44. številka. Ljubljana, v četrtek 23. febrnvarja. XV. leto, 1882.
SLOVEMSKI MM
Izhaja vsak dan »večer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsko-ogorske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. .'10 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po HO kr. za četrt
leta. — Za tuje dežele tolike več, kolikor poStnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiSi „ Gledališka stolba'. U pravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
\   ljubi i-iiii 23. februvarja.
— .r.— Lehko je umevno, da našim Nemcem nekako tesno prihaja, in da se z veliko grozo spo-minajo, kako se je po Slovenskem še živelo pred 30 ali 20 leti. Ta zarod sesal je z materniru mlekom v se ljubezen do nemštva in tedaj, ko so sedanji nemški prvaki po šolskih klopeh trgali obleko, tedaj Se nikdo nij mislil, da je jezik slovenski sploh zmožen napredovati, tedaj se nikomur nij sanjalo, da bi kedaj napočili časi, v katerih bi se v olikanej družbi tudi slovensko govoriti smelo. Od otročjih svojih let navajeni so ti nemški gospodje, slovenščini odkazovati samo kuhinje in veže, in kakor v neizmotljivo dogmo, tako verujejo v svojo nem Sčino, ter so resno prepričani, da bi slovenske pokrajine zapadle v večno temo, kadar bi zadnji Nemec zatisnil svoje oči mej nami. Tako daleč ne bode prišlo nikdar, ali prišli pa bodo gotovo časi, ko bode mej nami zamrla politična nemška stranka, ki nam do sedaj s političnim svojim fanatizmom vodo kali ter nam ogreni še tisto malo dobrot, ki jih dohaja tu sem od nemške omike. Če imamo vsak dau opraviti s temi popačenimi in ponarejenimi Nemci, ki so pravim Nemcem tako podobni, kakor je talmi-zlato podobno čistemu zlatu, potem se nam nehote usili sovraštvo tudi do pravega nemštva, da si nam nikdar nij sekalo tako krvavih ran, kakor jih nam sekajo ti „nazovi — Nemci", ki so se porodili mej nami.
In če se vprašamo, od kod da izvira to golo sovraštvo do vsega slovenskega, tako moramo priznati, da je besno to sovraštvo psihologično neko-liko opravičeno, in da vendar malo preostro sodimo tO politično donkižoterijo in te boje proti mlinom |
LISTEK.
ur ot.
(Spisal I. Turgenjev, preložil M. Malovrh.) Prva Kii iy;i.
(Dalje.) XVI.
Ko se je Neždanov drugo jutro prebudil, n;j Bamo nobene zadrege čutil, spomnivši se prejšnjega večera dogodeb, nego obratno, navdajalo ga je neko prijetno zadovoljstvo, kot da je uekaj storil, kar bi bil uže davno storiti moral. Izprosil si je za dva dni odpusta, katerega mu je tudi Sipjagin, akoravno z osornim obrazom, koj dovolil in se potem k Mar-kelovu odpeljal. Pred odhodom posrečilo se mu je še videti Marijano. Tudi ona nij bila ni najmenj v stiski; gledala ga je mirno in z neko odločnostjo, ter ga tikala. Samo ta misel jo je trla, kaj bode neki pri Murkelovu izvedel in prosila ga je, jej koj vse poročiti.
„E, to se samo ob sebi umeje," odgovoril je Neždanov.
rRes,u mislil si je sam pri sebi, videvši njo tako mirno, nčemu bi se vznemirjal, saj osobna najina  ru v« t va so pri sklenenej najinej zvezi naj važ-
na sapo, s katerimi se izkazujejo naši Nemci dan na dan! Odgojeni strogo nemško, imeli so priložnost opazovati slovenščino na neznatnej stopinji razvitja; pri tem se jim je ukoreninilo prepričanje, da je samo v nemščini izveličanje. Ali sedaj, ko še nij pol stoletja preteklo, sedaj potiska tista slovenščina, ki je nekdaj služila samo hlapcem in krščenicam, sveto nemščino povsod nazaj, in sedaj godi se tem nemškim Slovencom kakor tistemu menihu, ki se je prebudil po dvestoletnem spanji, ter se v svetu, ko-jega je v popolnej spremembi krog sebe opazoval, nikakor več orijentirati nij mogel! Vzori, katerim so se uklanjali ti nemški očaki v svojej mladosti, prišli so sedaj ob veljavo kakor slab denar, in učeča se mladina, katera je nekdaj seme nemškega mišljenja trosila po slovenskih dolinah, ta mladina postala je sedaj jeden najtrdnejših stebrov slovenske prihodnosti. Kamor se oko ozre, povsod razpad, povsod pobitje; in če ti Nemci nijmajo sedaj občutkov, kakor navdajajo kmetu, stoječega sredi po toči pobitega polja, potem morajo imeti živce, za katere bi jih kak llerkulej po vsej pravici zavidati smel 1 Ali da imajo take obupne občutke, o tem nam pričuje tisto besno, premnogokrat meje spodobnosti prekorakajoče zabavljanje in psovanje, s katerim nemška naša klika od nekdaj napada narodnost slovensko, o tem nam je dokaz preobilno tisto blato, s katerim ti nemški vitezi ometavajo naša najsvetejša prepričanja, ter cinično zasmehujejo naše naj« blažje namere! Pustimo, naj zabavljajo v onemoglej svojej revščini, ker ravno to zabavljanje jasno kaže, da smo jim nevarni sovražniki, da se nas j boje in da so izgubili vse upe v nemško svojo pri-i hodnost. Naj se obnašajo besno v svojej onemoglej revščini, ker ravno ta besnost nam pričuje, da nam
nejša. Najina zveza je neločljiva, ker sva jo v sveto svrho sklenila !u
Tako si je Neždanov mislil, ne sluteč, koliko je isti ne, koliko neistine v tej misli.
Markelova našel je pri onej istej slabej volji. Po dosti slabem obedu seli so v tarantas, nam uže znani; ker je tretji konj Markclovljev še vedno šepast bil, izposodil si je druzega od nekega kmeta in odpeljal svojega gosta k predilnici necega trgovca Falejeva, ki jo je vodil Solomin. Neždanov je bil vrlo radoveden; jedva je čakal, da se spozna s človekom, o katerem je slednji čas toliko slišal. — Solomin je za ta pohod vedel; ko sta se naša znanca pri tovarniških vratih ustavila ter svoje ime povedala, peljali so ja koj v majheno neznatno hi-o, v katerej je tehnični voditelj tvornice stanoval. Ker njega samega nij tu bilo, hitel ga je nek delavec iskat; Neždanov in Markelov stopila sta mej tem k oknu, da si ogledata podjetje. Tvornica imela je očividuo siluo dela, povsod videla se je navidezna zmešnjava in čul se hrup neprestane delavnosti: mašine so sopihale in tolkle, statve klopotale, kolesa drdrala, jarmeua v zraku brenčala, vozovi, sodje in samokolnice so se pripeljali ali odpeljali, ukazi so se glasno dajali, zdaj čul se je zvon, zdaj piščal, brzo so tekali delavci čez mnogobojne srajce prepasani, ali dekleta v lahkih oblekah in konji so
ne stoji nasproti sovražnik hladnega in premišljenega duha! Naj se togoté in naj brusijo jezike v onemoglej svojej revščini, zategadelj nam nič nevarnejši nijso, a mi imamo lehko prepričanje, da prihodnost slovenskega naroda kratko nikar nij za-visna od te večno zabavljajoče in vedno razgrajajoče, neznatne in opešane politične nemške naše klike.   Zatorej naj jim Bog blagoslovi zabavljanje!
