Št. 604.
Posamezna številka 6 vinarjev :
JRiTRO* Mufa vsak daa — tudi ok nedelja la ”	— ok S. ifutraj, ob ponedeljkih ok IS. do-
- Narofaloa znala: v Ljubljani v upuvnlStvu »K 1-M, i dostavljanje« na dem K 1*50; a aoita K IS—, peUetao K IS—, četrtletna K 6 —, maaa&M K lte. Za taaaamatva enoletno K 10*—.
<	Telefon Številka 303.
V Ljubljani, sreda dne 1. novembra 1911.
Leto II.
V
I
i *•*»! 'J'
v.
‘ '	rif; t.
I
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev s
Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici k Oopisl se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvo. Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se na vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti namko. :	Telefon	številka	303.	:
Malerozen narod.
Italija se je po svojem zjedinjenju močno povzdignila in razvila v vsakem oziru. Sicer je ona še vedno daleč od tega, da bi se mogla primerjati s sosednjimi državami, ker so cele njene pokrajine še popolnoma zapuščene, ali vsaj večji njen del, severna Italija, se je posebno gospodarsko silno razvila, poljedelstvo se nahaja na visoki stopinji in industrija je močna.
Lepo je ure‘dila Italija tudi svoje finance, napravila veliko in močno vojno mornarico in ustvarila armado, ki je izborno izurjena in preskrbljena z vsem potrebnim, v prvi vrsti s popolnoma modernim orožjem.
In vendar so Italijani tako male-Tozni, da v nobeni vojni nimajo sreče, da njihova armada še nobene zmage ne more zabeležiti in četudi je ona po dveh vojnah (1859. in 1866.) razširila svoje meje, ni tega dosegla z zmagami na bojnem polju, ampak samo zato, ker je imela dobre zavez-n,ke. Leta 1859. je bila italijanska armada premagana, ali ker so Francozi premagali Avstrijo, je morala ta odstopiti Italiji velik in lep teritorij;
*• 1866. je bila Italija premagana na suhem in na morju ali ker so istočasno njeni zavezniki Prusi premagali Avstrijo, je Italija zopet dobila velik m lep teritorij.
Premagana je bila Italija do sedaj v vsaki vojni, ki jo je začela, tudi v Abesiniji in sedaj se ji tudi v Tripo-litaniji tako slabo godi, da bo morala Poslati na bojišče prav kmalu večje Število novih vojaških čet, ako nočfe, da bi bila tudi tukaj premagana od Turkov in številnih bojaželjnih arab skih plemen.
Kje naj iščemo vzrokov tem italijanskim neuspehom? Ali jih hočemo pripisati strahopetnosti italijanskih vojakov, kakor to delajo nekateri sloven ski listi, ki se v nobeni zadevi ne morejo povzpeti do one objektivnosti, hi je pri presojanju takih dogodkov absolutno potrebna? Ne, boječnosti in strahopetnosti italijanskim vojakom ne moremo očitati, ker nam je znano, s kako požrtvovalnostjo so se Italijani horili za svojo svobodo in zato ne moremo verovati, da bi bili potomci Onih številnih žrtev, ki so padle za italijansko svobodo — strahopetci in bojazljivci.
Vzroki morajo biti drugi. V prej-Snjih vojnah Italija prave armade tako-rekoč niti imela ni, vsaj take armade, kot mlada država, ni mogla imeti, kot so jih imele sosednje stare militaristične države. Mlada je bila italijanska država, ki se je nahajala še le v povojih se je nahajala tudi mlada njena armada in zato se ne čudimo njenim porazom.
Ali sedaj, v Tripolitaniji, je stvar Precej drugačna. Italijanska armade je Še dobro organizirana in dobro oprem Ijena in vendar se ji v Tripolitaniji
tako slabo godi, da mora prepuščati
     -------------------------------
sovražniku že osvojene pozicije, mesto da bi prodirala dalje. Kako je to, odkod vse te nesreče?
Prvi vzrok je v tem, da je Italija celo tripolitansko zadevo vzela prelahko, preoptimistično in je poslala na bojišče premalo vojakov, drugi vzrok je pa menda v zgrešeni taktiki generala Caneva, ki je končal vojaške študije v vojaški akademiji v Dunajskem Novemmestu, radi česar so ga tudi avstrijski listi v začetku hvalili kot izbornega generala. Seveda, ako je študiral na avstrijski vojni akademiji, mora biti po mnenju nekaterih listov izboren general.
Vse italijanske neuspehe je pripisati v glavnem tem vzrokom, ker ako bi poslala Italija takoj v začetku vojne na bojišče dovolj vojaštva in ako general Caneva ne bi delal prevelikih taktičnih napak, ne bi morda nikdar prišlo v Tripolitaniji do tega in takega položaja, kot je sedaj, ko se morajo Italijani boriti za to, da vsaj ostanejo na trdih tleh in da jih Turki, združeni z arabskimi plemeni, ne poženejo — v morje, oziroma na njihove transportne parnike nazaj 1
Italija se nahaja danes v izredno težkem položaju. Naprej je težko, nazaj je nemogoče, ker ako ne dobi Tripolitanije, ako se bo morala iz nje umakniti, potem ona dolgo, dolgo, ne bo štela čisto ničesar. Zato se bo boj nadaljeval in ta boj bo krvav, veliko bolj krvav, kot se je to v začetku mislilo. Turčija sedaj ne bo odnehala, ker vidi, da ni tako slaba, kot je v začetku vojne sama mislila. Italija bo morala osvojiti Tripolitanijo z orožjem in mnogo krvi se bo še prelilo po tripolitanskih puščavah ... Težke boje bo še imela Italija v Tripolitaniji, še večja bi pa bila njena sramota, ako bi odnehala.
Res so Italijani malerozen narod! Karkoli začnejo, vedno imajo smolo, malerji jih preganjajo na vsakem njihovem koraku. Za Slovence je to morda dobro, ker postanejo naši primorski Italijani morda malo ponižnejši in skromnejši.
iz slovenskih krajev.
Iz Mokronoga. Po Mokronogu se v zadnjih urah razlega glas, da je grad Mokronog prodan za neznatno ceno cerkveni oblasti. Kakor se govori, so grad kupili Šolski bratje z Dunaja, ki nameravajo otvoriti deško šolo. To novico smo sprejeli sicer hladnokrvno, a ne vemo če je isto sprejel tudi tako, naš priljubljeni župnik Henrik Bukowitz. Župnik Buko-witz namreč dobro ve, da v tem slii-čalu postane on kot najvišja oseba postranska stvar, da bodo šle pete in orgljane maše ad acta. Da tudi božja pot na Žalostni gori bo dobila razpoke; glavni faktor postal bo šolski samostan. Mogoče pa, da izpade stvar drugače, ter da se župnik spravi v po koj ali pa da odrine v kak samostan;
po katerem je pred leti tako hrepenel,
—	no, odloči naj se že karkoli, toliko je pač že sam prepričan, da mu bodemo razun par »tercijalk* vsi želeli »srečno pot".
Iz Trsta. Kričač — sam se imenuje sršena — ki smo ga zadnjič malo potipali, se je v soboto zelo razkoračil in razobesil po tetki .Edinosti-, katero je kaj hito napravil za svoj revolver žurnal. Pa kaj mislite, nad kom se je hotel znesti? Nad gospodom študentom tržaškega gledališč?! Eno tretjino »Edinosti* je napolnil. A to nas končno nič ne briga. Prizadeti naj si sam poišče zadoščenja. Nas briga samo moralična stran te pristno edinjaške štorije. Vse kaže, da se je mož Že široko usedel in — objedel. In to je, kar nas veseli. Zakaj on je res zmožen, da bo s svojim kričaštvom razkrinkal vso hinavščino tega čudnega lista in bo dovršil s tem tudi res koristno delo, kajti ljudje bodo vsaj zdaj mogli spoznati, kako prav so imeli vsi, ki so kdaj direktno in indirektno jemali na kritično rešeto okorno in hinavščine polno »Edinost*. Kar se pa tiče njegovega hvalisanja, bi skoro ne hoteli zgubiti niti besedice. A da ne bo mislil, da je vse že pozabljeno, bi ga spomnili samo njegovega hujskanja v NDO, kjer menda niso mogli dočakati trenutka, da bi ga bili vrgli iz svoje srede. Zdaj ga ima »Edinost*. Prepričani smo, da jih bo tudi tam že prav kmalu bolela glava. Saj ne bo dolgo, ko se bo glavnemu uredniku gospodu Cotiču povrnil stari gnjev do njega še zaradi tistih napadov, vsled katerih ga nekdaj ui mogel trpeti. Zdaj sta dobra prijatelja. Prav, prav, saj je krščansko, če odpuščamo svojim sovražnikom. Omeniti moramo samo še to, da so Tržačani zelo nejevoljni radi teh najnovejših revolverstev, ker opravičeno slutijo, da se začne zdaj v uredništvu »Edinosti* nov razvoj v še slabše. Mi smo hoteli s svojim dopisom odpreti nekaterim oči. To se je zgodilo, in to nam tudi zadostuje. Cdslej hočemo zelo natanko paziti na vse, ker vemo, da vršimo tem le dobro delo. Če se hoče gospod Cotič o tem tudi sam prepričati, naj le popraša pri Sv. Jakobu n. pr. v Skednju ali sploh kjerkoli.	F	_i_
DNEVNE VESTI.
