^ Posamezna številka 1'20 K. Poštnina plačana v gotovini. Št8V. 165. V Ljubljani, v soboto dne 23. talilo M. Leio m. »SLOVENEC« velja po pošti na vse strani Jugoslavije in t Ljubljani: za oelo leto naprej . K 240-—. z« pol leta „ .. „ 120'— za četrt leti „ .. „ 60-— za en mesec M .. „ 20-— Za Inozemstvo oelolelno K S Sobotna izdaja: == Za oelo leto ..... K 40 — za Inozemstvo 55 — Uredništvo je v Kopitarjevi oliol Stev. 6/I1L Rokopisi so ne vračajo; nefrr.nklrana pisma se se sprejemajo. Uredn. lelef. štv. 50, npravn. štv. 328. r m 1 iti ■■ v ■ w InSerati: ■ ■. i Enostolpna petitrrsta (59 mm široka in 3 mm visok« ali nje prostor) s« enkrat ... po K 0-— poslana lt*. . . po K 8"— Pri ve6]em naročita popust. Rajmanjšl oglas 59/9mm C IS. Izhaja vsak dan IzvzemSl ponedeljka ln dneva po prur« nlku ob J. url zjutraj. Političen list za slovenski narod. 2i.**k-*4*3*eKtaei2aa Oprava Je t Kopitarjevi nI. 6. — Račun poštne bran. ljubljanske št. 650 za naročnino ln št. 340 za oglase, avstr. la oofike 24.797, ogr. 23.511, bosn.-hero. 7563. Dr. K. Bohačevski: Ustava jugoslovanske države je bila pod komando g. Nikole Pašiča potom mehaničnega glasovanja slučajne večine sprejeta. Prepričan sem, da mi boste dali v vašem cenjenem listu mal prostorček, da obelodanim nekaj pripomb, ki se tičejo ustvarjanja ustave in političnega položaja, ki je nastal po sprejetju ustave. Srbija je od leta 1807 do 1912 imela nič manj in nič več kot 12 ustav. V burnih časih Karadjordjevega upora, ko so živeli ljudje skoraj neprestano s puško v roki, so sledile druga za drugo tri ustave: 8. avg. 1807 pod imenom »Osnovanija pravitelj-stva serbskago«; 14. decembra 1808 in 8. do 11. januarja 1811. leta. Prvo je sestavil Rodofinikin, drugo Mladen Milovanovič, tretjo Jugovič. — V onih časih so si stale nasproti v ljuti borbi dve politični ideji. Prva je bila ideja širokih političnih svobod, ki so temeljile na s a m o u pr a v i poedinih krajev, druga pa je bila ideja centralne osebne uprave po starih balkan 8kih tradicijah in po zgledu vzhodno-rim-skega in turškega carstva, ki je bila v navadi v stari srbski državi. Končno je vsled 'zunanjih razmer mlade države in radi avtoritete vodje Karadjordjeviča prevladala Centralna in osebna oblast knezov v ustavi od leta 1811. Ta politika je v letu 1818. privedla Srbijo v propast. Ko se je 1815. leta pojavil na pozo-rišču srbske zgodovine knez Miloš, da popravi nesrečo iz leta 1813., je nadaljeval politiko samodržavne centralne oblasti. Dasiravno se je ta oblast pretvorila vsamovoljo in zlorabo, vendar so pametnejši ljudje molčali radi zunanjih sovražnikov srbskega naroda. Carigrajski sultani so s svojimi hati-šerili iz leta 1830. in 1833. udarili temelje notranji ureditvi Srbije. Po uporu začetkom leta 1835. je Dimitrija Davidovič sestavil ustavo, ki je vsaj približno izražala duh svobodnega gibanja v Evropi. Knez Miloš je bil radi svoje avtokratske ideologije nasprotnik te ustave, vendar se je samo vsled dane besede ravnal po njej. Vendar je on komaj dočakal leto 1838., ko je to svobodomiselno ustavo izpodrinila turška ustava, ki je zagotovila njegovo samo-državno oblast. Ta iz Carigrada diktirana ustava je ostala v veljavi tja do 14. sept. 1860. leta. Obrenoviči so svoj odhod iz Srbije leta 1839., 1842. največ pripisovali vplivu te turške ustave in zato so se trudili, da jo nadomestijo z novo, modernejšo ustavo. Tako so nastali ustavni zakoni kneza Mihaila iz 1861. leta; tako zvana nadomestna ustava iz 1869. leta; ustava kralja Milana iz leta 1888.; ustava od 9. maja 1894.; ustava kralja Aleksandra, oktroira-na 6. aprila 1901 in ustava od 5. junija 1903 po tragični noči 29. maja istega leta. Stojan Novalcovič, eden najvplivnejših srbskih državnikov, ki je najaktivnejše sodeloval v ustavni borbi Srbije, pravi v svojih mernoarih na nekem mestu: »Pri nas se politika — tako notranja kot zunanja — navadno vodi z velikimi besedami in v imenu še večjih načel, ki so navadno brez vsake stvarne podlage. Iz tega načina in iz teh vzrokov izhajajo brezštevilne zmešnjave in nesporazum-1 j e n j a. Stvarne analize in redukcije številk jc malo kdo navajen. Vendar se politika končno le določa po onem, kar se v njej v resnici in stvarno nahaja.« In v resnici so v ustavni borbi Srbije igrale vlogo d i n as t i č n e intrige. To se je predvsem dogajalo za vladanja kralja Milana in Aleksandra. Politične stranke so bile samo male igračke v rokah dinastijo. Zanimivo je, da so pri tem imele velik vpliv dve ženski osebi: kraljica Natalija in Draga Mašin. V zimi 1. 