred cerkvijo: hleve bo treba popraviti, v svinjak že silijo jesenske sape in če špranje počakajo mrzlejših vetrov, bo prašiče kašelj vzel, ti boš pa celo leto nezabeljeno jedel' otroci morajo imeti dobTe čevlje, da bodo v zim sirih mečavah mogli v cerkev in v šolo, tople ob leke bo treba, da ti ne bo vsak veter pihal skozi rebra, .kakor skozi .prazen kozolec; denarjev pa od nikoder, poleg tega pa še davki, davki, stari in novi, pričakovani in nepričakovani! Nekaj ovsa bo morda za prodaj, nekaj mernikov fižola in morda še kak koš krompirja, toda kaj bo to, ko pa našega kmeta pridelek ni v časti! Naložiš na voz, da kar škriplje in živina komaj vleče, ko pa s težavo prodaš, pa vse, kar si za tiste denarce nakupil, stisneš pod pazduho in greš domov, kakor da ei pravdo izgubil. Leta in leta imaš eno samo misel v gonji

pa
Bit
K1,
H
Silil

e pa le prazen, za drugega. Se nekaj let — vlekli bomo in trpeli, zaradi otrok! Letina res ni bila prida, pa bi mogla biti tudi slabša. Žita eo slabo da-ala, krompir je že v zemlji gnil, pa 'bomo že kako >rebili do novine. Za obleko res ne bo nič ostalo, x> pa vsa družina imela eno suknjo, tudi čevlji bodo skupni; ko jih bo eden sezul, jih bo drugi nataknil, da bo mogel po opravkih. Belega kruha ne bo na mizi, še pri črnem bo treba skopariti; kadar kaše zmanjka, bomo večer za večerom be-raškovec otepali, saj ajde je še nekaj bilo. Pred zimsko burjo se bomo stisnili h gorki peči in ko bodo otroci spomladi udarili na piano, jim nihče ne bi prisodil, da so če® zimo užili tako malo do-
Ajdal Zadnje upanje kmeta in čebelarja. Ce se ajda obnese, kruha ne bo manjkalo, črn bo sicer in jermen bo imel, da ga vpričo ljudi še jesti ne bomo upali, kruh bo pa le. Tudi čebele bodo z ajde namosile strdi, da se bo satovje kar šibilo pod sladko težo, da bi le v solnem cvetela. Je pa aida najbolj nežna setev, o kateri najmanj veš, kaj ti bo prinesla: trdo zrnje, ali nra7.ne babice. Komaj pri-klije iz zemlje, j"! že toča grozi, vsaka najmaniša piš jo ubije, ko pa začne delati seme, je pa noč za nočjo v nevarnosti pred slano. — Vsejana je bila večinoma pomoči, v dneh med svetim Alešem in sveto Marijo Magdaleno. Ob dveh zjutraj že ropotajo vozje slkozi vas, ven. na polje, da bodo vsaj brazde že ležale, ko solnce prileze izza gora, ker v teh dneh ima tako moč, da kar žrre. Po sedmi ur! imajo voli že tako sapo, da že ni? več preteg.niti ne morejo, sredi brazde ee ustavijo in jeziki _ jim vise iz gobcev — izpreči moraš, tudi živina ni samo za en dan. Povlekel boš pa rvečer, ko se solnce približa goram, pa do trde noči. ob mesecu pa še ponoči, ker pred svetim Alešem je ne smeš vse-jati, »Aleševa je jelševa«, po svetem Alešu na najhuje vso na en dan, do svete Marije Magdalene pa mora biti vsa v zemlji, če hočeš imeti vsaj nekaj resnega upanja, da bo ušla slani. — In letos, hvala Bogu in svetemu Hijeronimu, ie toča ni vzela im tudi slane ni bilo! Pa eo bile že velike skrbi! Ko je sneg zapadel po gorah, bi in prva jasna noč vzela. Ta ali oni gospodar je š»l zjutraj z boso nogo po travi, pa ni zaškripala, še je bila voljna im mehka, potem je pogledal po strehi, tudi tam nič bele skorje, le močna rosa ee lesketa v meglenem svitu; ajda .je obstala. Se nekaj takih noči, brez vetra, z močno, jutranjo meglo, pa bo že toliko trda, da ne bo pozebla, čeprav malo gorenje« nategne"; o svetem Mihelu ima pa že črne jkrozu-lje, polne napetega, trioglatega zrna. In žaniice bodo posledniič zastavile srpove iin zavezale zadnje snope letošnie žetve.
Ajdova žetev pa mi nič tako živahna in vesela, kakor na t>t. nšemiena; nobene izrazite navade ie ne spremljajo. Saj je pa tudi toliko dela v teh d,n«h na vise stran;, da niti posebne druščine ni: na kaki njivi ie morda še krompir v zemlji, koruza bi rada pod streho, še preden jo vrane vso razmršiio. ste-lje je treba nakositi še pred deževjem, z drvmi se
Snope nalagajo na voz
kako bi to ali ono reč na svoji domačiji popravil, pa ne prideš do tega in ne prideš in ko ob kaki posebno dobri letini misliš, da si že na konju, pa ti pride nekega lepega dne birič — amen, tudi letos ne bo nič! Garaš in garaš, kakor da si samo za en dan prišel na ta božji svet, pa ne pndes nikamor naprej, če imaš leto in dan kruh, moraš biti ze zadovoljen. Sedaj naj pa pride še bolezen v hiso, naj ti hudobna roka ali nepremišljen otrok spusti rdečega petelina v streho — Bog pomagaj, nič drugega ti ne ostane, kakor prazna beseda nekaterih, da je tudi drugod po svetu hudo, in pa tako zvana zaščita. Vse skupaj bi pustil in šel s cigani, s prvimi. ki pridejo v vas, ko bi otrok ne bilo! Sam bn vse prenesel, večno drdranje voza in zalezovanje žandarjev, tudi potuhnjene preže v gozdu bi se na; učil pa zaradi otrok ne moreš z domačije. Sam bi se še klatil po svetu, otroci pa morajo vedeti, kje eo doma. Saj pa tudi rastejo ko konoplje! Še nekaj let takih skrbi za dobro letino in ljubo zdravje, pa bo domač pastir pri hiši. Še v merniku sedi in s cunjami je založen, da ven ne pade, in z očetovimi Č^vii; kp iom Uo greš nekoliko k živini pogledat, in ko prideš nazaj, ti stoji sredi h.iše in kolena ee mu bliskajo izpod srajčke, nove bo treba — mernik
Diši kakor s solncem obsijane smre
> \
s.	\
\ / Na smrekove gozdove spominja sveži vonj Vaše omare za perilo — vonj, ki ga ima perilo, oprano po Schichtovi metodi. Tako preprosta so nje pravila: zvečer namočite perilo z Žensko hvalo —drugo jutro ga pa operite s Schiaito-vim terpentinovim milom!
To je vse delo, če perete po
SCHICHT
METODI
DOMAČA IZDELKA
OVI
St 3 3-
Vinska trgatev na naši severni meji
Sv. Jakob nad Preddvorom
je treba založiti; povsod polno dela, dan pa že ves v noč visi, zato se tudi ženske k ajdi ne zbirajo tako kakor k .pšenici; kadar katera utegne, pograbi srp in steče na njivo, kakor da že vkup zvoni, da napravi nekaj snopov, preden se dan zapre. Pa taka ajda, kakršna je bila letos, se že še žanje. Takrat je hudo, kadar jo najprej toča pobije, da je vsa kolenčasta im v tla zbila, potem jo pa še slama popari — nad prazno ajdovco sklanjati se in jo v snope povezovati, to je trpljenje! Veš, da ne bo drugega kot nekaj etelje in prahu za prešiče, pa jo moraš le z njive spraviti; na plameni je ne moreš pustiti. KaT jokal bi človek nad njo! Letos je pa že še bila, kaT nič se ne moremo pritožiti. Do Rožen venske nedelje bo že vsa po kozolcih, sušili jo bodo mrzli jesenski vetrovi, ki imajo že duh po snegu, mlatili jo borno pa v tistih kratkih dneh o Vseh Svetih, ko se jutro z večerom pogovarja, ko je dan na dan sam dež.
Dobro uro hoda nad Preddvorom stoji visoko gori pod Zaplato majhna vasica Sv. Jakob. To se pravi: ena cerkev in ena hišica. Stoji v vrsti tistih ljubkih gorjanskih cerkva, ki so jih naši predniki posadili visoko gori pod nebo. kakor na sv. večer pod strop: sv. Primož, sv. Ambrož. Stiska vas. Šte-fan.ja gora, Možjanca, pori Storžičem sta pa še sv. Lovrenc in sv. Miklavž. Med Možjanco in sv. Jakobom se po globoki dolini vije cesta iz Preddvora v Kokro in na Jezersko, na drugi strani je zopel dolina, manjša in neobljudema, kjer v deževjih bu-čijo hudourniki, pozimi pa vlada tu molk kakor v grobu. S te visoke samote ee ti odpira prelep razgled po vsej gorenjski ravnimi, ki ga na zahodu zapira sv. Jošt, na jugu pa Šmarna gora in Smele jsko gričevje. Polje, samo polje! Njiva pri njivi, vse izmerjene, kakor bi bile narisane, vmes se vlečejo črni gozdovi, med vrtovi čepijo vasi z belimi hišicami in visokimi zvoniki, okrog njih so v gosti ograji nabrani kozolci, grunta reki dolgi, kakor prošnja procesija, bajtarski kratki, kakor bajta.r-ski voziček — zemlja, zemlja! Spomladi vsa zelena, vsa praznična, kakor da jo je Stvarnik pravkar na semnju kupil in jo med Slovence razgrnil, v poletni vročini v sopari co zavita, vsa motnja, v dalji trepeta od žeje, po dežju pa vsa oprana :.n umita, da bi jo kar pobožal in nagovoril. In kadar potegne jug, za šum i jo bukve in ozračje zadiši po zemlji, po smoli smrekovih gozdov, po beli aidi, in ko se še oglasijo zvonovi, greš z očm: za njihovim glasom in jim iščeš zvonikov; po melodiji pri-
Sv. Urban nad Mariborom 6 škofovo palico v levici, v desnici pa z ostro nabrušenim mečem, pripravljenim vsak čas za udar, gleda, ozirajoč 6e z zadnjega dominantnega hribčka Kobanovega Koz-jaka, preko celokupnih Slovenskih goric tja do Kapele in do sv. Bolfenka na Kogu, čestokrat v letu kaj mrzlo izpod čela. To je vselej tedaj, kadar se izza temnoaelenega Pohorja dvigajo črni oblaki, kadar se v Ribniškem jezeru srdi in jezi Jezernik, da daleč naokrog grmi in se bliska im se usiplje zdaj tu, zdaj tam na tnsonosne gorice debelozrnata toča, grozeč pokriti z ledeno odejo, kar dozoreva pod toplimi solnčnimi žarki.
Sedaj pa se mu je zabistrilo čelo. zadovoljno se smehlja in vedno in vedno zopet pogledava na vinske gorice okoli sv. Kunigunde, žene 6v. Areha, pa tudi na njo samo. Z njim vred pa se veseli vse, kar se rodi, biva in živi, dela in umira v njegovem prijetnem varstvu, ne le v Slovenskih goricah, ampak tudi v Dravski dolini od Kamnice do Selnice, v rdečih Pekarskih »brežuijkih« v Halozah in na južnih obronkih pohorskih od Kovačevasi preko Konjiških Škalic do Lačne gore nad Oplotnico.
Četvero pesmi, vse štiri med 6abo s: v sorodstvu, ker so nastale in se porajajo v isti vinorodni okolici, ena lepša in milejša kot druga, se v letu razlega v veselem, sedaj razposajenem kraljestvu sv. Urbana. Ptičja pesem, ki je zaeno z vigredjo prvič zadonela in se potem mesece ;n mesece čula v trsju in okoli njega, je že sredi avgusta umolknila. Ne zaradi velike vročine.
Oglasila se je druga, krepkejša, glasnejša. Klo-potci, veliki kot vinsko kolo, in majhni, da bi se otrok mogel z njimi igrati, postavljeni sredi vinogradov, ropočejo in klepečejo, ko potegne kaka sapica, da brž nastane pesem, sedaj ljubka in vesela, potem zopet resna im veličastna, včasi skoraj razuzdana in poskočna.
Tam, kjer solnce najtopleje pripeka v popoldanskih in večernih urah v gorice, pa čuješ sprehajajoč se ob jagnjedih, hrastih, čremsah in jere-bikah, izpod težko obloženih trsov tretjo pesem, ki se združuje in zliva v drugo, novo, enotna Pred vhodom v svojo luknjico in v svoje bivališče sedi čriček, samec, se greje na solncu in čiri svojo pesmico svoji družici, pa tudi v zabavo in veselje. Vse te tri obmolknejo, ko pride čas za to
Četrta, pešam slovenskega viničarja, slovenska pesem, doni iz leta v leto brez prestarfka po Slovenskih goricah, kakor tudi njegovo delo, veselo in težko, kakor njegove skrbi in težave skoraj da ne poznajo prestainka. Trikrat na leto okopati in rahljati vinograd od njegove najvišje lege pa doli v dolinico; v pekočih solnčnih žarkih sklonjen in do tal sključen ponovno puliti vsako posamezno ljuljko in plevel z očrnelimi prsti okoli trte; vsako posamezno večkrat oškropiti, da ne podleže raznim boleznim in nezgodam; za časa vezi in rezi jo obvezati, obrezali in krpjšati, da ne zdivja, druga
trkovainja veš, kdo je pri zvonovih — tedaj spoznaš, zakaj so naši predniki zidal: cerkve po gorah: da so lepoto svoje zemlje spregledali in da so lažje peli in molili, tedaj tudi veš, zakaj so jo tako obupno branili pred Turkom, kakor koklja piščeta pred jastrebom; zakaj so stoletja in stoletja tako trmasto varovali njenega duha in njen jezik pred vsako tujo modrostjo: z umazanimi prsti so se za-grebli v brazde in pili iz zemlje svojo vero in svojo modrost in jim duša ni izbirala, kakor zemlja ni. Večni kljubovt! — To pripoveduje sv. Jakob nad Preddvorom, star samotar, ki na visokem grebemu kljubuje vsem vetrovom in nevihtam. Edina njegova druščina je meinar s kopico otrok, ki : imajo samo v hiši toliko ravnega sveta, da ee hoditi nauče, zunaj je pa sam klanec in breg. Za časa turških pohodov je bila tu grmada, mežnar je moral skrbeti za njo in jo prižgati, kadar je daleč doli na končni polja, na Šmarni gori, zagledal ogenj. Hvaležni poljanci — od Tržiške pa do Kamniške Bistrice — so mu za to ekrb izgovorili »ajdovo b:to«, ki ee .je ohranila še do naših dni. Po Vseh Svetih, ko se ljudje stalno doma drže in so tudi ajdo že zmlatili. gre na pot. Z vrečo na hrbtu obere vse poljanske vasi, od hiše do hiše gre, kar po številkah. Povsod mora odgovarjati na tisoče vprašanj, kakšno je življenje v gorah, ali res v HudU,-koveni borštu na Zaplati straši itd., tudi oin po-
drugi ne dela sence in so grozdi varno skriti za velikim: srci pod širokimi listi pred točo; potem pa plod celoletnega truda brati, v težkih brentah ga nositi po strmih klancih v zidanice im stiskalnice po dne; pomoči pa do jutra, ko »berači« in »beračice« zopet pričenjajo s svojim delom, imeti opravka v stiskalnici, v kadi in kleti; pa koj potem zopet koliti, kopati in gnoj v košarah nositi v strmo gorico; pri vsem tem njivico obdelovati in prešiče rediti pa za številno družino skrbeti: to je vsebina celega življenja naših viničarjev, njih in njih žena, pa tudi njihovih otrok, odraslih in nedoraslih onih viničarjev, brez katerih bi ne bdh) vesele bratve v Slovenskih goricah, ker so orni temeljni stebri vsega vinogradništva v njih. Pa vseeno ali baš zato se vesela njihova pesem celo leto razlega po goricah, po torišču njihovega delovanja, truda in znoja, spomladi, poleti, pozimi. Pa ko je šmihelovo, praznik, pred katerim bi ee po stari veri ne smelo jesti in zobati grozdja in ga tudi ne brati, že minulo, ko klopotec,
sama radost razigrana iz vinogradov vsevprek: »Lep, lep, lep,« poje z gričevja, »lep, lep, lep vinski je breg«,
ko je pod zaščito sv. Urbana napočil dan obilne tn dobre »beratve« in grme topiči dan za dnem z razigranih goric, tedaj se glasi pesem viničarja in pesem njegove družine, najbolj veselo, najglasneje, poskočno in razposajeno. Vse, kar je te lepe dni v »gorick, vse se veseli in prepeva: dekleta in deklice, ki berejo pomešane z gospodičnami iz mesta; dijaki in dijakinje, ki jim je njih ravnatelj po stari navadi kot sinovom in hčeram vinogradniko-vim nalašč za vse dni trgatve dovolil dopust; bren-taTji ali »piitarji«, ki 6i oprtiv do vrha napolnjene brente sproti v svojo palico z nožem delajo znake, da zvečer vedo, kolikokrat so vsak izpraznili evojo brento v kad; gospoda iz mesta, ki se je na povabilo gospodarja odzvala in v gosposki hiši praznuje trgatev z obilno gostijo 6 harmoniko im plesom do ranega jutra.
Pa so še »nosačk drugi, »berači«, kojoh glasna, pesem se samo v bratvemih nočeh razlega daleč naokoli od gorice do gorice. Na neki gori ob križpotju imajo postavljen polovnjak. enega ali tudi več. Vsi so iz ene fare. Ko pomoči po sosednih zidanicah že stiskajo v kadeh zmečkano grozdje in že teče sladki grozdni sok iz njih, pridejo z bren-tami in posodami, da prejmejo in naberejo. Ob-darivši otroke in domačine s svetimi podobami, se vrnejo z »zbirco« na ono križpotje im tako je kmalu polovnjak napolnjen. Zahvalna pesem se ubrano razlega v mesečino čez gorice in dolinice, da jo — zadovoljen — čuje tudi sveti Urban, dasi revež v cerkev vkovan — ne more več v trsje ne v vinski hram.	Dr. Fr. Mišič.
vpraša po letini, po živini, hvali otroke, ki jih ob lanski biri še ni bilo, žaluje nad gospodarji, k: jih letos ni več; celo leto ga n.i bilo v dolino, medtem se je pa že marsikaj izpremenilo. Slednjič prinese gospodinja :z kašče ajdo, mernik, pol, pehar — kakršen je pač gospodar in domačija. In kar je nabral, znosi z oslom gori v svoj breg, otrokom za kruh im sok. Poljanci pa vedo, da do snega ni več daleč — mežnar od Sv. Jakoba in sneg nista daleč narazen.
Jesenske sape šumijo v ovenelem listju, gost,i oblaki se vozijo nad svežim: prahami in jih skrivajo pred solncem. Vrane po praznih strniščih za-kopujejo zadnja zrna koruze, zajci begajo po zelnikih — vse se pripravlja na mrzle dni, ki so že pred durmi. Le zemlja vztraja do zadnjega, ne gre počivat, dokler je Duh božji ne pogrne z mehko, belo odejo. Že klije iz nje nova setev. Pšenica, v kvatrnem tednu vsejana, je že zunaj in gospodarji jo hodijo gledat in vse vedo, kdo jo je preredko vsejal, kdo pregosto. In rž se je prerila skozi brazde, vsa krvava, v spomin na kri pastirja Abela, ki ga je po ljudski veri brat Kajn na ržišču ubil.
_ Nosečim ženam in mladim materam pomore
naravna »Franz Joseiova« firenčics do urejenega
želodca in črevesja
Lfahtjmashe vesti:
Mestni uslužbenci županu dr. Pucu
Ljubljana, 6. oktobra.
Danes ob 11 dopoldne j« bila na mestnem magistratu lepa in prisrčna slovesnost, kakoT jo naše mesto le redkokdaj doživi. Mestna posvetovalnica je bila okrašena s cvetjem in slavnostno razsvetljena. Zbrali so se skoraj vsi mestni uradniki, tako da je bila dvorana z galerijo vred nabito polna. Po svojih predsednikih in odborih so bile zastopane vse organizacije mestnih uslužbencev, ki so g. župana ob prihodu pozdravili z navdušenim aplavzom. Magistratni direktor g. Franc Jančigaj jc kot predsednik Zveze magistralnih uslužbencev nagovoril g. župana v lepem govoru.
Slavnostni govornik je opisal zasluge, ki si jih je g. župan pridobil v svojem skoraj 10 letnem županovanju za Ljubljano. Zanosno pa je poudarjal zlasti skrb in naklonjenost, ki jo je g. župan vedno gojil do mestnega uradništva in uslužben-stva. Govornik je naglasil med drugim: »Uradniki niso postali samo vaši vdani delavci, temveč tudi vdani prijatelji. Vi ste imeli mehko dobroto do uradništva, kjer je sicer vladala trdota, plemenitost v odpuščanju in preziranju njegovih napak, kjer bi vladala strogost. Dobro ste ualje vedeli, da je le ono uradništvo steber dobre komunalne uprave, katerega ne tare materijalna beda in ga ne vznemirjajo težke skrbi. Saj ste mu ustvarili tradicijo, ki je bila njega kot javnega funkcionarja — nosilca kulture in državne ideje — vredna Dali ste mu še lepše darilo z novo službeno pragmatiko iz 1. 1031, s katero ste uredili najmodernejše odnošaje med uradnikom in občino. Nedavno je izrekel državni savez občinskih nameščencev vse države v Zagrebu, da je to najmodernejša in najboljša službena pragmatika v vsej državi. Kot podpredsednik Zveze mest ste dosegli, da je ta zveza zavzemala do uslužbencev naklonjeno stališče in da so njene zahteve bile vedno iste kakor uradništva. Vaše delo je ceniti toliko višje, ker so nekateri zastopniki mest v drugih banovinah skušali poslabšati položaj uradništva. Poudariti moram tudi veliko svobodo, katero uživa uslužbenec v vseh stvareh, široko-
grudno plemenitost in pravičnost v oceni njegovega dela in življenja, vse to je spletlo med nami venec lepih spominov, zarisalo globoke črte hvaležnosti, kateri smo dali izraza na ta način, da vas je, visokospoštovani gospod župan, Zveza magi-stratnih organizacij izvol lila za svojega častnega člana. Živel naš prijatelj g. dr. Dinko Puc!«
Mestni uslužbenci so ponovno navdušeno aplavdirali g. županu, nato mu je direktor [ančigaj izročil krasno diplomo častnega članstva. Diploma je delo Plečnikovega učenca ing. Eda Mihevca, sina mestnega uslužbenca. Gdč. Perkova je izročila g. županu prelep šojiek cvetlic.
G. župan dr. Puc se je nato ginjen zahvalil s primernim govorom, v katerem je naglašal napredek Ljubljane, katerega se ni treba sramovati. Usjsehi na stanovanjskem, socialnem in komunalnem polju pa so tudi velika zasluga mestnega uslužbenstva, saj bi taka dela ne bilo mogoče izvesti brez vestne in marljive pomoči mestnih na-stavljencev. Mestna občina je na svoje nastavljence ponosna in upravičeno se je mestna občina zavzela zanje proti pritožbam, češ, da so predobro plačani. Naše nameščenstvo mora imeti zaradi svoje težke službe svoj življenjski minimum, da lahko j vzgoji svoje družine in da se tudi zvišajo dohodki 1 drugim slojem. Napačno je varčevanje pri mestnem uslužbenstvu, pa tudi redukcije pri številu name-ščenstva niso na mestu. Poudariti je treba tudi delo mestnih uslužbencev v javnosti, v vseh organizacijah in pri vseh prireditvah. Magistrat je iz svojih uslužbencev vzgojil značajne može, da magistratni uslužbenci vzgoje tako tudi svoje otroke. Zaradi zadnjih dogodkov o položaju mestnega uslužbenstva naj se uslužbensivo ne boji, ker bo tudi to minilo. Kakor sem dosedaj vedno skrbel za nameščenstvo, tako mu tudi sedaj obljubim zvestobo.
Odkrite besede g. župana so mestni uslužbenci ! sprejeli z navdušenjem, nakar je moral g. župan l številnim nastavljencem stisniti roke v znamenje
Crijateljstva in medsebojne naklonjenosti. S tem je ila lepa slovesnost zaključena.
0 V Abrahamovo naročje je danee padeL naš ugledni someščan g. JaltJ Cesar, major v pokoju, naš že večletni zvest naročnik. Po dolgoletnem vojaškem službovanjem v raznih garnizijah bivše Avstrije, po raznih frontah v svetovni vojni, je nadaljeval svojo službo v Jugoslaviji v Sarajevu, od koder je po nekaj letih odšel na lastno prošnjo v svoje rodno mesto Ljubljano v pokoj, ki ga uživa v polnem zdravju in zadovoljstvu s svojo ljubo ženico Mimioo. Kot izreden ljubitelj živali, se najraje bavi s ptičjerejo in ribolovom in je eden glavnih stebrov pri društvu »Zoo«. K njegovi 50-letnici mu njegovi številni prijatelji in znanci iskreno čestitamo ter mu želimo, da ga Bog ohrani Se mnogo srečnih let čilega in zdravega!
0 Za jesenske večere in za pusto vreme je knjiga š« najbolj zabaven tovariš. Edina knjižnica, ki je občinstvu odprta vsak dan 8 do 12 in od 2 do 6, je Ljudska knjižnica, na Miklošičevi c. 7-1. V njej dobite obilo dobrega čtiva v slovenskem, srbohrvatskem in nemškem jeziku. Knjižniea izposojuje tudi za daljšo dobo ua deželo. Vpisnina zuaša 5 Din, izposojevalnina za tri tedne za eno knjigo od 1 do 3 Din. Pošilja se tudi po pošti. Imenik na razpolago.
© Učiteljski dom v Ljubljani. V Ljubljani obstoja že dalj časa društvo »Učiteljski dom«, ki ima namen zgraditi v Ljubljani učiteljski konvikt. Te dni je imelo društvo reani občni zbor, na katerem je poročevalec poročal o nakupu poslopja. Po stvarni debati je bilo soglasno sklenjeno, da se kupi od Konsutnnega društva za Slovenijo (socialistično) poslopje v Spodnji Šiški v bližini gorenjskega kolodvora za 950 000 Din. Poslopje sestoji iz dveh delov: iz bivše šulierajnske šole in pa iz skladišča, ki se 1« dalo uporabiti za stanovanjske namene. Obe stavbi sta v dobrem stanju. Kupna pogodba se sestavlja sedaj Stremljenje za zgradbo učiteljskega doma v Ljubljani je staro 40 let
Dopoldne |e dolgo
ure pouka pa bo Vaš malček lahko izdržal, 6« bo zajtrk oval
4
žitno kavo ADRIA
© Znamenja bodoče velike Ljubljane. Po-
leg drugih znamenj, ki kažejo, da dobimo r kratkem veliko Ljubljano, so značilne tudi mnoge odpovedi raznim zaseibnim strankam r mestni Kresiji. V tem poslopju so bili že dosedaj razni mestni uradi, kakor knjigovodstvo, gradbeni in dohodarstveni urad. Novo pridobljene prostore namerava mestni magistrat uporabiti za razširjenje teh uradov, ki bodo potrebni po osnovanju velike Ljubljane, deloma pa za pomožne urade novo pridobljenih občin.
Dr. Ljudevit Merčun
s|iecijalist za notranje bolezni radi študijskega dopusta ne ordinira od 11. oktobra do 18. novembra.
Specijalist za živčne bolezni
DR. STANKO ŽVOKELJ
m >• preselil na Aleksandrovo cesto it S/J kjer ordinira od 2 do 4
■■numHaBDHBHUBnBBMHIH
Vsakdo zadovoljen!
Pridite, izberite pri nas blago za oblačilo za jesen in zimo. Prav zadovoljni boste z veliko izbero oblek, površnikov in sukenj ter
z nizkimi cenami. Drago Schwab, LJubljana
Aleksandrova cesta
Sedem krizev vrlega moža
KI treba, da b! bil kdo rojen v razkošni palači in odet v evilo; tudi ni treba, da bi vsalk dosegel odlično stopnjo v »višji« družbi. Ako je kdo delaven, pošten, vesten in zvest, je mož na vsakem mestu, na kakršnokoli ga je poetaviln nedoumljiva Previdnost.
Tak mož je naš neumorni Ivan Jakopič, fnlcasant »Vzajemne zavarovalnice«, ki ga pozna ne samo Ljubljana, ampak tudi širna okolica naše dežele, in ki mu je dal Bog dne 4. oktobra dočakati 70 let ob popolni moči. Rojen 4. oktobra 1804 je preživljal svojo otroško in mladostno dobo tam med zelenimi vrtovi trnovske f,"re.
Starosta je vseh inkae .iitov; nad 34 let je v službi »Vzajemne«, kjer je že od njene ustanovitve — nastavljen 1. oktobra 1900. Zvest služabnik svojega gospoda, točen ko najboljša ura. Pa ni bil ves čas samo marljiv in zvest uslužbenec zavoda: bil je tudi vrl javni delavec. Zato ziisluži, da ee ga spominjamo tudi v javnosti. Saj je bil med naj-marljivejSim: sodelavci nepozabnega dr. Janeza Ev. Kreka doma in na shodih, ter soustanovitelj našega delavskega konsumnega drušrtva. Trideset let je bil zastavonoša zastave sv. Mihaela (SKSZ) in ni zamudil nobene procesije, kakor je še sedaj ne, ko stopa ko svetilec ob Najsvetejšem.
Ko obhaja naš elavljenec dane« še drug jubilej — 45 letnico srečnega zakonskega življenja z zvesto mu družico, želimo vrlemu somišljeniku in itareinu naročniku »Slovenca«: Bog ga živi še mnogo, mnogo let!
Za cfščcnSe krvi
JSKilSiiffiBI in Proti s,al)l prebavi zahtevajte v lekarnah izrecno:
i„Planfnka"
čaj Bahovcc
v plombiranih paketih z varstveno znamko in imenom proizvajalca:
APOTEKA M!L BAHOVEC
Ljubljaua Rcg.br. ?6 od i.II.1332.
O kmetijski razstavi v Mariboru
0 »Društvo Janez Ev. Krek« vljudno
vabi svoje člane, kakor tudi prijatelje pokojnega dr. Jan. Ev. Kreka, da se udeleže sv. maše, ki bo v r>onedel,iek. 8. okt. na dan obletnice smrti ob 7 zjutraj v frančiškanski cerkvi v Ljubljani.
© Pavla Marija Kocjančič zopet redno ordinira dopoldne in popoldne.
0 Združenje železniških uradnikov, oblastna uprava Ljubljana, poziva svoje člane, da v čim večjem številu sodelujejo pri akciji Narodne odbrane »Svoji k svojim«, zlasti, da se udeleže javnih zborovanj, ki so v ta namen sklicana.
Nova sremska črnina za slabokrvne je prispeta!
Liter 12 Din
DELIKATESA-VINARNA V. A. JANEŠ
Ljubljana, Aleksandrova 12. Telef. 34-55
0 Javno zborovanje akcije za nakupovanje domačega blaga bo danes ob pol 11 v dvorani hotela Union. Vsa narodno čuteča javnost je vabljena. Ne pozabimo, da ječi naš narod pod pezo težkih gospodarskih razmer. Razno blago kupujemo v inozemstvu, zato niso zaposleni domači obrati in armada brezposelnih se veča. Na zborovanju govore tudi govorniki i z Belgrada.
0 Intimna umetniška razstava v lokalu »Oprema« v nebotičniku. Razstavljajo: Božidar Jakae, K. Bulovec-Mrak, R.. Jakopič, Peter Loboda, D. Inkiostri, Tone in Mara Kralj. Ljubitelji lepe umetnosti vljudno vabljeni.
za jesen v naj-novejšm barvah, raznih modnih oblikah, vsakovrstne kakovosti (qualitete), teršportne
čepice v lepi izbiri nudi po zmernih cenah
Mlf^kO BOGATA3 trgovina klobukov
UUBL3ANA, STARI TRG 14
Solidna postrežba	Sprejemajo se popravila
0 Slovanski gost v Vzajemni zavarovalnici. Prošli četrtek ie posetil urad Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani gospod Peter Pen-čev, ravnatelj narodne zavarovalne kooperacije »Zadruga« v Sofiji. Udeležil se je zadružnega kongresa, pa je to priliko porabil, da se seznani z našim domačim zavarovalstvom. Razume se, da ga je tako ravnateljstvo kot uradništvo »prejelo z vso ljubeznivo pozornostjo. G. Peiičev ee je podrobno zanimal za obseg poslov Vzajemne zavarovalnice, za nje organizacijo ter za načine zavarovanj. Bil je naravnost očaran nad velikopoteiznostjo te domače ustanove. Zlusti mu pa ni šlo v glavo, da je pri nas možna tako nizka premija, še manj smo pa mogli mi razumeti, dn ima Bolgarska povsem moderno zavarovalniško zakonodajo, dočim ie pri nas zavarovalstvo navezano na zastarelo zakonodajo bivše Avstro-Ogrske. Gospod Penčev je ol> tej priliki obiskal še druge zadružne ustanove v Ljubljani in bil poln hvale nad njih vzornim poslovanjem ter trdovrat-noetjo, s katero gledajo krizi v oči.
T«' 31-62 KINO KOPELJ EVO T«L 31-62
Danes ob 3, K6 ln 8 ter jutri ob 8: Ilarrj Piel v filmu LADJA BREZ LUKE
ter več lepih dopolnilnih filmov.
0 Tretja licitacijja za regulacijo Ljubljanice.
Včeraj je bila na tehničnem oddelku banske uprave tretja licitacija za nadaljevanje regulacijskh del na Ljubljanici, to je od Novega trga jm do Špice. Za ta odsek jc bila današnja licitacija že tretja. Pri prvi licitaciji je ponudila tvrdka na razpisani znesek 6,680 (XX) Din 12.76% popusta. M tej licitaciji je sodelovalo več tvrdk. Pri drugi licitaciji je edina ponudila tvrdka Dukič m sicer popust 12.78%, torej dve desettisočinki več popusta. Ker sta bili prvi dve licitaciji razveljavljeni, je bila danes tretja licitacija, za katero je bil f>ogoj, da mora biti po-nudha nižja od dosedaj najnižje. Kot edina jxmud-nica je zopet nastopila tvrdka ing. Dukič, kj je sedaj ponudila 12.793; proeent popusta, torej !e še za eno desettisočinko manj. Ker gre v tretje rado, upajmo, da bo ministrstvo odobrilo vsaj to licita cijo in da se z regulacijskimi deli kaj kmalu prične.
Na severni moji Slovenije proti Avstriji, na obeh bregovih Drave ležita okraja Ma-ribor levi in desni breg. Sredi med njima je mesto Maribor. Sto to skoraj največja okraja Slovenije, njiju površina znaša okrog 125.000 ha; od tega je skoraj 52.000 ha gozda. Iz teh številk se more že deloma sklepati na način kmetijske kulture v teh okrajih. Levi mariborski okraj obsega velik del Slovenskih goric z najlepšimi vinogradi in vzorno urejenimi sadonosniki, desni mariborski okraj obsega velik del gozdnatega Pohorja in je zato v tem okraju tudi vež kakor polovico vse površine porastle z gozdovi.
Za ta dva okraja je bila prirejena v
zadnjih dneh septembra in v prvih dneh oktobra kmetijska razstava v Mariboru. — Razstava, snma je bila dobro organizirana. Če pa vpoštevamo, da so bila sredstva za to prireditev naravnost beraška, moramo priznati, da je bilo mogoče organizirati razstavo v tem obsegu samo zato, ker so pri vsem delu pomagali brezplačno učenci vinarske in sadjarske ter gozdarske šole v Maribora. Sadno razstavo pa so organizirali in ,io tudi opremili večinoma sadjarji-raz-stavljalci. Ta del . razstave je bil tudi najlepše in najvzorneje urejen. Pokazal je, da razpolaga mariborska okolica s sadjem, kakor ga nima cela država. To bi pa moral biti tudi povod, da se v Mariboru priredi že v prihodnjem letu državna sadjarska razstava. Vse sadje na tej razstavi je pokupila kmetijska družba iz Ljubljane, ki bo i sedaj razstavila krasna jabolka na razstavi v Zagrebu. Boljše bi bilo, da bi razstavni odbor že_ preje poizkušal s primerno reklamo privabiti na mariborsko razstavo čim več sadnih trgovcev tako iz inozemstva, pa tudi iz južnih delov države. V bodoče bo moral vsekakor misliti tudi na to.
Med oddelki razstave — bilo jih je 11 — ki so bili razmeščeni v veliki dvorani Uni-ona, je treba pohvaliti v prvi vrsti poučno razstavo. To razstavo sta opremili vinarska in sadjarska ter gozdarska šola. Del gozdarske šole je bil mnogovrstnejši in zanimivejši. Škoda samo, da ni imela gozdarska šola več prostora na razpolago, ker bi nam mogla pokazati še mnogo zanimivih in koristnih stvari. Ker ie velik del mariborskega okoliškega prebivalstva navezan na dohodke iz gozdov, je razumljivo tudi veliko zanima-j nje, s katerim so obiskovalci opazovali ravno I ta del razstave. To naj bo vzpodbuda, da i nam priredi gozdarska šola v bližnji bodoč-I nosti v zvezi s kmetijsko razstavo tudi večjo 1 gozdarsko ter lovsko razstavo, ne sine pa pozabiti lesne Industrije in lesne trgovine.
□Drava narašča. Gladina Drave je v septembru izredno padla, petkovi nalivi pa so ji gladino nenavadno dvignili. Narastla reka je prinesla s seboj cele sklade lesa, ki ga v Mariboru lovijo v čolnih.
