W DOMAČE k BLAGO A \SV0J' K SVOJIM /t •Kit'* _//- # Letna naročnina znaša Din 40*—. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Selenburgova ulica št. 3/1. Račun pri Poštni hranilnici št. 16.160. Rokopisov ne vračamo! Telefon št. 21-09. V Muoiianl, dne 9. februarja 1935. ste« 6 — lato »V. IZHAJA VSAKO SOBOTO Univerza in univerzitetna mladež Nedavni nemiri na beograjskem vseučilišču eo obrodili nadvse žalosten sad: na licu uiesta je obležal mrtev mlad, nadarjen dijak, uničeno jo nadebudno mlado življenj© mlade-niča, ki se je šele pripravljal, da si oborožen z znanjem ustvari pošteno eksistenco. Koliko *Wka je v dejstvu, da je mladi človek izgubil življenje na tleh univerze, k jej je imel Uobiti vso potrebno opremo za boljšo bodoč-in ugodnejši položaj! Ali se zavedajo te y®like tragike tisti, ki so noč in dan na delu ščujejo mladino zoper vse in vsakogar, ^to, ker večni nemiri in razburjenja 0<*1io v njihov politični račun? . Nib63 ne 'more odrekati in tudi nihče ne v~eka doraščajočim ali že polnopravnim mla-1R? državljanom pravioe, da zavzamejo sta* j! 66 napram dogodkom javnega življenja. , Vflo tako pa vsakdo razume, da bujne mla-e glave dajejo izraza na nekoliko bučnejši način nego to navadno delajo zastopniki zre-jfJsih, resnejših in izkušenejših vrst naroda. «avno v ta namen je tudi ustvarjena akademika svoboda in vseučiliška avtonomija, da se °b^ostvo mladih ljudi vlada samo sebe in da j!e Občuti neposredno onih težkoč, ki jih osta-*tti državljanom nalaga organizacija družbe, J^koč, ki so tem težje in obsežnejše, ki pritavajo individualna hotenja tem bolj, čim Popolnejša je organizacija družbe, v kateri se °uigrava življenje narodnega občestva. , Kakor pa nihče ne osporava vseučiliščni-tega izjemnega stališča, vendar je vsakdo j^uenja, da le-to dijake same obvezuje vsaj k r®®u, da spoznajo meje, do katerih smejo y svoji svobodi in da se izkažejo vredne ?~jike, ki jim jo daje akademska svoboda, tega pa vidimo, da vseučilišče r.e služi .8vojemu namenu, marveč je postalo prav !,rujinbijeno torišče za vsakovrstne politične n vj .^de in da se dijaki dado od vsakogar Pridobiti za nelepe, nelojalne in mučne izjede, ki zaradi tega n? morejo imeti za seboj ne dejanj niti simpatij javnosti. Ce pomislimo samo na nemire na naši jJUiverzi, se ne moremo upreti prepričanju, se izvajajo po načrtih, ki so skrbno sestavljeni izven umiverze in ki jih spretna in-*rigaintska taktika potem prestavlja na akademska tla in. predstavlja kot zahteve vse-^iliško mladeži. Tako simo pred par leti videii hrupne in niti malo ne imponujoče de-^nsiracije proti nekemu namišljenemu »poveličevanju«. Ko se je umetno povzročeno Ogorčenj© nekoliko poleglo, se je izkazalo, da jevvsa zmeda temeljila na čisto navadnem aznivem falsifikatu. Par sto akademikov je ‘Peljal na led nekdo, ki so večni nemiri v •Jjegovem interesu, in ki si je na tihem mel °ke od zadovoljstva, da ima lahko delo, ker Pri naši mladini tako silno vžge še tako na-luJ113 *n ^°. PO«^u malenkostna spletka. “Sledu vseučilišča im akademski svobodi pač r® služi 'dejstvo, da se da naša mladež slepo bre^ premisleka voditi na vrvici, ako se {?■ pmi desnici ali rdeči levici le najde kdo, lri>a čas in voljo, da vzame vrvico v roko, ^ priliki lanske borbe za vseučiliščno mir 00 66 ie Ukazalo, da js stvar kompro- n . v istem trer.otku, ko se vanjo vtak- i v&eučiliščniki. Takoj se je namreč po-sj^l°, da so akademski govorniki toliko da ne vidijo, kako delajo tlako in kako . Postavljajo v službo onim, ki svoji politiki morrii priboriti uspehov po onih potih, ki Uo 0r,ppta vsakomur za pošteno in domoljub-j.;, Politično udejstvovanje. Toliko neosnova-Jp’ faznih in celo zlobnonamernih napadov god iav° in ie t>il° čuti malo kje dru- v kot ravno na zborovanjih akademikov, li^v oMige — tega pravila naša vseuči- iii,rfa Nadina noče poznati. Vseučiliški diiak „;a.na zborovanju sebi enakih operirati z coliko drugačnimi argumenti, kakor se jih ^‘Uzuje pokvarjen agitator med nevedneži 'Prodmestni beznici. Leto^ nas je zlata mladina zopet iznena-svojim čudnim nastopom o priliki rek-ozk 'te vo,li^'e- Zavzela je tako reakcionarno, Sp in malenkostno stališče, kakor stJ6 da'°- Ker pa mladina po svojem bi-^/U ni reakcionarna in nestrpna, v kolikor nameinoma usmerjena, si mora naša spričo večnih nemirov med vseučili-te^ HTladino biti na jasnem, da so na delu ^’ah 6 hočejo perpetuirati umetno iz- k0p?<>. nape|to stanje, ker si od tega obetajo Zn sistematično se ponavljajoče nemire, MmCa*ere .'so razlogi redno izviti iz trte. Na-prire:ani nemiri škodujejo ne samo tiidi J uniyera ,in učeča se mladine, marveč ''niv varj sami, zaradi katere je ustvarjena rt'rin<'rV'a ,n 7a.ra
  • poraz« močan, vendar ni odgovor dan: so to zadnji res ostanki? Najbolje se loviti da — pregovor pravi — v vodi kalni, zato iz kileri-kalnih smo postali spet ne-u-tralmi. Kot ščurki so prišli na plan vsa vojska in vsi generali, če res prišel že njih je dan, da bodio spet gospodovali. Stališče, ki smo ga zavzeli glede teh volitev v več člankih, je vzbudilo mnogo zanimanja. Čeprav vemo, da posamezniki niso soglašali s tem stališčem in so skušali valiti odgovornost za te članke na posamezne naše vidnejše brate, pa kljub temu lahko z veseljem povdarimo, da je ogromna večina nacionalno zavednih Slovencev odobravala to naše stališče, ki je ponovno dokazalo, da se pravi nacionalist ne more ustaviti pred nobeno še tako lepo razsvetljeno firmo, pa naj bo to firma posameznika ali pa celo firma vsedržavne organizacije. Nam gotovo ni šlo za osebo g. Puclja, pa tudi ne za osebo dr. Hansa Arka, marveč le za princip, ki smo ga morali povdariti v interesu časti in ugleda nas, Slovencev. Kočevski otok ie skrajno bolestna točka, ki jo bo treba polagoma 'zazdraviti. Vsaka najmanjša pogreška bo to rano na našem narodnem telesu le še povečala. In pogreška je bila, je in bo, če se katerikoli Slovenec veže v politični borbi s kočevskimi Nemci in skuša kot Slovenec zmagati z nemško pomočjo nad protikandidatom — Slovencem. Ogromna napaka je bila, da so predstavniki Slovencev v mestu Kočevju, kjer je le tretjina Nemcev, 6amo vsled medsebojnih osebnih nasprotstev zavozili stvar tako daleč, da imajo Nemci danes večino v občinskem svetu mesta Kočevje. In čuje se kot nekaj naravnost neverjetnega, če se gre slovenski župan mesta Kočevje k Nemcem opravičit, ker so se slovenski dijaki drznili zapeti »proti programu« med procesijo sv. Rešnjega telesa lepe slovenske nabožne pesmi. Ko se naša samoslovenska mladina tako ponosno trka na slovenska prsa in ko se dogajajo strahotni slučaji, da zagovorniki te slovenske mladine psujejo Slovence — jugo-slovenske nacionaliste s psovko »Jugosloven-ske kurbe«, ko se ta mladina pripravlja, da priredi skupaj s slovenskimi profesorji na jugoslovenski univerzi kralja Aleksandra I. Uedinitelja »Slovenski teden«, moramo mi - jugoslovenski nacionalisti, »izdajalci slovenskega naroda«, braniti čast in ponos Slovencev na njih lastni grudi. Paktiranje s kočevskimi Nemci ne datira iz zadnjih časov. Zgodovina bivše SLS kaže dovolj primerov takih sporazumov, iz teh primerov se je stvorila praksa, da so razni kan-didatje videli v kočevskih Nemcih jeziček na tehtnici, pa šli vsled tega, čim so se pokazale na obzorju kake volitve, klečeplazit k njim in jih prosit za pomoč proti Slovencu. Te prakse mora biti konec za vsako ceno. V letu 1935 se bodo vršile volitve v Narodno skupščino, najbrž tudi volitve bodočih banovinskih svetov. Zato izjavljamo že sedaj, da bomo znali z vsemi sredstvi preprečiti vsako paktiranje _ kateregakoli Slovenca s kočevskimi Nemci. Ti Nemci naj uživajo vse pravice, ki so jim zagotovljene v mirovnih pogodbah, ne smejo pa uživati onih predpravic, ki so ustvarile iz njih gospodarje, iz kočevskih Slovencev pa hlapce! Vemo, da dr. Hans Arko še ni član jugo-slovenske Narodne skupščine ter bo moral še čakati, da bo ^ verifikacijski odbor izrekel svoje mnenje in bo to mnenje odobrila Na- rodna skupščina. Vemo tudi, da dr. Hans Arko kot poslanec ne bo mogel koristiti svojim nemškim bratom prav nič več kot so jim žal koristili slovenski politiki vseh barv izza 1. dec. 1918. Dr. Hansa Arka se torej ne bojimo kot osebe, bojimo se ga le kot firme. Nemška propaganda je vzorna in bo znala pred celim svetom izrabiti tudi ta primer kot tipičen, po nas samih ustvarjen dokaz nemštva našega Kočevja. Isti primer smo doživeli pri lanskih občinskih volitvah v lendavskem srezu, kjer tudi ni šlo za osebe par županov, marveč za uslugo, ki je bila storjena s tem madžarski propagandi, ki trdi in dokazuje, da je Lendava madžarska in da si jo je Jugoslavija prilastila nasilno in protipravno. Če so si svojčas Nemci ustvarjali preko nas in naših trupel svojo pot proti Jadranu, postopamo mi danes obratno in si sami zapiramo to pot z neprestanim jačanjem in podpiranjem kočevskih Nemcev, ki kažejo že po svojih spakedranih imenih pristnost svojega nemškega porekla. Naši janičarji so omogočili, da nemški otok v Kočevju sploh še eksistira, naši politiki pa so nudili tem našim janičarjem toliko podpore in zaslombe, da predstavljajo danes nekako zagozdo med nami Slovenci in našim jugoslovenskim Jadranom. Za vse to ni nobenega opravičila ter bodo morali tudi osebno nositi posledice vsi oni Slovenci, ki so že doslej toliko grešili v tem oziru, greše še danes in se pripravljajo, da bodo grešili tudi v bodoče. V srezu Kočevje, zlasti pa v sodnem okraju Kočevje ne sme biti nobene razlike več med slovenskimi klerikalci, liberalci, JNSarji in ne vem še čem, vsi Slovenci morajo tvoriti kompaktno eelota, kajti le na ta način bo mogoče kočevske Nemce potisniti na ono stališče, ki jim pripada kot predstavnikom manjšinskega naroda. Jugoslovenski nacionalisti dvigamo ta svoj glas že sedaj, ko volitve še niso razpisane, ko imajo torej vsi oni Slovenci, ki hočejo vsled svoje politične žilice kandidirati pri bodočih volitvah v Narodno skupščino, še dovolj časa, za premišljanje. Vsem tem kandidatom sporočamo že danes, da bomo točno obveščani a vsakem Slovencu, ki bo skušal paktirati a. Nemci in da bomo uveljavili svoje stališče brezobzirno in do skrajnosti, čim bo skušal tudi v bodoče kdo ponavljati staro prakso slovenskih politikov v kočevskem srez«. Mi se ne bomo vtikali v volitve, ker nimamo nobenih stikov niti z eno niti z drugo partij^. Toda volitve v kočevskem srezu za nas niso vprašanje politike, marveč vprašanje na žena rod n o in državne časti. Kdor bo skušal iti preko tega svarila, bo zadel ob one ovire, ki mu jih bomo napravili mi v času volilne borbe in na dan glasovanja. Kočevski Nemci lahko glasujejo ali pa ostanejo doma, to je njihova privatna stvar-Slovenski kandidatje pa si smejo iskati vo-lilcev le med Slovenci. Našo podporo in pomoč bo užival le oni, ki bo nudil vse garao-cije, da bo ostal ne le tekom volilne Borbe, marveč tudi kot nosilec mandata samozavesten in ponosen Slovenec, ki bo uravUaval svoje postopanje napram kočevskim Nemcem po zadržanju koroških Nemcev napram našim koroškim bratom. (Opazka: Članek je bil pisan pred razpustom Narodne skupščine.) Pridobivanje Od 8. novembra 1931 dalje je bila izvajana v naši banovini politika pridobivanja, ki je bila brez dvoma dobro in idealno zamišljena, žal pa izvajana na povsem napačen način in pod vodstvom oseb, katerim bistvo klerikalizma ni bilo znano takrat in jim morda ni znano niti danes, čeprav so imeli že ponovno priliko seznaniti se ž njim. Kaj razumemo pod klerikalizmom? Ne mislimo s tem onih oseb v naših mestih in v našem podeželju, ki so volili svoj čas, pa bi volili tudi še danes klerikalne kandidate, ne toliko iz političnega prepričanja, marveč le kot vdani katoliki, ki vidijo v katoliških duhovnikih ne samo dušne pastirje, marveč svoje prve svetovalce in voditelje ter slede njihovim navodilom tudi v zadevah dnevne politike. Bivša SLS ne bi bila nikdar zavzela tako ogromnega razmaha med Slovenci, da niso bili njeni voditelji predvsem katoliški duhovniki. Le vsled tega je preprosti in globoko verni naš človek sledil parolam SLS ir. jim sledi tudi še danes, čeprav kažejo pojavi zadnjega časa, da pojenjava ta vpliv vedno bolj. In ravno to zanašanje verstva in čisto cerkvenih vprašanj na polje dnevne politike, to je tipičen znak onega klerikalizma, proti kateremu so se borili že vsi narodi in proti kateremu se borimo tudi mi. Spoštujemo in visoko cenimo katoliške duhovnike, zgodovina slovenskega dela našega naroda bo morala podčrtavati velike zasluge naših duhovnikov za nacionalno prebujenje in gospodarsko osamosvojitev nas Slovencev ravno tako kot ne more iti noben pisec zgodovine srbskega dela našega naroda preko ogromnih zaslug in žrtev pravoslavne duhovščine v borbi za osamosvojitev Srbov izpod tujega jarma. Kljub temu priznanju pa moramo podčrtavati bistveno razliko med katoliškim in pravoslavnim duhovnikom, ki obstoja v tem, da ima naš pravoslavni svečenik svojega vrhovnega cerkvenega poglavarja v lastni državi in da je ta cerkveni poglavar Srb, dočim imajo naši katoliški duhovniki svojega vrhovnega poglavarja v Vatikanu, torej ne le izven države, marveč v onem Rimu, ki je italijanski in v onem rimskem škofu, ki mora biti seveda iste narodnosti kot verniki njegove, t. j. rimske škofije. Vsi smo ljudje, italijanska duhovščina je pokazala že prej in kaže tudi danes, da je prvenstveno nacionalna, torej italijanska. Ta