1902—1903 za časa ministrstva Cincar - Markoviča je Aleksander pod vplivom Drage storil drž. prevrat s tem, da je razveljavil državno ustavo iz 1. 1901. in oživotvoril svoje samo-drštvo. Vse to pa ga ni oviralo pri tem, da je z vso resnostjo delal nato, -'•> kra- ljico Drago odpravi iz Srbije in na ta način med ljudstvom popularizira svojo vlado. V poletju 1903 bi morala biti kraljica Draga odpravljena v Franzensbad, kjer bi se ji sporočila kraljeva naredba, da se ne sme nikdar več vrniti v Srbijo. Vse to pa je preprečila noč 29. maja 1903. leta. Zarotniki so sestavili ministrstvo pod predsedstvom Avakumoviea, ki je poleg svojih drugov Genčiča in Mašina imenoval od liberalcev dr. Veljkoviča, od radikal-cev Stojana Protiča, Živkoviča in Stojanoviča, od naprednjakov Kaljeviča. Kmalu nato se ie sestala Narodna Skup ščina, ki je soglasno proklamirala veljavnost ustave kralja Milana od 22. decembra 1883. leta z vsemi zakoni, ki so bili na temelju iste razglašeni s spremembami in dopolnili, ki so odgovarjali tedanjim političnim razmeram. Kralj Peter je po ustoli-čenju na kraljevski prestol v Belgradu prisegel na to ustavo. On ga ni podpisal kot drugi zakonodajni faktor. (Vsaka stran ustavne borbe, od vodje Karadjordjeviča do leta 1903. je poškropljena in polita s krvjo. Nobena druga država na kontinentu ni doživela toliko notranjih pretresov pri ustvarjanju ustave kot Srbija.) Srbskemu narodu se je po tolikih tragedijah končno posrečilo, da zruši, ali bolje rečeno, da omeji do gotovih meja vladarjevo oblast, ki se je hotela utrditi po zgledu bizantinskega absolutizma, ali od te zmage nima danes prav nobene koristi. Dvorske intrige, policijski centralni sistem z vso svojo korupcijo na upravnem, gospodarskem in kulturnem polju, saniodržavna oblast se je pojavila v drugi obliki in ovira vsak najmanjši svobodni dihljaj. Politične stranke in njihovi šefi so danes prevzeli vlogo kralja Milana in Aleksandra. Preje so bile stranke za dinastijo igračke, danes pa so se razmere spremenile tako, da proglašajo poedine stranke same sebe za edino »državotvorne in edino rešitev države« in pod tem geslom zlorabljajo avtoriteto dinastije in nemilo gospodarijo z narodnimi pravicami. Strankarske klike prihajajo na vlado države, da iz strankarskih razlogov uničijo ono, kar je prejšnja stranka slučajno dobrega naredila. Vladanje nad ljudstvom se izvaja v stilu najzagrizenejše strankarske borbe, ker je stranka nad narodom in držav o. Seveda je potem nemogoče, da bi bila tu kaka morala ali čustvo za pravico in zakon. Moralno in koristno je ono, kar gre v prid stranke, ki se nahaja na vladi. Poleg teh strankarskih borb so tu še organizacije oficirjev Črne in Bele roke, ki ne samo, da ne stoje izven političnih borb, ampak jim dajejo še pravec, ton in direktive. V pisani ustavi ie dana nekaka »samouprava«, ali to je samo žalostna karikatura, ki naj bi bila ljudstvu pesek v oči in naj bi zavila njegov polet v borbi za svobodo. Tako in v takem miljeju je nastala tudi naša nova ustava. Ona odgovarja popolnoma ideologiji onih, ki so jo ustvarjali. Ali ta politika klikarske oligarhije z vsemi svojimi korumpirajočimi operacijami stoji neposredno pred obsodbo naroda. Ogromen val narodnih mas v Srbiji, Sloveniji, Hrvatski in v drugih pokrajinah se visoko dviguje, se organizira in se pripravlja na zmago nad laži - demokracijo in nad nemoralnim absolutizmom peščice ljudi. Zemljoradnička stranka v Srbiji, Bosni in Vojvodini je postala strah za »akcijsko-ustavno društvo demokratov in radikalcev. Oni čutijo svojo krivdo in svoj greh. Zato trepečejo njihove duše od strahu. Strah pa je v njih rodil srd, sovraštvo in obup. še mnoga protizakonita dela bodo izrodek njihovega srda, ali to jim ne bo koristilo. Ljudstvo je zrušilo absolutizem vodje Karodjordje, Miloša, Milana, Aleksandra, pa se bo lahko rešilo tudi političnih epigonov na čelu demokratske in radikalne stranke. Temeljito revizijo ustave bo naše ljudstvo izvedlo hitro i n odločno! Takrat pa bodo izginili s političnega pozorišča ne samo veliki, temveč tudi mali, a med njimi najpreje celjski advokat in dolenjski mesar. Zagreb, 22. julija. (Izv.) Danes so pripeljali v Zagreb ob 7. uri 24 minut truplo pokojnega ministra Draškoviča. Svečanemu zadnjemu pozdravu so prisostvovali zastopniki vseh