□	Novi vodnjak v funkciji. Prihodnji teden bo dogotovljen novi vodovodni vodnjak na Teznu. Priklopna cev do glavnega
j vodovoda je že gotova in samo električna napeljava se mora še izvršiti. S poskusnim črpanjem bodo pričeli takoj ter se bo nadaljevalo toliko čaa, dokler ne bo voda v vod-l njaku popolnoma čista. Nato bo ostal vodnjak v rezervi do prihodnjega poletja, ker dajejo pozimi dosedanje naprave dovolj vode. Z novim vodnjakom bo zadostovala kapaciteta mariborskega vodovoda za daljšo vrsto let
— Kdor se hoče ohraniti svežega in zdravega, naj jemlje tedensko enkrat ali dvakrat pred zajutrekom kozarec naravne »Franz-Josei« grenčice Zdravniška poro-| čila iz bolnišnic dokazujejo, da radi jem-I Ijejo »Franz-Josef« vodo posebno bolniki na želodcu, črevesu, jetrih, ledvicah m žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic točno odvaja
□	Dohodki carinarnice so znašali v septembru 4.595.786.25 Din. Od tega so znašali dohodki izvoza samo 13.662.25 Din.
□	Tujci v Mariboru. Meseca septen bra je bilo pri policijskem komisarijatu v Mariboru zglajenih 1440 tujcev, od tega 66 inozemcev.
□	Ljudsko gibanje ▼ septembru. Rojenih je bilo v preteklem mesecu v Mariboru 115 otrok (54 fantov in 61 deklic), umrlo jih je 50 (29 moških in 21 žensk), porok pa je biio 40.
Oddelka za travništvo in poljedelstvo naj bi pokazala stanje teh delov kmetijstva v obeh okrajih mariborskih. Razstavljeni so bili res lepi pridelki. Zlasti so mogli obiskovalci videti velik vpliv umetnih gnojil na razvoj kmetijskih rastlin in na množino pridelka. Razni njivski in travni pleveli so opozarjali kmetovalce na veliko škodo, ki jo povzročajo te rastline kmetijskim kulturnim rastlinam. Nekaj pa smo pogrešali na tem oddelku. Ni bilo nobene prave propagande za uporabo gnojil, ki jih ima kmetovaleo že doma, ki mu večkrat propadejo, kupuje pa istočasno draga umetna gnojila. PrJ umetnih gnojilih bi morala pa bili vedno navedena tudi rentabilnost uporabe teh gnojil. Na kmeta vpliva to mnogo bolj in tudi izgubi razstava vtis navadne trgovske reklame. Radi bližine Ruš je razumljivo, da je bila propaganda za uporabo umetnih gnojil tovarne iz Ruš najučinkovitejša. Sicer pa je najbrž tovarna tudi z denarnimi podporami pomagala razstavnemu odboru, da j« mogel razstavo prirediti.
Vsaka kmetijska razstava ima tri glavna namene: Prvič mora pokazati stanje kmetijstva v določenem okolišu. S tem vzbudi za-; nimanje tako kmetov samih kakor tudi vseh obiskovalcev za razstavo in še posebej za kmetijstvo. Da more to stanje kmetijetval pokazati razstava v čim večji in čim popolnejši meri, so nujno potrebni razni statistični podatki, ki so na razstavi, razporejeni v raznih oblikah.
Nadalje mora vsaka kmetijska razstava pokazati vsem obiskovalcem zlasti pa še kmetom, kako naj gospodarijo, da bodo mogli premagati sedanje težkoče, ki ogrožajo obstoj kmetijstva. Čim bolj nazorno zna razstava to pokazati, tem boljša je, v tem večji meri doseže svoj namen.
Tretja, v današnjih časih skoraj naj-glavnejša naloga kmetijske razstave pa je» da najde odjemalce za kmetijske pridelke. Pokaže na.i torej način, kako naj kmet organizira prodajo potom raznih strokovnih organizacij, predvsem pa po zadrugah. S primerno propagando naj privabi razstava čim več trgovcev, da vidijo kakovost pridelkov, da vzpostavijo tudi trgovske direktne zveze, ki naj ostanejo nato trajne.
Upamo, da je kmetijska razstava v Mariboru vsaj del tega namena vsake razstave dosegla. Pa tudi takrat, če tega namena razstava ni dosegla v polni meri, moramo tako prireditev le pozdraviti, ker smo prepričani, da bo vsaka prihodnja razstava popolnejša in bo v vedno večji meri pripomogla kmetu, da dobi poplačan trud svojega dela, da ga tako ohrani zemlji in narodu.
5»
ii
KamllCna Krema
je za negovanje in zdravljenje kože Zdrav-
nlSho priporočena. ~ Dobi »e povsod. Škatljica Din 10'—.
□	Obletnica koroškega plebiscita. V sredo, dne 10. t. m., ob 20 bo v narodnem gledališču obletnica koroškega plcbiscita. Narodna odbrana ▼ Mariboru poziva vsa društva, da se spominske svečanosti udeleže.
□	Reja i Doležal. V razpravni dvorani št. 53 okrožnega sodišča se je vršila pred vss. dr. Tom-bakom v petek razprava, za katero je vladalo v Mariboru nenavadno zanimanje. Upravnik Večernika in Jutra g. Slavko Reja je tožil knjigovodjo Mariborske tiskarne g. Lojzeta Doležala radi klevete, da je italijanski špijon, Razprava je bila burna t ;r se je končno po nekaterih brezuspešnih poskusih končala s poravnavo, v k:<teri je dal toženec tožitelju popolno zadoščenje. Med razpravo so prišli zanimivi momenti na dan, ki so vzbuj.iR spomine na nekdanje udejstvovanje Orjune v Mariboru. Najzanimivejša je bila vsekakor izjava to-žitelja g. Reje, ki je rekel zagovorniku nasprotne stranke g. dr. Reismanu v obraz: »Se še spominjaš, kako si me klical na pomoč na magistrat, naj pripeljem s seboj svoje fante, da boj lahko v njih varstvu obračunal z Žebotom?« — Reja je bil takrat vodja mariborske Orjune dr. Reisman pa eden njenih glavnih stebrov. Danes je dr. Reisman steber mariborskih marksistov.
□	Nezgoda pri telovadbi. Na letnem telova-dišču pri Ljudskem vrtu ce je hudo poškodoval 9 letni Milan Pavšič. Prepeljati so ga morali v bolnišnico.
□	Žetev smrti. Na Koroščevi 5 je umrla v starosti 72 let gospa^ Leopoldinn Weingerl, vdova žeL strojevodje. Na Pobrežju, Aleksandrova e«sU 62, je umrla železničarjeva soproga gor.pa Julijana Puinik, stara 40 let. Svetila jima nebeška luč.
Nova maša ameriškega Slovenca
Cerklje ob Krki, 6. okt.
Zadnjo nedeljo, t. j. nedeljo Kristusa Kralja bo imel pri nas svojo novo sv. mašo g. P. Lenart Bogolin, frančiškan, ki je bil rojen v Ameriki in ho odšel pastirovat med tamkajšnje Slovence. Sedaj se nahaja tretje leto v bogoslovju v Mariboru, kamor so ga njegovi predstojniki iz Amerike poslali, da se še bolj orivadi slovenskemu jeziku in slovenskim navadam. Njegovi starši so doma v vasi Skopice, cerkljanske župnije, ki ima dokaj ljudi v tujini. Zato smatramo mi g. novomašnika za svo-
jega rojaka ter bomo to tudi skušali dokazati. Že 26 let ni bilo v naši župniji nove sv. maše (zadnja dva novomašnika sta bila gg. prof. Omerza in župnik Vodopivec), a nikoli še take, kot bo seduj in je torej uinljivo veselje cele župnije ter ponos zlasti sorodnikov. — Pridigal bo g. pater Kazimir Zakrajšek, ki ie kriv — kot pravi novomašnik — da je on šel v šolo in da bo sedaj nova sv. maša. Takih krivd bi si želeli še in še! Staršem in 6 bratom v Chicagu pa čestitamo, ko smo g. novamašniku žc izrazili svoje veselje in želje.
Sladko
presenečenje . . ,
čokolada
Prof. dr. Edo Šlajmer -sedemdesetletnih
Jutri dopolni 70 let eden za zdravstvo slovenskega naroda najbolj zaslužnih članov starejše generacije, prof. dr. Edo Šlajmer, kirurg svetovnega slovesa.
Dr. Šlajmer se je rodil 8. okt. 1864 v Cabru. Gimnazijo je dovršil na Reki, medicinske študije pa na univerzi v Gradcu; promoviral je 1. 1888. Deloval je nato kot asistent tri leta na znani W31fler-jevi kliniki, na kar je 1. 1891 prišel na kirurgični oddelek deželne bolnišnice v Ljubljani, kjer je bil eno leto asistent, nato pa primarij od 1. 1892 do 1911. To leto je bil na lastno prošnjo upokojen ter se je nato posvetil privatni praksi. Leta 1929 pa je tudi to opustil ter se preselil v 6t Vid nad Ljubljano, kjer uživa zasluženi, pokoj.
Prihod dr. Šlajmerja v Ljubljano je bil za slovensko zdravstvo epohalnega pomena, saj je on prinesel s seboj obširno znanje in nadpovprečno Bposobnost; vpeljal je na kirurgičnem oddelku asepso, ki je prej bila v Ljubljani skoraj nepo-enana. Dosegel je izvrstne uspehe najprej v stari bolnišnici ob Ajdovščini in Dunajski cesti, še uspešnejše pa je bilo njegovo delovanje na novem kirurgičnem oddelku v sedanji bolnišnici, ki je bila zgrajena po potresu. Ta oddelek je bil postavljen in opremljen po dr. Slajmerjevih načrtih ter je za konec prejšnjega stoletja predstavljal višek na tem polju.
Dr. Šlajmer je mnogo znanstveno deloval. Priobčil je okrog 20 znanstvenih razprav v raznih medicinskih časopisih. Pred svetovno vojno je bil znan kot eden najboljših kirurgov Evrope ter se je posebno proslavil z originalno operacijo lobanje.
Dr. Šlajmer je bil več let predsednik Društva zdravnikov na Kranjskem ter častni in dopisni žlan raznih inozemskih medicinskih društev.
Zavedajoč se njegovih zaslug za zdravstvo in znanost je Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani hotelo prirediti proslavo v njegovo čast. — Zalibog se to ni moglo izvesti, ker je dr. Šlajmer v svoji skromnosti odločno odklonil vsako proslavo.
Prof. dr. Šlajmerju želimo, da bi še dolga leta edrav in čil užival v krogu svoje družine svoj pokoj v zavesti, da slovenski narod ni pozabil njegovih zaslug.
Damske plašče, obleke in kostume
od 250 Din dalje kupite najbolje pri
FRAN LUKIČ
LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA 9
f Gdč. Zofka Sketa
Ravno teden dni je, odkaT je prenehalo biti daleč na okoli in po vsej škofiji znano gostoljubno in dobrodelno srce gdč. Zofije Šketa, gospodinje svojega brata župnika pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Z, njo je legla v grob oseba, ki je s svojim nesebičnim življenjem dokazala, kolika moreta biti prava krščanska ljubezen in zvestoba. Doma iz Orle vasi pri Braslovčah je bila zvesta sotTudnica znane Pauerjeve rodbine iz Braslovč celih 21 let, kjer bi tudi gotovo ostala do emrti, da ni šla na pomoč svojemu bratu, novoumežčenemu župniku, kjer je z isto ljubeznijo urejevala dom celih 16 let. Živela je le Bogu, ljudem, ki jim je pomagala, in svojemu bratu, ki mu je stregla. Kolika je bila njena popularnost, je dokazal pogreb pri Sv. Marjeti in v Braslovčah. Ob spremstvu svojih dveh bratov duhovnikov in številne druge duhovščine in ljudstva je bila spremljana do avtomobila pri Sv. Marjeti, ki jo je odpeljal na njen dom v Braslovčah. Da pa je bila tu kljub 16-letni odsotnosti še vedno poznana, je bil dokaz velik sprevod. Ljubezen za ljubezen in zvestoba za zvestobo sta se očitovali iz tega pogreba. Tudi tu jo je spremila številna duhovščina in nebrojna množica na zadnji poti.' V ljubljeni domači zemlji očiva in zasut je grob, ki ga pokrivajo rože--rizanteme, nageljni in vrtnice z vrtov Ptujskega polja in Savinjske doline, znamenje spoštovanja, ljubezni in zahvale. Naj bo zvestemu srcu lahka domača zemlja in Luč večna ji naj sveti.
Koledar
Nedelja, 7. oktobra: (Dvajseta pobinkoštna, Roženvemska nedelja.) Marija Devica, Kraljica rožnega venca.
Novi grobovi
■f" Kočar Mihael. V Stranjah je umrl dne 5. oktobra v 67. letu starosti posestnik Kočar Mihael, bivši dolgoletni župan nekdanje občine Stranje in član tudi sedanjega občinskega odbora. Huda pljučnica mu je nepričakovano hitro pretrgala nit življenja. Zapušča ženo in sedem že odraslih otrok. Letos se je udeležil še skupnega romanja na Sv. Višarje; bil je gotovo med najstarejšimi romarji. Kot vnet Član Apostolsiva mož in fantov upajmo, da je srečno priromnl tudi na nebeške Višarje, kjer naj mu Bog nakloni večni pokoj.
■f Matevž Marinčič, posestnik na Galjevici 254 v Ljubljani, je po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v ponedeljek ob 4 popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje!
-j- Anton Prelc, uradnik drž. železnice v pokoju v Ljubljani, je včeraj umrl, star 56 let. Pogreb bo v ponedeljek ob 2 popoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim svojcem naše sožalje!
+ V Preserju je dne 4. oktobra v zgodnjih jutranjih urah umrla gospa Terezija Šeligo, soproga trgovca. Bila je vzorna mati svoji družinici, in nikdar ne bomo' mogli pozabiti njenega zlatega srca. Večni pokoj njeni blagi duši, žalujočim pa naše iskreno sožalje!
Napravijo obleke žene lepe?
Ako poslušate moške se boste prepričali, da obračajo večjo pozornost na lep obraz in negovane roke. Žene se ravnajo po tem. Imajo izvrstno sredstvo, da ohranijo kožo lepo in čisto in to je redna nega z
ELIDA CREME
de chaque heure
Lepe moderne spomenike ima razstavljene in jih po nizki ceni odprodaja
kunovar Franjo
kamnoseško kiparsko podjetje
Ljubliana, pokopališče Sv. Križ
TELEFON Stev. 27-87
—	Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencev v Ljubljani, sklicuje v smislu družbenih pravil in sklepa družbinega odbora svoj redni občni zbor, ki bo v sredo, dne 24. oktobra 1934 ob 17 (5) popoldne v posvetovalnici Delavske zbornice v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 22 a. Na ta občni zbor se vabijo vsi člani Družbe sv. Rafaela in
y vsi dobrotniki in prijatelji izseljencev. — Predsednik.
—	Trije uboji pri ličkanju koruze. V brežiškem okraju se od leta do leta množe poboji ob priliki ličkanja koruze. Samo v enem tednu so bili sedaj številni poboji, vsi ob ličkanju koruze. Poboje pač povizroča alkohol, ki ga fantje in možje ob tej priliki uživajo. Trije poboji so bili smrtni. Na Pišenbergu pri Brežicah je bil ubit posestnik Vizelj, oče treh nepreskrb-
Osebne vesti
—	G. ban dr. Drago Marušič je nastopil delni redni letni odmor ter do nadaljnjega ne bo sprejemal strank. Za časa odsotnosti ga zastopa pomočnik bana g. dr. Pirkmajer.
—	Cerkveno odlikovanje. Za škof. duhovnega svetnika je bil ob priliki svoje zlate maše imenovan J. Kranjec, župnik v Zlatem polju.
—	Umeščen je bil dne 4. oktobra 1934 na župnijo Dobrava pri Kropi Jožef Rogelj, župnik v Nemški Loki.
—	Konkurznega izpita iz II. polovice so se dne 3. in 4. oktobra 1934 udeležili: Ivan Drešar, župni upravitelj na Sv. Planini, Peter Eržen, kaplan v Sostrein, Franc Frohlich, kaplan na Vrhniki, Feliks Grčar, kaplan v Križah pri Tržiču, Anton Hren, kaplan na Blokah, Leon Kristane, kaplan v Ribnici, Janko Sedej, kurat v umobolnici na Studencu in Stanislav škerbe, kapit. vikar, v Novean mestu.
= Za ravnatelja in primarija Brigitine bolnišnice na Dunaju je imenovan g. dr. I. Hogler, sin splošno znanega in zelo priljubljenega ljubljanskega zdravnika g. dr. Hogler j a. K imenovanju iskreno čestitamo!
—	Odvetniški izpit sta napravila pri ape-lacijskem sodišču v Ljubljani g. dr. Josip Vor-šič in dr. Franc Leskovic, oba v Ljubljani.
TVORNICA - ZEMUN
ljenih otrok. Napadli so ga neki fantje, ko je ličkal koruzo pri svojem bratu. Druga dva sta fanta v najlepši dobi in sicer 24-letni posestnikov sin Franc švajger iz Pečic pri Podsredi in 27-letni Vovk Josip iz Harvice pri Dobovi. Mnogo fantov in mož pa je bilo pripeljanih težje ali.lažje ranjenih v brežiško bolnišnico. Ti dogodki 6o res obžalovanja vredni.
—	Cenj. čitatelje opozarjamo, da redno uživajo Radensko, ki je za zdravje nujno potrebno pa istočasno izborna pijača.
—	Akademik z odličnim znanjem francoščine in drugih jezikov inštruira za stanovanje in hrano. Ponudbe na uredništvo »Slovenca«.
SVOJI K SVOJIH S
Ko priporočamo nakup domačega blaga, ne smemo prezreti, da je Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani popolnoma domaČa ustanovil. Iz naše narodne potrebe je vzniknila, naše domače podjetnosti plod je in našim narodnim ciljem služi. Velike inozemske zavarovalnice ti ne morejo nuditi niti večjega jamstva niti boljie zaščite tvojih interesov, kot ti jih nudi iz lastne zemlje vzrasla Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani--—
—	Telesno zaprtje, slaba prebava, nenormalni razkroj in gniloba v črevih, prevelika množina kisline v želodčnem soku, nečista koža na obrazu, na hrbtu in prsih, tvori, mnogi katari ustne sluznice izginejo prav kmalu z rabo naravne »Franz-Josef« grenčice. Številni zdravniki in profesorji »Franz-Josef« vodo že desetletja pri odraslih in otrocih obeh spolov uporabljajo z ugodnim uspehom.
—	Velikodušen dar Podpornemu društvu slepih. G. Feliks Urbane, veletrgovec v Ljubljani, je daroval Podpornemu društvu slepih plemenit dar v znesku 500 Din, zaradi sporazumne sprave s tvrdko Franc Dolinar iz Radeč. Društvo se darovalcu za plemeniti dar najtopleje zahvaljuje.
—	Karitativna zveza priporoča krščanskim družinam, ki bi potrebovale dobro vzgojiteljico, dobro in vzgledno gospodično. Vsa tozadevna pojasnila posreduje karitativna pisarna v Marija-nišču.
PROTI PREOBILNI DEBELOSTI
uporablja i te ' samo neškodljive Slatinske tablete
za hujšanje,
ki jih proizvaja apoteka Mr Bahovee » Ljubljani iz naravnih mineralnih soli m zeliščnih ekstraktov.
Zahtevajte v Vaši lekarni samo prave, neškodljive Slatinske tablete Bahovee.
Mala doza (100 tablet) Din 46'—, velika doza
(200 tablet) Din 74'— Reg.br. 283,11. 1. 1»»4
— »Za zdravje otroka« je geslo pod katerim bodo požrtvovalne narodne delavke pobirale na križiščih cest v soboto 6. in v nedeljo 7. t. m. tudi najskromnejše prispevke. Naj Vam doni na uho droben, nežen glasek bolnega otroka, ki prosi zase in za tisoče drugih dinar, ki mu bo omogočil zdravljenje. Odprite svoja srca temu pozivu! Priskočite na pomoč Ateni v njenem požrtvovalnem delu za pomoč bolnemu otroku. Zavedajte se pri tem, koliko stori Aten a za blagor naše mladine. Pomislite samo, kakšne vrednosti je njen ortopedični zavod za zdravje naših otrok. Pomislite aa vse to, pa vam bo dar, ki ga boste doprinesli v teh dneh, zadoščenje, da pomagate zboljšati zdravstvene razmere naše mladine, s čimer zagotovite zboljšanje pol«* žaja vsega naroda. Atena.

AROMATIS"?
Se samo ime »Aromatis« znači dobro aromo mešanice kave »Aromatis« brez kqfeina, izbomega okusa in vonja. Zahtevajte jo od Vašega trgovca, ako »Aromatis« še ne dobite v Vašem kra-(u, Vam pošljemo za poskušnjo po pošti poštnine prosto, poštni paket 1 kg za 25 Din.
Sprejema zastopnike.
Coumitc« 4. (L, Ljubljana 157JU-
Ostale vesti
— Cenjene naročnike, ki eo prejeli te dni položnice za obnovitev naročnine, pa se jih še niso poelužili, vljudno prosimo, da nam čimprej nakažejo naročnino za oktober, oziroma četrto četrtletje in obenem poravnajo morebitne zaostanke. One p. n. naročnike, ki prejemajo tudi »Ponedeljski Slovenec«, prosimo, da obenem s »Slovenčevo« poravnajo tudi naročnino za ponedeljski list. Koncem prihodnjega tedna moramo imeti naročnino za oktober Vknjiženo.
Kupu! domače blago!
Domač kapital Domače uradništvo Domače delavstvo 100% -no domače blago I
SOKO" OBLEKI
Ljubljana, Sv. Petra cesta 23 — Celovška cesta f)3 Kranj, Glavni trg 102
IV
— Kaj bomo igrali je vprašanje, ki zanima sleherno društvo ob začetku jesenske sezije. Nad 300 iger samo moških, ženskih in mešanih vlog Vam nudi zbirka: Ljudski oder v Ljubljani, Miklošičeva c. 7-1. Istotam se izposojujejo tudi obleke in vse potrebščine za vprizoritev.
Vaše perilo
periie le s sredslvi, ki mu ne škodujejo. - To sta
„nuberlas" milo in „PcrIOIl" pralni prašek. Naša domača izdelkal
—	Z nabiranjem novoletnih oglasov »a rasne časopise se je v nekaterih krajih žo pričelo. Zato opozarjamo naše cenjene stalne inserente, da oddajo svoja oglasna naročila samo našemu stalnemu zastopniku (podružnici, poverjeniku dotičnega kraja), oziroma, če v kraju tega ni, onim nabiravcem, ki so izkažejo z našim pooblastilom ali pooblastilom domačega oglasnega biroja ali založništva. Naročil od drugih akviziterjev sploh nc bom« sprejemali.
—	Pri boleznih srca ln poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam ln napadih kapi zasigura »Franz Joscfova« grenčica lahko Izprarnjenje črevesa brez vsakega napora.
—	Na razstavi zoološkega društva »Noe«
so bile izžrebane za dobitke naslednje vstopnice: S-58, T-16, P-15, L-28, E2-85, P-35, E2-34, H-93, S-25, H-33, N-91, P-10, El-66, El-66, El-78, Ac-94, E2-61, N-65, Ab-38, El-44, Df-46, R-38, E3-26, G-14, 1-17, 0-85, T-36. Dobitki obstoje iz živali, knjig, naročnine lista »Rejec malih živali«, in društvenih članarin. Lastniki teh vstopnic naj se zglase pri tajništvu društva v Krakovski ul. št. 5.
—	Za vsakogar, ki se zanima za lepoto klasičnega slovstva, posebno za dijaštvo, ki klasike uporablja za privatno čtivo, je knjigarna Nove zn-loibe v Ljubljani postavila pri prevodih iz starih slovstev izredno nizke cene (broš. izvod po 10 Din, vezan po 15 Din). Posebno opozarja na sledeča dela: Shakespeare-Župančič: Beneški trgovec, Julij Cezar, Sophokles-Sovre: Kralj Oidip, Euripidcs-Sovre: Bratski spor (Feničanke). Za odraščajočo mladino je dragocena knjižica »Ivančkov sveti večer« in Mtodbico o živalcah.
Dr. Jože Pokora
Je odprl odvetniško pisarno v Škofji Loki, Mestni trg 7
— Nič ji ne pomaga, če sc še bolj drži in skriva — umazanost v perilu. Bela in gosta pena Zlato-rog-ovega mila jo gotovo najde, raztopi in odplavi. Zato vse vpitje nič ne pomaga: Kdor hoče poceni prati in imeti belo in duhteče perilo, mora prati z Zlatorogoml V Zlatorogu tiči vsa tajna in umetnost imeti snežnobelo in trdno perilo. Gospa, poskusile tudi Vi prati z Zlatorog-ovim milom in kmalu bosta nerazdružljiva prijatelja. Zlatorog-ovo milo je res dobro in — domače. Zato zahtevajte pri svojem trgovcu vedno izrečno le Zlatorog-ovo milo!
Gračncr H., Zbirka sedaj veljavnih zakonskih predpisov o davku na poslovni promet in davku na luksuz j, abecednim kazalom davku podvrženih predmetov. Vsled nepredvidenih ovir se je zadeva s tiskom gornje knjige zavlekla preko navedenega roka. Cenjeni naročniki naj blagovolijo toliko potrpeti, saj se jim bo knjiga takoj, ko izide dostavila na prijavljeni naslov. Novim naročnikom se sporoča, da se je subskripcijski rok podaljšal do zaključno 31. decembra 1934 in da se vsakega, ki izpolni prijavo zn nadaljnjih pet naročnikov, pripravlja izvod v okusnejši opremi za isto ceno 50 Din kot nagrada. Ob sebi je razumljivo, da prevzame jamstvo za odjem pridobljenih sonaročnikov zbiratelj, podpisnik. Na prijavnicah naj bodo naslovi razločni. Cena kartoniranemu izvodu bo jki preteku navedenega roka znatno višja. Prijavnice je pošiljati nn naslov: Gračner Hinko, banovinski računski uradnik, Ljubljana, Uleiweisova cesta 6.
fSANATORIUNl
i EMONA [
Ljubljana Koinenskega nI. 4 Zdravnik: Telet. 3623
Dr. Franc Derganc, kirurg, šef-primarij v p.
Gospodarstvo
Nemčija ne plačuje uvoza
Kriza nemških plačilnih sporazumov
Današnji nogomet recs Hermesu
O petnajstletnici agilnega našega kluba ŽSK Hermesa smo že dovolj slišali in tudi vse prireditve, ki so se doslej izvršile v okviru tega jubileja, so kar najlepše izpadle. Zato ponovno opozarjamo športu naklonjeno občinstvo, da v obilnem številu poseti današnji dopoldanski in popoldanski nogo- ' inetni turnir. Program je naslednji:
.luniorski turnir. Ob 9: Primorje jun. : Koro-tan jun.; ob 10: Hermes jun. : Ilirija jun.; ob 11:
tinale zmagovalcev.
Turnir glavne skupine. 01) 14: Hermes : Slovan; ob 15: Ilirija : Reka: ob 16.15: finale zmagovalcev.	T7
Tekme se vrše ob vsakem vremenu. Vstopnina
nizka.
Vzgojno-sporino predavanje
Rrazveseljivo je bilo v četrtek zvečer pogledati v dvorano OlTZD, ki so jo napolnili naši mladi športniki dvanajstih ljubljanskih klubov ter z zanimanjem sledili nad vse poučnemu predavanju. PolnoStevilen obisk jc pokrr/.nl. dn tudi vodstva športnih klubov pravilno razumejo pomen in nujnost smotrene zdravstve-no-moralne vzgoje »portniikov in podpirajo prizadevanje LNP in njegovega odseku, ki jo s tem otvoril ciklus svojih predavanj. Xa žalost pa je bilo ostalo športno občinstvo slabo zastopano. Zato svetujemo LNP, da "polaga pri svojem delovanju tndl važnost ua propagando, ki jo zahteva današnji čas. LNP naj povabi tudi odposlance merodajnih oblasti, ki so gotovo inte-resirnm na tem gibanju, katerega bodo tudi podprli.
Predavanje je otvoril g. Knret, ki je v Imenn LNP, iH>sel)cj pn v imenu zdravstveno-v/.gojnega odseka pozdravil navzoče ter v kratkih besedah orisal pomen teli predavanj. Povdaril je. da je IjNP prva od tukajšnjih športnih ustanov, ki je »poznala potrebo Rinotrenc športne vzgoje pri mladini in občinstvu, pri katerih hoče vzbudili pravi smisel za šport na eni ter polagoma odpraviti kvarne strani nepravilnega pojmovanja športa nn drugI strani.
Prvi predavatelj, g. dr. Prodan je z zdravstvenega stališča opozoril ua pozitivne in negativne strani telesne vzgoje, katere Jc treba upoštevati pri športnem udejstvovanju, kakor tudi nn pravilno pojmovanje športa sploh. Svoje izčrpne nauke je zaključit z željo, da bi z resnim delom pripomogli dvigniti nivo našega športa v zdravstvenem In moralnem oziru, knjti Imeti hočemo dnševno iu telesno močno državljane.
Za njim je govoril g. dr. Tome o splošnem naraščajočem zanimanju do nogometnega športa in ol>cnem pokazal na njegovo slabe stramd, ko sc ta igra pri nepravilnem razumevanju tzprevTŽo v strast in začne zbujati nižje instinkte. Končal je z apelom na nogo-"metne klube, zveze in podzveze, dn naj z vso vnemo skrbijo tndi za duševno stran svojih igralcev s tem, da jim nudijo knjižnice iu dobra predavanja.
Kot tretji predavatelj nam je g. dr. Abftin ob-jasnil blagodejni vpliv pravilne gojitve športa na živčevje, dednost in družabno življenje, posebno pn na harmonični razvoj duše in telesa.
Vsi predavatelji, katerih predavanja so trajala dobre pol ure, so bili nagrajeni z burnim aplavzom, kar jc dokaz, da so njihovi nauki napravili nn športnike najlepši vtis.
Večer je zaključil g. Knret, ki sc je zalivali! gg. predavateljem in opozoril navzoče, na so bila ta predavanja samo uvodna, ki bodo zanimiva ne samo za aktivne športnike, temveč tudi za ostalo občinstvo.
Zadnje devizne težkoče v Nemčiji ter ukrepi proti uvozu so imeli za posledico, da se je začel majati v zadnjih 10 tednih zgrajeni sistem plačilnih pogodb, katere je Nemčija sklenila z raznimi državami.	^ >
Predvsem se v celi vrsti držav opaža, da prihajajo nemški upniki z vedno večjo zakasnitvijo do svojih plačil. To velja zlasti za one države, ki imajo aktivno trgovinsko bilanco z Nemčijo in so plačilni sporazumi omejeni večinoma na blagovni promet. Tako n. pr. znaša saldo naših terjatev v kliringu z Nemčijo 7.3 milij. mark ali 126 milij. Din in bodo naši izvozniki morali čakati na plačilo približno 2 in pol meseca. Edini izhod bi bil povečanje nemškega izvoza k nam, toda temu stoji nasproti mnogo zaprek. Zato tudi nimamo od nemške pogodbe onih koristi, kot so jiih pričakovali ob tedanjem funkcioniranju plačilnega prometa naši trgovski krogi. Vedno bolj se kaže, da je Nemčija že tedaj računala, da ji bodo razni uvozni viri zaprti zaradi pretečega nemškega moratorija, zato je nekaterim državam tudi iz političnih razlogov obetala velik nakup njih proizvodov.
Podobno narašča od dne do dne saldo klirinških terjatev Češkoslovaške do Nemčije. Po današnjih poročilih je saldo dosegel že 24.5 milij. mark
SK Mladika : SK Grafika
Danes dopoldne ob ln se vrši na igrišču Mladiikc	;
na Kodeljcveni zanimiva prvenstvena tekma med gor-	'
njima kluboma, na kar opozarjamo prijatelje obeli	! kjnbov in ostalo športno občinstvo. Vstopnino majhna.
Umu f smučarke. Kljub temu, da sc je smiiški šport pri naših damah razvil do zavidljive višine, te doslej niso imele organizacijo, pri kateri bi lahko gojile Iji šport v zadostuj meri in pod strokovnim vodstvom. Vsled lega je organizirala samska sekcija SK Ilirije damski odsek. Njegova naloga bo, zbrati pod svojim okriljem vse dame, od naraščaja do toknio valk, vsake starosti in vsake stopnje smuškega znanja. Posebna pažuja bo posvečeno turnemu smučanju, obvladanju sinnškili likov (slalom), izobrazbi začetnic in perfekciiji izvežbnnili smučark. — Sninška sekcija SK Ilirije vabi vso intereflentinje na informativen sestanek, kjer se Imi Formiralo vodstvo damskega odseka, sestavil program kondicijskega gijnnusličnega treninga, program treningov, tekmovanj, tečajev itd. Sestanek jc v ponedeljek ob I!) v klubski sobi kavarne Evrope. Ker je to prvi organizirani damski smnSk! odsek, je pričakovat velikega odziva ne le s strani klubskih članic, temveč tudi s Stranj ostalih interesen ti ilj.
SK Ilirija — smtiška sekcija. Sastanek damskega odseka v ponedeljek ob t!) v klubski sobi kavarne Evrope. - Redni sestanki članov, juniorjev in mladine vsako sredo ob IS istotam. Program kondlcljsklli treningov bo objavljen v sredo v dnevnem časopisju. — Načelnik.
Novo zvezdo v tekih na srednje proge so oilkrili Finci \ osebi atleta g. Iloeckerta. ki jc pretekel v Helsingfonsn 1500 m v času 3:52.3. las tega -novega Nurmija« — kakor mu pravijo — je satno za 3 in pol sekunde slabši od svetovnega rekorda.
Rusi tudi v drsanju nočejo zaostali. Runi so povabili kot trenerje dva svetovna prvaka v hitrostnem drsanju. Norvežana Stuksruda in Eiignestangena. da bosta v Moskvi trenirala ruske drsalce. Oba mojstra ta se že |>odula v Rusijo.
Otvoritev moderno prenovljenega
brivskega salona
v Mariboru, Sodila ulica St. 9.
PostreŽAini cenjenim gospodom, damam in gospodičnam s trajno ondulacijo las, pod i kuro in manikuro.
Za obilen obi.sk se priporočam
Franc Knez, brivski mojster
ali 234 milij. Kč. Posledice niso izostale im je začela Češkoslovaška energično zavirati izvoz v Nemčijo ter je prepovedala izvoz cele vrste sirovin, katerih izvoz je navezan na izvozna dovoljenja. K temu je še pripomniti, dn so dobili čsl. izvozniki zadnje plačilo od nemških dolžnikov, ki so ga plačali slednji 21. avgusta 1934.
Poleg tega se pa vedno bolj množe težkoče, ki jih ima Nemčija s svojimi sopogodbeniki v drugih državah. Švica je že vložila protest protii novim deviznim odredbam, češ, da nasprotujejo določilom nedavno sklenjenega sporazuma o plačilnem prometu. Pri francoskem kliringu se pozna, da si sedaj Nemčija nabavlja sirovine potoni držav, s katerimi ima popolne klirinške pogodbe, ker jih ne more več kupovati v prekmorskih proizvajalnih deželah. Podobne težkoče so nastale v prometu z Belgijo in Holandijo. Nadalje zelo narašča nemški uvoz iz Avstrije in Madjarske, ker se dajo le na ta način dobiti na dolg nove sirovine, katere Nemčija sedaj tako krvavo potrebuje, ker ji preti popoln zastoj. Tako prihajamo sedaj do paradoksa, da cela vrsta držav zavira svoj izvoz v Nemčijo, dočiim je bila doslej- ena prvih nalog vsake države na vso načine podpirati izvoz.

Zaposlenost v sepiembru
Pravkar je objavil Okrožni urad za zavarovanje delavcev svojo statistiko za september. Iz te statistike je razvidno, da. je število zavarovancev ostalo v septembru skoraj isto kot v avgustu, oii avgusta na september se je zmanjšalo namreč samo od 83.059 tia 82.995, torej komaj za 64 delavcev. To je isti pojav kot lansko leto, ko je tudi od avgusta na september bila zaposlenost kolikortoliko stabilna. V primeri s septembrom lani je število zavarovancev za 4.010 višjo, dočim je bila razlika v avgustu plus 4.060 in se je torej ta razlika nekoliko poslabšala v septembru. Na delovnem trgu so se razmere kolikortoliko ustalile. Še vedno pa izkazujejo padec delavske plače. Povprečna dnevna zavarovana mezda je bila letos v septembru za 0.73 Din manjša kot lani v septembru. Vkljub temu, da jo število zavarovancev oif septembra lani do septembra letoss naraslo za nad 400(1, so se delavske mezde povečale le za 34.000 Din dnevno na 1.894.000 Din. Stalno pa narašča _ odstotek bolnikov, kar je neugodno znamenje za stanje delavskega zavarovanja.
Padec angleškega funta
V tem tednu je angleški funt izredno |>a-del in jc dosegel zopet svojo najnižjo točko. Padel je za 40 odst. od svoje zlate paritete in se s tem skoro izenačil z ameriškim dolarjem, katerega pudee znaša v primeri s prejšnjo pariteto napram zlatu 41 odst.
Gotovo je. da so tega padca v ne mali inPri krivi sezonski vzroki,- ker je baš avgusta, septembra in oktobra uvoz izredno velik, zlasti prihaja tu v poštev bombaž, in je te mesece angleška plačilna bilanca sploh pasivna. Toda to najbrže niso edini vzroki.
Finančni minister Neville Cliamberlain je dejal, du je slabost angleškega funta v zvezi z vsem političnim razvojem v svetu. Ker je dolar sedaj stabiliziran, ker ostanejo zlatovalut-ne države pri zlatu, se spreminjajo tudi smeri mednarodnega gibanja kapitala. Še pred nedavnim so se mnogi lastniki funtov tolažili /. mislijo, da se bo funt dvignil, toda to upanje je popolnoma izginilo in marsikdo hiti prodajati funte. Ta beg kapitala je v odlični meri pripomogel k padcu funta.
Vse to kaže, da Anglija šc ni prišla do spoznanja, kdaj je pravi čas /.a devalvacijo lun-ta. Obdržati si hoče svojo pozicijo v velikem valutnem boju in čaka, kdaj bodo razmere v USA godno /.& stabilizacijo obeli valut: dolarja in. funta. Seveda pa se zaveda, da še niso odstranjeni vsi v/roki, ki so' dovedli do katastrofe angleškega funta v,jeseni leta 1931. Še je v Londonu veliko inozemskega kapitala, ki bi v slučaju bega povzročil noto paniko.