duhovščina žele na univerzi miru in reda, in poklicani činiteliji se ne bo*do mogli dolgo upirati zahte- vi po avtoritativnem posegat oblasti v to toliko zlorabljano svobodo in avtonomijo. Ti klici po edpomoči so se pomnožili in postali sil noši, odkar je znano, da so nemiri v Beogradu prestopili vsako mejo dopustnosti in prizanesljivosti. Malenkost bi bile pokvarjene klopi in mize, polomljena vrata in porušena stena. Toda truplo ubitega dijaka kriči preglasno po takojšnji remeduri. Ako se mla- dina o pravem času ne zave svoje dolžnosti in se ne odreče neprestanemu saboterstvu, si bo postavila na kocko lepo in drago — toda doslej tako temeljito kompromitirano prednost akademske svobode. Vsa javnost zahteva, da vseučilišča prenehajo biti bojišča in razbojišča. Žrtev beograjskih nemirov je zgovoren, opomin javnosti, dijakom in onim silam, ki imajo režijo v svojih rokah in ki pada nanje odgovornost za izgubljeno mlado življenje. je po nastopu fašizma vzgajana v sovraštvu- proti Jugoslaviji. Ne trdimo, da jo vzgaja v tem smislu Vatikan sam. Toda duhovščina živi sredi fašističnega po-kreta, čegar glasite m čegar voditelji bruhajo neprestano ogenj proti barbarski Jugoslaviji. Ta italijanska duhovščina prezira torej Jugoslavijo in Jugoslovane, s tem pa tudi Slovence kot del jugoelO' venskega naroda. Dokazov za to ni treba navajati, čitajte ponedeljkovega »Slovenca«, pa si jih boste nabrali dovolj v tem gotovo skrajno rezerviranem listu. O miselnosti celokupne italijanske duhoščine napram naši državi, našemu narodu in njega posameznim delom ne more biti torej nobenega dvoma. Ker so naši škofje in preko njih naši duhovniki pod najstrožjo disciplino podrejeni Vatikanu, morajo slediti njegovim navodilom ne le v cerkvi, marveč tudi izven eerkve, zlasti tudi tedaj, kadar se udejstvujejo na političnem polju. Katoliški duhovnik torej ni svoboden nikdar, pa naj bo potem naš narodni poslanik ali pa celo minister naše kralj, vlade. Nad njim bdi pazljivo oko Vatikana, aa-stopanega po nunciju in po našah škofih, ki ukazujejo navzdol, ker odgovarjajo navzgor. Proti tej ugotovitvi ne bo mogoče navajati resnih pomislekov, poudarjamo le ponovno^ da s tem nočemo žaliti naše duhovščine, marveč hočemo ugotoviti le dejstvo, ki obstoja in s katerim moramo računati. Stališče katoliškega Vatikana napram našemu pravoslavju je bilo tudi že večkrat pojasnjeno in gotovo lahko rečemo, da ne odgovarja idealu, izraženemu v besedah: »Brat mi mio koje vere bio.« Katoliška cerkev je po vsej svoji konstrukciji in tradiciji borbena, ona hoče osvajati vedno nove duše in terene, ker smatra, da mora sprovesti v življenje ee-slo: »En hlev in en pastir.« Naj se torej katoliška cerkev zadrži na videz še tako rezervirano in obzirno, nagon in potreba po osvajanju sta ji bistvena. Da je temu tako tudi pri nas in v razmerju katoliške cerkve napram pravoslavni, za to bi mogli navesti dc-volj dokazov, pa je bolje, da jih ne, ker nočemo zastrupljati že itak dovolj napetega ozračja. Iz vsega tega pa sledi, da je in mora biti naš katoliški duhovnik, čeprav še tako dober Slovenec in Jugosloven, vedno in povsod' eksponent katoliške cerkve, ki jo vodi italijanski Vatikan, da mora vsled tega deliti naziranje tega Vatikana o vrednosti in pomembnosti našega naroda in naše države, zlasti pa tudi njegovo naziranje o potrebi prodiranja med pravoslavne brate. S tam je tudi določen okvir onega klerikalizma, v katerem vidimo opasnost za razvoj našega naroda in naše države in proti kateremu moramo vsled tega 'nastopati ne le kot dobri Jugosloven i, marveč še prav posebej kot dobri Slovenci. Vsled tega bistva klerikalizma je seveda že v vsem početku brezupen vsak poskus pri- dobivanja za jugoslovensko idejo in za tezo narodnega in državnega edinstva pri vseh onih, ki predstavljajo vede ali nevede ta škodljivi klerikalizem. Brez škode za katoliško cerkev in njeno dobro duhovščino je treba ta klerikalizem zajeziti in ga potisniti tja kamor spada, to je v cerkev. Ni treba v to svrho nobenega nasilja. Pameten konkordat po onih vzorcih, ki jih vidimo^ v Italiji in Nemčiji, pred vsem pa sistematično vzgajanje širokih plasti našega ljudstva in zlasti naše mladine. S tema dvema sredstvoma se bo dalo polagoma omejiti klerikalizem in njegovo škodljivo poseganje v razvoj našega naroda in naše države, seveda pod pogojem, da bomo vršili to delo složno in enotno vsi, ki se čutimo Jugoslovene in da se ne bodo našli med nami ljudje, ki bodo iskali zvez tudi s predstavniki rimskega klerikalizma, če se jim bo to zdelo potrebno z ozirom na njih osebne ambicije in koristi. Prepričani smo, da bodo najbolj srečni in veseli dobri naši katoliški duhovniki sami, če se bodo mogli tudi oni priznavati k jugo-slovenski ideji edinstva naroda in države ta- ko, kot smejo to delati njih italijanski so-bratje pod vodstvom samega Vatikana. Zato pa je bilo zgrešeno ono pridobivanje, ki se je vršilo pri nas izza 8. novembra 1933. To pridobivanje je bilo usmerjeno predvsem na vrhunce bivše SLS, torej na one somišljenike te partije, ki so z dovoljenjem katoliškega klera zavzeli vodilne pozicije v njej. Takih vaditeljev pridobiti ni mogoče, nje je treba potisniti ob zid in iti mimo in preko njih med preprosti narod. Pridobivajmo, toda ne trošimo svojih sil in naporov pri ljudeh, ki so okosteneli v svoji stari miselnosti, posvetimo vse te svoje sile mladi generaciji, t. j. oni naši mladini, ki bo morala svoj čas nuditi glavno in najjačjo oporo našemu mlademu Kralju, ko bo prevzel kot polnoleten vladar v svoje lastne roke vladarske posle. Ta generacija bo odločala o usodi našega naroda in naše države, ta generacija bo reševala tudi problem naših zasužnjenih bratov, tej generaciji moramo posvetiti mi starejši vse svoje še razpoložljive sile, kajti le s tem bomo izvršili nalogo, ki nam jo nalaga prošlost našega naroda za njegovo bodočnost. Čudna poslanica Tovarna umetne svile v Medvodah Zvedeli smo zaneslijvo, da se pripravlja V Medvodah zidanje velike tovarne umetne svile. Nihče ne more oporekati nujni potrebi dviganja naše lastne industrije raznih vrst, fei še nisd pri nas razvite in ki jih narod in -država potrebuje za svojo ekonomsko osamosvojitev. Zlasti se ne more oporekati razvoju industrije pri nas, v naši banovini, kjer je narod skoraj povsod brez izjeme navezan na postranski zaslužek, ker mu lastna zemlja ne nudi dovolj sredstev in dohodkov za skromno Eksistenco. Vzlic tem jasnim pogledom na potrebo razvoja naše industrije imamo tehtne pomisleke proti temu, da bi se dovolilo osnovati omenjeno tovarno v Medvodah. Naši pomisleki temeljijo na sledečih vprašanjih, ki si jih moramo pri osnovanju novih industrij