civilnih in vojaških oblasti. Ob krsti so govorili: minister dr. Kukovec, predsednik zagrebškega demokratskega Iduba g. Krešič in zagrebški župan Heinzl. Zagreb, 22. julija. (Oficielno.) Danes zvečer je bilo skozi Zagreb prepeljano truplo bivšega ministra Milorada Draškoviča. Peron na kolodvoru kakor tudi ves ogromni prostor pred kolodvorom je bil poln občinstva, katerega je bilo na tisoče. Ves kolodvor je bil zavit v črno in na oknih so gorele sveče. Na peronu je bila postavljena vojaška godba in ena stotnija vojaštva. Vlak so pričakovali zastopniki civilnih oblasti, poverjeniki vlade, zastopnik komandanta armije, komandant divizije s celim častniškim koroni, zastopniki cerkvenih oblasti, akademično pevsko društvo Balkan« in celokupna akademska mladina. Točno ob 1°.20 je ob zvokih godbe, ki je svirala žalostinko, počasi privozil vlak na postajo. Voz z blagopokojnikom je bil ovit v črno odejo, na vratih je bil pribit velik križ, ovit z državno trobojnico. Neposredno za tem vozom je bil voz, v katerem se je peljala žalujoča rodbina. Ko je vlak ustavil na kolodvoru, je pristopilo duhov-ništvo, ki je odmolilo pogrebne molitve in odpelo žalostinko. Nato je zapelo pevsko društvo »Balkan« nekaj žalostink, nakar je v imenu pokrajinsko vlade izpre-govoril par besedi poverjenik za prosveto in vere dr. Tugomir Alaupovič, za njim pa v imenu mesta župan mesta Zagreba Heinzl. Nato je povzel besedo minister za socialno politiko dr. Vekoslav Kukovec in je slavil pokojnika kot vzornega domoljuba in državnika. Opozarjal je na nevarnost komunizma in poudarjal zasluge pokojnega ministra za boj proti temu velikemu sovražniku ujedinjene domovine. Poudarjal je, da so se pokojnikovi tovariši v vladi z njegovim bojem proti komunizmu popolnoma strinjali in da so z njim solidarni. Tudi v bodoče se bodo ravno tako odločno borili proti temu opasnemu sovražniku. Minister je poživljal občinstvo, naj sodeluje pri pobijanju te velike nevarnosti, ki ogroža nas vse. Opozarzal je tudi liste, naj pazijo na svojo pisavo in jih opozarjal na posledice, ki utegnejo nastati iz pisave listov. Občinstvo je govor ministra dr. Kukovca poslušalo z globokim ginjenjem in ga večkrat prekinilo s slava-klici pokojniku. Izpregovoril je tudi g. Milan Krešič kot predsednik krajnega odbora demokratske stranke, ki je na krsto položil velik lovorov venec. Lep venec je darovala tudi zagrebška pokrajinska vlada ter kraljevi namestnik Juraj Demetrovič. Govori so na občinstvo napravili globok vtis in marsikatero oko se je solzilo. —Po cerkvenih obredih so zastopniki vojaških, civilnih in cerkvenih oblastev stopili v vlak in pokojnikovi soprogi izrazili svoje sožalje. Godba je zasvirala žalostinko, nakar je vlak počasi zapustil kolodvor. Na kolodvoru navzoče občinstvo se je strnilo v sprevod in je korakalo po mestu, manifestirajoč za narodno edinstvo in za kraljevi dom ter vzklikalo proti komunistom in drugim sovražnikom domovine. Zagreb, 22. julija. Po končanih svečanostih ob priliki prevoza Draškovičevega trupla skozi Zagreb so priredili demokratski študentje, večinoma Dalmatinci, velik demonstrativen obhod po mestu. Demonstrirali so proti komunistom, pa tudi proti drugim opozieionalnirn strankam. Na uredništvo »Hrvata : je navalila večja skupina demonstrantov, ki je pobila izložbena okna in vse demolirnla, kar ji je prišlo pod roke; razbila je celo napis na uredništvu. Demonstrantje so nato krenili na Jelačičev trg, kjer so en izvod »Hrvata : svečano sežgali pod varstvom policije. Ko so hoteli kreniti proti uredništvu Narodne Politike«, jih je policija zadržala. (Ob 19. uri zvečer, ko smo prejeli poročilo, so se demonstracije še nadaljevale. Zagreb, 22. julija. Preiskava povodom atentata na bivšega ministra Draškoviča je dokazala, da je bil pr'pravljen atentat tudi na ministra za notranje posle Sveto- jEfflSa zarja Pribičeviča. V interesu nadaljnje lajne preiskave se začasno ne morejo objaviti natančnejši podatki. PrBtihorannlaflCiifl tikc Belgrad, 22. julija. V vsej belgrajski javnosti se kaže čimdalje večje ogorčenje proti komunistom zaradi njih poizkusov, razrušiti obstoječi državni red in uvesti terorizem. Vsa javnost govori in piše soglasno o brezpogojni potrebi, da se odločno nastopi proti komunističnemu terorju in da vlada odredi najodločncjše korake za odstranitev komunistične nevarnosti. V parlamentarnih krogih se danes govori, da bo kmalu sklicana narodna skupščina, ki