Zastoj konjunkture
Nemški zavod za proučevanje konjunkture v Berlinu ugotavlja zastoj v konjunkturi in se množe ' znaki o zastoju že od spomladi sem, ko so se že prvikrat pokazali. Najbolj se pozna v svetovnem gospodarstvu oslabitev v USA: tarifni boji, suša itd. Tudi na Švedskem in v Angliji se je razvoj navzgor nekoliko ustavil. Ta zastoj je pripisovati v prvi vrsti zmanjšanju produkcije konzumnih dobrin. Deloma je padec konjunkture v zvezi z velikimi zalogami, katere se sedaj polagoma praznijo. I Pozna pa se vsepovsod tudi, da ie Nemčija začela v ogromni meri omejevati svoj uvoz. Nadalje se je poostrila deflacijska kriza v deželah zlatega bloka. Dobra konjunktura se drži v deželah šterlinškega bloka in na Jaixmskem. Le v Kanadi se je razvoj : radi razmer v USA zadržal. V velikih agrarnih dr-| zavali' izboljšanje počasi napreduje. Evropskim I agrarnim državam pa je škodovala letošnja slaba žetev. To pa ne velja za vse te države. Zlasti pa velja za vse države, ki producirajo predvsem sirovine, da se njih industrija razvija nadalje zelo po-: voljno.
*
Pregled denarnih zaiodov. Belgrajski tednik ■Narodno blagostanje« piše iz Zagreba, da bodo v I kratkem imenovane komisije, ki bodo pregledale stanje denarnih zavodov, ki so zaprosili za sanacijo. otln. odgoditev plačil. K temu pripominja »Nar. blagostanje«, da bo trajalo nekoliko mesecev, . predno se bo zvedelo, kalen zavodi bodo dobili ! odgoditev plačil, odn. sanacijo in v katerem obsepu.
Ko je bila pred 10 meseci objavljena uredba o za-! ščiti denarnih zavodov, ni nihče pričakoval, da se bo stvar tako zavlekla. K temu bi bilo še pripomniti, da so denarne zavode, ki so zaprosili za za-j ščito, že pregledali člani bančnega posvetovalnega 1 odbora pri trgovinskem ministrstvu. I Oceania, brodarska družba na Sušaku sklicuje izredni občni zbor za 10. november, kjer je ua dnevnem redu znižanje glavnice od sedanjih '20 na 15 milij. Din. Že bilanca družbe za leto 1033. je izkazala 2.0 milij. Din izgube, dočim bilanca za 1033 še ni bila objavljena, opravičuje pa najbrže znižanje glavnice za 5 milij. Din.
Konkurz je razglašen o imovini Florjan Geno-yefc, pos. v Kaplji, in imovine zapuščine po Florjanu Francu, bivšem pos. v Kaplji, Prvi zbor up-
Celge
nikov 18. oktobra, oglasiti se je do 2. decembra, ugotovitveni narok 13. februarja.
Likvidacija. Kmetska hranilnica in posojilnica v Gradcu. Bela krajina, reg. zadr. z neom. zavezo.
Kmetijsko berilo. Društvo kmetijskih strokovnjakov za drav. banovino jc izdajo knjigo -•Kmetijsko berilo l. del«. Razdeljena je na sedem poglavij najvažnejših strok kmetijstva v dravski banovini. Sodelovalo je 14 strokovnjakov. Tu najdeš navodila iz poljedelstva, trav-ništva, živinoreje, sadjarstva, vinogradništva, vrtnarstva in tudi zadružništva. Gotovo bodo naši gospodarji radi segali po nji, rada jo bo čitulu kmetska mladina, šolam in strokovnjakom pa bo s pridom služila kot učilo. Knjiga obsega 100 strani s 15 slikami. Cena iste bo naknadno sporočena.
Svetovna letina pšenice. Mednarodni kmetijski zavod v Rimu ceni letošnjo svetovno letino. pšenice na 714 milj. met. stotov, leta 1933 je znašala letina 771 in v povprečju 1928—1932 823 milj. stotov. Nadalje ceni svetovno letino rži na 217.9 (1933 258, 1928—1932 238) milj. met. stotov, svetovno letino ovsa pn na 346." (41), 4R0) milj. met. stotov in ječmena na 247 (260, 293) milj. met. stotov.
Borza
Dne 6. oktobra 1034.
Denar
Tudi ta teden je bil promet znaten, čeprav malo manjši kot prejšnji teden. Promet je znašal na ljubljanski borzi 5.273 milij. Din v primeri s 5.073, 5.376, 2.068 in 3.101 milij. Din v prejšnjih tednih. Kot običajno je bilo največ prometa v avstrijskih šilingih. Največ prometa je bilo nadalje v ponedeljek, torek in četrtek.
Curih. Pariz 20.2075, London 14.0875, NewVork 304.375, Bruselj 71.55, Milan 26.255, Madrid 41.875, Amsterdam 207.70, Berlin 123.20, Dunaj 72.73 (57.15), Stcckholm 77.24, Oslo 75.25, Kopenharen 66.85, Praga 12.79, Varšava 57.925, Atene 2.92, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05, Buenos-Aires 0.79.
Živina
Maribcrski sejem 5. oktobra. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 314 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad po 50—70 Din, 7—9 tednov 80—00, 3—4 mesece 130 do 160, 5—7 mesecev 250—300, 8—10 mesecev 350 do 400, 1 leto 600—750; 1 kg žive teže 5—6, mrtve teže 8—9 Din. Prodanih je bilo 131 svinj.
Zimska sezona	Centralna kurjava
RaHio^rnmm« foopasišCe
pri Novem nsesfu
Izboriti uspehi zdravi enja posebno pri revmatizmu. išiasu. pio.inu (giht). živčnih ter ženskih boleznih. Moderna električna terapija. Tekoča hladna in topla vo la v sobah. — Na željo tudi serviranje v sobah
Ako Vas zgaga dere, ali imate preveč kisline, se nagibate k čirom:
morate piti
Radensko!
V največji meri veže (nevtralizira) kisline, normalizira izločevanje sokov želodca in notranjih žlez. Zjutraj na tešče ena ali dve čaši Radenske Vas »zdržuje ves dan'čilega in svežega!
JVa&nanilaL
Ljubljana
1 Trnovski oder v Ljubljani ponovi drevi ob 2(1 na odru zadružnega doma v Karuuovi II Uogoljčvo komedijo v potili dejanjih «Rov.izor Vstopnico so dobijo v pred prodaji od 10 do 12 v dru&tvoneni domu.
1 Sestanek čebelarjev bo v ponedeljek, 8. oktobru ob 211 v prostorih Nabavtjaliio zadruge uslužbencev dr, žavuib železnic, Masaryliova 1!). Na sostauok so vablje-i ni čebelarji in prijatelji čebelarstva.
1 iLjubljanii.i V ponedeljek ob 2(1 vaja ženskega zbora. Prosim vse in točno! — Pevovodja.
1 Društvo združenih zasebnih in trnovskih nameščencev Slovenije vabi vse svoje člane in prijatelju, da se udeležijo društvenega izletu, ki 1» v nedeljo. 11. oktobra na Raikitno. Odhod z glavnega kolodvora ob 11.20. Sv. maša ob 9.30 ua Rakitni. Vrnemo so ob 19.20. V primeru slabega vremenu se izlet preloži.
1 Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyrševu cesta G; mr. Hočevar, Celovška cesta (12, in mr. Gartus, Moste. — Jutri: mr. (Islar, šelenbnrgdVa ulica 1; dr. Kmet, Tyršovn cesta 01, in mr. Trnkoezy ded., Mestni trg 4.
1 Koroški večer v Satezijonskem mladinskem domu na Kodeljcveni. V okviru prosvetnih večerov Sar lez. mladinskega doma bo prihodnji četrtek ob 8 pre-dava! g. Vinko Zor o Koroški. Predavanje bodo po-i jasnjevnle zanimive skioptične slike iz slovenskega Ko-rotnna. Ker Je 10. t. m. StirtnajstJotnica koroškega plebiscita in ker je g. Vinko Zor priznan predavatelj, ki nam bo znal Koroško nad vse zanimivo orisati, bo nu ta koroški večer gotovo vsakdo rad prihitel.
I Kino Kodeljevo. Danes ob 3, pol G in 8 ter jutri ob 8 Harry Piel v veleznniinivein filmu »Ladja brez luko« tor več lepih dopolnilnih ritmov,
Celie
c Večer komorne glasbe bo 11, oktobra ob 20 v celjskem mostnem gledališču. Prudprodaja vstopulc v knjigarni Domovina.
Maribor
m Položaj Evrope leta 19I1 jc naslov predavanja, ki ga bo imel na Ljudski univerzi univ. prof. dr. Ljudevit Hauiptiuau iz Zagreba.
Drugi hraii
Igralska družina Občinskega odbora Rdečega križa na .le žic i vprizori danes ob lii v Cerkveni dvorani nu Ježici \Villhurdtovo dramo Bele vrtnice , ki jo jo prevel v slovenščino g. prof. France Kobtar. Vsi vabljeni!
Naše dijaštvo
V tDanicot, iZarjo« In «Savico* se lahko vpišeš vsak dan od 8 do 18 v lokalu Akademske zveze, Akademski dom, Miklošičeva cesta 5.
Cerkveni vestnih
II. Vnanja Marijina kongregacija prt uršulinkah v | Ljubljani ima danes ob 14 mesečni sastanek. Pridito vse! — Voditelj.
Križanska moška kongrcgaclja ima danes, lia rož-J nivensko nedeljo, redni mesečni shod ob 18. Prosimo ! polnoštevilno!
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA (Začetek ob 20)
Nedelja, oktobra: Migo, dekle z Montparnasa. Izven.
Ponedeljek, 8. oktobra: Zaprto.
Torek, 9. oktobra: Hlapci. Premiera. Red B.
OPERA (Začetek ob 20)
Nedelja, 7. oktobra: Tičar. Opereta. Izven. Znižane cci
ne od 30 Din navzdol. Ponedeljek, 8. oktobra: Zaprto. Torek, 9. oktobra: llovanščina. lied C.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Nedelja, 7. oktobra: Ob 20: Hlapci. Znižane cene. Ponedeljek, 8. oktobra: Zaprto.
Torek, 9. oktobra: Ob 20: Idealni soprog. Premijera. Bloki.
0 Stari Celjani umirajo. V petek popoldne je umrl na svojem stanovanju, Zagata 14, g. Rieger-sperger Ivan, bivši barvarski mojster, v visoki starosti 80 let; pogreb bo danes ob 16.15 na mestnem pokopališču. V bolnišnici je pa umrla zasebni-ca Opolt Katarina, 85 let, stanujoča v Kersnikovi ulici 12. Pogreb bo jutri v ponedeljek ob 16 na mestnem pokopališču. N. v m. p.I
er Pogreb podnarednika g. Jožka Aužnerja bo danes ob 16.30 od doma na okoliško pokopališče.
gs Pričetek gledališkega dela v celjskem Studiu. V ponedeljek, 8. t. m., bo ob 8 zvečer v garderobi Ljudske posojilnice prva vaja za otvoritveno predstavo Pri Hrastovih. Vabljeni vsi, ki jim je do pravilnega in resnega igranja.
sSs Plačevanje najemninskega vinarja. Opozarjamo svoje naročnike na omenjeni razglas mestnega poglavarstva, ki je nabit na uradni deski na mestnem poglavarstvu.
0 Razgledni stolp na Tostu. Na Tostu bodo zopet napravili razgledni stolp. Potreben les bo dala brezplačno na razpolago mestna občina celjska.
.0- Zavese in drugo moderno pohištveno blago,
kakor tudi izgotovljene madrace in odeje iz vate si preskrbite poceni v Trgovskem domu Ster-mccki, Celje. Pišite po ilustrirani cenik,
Ptuj
Drava naplavila truplo mladega dekleta. \ četrtek 4. t. ni. je Drava naplavila truplo mladega dekleta, ki je ležalo že dalje časa v \otli in jc bilo že močno \ razpadanju. Ugotovili so. da jc utopljenka 21 letna Marija Muu-čičeva, trgovska sotiudnica i/. Nove Cerkve. Kakor smo poročali, je dne 13. septembra t. 1. skočila / dravskega mostu v Ptuju v visoko iiarastlo Dravo in utonila.
Požar. I'red dnevi je v /liitoličju v pozni unči /ačc.lo goreti gospodarsko poslopje posestniku \ ti tona Turka. Poslopje, ki je obstojalo i/ hlevu, skednja, listnjuku, parne iu koltir-nice, jo bilo s slamo krito in / vsemi poljskimi pridelki vred /gorelo do tal. škoda znaša ukrug 12.000 Din in je krita Iu dejomo l /^tv»r<»val-ti i n o.
Radio
Programi Radio Ljubljanat
Nedelja, 7, oktobra: 7.30 Orkester balalujk na ploščah 7.45 Telovadba (Pustišek Ivko) 8.15 Poročila 8.25 Orgelski koncert (Arnič Blnž) 8.55 Versko predavanje 9.15 Prenos iz trnovske cerkve 9.45 Plošče Io.ik) Vpliv gospodarske krize ua pravni položaj delavca in nameščenca (dr. Uajič) 10.20 Vesela reproduoiranu glasba: Klavirski koncert 10.30 Prenos mitingu Narodne odbrane iz Untona 12.00 ('as, plošče 12.30 Fanfaro jezdnega odseka ljubljanskega Sokola ob priliki 25 letnico obstoju 18.00 Desinfekcija kol, obrambno sredstvo proli nalezljivim kužnim boleznim (dr. Hribar Leopoldi 10.30 Radijski orkester, vmes operetne pesmi g. Jankotu 17.:tft Recitacijo: Iz mojih del (Janko Kač) 20.(11) Aneksijn Bosne in Hercegovino 20.20 Vokalni koncert gospe Josiptne Slvec, vmes Radijski orkester 21.3(1 Oitraški tercet • Vesna- 22.00 <"'ns, jedilni list. poročila, program za ponedeljek 22.15 Plošče.
Ponedeljek, H. oktobra: 12.15 Slavni tenoristi pojo na ploščah 12.50 Poročila 13.00 Čas, melodije i/, raznih dežel (plošče) 13.40 Predavanje Narodno odbrane IS.OO Sramel kvartet nu ploščah 18.3(1 Bukarešt, vzhodni Pariz (Zdenko Aliančič) 18.50 Radijski orkester 19.30 Davorin Trstenjak in dr. Jan. Ev, Krek 19.511 Čris, jedilni list, program zu torek 20.00 Prenos opore Iz Zagreba, v odmoru čas in poročila.
Drugi programi s
NEDELJA, 7. oktobra. Belf/rad: 20.30 Operne arije 21.00 Iz operet 22.00 Narodne pfsmi - Zagreli: 2(U15 Vokalni koncert 20.45 Igra 21.15 Saksofon solo — Dunaj: 19.0(1 Posuli iluga Wolfli 19.45 Opereta << igiiu baron , Joh. Slrauss 22.50 Klasični pihalni oktet 23.40 Pri pra-1 terskih vrabcih — Budimpešta: 19.30 Opera .lanos Vitez Kncboh 22.50 Plesna glasba — Milan-Trst: 20.45 Zbor — Itim-Itari: 20.45 Opera »Ljubuviiu veseloigra , Zandonai — Praga: 19.05 Hnlekova proslava 20.05 Veselil klasična glasba 21.05 Predavanje in igra Jaroslavn Urbanu 22.30 Tnniburuški koncert — Hratlstaca, Urno: 21.05 Pester večer — VorSava-Katovicc: 19.011 Lahka madjarska glasba 20.00 Orkestralni in vokalni koncert 21.00 Pestra ura 22.15 Plošče (plesna glasba) — Berlin: 20.00 Operne arijo — Bratislava: 20.00 Pester večer — LipSkn: 20.00 Nove opereto — Frankfurt: 20.00 Opera ; .Prodana nevesta«, Smetnna — Monakovo: 20.10 Pester ; večer.
PONEDBEJEK. 8. oktobra. Belgrad: 19.00 Lahka ' glasba 19.20 Kolu 20.00 Prenos iz Zagreba — Zagreb: 20.00 Prenos z opere: Dclihes, Ooppcllla«, Stravinskl, I 5!nr ptica« — Dunaj: 19.45 Zabavni koncert 21.30 Ida-1 virska glasim 22.00 Plesna glasba — Budimpešta: 20.20 | Koncert opernega orkestra 22.00 Ciganska glasba 23.15 Klavirska glasba - Milan-Trst: 20.45 Koncert po željah M.45 Komorna glasba in Vokalni koncert — Bhn-Barh 20.45 Koncort po željah poslušalcev 22.00 Pestra lira — Praga: 19.30 Pestra ura 21.00 Igra — Brno: 20.25 IgrB — Bratislava: 19.30 Slovaške narodne pesmi in ciganska glasba 20.15 Godba na pihni« — Varšava: 20.00 tj*, lika gliislni iu petje 21.00 Klavirska glnshn 22.00 Ploflče, plesna glasba — Nemčija: 20.15 Nemško jadralno letalstvo, poročilu iz nemških jadralnih šol.
Mesnica za rdečo masko
Kaj je švicarski inženjer doživel v Rusiji
V »Oseervatore Romano« je 23. septembre pri-občen razgovor z nekim švicarskim inženjerjem, kateri je dalj časa živel v Rusiji in tam mnogo potoval. Njegove izjave eo toliko bolj dragocene, ker je deloval v raznih sovjetskih podjetjih ter mnogo občeval z inozemskima inženjerji. 0 prebrani ruskega prebivalstva je takole povedal:
»Po soglasnih izjavah je poleti 1903 strašno manjkalo živil. V mnogih mestih, posebno pa v mestu — 40.000 prebivalcev je šltelo — v katerem sem leta 1934 stanoval, je vsak dan umrlo sedem do osem ljudi na cestah brez vsake pomoči, ker so biB sestradani. Zvečer je vozil po ulicah voz, Id so nanj nalagali mrliče in jih odvažali na pokopališče. Zaradi vremena bi bila letina 1933 lahko . zelo dobra. Toda končni pridelek p« le ni zadostoval zaradi izgub, ki eo nastale pri žetvi. Se isti dan, preden sem odpotoval iz Rusije, sem saim videl na cesti, na kateri sem stanoval, truplo neke ženske, katera je umrla od lakote.«
0 industrijskem napredku v Sovjetski Rusiji pa je inženjer takole povedal. »Velik del velikih podjetij, kd so bila ustanovljena med petletko, ne deluje, ali pa slabo deluje. Le a težavo spravljajo v obrat tovarne, ki eo že pred dvema ald tremi leti naznanjale, da so pripravljene za obratovanje. Po drugih podjetjih odpovedujejo stroji in produkcija nazaduje. Vzroki eo: slaba uprava, tehnična nesposobnost osebja, napake med prenagljenim in premalo vestnim delom ter stalno menjavanje v vodstvu obrata. V obratu, v katerem eem delal, eo izmenjali ravnatelja štirikrat v treh mesecih. Poleg tega pa so zelo redki ruski inženjerji, ki bi si upali prevzeti osebno odgovornost, ker je najmanj-ia napotka kaznovana z departacijo in izgonom.«
Na konca izjave švicarskega inženjerja pa se glasi: »Edina organizacija, ki v Rusiji še deluje, je GPTJ. Zapira, deportira ter s samokresom .n giljotino odstranja nekom umis te, ali pa tudi komu-
niste, če no ee odmaknili od splošne smeri, In to vse s posebno točnostjo in ravnodušnostjo. Po informaciji, katero sem prejel iz Moskve, samo tam, v ondotni osrednji jetnišnicl, izvrže vsak dan povprečno sedem usmrtitev. Ce to število pomnožimo s številom drugih velikih centrov, v katerih tudi vsak dan izvršujejo smrtne obsodbe, dobimo naravno«* strašno vsoto. Sara eem bdi v južni Rušili priča, ko »o deportirall celo mno®oo ljudi. Na tisoče ljudi eo zbasali v plombirane vagone in jih
odpeljali v Sibirijo, odkoder se ne bodo nikdar več vrnili. Njihovo premoženje so prodali na dražbi. Za majhen denar ei mogel kupiti najbolj dragocene stvari.
Potoval eem v Rusijo sicer kot neboljševik, želel pa sem tamkajšnje razmere objektivno presojati in gledati. Vračam ee a trdnim prepričanjem, da je nemogoče, kdor ni bil tamkaj, predstavljati si, kako žalostno, bedno in strahotno je življenje v Rusiji po zaslugi sovjetskega režima!«
V •
13 mrtvih pri železniški nesreči
Ameriški letalec Lmdbergh (na desni) v Newyorku stopa v sodišče, kjer bo videl roparja svojega ofcro-čriča — Riharda Hauptmanna.
Prva slika 6trašne železniške nesreče na postaji Krzeczowioe pri Krakovu. Brzi vlak Dunaj—Varšava se je zaletel v brzi vlak Gdinja—Krakov. Več voz gdinjskega brzovlaka je bilo razbitih. Pri tem je bilo ubitih 13 popotnikov in več ko 30 jih je bilo hudo poškodovanih.
Lelos obhajamo stoletnico, odkar so bili
črni sužnji osvobojeni
Suženjstvo pa še vedno ni povsod odpravljeno
Dne 1 .avgusta 1834 je v mejah svetovne britanske države več ko 800.000 Zamorcev dobilo vroče taželjeno in zahtevano svobodo izpod jarma belih gospodarjev. Angleški parlament je takrat dovoHl več ko 200 milijonov zlatih funtov za odškodnino gospodarjem tea- za to, da bi se postava mogla v vseh delih države tudi gospodarsko izvesti proti odporu zainteresiranih krogov, posestnikov plantaž, trgovcev s sužnji ter paro plovnih družb. Angleški zgled je res odločilno vplival na ves svet
V teku 100 let so suženjstvo po vsem svetu odpravili, vsaj po pisana postavi. V Zedtajenih državah je dobilo prostost štiri milijone Zamorcev, na Kubi, v Braziliji in v Srednji Ameriki več ko en milijon. V zadnjdh 30 letih je bilo osvobojenih pol milijona ljudi, med njimi 215.000 v Sienra Leone, 53.000 v Nepalu, 8000 v Burmi itd Seveda pa je danes še 5—6 milijonov ljudi, posebno na Kitajskem, v Arabiji, Abesiniji, Liberiji ter ponekod v južni Ameriki, ki so še v suženjski odvisnosti.
Upravičeno je zato jezuit p. Martdndale v reviji »The Month« zapisal, da krščanski narodi nimajo nobenega vzroka slaviti 100 letnico osvobo-jenja sužnjev. Saj so krščanske; vlade to grozovito in zločinsko trgovino z ljudmi več ko 200 let gledale dn oelo podpirale. Po zanesljivih cenitvah so od leta 1600 do leta 1850 iz Afrike v severno in južno Ameriko zvlekli kakih 9 milijonov Zamorcev, čeprav so španski kralji pod pritiskom kardinala
Bel jelen v dvoboju ubit
Ts Halberstodta na NemSkem poročajo nemšld
Tisti sledeče:
V Zgormjd Harzi eo že pred nekaj časa opazili belega jelena. Klatil ee je v gozdovih graščine Sieberberg. Vendar te novice spočetka ljudje niso hoteli verjeti, ker je znano, da lovci radi govore — lovsko latinščino. Vendar je radovednost bila večja ko strah pred potegavščino. Vedno več ljudi }e bodfflk) v ondotne gradove gledat. aH ne bodo
■kje opažih belega jelena. In res se je nekaterim posrečilo, da eo ga videli čisto od blizu.
Sedaj pa je beli jelen postal žrtev dvoboja v nočnem boju s svojim tekmecem. Ob času gonja sta ee spopadla. Boj je moral biti srdiiit, kakor kažejo sledovi po tleh. Beli jelen je bil šibkejši ter je bil poražen. Ko so ga našli ljudje, je žival visela med omrežjem, s katerim je omrežen gozd. Bil je že poginil. Oddali ga bodo v muzej.
Himeneea in slovečega dotuinikanca Las Casas španskim podložnikom najstrožje prepovedali trgovino s sužnji.
Med leti 1700—1786 eo samo angleški tTgovci s sužnji 610.000 Zamorcev naložili t Afriki na ladje ter jih kot »black cattle« — »črno živino« — prepeljali v Ameriko. V angleških kronskih kolonijah eo, za »prvovrstnega moškega sužnja« plačevali 30 do 150 alatib funtov, v Združenih državah pa je cena dosegla oelo 750—1500 dolarjev. Kakor ugotavlja »The Month« je Anglija svojo gospodarsko nadvlado na svetu v 18. in 19. stoletju dosegla le s sistemom suženjstva, ki edini je omogočil ogromno povzdigo plantažnega gospodarstva v novem svetu, s Smer je tudi angleška industrija postala vsemogočna.
120 lctni«i rojstva slavnega francoskega slikarja. Dne 4. oktobra 1814 ee je rodil veliki francoski slikar Jean Francoia Millet. Ker je bil kmečki sin, je rad slikal kmečko življenje. Zato eo ga le neradi priznali. Danes — 60 let po njegovi smrti — pa so njegova dela priznana.
Morski ropar v zraku
Na Šetlandskih otokih prebiva čuden ptič, ki ga imenujejo rjavi galeb. Navadnemu galebu je zelo podoben, a je mn-ogo večji ko ta. Dolg je najmanj dva čevlja ler mnogo težji ko njegov evropski brat, katerega hudo sovraži. Kakor je rokovnjaška njegova zunanjost, tako rokovnjaško je tudi njegovo življenje. Živi namreč kakor pravi morski ropar. Njegov kljukasti kljun je temnorjav, enake barve je tudi hrbet in peroti, po prsih ta trebuhu pa je svet lik asi. Kadar morski galebi plovejo na ribolov, 6e dvigne tudi rjavi galeb ter oprezuje. Na muho vzame enega ali drugega galeba. Kadarkoli ta galeb ujame ribo, jo požre ter se dvigne z vode, plane nanj z viška rjavi pernati ropar. Perje na vratu in perotih se mu tako ježi, da je ree strašen. Ni čuda, da se ga galeb ustraši in od strahu izbruhne ribo. Sedaj pa rokovnjač z neverjetno silo, naglico in spretnostjo plane za padajočo ribo ter jo v letu ujame s svojimi kremplji.
Kot izrazit morski ropar se rjavi galeb ne boji nikogar, ne dvakrat večjega kormorana, niti ne orla. Posebno, kadar vali, je strašno divji. Tedaj napade tudi človeka, če se približa gnezdu. Samica zleže navadno le dve jajci.
Vkljub tej opisani d.ivjosti pa je rjavi galeb pri gorskih kmetih tega mrzlega in viharnega otočja zelo priljubljen. Tam, kjer dornuje rjavi galeb, ni orlov, kateri so spomladi mladim jagnjetom tako nevarni. Tudi ribiči radi vidijo, če jih rjavi divjak spremlja ven na morje. To pomeni dobro srečo. Rjavi galeb kaT sede na jambore na morje plovečih ribiških ladij, da ei tako prihrani pot do lovišča galebov. Domačin bi imel za greh, ko bi lega gosta kdo podil i ladje.
Krotilec. »Ali je res. da se ne upate poročiti?« vpraša nekdo znanega krotilca živali.
»Da, da, bojim se, da moja umetnost ne bi zadostovalo.«
Devet mesecev med ljudožrci
Pred kratkim smo poročali, da se je neki Nemec vrnil iz pragozdov južne Amerike ter pripovedoval, da so njegovih enajst tovarišev ljudožrci požrli. Ta novica se nikomur ni zdela prav verjetna, češ, da skoraj nd mogoče, da bi Indijanci v južni Amerika dandanes bili ljudožrci. Pri tej priliki eo pa nekateri beti opozorili na potopis nemškega »landskneehta«, ki je osem let (1547 do 1555) blodil po južni Ameriki ter bil več mesecev jetnik rdečih ljudoarcev. Mož se je pisal Hans Sta-den ter je bil bogate rodovtae. Pa bolj ko delo so ga zanimale pustolovščine. Zato je pobegnil od doma, kakor pozneje angleški Robinson.
V Lizaboni je dobil na portugalski ladjd elužbo strelca. Ladja je bila namenjena v brazilske vode, kjer naj bd vznemirjala francoske ladje in jih ropala. Toda ladjo je zajel vihar dn jo gnal naprej. Vsi sestradani eo pomorščaki po 84 dneh v portugalskem Pernambuco našli zavetje. Po raznih bojih z divjaki so srečno naložili dovolj brazilskega lesa ter ee po 16 mesecih vrnili v Ldzabono.
Staden je med tam zvedel, da Spanal pripravljajo veliko brodovje v južno Ameriko, kjer eo odkrili novo zlato deželo. Takoj se je vdinjal na eno izmed teh španskih ladij. Po nevarni vožnji ee je ladja razbila ob brazilski obali. Staden se je z nekaj tovariši na lesovju rešil na otok San Vdn-oente, kjer so jih prijazno sprejeli ondotni kolonisti. Blizu tega otoka je bil še drug, zelo rodoviten otok, San Mairo. Tudi tam eo že bih evropski kolonisti. Oba otoka pa eo vedno nadlegovali sovražni Indijanci s oeline. Na otoku San Maro so hoteli kolonisti zgraditi utrd.bino, a nikogar nieo imeli, ki bi se razumel na streljanje iz težkih pušk. Nemški landslcnecht Staden je prevzel tu službo puškar-skega mojstra za štiri mesece, za kar je bil dobro plačan. Pozneje je pogodbo podaljšal. Pomagala sta mu dva pomočnika ta en suženj. Imel je več pušk; a bil je v vedra nevarnosti pred divjaki, ki so prihajali ponoči ln jih napadali. Ker pa eo dobro straži K, eo ee Jih vedno otresli.
Neikega dne pa }e Staden šel na lov. 0 belem dnevu eo ga v go&du obkolili Indijanci, pobtli na tla ta odvekli seboj. Portugalki eo ga hoteM rešiti, a divjaki so ušli po morju na celino s svojim ujetnikom .Tu eo ujetnika pripravljali, da ga pojedo. To pripravljanje je trajalo dolge tedne. Vsak dan je pričakoval žalostne smrti.
Nenadno pa ee je vse tako premikalo, kalkor ni pričakoval. Neke noči eo se Indijanci posvetovali. Staden je moral stati tam blizu. Ve6 obupan je žalostno zrl v mesec. Eden izmed njegovih glavnih mučiteljev ga je vprašal, zakaj tako žalostno ogleduje mesec. Staden pa mu jc tja ver,dan odgovoril: »Zato, ker je mesec hud, ker me hočete po-
jesti.« Zgodilo pa se je, da je kmalu nato hudo zbolel ta Indijanec, njegova družina in več drugih. Takoj eo zasodiM, da sta tega kriva mesec in beli človek. Poglavar je sedaj začel rotiti Stadena, naj odvrne bolezen. Ker so bolniki čez nekaj časa res ozdraveli, je Staden postal čarovnik. Rešen je bil Smel je hoditi okrog ter se oelo udeleževati njihovih gostij, ko eo pobijali ta žrli ujete sovražnike.
Po devetih mesecih strašnega ujetništva je priplula francoska ladja. Staden je preprosil francoskega kapitana, da ga je vzel na ladjo, čeprav eo se Indijanci hudo upirali. Nazadnje so se zadovoljili z odškodnino; dobili so za pet cekinov nožev, sekir, ogledal in glavnikov. Po večmesečni vožnji ee je Staden leta 1555 zopet vrnil v domovino ter napisal svojo zgodbo. Zelja po pustolovščinah pa ga je za VBelej minila. _
Jantarjev biser v mivki
Kmet Viljem Theobald v Pfaka je kopal mivka ta v njej našel okrasek, ki je bil narejen iz čistega zlata. Zato eo začeLi tam kopati in našli še več zlatih okraskov ter jantarjev biser. Oboje je bilo shranjeno v žari, ki pa je že razpadla. Okraski eo stari kakih 3000 let.
Strežnica v ljudski kuhinji: »Mogoče Selite vode?«
Gosit: »Ne, hvala, je imam že poln kroiniik.«
»Ali ni »i odstva, da bi ekranu ovOje loo6?« »Morda — v kakem medalicaa.«
MLADI SLOVENEC
Jesenska
Listje z vej neslišno pada, sadu je rože venejo, daleč, daleč v tuje kraje mrzii vetri ženejo ptičke drobne... Sred polja je puri to vse in zapuščeno; šla je oeaenj, sla je čezenj črna žalost z belo ženo. Mi pa nismo nič potrti: solnca smo si nalovili polne koše sred poletja io ga v srcu dobro storili. Za vse dolge zimske dneve bomo ga dovolj imeli: v toplih irabah kot spomladi bomo rajali in peli.
Mladi Slovenci odgovarjajo
Zgodba o Prssmodavzku
Ali poznate zgodbo o Prismodavzku? Ne? — Potem vam jo moram povedati. Je to zelo zabavna in zanimiva zgodba. Torej poslušajte!
Nekje je bila sodna razprava. Sodnik je zaslišal obtoženca, pa ni prišel do nobenih zaključkov. Obtoženec je trdovratno lagal in tajil. Treba je bilo zaslišati še edino pričo, ki jo je sodišče povabilo. (Saj veste, kaj je sodišče, ne? To je velika hiša, v kateri perejo grehe velikim in majhnim grešnikom ter jih za kazen zapirajo v temne luknje.)
»Pokličite pričo!« je sodnik ukazal slugi.
Preprost možic z dobrodušnim obrazom je »topil v sodno dvorano in se s svojimi krotkimi očmi v zadregi zazrl v sodnika.
»Torej /daj bomo zaslišali še vas kot edino pričo v tej stvari,« ga je sodnik strogo pogledal.
>Ja, prosim!« je vljudno pokimal možic.
»Oglejte si obtoženca! Ali ga poznate?«
>Ju, prosim!« je spet pokimal možic.
»Torej povejte nam zdaj, kako se je vsa stvar zgodila!«
Možic je malo pomislil in zmedeno začel:
»Ja, hm, to je bilo... je bilo takole: sedeli smo skupaj v gostilni... in... in...«
»No,« mu |K)iuagn sodnik, »kaj vam je tedaj obtoženec rekel?«
»Je rekel, da se piše Prismodavzek.«
»Tako jc rekel?« je s poudarkom vprašal strogi in natančni gos,j>od sodnik.
»Ja, prosim, tako je rekel!« je pritrdil možic.
»To vendar ni mogoče! Gotovo vam je to drugače povedal,« je sodnik neverno zmajal z glavo.
»Ja, prosim, pa ravno tako je rekel, gospod sodnik!«
»Izključeno! Saj vendar ni govoril z vami v tretji osebi!«
»Seveda ne,« je hitro pritrdil resnicoljubni možic, »saj tretje osebe sploh ni bilo zraven.«
»Ne razumete me, očka,« se je prijazno nasmehnil gos|Kx! sodnik, »jaz mislim, da v prvi osebi vendar ni govoril z vami.«
»Pa je!« je vzkliknil možic. »Jaz sem bil prva oseba, kateri je to povedal.«
»Da bi vas koklja!« se je razjezil sodnik. »Se vedno me ne razumete, očka. Zmeniva se čisto na kratko. Reči hočete, da vam je obtoženec dejal: »Pišem se Prismodavzek!«
Možic je odločno odkimal z glavo in spoštljivo dejal: »Nak, gospod sodnik, tako pa ni rekel! Vas sploh niti z besedico ni omenil.«
Sodnik se je prijel za glavo in globoko vzdihni!. Potem je s pestjo trdo udaril po mizi in se ozrl okoli sebe. kakor da išče j>omoči.
V tem hipu se je dvignil obtožencev zagovornik dr. Klopotec in samozavestno zastavil besedo:
»Dovolite, gospod sodnik, da poskusim jaz svojo srečo pri priči. Uj>am, da se mi posreči, iztisniti iz njega prave besede.«
Sodnik je pokimal in si z robcem obrisal znoj no čelo.
»Torej, priča, poslušajte me!« je začel zagovornik. »Obtoženec je osumljen, da si je v sleparskem namenu izbral napačno ime. Namreč ime Prismodavzek. In zdaj bi sodišče rado ugotovilo, če se je tudi vam predstavil s tem izmišljenim imenom. To nam morate /xlaj po pravici in resnici razložiti. Povejte nam torej natančno od besede do besede, kako se je izrazil. Ste me razumeli?«
»Ja, prosim!« je moško pokimal možic.
»Torej, kako je obtoženec rekel?«
»Je rekel, da se piše Prismodavzek!« je možic vztrajal pri svojem in si na tihem mislil: Ne boste me ne!
Tedaj je vstal državni tožilec in nepotrpež-ljivo vzkliknil:
»Za božjo voljo, priča, on vam je to vendar naravnost povedal, ne pa po ovinkih!«
»Kakopak, kakopak, naravnost mi je to po-»edal!« je hitro pritrdil možic.
»Neumnost!« je zarohnel državni tožilec. »Saj ste vendar pameten možakar, pa nočete razumeti! Poslušajte! Ali vam ni morda rekel »ako-!e: »J«* »e pižero Prismodavzek!«
Možic se je široko zarežal. jK>Tedno pome-žiknil državnemu tožilcu in zamahnil a rokoj
Zakaj moram spoštovati materin jezik? —
Poštenjak ostane materinščini zvest do groba, nepoštenjak pa jo vsak čas zataji. Jaz hočem biti vreden sin svojega naroda, zato bom svoj materni jezik ljubil in mu slavo pel, dokler bom živ.
Jaz narodu slovenskemu bom vedno zvest ostal, koristi v škodo naroda nikdar ne bom iskal. Bogastvo judeževsko, v mošnjo jiohlepno skup nažeto iz narodovega trpljenja, — bo vekomaj prekleto!
Franc Kurent, pastirček v Gabrju na Gorenjskem.
Kako sem preživela počitnice? — Kakor se
turist vzradosti ob prvem pogledu na jasne in visoke planine, tako sem se tudi jaz vzradosti,la ob vhodu v počitniško dobo. Kako prijetna je človeku zavest, da mu ni treba misliti, kaj bo prihodnji dan vprašan v šoli! Brez skrbi lahko odhitim pomagat očetu na polje ali pa materi v kuhinjo. Vse to ee je v počitnicah izpolnilo...