Anonimnim sirovlnam. Vsak dan skoraj dobimo kako anonimno pismo, v katerem nas kak »junak*, ki si pač upa sirovo nas zmerjati, nima pa poguma pod svoje sirovosti — podpisati se, prav pobalinsko zmerja. Zanimivo je, da vsa ta pisma prihajajo iz Trsta in sicer — seveda —- iz edinjaških krogov, iz česar se vidi, kako lepe sadove rodi edinjaška vzgoja. Priobčili bi najraje vsa ta pisma, ali nas je sram, da se nahajajo med tržaškimi Slovenci take sirovine. Sicer so pa mnoga teh pisem pisana na pisalnem
Izid Ijublj. dopolnilne deželnozborske volitve.
Narodnonapredni kandidat Adolf Ribnikar zmagal s 153 glasovi absolutne večine.
Volilna komisija	Ribnikar	Kristan	Rojina	Dr. Eger	Praznih	Ne- veljavnih	Raz- cepljenih
I.	423	57	189	137	41	2	3
II.	374	41	173	72	36	2	3
III.	428	56	176	87	39	3	2
IV.	494	60	232	125	54	1	—
Skupaj . .	1719	214	770	421	170	8	8
Volilnih opravičencev je bilo 3681 (zadnjič 3538), volilo je 3310 volilcev (zadnjič 3321), veljavnih glasov je bilo oddanih 3132 (prazne glasovnice so neveljavne), in znaša torej ablutna večina 1566 ; ker je dobil kandidat Ribnikar 1719 glasov, ima 153 glasov nadpolovične večine, 949 glasov več nego Rojina, 34 glasov pa več, nego zadnjič dr. Reisner. E. Kristan je dobil zdaj 33 glasov več nego zadnjič socijalno-demokratični kandidat; Rojina je dobil pa celih 163 glasov manj nego zadnjič klerikalni oziroma nemški kandidat Veliko je število praznih glasovnic — celih 170.
stroju — najboljši dokaz, da izvirajo iz kake edinjaške odvetniške pisarne. Mi ostajamo pri vsem tem popolnoma mirni in hladni, ker se zmenimo za take izbruhe edinjaške olike ravno toliko — kot za lanski sneg. Še enega zanimivega dejstva ne moremo zamolčati: vsi ti anonimni edinjaši hočejo biti naprednjaki, da, celo svobodomi-selci, politika, ki jo »dela* dr. Rybaf, je pa vendar hudo klerikalna.
Rekonstrukcija kabineta. Politična situacija je sedaj še vedno nejasna. Gautsch ima proste roke in bo na vsak način stopil k rekonstrukciji kabineta, ki se izvrši baje že v najkrajšem času. Mi tudi od rekonstrukcije kabineta ne bomo imeli ničesaj, kajti za nas ostane takorekoč vse pri starem. V novem kabinetu bo namreč še vedno sedel naš najhujši nasprotnik, justični minister dr. Hochen-burger. Razmere se bodo menda ublažile samo za Čehe, zato bodo pa Nemci svojo moč še bolj izrabili v boju proti Slovencem. Hudo roko ju-stičnega ministra dr. Hochenburgerja čutimo že dolgo časa in jo tudi še bomo. Zato je čisto jasno, da mi tudi od novega kabineta oziroma nove vlade nimamo ničesar dobrega pričakovati. Za to tudi vedno skrbe naši klerikalci.
Danilov »Dimež strah kranjske dežele* — plagljat! Danilo je klerikalce pošteno potegnil, ko jim je prodal »svojega* Dimeža, ki je izšel pod njegovim imenom v klerikalni zbirki ljudskih iger; to priznava tudi pon-deljkov »Slovenec*. Dimež, strah kranjske dežele se je igral že v letih sedemdesetih in je delo Jakoba Ale-šovca. Čuje se, da hoče Alešovčeva hči Danila tožiti radi kršitve avtorskega prava. Danilo je igro le toliko predelal, da ima zdaj »ad usum del-phini* samo moške vloge. Ko bi bil Danilo vsaj povedal, da (je igra predelana iz Alešovčeve, toda on hoče
na stara leta menda postati »pisatelj*. Danilo je rokopis Alešovčeve igre dobil v arhivu »Dramatičnega društva*; klerikalci zdaj ne vedo druzega, nego da se v »Slovencu* »čudijo*, kako je Danilo prišel do igre v arhivu. Kako je prišel do nje, to že sam najbolje ve, blamaža pa ostane le klerikalcem!
Člkarske manire državnega pravdnika Neupergerja. Pasanti, ki kodijo po Bleiweisovi cesti, nam poročajo, da ima g. Neuperger navado, da sloni na svojem oknu v parterju in mogočno puha svojo cigaro k nebu pod oblake. No, to bi ne bilo nič hudega in to je dovoljeno vsakemu svobodnemu državljanu, tudi, če je državni pravdnik. G. Neuperger pa ima ob enem navado, da po vsakem potegi jeju zakrtači na trotoar pod oknom debel pljunek, kakor kak v prežvekovanju čikov trenirani drvar. Gospod državni pravdnik dr. Neuperger pljuje tako obilno in izdatno, da je ves hodnik pod njegovim oknom v pravem pomenu besede preplavljen z njegovimi veleapetitnimi izmečki, tako da se vsakdo, kdor ima količkaj občutljiv želodec, posebno dama, umakne iz naplavljenega hodnika na cesto, neglede na to, da bi ga slinasta lava iz okna bljuvajočega vulkana lahko zadela v obraz, na obleko ali kamorkoli drugam. Kaj ko bi mestna policija dala g doktorju pri oknu ekstra nabiti ono modro tablo z napisom, da je na tla pluvati strogo prepovedano pod kaznijo .10—500 K globe, oziroma 14 dni do 3 mesecev zapora? Morda bi potem opustil svojo čudno navado? Morda pa tudi ne, če misli namreč, da je njerop, gospodu državnemu pravdniku, vse dovoljeno.
Naše šole. Na naših srednjih šolah vidimo, da se klerikalizem širi bolj in bolj; da že prodira v najnižje razrede, ker že v prvem razredu skušajo klerikalni profesorji dobiti dijake
LISTEK
MICHEL ZEVACO:
Ljubimca beneška.
In hči, velikodušna do zadnjega, se je vdala v to poslednjo muko.
Dandolo je izbral svoje misli.
Začel je počasi stopati iz kota v kot; vladalo je težko molčanje, ki ga je motilo samo rahlo brnenje kolovrata.
Naenkrat pa, ko se je ravno vračal iz ozadja sobe, mu je padel pogled na Rolandovo sliko.
Leonora jo je bila obesila v tej sobi na steno.
Ona sama jo je gledala le redkokdaj; skoraj bala se je ozreti nanjo Kljub temu pa se ji je zdelo, ko jo je imela v svoji bližini, kakor da je Roland sam pri njej in čuva njeno žalostno dušo.
— Ali veš, je vprašal Dandolo, na kakšnem kraju je bila kupljena ta slika.
— Da, oče. je dejala Leonora, v palači kurtizane Imperije.
Dandolo se je prestrašil hčerine navidezne mirnosti.
— In ti se nisi vprašala, kako in zakaj je prišla slika na tisti kraj?
— Čemu bi se?	1
— Potem ti lahko jaz povem. Sliko je napravil Tician po naročilu te ženske iz spomina. In ravno ta slika, Leonora, me opominja na to, kar sem ti hotel povedati. Videl sem jo že enkrat v Imperijini palači.
— Vi, oče!
— Bilo je na predvečer tvoje zaroke, Leonora. Roland je prišel po svoji navadi v najino staro hišo na Olivolskem otoku. Bila sta	na vrtu	ti jn on . . .
—	Oče, je	dejala Leonora z dušečim glasom,	za božjo voljo,
imejte usmiljenje.
—	Omenil	bom samo to,	kar je neizogibno	potrebno . . .
Benetke	so bile	v slavnostnem	razpoloženju. In ko sem poslušal
oddaljeni hrup vivat-klicev in sem mislil na tvojo srečo, dete,
povzel Dandolo. da si ti.
sem bil srečen tudi jaz, nepopisno srečen. Toda v to čisto radost so se mešale druge misli, misli zlega veselja ... in to je bil moj greh . . . Mislil sem na to, da se bliže propadanje rodbine Dandolo v koncu ... in čutil sem, kako se mi častihlepnost kalno dviga v možgane liki pare težkega vina. Bil sem v obed-nici, okno je bilo odprto in jaz sem hodil semtertja, zdaj obra-čaje pogled proti cedri, pod katero sta vidva sedevala, zdaj pri-sluškavaje harmoničnemu šumu, ki je polnil Benetke. To je bil najlepši večer mojega življenja . . . moj zadnji lepi večer.
Leonora je bila nehala presti svojo volno.
Pritiskala si je roko na oči, solze so jo skelele pod trepalnicami.