bo razpravljala o komunističnem vprašanju. Govori se tudi, da sc po pogrebu Milorada Draškoviča sestane ministrski svet, da bo sklepal o tem, kako naj se prepreči nadaljnja komunistična akcija. Kaj zahteva Od našega inozemskega poročevalca. Nekateri listi poročajo, da jc Amerika zahtevala od Rusije, ki se jc obrnila nanjo za pomožno akcijo proti lakoti, da naj 1. razoroži armado, 2. uvede državljanske svoboščine, in 3. razpiše volitve v ustavodajno skupščino. Koliko je na tem rcsnice, ne vemo, toda oficielno ti pogoji niso razglašeni. Pač pa je fakt sledeče: Sovjetska vlada je naprosila ameriškega senatorja Francea, ki se slučajno nahaja v Moskvi, naj svoji vladi sporoči sledeče: »Večji del Rusije se nahaja vsled slabe letine pred katastrofo. Posledicc te katastrofe obetajo prostati še groznejše, her je Rusija vsled nepreslamb vojska in nepretrganega kaosa v notranjosti dežele totalno ruiniraun. Eno samo sredstvo je, Pariz, 21. julija. da se katastrofi izognemo in to je nujna pomoč stradajočim. V imenn ruskega naroda se obrača sovjetska vlada ra ameriški narod, proseč ga, naj ga reši smrti vsled lakote s tem, da mu čim preje pošlje živil, Razdeliiev teh živil, kontrola nad razdelitvijo in sploh vsa organizacija, ki jo ta rešilna akcija zahteva, se bo od sovjetske vlade poverila ameriškim organom, ki bodo tekom rešilne akcije uživali v Rusiji nedotakljivost in vse svoboščine, k> se jim bodo zdele potrebne.« Glasom agcncije »Est-Europe < je sr-nator France na to odgovorii, da bo po osebnem mnenju ameriška vlada pripravljena Rusiji v najizdatnejši meri pomagati, da pa bi se kontrola nad razdelitvijo ne smela podeliti samo ameriškim delegatom, marveč tudi predstavnikom ruskega nn- roda, kateri bi se imeli izvoliti potom svobodnih volitev brez vmešavanja sovjetskih oblasti. Ljcnin je baje pripravljen ta pogoj sprejeti, dočim se njegovi nasprotniki boje, da ne bi volitve imele zlih posledic za sovjetsko oblast. Vendar je verjetno, da zmaga Ljenin. Boljševiška »Bjednota« poroča, da znaša primanjkljaj na žitu 3,840.000 ton. »Kmetje bežijo kakor obsedeni. Živina poginja. To je splošen pogin.« Apel patriarha Tibona na nadškofa kenterbriskega in newyorškega med drugim pravi: »Cel narod umira, ljudstvo beži iz domov in se vlači v dolgem sprevodu proti vzhodu, kričeč: Kruha! kruha! Vsi oziri se morajo pustiti na stran, kajti odlašanje pomoči grozi celemu svetu z dozdaj nezaslišanimi grozotami!« Ruska katastrofa. Maksim Gorkij je po nalogu moskovskega sovjeta izdal oklic na vse kulturne države, naj priskočijo Rusiji na pomoč, ker se tam razširjata lakota in kuga. Vzrok lakoti v evropski Rusiji je izredno slaba letina v najbolj rodovitnih gubernijah. Pod carizmom je bila lakota v evropskem delu cesarstva periodična prikazen, dokler se niso izboljšale transportne razmere, začele agrarne reforme in nekoliko demokratizirala uprava. Pomanjkanje transportnih sredstev je povzročalo, da so ponekod ležali milijoni pudov žita, dočim so drugod od lakote cele vasi umirale, pomožna akcija se je pa ponavadi izvajala tako, da so ob njej obogateli uradniki in špekulanti, ki so z upravo igrali pod eno odejo. Da pa se preDi-valstvo zlasti ob slabih letinah ni moglo preživljati, je umljivo, ker ni imelo dovolj zemlje, da si nabere prihrankov, kajti polovica najboljše zemlje je bila veleposestniška in erarična. Latifundisti so z žitom preskrbovali Evropo, domači mužiki pa so gladovali. Te razmere so se pa v zadnjih desetletjih prošlega stoletja začele izboljševati, k čemur je poleg že omenjenih razlogov zlasti pripomoglo vedno bolj razcvi-tajoče se zadružništvo in kolonizatorična akcija v Sibiriji ter Turkestanu. Nekaj je pripomogel tudi Stolypin s tem, da je začel komasirati in meliorirati zemljišča ter {»ospeševati prehod iz skupne »mirske« asti v zasebno malo- in srednjekmetij-sko. »Mir« se je namreč izkazal za slab, ker je dušil zasebno iniciativo in davil brezzaščitne člane. Kljub vsej neizrecni korupciji uprave je zadnja leta Nikolajevega režima kmetski stan počasi napredoval, organizirajoč se tudi politično (rahlo seveda), okoli svoje »zemske« samouprave, tako da je Rusija celo svetovno Vojno živela primeroma najbolje med vsemi državami, izvzemši Ameriko. Boljševizem je vse to na mah razrušil. Nagli politični preokret je v ljudeh, ki eo po 70 % nepismeni, politično neizšo-lani in vseskozi prožeti suženjskega duha še izza časov tlačanstva, ko mužik ni bil niti pravosposobno bitje, ampak gola ;stvar, — povzročil popolno razdivjanost, ;ki je vse dobrine samo neusmiljeno uničevala. Veleposestva so via facti zasedli, veliko _ gospodarskega blaga uničili, pri razdelbi postopali po zakonu močnejšega, naposled pa je sovjetska oblast uvedla komune, kojih gospodarski facit je bil ta, LISTEK. Razvoj jugosl. misli pri Kreku. (Iz predavanja v S. K. S. Z. dne 4. januarja 1921.