Bilo je ob košnji. Komaj je j>etelin zapel, že so bili vsi, razen mene, na nogah. Fa,ntje so si naprtili na rame kose, čisto in ostro skle-pane. Ko je v bližnji cerkvi ura udarila 5, je mama zbudila tudi mene. Hitro sem še jaz od-brzela za drugimi na travnik, kjer je kosa že pela smrtno pesem. Krasota tistega jutTa je nepopisna. Izza bližnjega hriba je pokukalo solnce in s toplimi žarki poljubilo božjo naravo, vso odrevenelo od nočnega spanja. Rosa na travniku je čudovito blestela. A kosa se ni zmenila za vso to lepoto; neizprosno je pela dalje svojo smrtno pesem ... Solnce se je že pomikalo k zatonu, ko smo napravili zadnjo kopico. Počasi srno se vračali proti domu. Drugi so imeli svoje pogovore, jaz |>a sem molče korakala za njimi sama, zatopljena v prijetne misli. Rila sem srečna, presrečna...
Zdaj spet hodim vsa čvrsta in poživljena na duhu in telesu v šolo in se večkrat spominjam lepih dni, ki sem jih preživela v počitnicah doma na deželi. Pomilujem mestne dijake in dijakinje, ki morajo tudi ob počitnicah ostati v zaduhlem mestu. Joj, ko bi oni vedeli, kako lepe so jjočitnice dijakov, ki so doma na kmetih!
Kristina Drmastja, učenka IV. razr. mešč. šole v Št. Vidu
nad Ljubljano.
Kako moja mama služi kruh zase in zame?
— Trudna leže vsak večer k počitku. Utrujena od dnevnega dela kmalu zasjii. Težko diha. Včasih pa še dolgo bedi, ko mi otroci že pokojno spimo. Ne skrbi nas, kaj bomo prihodnji dan obuli in oblekli in kaj bomo jedli. Vse te skrbi prepustimo mami. Ves dan trdo dela in zasluži toliko, da nismo lačni. Na vse zgodaj odide na delo. Opoldne ima toliko odmorn. da se malo oddahne. Južina le rekdo kdaj. In še takrat le košček kruha in skodelico kave. ali pa tudi samo kruh. Zakaj? Zato, da imamo mi dovolj. Ona vzame samo to, kar nam ostane. Zvečer se trudna vrača domov. Pa tudi doma
ne drži križem rok. Vedno si prizadeva, da bi še posebej kaj zaslužila zase in za naju. Včasih pravi: »Res, težko delam, pa sem vesela, da lahko! Dokler bom zdrava,, mojim otrokom ne bo troba trpeti pomanjkanja.« Trako pravi in mene njene besede presunijo v dno srca...
Ljubi Bog! Daj moji mami sreče in zdravja, meni pa pravo pamet, da bom nekoč, ko dorastem, delala namesto nje, ona pa bo počivala in mirno uživala sadove svojega truda.
Marica Maček, učenka IV. razr. mešč. šole na Jesenicah.
Kaj sem že dobrega storila za siromake? —
Nekoč mi je mama dala kos kruha iu jabolko, da v šoli ne bi bil lačen. Ko sem odhajal v šolo, mi je prišel naproti reven deček. Plaho me je [x>gledal in zaprosil: »Daj mi košček kruha, Lako sem lačen!« — »Odkod pa si?« sem ga vprašal. — »Tam v predmestju stanujemo!« je pokazal z roko in pristavil: »Očka že več mesecev nima dela, mama pa je bolna.« Zasmilil se mi je revček in dal sem mu ve« kos kruha in še jabolko povrhu. Zahvalil se mi je tako lepo, da mi je bilo kar nerodno, kajti očka mi je nekoč dejal: »Da siromake podpiramo, je vse lejx> in prav. Če pa se potem hvalimo okrog, koliko dobrega smo že storili zanje, je to grdo in človeka nevredno.« Zato sam se hitro poslovil od ubogega dečku in odšel dalje. In bi se tudi na tem mestu ne hvalil s svojim darom,
STRICKOV KOTIČEK
IIHHIIIIIIHHHMIMIIIIllllHllltMI*
650. Dragi Kotičkov striček! — Eno veselo iin eno žalostno vest Ti oznanim. Poslušaj!
Včeraj smo dobili kolo, ki nam ga je poslala dobra tetica iz Kranja. Ali smo bili veseli! Jaz sem si žc dolgo želel, da bi imel takšno kolo in da bi se vozil na njem. A samo kolo še ni dovolj. Naučiti se moraiš kolesariti, drugače Ti kolo prav nič ne koristi. In sem se takoj lotil učenja. Sestra je rekla: »Ko boš trikrat padel z njega, pa boš znal voziti!«
A veselje skoraj nikoli ne pride samo; mnogokrat pride z njim tudi bridkost. Očka mi je obolel ravno tisti dan, ko sem dobil kola Z reševalnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico.
Sprejmi lepe pozdrave od Marjana J a m n i k a , učenca IV. razr. na Barju.
Dragi Marjan! -— Leto dni je Tvoie nisem-ce pohlevno in potrpežljivo ležalo v moji torbi, nocoj, t. j. v soboto zvečer, pa je bojevito skočilo iz torbe na mizo, me neusmiljeno pocukalo zu nos in oblastno zakričalo nad menoj: »Hej, hej, striček, ali misliš, da bom do sod-njega dne ležal v torbi in dolgčas prodajal?! Ilitro me daj v kotiček, mojega potrpljenja je konec, roinpompom!« Skušal sem ga pomiriti in ukrotiti z lepimi besedami: »No, no, le nikar tako glasno, preljubo pisemce, le nikar tako glasno! Saj naju bodo še zaprli zaradi kaljenja nočnega miru, če boš tako razgrajalo.« Preljubo pisemce pa se ni dalo pomiriti. Je kar naprej divje skakljalo okoli mene po mizi, ro-buntilo, da se je bliskalo, mi žugalo z nevidnimi rokami in grozilo z vsakojaHmi rečmi; če mu goreče želje pri priči ne izfK»lnim. Kaj sem hotel? Globoko sem vzdihnil, siromak, in «« uda I v bridko usodo. Narahlo sem zgrabil pisemce za vrat in ga nežno potlačil v kotiček in je zdaj tu — navdušeno mu zakriči: Živijo!
Torej natanko trikrat se je treba prekucniti s kolesa, potlej f>a zna vsak, pa naj bo še
če ne bi imel želje, da povem to, kar mi na srcu leži. Očka mi je nekoč dejal: »Vsak človek ima pravico do življenja in je zato za si-	....	_
romake poniževalno, da morajo prositi okrog.	tako s spretnostjo in gibčnostjo skregan, kole-
Dolžnost družbe je, da vsakemu da priliko, da	šariti, kakor da je bil rojen na kolesu? Lej,
si kruh prisluži sam. Največja sramota za člo-	lej, kakšno imenitno navodilo za mlade začet-
veštvo je, da trpi na eni strani takšno razkošje in bogastvo, na drugi strani pa takšno pomanjkanje in trpljenje!« Tako je dejal moj očka in ker je on dejal, bo že resnica.
Francek Košir, dijak I. razr. gimn. v Zagrebu.
Kljub začetku šole, ki Vam povzroča vse polno majhnih in velikih skrbi, je bil odziv na razpisano »anketo« zelo velik. Vseh poslanih dopisov nismo mogli objaviti, ker smo jih prejeli šele po pretečenem roku. Prihodnjo nedeljo Vam postrežemo z novimi nalogami — na-b rušite si uma svetle meče že vnaprej!
Za nagrado so bili izžrebani tile anketarjis
Alojz Jazbec, dijak IV. razr. ki. gimn. v Ljubljani (njegov spis o maternem jeziku je bil tako lep, da ga je celo »Slovenija« ponatisnila v predzadnji številki in ga px>livalila).
Olga Kure, učenka ITI. razr. v. nar. šole v Zagrebu (poslala je kar dva prisrčna »estavka o svojem očetu in o materinščini).
Brigita Kovač, učenka IV. razr. v Lichtept. zavodu v Ljubljani.
Jožefa Sedlar, učenka IV, razr. v Lichtent. zavodu v Ljubljani.
Franc Kurent, pastirček v Gabrju na Gorenjskem.
Vsi izžrebanci naj z dopisnico sporočijo, katero knjigo si želijo za nagrado in sicer na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani .
Tonček naš je pevovodja: štirim jjevcem dirigira s tenko palico in v note prav učeno se ozira. Pesem krasna se razloga čez doline in planine, srcem žalostnim prepeva o mladosti, ki ne mine.
Figo, pa ne kokoš
Učitelj pokaže učencu naslikanega petelina in mu nalašč reče: »Vidiš, to je kokoš!« Učenec: »Ne, to je petelin!« Učitelj: »To je kokoš, sem rekel.« Učenec: »Ni res, to je ]>etelin!« Učitelj: »Kokoš je!«
Učenec (jezno): »To je figa, pa ne kokoš!«
ZA BISTRE GLAVE
• IIIIIIUMIIIIIIIIIIIIIIIIHIlUlIlIMUUIIIIIIIMIIIIIMIlilllllllUlIllItlllllHIlllUIIIIIMIMItlllllllllllllllllMIllllU
Izpoln$eva!ka: Ml a do vrbi nje
Kdor ne ve še, naj prisluhne:
Eesmi zvonkih brez števila ožja roka je v vrbinje imlado ob potoku — —. Pesmi te so čudno lepe. Nekatere so vesele, kakor da ves svet bi rade
z žametno roko — ---.
Dnuge pesmi so otožne kakor slavčkovo ihtenje, a iz vseh odmeva mladih src veliko — — — —. Komu pa vrbinje mlado s svojo pesmijo postreže? Vsakemu, ki v njem piščalko
s pretno roko si —--.
Na mestih, kjeT ležijo zdaj črtice, postavite zraven spadajoče besede (rime). Vsaka črtica pomeni en zlog.
Ena izmed pravilnih rešitev bo izžrebana za nagrado.
Rešitve pošljite najkasneje do četrtka. 11. t. m. na naslov: Kotičkov striček. uredništvo »Slovenca« v Ljubljani.
ler, k
nike! Upam, da si tudi Ti medtem (časa si imel na pretek) že vse tri Ijute padce srečno spravil pod streho in si zdaj pravi mojster na kolesu. čestitam Ti iz globin svojega krepkega grla!
Kako pa ie zdaj z očetom? Gotovo je tuda njega minila potrpežljivost in je tisto grdo, neusmiljeno baburo, ki ji je Bolezen ime, hrabro nagnal od sebe. Tako je prav! Tudi njemu čestitam, Tebi pa polagam na srce: Zahvali Boga, da Ti ni smrt ugrabila najdražje, kr ima takle droben fantič poleg matere na tem svetu: dobrega in skrbnega očeta.
Lepo pozdravljena obal — Kotičkov striček.
651. Dragi Kotičkov striček! — Naposled
sem tudi jaz prijel za [>ero. Prvič se oglašam v Tvojem kotičku. Poslej pa se bom oglasil še
...... ....... Sar " ' "
glej, da me ne Ves je podoben
večkrat, če Ti je ljubo, harao vržeš v koš! Uh, tisti Tvoj koš! požrešnemu zmaju, ki je včasih otroke kar za malico požiral. Ce me vržeš v koševo žrelo. Ti bom že kakšno zagodel! Stanujem namreč r Ljubljani. Torej pripravi se!
Zbogom — Slavomir Batagelj, dijak ITI. razr. k'1. girnn. v Ljubljani.
Dragi Slavomir! — Sem čakal m čakal, kdaj prisopihaš k meni in mi zagodeš kak: no posebno veselo in okroglo — vse zastonj. O Tebi in Tvoji trobenti (saj godeš na trobento, ne?) vse do danes ni bilo ne duha ne sluha. Jako sem žalosten in razočaran zaradi tega, kajti si me pripravil ob velik umetniški užitek. Glasbo jaz namreč silno ljubim, prav posebno pa nežne, milodoneče glasove bobneče trobente. Oh, kar srce se mi topi od blaženslva, kjerkoli in kadarkoli jo slišim . In jo včasih poslušam toliko časa, da mi prsti, s katerimi si na vso moč tiščim trpeča ušesa, kar odreve-nijo od ginjenja... V bližini, kjer stanujem, mi namreč neki ognjegasec vsak dan priredi blagoglasen koncert na trobento.
Zdaj, ko sem Tvoji trobenti takšno hvalo in slavo zapel, boš gotovo kar koj prisopihal in mi zagodel kakšno tako lepo in veselo, da bo celo moj jeziček, ki zdaj trdovratno za zobmi čepi, kakor vrtavka razigrano skočil pokoncu in za rajal. Ali znaš morda tudi tisto imenitno polko, ki gre nekako takole:
Tidra-ta-ta, tidra-ta-ta. dr-dram, dr-dram, dr-dram, triri-deldi, triri-deldi, trara-ta-ta-ta tam!?
Ta mi je posebno všeč. Če je še ne znaš, se je hitro nauči, postavil se boš z njo!
Na svidenje! — Kotičkov striček.
Za spretne rohe
BELI LJUDJE.
Učitelj: »Ali so vsi ljudje beli?«
Tonček: »Ne, niso!«
Učitelj: »Kdo na primer ni?«
Tonček (se ne more spomniti in molči).
Učitelj (mu jx>maga): »No, zamorci, Indijanci — in kdo še?«
Francek (hitro dvigne roko): Jaz vem, go-sjkkI učitelj! Zamorci, Indijanci in otroci, ki ee nikoli ne umijejo!«
»Bežite, bežite, gospod! Zdaj pa začenjate še vi s to prismudarijo! Saj sem že petkrat po-vtul-c-.l■ obtoženec je rekel, tla se on piše Prismodav/.ek, ne pa vi I»
Državni tožilec je stokajoč sedel nazaj nu stol in dvigni roke, kakor da kliče ves svet za pričo, kako trde butice je lu preklicani očanec.
Tedaj je vstal še višji državni tožilec. Neznansko strogo je zapičil oči v pričo in zaro-bantil:
»Ali veste, da stojite pred sodiščem, a?«
»Ja, prosim!« je sjioštijivo j>okiinal možic.
»Ali veste, da vas pustim takoj odvesti in zapreti v luknjo, če boste še nadalje zbijali neslane dovtipe in nas vlekli za nos?«
>Ja, prosim!« je prestrašeno zajecljal možic in široko zazijal, kajti mu ni in ni šlo v glavo, čemu se strogi gosj>od razburja, ko vendar ni ničesar hudega storil.
»Vprnšam vas torei poslednjič.« je nadaljeval vi*ji državni tožilec: »Kaj vam je obtoženec rekel?«
»Je rekel, da se pLše Prismodavzek!« je odgovoril možic.
»To ni res!« je zakričal višji državni tožilec. »Vam bom jaz povedal, kako je rekel. Rekel je: Jaz se pišem Prismodavzek!«
Možic je debelo pogledal višjega državnega tožilca, kakor da ne. verjame lastnim ušesom, kar je slišal. Nekaj časa je tako molče tam stal in zmajal z glavo, potem pa je skomignil z ramami, jezno zamahnil z roko in se obrnil, kakor da hoče oditi:
»Gospod, zdaj vam bom pa tudi jaz eno povedal. Če mi boste še vi začeli zatrjevati, da se pišete Prismodavzek, potem j» kar grem. Soj nisem po luži priplaval na ta svet, da bi vam vse verjel.«
In je užaljeno odkrevsal iz dvorane.
Strogi oibrazi sodnikov se niso mogli več premagovati: vsi hkratu so se razlezli v široke gube in se zasmejali. Tako prisrčno zasmejali, kako® se niso še nikoli. In so potem odločili, da je priča nezanesljiva, ter so obtoženca zaradi I pomanjkanja dokazov oprostili
Skozi šfkarje vteknite dolg motvoz, kakor vidite na prvi sliki. Potem oba konca dobro zve. žite skupaj. Tako zavozljani konec motvoza' izročite tuji osebi, ki naj ga krepko prime. Kdo zna zdaj škarje rešiti iz zanke?
Druga slika vam kaže, kako se ta »copr-nija« napravi. Zanko potegnemo skozi drugo uho škarij in nato odspodaj čez rezilo — pa so škarje proste!
Listnica Kotičkovega strička
V vednost vsem: Pravljico »V deželi N«ro-besvet« smo pred tedni zaradi raznih zadržk iv morali prekiniti, prihodnjo nedeljo pa spet sledi nadaljevanje.
Ura in pendelj.
K ararju pride žena in mu potoži, da njena ura ne gre. Na vprašanje, če je uro prinesla e seboj, žena odoovori: »Ne. ure nisem prinesla, pač pa pendelj. On je kriv, da ura ne gre, ker kar na lepem obstane!«
DELAVSKI VESTNIK
Iz rdeče kronike
Množice delovnega ljudstva ježe pod pritiskam brezsrčnega in nikdar eitega kapitaliama. Kapitalistični gos p od« m ki sistem je krivec sodobne stiske, kakršne svet ne pomni. Dognati o in dokazano pa je, da je tri četrtine kapitala v židovskih rokah. Toda kapital v njihovih rokah ni mrtev, temveč je udeležen v vseh panogah gospodarstva in povsod. Judovski kapiital je najmočnejši in najtrdnejši temelj sodobnega kapitalističnega gospodarskega sistema.
Judje eo £ ioer raztreseni po svetu, toda v njih živi od site močna nacionalna zavest, v kateri jih krepi njihova vera in verska družba. To ustvarja med Judi medsebojno povezanost in enotnost. Razkropljeni po vsem svetu, mu vendar gospodujejo. Goepodstvo iu oblast, to je smoter vsakega Juda, to je smoter vseh Judov. Ravno v tej razkropljenosti je njihova moč. Opazovanja potrjujejo, da ni mogoče nikjer najti večje revščine in beračije kakor krajih, kjer prevladuje judovski živelj. Judu je dobro le med tujiiim inarodi, med krščanskimi, ka jih lahko do kosti obira. Zato pa najdemo Juda prav povsod. Kupčuje s starimi cunjami in kostmi, vodi svetovno trgovino in bankarstvo. Kamor tnore, se vrine. Tako je Jud zašel tudi v delavsko gibanje, v marksistični delavski organizaciji ge je skopal na vodilno mesto. Judje so torej generali na desnici im levici. Ali pa se zato tnorda križajo judovski interesi? Nikaikor ne! Jud je najprej Jud in povsod išče izhodišča svoji težnji. — Izrael naj vodi in gospoduje! Zvesto in vztrajno podpirajo drug drugega, pomagajo drug drugemu naprej in tudi iz krvi in solza proletareev kujejo rumen« zlate sa judovske zakladnice. Takega početja je zmožen samo Jud, ki je brezdomovmec, kateremu je prirojeno brezmejno sovraštvo do vsega, kar ne nosi znamenja obreze.
Jud dela v marksistični organizaciji, Jud sedi v boljševiški državni upravi. Kakor kameleon barve, sprem nja Jud svoje ime. Ko snuje nemško social-demokratslko stranko se imenuje Ferdinad Woli-sohm, pozneje se je prelevil v Laslauerja iz tega postane Lassal, ko pa je bival v Parizu, je postal Lassalle — vedno pa Jud.
Po neki statistiki iz leta 1928 o najnovejši marksistični literaturi v Nemčiji je preko 50 odstotkov autorjev — Judov. Podobno je v drugih državah. Spomnimo se na dunajsko februarsko revolucijo, katere voditelja sta bila Juda dr. Bauer in dr. Stadler. V kritičnem trenutku sta pustila za-
peljano in irevohicioruzirano delavstvo na cedilu ln jo popihala preko meje — prav po judovsko.
V boljševiškah komisarijatih sede večinoma Judje. Pred Stalinovo diktaturo je n. pr. sedelo v vojnem komisarrijatu med 43 člani 33 Judov, v finančnem komisarijabu med 34 člani 80 Judov, v komisarijatu pravde med 21 člani 20 Judov, v strokovnem komisarijatu med 41 člani 41 Judov. Delavce so te številke začele dražiti in Stalin je moral v komisarijatiiih pričeti s čiščenjem.
Tudi voditelji boljšev-iške revolucije eo ofare-zanci, tako n. pr. krvoJok T ročk i, Zinavjev (Apfel-baum), Kamerijev (Rosesnfeld), Litvinov (Pinksn-
etem) in drugi.
Neki ameriški gospodarstvenik pripoveduje v knjigi »Internacionalni Jud«, da je med večino Judov nastalo veliko veselje, ko so izvedeli, da ja ruska car ubit in da je revolucija uspela. Še več. Newyorškega bankirja, Juda Jakoba Schiffa, dolže, da je z denarjem podpiralmboj carja in revolucijo. Francozi trde, da tinansirajo boljševike judovski bankirji iziNewyorka Kulm, Loeb et Gamp., Feliks Warburg jn drugi.
Judje drže med seboj. Tovariš boljše vik, ka za državni magaoin ukrajinskemu mužiku pleni Sito, pomaga s tem Aronu Eselan^en et Co., nekje v Evropi »li v Amerika. Milijone trupel od lakote poginulih mužikov 60 se pretvorili v milijone cekinov judovskih bankirjev.
Na ogromnih boljševiSkih gosi -danskih napravah je udeležen z visokim dobičkom inozemski judovski kapital. Toda »a ta dobiček mora na So-lovkah umirati od vBega hudega na stotisoče poštenih državljanov — pa magari eo proletarskega porekla.
Tako se znajdeta v bratskem objemu Jud kapitalist in Jud marksist. Vse za slavo in prospeh Izraela. Delovno ljudstvo naj samo naseda na fiino pripravljene in skrite limanoe. Saj, ko je enkrat ptdcek v kletki, tako poje, kakor mu žvižgaš. To je boljSeviška krilatica, ki v njihovi praksi tudi drži.
Slovenski delavec v tako sr-i6je gnezdo, kjer vale kukavice, ua take limance, ki mu jih pripravljajo rdeči fiihrerji ne bo nasedel, ker je spregledal. Lahko rdečltarji iztočijo ves svoj žolč in na slovenske farje polijejo goline gnojnice, toda odigrali so.
porablja Henko lažje
in ceneje
Henko odloČi vso umcucanino in odstrani madeže. S pranjem boste prej gotovi, če se poslužite prednosti, ki Vam jih nudi Hanko.

i
■ • ;; i 'i-mmmlm
ŽENA IN
O M
Sin krščanske matere
Težko je močnejšemu zadržati svojo moč nad šibkejšim, vsa zgodovina človeškega rodu in rodov priča o tem. O tem priča tudi odnos med moškim in ženskim spolom, od početka do danes.
Kulturno poslanstvo krščanstva pa je ravno v tem. da nauči močnejšega premagati slo sile v sebi samem, spoštovati v bližnjem božje obličje, ljubiti brata, razširiti božje, duhovno kraljestvo na zemlji. Kako malo tega je še postalo meso in kri, kako malo celo meti poštenimi Ln prepričanimi kristjani! Kako malo nas je. ki se ne bi vsaj s pogledom in besedo košatiii nad kakorkoli šibkejšim od nas. kako malo je mož, ki ne bi dali čutiti ženskam v svojem okolišu in ženskam vobče svojega resničnega ali namišljenega prvenstva v stvarstvu. svoje resnične ali namišljene premoči. Ne le vsakdanje življenje, marveč tudi zakonodaja priča o tem.
Da, prav v odnosu moškega sipola nasproti ženskemu se kaže posebno pomanjkanje resnične krščanske kulture in celo vsakega vite-štva, ki dostikrat ni tuje niti napol divjim narodom. Kavkaški ropar ženski ne skrivi lasa, pri nas pa se vsakovrstni zločinej najraje lotevajo starih, brezotbrambnih žensk. To so se-! veda skrajnosti ob robu življenja, a so vendar-j le odsev splošne miselnosti, sirove nasilnosti,
ture. Ni bilo slučajno, da je bil ravno on izmeti redkih priznanih kulturnih delavcev so-trudnik ženskega lista, kdaj tudi urednik tega mesta. Z njim je krščansko ženstvo izgubilo plemenitega pobornika in zaščitnika svojih idealov, in kar je glavno: svetel zgled krščanskega moža in razumnika, oh katerem edino more rasti tudi samo k ciljem resničnega krščanstva.
Za Lojzeta Golobica je značilna njegova velika, neugasna ljubezen do matere. Kljub kratkosti in mirnemu zunanjemu poteku leit mu grenkost življenja ni ostala tuja in marsikdaj mu je zakrvavelo mehko, občutljivo srce. P« se ni zakrknil in ni neluil verovati in goreti za dobro, ker mu je v neokrnjeni milini svetila v srcu materina luč, jamstvo, dn dobro biva, da njegovi ideali niso zmota. Blagoslov dobre matere, ki spremlja otroka od /.ibeli do groba.
V sebi samem je Lojze Golobic poveličal svojo mater, poveličal posebno tudi kot mož in oče v svoji lastni družini. Kolikokrat je v službenem pomenku pripomnil: »Moja žena je z užit. kom brala, tudi ona pravi...« Znamenje, kako je ženo spoštoval, kako mu je bila družica tudi v duševnem življenju, v poklicnem snovanju iu prizadevanju. Popolno, srečno zakonsko sožitje, po katerem hrepeni vsaka izobražena žena, sploh vsaka prava žena, ki se zaveda svoje vrednosti.
ZADRUZNft KLET" l\nX°m» n- Kongresnem trgu št 2.
Obiščite lo!
Dobra in cena postrežba.
Pokojnine v rudarskem in kovin, zavarovanja
V rudarskem in kovinarskem zavarovanju fmajo pravico do pokojnine vse one osebe, ki so bile zavarovane aa pokojnino najmanj 10 Vet in eo onemogle.
Kdo je onemogel? Onemogle* je tisti, ki st ne more radi nezgode, bolezni ali starosti ali radi drugih hib zaslužiti niti tretjine tega, kar zaslužijo zdrave osebe iste vrste in iste izobrazbe. To onemoglost ugotavlja zdravnik. Ako je pa kdo že nad 35 let zavarovan in ako je etar že 60 let, mu gre pokojnina tudi brez dokazane onemoglosti.
Višina pokojnin je odvisna:
1.	Od povprečnega kategoirijskega zaslužka v
zadnjih 5 letih.	«
2.	Od števila zavarovanih let. Z dovršenimi 10 leti pripada članu 25 odstotkov kategorijsikega zaslužka. Z vsakim dovršenim letom članstva se ta pokojnina zviša za 2 odstotka, tako, da znaša najvišja pokojnina 75 odstotkov povprečnega kate-gorijskega zaslužka.	_
Vdova ima po smrti svojega moza pravico do polovice tiste pokojnine, ki bi pripadala možu. Ako ee pa vnovič poroči, izgubi pokojnino, dobi pa odškodnino v znesku svoje enoletne pokojnine. Pokojnina za otroke do dovršenega 16. leta starosti znaša četrtino, za otroke sirote pa tretjino.
Roditelji, ded in babica, katere je pokojni pretežno s evojo im«zdo vzdržaval in ki so brez premoženja, imajo pravico do četrtine, isto pravico pod istimi pogoji imajo tudi vnučad, bratje in sestre do dovršenega 16. leta starosti. Renta vdov, otrrVk in ostalih sorodnikov ne sme biti višja kakor pokojnina, do katere bi imel pokofni pravico.
Toda vdtova nima pravice do pokojnine:
1.	Ako je stopila v zakon z zavarovanim članom, ko je že onemogel ali pa z vpokojenoem, razen, če ima i« toga zakona otroke.
2.	Ako je stopila v zakon z zavarovanim fllf<-nom, ki je že dovršil 50. leto starosti, razen, ako ilma iz tega zakona otroke ali pa, ako je bil član, ko je sklenil zakon, zavarovan že tri leta.
3.	Ako je bila pred smrtjo zakonito lofena ali pa, ako le 6 mesecev pred smrtjo živela ločeno.
4 Ako je sama Slivnica Brntovske skladnice ali kot laka upokojena. Ko prestane biti Slanica, dobi pokojnino.
Zavarovanje starih m onemoglih delavcev drugod m - pri nas
V	času, ko se pri nas toliko govori in piše o starostnem in invalidskem zavarovanju našega delavstva in nameščenstva, ne bo odveč, če si ogledamo nekaj podatkov o tem zavarovanju na Poljskem, v Italija in Švici.
Na Poljskem eo po zakonu o socialnem zavarovanju, ki velja od 1. januarja 1934, zavarovana za starost, onemoglost in smrt vsi deloje-na.lci v obrti in trgovini. Razširjenje tega zavarovanja na poljedelske delavce je bilo pridržano posebnem« zakonu. In ravnokar prilhajao iz Poljske vesti, da je vlada predložila parlamentu načrt zakona za uvedbo invalidskega im starostnega zavarovanjti pri poljedelski delavcih. Izgleda, da bodo imeli Poljaki v najkrajšem času izpeljano cefotno socialno zavarovanje.
V	Italiji je doseglo starostno in invalidno zavarovanje že zelo velik razmah. Zavarovancev je okoli šest milijonov, ki skupno z delodajalci plačajo vsako leto od 350 - 400 milijonov lir. V k-hi 1932 na primer je prejemalo invalidne in starostne rente 30.826 oseb in so prejeli skupaj okoli 43 milijonov lir. Zavarovane so vse osebe od 15. 35. leta storasti, ki prejemalo na inesec dn 800 lir. Osebe, ki prejemajo na ninse* nad 800 lir. uieo zavezane zavarovanju.
V Švici je bilo z ljudskim glasovanjem odklonjeno starostno im onemoglostno zavarovanje. Mesto toga pa je izšla leto« 9. marca naredba o podpiranju potrebnih starčkov, vdov in sirot. V to svrho bo razdelila zvezna vlada vsako leto med svoje kantone 7 milijonov frankov, 1 milijon pa bo šel v stalni fond za preskrbo starih in onemoglih državljanov. Te dohod',e dobiva zvezna vlada z davkom na vino in alkohol.
Ti trije primeri dokazujejo, da bi se dalo invalidno in starostno zavarovanje uvesti v tej ali drugi obliki tudi pri nas brez večje težave. Delavci so potom svojih strokovnih organizacij že davno izjavili, da so pripravljeni plačevati na nje pripadajoči prispevek. In kar zmore delavec, ali tega de^ajalec ne bi zmogel? Ali država ni in-tereeirana na tem, da eo njeni državljani preskrbljeni?
Po svetu
Socialno zavarovanje na Danskem so preuredili. S 1. oktobrom lanskega leta so postali veljavni trije novi zakoni, ki so docela predrugafiili dosedanje socialno zavarovanje v tej državi. Nezgodno zavarovanje je kot doslej poverjeno zasebnim zavarovalnicam. Te mora,jo tri četrine vseh plačanih premij porabiti za namene zavarovanja, to je za dajatve, ena četrtina pa jim ostane za kritje stroškov in event. dobiček. Namesto sistema enkratnih odškodnin, jo za slučaj trajne invalidnosti po novem zakonu treba izplačevati nezgodne rente.
Z zakonom o ljudskem zavarovanju je uvedeno bolezensko, invalidno in starostno zavarovanje. Za bol07.en so obvezno zavarovane vse o^ebe od 21. do 60. leta, za invalidnost in starost pa vsi, ki so pridobitno samostojno ali nesamostojno zaposleni v starosti od 21. do 60. leta. Država in občin« podpirajo to zavarovanje. V glavnem pa morajo plačevati določene prispevke zavarovanci iu pa njih delodajalci. To zavarovanje izvajajo v glavnem posebne občinske socialne komisije. S posebnim zakonom je urej> no tudi socialno skrbstvo, k itudi spada v kompeteneo omenjenih komisij. To skrbstvo obsega vse one osebe, ki niso zmožne, da bi se same preživljale.
Na Danskem torej obsega socialno zavarovanje skoraj vse sloje, ki so tako obvarovanj bolezni in delanezmožnosti. V bej državi se ne bo več dogajalo, da bi posamezniki v svoji starosti bili odvisni 6amo od milosti javnih ustanov in soljudi.
Kolektivne pogodbe v Italiji so urejene 6 posebnim zakonom iz leta 1926. Po te mzakonu je v Italiji v glavnem dvoje vrst kolektivnih pogodb. Prve so takozvane nacionalne ali interregionalne, ki so v veljavi v več provincah aili v oeli državi. Te so registrirane pri ministrstvu za korjxira(nje ter morajo biti objavljene v uradnem listu kraljevine. Druge pa so provincialne tarifne pogodbe, ki veljajo samo v eni provinci. Te so registrirane i pni prefakturi dotične province in morajo biti ob-: javljene v provinchlnem uradnem listu. Take pro-j vincialne pogodbe določajo predvsem mezde.
V letih 1026—1933 je bilo pri ministrstvu re-| gistriranih 657 nacionalnih pogodb, od teh pa Je j bilo redno objavljenih samo 486. Pri prefek-turah je bilo v istem obdobju registriranih 11802 i provincialnih jiogodb, objavljenih pa 6439.
Pripravlja se pa zakon, s katerim bodo vse j odpovedane kolektivne pogodbe ostale po odpovi di I še nadalje toliko časa v veljavi, dokler ne bo spre-■ jeta nova kolektivna pogodba. Vsled lake zakono-I daje je v Italiji skoraj vse delavstvo anposleno na i podlagi kolektivnih pogodb.
S to tisoč žensk odpuščenih iz služb. Iz raznih trgovskih in državnih podjetij v Nemčiji je bilo zadnje čase vrženih na oesto loo.ooo žensk. To so storili zato, da bi se nemška mati vrnila v družino in k gospodinjstvu. Nn njihovo mesto »o prišli moški. Seveda je veliko vprašanje, koliko je s tean v tej krizi pomagano družinam.
UNSER1RAJTE \ »SLOVENCU«!
ki se skriva dostikrat tudi šc pod zunanjo uglajenostjo, navidezno priza^esljivostjo.
Le redke so danes plemenite duše, v zadnjih globinah krščanski možje, ki so premagali v sebi nasilnost in napuh in nočejo biti drugega ko brat med brati in sestrami pod enim božjim soncem ... Kakšna sreča, če prideio taki možje na pravo mesto, kjer morejo od svojega duha deliti splošnosti, navajati kulturne studence v pravo smer! Kaka nepojmljiva, neprecenljiva izguba, če seže smrt po takem možu že v začetku njegovega dela, v cvetu let!
Lojze Golobič je bil tak mož, tak redek cvet in obenem ajjostol prave krščanske kul-
Osebnih spominov na Lojzeta Golobiča ne kali niti najmanjša senca. On ni ranil niti z najrahlejšiui posmehom, še manj z besedo ali dejanjem. Nasprotno je vedno bodril, šel / vnemo na roko, pomagal, kjer je le mogel. In to docela nesebično, zgolj ua ljubo stvari in sočloveku; nikdar ni iskal sumega sebe. Človek brez ^raje, tovariš brez primere: Kristjan, v duhu m resnici. Vsa vprašanja na svetu, in v prvi vrsti žensko, bi bila namnh rešena, če bi bili vsi kakor on.
Krščanska mati — krščanski sin, v tem je reši lev sveta.
Naša hrana — naše zdvavie
Po izkazih bolniškega zavarovanja so po gospodinjskih obratih najbolj pogosta obolenja prebavnih orguDOv, prav kakor po nekaterih drugih obratih prevladuje jetika. To veliko pove in kar pove, ni laskavo za naše gospodinje in kuharice.
Dejansko najdemo po naših domovih še neverjetne napake v pripravi nrane in celokupni prehrani. Tako naše gospodinje in kuharice še vedno rade preveč in ob nepravem času sole. Preveč kuhinjske soli škoduje telesu že po sebi, vrhu tega povzroča neprestano žejo in sili človeka, da uživa prekomerno veliko vode ali celo alkoholnih pijač. S tem nastaja telesu raznovrstna nova škoda, oglašajo se bolezni, prav gotovo pa gre lepa skladnost te.lesa, vitka linija rakom žvižgat: trebuh sili v ospredje in postaja na j vidnejši del telesa. Torej, kuharice, ravnajte s soljo varčno kakor z zlatom ali — strupom! Solite meso neposredno, predno ga denete v pečico ali ponev, in se ne bojte, da se ne bi rnzsoliilo do notranjih delov. Treba le, da sol v meso vdrgnete, to jc, da se sol raztopi na mesu in ne ostane v zrnih, juho in vse druge jedi solite neka j minut preje, predno jih začinile ali zabelite.
v- .............
se jedi je treba kuhati čim krajši čas in jih nemudoma, čim so kuhane, postaviti na mizo. Vsaka |>rekuluuia jed izgubi ua okusu in najvažnejših sestavinah in postane neredko
zdravju naravnost škodljiva. Isto velja tudi za večino pogretih jedi. Kuhajmo sproti, to je
Kaj se bo nosilo v Parizu?
Kaj se bo nosilo na Dunaju?
Odgovor na to dobite v naši
zimski damski kolekciji.
Cene naših plaščev so od 240 do 1290 Din.
V naši kolekciji najdete vse, kar iščete. Uljud-no Vas vabimo na brezobvezen ogled naših dam-skih plaščev v naših prodajalnah. Na željo Vam pošljemo nekaj plaščev na poizkušnjo v stanovanje.
TI V AR obleke.
skuhajmo vsaki pot samo toliko, kolikor dejansko pojemo; če si hočemo prihraniti delo in kurivo, pripravimo mrzle in sirove jedi, pogretih »riht« pa se če le mogoče ognimo.
Brezmesna hrana ni zn vsakega, vendar naj ue bo meso nikoli glavna hrana. Pri nakupu mesa naj bodo gospodinje skrajno natančne: lioljc je kupiti manj mesa, |>a tisto prve vnste. Neizprosaio pa nuj zavračajo meso,'ki žc »diši«, in najsi še tako mulo. Naj si meso vselej dobro ogledajo, predno ga sprejmejo in plačajo, kajti od doma nihče rad ne hodi nazaj k mesarju. Na to se mnogi mesarji tudi zanašajo in sj>ruvljajo v promet meno, ki nikakor ni več jx>raiino ali pa je vsaj manjvredno in bi ga morali kot takega cencie prodajati. Nadzorstvo nad mesnim trgom ni dovolj uspešno; če se je dosegei red na mlečnem trgu. i>i se moralo zavarovati r»r»h;«olciun nred gmotno in zdrav-
stveno škodo tudi pri nakupu mesa. To pa tembolj, ker so večinoma prizadeti gospodarsko najšibkejši sloji, ki si meso le bplj izjemoma privoščijo; saj si mesar ne ujja slabo postreč.i velikemu ali vsaj rednemu odjemalcu.
Zelenjava ima vso svojo vrednost le v jx>-polnoma svežem stanju, zato do hudega mraza zelenjave ne kupujmo na zalogo, nuirveč če le mogoče vsak dan sproti.