Govor poslanca g. dr. Tonklija
v državnem zboru dné 14. februvarja t. 1.
(DaUe.)
Isto tako je ta prečastiti gospod poslanec opomnil, da je vlada prouzročila povišanje narodnih zahtevanj. To, menim, nij bilo potrebno, kajti zagotoviti vas morem, da se avstrijski narodi tako močno zavedajo svoje narodnosti, da ne potrebujejo še navduševanja in spodba-danja, in bilo bi zelo želeti, da se v opravičenih mejah zadostuje. Gospoda moja, dokazal sem uže v prejšnjem zasedanji, da Slovenci nijsmo sovražni ni nemškemu narodu, katerega visoko spoštujemo in cenimo, ni nemškej kulturi ni jeziku nemškemu. Mi sovražimo le germanizacijo in iznaro-dovanje našega naroda in jaz menim,  du bi
vi isto tako storili, če bi se vam hotela vzeti narodnost.
Dokazal sem takrat, da nobeden izmej nas zastopnikov neče nemščine izključiti, da jej marveč vedno, osobito v srednjih šolah, odkazujemo mesto, da si morejo naši otroci tudi nemščine priučiti in so po jeziku deležni nemške omike; kajti to je pač jasno, da jezik sam na sebi nij še omika, da je marveč sredstvo, s katerim se pridobi omika. Jezik primerjati se mora ključu, kuteri odpre shrambo, v
odpeljavali velike kovčege. Nategnenemu tetivu je bila podobna ta divna, po človeških rokah ustvarjena, moč. Vse stopalo in delalo je redovito; samo nikjer nij bilo ni sledu kakej eleganci ali lepoti, da celo snažnosti nij bilo opaziti ; povsod vzbudilo je začudenje neka brezskrbna nemarnost; tu bilo je okno razbito, tam odpalo je apno od zida, luptovje bilo je polomljeno, stare duri bile so povsem odprte, sredi dvorišča gnila je vHika v vseh bojah bliščeča luža, a ne daleč od nje bil je prevrnen kup opek: stari zaboji in strgane vrvi ležale so okolo; na pol izstradani grdi" psi plazili so se po dvorišči ter niti lajati hoteli; v nekem kotu poleg ograje sedel je majhen, povsem zamazan štirileten dečko napilmenega telesa, ter na vse ki i pije tulil, ko da ga je ves svet zapustil, poleg njega žrla je svinja, isto tako umazana ko on, s svojimi mladimi štore kapusove, raztrgano perilo viselo je na vrveh in se v vetru na vse strani gibalo, — a k temu še ostuden neznosljiv duh! liila je to prava ruska tvornica; slična ni nemškemu, a še menj francoskemu obrtniškemu podjetju!
Neždanov pogledal je ves začuden Markelova. „Jaz sem uže toliko o nenavadnej nadarjenosti So-lominovej slišal/ je rekel Neždanov, „da mi je ta zanikernost, ki jo vidim, povsem neumevna, kaj ta-cega se nijsem nadejal."
katerej je zaklad; zaklad sam pa še nij. Da se ljudska omika doseči more le po materinem jeziku, to mi boste tudi pritrdili, kajti vi bi skoro gotovo živo protestirali, če bi kdo hotel nemški narod po francoskem jeziku omikavati, da si ne boste zanika-vali, da je francoščina tudi jezik omike. Isto, gospoda moja, zahtevamo tudi mi. Mi hočemo omiko, a na podlagi svojega narodovega jezika, in iz tega ne sledi, da hočemo nemško omiko in nemški jezik perhorescirati in izključiti.
Preidem na drugega prečastitega gospoda govornika, na gospoda poslanca dr. Klierja. Včeraj podal nam je grozovito sliko o zatiranih ubogih Nemcih v Češkej, slikajoč tamošnje razmere kot istinito strašanske. Ne, gospoda mojn, tako slabo pa vender nij, ker Nemci uživajo tam vse pravice, ka tere so uživali pod vlado prejšnjega raiuisterstva in meni nij znana določba, katera bi bila te pravice le za las prikratila. Kaj bi pa vi dejali, če bi se vam godilo, kakor nam Slovencem? Kake so razmere v naših šolah? Nas silijo, neposreduo ali posredno, naj se celo v j ed norazredne ljudske šole upelje nemščina kot obligatni predmet.
Rekel sem uže, da nijsem sovražnik nemščini, a pritrdili mi boste, da ne preostaje časa, da bi se moglo še s čem drugim pečati, če hočejo ljudske šole doseči svoj smoter. Z upeljavo nemščine kot učnega predmeta odtegne se čas za priučenje važndi predmetov in uniči glavni smoter ljudske šole. In kaj se prav za prav nauči deček, če uživa tudi trikrat na teden pouk v nemščini? Nauči se nekaj nemških besedij, a nemščine se ne nauči. Ko pride zopet domov, pozabi zopet vse, in dragi čas, kateri bi bil lehko za kaj d^uzega vporabil, je čisto izgubljen in pri tem se je še nepotrebno mučil.
Kako je v Koroškej, pokazala vam je interpelacija mojega druga, gospoda poslanca dr. Vo-šnjaka in on vam lehko še marsikaj pove Jaz morem le na to opozorili, kar priobčuje v Celovci izhajajoč list „Miru, v svojej drugej številki od 25. januvarja in sicer v dopisu Iz Podjunske doline. Tu se glasi po besedah:
„V naših šolah glasi se le nemščina, otroci pozdravljajo iu molijo nemški, in v šoli je z debelimi črkami zapisano: ,,Ti moraš nemški {govoriti !*• (Čujte, čujte! na desnici.)
Da, gospoda moja, če se to dan današnji godi, ko je desnica po vaših mislih toliko koncesij od mi-nistva uže dobila in še vsak dan dobiva, če se to danes še godi, v dobi sprave in jednakopravnosti, pritrdili mi boste, da je naš položaj mnogo težav-nejši in neznosnejši kahor uemških Čehov, in du bi v resnici imeli uzrok pritoževati se.