Zadnji lepi večeri
Ah, tudi zanjo 1
— Ura je utegnila biti poldvanajstih, je Naenkrat zaslišim na vrtu korake. Najprej sem mislil,
Stopim k oknu in zagledam Altierija.
Zamolkel jek se je izvil Leonori.
— Da, je povzel Dandolo, bil je Altieri. Nisem ga imel rad, in vedel sem, da tudi on ne mara mene. Njegov prihod ob taki uri me je navdal takoj z neprijetnim čuvstvom. Vseeno sem mu dejal:
— Dobrodošli, Altieri.
Vstopil je; šele zdaj sem zapazil, da je njegov obraz ves prepadel in da mu tle oči kako dva oglja. Bled je bil in zdelo se je, da drhti.
Rekel mi je:
— Dandolo, prišel sem, da govorim z vam o neki važni zadevi.
— Poslušam vas, sem mu odgovoril.
— Ne tukaj ...
— Kje pa?
— Pridite na trg Sv. Marka, k znožju leva.
— Kaji Ob tej uri?
— Da, Dandolo. Ob eni popolnoči vas pričakujem ob znožju leva. Pripomniti moram, da se je bati velike nesreče, ako ne pridete.
— Pridem, sem dejal na to.
To slišavši, se ni mudil dalje, nego mi je pokimal z glavo
in odšel, Na vrtu se je^a hip ustavil, in videl sem ga krčevito drgetati, kakor da ga je popadla besna jeza. Nato je bolj zbežal kakor odšel.
Ob tej točki svoje povesti si je Dandolo z muko oddahnil, kakor da ga stane nadaljevanje veliko napora,
— Ta čudni poset, je povzel, in še čudnejši sestanek me je navdal s temnimi slutnjami. Tudi ti, ko si spremila svojega tovariša do vrtnih vrat in se nato vrnila v hišo, si me vprašala, zakaj sem tako zmeden.
— Spominjam se, oče, je dejala Leonora in vztrepetala,'* Spominjam se tistih trenotkov do najmanjše podrobnosti.
— Odgovoril sem ti, da mi radost nad tvojo bližnjo srečo povzroča genotje, ki ga skoraj ne morem več prenašati.
— Da, oče; tudi jaz sem vam povedala, da se čutim tako zmedeno in da se bojim kake nesreče , . .
Leonora ni mogla premagati, da ne bi zaihtela.
Dandolo je povzel.
— Srečen sem, dete moje, da si ohranila točen spomin o tisti minuti. Kajti tako mi moreš slediti korak za korakom.
— Saj vam sledim, oče, saj vam sledim, je vzkliknila Leonora v rastoči razburjenosti.
— Torej spominjaš	se, da sva kramljala	do	pol	ene; ob
tej uri si se umaknila v	svojo dekliško sobico.	Jaz	pa	sem moral še izpolniti Altieriju dano obljubo. Šel sem	od doma in dospel malo po eni uri na	trg Sv. Marka. Altieri	me	je	že čakal.
Zapazil me je prvi in mi prišel naproti. Skušal bom, Leonora, da ti ponovim verno kratki razgovor, ki se je vršil med nama. Altieri se je zdel pomirjen. Človek bi bil rekel, da se je zmedenost in razburjenost, ki sem jo prej opazil na njem, polegla obenem z zadnjimi glasovi ljudskega slavja. Stopil je k meni, prijel me za roko in mi dejal:
— Hvala vam, Dandolo, da ste prišli; to je ^dobro znamenje.	•
— Toda zakaj, sem izpregovoril jaz, ste rajši hoteli govoriti z mano tukaj, nego* pri meni doma?
Altierijevo lice se je zmračilo: dejal je:
_________________________________ (Dalje.)
Pisarna-UNIVERSAL-agenture
:	M.	MULLEY
ud- , u*edi In založi e lini popolni lovonski
B /k "■""V	Tl	(Pl	A	TA	Kranjsko, Koroško, Spod. Štajersko in Primorsko.
: AD MESAR Važnozainserente.
v svoje roke. Nad onimi pa, ki se nočejo ukloniti njihovi volji, izrabljajo svojo moč in jih pritiskajo na vse načine, Dobro pa je to, da ravno radi terorizma profesorjev nastane pri dijakih odpor in da jih sovražijo kot svoje najhujše sovražnike. — Vzgojiteljev danes skoro med profesorji ni več, so samo policisti, ki čakajo, kje bodo mogli dobiti dijaka, da bi ga naznanili. Ne znajo iti dijaku na roko in mu pomagati, temveč ga ubijajo s svojim pedagoštvom. Dijaki potrebujejo vzgoje, potrebujejo voditeljev, a teh nimajo v svojih profesorjih. Kdor nima sam dovolj moči, zaide na napačna pota. — Vse meje pa presega počenjanje katehetov na srednjih šolah. To so vam pravi fanatiki, ki hočejo onega, ki ne prisega na dogme katoliške cerkve, uničiti tudi na najbolj krivičen način. Tako se šopiri na I. državni gimnaziji Janez Svetina, ki včasi v svoji verski navdušenosti kar rohni. Gorje onemu, ki nima pri maši molitvenika, gorje onemu, ki ne poklekne na obe koleni! Pri maši mora moliti vse kot na povelje, če ne, pa drugi dan v šoli rohni in dvojke letijo, da se kar bliska v Janezovih očehl Vemo sicer, da bo s takim j delovanjem dosegel ravno nasprotno, a vidimo, da vera zelo peša, če jo že morajo s takimi sredstvi utrjevati. — Še več lepšega vemo o tem gospodu Janezu — pa za danes mu naj bo. Tudi o onem sovražniku frizur, ki zna jako dobro »razlagati*, bomo spregovorili o priliki. — Na svidenje, krat-kolasec!
Neprestani porazi pri občinskih volitvah na deželi naše klerikalce silno vznemirjajo. Sprevideli so, da so s svojo novo občinsko novelo, s katero so tako hiteli, popolnoma zavozili. Sedaj se tolažijo na vse mogoče načine. »Slovenec* si razlaga klerikalne poraze z lokalnimi spori. To bo tudi resnica. Samo to bi še radi zvedeli, odkod izvirajo ti lokalni spori. Mi stojimo pač na stališču, da sami od sebe ne Kastajajo. Glavni vzrok klerikalnih porazov na kmetih je, da se hoče ljudstvo otresti neznosnega klerikalnega jarma. Kmetje so že siti vednih klerikalnih obljub in si hočejo sami pomagati. Odtod tudi lokalni spori. Pri občinskih volitvah, kjer prevladujejo lokalni spori, si stojita navadno dve stranki nasproti: klerikalna pod vodstvom župnika ali kaplana in pa samostojen neodvisen kmet. Da ima neodvisen kmet dovolj eneržije, je že neštetokrat pokazal. Neodvisen kmet pa je klerikalcem tudi najbolj nevaren. To uvidevajo tudi že vodilni klerikalni faktorji in odtod tudi tak strah pred samostojnim kmetom.
Osuševanje ljubljanskega barja. Delo v Grubarjevem prekopu se bliža h koncu. Zajedno se postavljajo za-tvornice in sicer prav v osi Domobranske in Streliške ulice. Da se bo nad zatvornicami napravil mostič za dviganje zatvornic, je gotovo. Nastane le vprašanje, bo li ta mostič odprt tudi javnemu prometu ali ne. Svoje-dobno so posestniki ob Gruberjevem prekopu vlagali prošnje na mestno občino, naj se na tem mestu napravi vsaj prehod za ljudi. Te peticije pa so bile radi preobilih stroškov odklonjene. Toda od takrat je zraslo v tem delu mesta obilo hiš in zato je sedaj zelo ugoden čas, da se prošnja zopet ponovi. Ker je mesto itak soudeleženo pri zgradbi teh zatvornic, je obenem tudi poklicano, v prvi vrsti se zanimati za ugodno rešitev tega vprašanja. Na delo torej posestniki, na delo mestni magistrat, da se ne zamudi ugodna prilika, dobiti most čez Gruberjev prekop. Treba bo v istini tudi skrbeti, da se iz varnostnih ozirov napravijo jia več krajih stopnice do vode.
MALI LISTEK
Slovensko deželno gledališče
Včeraj se je pela tretjič Smetanova »Prodana nevesta* pred polno hišo. Predstava je stala na isti višini kakor repriza; tudi sekstet se je dobro ujemal. Omenili bi le eno malenkost, ki se da lahko popraviti: ga. Foedranspergova, kakor je po kostumu sicer izborna, izgleda na vsak način premlada za mater Marinke, to moti iluzijo. V sekstetu pa naj bi prigovarjanje Marinki (pokazala tudi s primerno igro. — Upamo, da bo ta krasna opera s svojo slovansko, našemu čuvstvu tako sorodno glasbo še mnogokrat napolnila gledališče, posebno ker je tako precizno in krasno izvajane še ni videl noben Slovenec, izvzemši one, ki so jo čuli v Narodnem divadlu v Pragi.