Tudi za jajca je prvi pogoj, da so sveža; čim starejša so, tem več izgube ua svoji kakovosti. Kaj pomaga gospodinji, če dobi jajca po nizki ceni, ko jih mora pa potem dosti stran vreči, kar jih pa porabi, pa ludi nobena jed ni tako okusna, kakor bi morala biti. Tudi pri nakupu živil velja, da je najdražje še najcenejše — izvzemši seve luksuzno blago.
MODNE N O V O S T i
Športni plašč v lovskem slogu
99
SLOVENCEV" SVETOVALEC
Naš domači zdravnik
I. V. Lj. Stradal«« zdravljenj« da se Vam je
sponeslo? Teža pred stradanjem 53 kg; po 12 dneh stradanja (ob sami vodi po pol litra na dan) Vas je bilo 47 kg, deveti dan po končanem stradanju pa z»pet 54 kg. Veseli me, da Vas je etradalni poeku6 zadovoljil, zato naj zve o njem tudi širši svet, ki se boji stradanja, da je tudi večdnevno popolno stradanje brez nevarnosti in marsikdaj celo zdravilno!
A. K. Š. Turobne! (bipohonder) da ste, Vam je rekel zdravnik; Vi pa se jezite nanj, češ, da Vas ni pravilno presodil, ker Vaša bolezen da je resnična, ne pa namišljena. Pasi Vas ne poznam osebno, sklepam iz Vašega dopisa, da ee zdravnik ni toliko motil, kakor domnevate Vi. Z izrazom turobnost ni zanikal Vaše dejanske bolehnosti, saj je turobnost sama po sebi resna bolezen, pač pa je hotel s to besedo |x>udariti, da je težišče, oziroma središče Vašega bolebanja bolj na duševni strani, da Vas telesne motnje preveč obtežujejo v duševnem pogledu, da ste glede bolezni preobčuteni in duševno premalo odporni. Kdor hoče ozdraveti, se mora najprej osrčiti zoper bolezen, ne pa se ž njo zaljubljeno spogledovati! Svetujem Vam, da ee vrnete k zdravniku in se ž njim zaupno pomenite, kaj je prav za prav s tistim sluzastim izmečkom, kaiko pridete do boljšega toka in mirnega spanja.
leti. Smrekov sok delajo iz mladih poganjkov »pomladi, tudi za trpotčev sok je letos že kasno, da si ga napravite. Pač pa je pravi čas, da začnete piti ribje olje, ki vobče dobro de slabotnim ljudem v hladnem letnem času.
A. S. S. Boleča in žgoča srbefiina nI redka nadlega na tistem mestu in v Vaši dobi. Zgoščeni seč in zoprni izcedek kar kričita po — zdravniški preiskavi in pomoči! Vsako drugo po-akušanje bi bilo — šušmarjenje.
0. Z. M. Živčna preobčutljivost po hudi trebušni dn premi bolezni se poleže sama poseba, če oo biM Vasi živci poprej v redu, ko bolno drobje osidravi. Ko je opravljeno to zdravljenje, premeni-te, če morete, »zrak«, to je svoje navadne življenjske okoliščine, in pojdite kam dalje na jug, v srednjo ali južno Dalmacijo, za najmanj štiri tedne.
M. K. Lj. Rentgenska slika prsnega drotoja ka-ie v Vašem primeru ostaline nekdanjih vnetij, ovapnele in otrdele mezgovne žleze, v pljučih samih ni opaznih sprememb. Tak izvid imajo dostikrat ljudje, ki se počutijo zdrave. Menim, dn ee tudi Vam ni treta zavoljo tega vznemirjati. Zvišana toplina pomeni kaj, če je merjena v miru (ko človek ne dela in ne prebavlja). Zdi se, da zanemarjate evoje telo, da zahtevate od njega preveč in mu privoščite premalo. Dajte svojemu »osličku«, kar je njegovega, potem zahtevajte od njega, kar je Vašega!
S. M. P. Krvavenje iz nosa je kaj različnega izvora: poškodbe, razjedline, bolni izrastki (»polipi«), krhke žile, prevelik krvni pritisk, neke žil-no-krvne bolezni. Ako se krvavenje ponavlja in celo v hujši meri, treba zdravniškega pregleda rn zdravljenja, ki'je primemo jn v raznih primerih različno.
, I. S. S. Vnetje oči ae ne zdravi z mencanjem.
Dobri domači pripomočki so topel čaj kamilice ali ''' sleza ali smetlike (otavnice, trave sv. Lucije), ž njim ee delajo obkladki na vnete trepalnice (ali veke), ž njim se odmečijo luski niče in izpira krme-želj. Tudi toplo mleko je zelo primerno. Vnete oči kaže namazati z oljem ali smetano. Menim, da zadošča takšno domače zdravljenje v navadnih pri-
merih, v hujših treba k zdravniku, da predpiše še kakšne očesne kapljice ali mažo. Komur se oči rade vnemajo, naj se kar loti ribjegi) olja in ga pridno rabi po dve žlici na dan do srede pomladi.
A. K. M. Vročina Vas spreleta vsako uro po vsem telesu, nato obliva pot in stresa mraz, da Vas povsod zbada in boli v sklepih in kosteh? Bržkone so vse te nevšečnosti v zvezi z Vašo dobo kot močnejši izraz mene. »Vtrjevanje« v Vašem primeru nima pravega zmisla, tudi letni čae za pravilno vtrjevanje z vodo in zrakom ni več primeren. Topla (kadna ali tudi pršna) kopel e hladnejšim polivom ali opršenjein na koncu ee da s pridom upotrebljati tudi sedaj; po takšni kopeli zlezite pod toplo odejo alf pa se obleoite in čvrsto gibljite. Časih zadoščajo tople kopeli nog z mrzlimi oblivi. Tudi večkratno umivanje, oziroma drgnenje z vodo in kisom ali vinskim cvetom je umestno. Skrbite za redno in izdatno iztrebljanje, držite ee priprostih jedi, ogib-ljite dražljivih pijač. Čim več ee udejstvujete na prostem, tem manj bo težav! Izmed domačih pripomočkov je priporočljiv špajkov čaj, oprezno tudi rutov (vinska rutica), zoper potenje kaduljev (žaj-bljev) čaj. V primerih hujših meninih motenj predpisujemo zdravniki novodobna sredstva, sestavljena iz žlez z notranjim izločanjem, ki časih izdatno ublažujejo motnje. Sicer pa so te motnje prehodne, prej ali slej preminejo same po sebi.
Ista. Prhljaj v glavi ee odstranjuje s česanjem ali še bolje e krtačenjem. Če je tiste nesnage preveč, kaže lasišče umiti z milnim cvetom in če je koža z lasmi po umivanju ali sploh preeuha, namazati z oljem ali lanolinovim mazilom, eicer pa otirati z vinskim cvetom. Da bi lasje si veli radi vinskega cveta (v zunanji rabi), mi ni znano; meni sive brez njega.
A. M. P. Krepilna, a ne redilna hrana? Pojdite v posvete k delovnemu človeku, kakršen je z večine naš kmet, ki je krepek in malokdaj jama-ščan! Vedeti treba, da redi vsakršna odvišna hrana, ld jo človek vživa, a ne iztroši ali izrabi sproti, ne samo tolšče, ampak tudi beljakovine (mesnine in jajca) in močnine, oziroma eladkornine. Kdor jč, kar je primerno, a rajši manj, dn della, kar,je prav in raj® več, se okrepi in ne zredi! 0 posebnih načinih prehrane, ki so časih umestni, morda drugič.
M. P. R. Vsake kočljive zadeve vendar ne kaže razpravljati v javnosti! Ali nimate več matere? Če jo i.mate, zakaj Vam n.i mati zaupna prijateljica in svetovalka v tako kočljivi in življenjsko važni zadevi? če je nimate več, zalkaj se ne obrnete do zdravnika, ki Vae zanesljivo in nepristraneko pouči o zadevah, ki eo vsakemu resnemu dekletu znane, a Vam ne, ko menite, da ee da igrati z ognjem brez škode? Zresnite ee, dokleT ne dobite nepopravnih opeklin!
K. M. Radi Vaše brezimnosti — nič.
Vsem. Trimesečni dopust je pri kraju: nekaterim »Slovenčevim« bravcem ee je zdel predolg, meni je bil prekratek, saj mi ni zalegel niti pol tega, kar sem si obetali od njega. Danes priobčujeim odgovore na vprašanja, ki ee mi ne zde popolnoma zastarela. Odslej bo veljal stari red: vsak »Slovencev« naročnik ali član njegove družine ali ku-povalec nedeljske izdaje (ki se izkaže z zadnjo listovo »glavo«), dobi drugo nedeljo primeren nasvet ali mnenje na vprašanje glede osebnega zdravja ali splošnega zdravstva.
Kmetijski nasveti
Kmetavalčeva opravila v oktobru
Poljedelstvo. Letošnja dozdaj še lepa in dovolj topla jesen je omogočila, da so prišli velik del krompirja in drugih jesenskih pridelkov ob suhem vremenu pod streho. So pa tudi dosedanji ugodni dnevi jeseni pripomogli, da so še doraščajoči in zoreči pridelki še nekaj doprinesli in se popravili po prejšnjem premokrem vremenu. Da bi le bilo dovolj lepih jesenskih dni tudi v oktobru, ki je mesec spravljanja še ostalega krompirja in koruze, ajde, podzemne kolerabe, zelja, krmske pese in tudi korenja in strniščne repe. Krmsko peso je treba spraviti že pred prvim mrazom; že samo ena premrzla noč je lahko za peso usodna. Kdor spravlja krmsko peso in drugo korenstvo v podsipnico, naj to napravi ob vozni poti in čim bližje doma. — Komur ni bilo mogoče posejati ozimin dozdaj, lahko to še napravi. Seje pa naj le čisto, odbrano in razkuženo seme nekoliko bolj gosto, vendar pa ne pre-gosto, v dobro pripravljeno; dovolj zagnojeno zemljo. Če pride ozimina za krompirjem ali .drugim pridelkom, ki je bil z gnojem dobro zagnojen, potem ni treba gnojiti ozimini s hlevskim gnojem, pač pa s superfosfatom in 40 odstotno kalijevo soljo, da preprečimo poleganje in dosežemo boljši pridelek. — Za pomladanske setve in saditve je treba že jeseni pripraviti zemljo. Njive, ki so določene za krompir, koruzo in krmsko peso, pognojimo že zdaj s hlevskim gnojem, ki ga podorjemo. Pa tudi vse ostale njive, namenjene za pomladanske setve, pre-orjemo in, jih pustimo čez zimo v surovih brazdah, da zemlja prezebe, se razkroji in postane godna. Čim bolj zgodnje je jesensko oranje, tem bolj je to ugodno za pridelke v prihodnjem letu. Zelo pozno v mokrem vremenu izvršeno jesensko oranje doseže le tedaj svoj namen, če pride za tem res hud mraz. Za jara žita preorjemo njive v jeseni okrog 20 cm globoko, za okopavine pa 25—30 cm globoko.
Travništvo. V tem mesecu bomo po travnikih odstranili grmičje"in kamenje, očistili odtočne jarke in poravnali krtine. Z mahom poraščene travnike branamo ob suham vremenu s travniško brano. Če ni brane ali ni mogoče rabiti uspešno brane, raztrgamo in odstranimo mah s travnikov z železnimi grabi jam i. Z brano ali grabljami pa odpremo obenem tudi pot zraku, gorkoti in vlagi v travniško zemljo. Kar je plug za njivo, to je brana (železne grablje) za travnik, ki je poraščen z mahom. Ko smo s travnika odstranili mah, ga je treba tudi dobro pognojiti, da ne bo naše delo samo polovičarsko. Najboljši gnoj za travnik je dobro pripravljen kompost, dalje dobro sprhnel gnoj ter gnojnica in s superfosfatom. Ako nam primanjkujejo domača gnojila, je treba seči pa po umetnih gnojilih in gnojiti travnike z apnenim dušikom, Thomasovo žlindro ali superfosfatom in 40-odstotno kalijevo soljo. Kjer manjka travniški zemlji apna, Je treba gnojiti tudi z apnom. Le nega travnikov v zv^zi z zadostnim in popolnim gnojenjem vodi clo prvovrstnih travniških pridelkov. Za nego in gnojenje travnikov pa je najboljši čas la mesec in spioh vsa jesenska doba. 100 kg sena iz dobro negovanega in redno gnojenega travnika nam zaleže in donese pri živini trikrat več kakor
pa enaka količina sena iz slabega zanemarjenega travnika. Negujmo in gnojimo travnike v jeseni!
Živinoreja. Kar je bilo na tem mestu objavljeno za september, velja tudi za oktober. Letošnje vreme je izredno ugodno za jesensko pasenje živine po travnikih. Zato mislimo, da ni pri nas živinorejca, ki bi te ugodnosti ne izrabil in ne privoščil živini jesenske paše v polnem obsegu. Mogoče je, da bo trajala ta ugodnost naprej, še ta mesec in dalje. Vendar pa se ne smeš preveč zanesti, vsled česar pripravljaj svojo živino tudi na dolgotrajno zimsko krmljenje. Privajaj jo polagoma na suho krmo in vsa druga krmila, ki pridejo pri tebi ob začetku zimskega krmljenja najprej v poštev. Čim manj bo čutila živina ob koncu paše in zelenih krmil neugoden vpliv suhega krmljenja, tem lažje jo boš ohranil pri rednem donosu in polnem zdravju. — Izvrši v hlevu, svinjaku in kur-niku potrebne poprave in izboljšave, da ne bodo živini manjkali v njih svetloba, solnce, dober zrak, suho ležišče in gorkota. Tudi pobeli vse hlevske prostore še enkrat, če tega še nisi storil. Dokler hodi živina na pašo, se dovolj razgiblje. Toda gibati se mora živina tudi pozimi zunaj v prostem zraku. Zato spravi v red tekališče za govejo živino in prašiče, za perutnino pa brskališče. Le, kdor spušča živino tudi v zimski dobi redno na prosto v tekališče, si bo ohranil zdravo živino. Kdor pa jo v tem zanemarja in zapre v hlev do spomladi, želi le slabo sebi in živini. — Pri odbiranju ple menskih živali, pa bodisi goveje živine, prašičev ali kokoši, ohrani za dom pred vsem zdrave in najbolj donosne, spitaj in odprodaj le že prestare ali za donos preslabe živali. — Misanje pri kokoših gre h koncu. Da bodo začele kokoši kmalu po misanju zopet nesti, krmi jih obilo in dobro, zlasti naj ne manjka v krmilih beljakovin in rudninskih snovi (klajnega apna). Upoštevaj pri krmljenju kokoši, da je skisano posneto mleko najcenejše domače beljakovinasto krmilo.
Sadjarstvo. Z obiranjem in spravljanjem letošnjega sadja gre proti koncu. Glede spravljanja, vlaganja sadja v zaboje in ravnanja s sadjem uva-žujte vse nasvete, ki so bili priobčeni na tem mestu v nedeljskem »Slovencu« dne 2. septembra t 1.
V sadovnjakih pograbite odpadlo listje in ga zažgite, ker s tem uničite na tisoče trosov, ki bi sicer lahko povzročili v bodoče na sadnem drevju razne bolezni. — Bliža se jesensko sajenje sadnega drevja. Izkopljite pravilne jame in pripravite oporno kolje. Preskrbite si le prvovrstna sadna drevesca dobrih tržnih sort iz priznano dobrih drevesnic. Sadite le take sorte, ki v dotičnem kraju najbolje uspevajo. Sadite čim manj sort, da bo čim več sadja ene in iste sorte. To naj upoštevajo zlasti oni, ki hočejo pridelovati sadje za trg. Ne nabavljajte si in ne sadite sadnih dreves, o katerih ne veste, kakšne sorte so. — Privežite na vse sadno drevje pravočasno lepljive pasove, da preprečite škodo po zimskem pedicu.
Vinogradništvo. Po trgatvi okoplji trte čimprej, da uničiš v zemlji obile škodljivce, ki sicer pričnejo spomladi svoje uničevalno delo. Z jesenskim okopavanjem deluješ in pospešiš razkroj zemlje. S leni okopavanjem lahko združiš tudi gnojenje vinogradov.
Kletarstvo. Po končani trgatvi osnaži vso posodo in opravo, ki si jo rabil pri trgatvi in jo dobro osuši in shrani na določeno mesto. Ce nisi v kleti še vsega osnažil in uredil, stori to čimprej. Vrši se glavno kipenje mošta. Skrbi, da bo v kleti dovolj zračno, obenem pa tudi primerno toplo, da mošt kar najbolje povre že zdaj, da bo vino spomladi dobro in čisto.
Vrtnarstvo. V zelenjadnem vrtu in v gredicah ,e treba pridno pleti in uničiti vsak plevel še pred "cvetjem, da ne pojde v seme in da ne bomo imeli zaradi tega preveč dela s plevelom v prihodnjem letu. Začnimo pripravljati kleti in tople grede ali zakope za uzimljenje zelenjave. V ta namen napeljemo v prej izpraznjene in očiščene kletne prostore zemljo in sveži pesek. Tudi tople grede so zelo uporabne za uzimljenje zelenjave; iz njih spravimo zemljo in gnoj. Vse za uzimljenje pridelano zelenjavo (endivija, ohrovt, zčlena, pesa, korenje itd.) pa pustimo zunaj na prostem še dalje toliko časa, dokler je za to količkaj ugodno vreme. Upoštevajmo pa tudi, da se da zelenjava dobro ohraniti le, če jo uzimimo suho in ob lepem hladnem vremenu. Ako vlagamo v to pripravijene kleti in tople grede po dežju premočeno ali od rose ali slane vlažno zelenjavo, nam začne kaj rada gniti. — Peteršilj, majaron, drobnjak in drugo presadimo iz vrta v zabojčke, ki pa jih pustimo še na prostem, dokler ne pritisne mraz. — Iz zelenjadnega vrta pospravimo vse kolje in druge vrtne premične priprave na mesto, ki je zavarovano pred dežjem in snegom. — Ves plevel in razne zelenjavne odpadke uporabimo za napravo novega kompostnega kupa,
med katerega primešavajmo pri napravi tudi apno. Stare kompostne kupe je treba predelati in pre-metati ter jih politi z gnojnico ali straniščnico.
Popolnitev ali zboljšanje gnojnice. Čital sem, da se gnojnica lahko zboljša s superfosfatom. Kaj je boljše, trositi supertosfat posebič ali ga pomešati v sodu med gnojnico in ga z gnojnico vred polivati po travniku?
Kakor ao skušnje pokazale, je bolje, da trosite superfosfat sam po travniku v jeseni in ga ne mešate med gnojnico. Z gnojnico lahko gnojite travnik neodvisno od superfosfata ali Thomasove žlindre v onem času, ki je najbolj primeren za izvažanje gnojnice iz gnojnične jame in za polivanje po travniku.
Čebele v ajdi niso izpolnile naših upov. V času najlepšega cvetja je nastopilo deževje, ki je preprečilo donos in uničilo nešteto čebel. Letos se čebelarji žal ne morejo pohvaliti. Kaj sedaj? Skrbeti je treba, da se ohranijo plemenjaki za prihodnje leto. Kjer družine niso nabrale zimske zaloge (vsaj 10 kg na panj velike mere in 7—8 kg na kranjiča), pa so družine močne, je treba dokrmiti ali z medom ali s sladkorjem. Upajmo, da bodo merodajni činitelji vendarle priskočili čebelarstvu na pomoč s trošarine prostim sladkorjem. Kjer so pa družine šibke in če ne bo kmalu sladkorja, ne bo kazalo drugega kakor družiti, oziroma z zalogo ene ali več družin drugim dopolniti zalogo. Opozarjamo vse čebelarje, naj nikakor ne pnščajo čei zimo družin s prepičlo zimsko zalogo, ker se jitr bo to maščevalo spomladi.
Panji se stisnejo in špranje med njimi skrbno zamaše s papirjem. Paziti zaenkrat še ni treba — to se stori, ko se pomakne žival v zimsko gnezdo, kar se zgodi ob prvem znatnejšem padcu toplote, ko se bo toplomer začel bližati ničli. Za paženje so pri premičnih panjih najbolj pripravne slamnate blazine ali pa veliko listov papirja, za kranjiče je pa dober zlasti pazdir oziroma listje, s katerim se zadaj in ob straneh panji zadelajo.
Pravni nasveti
Optant in povrnitev takse. L. T. B. Dne 20. oktobra 1931 ste vložili prošnjo za povrnitev takse od kupne pogodbe in to v smislu zakona o oprostitvi taks na pogodbe o kupu in prodaji posestev, ki jdh kupijo optanti in oeebe, ki uživajo ugodnost optantov, kakor tudi naselniki v južnih krajih. Prošnja pa je bila odbita, češ, da je bila prepozno vložena. Do kedaj se je morala prošnja vložiti? — Prošnja za povrnitev takse ee je morala vložiti v 60 dneh od dne, ko je etopil navedeni zakon v veljavo. Ta zakon je stopil v veljavo 25. avgusta 1931. Prošnja se je torej morala vložiti do 24. oktobra 1931. Ker je bila odbita, ee pritožite na Dravsko finančno ravnateljstvo v Ljubljani.
Povračil« plačanega davka. P. Ž. M. Iz vašega dopisa ni jasno raizvidno, zakaj davkarija zahteva od vas plačilo zneska, ki ga ima baje dobiti prejšnji lastnik povrnjenega. Vprašajte pri davčni upravi, kjer vam bodo vse nejasnosti lahko točno pojasnili. Plačani davki se strankam vračajo, ako je bil davek plačan, ne da bi obstojal zakoniti razlog za plačilo v celoti ali pa samo glede enega dela ali, ako naj bi ostal kak predmet davkov prost, toda se je earno zato, ker ee ni moglo razločiti, kateri del naj ostane oproščen, morala obdavčiti celota. Neumestno plačani ali preplačani davki ee vračajo v gotovini, ako je ves tekoči davčni dolg poravnan, drugače pa se zaračunajo v odplačilo kasneje zapadlega davka.
Nostrpljivi upnik. A. A. Nič vam ne pomaga se razburjati nad hranilnico, ki vam ne izplača vloge. Tudi ji zato ne bo treba likvidirati. Ako ee še nd, se bo lahko poslužila zaščite in bo prosila za odložitev izplačil. Tedaj bo dolžna izplačevati samo po odobrenem odplačilnem načrtu.
Draginjska doklada za žen«. S. J. Državni uslužbenec nima pravice do rodbinske doklade za ženo tudi v slučaju, ako ima žena od imovime, privatne službe ald samostojnega dela katerekoli vrste več kot 200 Din čistega dohodka na mesec.
Bolniški stroški za deklo. I. J. Dekla, ki je pri hiši od leta 1927, si je dala v bolnišnici operirati golšo. Gospodar Je prejel od bolnišnice poziv, da plača stroške. Odgovori] je, da služkinja ni zbolela pri njemu in da se je sama napotila v bolnišnico ter da operacija ni bila neobhodno potrebna. Razen tega, da težko plača stroške. Sedaj ga paziva državno pravobranilstvo, da plača stroške. Ali mora res plačati? — Ker je bila služkinja nad pol leta v službi, je gospodat dolžan plačati bolniške stroške za 4 tedne. Ker je bila služkinja operirana, je bila oipeTacija gotovo potrebna in gospodarju ne bo pomagal izgovor, da ista ni bila neobhodno potrebna. Uslužbenec ima namreč pravico zahtevati zdravljenje v bolnišnici, če je radn značaja bolezni to potrebno. Ako težko plača, naj vloži prošnjo za znižanje ali oprostitev plačanja stroškov. Drugega izhoda ni.
Prejemki uslužbenca v slučaju bolezni. S. L. M. Vprašate, kako dolgo je služlbodajajlec dolžan dajati plačo službojemaicu, ako ta zboli. Ali sme kaj odtegniti, če se na račun bolniške blagajne zdravi v bolnišnici? — Po obrtnem zakonu mora delodajalec izplačati uslužbemcu aa prvi teden bo-leeni celo plačo in mu ne sme ničesar odtegniti, tudi ne prispevkov za bolniško blagajno. Ako pa je delavec sprejet v službodavčevo hišno skupnost, mu mora poslednji dajati v primeru bolezni, ki ni povzročena namenoma, niti iz velike malomarnosti, poleg denarne plače potrebno prehrano, zdravniško zdravljenje in potrebna zdravila največ tekom 14 dni, če je službeno razmerje trajalo že 14 dni, a največ 4 tedne, če je trajala služba že pol leta. Izdatki v gotovini za zdravniško zdravljenje in za nabavo potrebnih zdravil ter stroški za nego v bolnišnici ee morajo obračunati v ehiž-bojemnikove denarne prejemke, ki mu pripadajo za čas bolovanja.
Skrajšan rok ali oprostitev. M. G. M. Najmlajši sin, ki služi polni rok, nima pravice do skrajšanega, ker je njegov starejši brait neposredno pred njim odslužil skrajšan rok. Pravico do oprostitve hi imel, 5e družina plačmje na leto manj ko 120 dinarjev neposrednega davka, in če bi bile tako sestre kakor tudi mati-vdova nesposobne za delo, kar bi se moralo ugotoviti pri posebnem zdravniškem pregledu. Če mislite, da obstoje navedeni pogoji, vložite prošnjo na Komando vojnega okrožja.
S. J .R. Čitajte naše odgovore bolj pazljivo!
Pritožujete ee, da vam nismo odgovorili. Odgovor na vaše vprašanje smo objavili v nedeljo, 2. septembra L L pod naslovom »Odpovedana služba«. Sami ete želeli, da naj odgovorimo talko, da ne bodo drugi vedela, da se nanaša na vas. Zato smo bili kolikor mogoče kratki, a vendar razumljivi, če bi bili »tali.
Nepotrebna steza. L. C. Kupili ste njivo, čez katero vodi mala eteza, katere se poslužuje eosed in drugi vaščani. Po Vašem mnenju ta steza za vaščane ni neobhodno potrebna, ker vodi v isti smeri občinska cesta, ki je le za nekaj metrov daljša. Vprašate, če lahko prepoveste uporabljanje te steze, dasiravno jo vaščani uporabljajo že več kot 35 let. — Brez krajevnega ogleda se ne more presoditi, če je ta steza potrebna ali ne. Odsvetujemo Vam. da ikratkomalo to stezo zagradite. ker
bi Vas oni, ki so dosedaj neovirano po tej stezi hodili, smeli v teku 30 dni tožiti radi motenja posesti. Pozimi, ko po stezi nihče ne bo hodil, ampak bodo hodili po občinski poti, to etezo dobro zagradite. Po 30 dneh, odkar bo steza zagrnjena, Vas nihče ne bo mogel tožiti rada motenja posesti. Dosedanji upravičenci bi Vas mogli tožiti le radi priznanja elužno9tne pravice steze, toda oni bi morali v tej tožbi dokazati, da že 30 let sami, oziroma a posestnimi predniki to stezo uporabljajo in da je ta eteza potrebna v evrho koristnejšeea ln udobnejšega uživanja njihovega zemljišča, kar pa ne bo mogoče, ker gre vzporedno e to etezo občinska pot
Odplačilni načrt za izplačevanje vlog. I. A. Ia vašega vprašanja izhaja, da mislite, da je bil za vse denarne zavode izdam odplačilni načrt za izplačevanje vlog. To pa ni tako. Zavod, ki zaprosi za odložitev plačil, mora priložiti svoji prošnji predlog načrta, po katerem misli poravnati svoje stare dolgove. Ako ministrski svet dovoli odložitev plačil, odobri tudi načrt, po katerem se ima izplačevati. Kakšen je odplačilni načrt, vprašajte pri dotičnem zavodu, kjer imate vlogo, eeveda, če se je poslužil zaščite.	,
Ustm-ena pogodba velja. M. J. B. Meseca maja ste prišli za oskrbnika v neko vilo. Z lastnico ste ee točno dogovorili glede dela, pllače in odpovedi ter Vam je obljubila poleg proetega stanovanja 300 Din mesečne plače. Razgovoru je prisostvoval kot priča neki gospod, ki je uetmeno dogovorjeno pogodbo zapisal na papir in je lastnica dejala, da pošlje pogodbo advokatu v pregled. Ko ete čez čas zahtevali pismeno pogodbo. Vam je lastnica rekla, da tista pismena pogodba ne velja in da eo jo zato uničili. Rekla je tudi, da Vam da mesečno le 100 Din in če Vam ni všeč, da lahko greste. Vprašate, če si lahko proti temu kaj pomagate. — če Vam je lastnica res obljubila poleg stanovanja mesečno 300 Din in je točno navedla, kakšna dela boste kot oskrbnik morali opravljati in kakšna velja odpoved ter ete Vi na to prietali, potem je s tem bila sklenjena veljavna uetmena pogodba, ki se enostransko ne da razveljaviti. Lastnica Vam sme v dogovorjenem roku odpovedati službo, ne sme Vam pa eamolaetno znižati Vaših prejemkov. Pravico imate tožiti lastnico na razliko pritrganih Vam prejemkov, in sicer do dneva, ko ee izteče uetmeno dogovorjeni odpovedni rok.
Dobrota — sirota. M. 2. Lj. Kot šivilja ete radi starosti in bolezni opešali ter niste več sposobni za boljša šiviljska dela. V prejšnjih časih ste delali obleke družini, ki je imela več otrok v šolah. Ta družina — vdova z otroci — Vam je tedaj ostala dolžna in znaša sedaj dolg nad 5000 Din. Otroci te družine eo zdaj odrasli ter samostojno zaslužijo. Mati-vdova Vam je vedno obljubljala, da bo že plačala. Vprašate, če je Vaša terjatev zastarana, oziroma, če od sedaj samostojnih otrok te vdove lahko zahtevate plačilo. — Vaša terjatev ni zastarana, ker Vam je vdova vselej na Vašo terjatev priznala dolg. Svetujemo Vam, da si preskrbite ubožno spričevalo in da takoj tožite mater, kajti otrok ne morete tožiti. Nespametno bi bilo od Vas, da bi s svojimi žuilji podpirali brezvestno brezbrižnost takih ljudi, fci se nobel oblačijo na tuj račun.
Pokvarjen deček. F. P. M. Obrnite se na vodstvo Rakovnika pri Ljubljani. Morda bi tam sprejeli dočaka.
Jamstvo sadmžnika. I. Z. Zadrugar, ki je izstopil iz zadruge, jamči še eno leto po preteku poslovnega leta, v katerem je izstopil, ako pravila ne določajo daljšega jamstva. Ako bi tudi po preteku jamstvene dobe kaj zahtevali od Vas, enostavno ni treba plačati.
Akademik. V. Raaumemo, da Vam je težko plačevati visoke takse, ko od doma ne prejmete nobene podpore. Ali zakon v takih primerih ne pozna izjeme; zato ni pomoči, dokler ni zakon spremenjen.
Mala matura in usposobljenost sa trgovin«. M.
R. Vprašate, če ee more oni, ki ima malo maturo, v enem letu izučiti trgovske obrti. — Dovršeni štirje razredti meščanske, srednje ali njej enake strokovne šole nadomeščajo učni rok in eno leto zaposlitve. Ker je za dokaz izobrazbe v trgovinski obrti potrebna poleg dveletne učne dobe, dveletna zaposlitev kot pomočnik, bo torej moral mali maturant iti eno leto za pomočnika, da bo imel potrebno izobrazbo za izvrševanje trgovinske obrti.
Invalid. Z. A. G. Od leta 192rt živite v Avstriji. Poprej ste prejemali invalidsko podporo. Ko ste ee izselili, ee Vam je izplačevanje podpore ustavilo. Večkrat ete prosili, da bi ee Vam invalidnina še v naprej izplačevala, a je bilo vse bre« uspeha. Sedaj ste brez posla in ee nameravate preseliti v našo državo. Vprašate, če bi sedaj mogli dobiti invalidsko podporo. — Po invalidskem zakonu izgube invalidi pravico do invalidnine, ako se preselijo na stalno prebivanje izven domovine. Oni, ki se najdalje v treh letih od dne odhoda vrnejo v domovino, dobe naknadno od dne povratka pravioo, uživati državno zaščito in pomoč, ce imajo sicer pogoje, ki jih predpisuje invalidski zakon za dosego invalidnine. Ker je v Vašem primeru ta triletni rok že potekel, ne boste dobili invalidnine.
ČITATELJEM ZA NEDELJO
Slike iz Westfalije
n.
V cerkev
Prišla (e nedelja. Ze na vse zgodaj zjutraj me je prebudilo prepevanje, glasovi mandolin in kitar s ceste. Prvič sem tedaj čul napev nemške popotne pesmi: Das Wandern ist des Miillers Lust, das Wandern... (Popotovanje je mlinarjevo veselje, popotovanje...}, pesmi, ki jo poje gori že skoro vsako dete.
•Mama, kaj pa so tako peli in igrali zjutraj?« rvm )t> vprašal, ko smo se pripravljali, da gremo k sv. maši. »A, ja, to so bili vandrarji (Wande-rer = popotnik). To je tu vsako nedeljo, Vadar je lepo. Jungenci (Junge = fant) in dekleta se zberejo, vzamejo kake instrumente in gredo v bnš (Busch = gozd) ali na gmajno.«
Prizvanjalo je od vseh strani. Res sem ugledal precej daleč med hišami visoko cerkev. »Bomo šli v to?« »Ne, ta je evangelarska (protestantska).« »Mama, ste bili že kdaj notri?« »Enkrat že; ko je ena nahparca (Nachbarin = soseda) umrla, sem šla za pogrebom, pa sem bila notri.« »Ali imajo lepo?« »O, ne, same klopi, ena miza spredaj, nič oltarja, nič kipov, tako prazno je. Pastor je pridigal, potem so pa samo peli. Mi imamo pa tako lepo cerkev!«
Oče je zaklenil in šli smo. Lepo sveže jutro je bilo, Danes se še iz dimnikov ni skoraj nič kadilo, le prav nalahno. Cesta je bila lepo po-metena, ljudje praznični.
»Mojn O,!« je pozdravil očeta precej star, dolg, koščen možakar, ki je stal ob vratih v sosednji hiši pri cesti in kadil iz dolge pipe, »Greš v cerkev,« ga je nagovoril v sicer razumljivi govorici, vendar z nekim čudnim naglasom. »Saj far nič ne da; ako bi kaj dal, bi šel jaz tudi.« »Vsak po svoje,« ga je zavrnil oče. »Ali je to tudi Slovenec?« sem vprašal očeta. »Ne, Pem (Bohme = Čeh); on ne gre nikoli v cerkev, zmerom rad malo štenka (stenkern zbadati). Žena je pa Slovakinja; ona pa hodi vedno.« Ko sem se ozrl, je res ravno prihajala preko praga nizka, debela ženica v rdečkasti ruti in se usmerila za nami. »Frau O., pččkite,« tako nekako je zaklicala. Šli ste nato z mamo in se živahno menili. Mama jo je morala kar dobro razumeti, jaz sem pa vlekel in vlekel na ušesa, pa ni bilo nič. Zdelo se mi je, da nekam poje, ko govori, in nehava sredi besedi.
Proti nam je prihajala večja skupina ženic v pisanih rutah, v za čudo širokih krilih z neštetimi gubami; imele pa so tudi rožaste predpasnike z vezenino ob krajih, da sem se nehote spomnil kranjskih mamic. Govorile so glasno, vre-Sčeče, kar vse vprek, v tako znani govorici, pa vendar nisem razumel besedice. Šle so mimo, pa se nismo pozdravili. »Kdo so pa to, ata?« »Poljakinje. Zdajle so imeli Poljaki svojo mašo in pridigo. Imajo pri .cerkvi svojega duhovnega, ki zna poljski.«
Na drugi strani ceste je korakalo kakih pet moških v živahnem pogovoru. Posebno dva sta se živ6 menila. Eden od njiju je bil pravi orjak po telesu, pa že siv, s sivimi gostimi brki, drugi pa, ki je drobil tik njega, je bil nenavadno majhen, že nekoliko upognjenega hrbta. Res bi bil rad vedel, kaj imata tako zanimivega, ko se je mali mož tako vneto oziral od spodaj gori v obraz Orjaškega brkonje! Večkrat pa sem ujel besedo »pšakref«. »Ata, kaj pa je to pšakref?« sem vprašal. Nekoliko se je nasmehnil in rekel: »Tako Poljaki kolnejo. Mi hudiča, coi pšakref!« Pozneje sem se zanimal za to besedo in zvedel, da tiči v kletvici jedro: sv. kri (krv).
»Ali imajo Poljaki vsako nedeljo svojo mašo?« »Ja, vsako, ob istem času.« »Bomo imeli mi Slovenci zdajle tudi svojo?« »Nak, mi pa ne. No, včasih že pride kak naš gospod, Kalan ali kateri drugi.«
»Ho, Mojn!« »Mojn!« Kaj mislite, kdo je bil? Vodnar jo je mahal! Bil je v starem zelenem klobuku s štulo na tri vogle, v oguljenem suknjiču in razpeti srajci brez ovratnika, da si mu videl porasle prsi. Na črni verižici pa mu je na rami visela podolgovata pločevinasta posoda okoli poldrugega litra, vsa buškasta, s črnim zaprašenim zamaškom, ki je bil s trakom pritrjen na ročaj posode. Pod levo pazduho pa je nesel kup umazanih cunj, trdo povezanih s pasom. »Šele s šihta?« »Ja, tist je dč! Ta prokleti nohtšiht! Pa še zame molite,« je dejal že odhajaje. »Ata, zakaj ima tiste cunje?« »Saj sem jih jaz tudi včeraj prinesel, ali nisi videl? V jami se zamaže, pa je treba vsak teden enkrat oprati in zašiti. Če kdo kaj čez nedeljo v vašhavu (Waschhaus = kopalnica) pusti, mu pa zažgo.«
Prišla sva na konec ceste in zavila preko proge, ki vodi na ceho. >No, vidiš, tamle pa jaž delam,« mi je pokazal v smeri proge. Bil je z visokim zidom ograjen prostor, iznad katerega so se pomaljali visoki dimniki, različne stavbe,
Opatijska cerkev v Hambornu.
kotli, drogi, dolga žica, na kateri je visel majhen voziček, in ne vem, kaj še vse. Posebno me je zanimalo visoko železno stolpasto ogrodje, na vrhu katerega se je vrtelo s silno naglico dvoje koles. »Zakaj se pa tako vrtita, ko je vendar nedelja,« sem vprašal. »Zdaj še iz nohtšihta ausforajo (aus-fahren = ven se voziti). Na -tistih kolesih so železne vrvi, ki vlečejo Korb (košara) ven pa noter.«
Še nekaj ovinkov in bih smo pred cerkvijo. Črna kot druge hiše je bila, v gotskem slogu, brez ometa, da si videl golo opeko. Pred vhodom se je trlo ljudstva. Tu si videl visoke gospode s cilindri, preproste može bledih, upadlih lic, ki jim je otožna resnost sevala iz udrtih oči, okoli katerih sem večkrat opazil črne kolobarje, — ah, saj jim sonca manjka —, lepe dame v belih rokavicah, pa tudi uboge ženice v širokih, do tal segajočih krilih, v rutah zavite, da si komaj zapazil drobni obrazek; vmes pa je žvrgolela mladina; mladi fantje v čepicah vseh barv (študentje) so smehljaje se prihajali z lepimi deklicami, ki so imele tudi posebne čepice z barvastim všitim trakom (dijakinje).