(Konec prihodnjič.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 23. februvarja.
Službeno poročilo  o  vstaji  na fiigu od
20. t. m. se glasi: V Hercegovini doga ajo se cesto hajduški napadi v okraji pačkem, konjiškem in nevesinjskem, kakor tudi pri Zubcih. Okolo Ledenic in Stepena se sprimejo vsak dan cesarske čete z vstaši. — O bojih v Krivo^ijah nij ponatančnih poiočil Vojska se utrjuje in čaka ... da udari na Dragalj in Uhlje. Dragalja si nijso pridobile še naše čete. Vstaši se zbirajo, neprestano napadajo c^sar ske čete, in to z nečuveno hitrostjo in lukavostjo.
V ogfrskel poslanskej zbornici je skrajna levica spravila tudi bosansko vprašanje na dnevni red in s tem vprašanjem združila dva predloga Po prvem predlogu naj bi s^ ne dovolil vladi poznejši kredit, njej naj bi se tudi naročilo, da stori potrebne korake, da se okupirano ozemlje kar najhitreje zapusti. Po drugem predlogu naj poslanska zbornica zaradi upeljave hrambenega zakona v okupiranih provincijah ne dovoli nikakega kredita. Včeraj se je vršila debata o teh predlogih, btje je govoril tudi Miletič.
Viia ii.j r države.
Vedno Še po listih straši **kob«»lfev, ogrnen v plašč panslavizma; oni nemški ščuvalni listi, k; vidijo pezdir v očesu soseda, v svojem pa klade ne, zagnali so tak vrišč, kakor bi bil ta hrabri general uže prestopil z oboroženimi četami avstrijske meje ali celo uže napal kako avstrijsko mesto. Pansla vizem bode uničil Evropo, osobito pa preti nemškej kulturi, kličejo ti listi in vsakeua dolžijo, da je kriv veleizdajstva, kdor ne trobi z njimi v jerkm rog, kdor se ne poganja za veliko nemško slavo. Zdaj so ti listi uže prišli do prepričanja, da je Gambetta zvezan s Skobeljevom in da namere kujeta proti Avstriji in Nemčiji. Take in jednake stvari pišočim rabijo vt;dno
kanje v razmere druge držtve pa odgovarja gospa Novi k ova v „Times" tako-le: „NaŠa stvar je, ne vaša, za katero gre tu. Če židje, ki svobodno mislečemu možu (Brandlaughu) vzemo parlamentarno svobodo, in rimske kardinale, ki sprejmo sillabus, če taki židje hote Ruse poučevat« o reli-gijoznej toleranci, je to uže preneumno. Židovsko vprašanje nij versko, marveč socija'no. Angleži, ki so večkrat kaj jednacega imeli v Indiji, bi morali to umeti. Nedolžni kmetje v Indiji so večkrat napah v Hindu posojevalce denarja, kakor mi žide in iz istih uzrokov. In kaj ste storili vi? Vi ste storili, kar .je zahteval Ignatijev v svojem pismu. Vi skušate zlo s tem odstraniti, da varujete kmete pred izsesavanjem oderuhov. Ali mi delamo krivico, ali nij to pripovest o pezdirji in kladi? Vsak Rus obžaluje napadanja na žide, a jasno je, da stalno ropani nij Žid nego kristijan."
Dopisi.
■z Celovca, [Izv. do >.] Gosp. dr. Vošnjak je s svojo interpelacijo o ljudskih šolah na slovenskem Koroškem dregnil v pravo sršenovo gnezdo. Naši „liberalni" Nemci penijo se jeze ter vpijejo ▼ svet: „Vse, kar je g. dr. Vošnjak povedal, nij istinito, vse je le izmišljija, gola laž." Bojijo se, da bi gosp. naučni minister Conrad ne dal preiskati naše šolske razmere ter potem odstraniti vse nenarav-nosti; bojijo se, da ne bi zamogli tudi koroški Slovenci dobiti sčasoma narodne ravnopravnosti ter se potem odpovedati blaženim svojim veliko-nemškim prijateljem. V svojem organu „Freie Stimmen", katerega ureduje nekov Mačnik, bljujejo v nemškej svojej jezi ves svoj srd na g. Vošnjaka, osobito pa na one, kateri so se predrznih mu natančne date podati ter jih prav neotesano, po hribovsko zmerja
ŠčuvalecJ, Jigurski poulični ropar", „lopov" iin imenuje „Landesverräther".   „Pfui, dreimal pfuil
izrazi
itd. Radi bi mi podali častitim bralcem zadnji pogovor Skobeljeva s pariškim žurnalistom, da bi uvideli, kako sodi ta hrabri general o Nemcih, — ta govor prinašajo vsi d .najski listi — a ker ta govor govori ostro proti Nemcem, ne smemo ga ponatis niti, ker v Kranjskej živi 5 °/0 Nemcev — to je naša tiskovna svoboda.
Srbski list „Narodno oslobodjenje" proglaša izkaz o dobrovoljnih darovih za ranjene vstaše; zbra-nnga je uže 450 frankov. — Knez sprejel je ostavko vojnega mimstra Lešjanina.
Predsednik bolfrarske&a državnega sveta dobil je več pretilnih pisem, v katerih se naznanja, da jo tajni odbor izrekel smrtno sodbo nad predsednikom te „nezakonite družbe", in da se bode ta sodba kmalu izvršila.
V zadnjej seji rumunske zbornice inter-peliral je Pantaci Ghika vlado, kaj misli o govoru ruskega glavnega konsula v Sofiji, Hitrova, v katerem govoru je trdil, da Rumunska pripada Slovanom. Minister za vnanje poslove je odgovoril, „da Rumunska Rumuncem pripada."
Kakor znano, poganjajo se z vso silo angleški kramarji za žide v Rusiji in interpelirajo vlado o ruskem zatiranji Židov. Na to angleško uti-
„Zanikernega gospodarstva tu nij," odgovoril je Markelov malo srditim glasom, „samo ruska ne-snažnost in lenost. In vender se tu zaslužijo mili joni! Solominu pa'c je lavirati mej starimi običaji in tvoruičnim lastnikom. Imate li kakšen pojem o tem Falejevu?"
„Ne, nobenega."
„No, to je najtrdosrčnejši skopuh cele Moskve."
