248
Znanstvene stvari.
Matica slovenska in pa slovenske šolske
knjige.
Ker sta „SIov. Narod" in pa „Slovenec" uže ne-katerikrat govorila o šolskih knjigah, kazaje na „Matico slovensko", treba se je zdelo „Novicam", da tudi one povedo svoje. Pripravljaj očim se pa k spisu o tem predmetu došel nam je 30. list ^Edinosti" od 27. julija ter nam prav v tem slučaji tako dobro došel, da celi njegov članek, ki o delovanji „Matice" naše govori, sprejmemo v naš list. Dobro došel — smo rekli — nam je prav v tem slučaji članek „Edi-nosti",  in to zato,   ker je nepristransk in objek-
tiven glas rodoljuba, ki — nasproti onim, katerim je „Matica", kakor Nemec pravi, le „Priigelknabe" , po katerem z besedo aii v pismu udrihajo kakor se jim ljubi, ali pa stvar preklicana, katero sme ubijati kdor koli hoče — Matično literarno delovanje tako sodi, kakor mora sodba nepristranskega, pravičnega in poštenega sodnika biti o zavodu, ki je prvi slovenski znanstveni zavod, kateremu so mnogi najodličnejši pisatelji žrtvovali in še danes žrtvujejo svoj trud.
Nam čisto neznani pisatelj članka „o Matici slovenski v „Edinosti" je pač pravo zadel, ko je kazal na Slovencem nesrečno dobo „dvojne stranke", ko je po kruhoborstvu dvojne tiskarnice celo se prikazal sramotni „chabrus", in le v povratku složnega delovanja na polji znanstvenem in politiškem vidi korist naše domače stvari. Zato tudi mi ne govorimo dandanes več o nesrečnem razponi, nadejaje se, da je sloga postala resnica in da ostane resnica.
Naj zdaj čitateljem našim kažemo, kaj o „Matici slovenski" piše „Eciiuost" v navedenem listu. Tako-le se glasi ves članek:
„Izobraževalnim zavodom bi morali Slovenci jako nakloneni biti, vzlasti onim, kateri poleg splošne omike tudi za razširjenje in krepljenje naše materinščine skrbe. Ti zavodi so slovenske šole in naši literarni zavodi. Na čelu poslednjim stojite slovstveni društvi: „Slovenska Matica" in „družba sv. Mohora". O prvi nam je kratko besedo izpregovoriti.
Do „Slovenske Matice" je imel naš narod splošno sočutje nekako do 1. 1872., 1873. in 1874. V teh letih, ko smo se bili Slovenci tako nepotrebno razdelili v dve stranki, dregali so nekateri tudi v odbor „Slo-venske Matice", nekoliko radi nedostatnosti, ki so se kritikarjem tam pokazale, nekoliko pa iz politične na-gajivosti. Ta vihar se več let ni mogel popolnem potolažiti in nekaj nezadovoljnežev, katere peče spomin na prejšnje čase, nahaja se še dandanes.
Kdor pa z objektivnim in domoljubovim očesom opazuje delovanje ,,Slovenske Matice" v poslednjem času , misliti mora drugače, ali bolje rekoč, govoriti mora o tem našem prvem znanstveno-slovstve-nem zavodu previdnejše, nego se je to nedavno godilo. Resnica je, da se je število udov pri „Matici" precej skrčilo, ker je bilo mnogo neplačevalcev treba izključiti. Tajniki „Slovenske Matice" so bili pač to sami največ zakrivili, ker so bili na to praktično pravilo čisto pozabili. Ako hočeš število odjemnikov skrčiti, dajaj jim blago na upanje! In tako se je tudi godilo. Ko je tako zvani likvidacijski odbor začel pridno izterje-vati, izstopilo je bilo obilo udov, ki so postali potem z ozirom na ,,Matico" iz Pavla — Savli.