Vse to se je zlivalo v mogočno veliko cerkev. Dve dolgi vrsti stebrov sta se spuščali pod strop, kjer se je vsak razcepil v polno vej, ki so se kakor rebra bočila pod visokim svodom. Brat me je nalahno prijel za roko. Šla sva mimo dolge vrste klopi in prišla do čisto majhnih klopic. Mislite si navadno kmečko pručko, le podaljšano do kakih 10 metrov. Pred to pa je bila nekaj centimetrov od tal dvignjena ozka deska za kle-čanje. Sedla sva torej na eno teh klopic, ki so bile kajpak brez naslonjal. Prav take so imele deklice na drugi strani.
Ni dolgo trajalo in mašnik ie pristopil. Za-bučale so orgle, vstali smo in vsa zbrana množica je zapela, da je grmelo pod visokimi oboki. Bil je zategel napev pesmi, ki sem jo pozneje še tolikokrat čul
Fest soli mein Taufbund immer stehen, Ich vvill die Kirche horen — itd. (Trdno stoji naj vedno moja krstna obljuba, hočem slušati Cerkev — itd.)
Nato smo zopet sedli. Tam od srede cerkve nekje je prihajal krepak fantovski glas. Ko je on nehal, mu je kakor en mož odgovarjala množica. Čez nekaj časa smo zopet vstali in spet so peli. Nato je vse utihnilo.
Duhovni ie prišel na prižnico, prebral Evangelij in začel pridigati. O njegovi pridigi res ne vem kaj povedati; če bi rekel, da je hila lepa, bi bil podoben onemu gluhemu možu, ki je ves vzhičen prišel iz cerkve rekoč: »Kako so gospod danes lepo pridigali, samo kaj, ko jaz nič slišal nisem!« — Ogledoval sem si cerkev.
Na desni je bilo več spovednic. Oči so mi obstale na eni. Na njej je bilo napisano najprej neko nemško ime, nato pa: Spovviednik polski. Kajne, skoraj čisto po naše. Nad njo je bila na steni slika, pa le s črno barvo, ki ie predstavljala prizor, kako pride David pred preroka, vrže svojo harfo na tla in mu pade pred kolena. Zraven je bilo besedilo iz sv. pisma Nato sem ogledoval različne prizore iz sv. pisma v barvanih oknih. Prav nad glavnim oltarjem, ki pa je bil nekam temen, je bil prizor, ko Kristus pomiri vihar na morju. Posebno kričeče rdeč je bil Jezusov plašč, ki je vihral v vetru. Zopet na desni v stranski ladji sem opazil v oknu Mater božjo z Jezusom v naročju. Zraven je stal mlad fant z belo lilijo v roki. Spodaj je bil napis: Sw. Stanislaw — Matka Maria — Czenstochovva. Torej spet poljsko. Upal sem, da dobim še kje kak slovenski napis, pa ga ni bilo.
V cerkvi se je zganilo. Pridiga je bila končana. Zopet ije eden med mašo molil naprej, cerkev pa mu je odgovarjala. Včasih smo vstali in so zapeli. Pesmi so si bile skoraj vse podobne po melodiji, nekam monotone, mirne; naše cerkvene pesmi so veliko živahnejše. Prišli smo do sv. obhajila. Strežnik je pozvonil in velika množica se je bližala glavnemu oltarju. Ko sem pogledal po cerkvi, so se klopi kar spraznile; vse je bilo natrpano spredaj: mladi, stari, možje, žene, zastavni fantje, zale deklice; vsi pa so odhajali od obhajilne mize v vrsti s pokončno sklenjenimi rokami, sklonjenih glav, ne meneč se za levo in desno, čisto zatopljeni v skrivnost, ki so jo nosili v sebi.
Ko smo po končani službi božji odhajali, je pred vhodom čakala že druga množica, da se udeleži naslednje daritve.	—R.
John Galsworthy:
Gozd
Baronet, Sir Arthur Hirries iz Hirriehugha, posestva v eni severnih provinc, je sklenil, da bo svoj gozd prodal. — Tudi njega se ie polastila tista, v vojnih časih tako razširjena dobičkaželj-nost. Prav tako kakor lastniki listov, vojni pisa-; telji, tvorničarji, dobavitelji orožja in drugi taki ljudje, je imel tudi on načelo: »Služil bom domovini; če bom pri tem kaj več zaslužil, bom pa dobiček dal za vojno posojilo.«
Ker je bilo njegovo posestvo z visokimi hipotekami obremenjeno in gozd eno najboljših lovišč v tisti severni grofiji, si je mislil, da ga bo dal naprodaj šele, kadar bi ga vlada hotela imeti za vsako ceno. Ves čas je bolje kazalo, dati v najem lovišče, zdaj pa je zadel hkrati dve muhi: milijonska kupčija bi bila hkrati patriotsko delo. Sir Arthur je bil mož petinštiridesetih let, a še ne osivel, z lisičjimi brkami in lahno rdečimi lici, ustnicami in trepalnicami; kolena so mu bila nekoliko na znotraj upognjena, pri hoji je postavljal svoje okorne noge močno na zven. Gibal se je v najodličnejših krogih, sicer nekoliko nerodno in leseno. Pri tako ugodni konjunkturi se s prodajo
hirriehughskega gozda lahko do smrti znebi vseh skrbi, si je mislil. Zato ga je neki dan v aprilu, ko so z bojišča prišle neugodne vesti, kar gladko prodal nekemu vladnemu uradniku. Prodal ga je ob pol šestih zvečer in dobil skoraj vso kupnino v gotovini; potem je izpil nekaj močnega žganja s sodo, da bi si izplaknil neprijetni okus, ki mu je ostal po tem opravku. Čustvovanje mu je bilo sicer tuje, a vendar je sedaj mislil na to, da je večino tega gozda vsadil njegov praded, da je celo kraljevska visokost bila nekoč pred leti njegov lovski gost, in da je on sam, ki ni bil kot športnik nikdar dosti prida, na potih in v goščavi tega prelepega lovišča zgrešil več ptičev, kakor je priznal. A kaj je hotel, domovina je bila v stiski in kupna cena čedna. Poslovil se je od vladnega uradnika, si prižgal cigaro in počasi odšel skozi park; hotel se je posloviti od gozda.
Na obeh straneh poti, po kateri je šel skozi naravni park, so bile hruške v prvem cvetu. Sir Arthur Hirries, ki je imel popoldan rajši cigare in žganje kakor čaj, ni imel dosti smisla za lepoto narave, Vendar ga je pogled na te hruške dirnil:
kako nežno so se zeleno beli popki videli v sinjinl neba in v debelih belih oblakih, ki so bili kakor iz snega! »Za hudiča, te hruške so lepel Dobra letina se obeta, če ne bo slana uničila cvetja. A nocoj bo gotovo pomrznilol« Ob malih vratih parka je nekoliko postal in se še enkrat ozrl na ta drevesa, ki so kakor belo oblečena dekleta stala ob robu gozda. Sir Arthur vsekakor ni mislil na take primere, ampak na to, kako bi najugodneje naložil denar, ki mu bo ostal po izplačilu hipotek. V vojno posojilo, seveda; domovina ie v potrebi!
Šel je skozi vrata in stopil v park. Na milje daleč se je razprostiral gozd v različnih oblikah in barvah. Njegovi predniki so vsadili skoraj vse: bukev, hrast, brezo, javor, jesen, brest, bor, božje drevce; tu in tam je stala lipa in rdeča bukev in globlje notri v goščavi gozdiček macesna Večerni zrak je bil oster; iz bleščeče belih oblakov so padala ledena zrnca. Od žganja še vedno segret, jo je sir Arthur Hirries hitro mahal io vsrkaval slastni vonj svoje cigare. Zamišljeno je stopal, zatopljen v otožnost, ki se je kmalu spremenila v nekako nezadovoljnost. Nikdar več ne bum mogel na lovu na fazane svojim gostom pokazati s puškino cevjo najboljših čakališč. Med vojno se je reja fazanov seveda močno zanemarila, a vendar je spodil dva ali tri stare fazane, ki so hreščeče vzleteli na desni in levi. Kunci so brezbrižno tekli po potih; z lahkoto bi jih ustrelil. Prišel je do mesta, kjer je bila stala njegova kraljevska visokost pri zadnjem lovu z gonjači. Tudi aa besede njegove kraljevske visokosti se je spomnil: »Zelo dobro se da streljati s tega čakališča, Hirries, to mi je všeč. Fazani so ravno v pravi višini.« Tla so se tu precej strmo dvigala. Tu so po večini rasli hrasti in jeseni. Med nežno zelenim listjem jesenov in golimi vejami hrastov, ki so spomladi videti zelo siromašni, je stal tu in tam temen bor. »Te bore bodo posekali najprvo,« si je mislil. To so bila krepka drevesa, ravna kakor geometrične črte in do vrha čisto brez vej. Krone so se jim v hladnem vetru zibale; slišalo se je kakor lahno zdihovanje. »Trikrat tako stare so kakor jaz,« si je rekel, »prvovrsten les za poseko.« Pot ga ie zdaj po ostrem ovinku peljala v majhen macesnov gozdiček, ki se je vzpenjal lako strmo, da se mrka večerna zarja ni prav nič videla. To je bil resen, mračen gozd, siv in nežno rjav. Iz zelenih poganjkov z rdečimi konci se je v hladni večer razširjal vonj, a sir Arthur Hirries ga ni čutil, zakaj v nosu je imel še vedno dim po cigarah. »Ta debla tu bodo kot oporni tramovi romala v strelske jarke,« si je mislil, šel skozi gozd in prišel do jarka z resjem in brezami. O gozdarstvu ni dosti razumel in vprašal se je, čemu bi pač bila ta bela, sveteča se drevesa. Cigara mu je ugasnila. Naslonil se ie na eno svilenogladkih debel pod streho popkov in fino razpletenih vej, si uprasnil užigalico in si z roko zakril plamenček. Skozi resje je skočil zajec; šoja z repom, podobnim pahljači, je sfrfotala mimo njega po rebri. Gospod Arthur je šel za njo, da bi videl, kje ima ciganka gnezdo. Ptiči so ga zanimali in svojo prelepo skupino šoj bi bil rad povečal. Jarek se je nenadno ponižal. Tu so bila debla čisto drugačna, širša, močnejša. Po večini so to bile bukve. Ta del gozda mu je bil neznan. Ker tu ni bilo nobene gošče, ta kraj ni bil za prežo, in zato so, kadar je bil lov, postavili gonjače naokrog. Šoja je izginila, začelo se je mračiti. »Nazaj moram, sicer pridem prepozno k večerji.« Za trenutek je preudarjal, ali bi šel isto pot nazaj, ali bi krenil skozi bukovje v park. Zaradi šoje, ki se je zdaj pokazala ob njegovi levi, se ie odločil, da bo šel skozi bukve. Zavil je na majhno zaraslo stezo, ki je peljala skozi gozd z goščo. Peljala je navzgor, nekaj časa levo, potem je zapognila desno. Gospod Arthur je hitro korakal, zakaj naglo se je zmračilo. Takoj se mora zopet levo obrniti! In res, obrnila se je na levo, a potem zopet na desno. Ker je bilo tudi tu vse v grmovju, mu ni preostajalo drugo kakor iti naprej, ali pa se obrniti. Odločil se je, da pojde naprej. Vroče mu je bilo kljub temu, da so še vedno padala ledena zrnca skozi mrak. Za hitro korakanje njegove noge že sploh niso bile, saj so mu bila kolena na znoter obrnjena, noge pa na zven. In vendar je stopal živahno naprej, a pri tem z nekakim neprijetnim občutkom spoznal, da se oddaljuje vedno bolj od hiše. Pa saj bo pot prihodnji trenutek zopet na levo zavila. A varal se je. Nobenega glasu, samo šušljanje vetra v vrhovih in tu in tam lahno škripanje lesa: postrani zraslo deblo se je doteknilo soseda...
Steza je šla sem in tja. Urezal jo je kar preko gošče. Priti mora na drugo pot. Nikdar še ni bil ob mraku v svojem gozdu. Orisi dreves so se mu zdeli tako grozotni in preteči, kakor se mu nikdar niti sanjalo ni. Hitro se je motal naprej skozi goščo, pa zopet ven, poti pa ni našel.
»Zdaj sem se ujel v tem prokletem gozdu,« se je jezil. Gozd, ta vsakdanja beseda za brezštevilne figure, ki so mu tako neusmiljeno zapirale pot, ga je nekoliko pomirila. Navsezadnje je to vendar njegov lastni gozd, in kaj naj bi se človeku v lastnem gozdu zgodilo, in naj je še tako tema?
(Nadaljevanje prihodnjo nedeljo.)
Ant. Adamič:
PožigaSe c
(Dalje.)
Sodnik se mu je smejal. »Izvrstno, toda kdo te dokazal, ljubi moj!«
»Gospod svetnik, naša dekla je izpovedala pod prisego, da — »se je ustavil župan in sklenil roke na hrbtu.	,
»Da... Da. Toda vse premalo in nič podprto,« ga je prekinil sodnik. »Pa pustiva to, saj je že napol pozabljeno.« Prijel je župana za roko in tovariški je izgovoril:	v
»Zastran prašička sem prišel, gospod župan. Obljubili ste mi ga.«
Takoj se je župan izpremeanl. Zrastel je, okoli usten mu je zaigral prezirljiv posmeh. — Tu je pa on gospod in še kakšen! Kaj je vsa ta gosposka beračija, kaj vsi sestradani škrici proti njemu, ki je zaupnik »Deželnega mesta za dobavo klavne živine«! (Tako se je imenovala od cesarske vlade pcstavljena družba, ki je bila gospodar vse goveje živine, vssli prašičev, vseli ovac in koz prek, širom in vzdolž dežele. Konj pa itak ni bilo" nič več, saj so jih bili že vse pobrali za v vojrjo.)
»Zastran prašička, gospod sodnik? Ali za svojo lastno uporabo?« je zapel župan zvisoka.
»Menda ja. Masti ni nikjer, mesa tudi ne. Upam, gospod župan, da mi ne ml rečete.« Sodnik je lezel vase, bil je čisto majhen.
»Gospod, same sitnosti in težave imam.« Ce. hal se je za ušesi in se razkoračil. »Vi, ne veni. kako bo.«
»Drug drugemu moramo pomagati, gospod lupan. Ali se naj zapustimo? Ali ste si morda premislili?« Sodnik si je grizcl ustnice.
»Premislil? Ne. — I, pa naj bo, pojdiva torej pogledat. Videli boste, kaj smo pridedili.c Oblastno je namignil sodniku, ki je stopil za njim s sklonjeno glavo.
Zavila sta k prvemu sosedu na dvorišče. Gospodinja je bila pravkar nnsula v korito ovsene moke; ko pa je ugledala župana, je spustila vavtaro in stekla v hišo. Žuipan je stopil k svinjaku ter sunil s podkovano peto v zapah, da so se vrata z ropotom odprla. Dva pitana prašiča sta se hrkaje in mukoma skobacala na svoje šibke noge.
»Tak bi bil za vas, kaj! Vsak je težak najmanj poldrugi stat. Polovico slanine, polovico mesa.« Župan ju je zadovoljno ogledoval.
»Kakor nalašč zame!« se je razveselil sodnik.
»Ne boš kaše pihal, ti so za Ljubljano. Sicer je pa še drugih dovolj.«
Sodnik je drobil za županom. Kjerkoli sta se prikazala, povsod 60 ju sprejeli ljudje molče; s stisnjenimi pestmi so se besni umikali v hiše. Za okni so vsiljivce prebadale srdite oči. Kaj je županu do tega nemega, a tembolj togotnega odpora! Dolžnost je dolžuost, in vse pravice mu je dala gosposka; skoro neomejeno oblast je dobil v roke nad svojimi vaščani. Šopiril se je po dvoriščih in se delal mogočnega; suval je z nogo po svinjakih, da so se šibili iij so se jim vlamljale deske.
Župan se potrka po čelu in reče:
»Zdaj sem se spomnil. Kakor nalašč bo za vas. Kar za menoj!«
Sredi poti pa zadrži korak in vpraša sodnika:
»Ali pa imate dovoljenje od Deželnega mesta?«
Sodnik je srknil sapo. »Ne, ga nimam.«
»Potem pa ne bo nič.
Sodnika je kar pobilo. »V nekaj dneh ga dobite, prav zares. Bog pomagaj, ali mislite, da se v Ljubljani re® brigajo za j»rav vsak repek? Na vas ie, ali ga dobim ali ne; vi imate vso moč in oblast, gospod župan.«
Županu je laskalo in šc bolj se je zazdel samemu sebi. Zdaj pa je že položil roko sodniku na ramo in je velikodušno odvrnil: Naj bo. Pojdiva torej tja, kamor sem in velel.«
Šla sta in sta prišla do Skaletove hiše; zavila sta za hišo k svinjaku. Župan je brcnil v zapah, vrata so se s truščem odprla. Pripognila sta se in ugledala sta dve lepo pitani živali. Da bi si ju boljše ogledala, je pobral župuu s tal vejo ter je nagnal oba prašiča iz hleva v pre-grajo.
»Skale takisto ne potrebuje dveh; dovolj inu je eden. Izberite si ga, pa bo vaš, in mi le prinesete lia papirju, da je Deželno mesto za vas.« Glasuo je izgovoril te besede in se okrenil proti hiši.
Izza vrat stopi Skale, ki glasno, a mirno vpraša: »Čigav bo eden?«
»Tvoj, lej ga! Ena mačka je tvoja, drugo boš pa dal nam, tako govori postava.«
»Nikamor ga ne dam.«
»Kdo te bo pa vprašal? Kdor 6e brani, mu ga vzamemo, ne plačamo pa zanj niti beliča.«
Skale stopi na dvorišče in se postavi tik pred župana, ki se umakne, za korak nazaj.
»Prašiča je zredila moja žena, toda za nas, ne pa za druge,« je počasi in trdo poudarjal. »Mi bomo oba pojedli sami. Drugi ne boste žrli naših žuljev. ,Krščen — ha j!'« je opletajo z rokami zarjul Skale.
Župan se je v lice ves zaripel okrenil ik sodniku, ta pa je maliaje z rokami že bežal z dvorišča.
»Gospod sodnik. Skale me žali in ovira v uradnem poslovanju! Kam pal Počakajte! Jutri že vam izročim prašiča in vprav Skaletovega, pa najlepšega.«
■Sodnik js;a ni poslušal, že je bil na cesti. Tudi župan se je zasukal ter je urno krenil za sodnikom. Sredi poti pa sc jc obrnil ter je osramočen zažugal s hripavim glasom:
»Bova že še orala!«
»Kdo se te boji! Ženi si požrl podporo, prašiča pa ne boš!«
Župan je ves bled od jeze sopihal za sodnikom. Ko ga je dohitel, ni dolgo mogel z besedo <*a dan. »Ga bomo že še ukrotili, upornika,« je naposled izgrgotal. »Prašiček ie vaš.«
»Ne maram zanj, še najmanj pa za Skaletovega. Saj ste dejali, da je tu doma Skale? Ne maram njegovega blaga,« je odločno odvrnil sodnik.
»Gospod, dobili ga boste. Naj se ne premaknem z mesta, ako ne!« Udaril 6e je po prsih.
»Sem že rekel, da ga ne maram in ne maram. Se zahvaljujem.« Sodnik je z dvignjeno glavo hitel svojo pot, župan ga je komaj dohajal; ves potrt jo je ubiral za njim.
»Gospod 6odnik! še boste slišali, kako ga bom. Kakor uš, vam pravim.« S skrčenim palcem je vsekal po zraku. »Prašič pa je le vaš.«
Ker je sodnik_ molčal, se je še bolj skru-šil. »Gospod svetnik, pri moji veri! jutri vam ga pripeljemo,« je ponižno silil vanj.
Sodnik se je ustavil ter je svečano izgovoril: »Kraje ne bom podpiral in če tudi je dovoljena z najvišjega stolčka. Sedaj šele sem iz-pregledal. 11 vala!«
Jasna beseda je župana podrla. Ponižno je privzdignil kučmo in se popraskal za ušesi.
»Gospod sodni nadsvetnik, ali ga res ne marate? Jej, jej, kako mi je hudo. Pa hi ga vendar vzeli, prosim vas.«
»Sem že dejal, kar sem dejal.« Župan se je odkril in se priklonil.
»Ali kadite? Seveda kadite.« Župan je brskal po notranjih žepih kožuha. »Kar vzemite, saj so karte za kadilce; imam jih več, kakor jili potrebujem. Tu imate dve, tri...«
Sodnik je bil hud kadilec. Ko je ugledul karte, s katerimi je lahko zahteval pa tudi dobil tobak, je pohlepno šnpnil po njih. »Vojni tobak jc sicer zanič — zgolj luženo listje od bukve je, toda kaj hočemo... Hvala vam, hvala.« se je odkril zdaj on. Ko sta prispela pred hišo z občinsko desko, ie sodnik stisnil županu roko ter se poslovil. Tesneje si je ovil rutn okoli vratu, nakar je nejevoljen in žalosten šel na pot proti dalnjemu trgu. že se je stem-nilok	(Nadaljevanje prihodnjo nedeljo.)
Joža Herfort:
Prijatelji
Ono leto sem se zgodaj preselil v gore. S čudno silo so me vlekle gore. Nisem mogel odo-leti svojim željam; vzel sem kup skript in knjig, pa Sel. Samota gora mi je čudovito prijala, duh mi je bil svež, za delo sem bil izredno razpoložen. Kaj tudi ne bi bil. Nihče me ni motil. O, pač! Ni bilo sicer ljudi, imel sem pa polno, da preveč prijateljev — bili so ptički! Vsako jutro me je souce zvabilo pred kočo, kjer sem ii a leseni klopi pod cvetočo jablano prebiral ekripte in črpal iz mrtve črke živo znanost. Prvi me je pozdravil ščinkavec s svojo bodro pesmijo, za njim so prišle siničke. Ne samo pet ali deset, to so bili celi roji! Toda, kmalu so bi l vsi v parih! Kako so bile junaške! Zlasti mali meniščki in ljubko plave modre sinice. Lep samček je zbudil mojo pozornost. Vedno se je sukal z družico okoli mene, še jvotem, ko so druge sinice že davno odšle. »Kaj neki ima,« sem si dejal, pa pustil mrtve črke in opazoval živo življenje. Kmalu sem uganko rešil: Jablana je imela malo duplo; to si je. izbral drobni par za stanovanje. Poslej sta bila stalna prijatelja, navadila sta se name in večkrat je, zlasti samček, pokukal z vejice nad mojo glavo, kaj da sedim sključen in buljim v pomazan papir. No, tudi jaz sem hotel vez našega poznanstva spremeniti v vez prijateljstva. Po koči sem lovil prve muhe, našel semintja kakega črva, pa ga nesel na mizo pod jablano. V začetku je šlo bolj težko, kmalu se je pa mali ptiček tako navadil na moj po-boljšek, da je že čakal name. Čez kaka dva tedna eni stopil na mizo in pogledal v duplo, ko ni bilo starih še blizu. Sedem belih, rjastopika-stih jajčec sta imela. Začudil sem se številu, le kako bosta vzgojila tako veliko družino. Obenem sem se pa veselil, kako bom lahko privadil stara in mlade na krmo.
Frtaučku Gustl ma beseda
Neko jutro, sredi maja je bilo. Narava je bila čista, umita, vsa v demantno lesketajoči se rosi, daleč na obzorju so stali gorenjski velikani, mene so pa obdajali mogočni bukovi in jelovi gozdovi, ki so se višje umikali borovcu. Par črvov sem imel in nekaj muh sem nalovil, pa jih položil na mizo poleg knjig. Komaj sem začel čitati, že se je spustil samček in vzel črva, pa še urneje zletel na drevo. Potuhnil sem se. Kmalu se je vrnil, pa se je dalj časa zadržal. Gledal sem ga. Uprl je v me svoje temnorjave očke in rahlo potrepetaval s svojimi temnomo-drimi perotkami. Glavico je imel krasno, sinje-modro, čelo in pas nad očmi bel, od kljuna do konca glavice se mu je vlekla črna proga, grlo je imel lielomodro, prav tak vrat in lice, za to belino pa spet črna obroba, ki se je vlekla vse do konca vratu. Nad komolcem je imel belo okence, hrbet zelenomoder, trebuh pa rumeno-zelen. Še me je živo pogledal, potresel s črno-modrim repkom in zletel h gnezdu.
Trije tetini še niso minuli, ko so se otročički speljali. Aj, je imel stari par dela! No, tudi jaz sem jima pomagal! Ne samo črve in muhe, še meso sem jima sesekljal, le da sta urneje nakrmila mladičke. Kako so bili pa vsi domači! Kar po dva sla prišla k meni na mizo in trepetaje prosila hrane. Stari je priletel in jih vpričo mene krmil. Lovec se je čudil in divil obenem, kaj tako lepega da še ni videl.
Oditi sem moral v ravnino. Lovec mi je obljubil, da bo siničke, moje otročičke, kot je dejal, pridno krmil in da jih bo privadil za zimo. Nisem se motil, mož beseda je bil. Ko sem pa prišel za Božič smučat, mi je ves žareč pripovedoval o mojih otročičkih, ki mu jemljejo sončnice iz roke.
Drugo jutro sem se res čudil in veselil, ko je prišlo cel kup modrih siničk h koči in sva jih z lovcem krmila — jemale so nama pečke iz roke.
Tako je bilo ono leto, ko sem se zgodaj preselil v gore in blizu sonca in Boga črpal iz mrtvih črk živo znanost.
»Gustl 1 Pučak no mali Neki b rad iz taba guvuru,c je zadnč u Prulah, ke sm se šou na Špica kopat, klicu za mana naš narodn za-stopnk g. Dahs.
Sevede jest, ket negau dobr prjatu, em ee ustavu in ga pučaku, de je pršou du mene, čeprou m je blu tku uroče, de sm kar zjou in iz velika muja tišu ježek za zubmi, de m ni vn mahn. Ke ldem ježek kazat ni prou nč 6pudobn.
»Neki b se rad pusvetvu iz taba,« m je reku, ke je pršou du mene. »Skuz vokn sm te zamerku, pa sm s prec mislu: glih prou, de em te dulbu. Sej sm že mislu, de b te na dum ubiskou. Pa sej veš, kuku je. Clouk nima nkol časa. Zdej srna mel fleč-kajnarsk must na glau. Pol Iblanca regulirama. Pu meste mama tud zmeri kasne lukne za puflikat. Pusebn velike prglauce nam je pa delu tist krancl pred flečkajnarska crkuja. In še stu in stu drugeh rči. Clouk res na ve učaseh, ki se ga glava drži. Naš uradnki sa nam tud zmeri na glau m nae prosja, de b se jm ja plače še bi na znižSle, ke sa že tku take, de člouk na more ne žiut ne umrt Če nima eden še ene par pustranskeh zaslužku, mu je naraunast za scagat. Nam 6amem se smilja in b jm iz srca nad pumagal. Pa na smerna in na emema.«
»Za kua pa ne?< sm 6e jest umes uteknou. >Sej mate vnder autunumija. A ne? Gnarja vam tud na manka. Sej je že na usaka figa kaišna du-klada.«
»Autunumija že mama Tu je res. Ampak za guvort nimama nč. Viš, tu je križ. De b nam gnarja mankal, tud na morm rečt. Sej nam že 6am voda velik več nese, ket Dulejnceim cvičk. Kanali tud nisa ud muh. Ud kanalni mama tud lepe duhodke. Pusebn zdej aadne čase, ke Ide zavle gespudarske griže ndsa več tku pr gnari, kokr sa bli učaseh, nam gnar ud ush plati kar skp leti.«
»Tega pa spet jest na zastopm. De b vam zdej, ke Ide nimaja gnarja, gnar še bi skp letu, kokr preh, ke sa mel Ide še dost gnarja? Pu pravic rečen: tega jest na zastopam.«
»Tu je pa čuden. Sej ti s drgač kšajt. Tega, ke je tku ajnfoh za zastopt, pa na zastopeš.«
Sah
»Jest na morm pumagat.«
»Puglej, Gustl. Tu je tku. Kene, preh, ke sa mel Ide dost gnarja, ea du klade in druge take rči, ke sa jh mel za plačvat, use pinktlib plačval in jm zatu ni blu treba nubeneh upuminu, ke sa precej slani, kokr se reče, in tud nubeneh zamudneh ubrest plačvat. Tku sa še precej pucen skuz pršli. Zdej je pa ta reč drgač. Kene zdej, ke Ide nimaja gnarja, sevede tud plačat na morja prec tekat, koker se ud nh pugerva. Viš, pol jm pa zarajtama ubrest, upumine in še usega druzga uraga. Prouza-prou, kulker nucama, al pa še mal več. Sej veš, de gnar zmeri prou pride.<
»Ja, kuku pa morja pol use tu Ide plačat, če še preh nisa mogl, ke je blu mn?«
»Gustl! Ti 6 en bimlbo! A na veš, de mama boben? Viš, na boben ga sprauma, pa pridemo du gnarja, če ga ma prou pud kožo skritga.«
»Tist še pounem, ke ste mel na rohiže boben soje čase in je hodu z nim en nvužakar pu mest. Na vogleh se je ustauliu, mal pu bobnu, pol je pa ldem puvedu, ki bo ta in ta dan prudaja zaruble-neh kostmu, pojetl in druge take ruputije. Zdej pa že leta in leta nism slišu rotuškega bobna.«
»Ja, viš! Tehnika je n&predvala. Zdej use tu brez bobna, kar na tihem uprauma. Reče se pa še useglih, de je ta al pa un pršou na boben.«
»Aha, zdej te pa zastopem. Zdej m pa še puv' kua e tou iz mana guvort.«
»Ja, 6ej res. Veš, te dni enkat je pršla h men ena deputacija 'brezposelnih. Ena cela ramu.nda jh je bla. Ud mene so pugerval, de nej skrbim za tu. de uja mel u Zvejzd pr te uručin kašna senoa, kamer uja lohka hudil čez dan sedet, ke nimaja druzga dela. Na sonce se na morma part in žeja je tud hujš, kokr če b u senc sedel. Gnarja pa nimama, de b s žeja gasil. Ta špas je tud drag. Tkula sa m začel jamrat in pugerval ud mene, de nej u tem uzire kej ukrenem. Jest sm jm svetvu, de nej 1 se hodja u kašn gojzd hladit, če jm je u Zvejzd ' preuroče. Pa veš kua sa m udguvorl? Gojad je za žvali, sa m reki. Za Idi 6a se pa že ud nekdej delal parki. Jest na vem, kua 5m zdej nardit. Jest b jm rad ustregli, sej se m smilja. Kaj praiuš, kuku b se jm pumagal?«
»Take marele, kokr jh ma Bata al pa Peko za čeule pucat, nakupte, pa jh pu Zvejzd puetaute, pa jm bo pumagan. Gnarja mate tku zadost, kokr s j reku. Autunumija pa tud, de lahka pu soj gla/u I marele pustaulate.«
I	F. G.
Nemci so priredili v kopališču Niendorf turnir, na katerem je igralo šest nemških mojstrov i« šest 6kadinavskih gostov. Zmagal je švedski velemojster Stahlberg, ki stopa vedno bolj v ospredje. Pol točke za njim je ostal berlinski mojster Ricbter in tretji je bil pa tudi berlinski mojster Alines. Znani švedski mojster Stoltz se je moral zadovoljiti s sedmim mestom. V naslednji partiji ga je lejx> premagal njegov rojak Stahlberg
G. Stahlberg — G. Stoltz
1. d2—d4, Sg8—f6. 2. c2—c4, e7-eC. 3. Sbl— c3, b7—b6 (dameko-indijska obramba daje sicer črnemu zelo težko igro, toda, ker vodi do kombinacij, jo Stoltz rad igra). 4. e2—e4, Lf8b4. 5. Lfl— d3, c7—c5. 6. d4—d5 (beli si pusti napraviti dvojne pešce, ker dobi zato več terena za manevriranje), Lb4Xc3+. 7. b2Xc3, e6—e5. 8. 12—f4 (beli hoče dobiti polno premoč v centru), Dd8—e7 (tukaj bi bilo bolj na mestu kriti tčko e5 z d7—d6). 9. f4X e5, De7Xe5. 10. Ddl—c2! Sf6Xe4 (na d7—d6 bi sledilo Sf3, Lf4 iin 0—0 itn beli bi prišel do odločilnega napada). 11. Sgl—f3! (beli žrtvuje še enega pešca za razvoj svojih figur), De5Xc3+ (na De7 sledi LXe4 in na f5 0—0, nakar ee črni ne bi mogel braniti proti belemu napadu). 12. Dc2X c3, Se4Xc3. 13. Lcl—b2, Se4Xd5 (črni se je odločal, da žrtvuje figuro, ker bi po Sa4 ne prišel do rokade in njegov kralj bi hitro podlegel napadu belih figur). 14. e4Xd5, 0—0. 15. 0-0—0, d7—d6. 16. Thl—el (belii je izvrstno razvil svoje fidure, tako da mu ne bo treba dolgo čakati na odločitev). Sb8—d7. 17. Tel—e7, f7-f6. 18. Sf3-g5! (beli sedaj hitro odloči), Sd7—e5. 19. Lb2Xe5, d6Xe5 (po f6Xe5 bi padel pešec h7 s šahom). 20. Sg5— e6, Lc8Xe6. 21. d5Xe6, Tf8—e8 (črni nima obrambe, nato pa beli takoj uveljavi svojega prostega pešca). 22. Te7Xe8+, Ta8Xe8. 23. Ld3—b5, Te8— a8. 24. e —e7, Kg8—f7. 25. Tdl—d8 in črni se je vdal.
Problem št. 37.
Orni: Ko4, Td2, Le3, g2, Sel, P: a3, a6, f4, (8 figur).
Alfred Jeune:
Slutnja
Šofer Strnad je imel davi tesesn občutek. Nekaj rai bilo v redu, kot da se mu ima nekaj pripetiti, je čutil — in prsti so mu bili trdi in krčeviti. Zdelo se mu je, da je tek avtomobila ta dan nevarnejši, kot sicer. Mogoče je današnji občutek le ostanek od komaj prebolele influence. A vendar to ne bo, saj je že povsem okreval in je zopet zdrav in krepak. Nekaj je bilo v zraku.
Veliki dvonadstropni avtobus prve linije je bobnel navzdolž po glavnem drevoredu, iznad ka- | terega 6e je svetlikala nebesna modrina. Zavil je v Friderikovo ulico in bdi je nabasano poln, preden je dospel v Lipsko ulico. Težko je grmel po asfaltu, Topotanje motorja pa je prehajalo v popotnike, kot mrzlica. V gneči stisnjeni drug k drugemu eo se zibali in omahovali po kretnjah avtomobila. Vsi so mislili le na svoj aiij: pisarno, sestanek in druge opravke — kakor pač kdo. Vsi so bili vdani v usodo brez upiranja. Le neko človeče je vreščalo, češ, da ga bodo mnečkali. A njegove proteste je udušil smeh sopotnikov.
Nihče ni mislil na šoferja, ki je vendar v tem času imel v svojih rokah vseh njih usodo. Samo tranotek nepazljivosti, samo en zgrešen okret — in voz bi se mogel prevrniti, treščiti v zid. Moral si vedno paziti za las, kajti vsak čas je bilo življenje ljudi v nevarnosti. Le hladnokrvna opreznost in nepremična uprtost pogleda predse je varovala avtobusne voznike, ki so se oprezno in instinktivno vili skozi gnečo.
Strnad je vozil že čez Potedaimeki trg. Za hip ee je nasmehnil snežnobelim rokavicam redarja, Iri je tam urejal promet. Strnad je poznal že skoraj
vse prometne redarje, saj jih je vsak dan po nekajkrat srečal in vedel je, da je ta dobrodušen in obziren, oni pa strog in prepirljiv. Današnji pa je moral biti novinec, morda i z kakega drugega dela mesta. Kajti čeprav eo bele rokavice predpisane, je bilo vendar smešno, kako jih je držail — kot zaročenec pred oltarjem. A ta misel je le kot blisk šinila skozi možgane Strnadiu in že je izginila.
Ko je Stmad zavil okrog Votivne cerkve — vprav mu je dal redar zna/m en je, da more naprej — tedaj ee je zgodilo, kar je sliutil vse jutro. Hoteli je prehiteti maili opel pred seboj ta je zato zavil ob njegovo levo sran. Tedaij pa je nedaleč pred seboj zagledal slepca z rdečim znakom v roki; ravino se je opotekel, ker ga je potegnil pes. Strnad je brž udaril z roko v srednji signal A že je nastala zmeda. Kajti v hipu so se zaradi zastavljenega toka vozil zgnetli skupaj taksiji, težita avtobusi pa še tramvaji. Slepec pa je hrez pomoči in ves zmeden tipal okrog sebe_s svojo palico. A vse le za bežen trenotek.
Strnad je z vso silo potegnil zavore, kolesa so »aŠkripate. Šestdeset popotnikov je popadalo drug čez drugega. Treski Zdrobljene šipe so zaživen-ketaile. — Saimo deset centimetrov pred slepcem je obetala grozna pošast.
Ljudje eo bledi kot zid navalili iz avtobusa. Pritekli eo stražniki. Neka dama je padla v nezavest. Nekdo se je ob zdrobljenem steklu vrezal v roko.