zastaviti, ako nočemo nadaljevati z ono b rez-glavostjO, ki je do sedaj vladala in ki je že narodu in državi prinesla toliko materialne in moralne, skoraj nepopravljive škode. . V prvi vrsti se moramo vprašati, ali je la nova industrija naša, to pomeni, ali je osnovana z našim domačim kapitalom, ali jo vodijo naši domači ljudje, ali zaposluje naše domače strokovnjake, afli bodo našli pri tein kruha in zaslužka izključno naši domači delavci in ali bo predelavala naše domače sirovine? V drugi vrsti se moramo vprašati, ali je ta industrija potrebna našemu narodu in naši državi v cilju gospodarske osamosvojitve, da se z izdelavo potrebnih industrijskih produktov doma osvobodimo dragega uvoza od zunaj in da na ta način pripomoremo zaposlitvi domačega brezposelnega delavca. V tretji vrsti se moramo vprašati, ako se izkaže, da ta industrija ni potrebna za kritje doniače potrebe, ali je kljub temu osnovanje dobro in koristno ter priporočljivo, ker se bo izdelaval produkt, ki ga bomo izvažali ter na ta način pripomogli dvigati splošno narodno gospodarstvo. Tovarna se osnuje s tujim, italijanskim kapitalom. V zadnjem času govorijo, da to ni res, bojimo se in celo verujemo vsled dosedanjih bridkih izkušenj, da so ustanovitelji našli domača imena, ki naj s svojim imenom krijejo resnico. Znano je, da v sosednji severni Italiji obstoje ogromne tovarne umetne svile, ki tvori enega glavnih ekspertnih industrijskih artiklov Italije. Ogromna bremena, ki se nalagajo tej industriji s strani države, dajatve na podlagi socialnih zakonov, ostra konkurenca, zaščitne carine tujih držav itd. silijo to industrijo, da si poišče druge, bolj ugodne in znosne pogoje. Bolj prikladnega terena pa ne najdejo zlepa, kakor pri nas. Država sama daje industriji ogromne olajšave, vsestransko jo ščiti, dovoljuje ji carine prost uvoz strojev in sirovin, njen produkt zavaruje z zaščitnimi carinami, dovoljuje ji davčne olajšave (v kolikor pa to po zakonu ne more, najdejo fabrikanti vedno sredstva in načina, da se izognejo plačevanju davkov). Ne smemo prezreti tudi sramotno nizke mezde našega delavca, ki je — vazen pomanjkljivega bolniškega zavarovanja .'^-ročen pri nas na milost in nemilost delodajalcu. Vsi ti in še drugi razlogi nas prepričujejo, da je kljub nasprotnim zatrdilom izza naših gospodov tuji italijanski kapital pri tej akciji. Paralelno s kapitalom — ako res pride do osnutka te tovarne — bo nastopila invazija tujih strokovnjakov, pod pretvezo, da mi sami še ne razpolagamo z izurjenimi močmi. Od naših domačinov bo zaposlena samo raja, samo naš delavec za najnižje in najslabše plačane opravke. Naš domač človek bo ponovno postal suženj svojega dela in stroja pod bičem tujega strokovnjaka in nadgled-nika, ako se upre, ajdi na polje, saj čaka dovolj drugih robotov na delo in na suho skorjo kruha. Primerov za to imamo dovolj, in sicer ne daleč od Medvod. Ali se bodo namestili novi sposobni stroji? Čemu, ko se k nam brez carine in stroškov lahko uvažajo stari že zdavnaj za konkurenčno delo nesposobni stroji, saj se izpadek na produkciji vsled nesposobnosti stroja lahko izenači z delom naše raje, z njenim zdravjem ali pa z znižanjem mezd daleč izpod življenskega minimuma. Ali nam je ta tovarna umetne svile res potrebna? Pri nas so po prevratu — zahvaljujoč ogromnim olajšavam in pomanjkanju domačega kapitala — dvignili tujci ogromno tekstilno industrijo, ki že zdavnaj presega domačo potrebo. Tovarn umetne svile pa res nimamo. Kdo naj tvori glavnega kupovalca tega nepotrebnega luksuznega predmeta? Mogoče bolje situirani sloji? Ne! Bogate ali saj bolje situirane dame kupujejo pravo svilo, z umetno svilo se bodo šopirile naše kmetice, naša kmečka dekleta. Le poglejmo ta dekleta in te kmetice ob nedeljah, kako so oblečene. Poglejmo jih zjutraj, ko po vodi in blatu cest ljubljanske okolice porivajo svoje vozičke z mlekom in drugimi pridelki, s krilci do kolena, s čeveljčki iz laka s pol pedi visoko peto (Bafa), v svilenih ali saj flor nogavicah. Manjka jim samo še umetna svila, da bo blaženstvo popolno in ekonomska kriza končana. Ne, umetne svile res naš narod ne potrebuje. Ako ga več ne moremo povrniti k njegovim starim, dobrim, koristnim in lepšim navadam narodne, trajne, doma izdelane noše, preprečimo vsaj nadaljnje zle vplive, ki nam jih prinaša nezdrava civilizacija iz zahoda. Da bi ta tuja industrija, ki nam ni potrebna, svoj produkt mogla plasirati na tujih tržiščih in tako dvigniti naš izvoz ter s tem pripomoči naši trgovski bilanci, menda ne more verjeti niti največji naivnež. Kako naj zasede že zdavnaj osvojena tržišča in kako naj konkurira starim, zdavnaj že amortiziranim konkurencam. Pa tudi ako bi hoteli verjeti v ta čudež, ali bi dobiček ostal pri nas, da se naprej plodonosno investira. Dobiček bi romal v žepe osnovateljev, tujih kapitalistov, naš narod in država bi od tega ne imela nikake koristi. Zvedeli smo, da se tudi odgovorni lokalni faktorji močno zanimajo in podpirajo zgraditev tovarne. Na videz je to razumljivo, saj je tudi v Medvodah še veliko revežev, kljub temu, da je tamkaj papirnica, tovarna tanina, firneža itd. Razumljivo je, da tudi kmetje v svoji težki današnji stiski želijo najti za sebe ali svoje otroke kako postransko zaposlitev. Vzlic vsemu temu moramo izraziti svoje globoko prepričanje, da ljudstvu s tem ne bo pomagano, da tuji kapital ne prihaja k nam iz ljubezni do našega trpečega naroda in z namenom, da nam pomaga izgraditi solidno narodno gospodarstvo, marveč samo z namenom, da izrabi ugodne prilike in da si napolni žepe na naš račun. Nam pa ostane skrb za našega proletariziranega kmeta, za duševno, materialno in moralno uničenega, jetičnega delavca in njegove degenerirane otroke. Ljubši nam je naš ponosen, zdrav in čvrst Gorenjec kot ubog kajžar, kateremu moramo pomagati z vsemi silami, da ostane in živi po svojih planinah kot pastir in šumski delavec, kakor da mu tuj vampir sesa zdravo slovensko gorenjsko kri. Mi nacionalisti vidimo pri tej akciji samo siguren poizkus tujega kapitala, položiti na zdravo telo našega naroda ponovno lačno in krvi željno pijavko, da mu izsesa poslednjo moč. Svarimo pred nezdravimi posledicami Še pravočasno, ker bomo posledice nosili mi vsi skupaj. Caveant consules! B. Nasprotnika uženeš Nasprotnika uženeš lahko samo, če ga poznaš, to jo staro načelo. Kako uženeš motilce čistega radijskega sprejema, ti pove nova številka edinega slovenskega bogato ilustriranega tednika za radio, gledališče, film, šport in modo »Naš val«. V strokovnem, a poljudno pisanem članku, ki je opremljen s pojasnjujočimi risbami, nas pisec uvaja v motnje oddajnih postaj, v atmosferske motnje, v motnje pri sprejemniku in v