Kdor je v poslednjem času pobližje opazoval delovanje glavnih odbornikov pri „Slov. M-tiči", kdor je s temi možmi v novejši dobi v dotiko prišel ter s pazljivostjo in nepristranskim domoljubjem čital poslednje poročilo o zadnjem občnem zboru in poslednji odborovi seji, v kateri se je društvu nov tajnik, g. Orešec, z letno plačo 600 gold. imenoval, mora priznavati, da se odbor trudi, pripraviti naš prvi literarni zavod v potrebno veljavo pri slovenski inteligenciji in povzdignoti ga na stopinjo, s katere mu bode mogoče vedno vspeš-nejše delovati na korist slovenski vedi. Od strani občinstva naj bi se „Matica" pač z obilnim pristopom udov podpirala, a od strani odbora na ta način, da se skuša ozirati na vse opravičene želje družabnikov. Da v poslednjem času „Matica" več knjig ni mogla izdati, temu pritrdi vsak, kdor vč, koliko tisek stane, vzlasti, ako je treba pisateljem i nagrade dajati, kar dela naša „Matica" skoro v taki meri, kakor veči založniki nemških knjig.   Na drugi  strani pa se je treba
249
na pičle dohodke „Matice" ozirati. Veliko, veliko domoljubov in sploh izobraženih Slovencev je, kateri bi samo kritikovali domačo stvar, za njeno duševno ali materijelno podporo pa ne bi ničesa storili. To veljd tudi o mnogih kritikovalcih „Slovenske Matice", katere čaka velika naloga še v bodoče. Moja želja bi bila, da bi poleg znansteno-zabavnega berila izdajala ,,Matica" tudi slovenske šolske knjige za srednje šole. Takove bomo potrebovali, ako se v naše srednje šole le količkaj slovenščine uvede. Ako se pa to ne zgodi, naj bi „Matica" siromaški in pridni slovenski mladini po srednjih učilnicah brezplačno slovenske knjige preskrbovala. Mnogo dijakov bi potem slovensko knjigo, namesto nemške, pri domačem učenji rabilo in se tako urilo v slovenščini.
Nekaterim Slovencem ni morda sestava „Matičnega" odbora po volji. Ako pa natančneje pregledujem vse odbornike in v duhu naštevam ostale slovenske duševne kapacitete, ne morem po vsem pritrjevati nezadovoljnežem, kajti vidim skoro ves cvet slovenske inteligence tu zastopan. Ce prav vsaka glava, ki stoji „Matici" na čelu, po slovstveni izobraženosti ni vredna tega odlikovanja; vendar se človek ne more spodtikati nad odborniki „Slov. Matice". Res je, da so vzunaj odbora še nekateri odlični pisatelji in učenjaki, a ti drugod prav vspešno delujejo. Pri novih volitvah v „Matični" odbor bi bil ta način najboljši, da se od ni« kakoršne strani ne nasvetujejo ti ali oni možje , naj se prepusti vsakemu družabniku, da si po svoji misli in želji odbornike izbira. Na ta način bi se dala morda doseči nova večja in živahnejša udeležba pri tem našem prvem literarnem zavodu, kateremu mora vsak slovenski domoljub najboljši vspeh želeti." —
Zdaj pa se nam treba zdi, svetu pred oči postaviti dela,   ki jih je „Matica" v tisku dozdaj na svitlo dala.
Poleg „Letopisov", ki tudi marsikatero dobro in lepo zrno v sebi imajo, in poleg nekaterih druzih knjižic manjše veljave sme „Matica" z zadovoljstvom in deloma ponosno kazati na sledeča dela, katerim naslovi so:
„Atlant", 5 snopičev „slovenskih zemljevidov", vredil Matej Cigale.
„Slovanstvo" I. del. Spisali: Jan. Majciger, M. Pleteršnik in Bož. Raič.
„Prirodoznanski   zemljepis",   spisal  prof. Janez Jesenko.
„Prirodopis živalstva" s podobami. Po Po-korniju poslovenil Fr. Erjavec.   (V dveh izdanjih.)
„Prirodopis rastlinstva" s podobami. Po Po-korniju poslovenil Iv. Tušek.
„Rudninoslo v je" po Fellockerji spisal Fr. Erjavec.
„Štirje letni časi". Po Rossmasslerji predelal Iv. Tušek.
„Schoedlerj eva knjiga prirode", I. snopič: „Fizikau. Poslovenil Iv. Tušek.
„Schoedlerj eva knjiga prirode" II. snopič: ^Astronomija" in „Kemija".
„Schoedlerjeva knjiga prirode" III. snopič: „Mineralogija" in ,,Geognozija".  Poslovenil Jan. Zajec.
„Schoedlerjeva knjiga prirode" IV. snopič: „Botanika" in ,,Zoologija". Poslovenila Iv. Tušek in Fr. Erjavec.
„Slovnica češkega jezika" z berilom. Spisal prof. Fr. Marn.