* — Sestavil I. Dolenec.) (Dalje.) Dr, Krekovo delo za ujedinjene Jugoslovanov, a) Vtisi iz prve mladosti, V letih, ko je šel skozi Slovenijo veliki val navdušenja za pravično stvar balkanskih Slovanov v boju proti Turkom, v zgodovinskih letih 1875—1878, je obiskoval Krek zadnji razred ljudske in prve razrede srednje šole. Rojen leta 1865 je končal ob izbruhu hercegovske vstaje v juliju 1875. baš tretji razred ljudske šole. Oče mu je bil učitelj; tudi njegova (Krekova) mati je izredno mnogo brala. Zato je brez-dvornno, da se je na Krekovem domu mnogokrat govorilo o dogodkih na Balkanu. Kako se je Krek že kot otrok zanimal za narodnostne razmere Avstro - Ogrske in Balkana, o tem nam priča zanimiv dogodek, ki ga nam je ohranil Krekov sošolec iz ljudske šole nadučitelj Korošec na Bohinjski Beli v »Slovencu« z dne 4. dec. 1918 Krek je v šoli na podlagi nekega zemljevida, ki je obsegal Avstro-Ogrsko in Balkan, razlagal součencem, da stanujejo Hrvatje ln Srbi tudi po južnem Ogrskem, po Stari Srbiji in Makedoniji. Opozoril jih je na to, kako velika država bi bila, če bi se združilo vse ozemlje od Beljaka do Soluna v veliko jugoslovansko državo, da so upravitelji živeli na račun neizobraženega državnega najemnika, skupno dobro zapravljali in s svojimi eksperimenti zemeljsko produkcijo znižali za 60 % in več. Delavoljnost je vsled revolucije pro-letarskih duhov padla na ničlo, delazmož-nost pa ravnotako, ker se je večina moškega prebivalstva odtegovala delu z večnimi nabori za rdečo armado, ker tovarne niso več izdelovale poljedelskih strojev in se je zadružništvo pretvorilo iz organizacije samopomoči in samodelavnosti v birokratični aparat države. Kmet za svoje produkte ni dobival v izmeno' blaga, soli, sladkorja in obleke, rekvizicije pa so mu posili jemale, kar je hranil za slaba leta. Transport pa je od dne do dne bolj propadal, vsled česar so najprej začela izumirati mesta, kar ima po zakonih ko-neksije gospodarskih interesov za posledico tudi ruin vasi. Odtok mestnega prebivalstva na deželo namreč razmer ni izboljšal, marveč le poslabšal: bilo je vedno več »lačnih žrel«, kakor pravi mužik, pa vedno manj produkcije zmožnih delavcev. Ljeninova reforma je prišla prepozno. Derutnega zadružništva ni moč čez noč zopet pretvoriti v plodovit faktor samodelavnosti, zemska avtonomija je pokopana in jo nadomešča absolutizem lokalnih sovjetov, evropski kapital ni voljan priskočiti na pomoč, če se mu ne dajo obsežne eksploatacijske pravice in temu se celo Ljeninovi pristaši upirajo — lokomotive so bolne in vlaki še vedno ne funkcionirajo redno, papirnati rubelj je brez vrednosti, blaga v izmeno ni — kaj potem pomaga naturalna desetina, ki tvori bistvo Ljeninove reforme? Nekateri svetujejo koloniziranje v Sibiriji, toda so-vjet se temu po pravici upira. Ogromnih trum stradajočih sploh ni mogoče prevažati več tisoč vrst, ker ni zadosti železniškega materiala in ker so vse »prehranjevalne postaje«, ki so pod carizmom po progi izvrstno funkcionirale, porušene — peš bi kolonisti sploh lakote poginili, še preden dospejo do Urala. Kraji ob sibirski progi so od emigrantov že od leta 1917. dalje prenasičeni, za kolonizacijo v notranjosti dežele pa zopet manjkajo ne samo prevozna sredstva, nego kar je glavno, sredstva za obdelovanje zemlje in gospodarski inventar. Kar je bilo pred desetimi leti lahko, je danes postalo nemogoče. Ni ostalo drugega kakor da so se so-vjeti obrnili za pomoč na Evropo. Kapitalistične velesile zapada pa te pomoči ne dajo zastonj. Lakota v Rusiji je najugodnejša prilika ne samo, da se zruši boljševizem, nego tudi, da se Rusija enako kakor Nemčija popolnoma podjarmi. Zato Amerika baje zahteva za svojo materialno pomoč ne samo, da se izvedejo volitve v ustavodajno skupščino, nego da se sploh razoroži vsa ruska armada. Bog ve, kako se bo Rusija na to odzvala. Položaj je tako sramoten kakor ni bil še nikoli tekom cele ruske zgodovine. Glavna krivca sta Ljenin in Trockij in pričakovati je še hujših stvari