take, ki jih povzročajo električne naprave, obenem nas pa pouči, kako se teh motenj lahko ubranimo. Ta članek nas seznani tudi /. zakonskimi predpisi, ki strogo zahranjujejo motenje radijskega sprejema. O glasbenem sporedu radijskih postaj je prispeval članek skladatelj in glasbeni recenzent profesor L. M- Škerjanc, z naj-•priljubljenejšimi sodelavci naše oddajne postajo nas seznanja posebna slikanica, ki nam predstavlja tudi slike slovenskih sotrudnikov v nacionalni uri, pestra je filmska rubrika, za ljudske odre nadaljuje pisatelj Anton Ingolič svojo izvirno dramo »Zgrešena pota«, zanimivi sta ženski rubriki kulture telesa in mode, za one pa, ki se pri sprejemnem aparatu uče nemščine, je važna rubrika tujih jezikov. V »Našem valu« najdemo še zanimiv drobiž Po beograjski »Narodni Odbrani« z dne 27. januarja t. 1. podajamo prosto: »Arhierejski sinod srbske pravoslavne cerkve je sklenil, da se leto 1935 proglasi kot svetosavsko leto in se v okviru te cerkve priredi niz verskih in kulturnih manifestacij, s katerimi bi se dostojno obeležila 700 letnica smrti tega velikega moža, prosvetitelja srbskega dela našega naroda. Ta sinod je v številnih razglasih, objavah in naredbah svojim podrejenim organom točno in nesumljivo odredil, da se proslava izvaja v območju srbske pravoslavne cerkve po njenih organih, popolnoma v svetosavskem duhu. Ni sumnje, da se bo vse to tudi tako izvedlo. Bog ve, če bi se brez žrtev Rastka Nemanjiča bila mogla obdržati srednjeveška srbska država. Ako ne bi bilo njega, bi bil srbski del našega naroda ostal še nadalje pod vplivom in upravo bizantinske in pozneje grške cerkve. Kaj bi značil tak slučaj za njegovo nacionalno strukturo, ni niti potrebno dokazovati. Da ni bilo sv. Save. ne bi bilo onih veličastvenih carskih zadužbin, ne bi bilo ponosa jugosloven-ske kulturne prošlosti, ne bi bilo vsega onega, kar pozitivnega znači svetosavska tradicija. In zopet, ako ne bi bilo te njene visoko občutene in dokumentirane morale, njenih preizkušenih in točnih pogledov a niso ho-vv najtežjih trenutkih pomagati delavstvu g Pravični borbi za njegovo socialno izbolj-ipm ’ v tal kot bi j° delavec po svo-stn i udu zaslužil. Delavska gibanja, mezdna, jVkovu^ ter ostaja so bila tudi v naši svojini Jugoslaviji le prečestoikrat plod in delo stv ^ 80 na račun delovanja ljud- t j. doseči koristi zase. Vsi takozvani in pa-kr.itrari* delavski zastopniki so le prečesto-Pot ?dvaia;li naše delavske množice od prave cio >.ln. mu r*sa^ 1 epšo bodočnost v interna-dpp * marksistični organizaciji, ker so ve-,*> da to najbolj vžiga med slabo plačanim avstvom in da to prinaša največ koristi njim samim. Pat ^arodna odbrana kot nacionalno socialna, jiJT^tska organizacija smatra za svojo dolž-dok m t0 v zadnjih letih že neštetokrat nih b&*a’ da delavstvo odvrača od nepremišlje-bid- rakov in 8a v prvi vrsti vodi v to, da bo VJ naš delavec svoboden, premišljen in za-v n državljan, da bo z vsemi silami delal *er t ^ dt>brobit in njen proevit ter napredek v6,.ta^° zlomil moč izkoriščevalcev in brez-ten1( ,ey’ ustvaril pravo stališče in s n ■boljšo življenske pogoje, ijjj 'Y<;) pogledamo in ako se ozremo na naša nost • Sl• v8111?’ Y Narodni odbrani in potom i 1 zgradil svode pravo državljansko, ^Bčansko m pridobitno stališče. %v^; * 3v°iih izkušnjah in po po- delu xr0U razmer sem prepričan, da delavstvo da uTE odbranfv zaupa, da ji sledi in delorn m* PrePr1^ da se bo samo z m ljudi, ki ne iščejo nikakih osebnih ko- risti in nagrad, doseglo ono, kar si delavstvo prizadeva doseči. Narodna odbrana kot organizacija celokupnega jugoslovenskega naroda želi in bo tudi dosegla, da se onemogoči eksploatiranje našega nacionalnega življa s strani onih, ki mislijo, da je narod samo materijal za izkoriščanje. Narodna odbrana hoče in bo tudi uspela, da vsakega pripadnika našega naroda naredi zavednega državljana, ki bo vedel in ki se bo zavedal, da se sme opirati v borbi za svoje pravice na ves narod. Delavstvo, njegovi socialni problemi in delo Narodne odbrane so tako tesno povezani, da se jih ne more ločiti nikdar več, da se jih’ ne da razdvojiti, ker se danes ravno delavstvo, vsi oni tepeni, ponižani in razžaljeni dobro zavedajo, da jim je samo Narodna odbrana in svobodna Jugoslavija oni čvrsti temelj, ki ji'in lahko omogoči v najbližji bodoč-noti boljše življenske pogoje, udobnejše življenje in ugodnejši življenski razmah. Jugosloveni smo primorani, da si po ustvaritvi svoje lastne države ustvarimo tudi gospodarsko neodvisnost. Delavstvo je v tem važnem delu prevažen tvorec, ki naj po svoje pripomore k čim skorajšnjemu uresničenju vsega tega. Pomagajmo si sami, ne naslanjajm-se na tujo pomoč, ker samo kolikor si sami pomagamo in kolikor saimi zmoremo, samo to je trajno ustvarjeno v našo korist kot celote. Če se zavedamo tega, potem bo pot lahka, zmaga sigurna, socialni problemi in z niimi zvezani pogoji za izboljšanje našega delavstva so zasigurani. „Naša pota“ it. 2 Edina res slovenska originalna revija, ki se je že v prvem letu svojega izhajanja uveljavila v vseh naših krogih, je pravkar izdala svojo februarsko številko, spet bogato opremljeno in izredno pestro, kakršne so bile tudi vse dosedanje. Iz vsebine najnovejše številke omenjamo lepo Regallyjevo vabilo »Majka zima zove vas u slovenske krajeve«, Sicher-lovo reportažo »S smučmi v loško gospod-stvo«, kjer nam avtor odkriva še skoraj neznane, a vendar idealne smučarske terene, Zorzutovo planinsko pesem »V pohorskem snegu in soncu«, Regallyjevo »Cesto treh rodov«, ki z njo podaja pregled krajev in ljudi ob novi durmitorski cesti, ki je najbližja zveza Beograda z morjem, šaleščanovo vabilo »Na mrtvi ognjenik Smrekovec nad Šoštanjem«, Omladičevo lepo novelo »Maščevanje«, ki v njej obuja vojne spomine iz časov zatiranja in preganjanja slovanskega življa, Delakovo bežno poročilo o zibelki filma, Mane-vič - Regallyjevo opisovanje mohamedanskih tekij našega juga, ki so še največja zagonetka nain vsem, Kosovo socialno poročilce o be-račkih in prostitutkah naših ulic, ki so naša največja socialna bolečina, Šebestov opis življenja afriških pritlikavcev, zanimiv donesek »Ljubezen,^ žena in njena vzgoja za življenje in zakon« in Karmahovo studijo o grafologiji. Pestre in poučne so rubrike za fotoamaterje, knjige in revije, film in turistične informacije, ki nudijo dovolj potrebnih podatkov vsakemu izletniku in letoviščarju. Zanimiv je tudi tabelarni pregled višin najmogočnejših slovenskih planinskih vrhov, po treh najvišjih v vsaki banovini naše države in po treh najvišjih vsake celine. Revijo krasi skoraj 100 sijajnih ilustracij, ki dokazujejo zmogljivost naših tiskarn, a obenem so najjasnejši dokaz