Stražnik, ki pobira legitimacije. Stražnik Pavline št. 8 pred Mestnim domom ne ve, da je njegova služba skrbeti za javni red, ne pa zahtevati volilnih legitimacij od volil-cev, ker nima za to nobene pravice. Mož mora biti že skrajno zagrizen klerikalec. To je razvidno tudi iz tega, ker ni zahteval legitimacije tudi od nekega frančiškana, ki je šel ravno v istem času na volišče. G. Lauter 1 prosimo!
Razmere v šentpeterskl vojašnici. Pred tremi tedni je zbolel na umu v šentpeterski vojašnici stotnik Zahrad-niček. Mesto njega je prevzel poveljstvo neki nadporočnik, ki postopa skrajno surovo z vojaki. V soboto popoldne je na dvorišču tako zelo zmerjal vojake s »smrkavci*, da se je slišalo celo pred vojašnico. Včeraj dopoldne je pa sunil nekega pešca s tako močjo dvakrat v prsa, da je revež padel v znak. Skrajno zaničljivo postopa z vojaki tudi narednik Erklavec, ki jim neprestano žuga z »arestom*. Opozarjamo naše poslance > na te slučaje.
V	Kokri utonil. Dne 29. septembra dopoldne je odšel 6 in pol letni sin'posestnika Franca Grašiča v Hujah pri Kranju s svojo štiriletno sestrico v mesto. Šla sta preko lesene brvi, ki pelje if Huj preko Kokre. Nenadoma je deček spodrsnil, padel v Kokro in utonil. Njegovo truplo je voda odnesla do Pavšlarjevega mlina, kjer so ponesrečenca ob 11. uri dopoldne potegnili iz vode in nato pokopali.
Tatvina. Kuharci Mariji Kalan, ki je v službi mesarja Franceta Goloba, je zginila pred par dnevi iz spalnice denarnica, v kateri je bilo 197 K 60 h denarja. Tat je nepoznan.
Zasačen. Pretečeno nedeljo se je splazil neki 25 letni nepoznani tat v žitnico posestnika Martina Boha v Grosupljah, kjer je hotel izvršiti tatvino. Prilastil si je že srebrno žepno uro in 7 K denarja in bi napravil gotovo še večji plen, ako ga ne bi posestnica v pravem času zasačila in mu vzela vse ukradene stvari. Tat je najprej izjavil, da se piše Josip Škoda, pozneje pa je priznal kot svoje pravo ime Josip Kepic. Izročili so ga okrajnemu sodišču v Ljubljani.
Nezgoda svatbenih gostov. Ko se je predvčerajšnjem zvečer peljala družba svatbenih gostov z vozom po Dolenjski cesti, se je voznik hotel ogniti nasproti prihajajočemu električnemu vozu. Toda bilo je že prepozno. Električni voz je zadel s tako silo v sprednji del voza, da ga je razbil in vrgel na tla. Posestnik Franc Kadunc iz Sela in posestnica Frančiška Okorn iz Dolenjskega sta bila pri nesreči težko ranjena na nogah in rokah. Odpeljali so ju takoj v deželno bolnico.
Aretiran ropar. Kakor se poroča, je aretiral neki orožnik iz Škofljice na državni cesti, ki pelje proti Ljubljani, 26 letnega Dominika Moč-
nika iz Italije. Močnik je na roparski način napadel več oseb iz Šmarja. Pri aretaciji se je tako silovito branil, da so morali orožniku priskočiti še drugi ljudje na pomoč. Ropar je izročen deželnemu sodišču.
Vlom. V noči dne 26. septembra je neznan tat vlomil v hišo gostilničarke Helene Klečnik v Zgornjem Kašlju, ukradel zlato žensko uro, dragocen privesek v podobi srca, dalje dekli Alojziji Kačar zlato ovratno verižico, zlato broško in 9 kg slanine.
Lov na osumljenca. V zadnjem času je pri neki posestnici na Ilovi gori v občini Račni dalje časa stanoval neki 20 letni potepuh. Ko so sosedje dobili o tem obvestilo, so odšli k posestnici, da neznanca aretirajo. Toda potepuh je zbežal skozi zadnja vrata in ušel.
Slavni Ševčfkov kvartet Iz Prage priredi v nedeljo dne 12. novembra v Ljubljani v dvorani Mestnega doma krasen komorni koncert. Sodelovali bodo umetniki iz slavne Ševčikove goslarske šole gg. K. Lhot-sky, I. violina, K- Prochdzka II. violina, K- Moravec, viola in L. Zelenka, cello.
Šentpeterska ženska In moška podružnica Cirll-Metodove družbe v Ljubljani priredita v nedeljo, 5. listo-pada t. 1. v hotelu Štrukelj v Kolodvorski ulici v korist glavni družbi svoj običajni »Martin Malenškov večer*, na katerem sodeluje iz prijaznosti sl. pevsko društvo »Slavec*. Poleg petja vsebuje spored še lov na srečo s krasnimi dobitki, med njimi tolsta »Martinova goska*, več šaljivih prizorov itd. Vstopnine ni. Ni nam treba še posebe naglašati, da je gostilniška kuhinja in klet pri Štruklju poleg meščanskih cen na izbornem glasu. Pričetek ob pol 8. uri zvečer. Prijatelje društva vabimo vljudno k mnogobrojnemu posetu.
Podružnica sv. Cirila In Metoda na Bledu priredi v proslavo petindvajsetletnice svojega obstoja v nedeljo dne 5. novembra 1.1. ob 5. uri popoldne veselico z izbranim sporedom v gostilni »pri Kapsu*.
Sokol 1. je vsled nastalih ovir (dvorana) preložil svoj »Sokolski večer* iz te sobote na soboto 11. novembra.
Pevsko društvo »Slavec* zapoje danes tri zbore žalostinke ob pol štirih popoldne na novem pokopališču pri Sv. Križu.
Akademlčno tehnično društvo »Tabor* v Gradcu naznanja, da si je izvolilo na svojem občnem zboru 28. vinotoka za zimski tečaj tale odbor : Predsednik: Lud. Mlakar, cand. phil; podpredsednik: Greg. Čremošnik, stud. phil.; tajnik: Maks KOvačič, stud. phil.; blagajnik: Mil. Kolar, stud. iur.; knjižničar: Mir. Škorjanec, stud. iur.; gospodar: Jos. de Gleria, stud. med.; namestnika: Jos. Jeraj, stud. iur. in Fr. Ramovš, stud. phil.; pregledniki: Julij Bučar, cand. iur., Fr. Fischer cand. tehn. in Rado Schober, cand. med.
Akad. društvo slov. veterinarjev na Dunaju si je izvolilo na občnem zboru dne 27, oktobra za tekoči zimski tečaj sledeči odbor: predsednik: tov. Fr. Zavrnik; podpredsednik: tov. Ivo Pestotnik; tajnik: tov. Fr. Baš; blagajnik: tov Fr. Lobnik; gospodar: tov. P. Rihtarič; namestnika: tov. Josip Samec in tov. S. Žibert; preglednika: tov. Fr. Veber in tov. Janko Vizjak.
Sava, društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju
ima v petek, 3. novembra t. 1. v restavraciji ,Schwarzspanierhof‘, Schwarz-spanierstraCe IX. svoj prvi redni občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odbora. 3. Poročilo odsekov. 4. Poročilo pregledni-
kov. 5. Poročilo delegatov na O. s. n. n. d. 6. Sprejemanje novih članov. 7. Volitve. 8. Slučajnosti.
Na I. red. obč. zboru akad. društva »Adrlja*, dne 15. t. m. se je sestavil za zimski tečaj 1911/12 sledeči odbor: predsednik: stud. iur. M. R. Lemež, podpredsednik: cand. iur. France Tavželj, tajnik: stud. iur. Rihard Jug, blagajnik: stud. iur. Mirko Gnus, knjižničar: stud. ing. Drago Leskovšek, časnikar: stud. mech. Rud. Švajger, gospodar:	stud. ing Ivan
Žerjav, namestnika: stud. med. France Marinčič in stud. med.' Ivan Rak, preglednika: cand ing. Janko Mačkovšek in cand. med. Ivan Jurečko.
Dobavni razpis. C. in kr. mornarski provijantni urad v Pulju na znanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da namerava nakupiti po trgovskem običaju razne predmete, med katerimi so tudi: pšenična in ržena moka, grah, fižol, močnate jedi
(testenine), čebula, svinjska mast, krompir, kis, vino i. dr. Ponudbe je vložiti čimprej najkasneje pa do 30. novembra 1911 pri c. in kr. mornarskem provijantnem uradu v Pulju. Tozadevni razpis in uzančni zvezek sta v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
O. BERNATOVIC
Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe in otroke. Najnižje cene, solidna postrežba.
Zatekli so se pretečeni teden trije psi — prepeličarji — na Osov-niicu pri Škofjiloki. Dva in sicer eden črne barve se nahajata pri kmetu na »Gontah* pod Osovnikom, tretji pa. psica, stara krog enega leta, rujavo pegasta, pri g. Franc Dolencu, lesnem trgovcu v Stari loki, kjer naj se zglasi lastnik.
Italijansko-turška vojna.
Bela zastava v Tripolisu!