nego so bile dosedanje. Križev pot ruskega naroda še ni dospel do svoje zadnje postaje. Zagreb, 22. julija. (Izv.) Danes sta bila zaplenjena »Obzor« in »Narodna Politika«. Krek je podedoval po svoji materi neumorno ljubezen do branja. Mi smo v pred-stoječem poglavju opisali, v kakem duhu so pisali slovenski listi v letih 1875—1878, Pritisk nemštva, ki ga je Krek prav dobro občutil tudi na gimnaziji, je še ojačal vtise, ki jih je zapustilo v njem branje v jugoslovanskem duhu pisanih sestavkov o bojih na Balkanu. Tako se je že mlademu Kreku vcepila v srce misel, da bo Turčija razpadla, da mora razpasti vsled notranje gnilobe in da bodo njeni dediči v Evropi Jugoslovani. Ta misel je Kreka spremljala celo življenje. Njegovo delo je veljalo težki nalogi, da pripravi Slovence in Hrvate — pa tudi Srbe, kakor bomo videli pozneje — na to, da bodo politično zreli, kadar pride veliki čas. b) Delo za združitev avstrijskih Jugoslovanov v samostojno državo. Čim bolj je Krek kot visokošolec na Dunaju in pozneje kot državni poslanec videl, kako Nemci in Mažari izrabjajo svojo oblast v škodo Jugoslovanom, čim bolj je primerjal napredne nemške in češke pokrajine n. pr. z zaostalo Dalmacijo in Istro, čim bolj je uvideval, da Jugoslovani ne moremo pričakovati pomoči ne z Dunaja ne iz Pešte, ker pač nismo Nemci ali Mažari in ker smo od središča centralistično vla-dane države predaleč oddaljeni, tem ener-gičneje je delal za ustanovitev samostojne jugoslovanske države, ki naj bi bila z Avstrijo samo v taki zvezi kakor Ogrska. (Tri-alizem.) Pri tem ga ni vodil ne narodni šovinizem, v početku niti ne »separatizem« Pošfeasa besetfa poSte-SstiH. V »Jugoslovenski Njivi« (št. 23) je objavil odličen član demokratskega kluba g. Zdravko Kovačevič značilen članek o razmerah na Hrvaškem, v katerem kon-štatira žalostno resnico, da Hrvatje Srbov ne marajo in jih tudi nikdar marali niso, toda odgovornih za tako stanje ne dela Srbov in srbske uprave, kakor je to storil g. Milan Roje v svojem veleznamenitem članku v »Novi Evropi«, ampak pripisuje to mržnjo v prvi vrsti verski razliki med Hrvati in Srbi, ki gre tako daleč, da pra-, vijo Hrvatje: »Srbi niso naši bratje, ampak naši bratje so Nemci in Ogri.« Kot proti-lek proti temu razpoloženju nasvetuje g. Kovačevič v prvi vrsti centralizem, ki bo počasi ustvaril enoten idejni svet med Hrvati in Srbi, potem strogo pravično upravo in namestitev najboljših učiteljskih, duhovniških in uradniških moči v mešanih krajih, glavno pozornost pa je treba posvetiti šoli, predavanjem, skupnim izletom itd. (Če to čitamo, se nam zdi, da poslušamo dr. Žerjava.) Na članek g. Kovačeviča odgovarja v srbskem »Novem Životu« vseuč prof, dr. Arangjelovič — članek je ponatisnila tudi »Samouprava« od 21. julija — na kratko sledeče: »Če bodo leki g. Kovačeviča pomagali ali ne, je drugo vprašanje. Po naših mislih bi bilo za ozdravljenje razmer na Hrvatskem mnogo bolje, če bi bili naši državniki vzeli za ureditev države kot podlago ustavni načrt St. Protiča ali pa načrt ustavne komisije (v tej je bil tudi dr. Vošnjak! op. ur.), ki so ravno tako unita-ristični kot vladni načrt. Z ustavo, za katero so se zavzeli prijatelji g. Kovačeviča, bo šlo s saniranjem razmer na Hrvatskem nekaj težje... Te ustave ne mara niti ogromna večina hrvatskih kmetov niti ogromna večina hrvatske inteligence .., Zato mislimo, da bo treba iskati še drugih zdravil. Za nas (Srbijance) je bilo že pred člankom g, Kovačeviča jasno, da so Srbi eno, a Hrvati drugo in da srbska mentaliteta ni identična s hrvatsko... Po vsem tem pa, kar se je dogodilo na Hrvatskem po osvoboditvi, smo prepričani, da politični činitelji prve vrste na Hrvatskem niso somišljeniki g. Kovačeviča (= demokratje), ampak katoliška duhovščina. Zato je za vsakega jasno, da mora naša država živeti v kolikor mogoče dobrih odnošajih s katol. duhovščino. Politik lahko misli o katol. cerkvi in o duhovnikih, kar hoče, ali on mora gledati na razmere realno. Nesporno dejstvo je, da hrvatska inteligenca nima vpliva na kmečko ljudstvo, kolikor ga pa ima, ga ima samo s pomočjo katol. duhovščine. Zato bo vsak dalekoviden politik gledal na to, da ima katol. duhovščino na svoji strani. Sodelovanje z duhovščino pa ni mogoče, ako jo stalno psujemo kot »črno-žolto«, »izdajalsko«, »mažaronsko« ali če ji kar a priori odrekamo vsak patriotizem in če v duhovnikih gledamo samo »jezuite « in jih že vnaprej proglašamo za