poleg vsebine, da tudi Slovenci moremo izdajati revijo, ki se more v vsakem oziru kosati z vsemi nepotrebnimi inozemskimi. Revijo, ki jo sipretno ureja g. Vladimir Regally, toplo priporočamo. Naroča se v Ljubljani, poštni predal 114, za vseletno naročnino Din 80'—. Samoslovenc* in samoslovemke manire Umrl je slovenski pisatelj. Osemdeset let mu je bilo in do zadnjega je delal in pisal... Res ni bil med prvimi in vodilnimi bojevniki kake slovstvene struje, a kar je dal, je dal iz srca in mnoge njegove povesti so še do dan?s med narodom najbolj čitane knjige. Z lepo besedo in zanimivim pripovedovanjem si je pridobil srca čitateljev. Bil je vsega spoštovanja vreden mož, kot človek in pisatelj. In kaj se je zgodilo. Dva lista, ki izhajata v isti tiskarni, sta imela dobesedno enaka nekrologa, iz česar se je videlo, da nimata sama iz sebe nič povedati. »Slov. Narod< ki mu je pokojni pisatelj napisal marsikak lep feljton ioi je bil — čeprav se ni vmešaval v politiko — pokojnik vendarle njegov idejni pristaš v preteklosti — ni smatral za potrebno, da bi vsaj s črnim obrobil njegovo ime. Ta list. ki se je zadnjič zaletel celo v ljudsko univerzo, ker Se je vršilo neko predavanje v srbohrvaščini, češ da naši ljudje tega jezika ne razumejo, bi pač lahko bolj častno dokončaval svoje stare dnove. In spoštovanje do mož, ki so delali na kulturnem polju za nas Slovence, je prvi znak pravilnega pojmovanja časnikarske dolžnosti. Da »Jutro« ni prineslo takoj prvi dan daljšega nekrologa, je bilo opravičljivo vsled praznika. »Slov. Narod« pa je im?l do popoldneva dovolj časa, da bi bil počastil spomin slovenskega pisatelja tako kot je zaslužil. Pogreb je bil lep, ker je bil lep dan. Vprašanje pa je, ali se ni nihče iz literarnih krogov smatral za poklicanega, da izpregovori ob grobu nekaj besedi v slovo možu, ki je vse življenje živel slovenski knjigi? Videli smo zastopnike »Mohorjeve družbe«. Šli so do znamenja in so se vrniil. Če bi bil ves niihov. bi mu bili gotovo govorili na grobu. Tako niso smatrali za svo;o dolžnost, da mu s par besedaimd izkažejo hvaležnost za vse, kar je storil za »Mohorjevo družbo« in za našo ljudsko knjigo. Videli smo predsednika »Slov. Matice«, ki je baje naša najvišja kulturno-literarna ustanova. K°r je v nji tudi društvo slov- književnikov i|.n, pisateljsko podporno društvo, bi človek sodil, da bo ona smatrala za svojo dolžnost, da izpregovori v spomin svojemu sotrudniku. Toda »Slov. Matica« je danes društvo, za katerega občne zbore se niti lastni odborniki več ne zanimajo. Pa bi človelk mislil, da bodo ti Samoslovenci vendar počastili na grobu spomin slovenskega pisatelja, ki ie bil vedno in povsod Slovenec. Za take stvari »Slov. Matica« nima več smisla. Mi smo veliki v svojem samoslovenskem napihovanju, ko r>a je treba pred svetom izpolniti svojo dolžnost, takrat 9mo majhni. Ta^o je tiho — kakor je živel in delal — odšel od nas pisatelj, ki je nad 50 let delal na poliu slov. literature. Njegov pogreb je bil znak časa in naših razmer. * Zagrebški nadšikof dr. Bauer, ki nosi tudi naslov jugoslovenskega primasa, je ob letošnji 7001etnici sv. Save izdal okrožnico, v kateri trdi, da je ta proslava samo stvar pravoslavne cerkve in da se k proslavam ne more nikogar siliti. V beogra;skem »Vremenu« je dr. Dušan Glumač, univ. profesor, temeljito odgovoril zagrebškemu nadškofu. Tak izpad katoliškega fanatizma pa bi zaslužil še drugačnega odgovora. Samo da imamo pri nas toliko drugsga dela, da se ne utegnemo p?čati s takimi stvarmi. Naša mladina po šolah pa je lepo proslavila ta praznik. •* Vatikanske jele" »Vatikanske j©če«. Ko smo prečitali to knjigo, ki jo je izdala »Tiskovna zadruga«, smo pomislili, ali nima »Tiskovna zadruga« morebiti kak večji pomen v našem kulturnem in nacionalnem življenju, da izdaja take knjige, ki so za nas brez pomena. Mi rabimo lepih del za naše knjiž/nice in bi bilo treba že z narodno-gospodarskega stališča urediti knjižni program tako, da izdajamo dela, ki so nam v prevodih potrebna, ker bogate bodisi našo miselnost ali pa nudijo zdrave hrane naši književnosti in čitateljami. Ta knjiga ne nudi ne enega ne drugega. * Edini odgovor na izzivanje italijanske višje duhovščine (ozir. vatikanske politike) proti našemu narodu bi bil ne samo besedni protest, ne samo to, kar piše »Slovenec«; tudi posamezni izstopi iz cerkve, ki se že vrše, ne morejo pred svetom izraziti vsega ogorčenja, ki ga mora čutiti ves naš narod pri nekrščanskih dogodkih, kakršne smo doživeli zadnji čas v Trnovem in drugod. Da se najdejo še danes zaostali ljudje, ki sovražijo in preganjajo človeka zaradi njegovega jezika, to je sramota Evrope, ki bi morala sama izbrisati ta madež. Narod, ki drugemu narodu ne dovoljuje kulture, je nekulturen. Največje barbarstvo pa je, maščevanje nad deco. Vsak narod mora samo sočustvovati z onim delom drugega naroda, ki ni bil tako srečen, da bi prišel v svojo državo. To je znak kulture. Vsa Evropa bi morala vstati proti barbarstvu, ki preši proti kulturi človeštva. Če pa to dela duhovščina v imenu cerkve, je to dvakrat žalostno. Edini odgovor na to bi mogla dati naša duhovščina, če bi vsi skupaj obrnili hrbet italijanski rimski cerkvi in našli pot v drugo kristjansiko cerkev, ki priznava pravice tudi malim narodom. To bi bila beseda, ki bi jo slišlala Evropa, to bi bil korak, ki bi im-poniral tudi tam, kjer nas že od neikdaj smatrajo za narod hlapcev. Mi barbari smo izdali Danteja v lepši izdaji nego Prešerna. Tudi nismo imeli denarja za bibliofilsko izdajo kakršnekoli slovenske knjige, ampak smo poskrbeli tako izdajo za prevod izpovedi sv. Avguština. Najcenejša slovenska knjiga ni kaka slovenska knjiga, ki bi jo moral poznati vsak Slovenec,, ampak Tomaža Kempčana »Hoja za Kristusom«, ki se prodaja po 9 Din. Če bi nas opazoval kak tujec in presojal po teh znakih, bi si ustvaril jasne pojme o vrednotah slovenske kulture. Nov univerzitetni profesor Prošlio leto je umrl redni profesor naše tehniške fakultete, vsled tega je bilo treba spopolniti število rednih profesorjev na tej fakulteti. Vsa poučena javnost je pričakovala, da bo univerzitetni svet predlagal na to mesto prof. ing. Žnideršiča, ki je že preko 10 let izreden profesor naše tehniške fakultete za vodne zgradbe in hidrologijo. Je to tvarina, ki spada med glavne predmete vsake tehniške fakultete. Po dobljenih vesteh pa je univerzitetni svet predlagal, naj postane redni profesor na tehniški fakulteti sedanji izredni profesor dr. Gosar Andrej, ki vrši to funkcijo šele 3 leta, je tudi sicer mnogo mlajši kot ing.