„Hrvatska slovnica za Slovence". Spisal prof. Fr. Marn.
„Slovnica ruska za Slovence". Spisal Matija Maj ar.
„V o dni k o ve pesni".   Uredil Fr. Levstik.
,>Razna dela, pesniška in igrokazna Jo-vana Vesela-Koseskega" z njegovo podobo.
,,Nauk o telovadbi". Dragi del. (S 164 podobami.)
„Telegrafija".  Spisal dr. Sim. Šubic.
„Potovanje okolo sveta v 80 dneh". Iz francoskega prevel Dav. Hostnik.
„Germanstvo in njegov vpljiv na Slovan* stvo". Spisal J. Verhovec.
„Oko in vid".  Spisal Jakob Žnidaršič.
„Znanstvena terminologija". Spisal Matej Cigale.
„Vpljiv vpijanljivih pijač". Spisal dr. Maks Samec.
„Kopitarjeva Spomenica". Vredil prof. Jos. Marn.
Da ne žalimo nobenega pisatelja, čegar delo je „Matica" na svitlo dala, naj imenujemo tudi še druge knjige, ki so: „Zgodovina slovenskega naroda", spisal prof. Trdina, „Zgodovina avstrijsko-oger-ske monarhije", spisal Janko Krsnik, „Vo j vodstvo Kranjsko", „V oj vodstvo Koroško", „Slo-venski Stajer", dva snopiča, ,,Ži v o topiš dr. Lovro To mana s podobo", ,,Životopis dr. E. C o ste s podobo", „01ikani Slovenec". — Tudi to so menda knjižice, nad katere ne bi smel noben rodoljub razlivati strastnega žolča.                                  (Kon. prih.)
256
Znanstvene stvari.
Matica slovenska in pa slovenske šolske
knjige.
(Konec)
Našteli smo po imenu v prejšnjem listu vse knjige, ki jih je ,, Matica" na svitlo dala, osobito iz tega namena, da se vidi, koliko je „Matica" za šolstvo storila. Tretjina del, ki jih je ,,Matica" na svitlo dala, so šolske knjige, deloma kot učne knjige v šole vpeljane, deloma kot pripomočne knjige dobro rabljive. Te knjige so ,,Matico" temveč stroškov stale zato, ker so ilustro-vane s podobami.
Učne šolske knjige so: „Ru dnino slo v j e" ali mineralogija za nižje gimnazije in realke. Po Sig. Fellockerji spisal Fr. Erjavec, 1867.
„Prirodopis rastlinstva" s 350 podobami, drugo predelano in pomnoženo izdanje, za spodnje razrede srednjih šol izdelal dr. Al. Pokornv, poslovenil Ivan Tušek, 1872.
,,Nauk o telovadbi", 1. del, s 50 podobami. ,,Nauk o telovadbi", 2. del, s 164 podobami.
„Zgodovina avstrij sko-ogerske monarhije" za srednje šole in učiteljska izobraževališča, spisal Janko Krsnik, 1874.
„Prirodopis živalstva", s 522 podobami; tretje, po 15. nemškem po vsem predelano izdanje, za spodnje razrede srednjih šol, izdelal dr. AL Pokornv, poslovenil Fr. Erjavec, profesor na c. k. višji realki v Gorici, 1881.
Po močne šolske knjige, ki jih je „Matica" izdala, so:
„Stirje letni časi", po E. A. Rossmasslerji predelal Ivan Tušek, s 40 podobami, 1867.
Schoedler: „Knjiga prirode", 1. snopič: fizika, z 213 podobami, poslovenil Ivan Tušek, profesor kr. višje realke v Zagrebu, 1869.
Schoedler: „Knjiga prirode", 2. snopič: Astronomija in kemija, s 361 podobami,  1870.
Schoedler: ,,Knjiga prirode", 3. snopič: Mineralogija in geognozija, s 193 podobami, 1871.
j,Prirodoznanski  zemljepis",    spisal   Janez Jesenko, profesor pri državni gimnaziji v Trstu, 1874. Schoedler:   „Knjiga   prirode1',   4.   snopič: Botanika in zoologija s 467 podobami, 1875.
,,Ok6 in vid".   Spisal Jakob Žnidaršič.
„Znanstvena terminologija" s posebnim ozi-rom na srednja učilišča, spisal M. Cigale, 1880.