V tem hipu stopil je Solomin v sobo. Isto tako kakor je Neždanova iznenadila tvornica, tako ga je tudi Solomin iznenadil. Bil je prej Švedu ali Finu podoben, nego Rusu; bil je visoke rasti, Širokih prs, in imel je bele obrvi, ter isto takšne trepalnice. Obraz mu je bil dolg in rumen, nos kratek iu širok, oči majhne in zelenkaste, pogled miren, ustna debela, imel je velike, bele zobe in podbradek v sredi preklan ter malo obrasten. Po obleki smatral bi ga človek za kakšnega rokodelca ali kurilca peči, ker je bil oblečen v staro suknjo z dolzimi žepi, na glavi imel je zmečkano kapo iz voščenega suknja, volnenim šalom okolo vratu in velikimi Škornji na nogah. Ž njim prišel je kakih štirideset let star mož v dol-gej širokej starej suknji, pravim ciganskim obrazom in črnimi očmi, ki jih je koj pri prihodu v Neždanova uprl, ker mu je Markelov uže znan bil. Zval se je Pavel, ter je bil desna roka Solominova. So-
lomin pristopil je počasi, ter molče obema obiskovalcema v roko segel — on imel je suho žuljavo roko; — potem vzel je iz mizniee zapečaten paket ter ga molče izročil Pavlu, ki "je na to takoj sobo zapustil. Potem se je odkašljal, hitro kapo raz glave vzel in se na priprost lesen stol vsedel, a z roko jednak počivalnik ponudil Neždanovu in Markelovu. „Izvolite!"
Markelov predstavil je zdaj Neždanova Solo-ninu, na kar sta si zopet v roko segla.
Zdaj začel je Markelov govoriti o njihovej „zadevi" in omenil onega pisma Vasilij Nikolajevičevega, katerega je potem Neždanov izročil Solominu. Ko je ta pazljivo brez hitrosti vrsto za vrsto čital, ogledal si ga je Neždanov natančneje. Solomin sedel je blizu okna; zapadajoče solnce obsevalo je njega zagorelo, poteče se lice, njega zaprašene plave lase, ki so se svetili kot suho zlato. Nosnice njegove so trepetale, a ustna so se mej čitanjem odpirala, kot da vsako besedo glasno izreka; pismo držal je z obema rokama. Bog si zna, zakaj se je vse to Neždanovu izredno dopalo. Solomin vrnil je Nežda novu pismo in se mu nasmijal, ter potem pazljivo poslušal, kar je govoril Markelov. Ta je govoril in govoril, — da je naposled od uspebanosti utihnil (Dalje prih.)
diesen entarteten Söhnen Kärntens," tako ti kliče. Ako terjamo takih šol, kakeršne so nam v postavah zagotovljene in kakeršnih terjajo občna učna pravila, tedaj smo „Landesverräther"!  Res prav velike potrpežljivosti moramo biti  Slovenc, da se pustimo od ljudi ä la Mačnik na  tak surov način žaliti. In takemu apostolu pruske kulture so se podali županje celovške okolice. Leto človeče izdelalo je protest proti dr. Vošnjakovej interpelaciji, sklicalo v neko gostilno shod županov ter ondu pri vinskej kapljici vpilo in nagovarjalo župane, da naj se nasproti zahtevam izrečenih v interpelaciji v posebnej peticiji obrnejo do gosp. naučnega ministra zä ohranitev sedanjih nemških šol.   Mož je baje na najsu-rovejši način  udrihal po g. dr. Vošnjaku in župani so mu ploskali. Res žalostuo je, da župani celovške okolice nijmajo toliko samostojnosti, da  bi mogli sami posvetovati se o različnih potrebah ter sami sestaviti kakeršnokoli peticijo, ampak da k temu potrebujejo takega človeka, kakeršen je le-ta Mačnik in da se pustijo od njega voditi.   Naposled pa so to od Mačnika pripravljeno peticijo podpisali, bo ve da vsak v svojem imenu, kajti kot prošnjo celih občin ne moremo smatrati jo, ker gg. župani občinskih zastopov, kateri jedini imajo pravico v jednakih slučajih odločevati, niti povprašali nijso.   Gotovo pa je, da bode več občin proti takemu samovlastnemu ravnanju  svojih   županov protestiralo, isto tako stori li bodo tudi nekateri kraj ni šolski sveti.   Mislimo pa, da to manevriranje naših nemških vitezov in pod nemškim kuratelom stoječih županov ne bode g. dr. Vošnjaka opoviralo v državnem zboru vse naše rane odkriti, vsaj si je gosp. doktor pri svojem zadnjem bivanji v Celovci gotovo vedel popolno natančne date o naših narodnih razmerah pridobiti si.
Vi pa narodni občinski zastopi in krajni šolski sveti, ganite se, storite sedaj narodno svojo dolžnost in skupno odpošljite g. dr. VoSnjaku zasluženo zahvalnico!
Iz Srednje vasi v Bohinj i 21. febr. [Izv. dop.] Po zimi, do sedaj prvi na Triglavu bil je od 15.—16. t. m. gosp. Avgust Sušnik iz dolenje-avstrijskega Schneeberga z vodnikom Jak. Jelarjem in sinovoma njegovima. Ta gospod bil je uže lansko leto tu ter skušal dolaziti vrh Triglava, a nij se mu posrečilo.   Toda tega nij bil kriv vodnik,  kakor ta
gospod trdi, temveč jako južno vreme. Pod snegom in ledenimi skorjami bilo je vse prazno in v tako podlago vsekavati stopinje, bilo bi po neumnem tvegati življenje.
Snega na Triglava vrhunci je baje 3—4 metre. Ker govorim o hribolazcih in njih vodnikih, naj omenim Je, da je vodnik k Savici, domačim imenom „Ančnikov pek", storil pred kratkim časom, vozivši 8e iz Bistrice domov, nesrečno smrt. Revež bil je, kakor žalibog večina mladine, precej pijančevanju udan. (Temu se tudi nij čuditi, ako pomislimo, da so rtarši, in tu pri nas je tudi takih, tako bedasti, da mislijo, če dajo otroku okusiti požirek žganje-vega Btrupa, ali če mu ponujajo židovskega vina, ko Se komaj hoditi more, Bog si ga vedi kakšno dobroto store! Ako jih človek posvari, se mu pa smejejo, rekoč: Oh, ki se mu ga pa tako nluštau !) Mej potom se voz zvrne in on tako nesrečno pade, da si rebra polomi in na hrbtu zelo raui. Njegovi spremljevalci ga puste ležati ter otidejo. Še le proti jutru najdeta ga dva ponočnjaka ter odvedeta nezavednega in skoro zmrznenega na njegov dom. Ker je k zmrzlini pritisnil še prisad, je v malo dneh potem vzel za zmerom slovo od tega grešnega sveta.
Marsikateri po leti k Savici došlih tujcev bo pogrešal tega v vseh drugih ozirih jako priporočljivega, ulj ud nega in zanesljivega vodnika.