-Žnideršič in predava na tehniški fakulteti le gradbeno, železniško in vodno pravo, torej tvarino, katera je na tehniški fakulteti postranskega pomena. ^ Ing. Žnideršič se sploh ne udejstvuje politično, je tih in skromen znanstvenik, ki deluje brez vsake bučne reklame za svojo osebo. Kako to, da ga univerzitetni svet ni predlagal, ko je vendar s stališča naše tehniške, fakultete in njenih potreb kvalificiran mnogo višje kot pa dr. Gosar, pa je poleg tega ne samo po svojih letih, marveč tudi po svoji službeni dobi mnogo starejši od dr. Gosarja. Kakšni so mogli biti razlogi, ki so vodili profesorje tehniške fakultete in pa univerzitetni svet, da mu je bil predpostavljen mnogo mlajši in za tehniško fakulteto mnogo manj potrebni dr. Gosar? Pri tem je žalostno to, da ministrstvo samo v tem oziru nima nobene ingerence. V našem državnem proračunu mesta profesorjev niso določena po stolicah kot na inozemskih univerzah, naš proračun navaja le število profesorjev. Tako ima vsaka fakulteta gotovo število rednih profesorjer ter določa univerzitetni svet povsem svobodno profesorja, ki naj se postavi na eno ali drugo izpraznjeno mesto rednega profesorja brez vsakega ozira na stroko, ki jo poučuje. Le tako je mogoča anomalija, da ostanejo profesorji, ki predavajo prvorazredne predmete, v staležih izrednih profesorjev, redni profesorji na tehniški fakulteti pa postanejo oni, ki uče le tretjerazredne predmete. Slučaj ing. Žnideršiča kaže nevzdržnost današnjega stanja in prav gotovo bo v nujnem interesu naših univerz in pravilne zasedbe vseh onih stolic, ki morajo biti zasedene, če naj posamezne fakultete sploh redno poslujejo, če posvete merodajni faktorji čimprej primerno pažnjo takim primerom ter preskrbe za spremembo obstoječih predpisov. Poudarjamo, da nam ne »^e za osebe, ker nimamo niti z ing. Žnideršičem niti z dr. Gosarjem nobenih zvez, gre nam le za stvar. Halo pojasnila Na izjavo »J. N. A. D. Jadrana«, v kateri »... najodločnejše obsoja ozkosrčno ponašanje one akademske mladine, ki je bila v svojem fanatičnem samoslovenstvu zmožna žaliti ob volitvah novega rektorja, enega največjih na-sih znanstvenikov in pedagoga ...« je prinesel »Akademski glas« z dne 1. februarja 1935. daljši odgovor. Glavni adut tega odgovora je trditev, da skuša »Jadranova« izjava »prikazati načelno stališče akademske mladine, s katerim si je ta želela na rektorskem mestu zaradi nalog... Slovenca, domačega človeka, ki bi imel mnogo čuta za naše probleme in potrebe, kot žalitev g. prof. dr. Hadžija!« Torej iz načelne je nastala osebna zadeva! Ne, izjave »Jadrana« ni tako razumeti. V njej je predvsem vsebovan protest baš proti »načelnemu stališču akademske mladine«, s katerim je v osebi g. univ. prof. dr. Hadžija žalila jugoslovensko nacionalno čustvovanje večine našega naroda. V svoji brutalnosti, s katero je samosloveaiska mladina zastopala svoje »načelno stališče« je bila tudi osebno žaljiva. Ali se ne konča univerzitetnemu senatu izražena zahteva, da bodi le Slovenec rektor s stavkom: »Le ta more uživati tudi naše popolno zaupanje?« Če je »Jadran« izrazil gosp. univ. prof. dr. Hadžiju svoje spoštovanje in hvaležnost ob tej priliki, je hotel s tem postaviti »načelnemu stališču« samoslovenske mladine, nasproti pač načelno stališče jugoslovenske, po katerem more biti na čelu katerekoli jugoslovenske univerze kvalificiran Jugosloven. Pred-vsem v smislu konflikta teh dveh načelnih gledanj smo zasledovali polemiko okoli rektorskega žezla, ipa naj se je vodila s katerokoli strani. Stvar je tako jasna, da ni treba gledati za nobene kulise! VOJNI DOBROVOLJCI! V imenu Glavnega odbora Saveza ratnih dobrovoljaca Kraljevine Jugoslavije Vas pozivam, da se polnoštevilno udeležite občnega zbora Sreske organizacije v Ljubljani, ki se vrši dne 10. februarja t. 1. dopoldne v posvetovalnici mestnega poglavarstva v LjublijanL Poverjenik Joco Žagar. Po naši zemlji Blejska Dobrava Kakor znano je med vojno zgradila Kranjska industrijska družba v naši vasi svojo elektrovodno tvornico, katera danes zaposluje okrog 200 ljudi. V tej tovarni so bili do lanskega leta, ko je NSZ ustanovila svojo podružnico, rdeokarji takoreikoč neomejeni gospodarji. Ob priliki lanskoletnih volitev delavskih zaupnikov je NSZ postavila svojo listo in zbog naravnost neverjetno podle proti-agitacije od strani marksistov, priborila 1 zaupnika. Tako je tudi letos postavila svojo listo in si tudi letos priborila 1 zaupnika. Nočemo se podrobnejše spuščati v potek teh volitev, pripomniti hočemo k temu samo toliko, da se moramo sploh čuditi, da je kaj takšnega pri nas še sploh mogoče. Z naravnost neverjetnim terorjem in intrigam na vse mogoče načine, so rdečkarji vplivali na uboge delavske trpine, na drugi strani pa jim obljubljali menda že kar sveta nebesa, ako volijo marksistično listo. Reči moramo, da je spričo današnjih razmer v bojazni za svoj kruh, dobrih 75% delavcev volilo marksistično listo. Delavci! Vaša rešitev ni v marksističnih vrstah, Vaš pokret mora biti le v vrstah nacionalizma. Ne pustite si dopasti tega, da bi v naši, s toliko krvavimi žrtvami priborjeni svobodni domovini, kjerkoli pa tudi v najmanjši in brezpomembni korporaciji gospodaril amsterdamski ali rimski komunizem. Ne bodite hlapci! Bili smo sužnji, robovi nad 1000 let in smo tlačanili tujcem. Ali je res ta dolga doba sužnosti ubila v nas vsako samostojno misel in vsak ponos in mora vedno priti tuja navlaka, katere se oklepamo, a zdrav pojav na lastni zemlji zaničujemo. Golgota naših bratov preko albanskih gora nam je prinesla svobodo in potrebno je, da se tega zavedamo. Ne silite za gnilim židovskim marksizmom, katerega se danes vsi kulturni narodi otresajo. — Ugotoviti smo morali žal tudi to, da so celo nekateri bratje Sokoli ob priliki volitev delavskih zaupnikov oddali svoj glas za marksistično listo. Bratje Sokoli! Ne zavedate se li tega, da je bla^opokojni viteški kralj Aleksander I. Uedinitelj rekel v svoji dalekovidnosti, da je bodočnost Jugoslavije zagotovljena le tedaj, ako se strne ves narod pod nacionalno zastavo. Marksistični generali so skoraj vsi odtegnili svojo deco od Sokola. Na stvar samo se še povrnemo. Črnuče »Pohod« nam je pa prav zelo všeč. Tudi njegov članek o ljubljanskih mitnicah podpišemo z obema rokama. Nedeljsko zborovanje proti pretiranim davkom teh mitnic je bilo sicer zabranjeno, s tem pa ni rečeno, da je borba prenehala. Da smo okoličani res upravičeni biti ozlo-voljeni, priča tale zgodbica: neka oseba je peljala na biciklju v mesto 20 litrov borovnic in nekaj rož. Mitničar ji je predpisal 9 Din mitnine. Ker pa se je stranka temu ljubljanskemu oderuštvu uprla, je dala blago stehtati in se je izkazalo, da ima plačati le 6 Din. Ali ni škandalozno, če se za naporno nabrane borovnice, ki niso nič luksuznega, marveč borni zaslužek