Strnad je bil kot izmožgan. Trudno im ubito je odgovarjali nadstražniku, ki ee je pri vsem še
Beli: Kh6, Pf5, Th3, La4, a7, Sd3, d5, P: b2 (8 figur).
Mat v treh potezah:
Rešitev problema št. 36. je sledeča: 1. Sc7— e8+, Kg7—h6 (na Kf7 odloči Da7+ in na Kh8 Db2+). 2. Da3—f8+, Kh6—g5. 3. Se8-f6, Dh7-h6. 4 Sf6—e4+, Kg5—lllV 5. Df8—f3 mat.
Šalil Globok vzdiilh in kmalu je izginite pobiitost ter se zopeit vrnila zbranost
Konduikter je priskočil iz voza. »Kako ee je zgodilo? Človek ni mogel niti slutiti. Še dobro se je izteklo! Vse kaj hujšega bi se naim uitegnilo pripeftiti!«
»Voz ee vzame iz prometa,« je odredil kontrolor. Popotniki, ki eo ostali v vozu, so hitro in upognjeno poskakali iz voza. Slepi prosjak se je naslonil na ograjo iin ponujal v nakup vžigalice.
Strnad je odpeljal avtobus v delavnico za popravljanje z umirjenim obraizom. Zdelo ee mu je, kot da je kraj njega pri volanu sedela smrt, ki je po njegovem praznoverju sedaj nekomu prizanesla.
Alfa Rahmanova:
Kako so prišli moji dnevniki v javnost...
(Konec.)
Oče Be je vedno silnio zanimal za moje šolske naloge, im kadar je kakšno prebral, mi je vselej povedal tudi svoje nazore o pisateljevem poklicu: Pisatelj mora bita pred vsem Siet človek, dn kadar prime za pero, se mora vedno vprašati, ali ne bo s tem, kar piše, umazal dtuše svoje bravcev? A tudi pisatelj je le človek, kajpada, tudi po njem bučijo človeške strasti dn tudi on lahko pade, morebiti še globlje ko drugi — toda pisatelj vselej zopet vstane! Pisatelj inora biti močan in mora vedeti, kje je resnica. Biti mora resničen in do kraja iskren in vse vrednote, ki jih nosi v svojem srcu, mora razdata ljudem. In ni zadosti, ako hoče resnico samo iskati, tudi najti jo mora, in sicer po edinem potu, po kateirem moremo priti k resnici: pretrpeti se mora do nje I Samo potem bo mogel mimo reči, da daje ljudem kaj v resnici vretlnega, samo potem bo lahko živel v zavesti, da deli bravcem darove in ne strupa. Potem bo tudi v bravcih vzbudil ljubezen do življenja, Id jim ga je dal Bog — to je namreč pisateljeva naloga — vzbudil bo v njih moč, da bodo življenje premagali, ne pa, kakor delajo nunogi naši >modemi« pesniki, ki spravijo bravca le v malodušnost in obup ter miu ubijejo vero v Boga in vase ...« Pa tudi o tem mi je marsikdaj spregovoril, da takrat ni le nekaj od zgoraj danega, ampak, da se izoblikuje predvsem v trdnem rn vztrajnem delu!
„Kfe boš razumela žensko dušo!?...
6e danes mi je posebno jasen pred očmi moj prvi pisateljski »uspeh«. V gimnaziji smo imeli govorniške vaje in nekoč sem tudi jaz pred veemi učenkami in učenci govorila o »Ženi pri Turgenje-vuc. Vsa vesela eem pritekla domov in pripovedovala, da eo vsi trdili, da eem zelo nadarjena. Tedaj pa sem jo skupila 1
»Saj te samo pohujšujejo!« je kričal oče. »Kako more kdo govoriti o tvoji nadarjenosti, ko pa nisi še ničesar naredila, ničesair doživela in ni-Jcgar pretrpela? T-e kje hnš ti sploh razumela človeško du&v, zlasti še žensko? 1«
Mati se je hotela potegniti zame, a brez uspeha. Poslej eem pred očetom o svojih uspehih vedno zelo previdno govorila, prav posebno pa sem se varovala, da nisem vpričo njega rabila besede »nadarjenost«.
Ko sem pozneje na vseučilišču za nekatera literarna dela žela izredno priznanje, je bila tiskana moja prva pesem. Pesmi sem zlagate že od zgodnje mladosti in sam ee šele tedaij za vedno poslovila od njdh, ko seim vzljubila svojega poznejšega moža in sem bila za vselej rešena čustva osamljenosti. Tedaj sem se torej opogumila in eno izaned mnogih pesmi poslala nekemu velikemu pe-trograijskemu listu, ki jo je — proti mojemu pričakovanju — tudi natisnil, pod psevdonimom, se razume. Od veselja dn ponosa sem bite vsa iz, sebe, a o svoji skrivnosti nisem nikomur izdala niti besedice. Tu me pokliče oče v svojo delovno sabo, mi d« list e pesmijo, rekoč, na,j jo preberem, in pristavi: »To pesem si oglej! Tukaj se lahko česa naučiš! To ti je vsebina in oblika! Zapomni si, tudi v pesmi morajo biti misli, ne pa saimo prazno žvemkljanje. In končno, kdor iima zares kaj povedati, temu se ni treba loviti za zunanjimi učinki, ker se mu oblika rodi sama od sebe. Na, vzemi časopis, izreži si pesem in se ob njej uči!« Kako rada bi bite objete očeta in mu povedala, da je pesem vendar moja; ali strah, da »e ne bi zopet raztogotil, če bi zavohal, da se hoče.m s evojo nadarjenostjo postavljati, je bil tolik, da eem rajši molčala.
„Prvi uspehi...44
Kmalu nato je oče prevzel uredništvo nekega leposlovnega lista in mi je rekel, naij mu kaj napišem. Izročila eem mu nekaj pesmi in kratko novelo. V6e je pazljivo prebral in brez najmanjše besedice priznanja — niti nasmehnil se mi ni — rekel: »Dobro, bom dal natisniti, ampak pod izmišljenim imenom, tla veš!«
Novela je dosegla splošno pohvalo in vsi so hoteli, naj oče vendar pove pisateljevo ime. Zopet me je poklical k sebi v eobo in mi resno dejal: »Tako v tvojih letih nihče ne piše. To 6e ti je primerilo po neki intuiciji, in je prav mogoče, da, naravnost verjetno je, da se je to pač enkrat zgodilo in se ne bo nikdar več. Če razkrijem tvoj psevdonim, se boš prevzela in si domišljala, da ei že bogve kaj; a dobro veš, da boš imela sama s seboj se mnogo, mnogo dete, če boš hotela kdaj zares kaj postati!« — In oče je pravil, da je zgodbo napisal neki niecov stanovski tovariš, ki nika-
kor moče biiti imenovan, jaz pa eem se morate tolažiti z nagrado, ki imi jo je izplačal e pripoantoo, naj si kupim življenjepise velikih pesnikov.
„Mož - žena - ljubezen...4'
O čem sem pisala? Središče mojtih misli je bite — in je še danes — žena; ženeka duša v nasprotju z moško; vprašanje, koliko sme in more žena utelesiti specifično ženskega in obenem splošno človeškega; predvsem pa vprašanje o razmerju med ženo in možem ter ljubezen, ta neskončna skrivnost, o kateri eo napisali že tolilko umazanega in svetega, toliiko nizkotnega iki vzvišenega.
Tako je bilo v Rusiji ...
In potem eo prišla leta, ko sam ei, izruvana iz rodnih tal in izgnana iiz domovine, morate v Avstriji iskati nove domovine in ko eem morate skoraj vse sile zastaviti v boju za vsakdanji kruh. Tedaj sem, ee razuime, morala za nekaj časa pustiti tudi vsako leposlovno delo. Nečesa pa nisem mogla pustiti: kakor že v mladih letih, tako eem tudi sedaj z isto natančnostjo in vestnostjo vedmo zvesto pisala svoj dnevnik kakor prej. Seveda nisem prav ničesar mislite, da bi te dnevnike kdaj izdate, in samo slučaj je nanesel, da eo prišli v javnost. Glavni ravnatelj St. je svetoval mojemu možu, s katerim sta bila prijatelja, naj napiše knjigo o življenju vojnih ujetnikov v Rusiji. Mož je obljubil, čez leto in dan, ko bi moral rokopis odidaiti, pa ni imel napisane niti vratiice. V tej etieki se mu je rodite misel, da bi kot nadomestek ponudil za objavo dele mojega dnevnika. Glavni ravnatelj St. v načelu ni bil proti temu, zato je moj mož ia poekušnjo prevel v nemščino kakih sto strani. Pol leta kasneje je bite prva knjiga že natisnjena.
„Ta dnevnih je napisalo življenje, moje življenje...44
Objava mojih dnevnikov je bila zame korak, za katerega sem se le e težavo odločite. Spomnila eem ee očetovih besedi in se vprašate, ali eem zares dovolj doživela, pretrpela in storite, in ali sem vse, kar sem videla, tudi prav doumela in razložila. Najbolj pa me je vznemirjala misel, da moj dnevnik nikakor ni bil napisan tako, kakor pisatelji pišejo knjige, saj sem ga pisala po vseh mogočih kotih, kjer sem se le mogla skriti pred ljudmi: med revolucijo v živinskih vozovih im na po-
stajah, ibo eimio stali v krivuljiasti h vrstah, na posamezne liste, in ko je zmanjkovalo papirja, na škrniclje ter na pole, ki eo bile na eni strani že popisane z akti. Ta dnevnik je piealo življenje, pa samo moje življenj«. Zaito sem si zastavila vprašanje, ali je bilo vse to zadosti pomembno, da bo zanimalo tudi druge ljudi. In končno me je plašite misel, da bom morate sedaj z enim mahom pred vso javnostjo razgrniti etvari, ki ee tičejo samo mene, mojih najbolj notranjih zadev, stvari, ki sem jih tolika leta skrbno e&rivate pred vsemi ljudimd. Tako eem dolgo preudairjala sem in tja, dolkler se nisem nazadnje le odločite, da izdam svoj dlnevnik.
Sama pni sebi seim dejala, da ueoda, ki eem jo bila doživete, ni bila samo moja, enako ueodo so morali nositi še tisoči in stotieoči mojih eorojakov, ki so izgubili vse svoje imetje ta premoženje, sorodnike ta prijatelje in slednjič celo svojo domovino. Prišla eem naravnost do zaključka, da nimam eamo pravice, temveč tudi dolžnost povedati, kaj eo doživeli vsi ti nesrečniki in vsa moja nesrečna domovina. Usoda je nanesla, da 6am doživete grozotna lata revolucije; da eem videla, kako eo ljudje v brezmejni zlobi ta hudobiji napenjali razum ta vse svoje zmožnosti, saimo da bi drug drugega etrašneje mučili do smrti. Obenem pa i p hotela ueoda, da eem videla, da tudi v najhujšo podivjanost, katere je človek zmožen, še vedno sevajo žarki ljubezni, ta da je vedno blizu roka Onega, Id ga ne bomo nikdar doumeli, h kateremu pa bomo še vedno ta vedno hrepeneli. In prav v tistih dneh eeun videla in spoznala, da je kljub revščini in smrti življenje vendarle lepo, čudovito lepo.
Svoj dnevnik in svojo dušo...
Dnevnik mi je pomagal prenesti težka let« dostikrat mi je bil on edina tolažba, ko ee je (Vkoli mane rušilo iin podiralo vse, kar so ljudje v tieoč letih zbrali lepega ta vrednega In to mi je sprožilo misel, da bi bil moj dnevnik morebiti v majhno uteho onim, ki tudi morajo nositi težo bridkih ur.
Tako sam torej dala v javnost svoj dnevnik in z njim svojo dušo in v zadoščenje mi bo, če bo moj dnevnik vsaj komu pripomogel do spoznanja, h kateremu je privedel tudi mene: Da namreč moramo ljudi vzeti tako, kakor so zares v svojem najglobljem bistvu, zakaj samo na ta način bomo našli v niih resnične ljudi.
(Is nenišSa«: Jože Gregorji.)
VELIKA IZBIRA
NIZKE CENE
Naie cene novodollega blaga so:
Flanel za perilo.....Din	6 50
Flanel za perilo.....Din	7JM)
Planel za pižame ....	Din	8.—
Zefir za srajce .....	Dim	7.—
Brisače, meter .....Din	6.—
Flanel-rjuhe 220 cm Ia. . .	Din	38.—
Klot odeje.......Din	110.—
Greppe de Chini 90 cm .	Din	22.—
Volneni štof, Sir. 100 cm .	Din	17.—
Volneni štof vaorčast , .	Din	X7j—
Volneni mode k rep 140 am	Din	8Gv—
štof za plašče .....Din	48.—
Štof za plašče enobarven .	Din	68.—
Štof za modne plašče od 80 do	180.—
Posebno velika imblra modnih ilofov asa platCe
Lastni Izdelki belega blaga:
Kontentna . ......Din 6.—
Sifon 70 cm......Dta 6.—
Šifon 80 ........Din 8.—
Sifon Ia. 80 cm.....Din 10.—
Kontenlna aa rjuhe . . . Din 15.— Platno za kupne 200 am . Din 28.—
NARODNI MA.QA.CIN
SPLOŠNA TEKSTILNA O. O.
LJUBLJANA. MESTNI TRG 17
Patentirali smo izdelavo garantirano riepremoč-Ijivega Hubertus-sukna.
Ker nikomur ne prodajamo Hubertus-sukna, dobe se samo pri nas vsem znani
cscn Ccfdl ———
preprečuje obtok krvi
Nosite torej	sponho zo cevlte,
je elastična ki elegantnejša. Za SI avenijo: Alojzij Hočevar Ljubljana. Resljeva cesta 8 p.
Priporoča se
specljalna trgovina premoga, koksa tn drv
FRANJO KALAN, Celje
Vedno v zalogi vseh vrst premog, koks, bukova in mehka drva po najnižji ceni. Vprašajte pred nakupom za cenet
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta 9 (paviljon)
lahko plačat* naročnino za »Slovenca«. »Domoljuba« io »Bogoljuba«, naročate mserate in dobit« razne informacije. — Poslovne ur« od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Teleioatka Številka 3030.
ZAHVALA. Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja povodom izgube našega očeta, brata in strica
IVANA VIDIC
m tem potom prav prisrčno zahvaljujemo. Posebna zahvala Apostolstvu mož, rokodel. društvu in vsem ostalim, ki so se udeležili pogreba. Iskrena zahvala gg. nameščencem os red. del. Kolu sester ter vsem, ki so me na kakršenkoli način podprli Bog plačaj! Trbovlje, dme 6. oktobra 1934.
Žalujoča FRANČIŠKA VIDIO.
Veliko izbiro
damshih plaščev
sa jesen v elegantni Izdelavi v cenah od 220 Din naprej nudi
F. I. GORIČAR
LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA 29
Tvrdka ima svojo lastno moderno urejeno delavnico za konfekcijo ter lahko nudi svoje izdelke po brezkonkurenčnih cenah. Kupujte torej domače blago, ker s tem podpirate domače delavstvo!
katerih nepremočljivo sukno izdelujemo po patentu št. 7644/31.
9to$imo, patfte!
Samo s patentnim zaščitnim znakom naznačeni Huber-tusi so pravi
+ Žalostnega srca naznanjamo, da je danes ob pol 7 zvečer mirno v Gospodu zaspala naša srčno ljubljena mama in stara mama, fcorpa
Frančiška Hočevar
roj. Peterim
vdova po železničarju
pci dai^ei-, ii-,] r.cn 'rpljeuju, pcevid«na i sv. zakramenti. 73. l«tu starosti.
Nepornbno rajnico pospremimo k večnemu počitku v nc-deljo, dne 7. oktobra ob 4 popoldne iz hiše žalosti Stopanja vas št. 53 na pokopališče k Božjemu grobu. Priporočamo jo v molitev. Š t • p a n j a »as, 5. oktobra 1934.
&ALUJ0CI OSTALI.
Inserirajte v »Slovencu"!
MMtINIDfRIIlSI
iz garantirano nepremočlji-vega sukna.
nmm
t V neizmerni žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni soprog, nad vse skrbni iu nepozabni oče, brat, bratranec, stric in svak, gospod
PRELC ANTON
uradnik državne železnice v pokoja
dan«« ob tO, po dolgem, mukepolnem trpljenju, previden s »v. zakramenti v 56. letu starosti, zatiralil svoje oči, Pogreb nepozabnega bo v ponedeljek 8. oktobra 1934 ob 2 popoldne Iz hiie žalosti Ljubljana Vit Černetova ulica 38 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Btrje, Trst, dne 6. oktobra 1934,
Ivanka roj. Šturm, soproga, Tone, akademik, sin, Mira, hči h) ostalo sorodstvo.
Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozičkov, stoli«, holenderjev, malih dvokoles, triciktjev, šivalnih »trojev. motorjev in dvokoles t prostorih domače
tovarne „TRIBUNA" V. BatjeL, Ljubljana, Karlevšks e. 4
Najuiije oonel — Cenik franko.
AKO ŽELITE, DA BO VAŠ OTROK ZDRAV IN VESEL,
mu dajte »Energin* za krepitev krvi živcev in teka. »Energin« krepi kri, iači živca, dela apetit, pospešuje razvoj otroka- Otrokom trikrat na dan po malo žličko okusnega »Ener-gina«.
»Energin« se dobi v vseh lekarnah v poHursbih steklenicah. Steklenica 35 Din.
Reg. S. br. 4787/32
Vsem znancem in prijateljem naznanjamo žalostno vest, da je naš dobri mož, oče, stari oče in tast, gospod
MIHAEL KOČAR
bivši dolgoletni župan občine Stranje, bivši predsednik krajevnega šolskega odbora v Stranjah, pre.isednik gospodarskega odbora Velike planine, občinski odbornik, odlikovan z redom sv. Save V. razreda, in posestnik
po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek 8. oktobra ob 9 na farno pokopališče.
Marija roj. Vrhovnik, žena; Miha«l, Janez m Karol, sinovi; Manea por. Plahutnik, Angela por. Turnšek, Frančiška, uršulin-ska sestra Klara, hčere; Ivan Plahutnik in Franjo Turnšek, zeta in vsi ostali sorodniki.
mSmSMMH^"' -v
Zahvala
O priliki prerane smrti naše nepozabne ljubljene žene, zlate matere, hčerka, sestre, svakinje in tete, gospe
Tomce Hmelak vd. Žag ar roi® Kobu
veleposestnice bi lastnice tvrdke Franjo Žagar
smo prejeli brezštevilne izraze sočuvstvQvanja, ki so nam bili v težkih urah v veliko tolažbo in uteho in za katere se vsem najlepše zahvaljujemo, kakor tudi za vse mnogobrojne vence in šopke ter za veliko udeležbo pri pogrebu, s čemer je bila pokojnici za njeno dobre'o in plemenitost izkazana zadnja čast in ji bilo dano na poti v večnost zadnje slovo.
Prav posebno pa se zahvaljujemo: Častiti duhovščini; prim. dr. Rihardu Jugu in usmiljenim sestram, ki r.o ji na bolniški postelji s požrtvovalnostjo m potrpežljivostjo lajšali zadnje dni trpljenja, goepej Maši Gromovi za globoki in prisrčni poslovilni nagrobni govor; pevcem »Sokolskega pevskega društva« ki Pevskega društva Rakek« za žalostinke na domu, v cerkvi in na grobu, uradništvu obmejnega komisarijata, carinarnice, finančne kontrole in železniške postaje na Rakeku? gosp. Schossu za ves njegov požrtvovalni trud pri pogrebnih svečanostih; županstvu na Rakeku in obč. zastopstvu iz Borovnice; številnemu zastopstvu trg. akademije s profesorjem na čelu; ravn. meščanske šole na Rakeku in upraviteljstvu osnovne šole Rakek in Unec ter učencem in učenkam; gremiju trgovcev, požarni brambi; sokoljemu društvu Stari trg; katoliški akciji in otroškemu vrtcu iz Cerknice; vsemu uradništvu hi delavstvu tvrdke in sploh vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin blage pokojni ce.
Lfablfana-Rakek-MarkoTaa
žalujoči ostali
gAg V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ■■ in znancem, da je naš srčno ljubljeni soprog, oče, stari oče, bral, stric in svak, gospod
MATEVŽ MARINClC
posestnik
dne 6. t. m. po kratkem, mučnem trpljenju, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v ponedeljek, dne 8. oktobra 1934 ob 4 popoldne iz hiše žalosti Galjevica št. 254 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 6. oktobra 1934.
ŽALUJOČI OSTALI.
ZAHVALA
Vsem, ki ste mojega ljubljenega moža in predobrega očeta dvanajsterih sirot, gospoda
JAKOBA DEREAM
spremila na njegovi zadnji zemeljski poti do tesnega domka; zlasti prečastitim gospodom duhovnikom, ki so prosili za po ioj njegove duše; gospodu dr. Josipu Smola za \estno in požrtvovalno lajšanje trpljenja umirajočega; notarju dr. Ločniku za ganljive poslovilne besede ob nezasulem grobu; svetniku dr. Lavrenčiču, ki je z zaupanjem v božjo Previdnost tolažil žalostna srca; gasilcem, občinskim možem, učileljslvu in šolski mladini; vsem, ki ste prihajali od blizu in zelo daleč, da se zadnjikrat poklonite njegovemu svetlemu spominu ter ste polagali ovetje ob mrtvaški oder, vsem, ki »te se s pesmijo poslovili od našega predragega rajnega, vsem, ki st« žalostno bolečino delili z nami — prisrčna hvala!
Žužemberk, dne 6. oktobra 1934.
AMALIJA DEREAN1 Z OTROCI.
V malih oglasih vetya vsaka beseda Din 1*—f ienttovanjski oglasi Din 2'—. Najmanj« znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja ae računa enokokmska, S mm visoka petttna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložit) znamko«
Prireditve
Gasilska četa
Ljubljana - Barje ima v nedeljo 7. X. popoldne trgatev grozdja v gostilni Češnovar na Dolenjski cesti. Prijatelji grozdja iskreno vabljeni. Uprava čete.	(h)
Prodajalka
z dobrimi spričevali, vešča trgovinfe mešanega blaga, samostojna moč, želi premeniti mesto. — Cenj. ponudbe pod šifro »Poštena in zdrava« št. 11495._(a)
Prodajalka
verzirana v trgovini s špecerijskim. galanterijskim in manufakturnim blagom, agilna, poštena išče mesto kjerkoli Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poštena« 11576. (a)
Inteligenten fant
pošten, vojaščine prost, i0 prosi kakršnokoli lažje mesto, po možnosti za ; t£koj. Naslov v upravi ' »Slovenca« št. 11549. (a)
Mizar
z obrtnim listom, vsestransko uporabljiv, sprejmem kakršnokoli službo. Ponudbe pod »Zanesljiv«
št. 11.642 upravi. (a)
Mesto briv. pomočnika
z lastno obrtjo - iščem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11622.	(a)
Točaj
prosi gg. šefe za slnfbo tečaja. Star sem 26 let in strokovnjak v tej stroki. Naslov t upravi »SI.« pod št 11666._(a)
Bolniška strežnica
srednje starosti — vešča nemščine, elelrtriziranja in masiranja — išče zaposlene. Gre kamorkoli. Cenjene ponudbe upravi »•Slovenca« pod značko »Vestna in zelo potrpežljiva« št 11704.	(a)
Trgovsk. pomočnika
agilnega prodajalca mešane stroke, sprejmem k manufakturi in konfekciji. Prednost: prost vojaščine, znanje aranžira-nja izložb in nemščine. Oskrba v hiši. Podrobne ponudbe z zahtevki in referencami na P. Koren preje Šterk, Črnomelj, (b)
t
Službodobe
Večje podjetje išče:
2 blagajničarki, 2 prodajalki, 1 absolventko kuharskega tečaja, 1 samostojno kuharico 28 do 30 let. Ponudbe pod: »Spretne« št. 11477 upravi »Slovenca«.	(b)
Pošten fant
v starosti 26 do 28 let, vojaščine prost, zmožen vseh domačih del — se sprejme proti dobri plači. Ponudbe pod »Zmožen« št. 11478 upravi »Slovenca«.	(b)
Samostoj. gospodinjo
starejšo, za vsa hišna dela, z večletnimi spričevali — sprejme trgovska družina. — Ponudbe pod »Trajno« štev. 11458 podružnici »Slovenca« Ce-
Hs.	(b)
Krajevni zastopniki
(akviziterji), agflne osebe prejmejo nameščenje z dobrimi dohodki. Ponudbe upravi »Slovenca« Ma-■ibor pod šifro »Delo nu-|i eksistenco« 11582. (b)
Služkinjo
ki zna samostojno kuhati dobro meščansko hrano in pospravljati sobe — sprejmem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljiva in snažna« štev. 11547.	(b)
Likarica-perica
popolnoma samostojna, ki se razume na belo škrob-ljeno perilo, kakor čiščenja moških in damskih oblek, se išče za takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11545. (b)
Agente
z dobrim nastopom iščemo za vsa večja mesta. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Realitetna pisarna« št. 11639.	(b)
mm i
Brivski vajenec
ki »e je že učil poltretje leto, išče mojstra, z vso oskrbo v hiši brezplačno. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 11548. (v)
Vajenka
15 letna, s 3 razredi meščanske šole išče mesto ▼ trgovino z meš. blagom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11546. (v)
Služkinjo
40 let staro, preprosto in snažno, ki zna kuhati in opravljati vsa druga dela, z večletnimi spričevali — iščem. Plača 200 do 250 Din. — Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Pri Mariboru« 11460. (b)
Zbiralce naročil
iSčemol Tudi take, ki že prodajajo trgovcem in pekom moko! Ponudbe nasloviti z znamko za odgovor na: Separator •— Ljubljana, poštni predal št. 307.	(b)
Izložbeni aranžer
mannfaktnrne, galanterijske in modne stroke — vešč v vseh plakatnih pisavah, prvovrstna moč — se takoj sprejme. Ponudbe na Alomn Company d. z o. z., Ljubljana, (b)
Potnike in potnice
ki obiskujejo privatnike, Iščemo za nov, idoč predmet. Velik zaslužek. Pojasnila daje Hochbau v Ljubljani, Streliška 37. b
Pekovski pomočnik
z obrtnim listom dobi dobro službo takoj. Poizve se ▼ Radovljici 2. (b)
Postrežnica
stara 25—40 let dobi zaposlitev. IColezijska ulica 19, I. nadstr.	(b)
Raznašalke jajc
sprejmem. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Poštena in zanesljiva« Jt. 11.598.
2 krojaška pomočnika
z večlet spričevali, sprejmem za moška in ženska dela ter železničar, uniforme. Eden od njih mora znati krojiti. - Tstotam sore|mcm vajenca. Janko Rogelj, Loka pri Zidanem mostu.	(b)
Nakupovalec mnnipnlant - popolnoma verziran ▼ lesni stroki, mlad, samski, vojaščine prost, Iz priproste dobre rodbine, se išče proti lepim dohodkom za vodstvo samostojne nakupovalnice. Ponudbe upravi »Slov.« pod št. 11634.	(b)
Stalno službo
dobi agflen zastopnik za prodajo naših gramofonov in radioaparatov svetovno znanih znamk. »Tehnik« Banja!, Ljubljana, Miklošičeva 20.	(b)
Kolarskega vajenca
močnega kmetskega fanta sprejme Ivan Samsa, kolar v Sodražici. (v)
Zaslužek
200 Din dnevno
lahko zaslužijo agilni potniki (-ce). Sigurna eksistenca, pri agilnosti pozneje fiksum. Ponudbe s 3 Din »namko upravi »Slov.« pod »Bodočnost« št. 11601.	(z)
Potniki (-ce) brezposelni
dobite lahek stalni zaslužek, 50% provizije, s prodajo važnega gospodinjskega predmeta. Zaradi nizke cene kupi vsakdo. Za pojasnila in vzorec 3 Din v znamkah, ki se vrnejo, če se služba sprejme. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Žepna kolekcija« 11489.
Angleščino
poučuje Miss Farler, Dvo-rakova ulica 3-III. (u)
Maturantinja
inštruira vse predmete nižje gimnazije. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Nizka cena« št. 11620.	(u)
Akademik
instruira vse predmete po zmerni ceni. Naslov v upravi »Slov.« št. 11660.
Francoščina in klavir
Sprejmem še nekaj učencev. Aneta Potočnik, Wolfova ul. 10-n. nadstr., II. stopnjišče.	(u)
Kako poslanes šofer?
Ako se vpišeš v J. Če-hovo šofer, šolo na Tyr-ševi cesti 36. ki Ti pošlie na zahtevo prospekt za-stoni	(u)
Nemščino, esperanto
poučuje pismenim potom Jezikovna dopisna šola na Jesenicah (Gorenjsko). Prijave sprejema še do 1. novembra t. 1. Zahtevajte prospekt! Priložite znamko za odgovor! (u)
Telefon 38 10
Posredujem
denar na
hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d)
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10 m Aleksandrova cesta 4-II.
Spomenike
iz skladišča prodaja za hranilne knjižice dobrih zavodov Kunovar, kamnosek, Sv. Križ, Ljubljana;_(d)
Kdo posodi 8000 Din
proti mesečnemu odplačilu 500 Din. Obresti po dogovoru. Ponudbe upr. »Slov.« pod šifro »Varno« I št. 11691.	(d)
Ali mi je bilo tega treba!
< m e v o«
M^® fe
-	o5 n . s«
Z C , M S a
« I O
_i * . «« s —is
-hgs.il
>v »E «S S =
A JŽd n. O
® 2 S B S a =
a >s «1 C 0 5
•o5 2 SB
—	- ^
K & 1
O
; a =
)	v
• « -5" T" 5 ° — v
m p, n z
Posojila
na hranilne knjižice dajemo pod ugodnimi pogoji na daljšo dobo. Preko 2000 zadružnikov.
Pučka štediona
Zagreb
Naš zastopnik: Zore Rudolf, LJubljana, Gledališka ulica 12. Telef. 38-10. Pismen odgovor 3 Din znamka.
Hranilno knjižico
Ljudske posojilnice ljubljanske, v vrednosti Din 60.000 — kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ljudska« št. 11502.
Hranilne knjižice
Ljudske posojilnice ljubljanske, celjske, Banske hranilnice — iščem kot posojilo proti vknjižbi na prvo mesto in s polno vrednostjo. Ponudbe pod »Pošten plačnik« 11520 upravi »Slovenca«. (d)
Ako želite posojilo
pišite upravi »Slovenca« pod »Denar« št. 11592. -Sprejmemo tudi zastopnike.	(d)
15—20.000 Din
posojila išče trgovec proti dobrim obrestim ter vknjižbo na prvo mesto. Ponudbe pod »Takoj« št. 11661 upravi »Slov.«, (d)
Rabim hran. knjižico
za 40.000 do 50.000 Din Ljudske ali Kmetske posojilnice. Vzamem v polni vrednosti za primerne obresti. Odplačujem v gotovini v obrokih po dogovoru. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11656. (d)
Ureditev dolgov,
sodne in izvensodne
poravnave, konkurzne zadeve,
vpeljavo, vodstvo, revizije in stalno nadzorstvo knjigovodstva, sestavo bilanc, izdelavo proračunov ter kalkulacij, nabavo kreditov, likvidacijo kmečkih dolgov in uvedbo
kmečke zaščite,
vse trgovsko - obrtne informacije in druge neurejene poslovne zadeve poverite zaupno koncesijo-nirani komerCiialni pisarni Lojze Zaje. sodni zadr. revizor in zapriseženi knjigovodski strokovnjak — Ljubljana, Gledališka uli-ca št. 7/1._(d)
Hrani Ine
knjižice
vseh denarnih zavodov
dravske banovine prodajamo in kupujemo po najugodnejših cenah. Interesenti, blagovolite se obrniti direktno na:
Bančno kom. komerc, zavod v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 40 Za odgovor 3 Din znamk
Knjižice
mariborske mestne in novomeške ljudkse prodam poceni ali zamenjam za take ljubljanskih zavodov. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poceni« St. 11707._(d)
Kupim knjižice
vseh ljubljanskih in podeželskih zavodov. Javite zavod, znesek in ceno upravi »Slovenca« pod »Vsaka vloga« 11688. (d)
lenitbe
Želim poročiti
žensko z imetjem zaradi izpopolnitve trgovine. — Ponudbe upravi »Slovenca« v • Mariboru pod »50.000«/11585.	(ž)
Za sorodnika
trgovca in gostilničarja, starega 27 let, iščem dobro vzgojeno dekle z nekaj gotovine. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Srčna izobrazba« št. 11667. ž
Stanovanje
v Savljah oddam. Pripravno za upokojenca. Poizve se: Avsenik, Poljanski nasip 54. (S)
Enosobno stanovanje
za 240 Din — oddam za 1. november. Kopač Stanko, Zg. Šiška.	(č)
Sobo
oddam 1 aH 2 osebama za 120 Din. Zelena jama, Ljubljanska 51.	(s)
Soba
lepo opremljena, s posebnim vhodom, v centru, se takoj odda. Naslov pove uprava »Slov.« 11632 (s)
Soba
z 1 ali 2 posteljama se takoij odda. Rožna dolina cesta XIII., St. 3. (s)
Dijaki
se sprejmejo na stanovanje. Sv. Petra cesta 46. D
Stanovanja
IŠČEJO:
Dvosobno stanovanje
išče drž. uradnik (dve osebi) s 1. novembrom. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Solnčno« št 11693.
Stanovanje iščejo
stranke potom realitetne pisarne Grašek, Gledališka ulica 4. Hišni posestniki, javite telefon 3304.
ODDAJO: Petsobno stanovanje
komfortno — se odda s 1. novembrom v Zamikov! ulici 16. Istotam se proda kombiniran plinski štedilnik.	(č)
Stanovanje
Vsled preselitve se odda takoj dvosobno stanovanje na Glincah, Tržaška cesta 11, v hiši Konzum-nega društva. - Mesečna stanarina 450 Din. Vselitev s 1. novembrom, (č)
Enosobno stanovanje
lepo, oddam odraslim v podpritličju za 325 Din. Einspielerjeva 23 - Bežigrad. _____(e)
Trisobno stanovanje
solnčno, oddam samo čisti stranki (brez vsakega mrčesa). Ponudbe in naslov pod »Točen plačnik« št. 11.615 na upravo, (č)
Dve stanovanji
solnčni in komfortni, se oddasta s 1. novembrom z vsemi pritiklinami in centralno kurjavo. - Pen-zijski fond advokatske in notarske komore v Dvo-rakovi ulici 10.	(č)
Dvosobno stanovanje
s pritiklinami, v nadori-tličju hiše ▼ Predovičevi ulici 19, Moste, oddam s 1. novembrom. Poizve se pri posestniku istotam. (č
Sobo in kuhinjo
oddam. Jurčkova pot 101, Ljubljana._ (č)
Enosobno stanovanje
lepo, takoj oddam. Rožna dolina cesta IV. št. 3. (č
Enosobno stanovanje
lepo — se odda. Stani
čeva 5, Bežigrad.
(e)
Več stanovanj
odda realiltetna pisarna Grašek, Gledališka ulica St. 4._(č)
Solnčna soba
se odda v vili dr. Močnika ob Mišičevi cesti, s
Sobo s hrano
oddam 2 gospodoma. — Sv. Jakoba trg št. 5. (s)
Sobo
oddam na Kongresnem trgu 2-1. Istotam se sprejema na dobro domačo hrano.	(s)
Sobo
v I. nadstropju, z elektriko in posebnim vhodom, oddam. Rožna dolina cesta VI, št. 4.	(s)
Opremljeno sobo
oddam boljši stalni stranki. Naslov v upravi »Slovenca« St 11699. (»)
IŠČEJO: Iščem skladišče
v bližini glavnega kolodvora v Ljubljani, v približni velikosti 300 m'. Ponudbe upravi »Slovenca* pod St. 300/11503. m
Kmečki mlin
vzamem v najem ali delitev. Grem tudi v službo. Tesarska dela izvršujem sam. Vajen sem tudi žaganja lesa. Naslov v upravi »Slovenca« pod St 11424._M
Pekarno
vzamem v najem na prometnem kraju v Sloveniji. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pekama« štev. 11438._(m)
Primeren lokal
za trgovino z mešanim blagom iščem. V poštev pridejo Ljubljana, Kranj, Kranjska gora, Škofja Loka. Ponudbe pod »Ivar« na Aloma Company, Ljubljana, Aleksandrova 2/1.
Društvene lokale
treh ali več sob, najraje sredina mesta Ljubljane, išče planinska organizacija za takoj ali za prvi januar. Ponudbe na Poštni predal 214.	(m)
Lokale
prostorne, suhe in svetle, t centru mesta (tudi na dvorišču) — išče pletilno podjetje. Naslov v upravi »Slovenca« št. 11696. (m)
ODDAJO: Trgovine in gostilne
s trafiko oddajam na prometnem kraju radi prezaposlenosti. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 11476.	(n)
Parno pekarno
oddam v najem ali prodam. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Parna« št. 11437.	(n)
V najem se odda
velik zelenjadni vrt s toplimi gredami v prometnem kraju na deželi. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11605.	(n)
Nov lokal
primeren za specerijsko trgovino, na ze!o prometni točki sredi Ljubljane -oddam pod ugodnimi pogoji. — Pismene ponudbe upravi »Slov.« pod »Bodočnost« 11617.	(n)
IFTEEEH
Nov harmonij
7 registrov, 2 kolenika, krasen glas, pripraven za kapelo ali društvo, naprodaj za 4000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11406.	(g)
Muzika
prodaja prvovrstne inozemske klavirje in piani-ne. Popravlja in uglašuje strokovnjaško, najceneje. Izposojuje in prodaja tudi preigrane instrumente. — Ljubljana, Knailjeva uL 4.
Kdo posodi
klavirsko harmoniko proti odškodnini. Ponudbe upravi »Slov.« pod značko »Klavirska harmonika« št. 11664.	(g)
Perje v skubljenje
sprejmem. Nežika Mrak, Tesarska ul. 3.	(r)
»■■■■■BOHINH
V najem oddamo holel JELEN" v Kranju.
Tozadevne ponudbe na Hranilnico in posojilnico v Kranju do 15. oktobra 1934.