Iz Gorice 17. febr. (Izv. dop.] Italijani imajo pri nas s svojimi društvi in časopnim podjetjem zares veliko smolo, manjka jim pravega patri-jotizma. Vprašaj Goričana, kacega rodu je, odgovoril ti bode: jaz sem Goričan — vse drugo mu je — pomada. Jaz bivam uže 20 let v Gorici, preživel sem mnogo uže davno umrlih društev, katera so vstopila z največjim hrupom v življenje. Prav tako se je godilo z italijanskim telovadnim društvom pred 8 leti, kako navdušenje, kak hrup tedaj ; došli so nerešeni bratje Italijani iz Trsta in njim je bila vsa demonstracija po mestu dovoljena, mej tem, ko so nase Slovence, dohajajoče na Šem-paski tabor 1. 1868. c. kr. bajoneti nadzorovali; prepovedan jim je bil skupni vhod v avstrijsko Gorico. In denes? Telovadno italijansko društvo — umira, manjka mu: v prvej vrsti nervus rerum, a v drugej pa pravega italijanskega patrijotizma. Zaradi tega pa pravega slovenskega rodoljuba, kateri 8 poštenimi ter patrijotičnimi Italijani občuje, veseli, ko od teh čuje, da so Slovenci v svojem rodoljubji zares spoštovanja vredni, kajti, znano jim je, da čitalnica goriška še vedno dobro izhaja in prej ko bi prišlo do propada, našlo bi se rodoljubnih čla nov, kateri bi žrtvovali vse, nego bi pustili, da hi to jedino domače ognjišče nehati imelo.
Mi Slovenci in z nami vred i Italijani pa smo vedno poudarjali, da Nemec pri nas nijma tal, nijma prave podlage za življenje. Nemška peščica v Gorici je uže parkrat poskusila s svojim časopisjem, katerega je podpiral mogotec Ritter, do male veljave priti — a vse zastonj. „G6rzer Zeitung", ko je Ritterjeve & Comp. groše zatolkla, šla je rakom žvižgat. Jedino to so si Nemci ohranili, da obstaja še njih hirajoče društvo nConcordija", kajti brez tega in kozmopolitičnega] pevskega društva (Gesangverein) nihče o njih življi v italijansko (V) slovenskej Gorici ne bi vedel ni slutil.
Goriška čitalnica rodila bo je prav tam, kjer zdaj umira nConcordija", tako vsaj 8e po mestu, posebno mej Slovenci govori, da Nemci bodo ligi* nili iz onih prostorov, tembolj, ker se je ločil BGe-Bangverein" ter prevzel bivše stanovanje čitalnice pri sv. Antonu za 320 gold. (Čitalnica je plačevala nad 500 gold.) in to društvo, pri katerem so i nekateri Slovenci, utegne napraviti veliko konkurenco CJoncordiji.
No, mi Slovenci smo šli, oziroma peljali so »ms na Travnik v ravno isto poslopje, kjer životari »concordija" s srčno nado, da bodemo prišli zopet v one prostore. Tam kjer se je otvorila čitalnica, tam hočemo biti mi gospodarji. Kaj zato, če plačamo za zdanje prostore 600 gold., vsaj se bode oddala soba na ulico za 100 gld. — in podružnica ima i nekaj plačati (plačuje zdaj 60 gold. za mali prostor). No, uže umirajočo .Concordijo" začeli smo
mi Slovenci podpirati, kajti za ples čitalnice treba je plačati Nemcem (mej katerimi 30 i Slovenci, celo jednega poznam, ki je bil nekdaj odbornik čitalnice) za dvorano, za jeden večer 30 gold. Proti temu je pač nekaj udov protestiralo, a plesati se mora drugače čitalnica — propade (???), je nekdaj neki odbornik omenil.
Dne 19. t. m. se bode zopet tem „Goncor-dijî.ncem" življenje zdaljšalo. Goriška čitalnica imela bode tam svoj „Kränzchen". Uže 12 let sem ud slovenske čitalnice, a tega nij sem doživel, da bi odbor nas za norca imel. Kaj mari res misli, da se Slovenci mej sabo ne razumimo več. To je vzbudilo mej čitalničarji v resnici veliko nezadovoljnost in zraven Tineta se še marsikdo jezi. Morda pa je pust vse to preuzročil in ob takem času je, kakor znano, vse od|>ustljivo. B.
Domače stvari.
— (Za .,Narodni dom") nastavljene so uže nabiralnice v čitalničnej restavraciji, pri Virantu in pri „Sod5eku" (Fassel). Za drugod se pripravljajo.
— (Ustavaški listi) pri nas Slovanih v obče nijmajo nikake vere, ker je vsacemu znana njih perfidija, nezanesljivost in nesramna zvijača. Vrlo kratkočasno je tedaj, ako je zasačimo, da se ravsajo mej seboj, omogoči se nam pogled za kulise in v tovarno, kjer se izdelujejo dunajske laži. — Tako je dopisnik časnika „Neues Wiener Tagblatt", kateri donaša najbolj senzačne novosti, pripovedoval svojim vernikom grozno vest, da so naši vojaki, ki dohajajo ranjeni z bojišča, vsi razmesarjeni, da nijmajo niti nosov niti ušes. „Triester Zeitung" v svojej 41. letošnjej številki pa zavrača tega dopisuna prav strogo, očita mu, da ima dvojno porcijo ušes, obžaluje nje govo bogato domišljijo in mu svetuje, naj zameni pero s sekiro, naj postane pošten mesar, da bode v bodoče nevaren samo — volom. To stavimo sem z namenom, da čitatelji sami vidijo, kako nam nasprotni listi kujejo laži in da tistim mej nami, ki imajo kakega svojih mej vojaki proti vstašem, se itak uže velika skrb in žalost po nepotrebnem ne podvoji.
— (Pri sv. Petru) pod Svetimi gorami na Štajerskem zmagali so narodnjaki pri volitvi v kraj ni šolski svet in izvolili L.mošnjega kaplana načelnikom. Ta narodna zmaga je „Tagesposto" tako uža-lostila, da jo obhajajo prav postne misli in si siplje pepel na kuštrasto glavo. Izvrstno!
— („Šematizemu) tržaško-koprske škofije za tekoče leto došel nam je ravnokar. Po njem šteje vsa škofija 312.291 duš in 305 duhovnikov. Ker od slednjih izdatno število biva v Trstu in po večjih istrskih mestih, je po deželi premalo dušnih pastirjev, kar žalostno naznanjajo prepogoste pikice.
Razne vesti.