Italijani so, po carigrajskih poročilih, popolnoma poraženi in so baje že razobesili na tripoliških utrdbah belo zastavo I Iz Rima ni čisto nobenih poročil, iz česar se da z neko gotovostjo sklepati, da so carigrajska poročila vsaj v svojem bistvu resnična, ker sicer bi jih Italijani gotovo še včeraj dementirali, Ali v Rimu molčijo kot grob,
v Carigradu pa triumflrajo
in izjavljajo, da se ne zadovoljujejo več s tem, da bi sultan obdržal samo formalno suverenske pravice nad Tri-politanijo, ampak hočejo imeti imeti Tripolitanijo kratkomalo nazaj I
Italija je poražena,
ne sicer definitivno in končno, ker vojna nikakor še ni končana, nasprotno, ona šele začenja, ali začetek je tako slab in tako nesrečen za njo, da si bo po sedanjih porazih težko zopet opomogla in pridobila zopet nazaj pozicije, ki jih je njena armada že imela v svojih rokah.
Posledice tega poraza so lahko zelo velike, Italija napne že zato, da se reši narodna čast, vse sile, da se Tripolitanije polasti in skoraj gotovo je, da začne sedaj njeno vojno bro-dovje bombardirati turška pristanišča v Aziji in Evropi; nekatera poročila celo zatrjujejo, da je italijansko vojno brodovje celo že začelo obstreljevati turška otoka Rodos in Mitilene v Egejskem morju. Iz tripolitanske vojne se sedaj gotovo razvije
vojna med Italijo in Turčijo,
lakho se pa zgodi, da se razvije še kaj hujšega, ker kakor hitro se vojne operacije razširijo na azijska in evropska tla, bodo morda tangirani interesi te ali one evropske velike sile in potem se konflikt morda še bolj razširi.
O najnovejših bojih
so nam došla včeraj zvečer naslednja poročila, ki bodo s poročili, dospelimi v teku noči, še spopolnjena:
Tripolis. Zadnja dva dneva mirujejo Arabci. Močni oddelki arabskih čet stojijo neposredno pred italijanskimi pozicijami. Včeraj so poskusili Italijani prodreti v oaze ali so jih Turki in Arabci odbili,
Berolin. »Tagblatt* poroča iz Carigrada, da je naznanil turški zunanji minister evropskim diplomatom pri sprejemu, da so Italijani v Tripolisu razobesili belo zastavo.
Carigrad. Od zanesljive strani je dobil turški generalni štab včeraj popoldne iz Tripolisa vest o popolni
Biblija, znanost in cerkve.
Spisal Jaroslav PalHardl.
(Iz 24. zvezka knjižnice češke »Svobodne Misli*).
Vse krščanske cerkve: katoliška, pravoslavna in protestantska, opirajo svoje nauke na biblijo, t. zv. »sveto pismo starega in novega zakona", ki jo izdajajo za delo božjega izvira, spisano od izvoljenih oseb, ki jih je bog sam navdahnil, kaj naj napišejo.
Če je biblija res božje delo, mora biti popolnuma brez napake, kajti bog -vsemogočni in vsevedoči, ki je resnica sama, se ne more niti motiti niti ljudem kot resnico razodeti kaj takega, kar ni resnica.
Če pa izprevidimo, da so v bibliji nazori, ki so v nasprotju z izkušnjami, ali pa taki, ki jih ni mogoče v sklad spraviti z lastnostmi vsevedočega, vsemogočnega in neskoč-no dobrotljivega boga, moramo priznati, da je cerkveni nauk o božjem izviru biblije nepravilen in da je t. zv. »sveto pismo* samo človeško delo in odgovarja resnici samo v toliko, v ko-
likor se strinja z razumom. Iz tega pa bi sledilo, da so vse vere, ki temelje na bibliji, človeško delo, in če izvajajo svoj izvir od boga, niso k temu opravičene.
Protestantovske cerkve sicer trdijo, da je biblija božjega izvira, nimajo pa nič proti temu, da si jo vsak razlaga po svojem razumu. Katoliška cerkev pa omejuje pravico razlaganja biblije na ozki krog onih svojih ljudi, ki jim je ta naloga izročena, ne dovoljuje pa vernikom, da bi si biblijo razlagali po svojem razumu in jim veleva, da slepo sprejemajo tisto razlago, ki so jo uradni cerkveni krogi spoznali za pravo. Vsak poizkus svojih pripadnikov priznati umstveno razlago biblije preganja kot krivoverstvo, ga prepoveduje in kaznuje nepokorne.
Nazadnjaško in človeškemu razumu neprijateljsko stališče je zavzel sedanji papež Pij X. v svojem syllabu z dne 3. julija 1907 in v encykliki z dnje 8. septembra 1907. V teh dekretih je obsodil vsako znanstveno raziskovanje, ki se peča z biblijo, in je posebno obsodil trditev, da je vsled napredka znanosti nastala potreba pregledati in popraviti dosedanje nazore katoliške cerkve o bogu, stvarjenju, razodetju in odrešenju.
S tem je bila kratkomalo obso-
jena vsa moderna bogoslovna znanost in tako je papež sam izvil orožje iz rok zagovornikov katoliške cerkve, ki so spoznali, da v sedanji dobi napredka znanosti zastarelih srednjeveških nazorov ni mogoče držati in so izkušali danes čisto nemogočim odstavkom »svetega pisma* tako razlago, da bi nasprotje med biblijo in znanostjo ter razumom ne bilo preveč jasno in očitno.
Papeževi dekreti so vzbudili začudenje t. zv. modernih katoliških bogoslovcev. Nekateri so protestirali, pa so kmalu morali umolknili in so se podvrgli diktatu Rima.
Nam je papeževa trma po volji, kajti ni se nam zdaj treba prepirati s temi, ki izkušajo pod plaščem resnice držati stare neresničnosti.
Bog.
Po katoliškem katekizmu je bog neizpremenljiv, t. j. »od vekomaj do vekomaj sam v sebi vedno isti*. Vendar pa je bog starega zakona drugačen, nego bog po nazorih pisateljev novega zakona.
»Boga ni nihče nikdar videl* beremo v evangeliju sv. Janeza (I. 18) in soglasno z njim uči tudi katoliška cerkev, da je bog zgolj duh, ki nima telesa.
»Sv. pismo starega zakona* pa nasprotno pripoveduje na raznih mestih, da je bog govoril z Adamom, Kajnom, Noetom, Abrahamom, Izakom, Mojzesom, Aronom in drugimi. Ti razgovori so se vršili čisto po človeškem načinu in so bili včasi zelo čudni, kakor na primer razgovor s prorokom Ezehije-lom, ki ga je napisal ta pobožni mož v IV. poglavju svoje knjige, od 12. do 15. vrste.' Tam beremo, da je gospod bog izraelski rekel svojemu služabniku Ezehijelu: »Opresni ječmenovi kruh pa, ki ga boš jedel, speci pred njihovimi očmi s človeškim blatom*. Ko pa se je prorok ustavljal temu neprijetnemu ukazu, je gospod povelje o-milil rekoč: »Glej dovoljujem ti krav-jeke namesto človeškega blata, da z njimi napečeš kruha.*
Iz »svetega pisma starega zakona* zvemo tudi, da se je bog prikazoval ljudem v podobi gorečega grma, oblačnega stebra, pa tudi v človeški podobi.
K Abrahamu je prišel z dvema angeloma, vsi v človeški podobi, jedel je maslo, mleko, telečje meso, in Sara jim je spekla kruha. Da so imeli resnične človeške ude, spoznamo iz tega ker jim je Abraham ponudil vode, da si umijejo noge in si odpočijejo pod drevesom. (Mojz. I. 18.)
Po II. knj. Mojz. 24. pogl. od 9. do
zmagi Turkov in o zavzetju mesta Tripolisa.
Carigrad. Včeraj je dospela sem vest, da so Turki v Tripolisu popolnoma porazili Italijane ter aaple-nill 95 topov, 37 mitrelez In 1700 zabojev streliva. Ujeli so baje 7UU Italijanov ter ubili 5000. Ta vest je vzbudila v Carigradu nepopisno veselje.
Carigrad. Turki so Tripolis zasedli. Direktni kabel med Carigradom in Tripolisom je zopet v tur* ških rokah. V Carigradu vlada velikansko navdušenje.
Carigrad. Nekateri turški listi prinašajo vest, da so Turki v Tripolisu umorili izdajalskega župana Hasun pašo.
Carigrad. Vesti, da so Turki zopet zavzeli Tripolis, se potrju; jejo. Še pozno zvečer je turški vojni minister objavil zanesljivo poročilo, da so Turki zopet zavzeli Tripolis.
Rim. »Avanti* poroča da ra v-najo italijanski vojaki z ujetimi Arabci nad vse kruto. — »Stampa* te vesti potrjuje. Italijani so baje slekli starce, žene in otroke, jih zvezali in vrgli v ječe. Tudi Arabci ravnajo nepopisno kruto z italijanskimi ujetniki. Od treh stotnij bersaglierijev je ostalo živih 125 mož, od dveh stotnij pehote pa živi samo še 60 mož.