Poleg knjig je „Matica" na svitlo dala popolen A t lan t, ki ga je po posvetu s šolskimi možmi izbral Matičin odbor in poslovenil Matej Cigale.
V tisku je zdaj na stroške Matične slovnica slovenska prof. Sumana, in za tisek se po naročilu si. deželne vlade kranjske od 15. julija t. 1. pripravljata za učiteljišča rokopisa geometrije, katero spisuje prof. Lavtar, in pa somatologij a (popis človeškega telesa), katero spisuje dr. Samec.
Menda je vse to dosti dejanskega dokaza, da je ,,Matica" pri izdavanji knjig, vezana na §. 1. družbenih pravil, vendar ves čas svojega obstoja pred očmi imela najbolj šolske knjige, česar le tisti niso vedeli, katerim je  m&gla principielne opozicije zatemnila vid.
Ce si poleg tega, kar je Matica za šolstvo storila, pred oči stavimo še druge knjige, ki za srednje šole po vsem pripravne, so poslednja leta na svitlo prišle v druzih založbah, zlasti v prof. Jesenkovi založbi in v založbi dež. odbora kranjskega (,,Latinska slovnica" prof. Hrovatova in „Latinsko-slovenske vaje" prof. Zepičeve) ni tedaj pretirano, če rečemo, da imamo uže precej šolskih knjig v odličnem slovenskem jeziku in vse druge, kolikor bi jih potrebovali, lahko v enem letu naredimo. Al kdo bo knjige spisaval, trud dela in breme stroškov imel, če pa v šole ne smejo! Tisti ugovor: ,,vsaj nimate knjig", je tako neumen, da ga dandanes, ko imamo Slovenci nad 20 časnikov, tudi oni naši nasprotniki več ne verjamejo, ki ga nam le zato pod noge mečejo, da odbijajo obveljavo narodne ravnopravnosti v šolah. Oni ugovor: „V3aj nimate knjig", je tisti ,,circulus vitiosus", tista zvijača nemčurjev, s katero odbijajo strah svoj, da nemštvo ne pride v nevarnost. Koliko je ponem-Čevaicem slovenskih krajev na šolah ležeče, to kaže njihovo dandanašnje snovanje „schulvereinov", po katerih so zdaj dejansko ponemčevanje nastopili, prejšnji čas pa bolj negativno hodili s tem, da niso puščali slovenskega jezika v šole.
Z ozirom na vse to, kaj vse je uže slovenski jezik trpel v šolah, ne moremo nič prav iz srca zadovoljni biti s tem , da se le po administrativni poti tu in tam vpelje kaka slovenska knjiga v šole in da še to , kar na pr., velja v Kopru ali drugod, ne velja v Ljubljani ali v Mariboru itd. Kar ena vlada na administrativni poti d&, vzame lahko druga na isti poti. O tem imamo živih dokazov. Leta 1873. so prišle na svitlo „Anato-mične table za nagledni poduk v ljudskih in srednjih šolah", po naročilu c. k. deželnega šolskega sveta ljubljanskega in s sodelovanjem dr. J. Bleiweisa poslovenil
257
dr. Samec. Vpeljana je bila ta knjižica s podobami v nase šole leta 1873. — zdaj ni ne sledu ne tirii o njej, izginila je, kakor da bi jo bila slana vzela. Tudi „Rastlinstvo" , katero je Matica izdala, je bilo v spodnji gimnaziji uže vpeljano , — a sedaj uže ni več ne duha ne sluha o podučevanji rastlinstva v slovenskem jeziku.
Dokler nimamo po deželnih postavah vpeljanega slovenskega jezika v šolah, so vse naše slovenske šolske knjige le provizoričen aparat. In prav ta provi-zoricnost naklada Matici dolžnost previdni biti o izda-vanji šolskih knjig vzlasti takih, katerih tisck podražijo podobe in katere niso take, da bi jih družbeniki Ma-tičini zadovoljno sprejeli.
Mnogokrat je kranjski deželni zbor snoval deželno postavo o tem , katerim šolskim predmetom naj rabi slovenski, katerim nemški jezik, al žalibog, dosihmal zmerom brez vspeha; Če je v zboru bila večina ravno-pravnosti nasprotna, pokopala je ta veČina načrt postave , — če pa je po večini narodne stranke obveljala postava, zavrgla jo je vlada, v teku 20 let le dvakrat narodom pravična: malo časa pod minister stvom Hohenwartovim in zdaj pod ministerstvom Taaffeovim.