*(Število tujcevv Čislaj tani j i.) Število tujcev je pri nas v zadnjih desetih letih nenavadno narastlo; mej tem ko so zavzimali leta 1869 samo 1 °/0 vsega prebivalstva, zavzimajo dan-denes 1*6 °/0; sploh so pa narastli za 146 000 ali za dobrih 70 °/0 svojega prejšnjega števila; zdaj jih štejemo uže 350.000. Največji kontingent da se ve da Dunaj, kjer je 88.000 ljudij ali 12%, dunajskega prebivalstva tujcev. Sploh je pa naraščaj tam največji, kjer so se komunikacije zboljšale in kjer so gospodarske razmere napredovale. Glede domovine jih je se ve da največ, namreč 52 %>, Translajtancev, 11% jih je iz Italije, 11%, iz Pru-sije, 7°/o iz Bavarske, 4% iz Saksonske, 4%, iz družin nemških dežela; 3°/0 izRusije; l'5°/0 iz Švice; do 0.5% iz Francoske in Rumunije; 5*5 °/0 še iz druzih dežela.
* (Pariška gledališča) so skupila 1880 leta 22,614.018 frankov. Vsak dan so tore| izdali Pari-žanje za gledališča nad 61.956 frankov. Največ je izkupila velika opera, namreč 3,087.444 frankov; za njo „Comoedie française" 1,863.644 in komična opera 1,396.698 frankov. Gledališč in večjih etablis-sementov, v katerih se je ravno gori omenjena svota skupila, bilo je skupaj 35. Dohodki pariških gledališč rastejo od leta do leta; le leto 1878, to je leto pariške rastave, je delalo izjemo, ker se je takrat skupilo po raznih gledališčih za 30,657.499 frankov.
* (Časnikarstvo v Parizu.) V Parizu izhaja 62 dnevnikov, ki se bavijo s politiko, tiskajo se v 2,740.000 iztisih; na vsak list pride torej po 44.200 iztisov. Od teh listov jih je 40 republikanskega, 22 pa antirepublikanskega mišljenja. Od republikanskih jih je 15 radikalnih, 12 gambetistic-nih, 11 zmernoliberalnih in 2 brez posebne barve. Tiskajo se v 2,410.000 iztisih, vsak list torej povprek več nekoliko v kot 60.000 iztisih. — Od anti-republikanskih listov je 12 lepiti mističnih, orleani-stičnih in klerikalnih, 6 bona »artističnih. 3 konservativni sploh in 1 brez odločne barve, tiskajo se v 330 000 iztisih, vsak list povprek torej v 15.000 iztisih. Če se iz števila i.stisov lehko rklepa na Število naročnikov, imajo republikanski listi torej po štirikrat več naročnikov.
* (Rudniki v severnej Ameriki.) Leta 1880 so prinašali Zjedinjenim državam vsi rudniki 75 milijonov dolarjev, to je za 5 milijonov menj, kot leta 1879. — Najbogatejši so b li rudniki v proviociji Cjlorado, ki so nesli 20 milijonov dohodkov, potem v Nevadi s 16 miliioni, v Arizoni z 24 mil., v Utah s 5, v Neu Mexico z 055 milijona. — Najbogatejši sploh je bil ruiinik, „Comstooku imenovan, v Nevadi, kateri je donašal sam 6-5 milijonov dolarjev. — Kaliforniški rudniki so skupaj do-našali 18 milijonov dolarjev.
* (Statistika ladij.) Od vseli morskih ladij je sedaj 55.844 ali 50°/0 trgovinskih, z 21,386.765 tonami; ladij na jadra je 49.037 ali slabih 44%, parnih ladij pa 0857 ali dobrih 6%. — Število trgovinskih ladij vedno raste, število ladij na jadra se ¡11 stanovitno manjša.
— (Šolstvo v Braziliji.) Javnih elementarnih šol imajo v Braziliji 3491, od teh 2343 deških in 1148 d^klnkih s 106200 učenci in učenkami; na vsakih 30 otrok pride torej jedna javna Sol. Privatnih šol je 700 z 19160 učenci. Srednjih šol je 230 z 8200 učenci. Za višje izomikunje skrbe tudi še: akademija lepih umetnost'j s 190 učenci, konser-vatorij za godbo a 140 učenci; v 15 oddelkov razdeljena obrtnijska šola s 1320 učenci. Po različnih semeniščih se nahaja 1280 slušateljev. 04 znanstvenih družb so posebno imenovati: ces irska akademija za medieince in  geografično  histor.čni zavod.
* (Umetna ko ko Šari j a) Največjo umetno kokošarijo ima Angle* Baker iz New-Yersey v Zje-dinjenih državah. V njegovem umetnem zavodu za rejo kokoši se izleže vsako leto četrt milijona kokoši. V ta namen si drži 2000 kokoši, da mu ležejo jajca; vrh tega sprejema ponudbe na frišna in rodovitna jajca, vsakih 10O po 5 dolarjev.
Zahvala in izjava.
Vsem tistim častitim gospodom, gospem in go-spicam, ki so z darovanjem lepih dobitkov za tombolo in z osobno udeležbo pri veselicah, ki sta se vršili v nedeljo 12. in 19. t. m., počastili naše društvo; vrlim gg. pevcem kostanjeviškega „bralnega društva"; nadalje novemu našemu načelniku g. A nt. Majzelu, ki je skrbno pripravljal, uredil in nadzoroval igri in veselici, ravno tako načelui-kovemu namestniku g. Jož. Zugo rcu, ki je blagovoljno prepustil svoje prostor« društvu ter poskrbel za dobro in hitro postrežbo, izrekamo presrčno zahvalo.
Ob jednem tudi javljamo, da je naša želja, naj novi naš stotnik g. Ant. Majzel, ki veliko stori v korist društva in ga zaradi tega čislamo in spoštujemo, Se dalje ostane na čelu našemu društvu, naj po vzgledu svojega prednika neustrašeno brani naroden njegov značaj ter nikdar ne dopušča, da bi mala peščica svoj materini jezik sramotno zatajajočih nemčurjev, z nespametnim usiljevanjem „kuheltajčar-ske" nemščine, naše narodno društvo pred svetom blamirala.
Št. Jarnej, dne 20. februvarja 1882.
Narodna požarna bramba.
Meteorologično poročilo.
(I?«-efiflocl <^o;« pretepeni teden.)
Barometer: Stanje barometrovo je bilo stanovitno veB teden precej visoko in sploh za 8 30 min višje, kot srednjo stanje vsega leta; znašalo jo 74.T60 nun in je bilo vBak dan nadnonnalno. Z ozirom na povprečno Številko vsega tidna je bilo stanje barometrovo v ponedeljek, vto-rek in sredo nadnonnalno, v četrtek, petek, soboto in nedeljo pa podnormalno. Najvišje srednje stanje, za 5 02 mm nad normalom, je imel barometer v vtorek; najnižje, za 4 43 mm pod normalom, nedelja; največji razloček v srednjem stanji znaša torej 9*46 mm. Najvišje v celem tednu sploh, namreč 749.45 mm visoko, je stal barometer v vtorek zjutraj; najnižje, 738 04 mm visoko, v nedeljo opoludne; razloček mej raaksimom in ininimom vsega tedna sploh znaša torej 11*41 mm. Največji razloček mej ntanjom jednoga dno, za 715 mm, je imel četrtek; najmanjši, za 02J mm, sobota.