Carigrad. Rahmi bej poslanec iz Tripolisa brzojavlja; Italijani SO se morali umakniti v mesto In so utrdili svoje pozicije. Naši vojaki so zavzeli dve prednji utrdbi In se nahajajo samo še 3 utrdbe v italijanskih rokah. Upamo, da dobimo Tripolis v kratkem zopet v svoje roke.
Rim. »Avanti* javlja, da je Italijansko brodovje začelo streljati na Mitilene in Rodos.
Iz teh poročil, ki jih italijanska uradna »Agenzia Stefani* niti ne tje-mentira, niti ne potrjuje, se jasno vidi, da se Italija nahaja v veliki nevarnosti, da Tripolitanijo izgubi lahko predno jo dobi.
Sicer pa je treba čakati novih poročil, iz katerih bi se mogla ustvariti jasna slika o položaju na bojišču, ker turška poročila so gotovo pretirana, italijanskih poročil pa še nič ni.
V	naslednjem podajamo najnovejša poročila z bojišča.
Vesti o bitki pred Tripolisom.
Dunaj, 31. oktobra. Vesti o bitki pred Tripolisom, ki se je končala tako usodepolno za italijansko armado, se še vedno ne potrjujejo. Oficijalna poročila še niso došla. Turki sicer z
10. vrste so stopili Mojzes, Aron, Na dab, Abin in sedemdeset Izraelcev na goro Sinaj in so uzrli boga Izraelcev. »Pod njegovimi nogami je bilo kakor delo od safirja in kakor nebo, kadar je jasno.* In Mojzes je govoril z gospodom.
Prorok Mihej pravi vi. knjigi kraljev: »Videl sem Gospoda sedeti na svojem prestolu in vso nebeško vojsko stati na njegovi desnici in levici.* In prorok Jezaija pravi (v 6. pogl. 1. vrsta): »Videl sem Gospoda sedeti na visokem in vzvišenem prestolu.*
Prorok Danijel (VII. 9. 10) je videl boga kot starca, »čegar obleka je bila snežnobela in lasje na glavi kakor čista volna, prestol kakor iskre ognja, kolesa kakor goreč ogenj. Ognjen potok je tekel in izhajal od njega.*
Iz teh primerov je jasno, da je med biblijo starega in novega zakona nasprotje, kajti po evangeliju sv. Janeza boga ni nikdar nihče videl, v starem zakonu pa beremo na številnih mestih, da se je bog kazal ljudem v podobi moža, se je dal gostiti, je jedel in govoril s človeškim glasom v jeziku, ki so ga stari Židje razumeli, torej židovsko.
vso odločnostjo vzdržuje dosedanje vesti, italijanska oficijalna poročila pa, ki so došla danes zvečer semkaj, vse vesti o italijanskem porazu zanikujejo in pravijo, da so to samo turške borzne špekulacije.
Turško vojno ministrstvo o italijanskem porazu.
Carigrad, 31. oktobra. Vojni minister je danes izdal sledeče oficijal-no poročilo: V noči od 26. do 27. •oktobra so Turki in Arabci podvzeli naskok na mesto Tripolis. Napad se je popolnoma posrečil. Turške čete so na večih točkah prodrle italijanske čete in zavzele več utrdb. Turško desno krilo je s tako silo streljalo na Italijane, da so se morali umakniti in pustiti na bojišču več topov in mitraljez.
Arabci iz Egipta na potu v Tripolis.
London, 31. oktobra. 35.000 Arabcev iz Egipta je na potu v Tripolis. Napovedali so sveto vojno Italijanom.
Tripolis padel.
London, 31. oktobra. Današnji londonski večerni listi prinašajo senzacionalno poročilo, da je mesto Tripolis zopet padlo v turške roke. V boju je baje padlo nad 5000 Italijanov. Dosedaj se ta vest še ne potrjuje.
London, 31. oktobra. Včeraj so Turki zopet naskočili Tripolis. Boj se je pričel ponoči in traja še vedno.
Italijanska akcija v Egejskem morju.
Rim, 31. oktobra. Listi poročajo, da prične italijansko brodovje svojo akcijo v Egejskem morju.
Solun, 31. oktobra. Iz obrežnih •otokov prihajajo poročila, da namerava italijansko brodovje napasti Solun, Med solunskim prebivalstvom -vlada velikanska panika.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Demisija celokupnega kabineta. — Kabinet Stfirgkh na površju. — Veliko presenečenje.
Dunaj, 31. oktobra. Današnji dan je prinesel v kabinetno krizo velikansko presenečenje. Od 11. ure dopoldne “,° 1. ure popoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je bila sklenjena, kakor je bilo že pričakovati, demisija celokupnega kabineta. Gautsch -se je nato takoj odpeljal k cesarju, ki je demisijo celokupnega kabineta sicer sPrejel, ni pa poveril sestave novega kabineta zopet Gautschu ampak izjavil, da si pridržuje daljši premislek. To dejstvo je vzbudilo v vseh parlamentarnih krogih velikansko presenečenje. Poslanci so namreč mislili, da bo rekonstrukcija kabineta rešena še tekom današnjega dne in da prinese uradna „Wiener Zeitung“ že jutri lastnoročno cesarjevo pismo, kjer se imenujejo novi ministri. Takega izida kabinetne krize ni nihče pričakoval.
Dunaj, 31. oktobra. Jutri pokliče cesar bivšega naučnega ministra Srofa Sturgkha v posebno avdijenco, «Jer mu poveri sestavo novega kabin ?ta. v parlamentarnih in vladnih krogih so silno frapirani, ker ni nihče •pričakoval takega izida krize. Posebno hudo razburjenje vlada med poslanci nemškega »Nationalverbanda*. Nemci namreč niso nič kaj zadovoljni s kabinetom StUrgkh in to samo radi njegovega znanega govora o vseučiliških težnjah avstrijskih narodnosti.
Predstoječa kriza v »Češkem klubu“.
Praga, 31. oktobra. V »Češkem klubu“ preti huda kriza. Večina poslancev, ki ne pripadajo mladočehom, je izjavila, da v slučaju, ako bodo mladočehi na svojo roko poslali svoje zastopnike v novi kabinet, izstopijo iz enotnega kluba.
t Jaroslav Kamper.
Praga, 31. oktobra. Danes ie umrl v Pragi znani češki pisatelj in dramaturg vinohradskega mestnega gledališča, Jaroslav Kamper.
Razne vesti.
*	Moč modernih pušk. Nedavno so opremili župno cerkev v Neustadtu ob W. na Nemškem z električno razsvetljavo. Za napeljavo vrvi za lestence pa bi morali predreti na večih krajih strop cerkve, ki je umetno poslikan ter se bi nedvomno pri tem delu poškodovale dragocene slike. Postaviti bi pa morali 15 metrev visok oder, kar bi bilo združeno z velikimi stroški, ne glede na to, da bi bili delavci kljub temu v vedni nevarnosti pri delu. Inženir Gassner pa, ki je vodil celo delo, si je znal pomagati na zelo
originalen način. Ko so bile točke, kjer je bilo treba predreti strop, natančno določene, je Gassner prestrelil strop na dotičnih krajih potom moderne puške z jeklenimi krogljami. Seveda je bilo treba precej priprav, predno so naravnali puško. Projektili so predrli natančno na določenih krajih omet, kakor tudi les in opeko ter izvršili tako v nekaj trenutkih delo, ki bi 4a ne mogli drugače v več dneh. O velikanski moči projektilov priča dejstvo, da so kroglje prestrelile 30 cm debeli obok popolnoma gladko. Odprtina v stropu je komaj vidna, medtem ko ima na zunanji strani večji obseg.
* Svetlobni trakovi na nočnem nebu. Glasoviti amerikanski astronom profesor Barnard, ravnatelj yerkeške zvezdarne, ki ima naj večji daljnogled na svetu, je objavil razpravo o zanimivi nebeški prikazni. Zapazil je, da je tudi v nemesečnih nočeh nebo svetlo. Včasih je to svetlikanje tako močno, da se more- ob njem gledati na žepno uro. — Profesor Barnard je prepričan, da je vzrok isti, kakor pri severni luči, ker imata oba enak spekter. Pojavijo se ti svetlobni trakovi na različnih straneh neba in ob vsaki nočni uri. Včasih so te svetlikajoče se plasti tudi premične, to je, počasi se premikajo in so pri tem čisto podobne parnim oblakom, ki jih često podnevi vidimo. Bliščijo se približno tako kakor rimska cesta. Svetlobni trakovi so približno 50 stopinj in še več dolgi in 3 do 4 stopinje široki. Na videz so ravno tako prozorni kakor navadne lahke pare. Ti svetli nočni oblaki so popolnoma različni od nebeških prikazni, ki so se pojavile po velikih vulkanskih izbruhih v Sundanskem prelivu.
Oženjeni in neoženjeni uradniki v Frarciji. Francoski senat je izdelal načrt zakona, ki meri na radikalno pre-prečenje samstva, da bi se prebivalstvo kolikor mogoče pomnožilo. V prvi vrsti se peča z državnimi uradniki. Sprejemati in imeti v službi hoče samo oženjene uradnike. Kdor vstopi ne-oženjen, se mora obvezati, da se poroči. Kdor ima več otrok, bo hitreje avanzirall Taki dobijo tudi večje podpore in več pokojnine!