sovražnike države! Da je tudi katoliška duhovščina lahko rodoljubna, nam dokazuje — ako pogledamo izven naših inej — poljska katoliška duhovščina, nemška in francoska katoliška duhovščina za časa svetovne vojne, in irska duhovščina. Baš te dni je pokazal slovenski katoliški duhovnik Šček, da katoliški duhovnik lahko ne posluša niti papeža, če gre za njegov s smerjo »proč od Avstrije«, tudi ne želja po lastnih jugoslovanskih ministrstvih, ampak trezen vpogled v dejanske razmere, ki so mu klicale, da mora pač vsak narod skrbeti sam zase, da je nevarno in neutemeljeno, če kdo misli, da bo že Dunaj za nas skrbel. Dunaj ne čuti naših potreb, zato tudi ne more imeti dobre volje, da bi nam pomagal. Siti pač lačnemu ne verjame. Krek je bil član deželnega odbora na Kranjskem in je videl, kako velike uspehe je doseglo delo pokrajinske avtonomije za povzdigo naroda v gospodarskem in kulturnem oziru, ko slovenske volje do praktičnega političnega dela ni ovirala coklja z Dunaja. Dunajski parlament pa vsled neprestanih narodnih bojev ni mogel nikamor naprej. Krek ni na svetu ničesar pričakoval, da bo prišlo bodisi poedincu bodisi narodu kar samo od sebe. Takole je govoril pisatelju Finžgar ju: »Ljudstvu je treba dopovedati, da s pričakovanjem Kralja Matjaža ni nič. Kdor misli, da bo z odprtimi usti in križemrokami pričakal dobrot od zgoraj, se moti. Želi bomo mi na jugu samo to, kar si bomo z zavihanimi rokavi sami pridelali in priborili. (Dom in Svet, 1917, str. 308.) O jugoslovanski državi je rekel, da bo prišla takrat, kadar bosta zadnja baba pod Triglavom in zadnji berač ob Dravi prepričana, da je to potrebno. Zato je neprestano širil svojo misel o združitvi Jugoslovanov, V dunajskem parlamentu je opetovano razlagal tole misel že pred prvo balkansko vojno: Avstrija ima samo ta življenski namen (raison d čtre), da je prvoboriteljica balkanskih narodni interes. Dokler ne dobe svobodo-misleci vpliva na hrvatske kmete, je za državo nesmiselno, da odbija sodelovanje duhovščine pri ureditvi države. Naša javnost in naši politiki se morajo navaditi gledati v njej ne samo močnega političnega činitelja, s katerim so računali mnogo večji politiki v mnogo večjih deželah, ampak tudi prvovrstno kulturno moč, ki je vzdignila ljudske mase iz teme in neznanja, ki je narodu ohranila njegovo nacionalno obiležje, tako kakor pravoslavna cerkev srbskemu narodu. Da pa žive na Hrvatskem duhovniki, ki ravno tako ljubijo svoj narod kakor hrvatski demokrati, tega ni treba dokazovati. Naša država prav lahko sodeluje s katol. duhovščino pri po-mirjenju duhov na Hrvatskem; to nam dokazuje zadnje potovanje škofa Akšamo-viča po njegovi škofiji, čegar pomirljive govore je objavila celo nacionalistična belgrajska »Politika«. Napaka na strani Srbov je dalje, da vedno dajemo Hrvatom pod nos, »da smo jih mi Srbi osvobodili od avstro-ogrske sužnjosti«. Čeprav je nesporno dejstvo, da bi brez srbskih in zavezniških zmag Hrvatska še dalje hirala v svojem bednem položaju napram Ogrski, je vendar nede-likatno, če Hrvatom vedno naglašamo, da smo jih mi osvobodili. To je tako, kakor če prijatelju, kateremu si kaj posodil, očitaš v družbi posojilo ... Ogromna masa Hrvatov misli odkrito, da jih mi nismo osvobodili in da nam niso dolžni nikake hvale. Bodoče generacije bodo že razumele pomen padca Habsburžanov za Hrvate in šele one bodo razumele, koliko hvale dolgujejo »Vlahom« .., Bridke besede so to za naše demokrate, ker jih je napisa! pravoslaven Srb, ampak resnične so in znak značajnega moža! Moskva, 22. julija. Ljudski poverjenik čičerin je poslal Angliji, Franciji, Zedi. njenim državam, Kitajski in Japonski posebne note, kjer razklada stališče Rusije napram razorožitveni konferenci, h kateri Rusija ni bila povabljena, dasi je na tem interesirana kot država, ki leži ob morju. Ruska vlada smatra razorožitev kot naravni rezultat politike, ki jo je zasledovala ona sama, toda nič manj ne bo spoštovala sklepov, ki jih izreče konferenca brez njene udeležbe. Nemška sodba o Rusiji. Berlin, 22. julija. Nemški trgovski odposlanec je poslal v Berlin iz Moskve poročilo, da v Moskvi ni za enkrat nič početi, ker ni zlata. Trgovske koncesije se ne dajo izrabiti, če Angleži boljševikom ne pomagajo, bodo letos dogospodarili. Lakota obeta vse uničiti, tudi sovjetski režim. Protižidovsko gibanje v Rusiji. Riga, 22. julija. Po vsej Rusiji se širi protižidovsko gibanje. Na zahtevo za pomoč je