Termometer: Srednja temperatura vsega tedna je znašala -4- 18° C, to je za 21° C nad normalom. Temperatura jo bila vse dni razen ponedeljka nadnormalna. Najvišjo srednjo temperaturo, 4- 4'7° C, ali za 5*0° C nad normalom, je imel četrtek; najnižjo, — 16° (J, ali za 12° C pod normal Jin, ponedeljek; največji razloček v src d njej temperaturi znaša torej tiil" C, Najvišja temperatura vsega
tedna sploh, -f 8**»° C, je bila v soboto opoludne; najnižja, — 80° C, vtorek zjutraj; največji razloček v temperaturi vsega tedna Bploh zna^a torej 166° C. Temperatura je bila ■v »/a »bičajev pozitivna, v Ua pa negativna. Naj vetji razloček v temperaturi jedn>«ga dne, za l.itiM*, je imel vtorek; najmanjši, za «i-4° C, petek; temperatura je bila tedaj zelo nejednakomerna.
Vetrovi so bili ves teden večjidel slabotni in jako spremeni i i vi, tako, da nijso kateri posebno prevladovali. Z največjimi, namreč s 43°/n, je bil zastopan Jugozahod"; • 24°/0 .vzhod"; s 147, »burja"; z 9-5°/„ Jugovzhod«; s po 4,75»/0 „gorenjec" in „brezvetrije".
Nebo nij "bilo več tako stanovitno jasno, kot pretočene tedne; vsled tega tudi vreme nij bilo več tako suho in stanovitno lepo; nebo je bilo v 62°/0 jasno, v 29-5°/0 oblačno, v 9M/0 pa deloma jasno in deloma oblačno.
Mokrina: V tem tednu je po dolgem prestanku, namreč po 39 dnevnem prenehanji', zopet v sredo deževalo in se je dež v nedeljo ponovil. Vse skupaj je palo vender lo primeroma malo dežja, namreč 620 mm, in sicer 170 mm v sredo; 4'50 mm pa v nedeljo.
Umrli so v LJubljani:
20. febrruvarja: Apolonija Barle, delavčeva žena, 52 let, Kravja dolina št 11, za sprijenjem drobu.
21. februvarja: Marija Ravniker, železniškega kon-dukterja hči, 2 1., Dunajska cesta St. 23. — Anton Trpin, delavec, zdaj prisilni delavec, 42 let, Poljanski nasip St. 42, za katarom v čovesu.
V deželnej bolnici: 17. februvarja: Karolina Novotni, agentova žena, 29 let, za kronično tuberkulozo.  —   Marija PernuS, gostija, 62 let.
ZD-ujn-aoslssi "borze,
dne 23. februvarja.
(Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni državni dolg v bankovcih ...     73 gld. 75 Enotni dr?avni dolg v srebru      ■   .   .     75   „ 10
Zlata renta...... ...     91   , 75
1860 državno posojilo . . ... 127 B 80 Akcije narodne banke.......814   , —
kr.
Kreditne akcije.........
London ............
Srebro ............
Napol..............
C. kr. cekini...........
Državne marke.........
4°/0 državne srečke iz 1. 1854    950 »rld. Državne srečke h I. 1864 .   .    100 „ 4J/0 avstr. zlata renta, davka prosta . .
Ogrska zlata renta 6°/0......
4°/
„      papirna renta 5°/0.....
5°/„ štajerske zemljišč, odvez. oblijr. . . Dunava re*. srečke .r>u/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4Vt°/0 zlftt' ZH8t- ''Bt' • 1'rior. oblig Elizahetine zapad. železnice Prior. oblig. Ferdinandove sov. železnice
Kreditne srečke.....100 gld.
Kudolfove srečke..... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .    120 „ Trainmway-drust. vel j. 170 gld. a. v. . ■
293		-	
120	•	40	■
9	» M	53	B a
5	n	64	a
	n	80	•
119	n	—	
171	n		_
91		80	■
118	n	—	n
84	n	HO	a
84	n	50	n
104	•	—	n
112	n	75	a
119	n	—	a
98	f»	20	■
104	v	50	n
174	n	50	a
19	n	50	n
114	n	—	a
194	*	75	a
Št. 534.
Oznanilo.
(121)
Zaradi oddaje zibanja pri razširjanji šole na Vinici, v sodniJBkem okraji črnomeljskem, vršila se bode zmanj-šavna licitacija pred c. kr. okr. šolskim svetom črnomeljskim in sicer na % Inici dne 28. marca IHHtč ob 10. uri / juir-j.
Stavbena dela se bodo na podlagi proračuna najprvo posamezno in potem skupaj licitirala, da se bode, ako bo mogoče, vse delo le jodnimu samemu podjetniku oddalo.
1.	zidarsko delo	z	materij alom vred		2213 gld. 41	kr.
2.	delo kamnoreza	n	a	n	102   „ 78	n
8.	tesarsko delo	n	a	n	996   „ 32	»
4.	mizarsko delo	n	a	a	385   „ 50	a
5.	ključaničarsko delo	n	a	n	399   „ 01	n
6.	kleparsko delo	n	n	n	40   „ -	a
7.	mazarsko delo	/i	n	a	133   „ 57	n
8.	steklarsko delo	a	n	a	168   B -	n
9.	šolsko orodje	it	n	»	262   . 72	a
			nkupaj .	• •	4701 gld. 01	kr
Pri zidarskem in tesarskem delu bode razen tega šolska občina ročno in vožnjo tlako dajala.
Stavbeni načrti, splošni in posebni pogoji, cenilni izkazi in proračuni ležč pri krajnem šolskem svetu na Vinici vsakemu v pregled.
Vsak licitant mora položiti pred licitacijo 5°/0 omenjenih zneskov kot ,vadium" in sicer v gotovem denarji ali v bukvicah ljuoljanske hranilnice ali pa v kurzno preraču-njenih državnih obligacijah.
Sme se pa tudi pismeno oferirati in se bodo le tiste ponudbe (oferti) sprejele, katere bodo dne licitacije do 10. ure zjutraj v roke c. kr. okr. šolskega sveta na Vinici zapečatene in poštnine proste dospele. V ponudbi pa mora biti imenovani vadij in kolek za 50 kr.
V ponudbi mora biti krstno ime in priimek, stanovanje in stan oferenta, kakor tudi najnižja cena s Številkami in črkami razločno zapisana; tudi mora biti pristavi eno, da se oferent vsem splošnim in posebnim pogojem licitacijo brez pridržkov in pogojev podvržč.
Potrienje licitacije pridrži si c. kr. okr. šolski svet v Crnomlji.