* Vse v redu. Neka sitna žena pride k župniku tožit svojega moža. S solzami v očeh pripoveduje: Gospod župnik, cel dan delam in dam svojemu možu ves zaslužek; on pa cel dan lenari, kvarta, popiva po gostilnah in če prikolovrati domov, me še pretepa, s pestjo me bije po glavi. Pomagajte, gospod župnik. Ločila se bom od njega.* »No, no,“ odgovori župnik, tako hudo pa vendar ne bo. Za ločitev je še premalo vzrokov. Iz tvoje pritožbe sem samo to povzel, da, kar ti zaslužiš, možu daš, in da, kar mož zasluži, tebi da.“ »Kako pa to?“ vpraša začudeno žena. »No, ti pa razložim: Ti zaslužiš vsak dan denar in ga daš možu. Mož pa zasluži vsak dan s pestjo po glavi, in to da tebi.“
* Kateri stan je najbolj varčen?
Da so Angleži prva finančna moč, to je znano in neovrženo. Gospodarstvo je pri njih tako razvito, takisto čut varčnosti, ki je podlaga gmotnemu procvitu. Opozoriti hočemo danes samo na državne hranilne naprave, katere nam predstavljajo celo finančno moč narodov. Te naprave so državne poštne hranilnice. Istina je sicer, da se osobito Francoz in Anglež poslužujeta bank v finančnih operacijah, vendar so državne hranilnice neko zrcalo, iz katerega nam odseva prava slika narodnega blagostanja. Angleški vlagatelji imajo v poštni hranilnici 4 milijarde kron in smo mi v Avstriji proti njim pritiklavci. Francoska poštna hranilnica ima en in pol milj^rde frankov. Uprave državnih hranilnic so jako različne. Anglija ne gleda na to, da bi država delala dobiček, in ima njena uprava poštne hranilnice izgubo, ker deluje zelo v korist vlagateljev. Statistika francoske poštne hranilnice je zelo zanimiva in poučna. Tu vidimo, kateri stan je najbolj varčen. Francoska poštna hranilnica je štela 1. 1908. čez pet milijonov vlagateljev. V tem številu so najbolj zastopani tovarniški delavci (76.000 moških in 38 000 ženskih) vidimo torej, da je fransoski tovarniški delavec najbolj varčen. Tisti pa, ki so najmanj varčni, so učenjaki, profesorji, zdravniki, odvetniki in seveda umetniki.
* Mornariška nesreča. Ko je te dni priplula nemška križarka »Miln-chen“ v pristanišče Kiel in hotela izkrcati mornarje, se je par čolnov nenadoma prevrnilo. Sest mornarjev je utonilo..
* Veliko poneverjenje. Predsednik nemškega kluba v Moskvi in trije člani upravnega sveta so bili aretirani, ker so osumljeni, da so izvršili poneverjenje v znesku 45.000 rubljev.
* Nenavadna bolezen. V provinci Nagano na Japoskem se je pojavila nenavadna čudna bolezen. Bolezen se oprijemlje samo krepkih ljudij, ki na mestu umro. Tekom štirih dni se je pojavilo sedaj že 15 takih smrtnih slučajev.
* Grozodejstva ženskega roparskega poglavarja. Okolico mesta Baku na Ruskem, kjer prebivajo znani ruski petrolejski baroni, ogroža že dalje časa neka roparska četa, ki ima za svojega poglavarja žensko. Piše se Alia Bibi in je soproga poglavarja Kurdov, Selim Khana. Alia Bibi je nenavadno drzna in hraba in se ponaša z nebrnj grozodejstvi. Grozodejstva, katera izvršuje imenovana roparska tolpa pod njenim vodstvom, so vzbudila med prebivalci mesta Baku in okolice strašno paniko. Nekemu bogatemu trgovcu iz mesta Baku, ki ni hotel izplačati odkupnine, so roparji odrezali nos, ušesa, prste in nohte na nogah. General Ivanov, ki je poslal proti roparjem večji kozaški oddelek, je prejel od Alia Bibi sledeče pismo: Svetujem ti, da pustiš mene in moje tovariše že enkrat pri miru. Uvažuj moj opomin. Sicer te odvedem v hribe in ti potegnem z živega telesa kožo. —- Alia Bibi.
* Avtomobilska nezgoda grške kraljevske dvojice. Iz Cronberga se poroča: Ko se je grška kraljevska dvojica peljala iz Wiefibadna proti gradu Friedrichshof, se je avtomobil nenadoma pokvaril in obstal. Kralj in kraljica sta še v pravem času izstopila iz voza in se tako ognila nesreči.
* Cesar Viljem In duhovniki. Nemški cesar Viljem je sprejel te dni v Berlinu predsednika provincijalne sinode. Ko se mu je predsednik sinode predstavil, je cesar izjavil: .Naši duhovniki naj se ne pečajo toliko z dogmatiko, pokoro in sličnimi stvarmi. Razpravljajo naj raje v cerkvi o Kristu.
* Samomor v palači italijanskega poslaništva Londonu. Iz Londona se poroča: V četrtek so našli v italijanskem poslaništvu v Londonu neko damo s prestreljenim tilnikom. Italijanski poslanik je izjavil, da je dama izvršila samomor. Vzrok je neznan.
* Ogenj v kavarni. V kavarni Walworth v Londonu je te dni nenadoma izbruhnil požar, ki je zahteval štiri žrtve. Zgoreli so namreč trije otroci in neka gospa. Lastnik kavarne je komaj ušnl smrti. Vendar pa je za-dobil več težkih opeklin.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik Mllun Plut.
Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Pojasnilo.
Beseda 6 »in. Najmanjši znesek 50 vin. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pii malih oglasih ni nič popusta in se pla-•7 £nV?aJ>reJ’ zur,anji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. ur! ireiler.
... ®“mi,ki naklj.eni klobuki se radi opustitve modistovske obrti po jako ugodni ceni prodajo v modni trgovini P. Magdič, Ljubljana nasproti glavne pošte.	606/x—17
Stanovanje s 3 sobami, pripravno za pisarne, se takoj odda. Naslov pove Prva anon-čna pisarna.	673	3_j
Stanovanje ene ali dveh sob se odda. Vprašati: Vila Mayer, Podrožnik. 630/3—3
Dotlčnl gospod, ki je v nedeljo v gledališču zamenjal klobuk se prosi, da istega odda takoj na magistratu, kjer dobi svojega.
Išče se gospodična, ki bi poučevala citre. Ponudbe poštni predal 89.
Slika skupina Mangart se proda. Več Florjanska ulica št. 13. I.
Korespondenca.
Mlad gospod želi korespondlratl z zabavno gpspico pod šifro .Adam*, poste re-stante, Ljubljana. Pisma do 10. novembra, 2-1
Gospioa želi korespondlrati v svrho zabave s Slovencem. Šifra .Adrija* pošta Stadion Trst.
Modni salon
Ivana Schiller
Sv. Petra cesta št. 31 p. 569 priporoča
klobuke v vseh izvršitvah.
 —n   Vsa	-
popravila točno in ceno!!
Žalni klobuki vedno v zalogi. Čez opoldan odprto.
Na »Slovenčeve* podle laži z dne 13. t. m., v katerem pravi, da sem tudi jaz kandidat narodne napredne stranke, izjavljam prvič, da nisem bil, drugič pa da od danes naprej ne maram več občevati ne v gostilni in ne v trgovini s klerikalno stranko. Kar se tiče laži, da sem na cesti napadal ljudi zaradi g. dacarja Lenasija, je mene sram, da poznam njegovega očeta kot naprednjaka ter obžalujem, da je prišel tako daleč. Dalje, kar se tiče cerkve, naj cerkev občane pu^ti na mitu ter se naj drži svojega. Če bode šlo pa tako naprej, je bolje, da vrata zapro ter narede tempelj kupčije. Naj se le lepo zahvalijo županskim volitvam, kjer so tako sramotno pogoreli. Kar se pa tiče godbe, je vendar združena stranka tako močna, da bi tistih 14 plošč lahko sama kupila.
Toliko v pojasnilo.	580
Leopold Črnigoj, gostiln, in trgovec.
Na Viču, dne 30. oktobra 1910.
Mesečna soba
se takoj odda boljšemu gospodu. — Sprejme se tudi še nekaj gospodov na dobro hrano. — Točna postrežba Kongresni trg št. 3., II. P. 585
Mesečna soba
lepo meblovana se na Miklošičevi cesti št. 8. .Hotel Loyd“ takoj odda. Več se poizve istotam v III. nadstrupju na levo, razgled na ulico.
Obrtniški koledar
za leto 1912, izdal Jos. Hauptman, oficijal trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Koledar ima za obrtnike mnogo poučne vsebine. Cena 60 v. po pošti 70 vin. Dobi se po vseh knjigarnah in pri izdajatelju. P. 582
V najem se išče v Ljubljani na prometnem kraju
: trgovski:
lokal.