revnega okoličana in skromna hrana najnižjih slojev, pobira 25% mitnina? Ce bi imeli ljubljanski magistratarji malo bolj socijalne prejemke, ne bi bilo nam okoliča- nom treba te visoke mitnine. Sploh vidimo, da so razmere v Ljubljani take, da se od njih nimamo nič dobrega naučiti in da bo prava sreča za nas, če ne pridemo pod Ljubljano. Ježica PO OBČNEM ZBORU RDEČEGA KRIŽA Nekaj članov Rdečega križa se je pritožilo Oblastnemu odboru Rdečega križa radi očivid-nih nerednosti pri občnem zboru, a so bili odbiti. Poznamo sedanje razpoloženje Oblastnega odbora v Ljubljani napram upravičenim težnjam nacijonalne javnosti z Ježice, pa se zavrnitvi pritožbe ne čudimo. Ni pa še rešena vloga nacijonalnih društev g. sreskemu načelniku. Od njene rešitve zavisi daljna začlanje-nost nacijonalnih občanov pri Rdečem križu, v vsakem slučaju pa pošljemo v Beograd na Najvišje mesto obširno spomenico o našem Rdečem križu in o ravnanju Oblastnega odbora z nami. Toliko v vednost. KORISTNO PREDAVANJE V nedeljo 17. februarja ob 10. uri predava v učilnici osnovne šole na Ježici g. profesor Fabjan »o škodljivem mrčesu na zelenjavi in cveticah«. To prvo predavanje Narodne Odbrane na Ježici je namenjeno zlasti onim, ki hočejo pristopiti k snujoči se podružnici Sadjarskega in vrtnarskega društva. Nič ne bi rekel, ako bi se kaj pametnega sklenilo in ne imelo človeka druge vere (protestanta) za brezverca. Čudno je pa le, da se ima včasih člane rimsko-katoliške cerkve za hujše brezverce, čeravno si ne žele in tudi ne delajo s protestanti svojevrstnega konkordata. Živimo pač v dobi novotarij in splošni zmedi, pa ni nič čudnega, če se hoče na takih sestankih in ob raznih prilikah spreobrniti ljudi, ki so se in se še o verah zelo čudno izražajo. (Ateist.) Je pač tako, — človek obrača — Bog obrne. H* Kakor v mnogih krajih naše države, tako tudi pri nas odjeda tujec kruh domačim. Veleposestvo miroske graščine upravlja gozdar g. Sepp Homieky. Ta mladi mož je rojen na naši severni meji in do danes ni še smatral za potrebno, da bi zaprosil za naše državljanstvo. Ko je bil lastnik tega veleposestva že pokojni g. Mullej z Vrhnike, je bila uprava tudi za časa Avstrije vedno v slovenskih rokah. Sedaj pa, ko je posestvo potom Mulleje-vih hčera prišlo v roke g. prof. Eisenbergi iz Gradca in dr. Ribe, ki je uslužben v' Westnovi tovarni v Celju, moramo pa imeti tujca, ki ni nikak specialist. Takih imamo dovolj doma, ki so brez posla, brez kruha* a ne morejo dobiti namestitve. Znano nam i® pa tudi, da g. Hornicky po sklenjeni konvenciji med C. S. R. in našo državo iz leta 1929-ni upravičen do zaposlitve. Pozivamo oblast, da kontrolira njegovo dovoljenje za bivanje in zaposlenje. ^ Njegova mati je rojena Nemka, oče je hit pa za časa njegovega bivanja v Št. xiju hud nemški priganjač. VižmarJe ZDRAVNIKI! Akcijski odbor za postavitev spomenika na Vižmarski tabor — Sokolski dom Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja — ja razr poslal te dni zdravnikom v Dravski banovini prošnjo za prispevek k tei važni in izjemni akciji. Prosimo lepo, da vsakdo žrtvuje p° svoji moči in naj ne bo nikogar, ki bi nam vsaj z malim zneskom ne priskočil na pomoč-Tudi obolus zdravnikov naj bo časten! Litiia Živimo v času, ko je naša lepa materinščina — slovenščina dosegla svoj vrhunec v izgovorjavi kakor tudi v pravopisju. Zato je naravnost sramotno, da vidimo še danes napise iz starih časov, ko je bil še tujec gospodar v naši zemlji in je bila slovenščina še barbarski jezik. To nam dokazujejo sledeči opozorilni napisi, ki jih vidimo skoro na vseh železniških prelazih: »Opomini. Prepovedano je vsakteremu stopiti na cestno železno in obcestje, tako tudi bodisi karkoli cesto in njene naprave odpirati samo-lastno cestne pregraje motiti napeljavo telegrafa in zoperstavljati se ljudem kateri imajo opravilo pri železni cesti. Kdor bi storil kaj tacega bo pokorjen z vso ostrostjo, kakor postava zapoveduje. Ko zazvoni zvonec ustaviti se pred vlačno zavoro. Kedor je med vlačnimi zavorami mora hitro zapustiti železnični prostor.« Uubliana K IMENOVANJU DR. MAYERJA Dr. Mayer je postal načelnik zdravstvenega oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani. Tega imenovanja ne moremo odobravati, razloge bomo povedali v listu. Mirna Že dolgo opazujem razne sestanke in osebe, ki se sestajajo, in končno sem ugotovil, da se nekaj pripravlja. Mnogo se govori o novem konkordatu med tukajšnjimi odličnimi pristaši naše rimsko-katoliške cerkve in zastopnikom protestantovske veroizpovedi. Savezna strellačka družina v Kočevju je imela svoj redni občni zbor 16. decembra 1934 ob pol 11. uri dopoldne v narodni šoli. Vabljeni so bili vsi člani. Iz poročila odbora je razvidno, da je družina imela 9 odborih sej, 15 rednih strelskih vaj ter nagradno tekmo. Obisk in uspeh je bil zadovoljiv. Skupno je bilo porabljenih 2.220 metkov. V svrho kritja dolgov, ki jih je imela družina z gradnjo lastnega strelišča, se je vršila obenem z nagradnim tekmovanjem tudi veselica. Družina je ukrenila vse potrebno, da bo njeno delovanje čim uspešnejše. Pri volitvah se je nato izvolil sledeči odbor: predsednik: ing. Žagar Bogoslav, sreski šumarski referent; podpredsednik: Urek Jovo, sreski tehnični referent; tajnik: Ko pri nas pa je bil z ozirom na ogromno raznoliko®1 po |>osaineznih pokrajinah še neprimerno težji. N®' dalje moramo in danes moremo priznati, da za reševanje tega problema nismo bili niti malo prl' pravljenj in da je naša javnost vse premalo pozor' nosti posvečala temu najvažnejšemu gospodarska mu vprašanju celega naroda po voini. Krive «° tudi nad vse dezolatne politične prilike v prvert1 desetletju po osvoboditvi, kakor je že naglašen«’ ker so politične grupe v mnogih primerih vale agrarno reformo dn se je posluževale k(>‘ sredstva politične borbe, niso ji pa nikoli posve' čale zaslužene in potrebne pozornosti, dela in T'i7'. umevanja. Mogoče in skoraj sigurno so v prV vrsti krive te prilike, da se je toliko dragocene^ časa zamudilo in da smo danes prisiljeni izvaja, in likvidirati agrarno reformo pod tako neprijeI' nimi in težkimi gospodarskimi prilikami, k a'V? niso bile od poslanka naše države. L uredi tv jr naših notranjepolitičnih prilik se je moglo Pr. ^ piti tudi h končni ureditvi agrarne reforme, ki ^ danes vendar kliub vsem peripetijam in težko*® giba v onih jasnih in svetlih smernicah manjfe6 našega pokojnega kralja, to je, da zemlja prip8 ^ onemu, ki jo obdeluje z žulji svojih rok in ki 0 nje živi. (Se nadaljuje.)___ Ureja odbor. Odgovarja in izdaja ta Narodno obrambno tiskovno ladrugo, r. z. s o. Miroslav Matelič. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihalek). Vsi v Ljubljani,