C. kr. okrajni šolski svet y trnom I j i,
dne 9. februvarja 1882.
Weiglein,
predsednik.
Zahvala.
Vsem, ki so se tako mnogobrojno in sočutno udeležili pogreba našo ljubo ranjce matere
Marije Kopše
v nedeljo 19. t. m., zlasti pa gospodom svetilcem in nosilcem izreka najtoplejšo zahvalo
(120) žalujoča rodbina
V Idriji, dnč 22. februvarja 1H82.
IzurjeiiBfla prepisatelja
sprejme
(116-3)
Dr. Ivan Gersak,
c kr. beležnik v Ormoži.
Umetne
(55—6)
zobe in zobovja
postavi j a po najnove j Sem a m e r i k a li n k e m zistemu v /laiu.  vulUanita ali celulojitlu brez bolečin. Plombira z Blatom itd. Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin x
s prijetnim mamilom z
zobni zdravnik A. Paichel, $
X poleg Hradeckega mostu, v I. nadstropji. X
S, it it a
I *a
i i
.a
o
oa
JI
O
d S)
01    IT)J«
M
'5
g a
M
a
9
S >
•3 I
*4
.2
.S S S
h« a
-C — ~
s* I
M P, j "C "°
I .2-2
zavarovalno društvo n iivljcnjc v Londonu.
Filijala za Avstrijo: Fllljala za Ogrsko:
Bunaj, Giselastrasse št. 1, i FeSta, Vranz-Josefsplatz 5,
v hiši društva.
v hiši društva frank
Društvena aktiva.................. frank. 74,122.865-—
Letni dohodki na premijah in obrestih dnč 30.junija 1881 ... „ 14,886.49480 Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848) več kot.............. n 117,000.000-—
V slednjej dvanajstmesečnej poslovalnej perijodi vložilo se je pri
društvu za.................. n 59,712.065-—
ponudb, vsled česar znaša skupni znesek v slednjih 28 letih
na vloženih ponudbah več kot........... „   1.063,400.000 —
Prospekte in druga razjasnila dajo
Glavna agentura v LJubljani, na Tržaškej cesti št. 3, II. nadstropje
pri "Val. 55eejeliliotii. (lis—i)
Pogrebna ustanov
Frana Doberleta v Ljubljani
priporoča svoje takozvane
imitirane rakve od kovin.
Izdelane so iz lesa v jako lepej obliki in solidno, sllČne so po meta-ličnej barvi z bogatim vkusnim lišpom od brona pravim rakvam od kovin popolnem in so ravno tako oene, kakor do zdaj navadne lesene rakve.
Na telegrafično naročilo z naznanjeno dolgostno mero pošiljajo se takoj na vse železniške postaje.
Ustanov deva na prost oder ln pokopava, ono tudi oskrbi sijajno dekoriranje in pogrebe v in zunaj Ljubljane, kakor tudi oskrbljuje venoe iu trakove z napisi, naposled tudi transport mrliče v na vse kraje to- in inozemstva in se priporoča v ceno oskrbovanje. (701—12)
I
Temeljita pomoč
vsem, ki so v želodci in trebuhu bolni. Ohranjenje zdravja
naslanja se večjim delom na čiščenje in enazenje sokrovice in krvi in na pospeševanje dobrega prebavijenja.  Najbolje to sredstvo je
dr. Koza
življenski balzam.
Zivljenski balzam dr. Rozov odgovarja popolnem vsem tem zahtevam; isti oživi vb© prebavanje, nareja zdravo in čisto kri, in truplo dobi svojo prejšnjo moč in zdravje zopet. Odpravlja vse teško prebavanje, osobito gnjU3 do jedi, kislo riganje, napetost, "bljuvanje, kri v želodci, zaslinjenest, zlato žilo, preobteženje želodca z jedili itd., je gotovo in dokazano domače sredstvo, ki se je v kratkem zaradi svojega izvrstnega uplivanja obče razširilo.
M velika sklatim t fjlri., pol skleniee .SO kr.
Na stotino pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote.
Spoštovani gospod Fragner!
Hvaležen vam moram biti, da sto mi poslali dve steklenici dr. Rozovega živ-ljenskega balzama, kajti od onega trenotka, ko ga je moja soproga zavžila, izgu bila je svoje bolečine in krč v želodci, za katerem jo trpela 3 lota. S tem potrjujem samo istinitost. Prosim vas, da mi s poštnini povzetjem pošljete zopet 6 steklenic dr. Kozovega življenskega balzama.
Rogatec, 15. oktobra ls80.
Sr spoštovanjem Mihael Mlklavžic,
h. št. 44, občina lluiu, zadnja pošta Rogatec.
Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, naj povsodi izrecno «lr. Koiov živl|ent»ki balzaui iz lekarne B. Fragnerja v Pragi
zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo življenski balzam, in ne izrecno dr. Rozovega življenskega balzama.
Pravi
dr. Rozov življenski balzam
dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca B. Fragnerja, lekarna „k črnemu
orlu" v Pragi, Ecke der Spornergasse Nr. 205—3. V Ljubljani: Vilj. Mayi\ lekar; G. Pioooli, lekar; Jos. Svoboda, lekar; J. pl. Trnkoozjr, lekar. V Novem mestu: Dom. Rizzoli, lekar. VKameniku:
Jos. Močnik, lekar. Vse lekarne ln večje trgovine z materija! ni m blagom v Avstro-O gorske j imajo zalogo tega življenskega balzama. Isto tam:
Praško vseobčno domače mazilo,
gotovo in izkušeno zdravilo zoper prisad, rane in ulesa.
Dobro rabi zoper prisad, ustavljanje mleka in če postajejo ženske prsi trde, kadar se otrok odstavi; zoper abacese, krvava ulesa, gnojno mozoljčke, črmasti tur; zoper zanohtnico ali takozvanega črva na prstih; zoper obnstavljanje, otekline, bezgavke, izrastke, morsko kost; zoper oteklino po prehlajonji in po putiki; zoper ponavljajoč se prisad v udih na nogi, v kolenih, rokah in lediji, če se noge pote iu zoper kurja očesa; če roke pokajo in zoper kitam podobne razpokline; zoper oteklino, kadar je koga pičil mrčes; zoper stare rane in take, ki se gnojč; zoper raka, ranjeue nogo, vnetje kožice na kosteh itd.
Vsak prisad, oteklina, ukoščenje, napihnenje so kmalu ozdravi; kjer soje pa pričelo uže gnojiti, ule izsesa v kratkem in broz bolečin ozdravi.
V škatlicah po 25 in ,'t.i kr.       • (209—25)
Ifalzani za uho.
Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno uže zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. velj.
Izdatelj in odgovorni urednik Makso ArmiČ.
Lastnina in tisk nNarodne tiskarne".
3364