Ponudbe pod „Nova trgovina* na upravo tega lista.	P.	583
V najem se išče v Ljubljani
gostilna
Oziroma
prostori,
ki bi bili pripravni za gostilno. — Ponudbe pod »Nova gostilna- na upravo tega lista.	P.	584
Dobro smo računali
in prav izvolili, da obiskujemo laško kuhinjo ki je po dobri kuhinji, in pristni kapljici ter točni postrežbi znana širom Ljubljane.
Priporočamo jo tudi Vam!
Obiskovalci.
Trgovec ali obrtnik
mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik,
ki noče biti skrit
samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele,
bo inseriral v ,Jutru‘
ki se Čita in je priljubljeno povsod po Šioveriskerii.
'Velikan zak&ra
pobištra In tapetniškega blaga
ra. kapus
Marije Terezije cesta 11. (Kolizej.)
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, oto-mane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, podobe, zrcala, otročje vozičke ter kuhinjsko pohištvo.
Sprejema se tudi oprema hotelov.
Zmerne cene.
Izdelki solidni.
mi
m
n
URE
Priznano največja, resnično domača, It 25 let obstoječa eksportna tvrdka.
Franc Čuden,
~ urar =-■
Ljubljana, Prešernova ulica 1
samo nasproti Frančiškanske cerkve
je delničar =====
največjih tovarn švicarskih ar .Union* v Genovi in Bielu, »n torej lahko p« originalno tovarniških e en ah
garantirano zanesljive, v vseh legah In temperaturah po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno znane
.*. ALPINA URE
z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, tula, arebru, nikeljnu in jekla
-  *"**■=■ prodala. =. t
Nedosežno velika izbira. Večletno jamstva Ceniki zastonj in poštnine prosti.
A. KUNC
Dvorski trg štev. 3,
in belo
Zimsko perilo
za gospode, dame in otroke, bluze, spodnja krila, hišne halje, nočne čevlje, vse v največji izbiri in najboljši kakovosti v modni in športni trgovini
P. Magdič
Ljubljana, nasproti glavne pošte
Uradno gospodarsko društvo, Kongresni Stari trg; L. Kotnik, Šiška; A Šarabon, 2
Kmetska posojilnica AV o/ ljubljanske okolice
r. z. z n. z.	/O	If\ v Ljubljani,
obrestuje hranilne vloge po Ml I I brez vsakršnega odbitka.
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov.
Kozajfefccijslteet txgr©Trlaa_a,
A. LUKIČ, Ljubljana
Pred škofijo štev. 19 priporoča svojo velikansko zalogo izgotovljenih oblek po najnovejšem kroju za gospode, dečke in otroke.
Najnovejšo v
konfekciji za dame in deklice.
Solidna in točna postrežba.	'	Najnižje	cena.
Najnižje cene! Strogo solidna postrežba!
Popolnoma varno naložen denar.
vsakršnega
Rezervni zaklad: nad pol milijona.
St. Janški premog
za domačo kurjavo.
Prodaja se z izključitvijo posredovalnih prodajalcev tudi v manjših množinah, in nam je mogoče naš premog, ki je vsem premogovnim vrstam, ki se prodajajo v Ljubljani vsaj enakovreden, po nenavadno nizki ceni za
K 1*20 eno vrečo a 50 kg
v mestnem pomeriju oddajati in sicer dostavljeno v hiše.
Pri večjem naročilu v polnih vagonih se cena zniža.
Nikdo naj torej ne zamudi vporabiti to ugodno priliko.
Naročila naj se naslove direktno na našo pisarno, Erjavčeva cesta št. 2., telefon št. 207. Razentega sprejemajo naročila sledeče tvrdke: Fr. Babič, Do-
 i..	o. »»-j— t-trg; Mencinger, Sv. Petra cesta;
trg, Kastner, Dvorni trg; Trdina,
Ku<$
za slabokrvne in prebolele
Je zdravniško priporočeno črno ' matinsko vino Kai najboljše sredstvo 6 kg franko K 4*50
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska c. 17
priporoča svojo bogato zaloga
voznih koles.
3r. Novakovič, Ljubljana.
Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd.
Anton Kanc
[(jablana, Židovska ulica št. 1.
Zunanja naročila izvršuje z obratno pošto. Ceniki so na razpolago.
5000 K zaslužka
plačam onemu, ki dokaže, da moja čudežna zbirka 300 kosov za samo 6 K ni priložnostni kup in sicer:
1 prava švicarska slst. Roskopf-pat. žepna ura dobro idoča in točno regul. s pismeno 31etno garancijo tovarne, 1 amerik. doubie-zlata verižica, 2 amerik. double-zlata prstana (za gospoda in damo), 1 angl. pozlačena garnitura (manšetni, ovratniški in prsni gumbi), 1 amerik. žepni nož (5delni), 1 eleg. svilena kravata (barva in vzorec po želji najnovejše fasone), 1 krasna kravatna igla s simili-briljan-tom, 1 krasna damska broša (zadnja novost), 1 koristna popotno-toaletna garnitura, 1 eleg. prava usnjata denarnica, 1 par amerik. bontonov z imit draguljem, 1 pat. angl. vrem. barometer, 1 sal. album s 36 umetniškimi in najlepšimi razgledi sveta, 1 krasni ovratni in lasni koljer iz pravih orijentalskih biserov, 5 indijskih proroških hudičkov, ki zabavajo celo družbo, in še 250 različnih predmetov, ki so v vsaki hiši potrebni in nepogrešljivi, gratis. Vse skupaj z eleg. sistem Roskopf žepno uro vred, ki je sama dvojnega vredna, stane
K 0 —.
Dobi se po povzetju ali proti predplačilu (tudi znamke se spjejmejo) od
A. G E L B, razpošiljalnica, Novi Sandecšt. 122.
Če se naročita ‘2 zavoja, se ena prima-angl. britva ali 6 najfinejših platnenih žepnih robcev zastonj pridene. Za neugajajoče denar brez vsega takoj nazaj, tako da je sak riziko izključen.
Šivalni stroji za rodbino in obrt
Brezplačni kurzi za vezenje v hiši.
Pisalni stroji »ADLER*.
kakor tudi gladke in nežne roke podaja brez dvoma blagodišeča
krema brez maščobe
„OLIMPIA“.
OLTMPIA“ preparati odgovarjajo zahtevam najmodernejše ko-”	zraetike,	ter so kot taki najvspešnejše in popol-
noma neškodljivo sredstvo za negovanje kože.
Krema „OLIMPIA“ mali lonček K 1-20.
Krema „OLIMPIA“ veliki lonček K 2—.
Puder „OLIMPIA“ rosa k i-so.
Puder *OLIMPIA“ creme K 1’50.
Puder „OLIMPIA“ beii k i 50.
„OLIMPIA“ preparati se dobijo samo v lekarni
Ubald pL Trnkoczy v 'Ljubljani
zraven rotovža.
J
Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIC
Ljubljana, Mestni trg* 5
priporoča svojo veliko zalogo
oblek, ulstrov, raglanov, zimskih sukenj, kakor tudi kratkih sako (mikado) z razno kožno podlago za gospode.
Velika izbera kostumov, dolgih double plaščev, kožuhovinastih jopic in paletotov, kril in bluz za dame. Vse v najmodernejšem kroju in barvi. Solidna postrežba.	Priznano	nizke	cene.
m m m m	m 4$
€4
Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda.
Najprimernejša igra za manjše odre je enodejanka
■ e
1!
11
Češko spisal V. Štech, prevel V. M. Zalar. (Repertoarna igra češkega »Nar. divadla“ v Pragi.)
Pet moških, dve ženski vlogi. Cena 60 vinarjev.
Dobiva se v knjigarnah in pri založniku V. M. Zalarju v Ljubljani.
Sprejema zavarovanj* človeikegt življenj« p* najrainovntnejtth kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena drag« lavafovataica
Vm fistl dobitek m nud«l)n|c savan-vencem; doaedaj r« gf j* itfpMaS* K 1«S-T19--
»SLAVIJA*
vzajemno zavarovalna "banka v Pragi.
Reserve in fondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine in kapitalije K 109,856.860*5*. Po velikosti druga vzajemni zavarovalnica naše države z vseskozi slovanske - naroda« uprav«. ■—	V*a	pojasnila	daje:	,	.......
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici St 12.
  .....................     Pisarno	so v lastni banSa! klil.
Zavaruje poslopja in premičnine prea požarnim ikodam f* najnižjlb {««*!» Zavaruj« proti tatvini, razbitju ogleda) in ekoMklfa ploič.
Škode eenjuje takoj in najkulaatoajc Uživa itajboljil atova«, kod« potiti)*
Dovoljuj« la podporo v
dobička isdafcN in obinokorietm nam«n«.
Del. glavnica:
K 8,000.000.
Stritarjeva ulica ste v. 2, (lastna hiša) priporoča promese dunajskih komunalnih srečk za žrebanje dne 2. novembra 1.1. G-lavni dobitek K 300.000*
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Rez. fond nad K 800.000.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici.
Cena K 18*—.
—	_	  —	 MT	CM	1	    7----- --7	  CM	---------------
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 4'