Dobroidoča gostilna
se z odkupom inventarja odda. Dolenjska c. 35. (n)
Trgovski lokal
s stanovanjem in inventarjem, v industrijskem kraju, sredi vasi, se odda takoj ugodno v najem za več let. Vprašati: Mraz, Velenje.	(n)
Kako izgledata 2 glavi!
pred uporabo preparata formiranje ušes „RF.CTODOR"
loti glavi 5 minut pozneje po neopaženi in povsem enostavni uporabi «Reclodora«. Uspeh in negkodljivust zajamčena. Garnitura Din 90'—. Originale Schrtider Schcnkc razpošilja »Omnia«, oddelek ,1/4 Zagreb, Ounduličeva 8/1. Poštnina pri plačilu v naprej Din 7'-, pri povzetju Din 14"-Zahlevajte breiplaCnl llustrovani cenlh.
Nagrobne slike
spominske, na porcelan vžgane, po vsaki fotograf-fiji vseh velikosti in oblik. Naročajte' Kune Franc, fotograf, Ljubljana, Wol-fova ulica. — Zahtevajte cenik!	(t)
posteljne mreže, železne zložljive postelie. otoina-ne. divane in tapetniške izdelke nudi naicenele
RUDOLF RADOVAN tapetnik Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga ca prevleke pohištva.
Krojna knjiga!
Krojači, šivilje in on« cenj. dame, ki si delafo obleke doma sume, učitelji in učiteljice obrtno-nadaljevalnih šol! Izšla j« krojna knjiga za damska obleke in perilo v slovenskem in srbohrvaškem jeziku. Ima 156 strani, preko 100 slik, najrazličnejše kroje in dve konfekcijski tabeli. Zahtevajte prospekt! Naroča se: Knafelj Alojzij — krojni učitelj, Križevniška ulica St. 2, Ljubljana.	(t)
Pred nakupom
nagrobnega
spomenika
si oglejte bogato zalogo pri tvrdki
FELIKS TOMAH
LJUBLJANA
Resljeva cesta 30, kjer bodete solidno in ceno postrež eni
Usniale suKn.tCe od Din 420" - do 580.—
uoilllf pn
Fr. Zalokar
Mengeš 4t.
Elektro-instalacije
za pogon in razsvetljavo izvršujem po zmernih cenah. Lastna delavnica za previjanje elektromotorjev in dinam. Elektromotorji in diname, novi in rabljeni. vse napetosti vedno v zalogi. Franjo Perčinlič, elektro-podjetje Ljubljana, Gosposvetska c. 16, telefoD 23-71. (t|
Posteljne mreže
izdeluje na lesenih in železnih okvirjih in jih sprejema v popravilo najceneje Alojz Andlovic, Komenskega 34.	(t)
V oglasnem oddelku
»Slovenca« dvignite
sledeča pisma:
»Absolviran medicinec«, »Dobra garancija«, »Dobro idoča«, »Leskove palice«, »Pecivo«, »Poštena K. M.«, »Prepis«, »Pridna«, »Pridna in poštena«, »Pripravna«, »Prvovrstno kritje«, »Samo dva«, »Sigurna bodočnost«, »Skladišče«, »Stalna služba«, »Stalen in točen plačnik«, »Takoj plačljivo«, »Varčna kuharica«. »Večji promet«, »Vzgojiteljica«
snomm"
p,i. ranah, poškodbah, opeklinah, krastah, iišajih, turih, starih ranah SiS
v^	povzeti u 2 steklenici Din SO-. Poučno knjižico št.15 pošlje brezplačno „F,TON» dr. z o. z., Zagreb 1-/8. ^.podSo.br.i^.dSH.vn.m,,,
Posestva
Mlin naprodaj
v prometnem kraju in v dobrem stanju. - Zglasljo naj le resni kupol. —* Ponudbe na upravo »Slovenca« pod 11.263. (p)
Stavbiščc 7000 m*
nizka cena — naprodaj v I Vižmarjih. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »št. | Vid nad Ljubljano« itev. 11421.	(p) I
Parcelo
prodam za nizko	ceno. | Naslov v upravi	»Slovenca« »t. 11700.	(p) I
i
Pohištvo
i
Spalnice
Enoatanovanjska h»a	fc
« sadnim vrtom in njivo, hinjske oprave ter drugo 10 minut od postale Kam- pohištvo dobite najceneje nik — naprodaj. Poizve pri Andlovic, Komenske-se: Perovo 42.	(p) | ga ulica 34.	(i)
Stavbne parcele
ca Bežigradom, ca. 5500 m*, ceno naprodaj aH se vzame posojilo v hranil
Stavbna parcela I 2 kuhinjski kredenci
1500—2000 m', lep raz- moderni, po 400 Din, in gled na Liubljano in oko- omaro prodam. Sodarska lico, ceno naprodaj. Čar- št. 6 (nad Florjansko cerk-man, Šmartno pod Smar- vijo). (S) no goro.	(p) ,7" :—--—~r
Več orehovih spalnic
poceni proda mizarstvo
Kupim posestvo
z gozdom za 2—4 glave Josip Goljar, Gosposvet-
vzame osu uu y ,„„„.,- živine. Ponudbe poslati | ska 13.	(š)
«th "itn i c n h' "l hi b H anskih | J- Erznožnik, Ziri 54.
Lranilnic. Ponudbe upravi	k«.
»Slovenca« pod »Parcele Enonadstropna hisa
za Bežigradom« št 11435. velik vrt, polje, najlepša
--—-- lega, elektrika, krita z
S hraniL knjižicami zarezno opeko, 3 minute more plačati del kupnine, I od postale Rajhenburg,
Pomožni motor
»Diamant« prodam ali uiiuu.^ i — - - - - - -	j I zamenjam za močnejšega,
kdor kupi hišo z vrtom poceni naprodaj. Dr. La-1 Rotar, Črnuče 36. (f) v Senovem pri Rajhen- chenberger, Rajhenburg
burgu. Hiša je primerna tako za družinsko stanovanje kot za obrt. Po nudbe pod »Ljudska
ob Savi 62.
(P)
Sir
plesniv, po Rokiortu Ei-damer, v obliki salame, trapistovski v blokih — nudi Mlekarska zadruga r. z. z o. z* Velike Lašče_P)
Damske klobuke
in popravila dobite najceneje: Pasaža Nebotičnika, salon »Mia«, Aleksandrova cesta 4. (1)
Zimska jabolka
ie na za logi pri
Gospodarski zvezi
Pletilni stroj 12/80
poceni prodam. Spre)-štirisedežna, v voznem I mem hranilno knjižico stanju, davki za leto 1934 Ljubljanske Kmetske poplačani, izpod 1000 kg — sojilnice. Pletarna, Slo-ugodno naprodaj. Sprej- venska 26, Maribor. (1) mejo se eventuelno tudi	, , „
hran. knjižice Mestne hra- Zimska jabolka nilnice v Mariboru v pla- ]Ri štajerska iz konjiške-čilo. Poraba bencina sa-1 gaf slovenjgraškega in
I
Automotor
i
Auto-limuzina
Moderno omaro
sestavljeno, za vsakega boljšega trgovca ali gostilničarja — prodam ali zamenjam. Verovškova 19, Šiška.	(1)
Modele
malo rabljene, za izdelovanje cementnih cevi kupim. Štrukelj Franc — Sp. Loke, p. Lukovica. k
Pisalne mize
velike, trgovske stelaže, omare, pult, stole, telefonski aparat - prodam. Naslov v upravi »Slov,« pod St. 11623.	(1)
Mizarji!
Stavbeno okovje, Jekleno orodje izberete tudi ne knjižice najceneje pri
JEKLO"
LJUBLIANA, Stari trs
PERIC
Gostilne, pekarije,
št. I mesarije, 1 kmetije, hiSe, 11501 upravi »Slovenca«, gozdna veleposestva, pro-
---1 daja Posredovalnica Ma-
VeČ stavbnih parcel | ribor, Slovenska uL 26. p v Trbovljah, ob glavni
cesti, prodam na vložne	.,-, ---------
knjižice tukajšnjih denar- okol! 100 oralov, na Sta- mo ca. 9 litrov na 10U mariborskega sreza, »tro-nih zavodov. Istotam na- jerskem, 2 hiši, marof, kilometrov. — Vprašati: ,j0 sortirana po debelosti prodaj tudi enonadstrop- vmičarlja, vinograd, njive, Triumpf-Auto-Magneto — j„ sortah, skrbno pako-na hiša ob glavni cesti travnik, gozd, velik sado- Maribor, Frančiškanska vana v zabojih, netto na križišču, primerna za | nosnik, z vso premičnino | ulica 13.	(f) | prodaja (brez zaboja),
sorte: ananas reneta, bel fler, ribstonovec, harber-tova reneta, zlata par-mena, voščenka, baumo-va reneta, kanadka, mo-šanegar, bobovec Itd. — pumparce — najboljši vedno v zalogi po zmer-nakup. A. Presker, nih hi stalnih cenah. — Sv. Petra cesta 14. Stalna razstava sadjal
--TT^ 777~. Ogled vsakomur prost
Otroški vozički I mecJ poslovnimi urami.
sivo, 6eha-no kg
Din 25*-Pol puh bol kg Din 95-Puh sivi n. kg D 100-Puh sivi L kg D 120--Puh bel nalfinejal kg D 220 -
Vse
kemično očiščeno
Eksporfna hlSa ,Lona" Marl&or
vsako obrt. Polovico v I	in živino, 18 hI vina, 101
gotovini, donos 26.000 Din	hI sadjevca ln vsemi polj-
— cena 210.000 Din. Na-	skimi pridelki .— Cena
slov v upravi »Slovenca«	250.000 Dm (polovico
St 11563.	(p)	vložna knjižica, polovico |
----—	gotovina). Nastop tako).
Gozdno posestvo	Naslov v upravi »Slov.
blizu Zagorja ob Savi, ca.	pod gt. 11591.	(p) |
66 johov, bukov gozd,	Proda «<»
dozorel za zimo, 12 jo-	rroaa se
hov 30 let nasajenih	špecerijska m delikatesna.
EGEEB33
Usnjeni suknjiči
20 kg
pristnega čebelnega voska kupim. Ponudbe na upravo »Slov« pod »Vosek« št. 11655.	(1
nov ^nj IBl UdSdJttlilll špecerijska 11» . .. ■ , , T* k smrek, ca. 300 m' smre- trgovina v Ljubljani. Na- 3 novi modeli, 3 novi pa- Kmetiiska družba v L|ub-1 -	11 1	----!---1---1 liani, Novi trg 3.
kovega lesa za sečno — I slov pove ogl. odd. Slo-prodam za ceno 70.000 venca pod »t. 11597. (p) dinarjev na vložne knji-1 žice dobrih denarnih za-I	Vila
tenti, precizno delo, lepa oblika, nizke cene, izumitelj F. Batjel, »Tri-1 buna«, tovarna dvokoles,
vodov. Ponudbe upravi L TejiWm vrtom ln po- otroških m igračnih vo-»Slovenca« pod »Ugod- ,jem ge pr&da na Jese-	Ljubljana, Kar-
na prilika« St. 11564. (p) bičali. Naslov pove po- lovška cesta 4. Zelo po-
—-—-J- družnica »Slov.« na Jese- cem se proda več novih
Naprodaj parcela j,.^,	(p) vozičkov preišmih mo-
1 delov.	(1)
primerna za več stavbnih. parcel. — Odda se tudi	HlSo
manjša parcela. Kupnina z malim posestvom pro-se plača lahko polovico dam aJi dam v
Premog, drva, koks
_________najem. I prodaja Vinko Podobnik,
v gotovini, drugo a knji-1 Cena 62.000. Za odgovor Tržaška cesta Stev. 16. iico Ljudske-posojilnice. I ^amka.	(p!	Telefon 33-13.
Naslov v upravi »Sloven-j---1	„
ca« pod" »t. 11577. (p) | Krasne parcele | Kislo zelje, repa
Šivalne stroje
Feniks
nove, zamenjam za suhi les, novo pohiitvo ali vino.
Rudoli Kompare
Aleksandrova 48, Maribor
12 šivalnih strojev
Prodam njivo
v Kranju — ugodno
venca« pod St. 11572., (p)
v Kamniku po 1000 do novo, prvovrstno in cele novih, z okroglim colnic-1200 m' ali po 600 m', tu- glave za sarmo, v sod- kom, poceni naprodaj že »Idi Skupno v izmeri 29.000 čkih, dobavlja po brez- od 1700 Din. - F. Batjel, Naslovim« naprodal. Deloma na konkurenčni ceni G. Er- Ljubljana, Karlovška ce-- ' Kamnik. | klavec, Ljubljana, Kode-1 sta žt. 4.	(1)
ljevo 10, telefon 25-91. 1
stavbne parcele.
izve v uprari »Slo-1 knjižice. Rode
Hišo z gostilno
| in trgovino z meš. bla-
Hišo t dobro gostilno
in lepim vrtom prodam v | Mariboru. Plačilo polovi-
gom v Ljubljani prodam radi selitve. Prevzem hi- [
ca v gotovini, ostanek v	poteke, ostalo knjižice. -
knjižicah ali vknjižbo. —	Ponudbe na »Slovenca« |
Dopise pod »Knjižice« št	pod s iro »Drina« 11626.
11584 upravi »Slovenca«	.--
Maribor._(p)	Hisa
Dva krasna hotela Uvo^anovan£ v T^bu
v Opatiji se prodasta od-	najem. — Poizve se pri
nosno zamenjata za po-	Kmetiču, Dob 8t. 74, ljri
sestvo, hranilno knjigo	Domžalah.	(p)
ali drugo protivrednost v	———-<
Jugoslaviji. Ponudbe pod	Gorenjsko!
Krasen razgled«	HiSa z restavracijo in lc-upravi »Slovenca«. (p) | toviščarskimi sobami ter
Kislo zelje, repo,
sarmo, prvovrstno, po brezkonkurenčni ceni dobavlja vsako množino Homan, Ljubljana, Sv. Pe-I tra c. 83, telefon 27-66.
dobavlja tudi v manjših količinah na dom|
Gospodarska
Gospodinje!
zveza
Trgovska hiša
dvonadstropna — center
mesta Ljubljane, neobre-	_______
menjena, naprodaj proti	like kleti — naprodaj
gotovini. Ponudbe pod	Naslov v upravi »Slov,«
»Promet« št 11558 upravi |	pod št. 11630.	(p)
»Slovenca«.	(p)
vet stanovanj, moderno I hijacint, tulipanov, kro-opremljeno, vodovod in kusov in zvončkov nudi električna razsvetljava, Sever & Komp., Ljublja garaža, konjski hlev, ve- na.	' (1)
Poskusite samo enkrat parketno pasto »Orion« r^ . •	. i in prepričali se boste,
Dunajska cesta | kakšen je učinek. Made.
žev na parketu ne bo več Dobi se v vseh trgovinah. Glavna zaloga: R. HAFNER Celovška cesta št 61, Ljubljana VII.
Holandske čebulice
Parkete
Valjčni mlin
»talna voda, turbina, elek-I kup^m "v okolici Ljublja-trika, veliko gospodarsko n0 bU na Gorenjskem. — poslopje, blizu Ljubljane, ponudbe upravi »Slov.« naprodaj. Ponudbe pod pod »Navedba cene« št. »Lepa bodočnost« 11557 | j 1618.	(p)
opravi »Slovenca«, (p)
kupite rektno ketov:
Hišo
dobro vpeljano gostilno | Mengeš
Domače žganje
(tepkovec - hruševec) ku najugodneje di- i pim vsako množino. Ce-od tovarne par- no, množino in jakost ie Alojsij K a n c , | sporočiti na upravo pod »Domače žganje« 11613.
O
Posestva, hiše, vile,
parcele itd., prodala Re-v alitetna pisarna, Liublja-
Hiša z vrtom
aH gruntom naprodaj _________ _________
Belokrajini. Ugodna pri-1 na"Wolfova 1. Posreduje lika za obrtnika ali upo- trgovske lokale, gostilne, kojenca. Več pove gostil-1 stanovanja itd.	(p)
ničar Sute, Brezovica, p.
NemSka loka pri Kočevju._ (p) |
Večjo parcelo
pri Soli v Zg. SiSki prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« St 11544. (p)
Posestvo
srednje, blizu Ljubljane, se takoj proda. Naslov v
Hiša
vlsokopritlična - ugodno | naprodaj v Zg. Šiški, Vod-nikova 202 (pri Soli), (p) |
Enodružinska vila
z vrtom se takoj odda v
Ako ste si
nevede pokvarili prebavne organe z falzificiranimi gren-čicami, potem jih krepite z uporabo prijetne, domače,
naravne Jordan grenčice. Lastnik Rupp, Belgrad, Kn. Mihajlova št. 16.
Mlekarska oprava
kompletna, se takoj proda. Istotam se odda tudi opremljena soba. Pleterš-nikova ul. 22.	(1)
Damske klobuke
moderne, kupite najugodneje pri Zofi Laurenčič Mestni trg 7. Preobliko vanje po najnovejših modelih zelo poceni. (1
Krasno parcelo
upravi »Slov.« 11301. (p) | ^ 600 mt Teliko, v
prometni
Pisarniški inventar
v dobrem stanju, kakor blagafne, pisalni stroji, I omare, stelaže, mize in
_________»toli, po povoljni ceni
najem. Ogleda in poizve I naprodaj. Predmeti so na se v Dermotovi ulici 19. | ogled v Javnih iskladd-Sčih, Tyrševa oesta 33. 1|
Večji kmečki mlin
s 4 »troji, v bližini Ljubljane, prodam. - Naslov v upravi »Slov,« pod štev. 11652._(p)
Tridružinsko hišo
poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 11706._(p)
Dvostanovanjsko hišo
blizu Celja proda za Din 55.000 Crepinšek, Celje (Jeleni.	fo>
Manufakturo
za lesen in zimo
nudi ugodni, držav, uradnikom tudi na obroke
Oblafiilnica za Slovenijo
Tjrševa eesta št. 29
(v hiši G«B|in<l»rske Evrae) Do preklica vzamemo
VINA
za vse prilike naročite pri
Centralni vinarni v LJubljani.
Maiinovec
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan - se dobi na maln veliko v
lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubljana, Dunajska c. 6.
moi
suftegobe
in vsakovrstne deželne pridelke kupuje tvrdka —
Fran Pogačnik
d. s o. i., v Ljubljani sedaj v javnih skladiščih (Balkan).
Zlato, srebro,
Platin po^ajvišjih
dnevnih cenah Uariborska Afinerija zlata, Oroznova nI. 8,
Kupim
dobro ohranjeno koparijo za kmetski mlin in dva tečaja z lopato. Naslov v upravi »Slovenca« pod St 11543.	(k)
TIskarne!
Kupimo srednjo tiskarno z enim večjim tiskarni-Skim strojem in t enim manjšim ter event tudi z linotipom ln drugimi tiskarnišk. potrebščinami. Kupujemo tudi poedine stroje. Ponudbe s točnim opisom tiskarne in cene upravi »Slovenca« pod St. 11608.	(k)
Gorenjski beli ..Oneida"
krompir
n sveže glavnato
zelje
dobavlja
Kmetijska okrajna zadruga v Kranju.
Vsakovrstna
zlato kupuje
po najvišjih cenah ČERNE, juvelir, Ljubliana Wolfova ulica št. 3.
Sobno železno peč
srednje velikosti v dobrem stanju kupim. Naslov v upravi »Slovenca« St. 11596._(k)
Drva in premog
kupim. Za zamenjavo nov šivalni stroj ali dvokolo. F. Batjel, Ljubljana, Karlovška cesta St. 4. (k)
Enovprežni voz
kupimo. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Voz« St. 11708. (k)
Siriie »Slovenca«!
Telefonski aparat
nov, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St 11624.	(1)
Kožušček
bel, malo rabljen, za 3 do 6 let starega otroka, prodam. Deržaj, Zvonar-ska ulica 9.	(1)
Prodam
tapetniški šivalni stroj za usnje in blago, in ženski »troj. Cena nizk^u — Strossmayerjeva ul. 4. (1)
Dva šivalna stroja
krojaški 500, ženski 450, prodam. Tržaška cesta 23, Glince.	(1)
Vsem
brezobvezen ogled zaloge, kjer najugodneje kupite ali prodate nove in rabljene predmete. »Prilika«, Kersnikova 7, poleg Slamiča.	(1)
ABC
PRVI IN EDINI LICI-TACUSKI ZAVOD LJUBLJANA, MEDVEDOVA CESTA ST. 8, TELEFON 24-44
sprejema stalno v prodajo in prodaja vsakovrstne premičnine, umetnine, dragocenosti, antične predmete, pohištva Itd.
Če hočete Vaše predmete dobro vnovčiti, poverite jih edino našemu zavodu v prodajo!
Ženski šivalni stroj
ugodno naprodaj. Trnovski pristan 22.	(1)
Psica
bernardinka, čistokrvna, eno leto stara — poceni naprodaj: Sv. Jakoba trg št. 5.	(1)
ZAHVALA. V težkih trenutkih ob izgubi našega nenadomestljivega soproga, zlatega ateka in starega očeta, strica, svaka, tasta, gospoda
ALOJZIJA POGRUJC
nam je bilo podanih toliko dokazov iskrenega sočutja, da se nam ni moči vsem dovolj zahvaliti. Posebej se zahvaljujemo čč. duhovščini in g. konzist. svetniku prof. Ant. Kolariču za zadnjo tolažbo. G. primariju dr. Aleksandru Kuharju, ki mu je stal ijubeznivo ob strani v njegovi dolgi bolezni z veščo ?drav-niško pomočjo in bodrilno besedo, naša najiskrenejša zahvala. Njegova rodbina in ostali sorodniki pa so nas podpirali v najtežjih trenutkih. Nadaljnja globoka zahvala g. šol. upravitelju na Hajdini g. Ignacu Petjetu za prelepe poslovilne besede, učiteljskemu zboru iz Hajdine, ki je prišel z deco spremit nekdanjega tovariša in hajdinskemu krajevnemu šolskemu odboru za venec. Prisrčna zahvala gg. pevcem za ganljive in pretresljive žalostinke; g. županu in drugim gospodom zastopnikom narodnih društev in stanovskim tovarišem in tovarišicam. Prav iskrena hvala njegovim starim prijateljem in znancem iz Ptuja, Maribora in drugod, ki so prišli po zadnje slovo. Končno se zahvaljujemo darovalcem prekrasnih vencev ln cvetja, našemu podeželskemu ljudstvu ter sploh vsem, ki so se pokojnika spomnili, ga spremili na njegovi zadnji poti in nam dali kakorkoli vedeti, da v teh dneh nismo biii sami. Vsem skupaj najlepša hvala.
P t n j, dne 5. oktobra 1934.
RODBINA POGRUJC
Sadno drevje
Ljubljani, na prometni I n Jesensko saditev. „ f„„„„„„ ________ , .
cesti, prodam za 85.000 Visokodebelnate jablane, račun hranilne knjižice Din. Naslov v upr. »Si.« hruške, moStnice, češplje, | članic Zadružne Zveae.
pod St. 11689._(p) čreSnje, višnje, orehi, pri-
tlikavci, cepljeni na šlb-Hlša Z vrtom I korastočih podlagah, ma-
Vinske sode
Mastnak,
naprodafl — Na javni I relice, breskve, ribez In I poceni proda dražbi dne 15. oktobra kosmulje - z garancijo I restavrater »Union«. (1) 1934 ob pol 10 se bo pristnosti sort, najpriklad^ vršila pri sreskem sodi- nejše za razne sadne le-iču v Kamniku, soba št. 4, ge, po normalnem sorti- dve lepo izraSčeni sobni prodaja hiše z vrtom, mentu za dravsko bano- odnosno salonski smere-Križ ši. 58. Dogovumo z | vino, v zalogi prš Kme-j klet (auricaria)
Prodam
visoki
upnikom se bo eventuel- tifski družbi v Ljubljani, 160 cm in 1 m. Poizve se no soreielo tudi hranilne Novi trg 3. Cene znižane. Ljubliana, Cerkvena ulica knjižice,	W Zahtevajte eeaikl (U> it 23.	U)
Čebelnjak
kompleten, za 24 Znldar-Sičev, med temi 16 polnih nakrmljenih za zimo, prašilček za 6 rezervnih matic, med temi dve polni, in potreben pribor, čebelnjak je razložljiv ter se more poljubno postaviti. Cena za vse skupaj samo 8000 Din. — ABC, L)ubljana, Medvedova cesta 8.	(1)
Kupimo
Srebrne krone
staro (lato In srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - LJubljane, Ilirska ulica 36, vhod c Vidovdanske cesta pri gostilni Možina.
Molke obSeke
vseh kvalitet in fazon Vam poceni nudi TRGOVSKI • DOM
/m/icdK
10WPMA'P£SHA'H '061EK
Celje šf. 18
Din 250"— obleke iz Sevjota Din 325"— obleke iz meltona Din 550*— obleke iz kamgarna Din 375"— športne obleke Din 250'— zimska suknja kratka Din 415"— zimska suknja dolga Din 290"— „Hubertus" plaSti Din 90-- 104 — 110 - fantovske
obleke
Zahtevajte cenik iu Vzurce, kfttori so Vam pošljejo brezplačno. Obleke po meri izdelajo se v dveh do treh dneh.
Potrebščine za krojače
HlOlC, serže v več barvah, roHd-
Vlne, kanafas, moleskin, inlet. trdo platno, valO in VOtClIn, žimo, sponhe in gumbe V veliki izbiri, vse vrste SVlI in sukancev
najugodneje samo
pri tvrdki
Josip Peteline, Lubljana
blizu Prešernovega spomenika (za vodo)
Na veliko	Na malo
ža i&seu iu <zLu*o>
smo napolnili naše prodajalne z veliko izbiro
za gospode, dečke in deco
Moderna prvorazredno
Kavarna
v ljubljanskem nebotičniku
se odda takoj v najem
V poštev pride le prvovrsten strokovnjak, ki mora nuditi kapitalno jamstvo
INFORMACIJE
pri direkciji Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani
Zahvala.
Ob priliki moje težke bolezni mi je primarij ljubljanskega Leonišča g. dr. Kraje posvetil toliko nege in skrbi, da sem. hvala Bogu, povsem okreval in me tako obvaroval pred. preranim grobom. Zahvaljujem se mu najprisrineje.
Hvalo sem dolžan (i. sestrama Liciniji in Favsti, ki sta mi z nepojmljivo in meni neznano poklicno ljubeznijo stregli in oskrbovali in me sedaj zopetno vrnili moji dragi družinici.
Nadalje se zahvaljujem ostalim čč sestram Leonišča in končno vsem, ki ste sočustvovali z menoj in mojimi.
Vsem prisrčna hvala in Bog plačaj!
/anko Štele, Kamnik.
McUza 8°spode
PROD
„SOKO
«
Zimski plašči, raglani, ulstri, treneh-koati, kratki suknjiči (mikado), posebne hlače, športne čepice in obleke, otroške mornarske obleke in plaščki (ratine), dijaške in mornarske čepice, raznovrstni damski plašči itd.
po izredno nizkih tovarniških cenah
Poselite Čim praj prodajalno
Soko-MtU
im ti — brez obveze nakupa —
oglejte naše proizvodi l *
Vi se boste Čudili
veliki izbiri odlični izdelati neverjetno nizkim cenam
L N E
OBLEK
9lise za volane v različnih gobah Čpecielrti entel oblek, volan, »alov Itd.
— predtlskanje. Velenje monogramov, zavet, perila, Ntndta fin entel rloikov in tipk. — Hitro, lino la pocenit
Matek <$ Mikeš, Ljubljana (poie* hoteu strnkeij)

prvovrstne pevce, ki pojo kotslavčkl In razne hnrcer rolerje. proda in po zmernih cenah — samce po Din 200'—, a samice za pleme po Diu 50"—, Ivan Jemrršlč, vpokojpnco. Grublfino polje. Pošta v mestu, Hrvatska. Pošilja po povzetju in garantira, (la pridejo ptiči zdravi in živi. Daje brezplačne nasvete za negovanje in odgojo knnarčkov. Ako se naroči samec in samica skupno ali več komadov, se ne računa zavojnina In plača poštnina. Vsakemu je na vpogled več sto priznanio zlasti iz Srbije. Tako piše te dni dr. Simič, zdravnik v Beogradu : Jaz sem s poslanim ptičem več «ot zadovoljen. To Je pametna ptica in ptičje čudo. Peveo, da mn ga nI para. Poje pudnevi ln ponoči, kadar bočem in na komando. Prosim, da mi pošljete še enega takega po povzetju, naj bo r.k katerokoli ceno.
Zakaj še vedno krpate perilo z roko?
Desetkrat hitre ;e gre na šivalnen stroju z v porabo edinstvene priprave
Patent Stopf Twist ^
LJUBLJANA: Sv. Petra cesta 23 — Celovška cesta 63 KRANJ: Glavni trg ioz
Zahvala.
Zahval/ufem se g. dr. 1. Bajželju, zdravniku v Ljubljani, Dalmatinova ulica št. 5, ki ml je brez vsake operacije popolnoma odstranil krčne žile In ozdravil dolgotrajne rane na nogi.
3. oktobra 1934.
Frančiška JanežiČ
Grosuplje št. 12.
MIZARSKO PODJETJE
RUDOLF ROMPAR\
Aleksandrova c. 48, MARIBOR
Moderne notranje opreme sob, salonov, pisarn — portalov in rsa stav-bena dela kakor okna, vrata itd. — Zaloga pohištva lastnega izdelka.
Izvršujem po lastnih načrtih ter jamčim za solidno delo.
Zahvala
Ob prerani smrti našega dobrega soproga, očeta, deda,
gospoda
Ignacija Mercine
smo prejeli toliko izrazov sočutja, da ni mogoče, da bi se vsakemu posebej zahvalili.
Iskreno se zahvaljujemo dr. Jenku za lajšanje v zadnjih dneh. Dalje se zahvaljujemo častiti domači duhovščini za spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala občinskemu zastopstvu, godbi »Polje«, Prosvetnemu društvu, Bojevnikom, vsem gasilnim društvom, Sadjarski podružnici, Kolesarskemu društvu »Zarja«, tovarišem gostilničarjem za prekrasne vence. Posebna hvala g. A. Jarcu za žalni govor, ter vsem številnim, ki so pokojnika spremili na zadnji poti.
Bog povrni vsem, blagega rajnkega pa priporočamo v molitev.
Z g. K a š e 1 j - D e v. Marija v Polju, 6. oktobra 1934.
ŽALUJOČI OSTALI
DANKA BARUCH
15. RUE LAPAYETTE
PARIŠ
Telet.: Trlnitč 81-74 — Tele!.: Trinitž 81-75 Naslov brzojavkam: Jugobarucb Pariš 22
Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje.
Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune:
BELGIJA: No. 3064-64 Bruxeles. FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš, HOLANDIJA: No. 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG: No. 5967 Luxembourg, Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
Honrad Gologranc
MESTNI STAVBENIK V CELJU. Mariborska 30
prevzema in izvršuje vsakovrstne privatne, javne in industrijske zgradbe solidno in poceni. Sodnijsko zapriseženi cenilec. Daje tehnične nasvete in pojasnila
Ljudsko posojilnica
v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje.
Denar je pri njej naložen popolnoma varno, kei jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po-sestnikov z vsem svojim premoženjem.
Naznanilo.
Sporočam, da od dne 1. oktobra 1.1. dalje nisem več v nobeni zvezi s Prvo slovensko zidarsko zadrugo, r. t. z o. z. v Ljubljani. Zahvaljujem se vsem, s katerimi sem imel poslovne zveze kot poslovodja, oziroma gradbeni vodja in zastopnik imenovane tvrdke, za zaupanje in naklonjenost. — V Ljubljani, 7. oktobra 1934.
Žigon Ivan.
konc. mestni stavbenik — poobl. graditelj.
Inserirajte v »Slovencu"!
Alja Rahmanova:	47
Zakoni v rdečem viharju
Dnevnik ruske žene
Polagoma 6e je ihtenje poleglo ln kmalu eem jo pripravila do tega, da mi je začela pripovedovati o sebi in 6voji domovini. Doma je iz tistega ozemlja, ld je bilo in je še po lakoti najbolj prizadeto. Ob njenem pripovedovanju ee ti ježe lasje. Ljudje eo si najprej pekli kruh iz lobode, in ko eo veo pojedli v tej pokrajini, eo delali kruh iz etolčenega lubja. Taka hrana pa ljudi ne more živiti. Najprej so shujšali, pozneje eo začeli otekati po trebuhu in udih, dlesne eo krvavele, zobje 60 ee omajali in nazadnje eo ljudje cepali ko muhe. Živil ni bilo možno dovažati, zakaj glad je bil po veej Rusiji in vrhtega eo že davno pojedli vso živino, celo vprež-ne konje. Kar emo že večkrat elišali, je pripovedovala Vasa tudi o svoji va6i, da namreč mnog: •tarši niso pokopali otrok, ki so umrli od gladu, «mpa'k eo jih epekli in pojedli.
»V naši vasi ee splošno govori, da nam je Bog poslal lakoto, ker emo ubili carja. Ne kaže drugega, ko da trpimo kazen!«
8. novembra 1932.
Sedela sem z otrokom na klop: v parku; bil je le zelo hladen dan v pozni jeseni. Opazila eem poleg sebe etaro ženico e kmetov, ki se ji je na prvi pogled poznalo, da je prišla peš. Spomnila 6em se, ia je žo včerai eedela na istem mestu v isti pozi.
»Babuška, ali eediš ves dan tukaj? Saj se boš preliladila! Ali ei od daleč?« sem jo spraševala.
»Moj Bog, prišla eem k einu iz vasi. Pet let ee nisva videla... Na emrt ee pripravljam, saj jih imam že blizu osemdeset. Rada bi pa še enkrat videla svojega sina! Zime gotovo ne preživim več, rada bi 6e poslovila od njega.«
Po kratkem presledku je nadaljevala, ne da bi jo jaz kaj brigala, kakor je bilo videti:
»Oženil se je, mestno je vzel... Prinesla sem mu e kmetov gostinskih dari, tenke lopjoške (mlin-ce) in tako sedam sedaj tu, jutri pa se vrnem v vas!«
»Kako? Ali nisi mogla najti sina?«
»Seveda 6em ga našla, prav dobro se mu godi, zredil se je in ženo ima, majhno, debelo, natančno gospo. Tako, 6edaj sedim, da pride iz pisarne, še enkrat bi ga rada pobožala, potem se vrnem v vas!«
»Babuška, zakaj ga pa rte čakaš pri njem doma? Saj je že hladno, še pljučnico dobiš!« eem se začudila.
»Nak, ljuba moja! Raje poginem, nego da bi , šla v hišo, ki 60 iz nje pometali vse ikone! Veš, mislila sem, da je moj sin kristjan, ampak prelevil se je v komunista, prav brezbožnega 1 Slopim v eobo, se hočem pokrižati, pogledam v ta kot, v onega, nikjer ikone. Tedaj reče sin: Ikone iščete, ina-maša? Že davno so zgorele v peči, ker so to bnr-žujski predsodki. Če bi rada molila, mamaša, imaš tu Lenina ali Marksa! In pokazal je na koeniat gobec, nekakšnega kodra! In začela sem jokat: in
rekla, da ne morem ostati v hiši, kjer molijo ma-like, zakaj jaz sem kristjanka. Hotel me je zadržati, pa ne morem. On je pa tudi butec; hodi tod mimo klopi v službo, mi pokinia z glavo in gre dalje. In nazaj enako. No, še enkrat bi ga rada videla, ko bo šel mimo, potem pojdeni domov... Umreti bo treba, pa kako, če ne vidim vsaj enkrat še svojega sina?«
19. novembra 1922.
Vasa se je že privadila in ne joče več vsak dan. Sedaj mi je vedno za petami ko psiček in pri vsaki 6tvari, ki je ne jx>zna — in talcih je zelo mnogo — bi rada vedela, kako se ji pravi in čemu je. Najbolj se je začudila, ko je spoznala zobno ščetko. Ko sem ji razložila, da se s to pripravo čistijo zobje, me je najprej dolgo glodala, potem je pa bušila v smeh in se je tako zelo smejala, da se je vrgla na tla. Potem je rekla:
»Čistijo zobje! Ja, ali so zobje pod, ki po njem hodimo, ali ki nanj pljuvamo?«
»Veš kaj,« in: je rekla včeraj, »pri tvojem nvožu pa nekaj ni v redu! Ti, pazi nanj! V naši vasi pravijo, kdor mnogo misii, pride ob pamet! On pa sedi ves dan in misli. Najprej piše, potem misli, potem zopet piše in zopet misli, to se ne bo dobro končalo!«
»No, ima pač tako delo, da mora pisati in poteni misliti. Je že navajen tako, nič se mu ne bo zgodilo!« sein jo skušala potolažiti.
»Tako, delo?« je odgovorila razkačeno. »Kakšno delo pa je to, če škraba po papirju? Drva se-
kati, orati, sejati, to so dela, ne pa pisati! In zt vse to ga še plačajo!«
Posodo si moram sama umivati. Vasa mi vsakokrat razbije najmanj en krožnik in en podložek.
»Ze spet se je ubilo!« pravi potem začudeno.
»No, čemu pa imate to neumno stekleno posodo v mestu! Pri nas na vasi imajo leseno posodo; to je vse bolj pripravno!«
Pri na6 na vasi — je pri njej vsaka druga beseda; vedno bi rada dokazala, da je pri njih na va6i vse boljše, bolj praktično in bolj udobno, ko v mestu. Do vseh nas je že zelo zaupljiva, samo <io Otmarja je še oprezna. Povedali so ji, da je Nemec, in sedaj meni, da se za tem imenom skriva kaj posebno sumljivega. Kaj si misli pri besedi »Nemec«, na to še nisem prišla, na vsak način se zdi, da sta ji pojma »Nemec« in »hudobec« z*Ac bila*. Da na6 vse tika, o sefoi pa pravi »mi«, je ne n»o remo odvaditi.
20. novembra 1922.
Pred vseučiliščem sem srečala Tasjo Volkovo. Imela je svetlomodro bluzo, ki se je posebno dobro prilegala njenim čudovitim, zlatim lasem. Obraz ji je sijal od sreče. Stopala je s krepkimi, samozavestnimi koraki in je imela pod pazduho sveženj knjig.
»No, Taeja, kaj je z vami? Vam li že lahko čestitam?« sem vprašala.
»Da, lahko mi čestitate. Včeraj sem se dala ,registrirati' e svojim .fantičem'.«
»No, in kako se sedaj pišete?«