Ljenin odgovoril, da spričo sedanjega položaja ne more proti temu nič ukreniti. Ruska pomoč Turčiji. Helsingfors, 22. julija. Sovjetska vlada je poslala na Kavkaz 50 do 60.000 vojaštva, ki ima v slučaju potrebe odkorakati na pomoč Turčiji proti Grčiji. kristjanov proti Turkom kakor ob času Evgena Savojskega in Lavdona. To nalogo bo pa mogla vršiti samo, če si pridobi zaupanje balkanskih Slovanov, s katerimi mora živeti v najtesnejšem prijateljstvu. To prijateljstvo pa ni mogoče, dokler ravna s svojimi lastnimi Jugoslovani kot z narodom druge vrste. Avstrija mora dati svojim Jugoslovanom lastno državo in pospeševati njen razvoj tako, da bo avstrijska Jugoslavija ne samo prijateljska vez med Avstrijo in balkanskimi slovanskimi državami, ampak da se bodo celo balkanske države želele spojiti ne sicer direktno z Avstrijo, pač pa z državo avstrijskih Jugoslovanov. Ta misel se bo zdela mnogim nenavadna. Toda Krek je opravičeno mislil: če je bila Srbija zmož-svojim državljanom, po gojenju slovan-na, da je po večji svobodi, ki jo je nudila ske kulture i. t. d. vzbudila med avstrijskimi Jugoslovani iredento, zakaj bi tega ne bila zmožna samotojna država avstrijskih Jugoslovanov, ki vendar v kulturi ne zaostajajo za onimi brati, ki jih je v razvoju zadrževal stoletja turški jarem? Vedno pa je bil Krek nasprotnik sile in je stal na stališču, da naj ujedini Jugoslovane tista država, ki si bo znala pridobiti njih zaupanje. Država zahteva od sodržavljanov vdanost in zvestobo. Vdanost in zvestobase pa ne dasta izsiliti, ampak se samo vračata za vdanost in zvestobo. To naj bi vpoštevali tudi v naši državi ne samo politični ampak zlasti vojaški krogi. (Dalje.) Karel je zopet odpotoval na ^ažarsko. Pariz, 22. julija. Londonski »Daily News« priobčujejo vesti, po katerih naj bi bil bivši cesar Karel zapustil Švico, da se napoti na Mažarsko. Irska — britanski »domimon«? Med De Valero in Lloyd Georgeom se vrše zaključni razgovori o rešitvi irskega vprašanja. Kakor se zdi, bo prišlo med voditeljima obeh narodov do sporazuma, kajti Anglija je pristala na to, da dobi Irska samoupravo po vzorcu britanskih do-minijonov, kar je svoj čas označil De Va-lera kot mero samostojnosti, s katero bi se Irska mogla zadovoljiti. Največ težav dela sedaj še severni del Irske: protestantski Ulster. Ulsterčani odločno odklanjajo, da bi živeli pod irsko samoupravo. Oni so preprečili, da Irska že 1. 1916. ni dobila samouprave, ki jo je bil angleški parlament že sklenil. Tedaj so Ulsterčani zagrozili z državljansko vojno, nakar je angleška vlada pred njimi kapitulirala. Irce ki so se že stoletja borili za svoje osvobojenje, kateremu so doprinesli nepopisne žrtve in kateremu so bili že tako blizu, je to skrajno ogorčilo. Začeli so borbo na življenja in smri in sinnfeinovci so leta 1918. proglasili irsko republiko. Organizirali so lastno vojsko, ivzolili parlament, ustanovili irska sodišča in drage republikanske oblasti. Kdor ni bil z republiko, je bil njen sovražnik in kot tak je zapadel smrti, a njegova hiša v ognju. Gorela so mesta, kri je tekla potokih. Anglija je vračala z zvrhano mero, vršilo se je medsebojno uničevanje. Anglija je že preje vzdrževala v Irski skoro polovico svoje stalne vojske, sedaj to ni več zadostovalo. Angleži so se morali prepričati, da odpora Irske s silo nikdar ne bodo zlomili. Sklenili so z irskimi uporniki premirje, nakar je med obema narodoma nastopil sam kralj Jurij in dal pobudo, da se snideta vodilni britanski državnik Lloyd George in voditelj uporne Irske De Valera. Pogajanja med tema dvema se imajo te dni zaključiti. Angleški predlogi, ki bi jih smatral De Valera za zadostne, bodo morali priti najprej pred irski republikanski parla-ment.Le-ta jih more kratkoinmalo sprejeti ali odkloniti ali pa predložiti v ljudsko glasovanje. V slučaju, da jih odkloni, se bodo sovražnosti takoj obnovile, v nasprotnem slučaju bo moral predloge odobriti še velikobritanski parlament, nakar bo mirovna konferenca izdelala končnoveljavno pogodbo. Vsekakor je najmanj, kar bo Irska sedaj dosegla, samouprava v smislu angleških domisijonov, ki so skoraj popolnoma samostojni. Irska je morala za svojo »ho-merule« doprinesti nepregledne žrtve v blagu in krvi, toda nič manj draga ni bila ta šola, da idealov in zahtev kakega naroda ne more zadušiti nobena sila, tudi za Anglijo. Naj bi se na tem zgledu dali poučiti tudi naši državniki in prihranili našim trem jugoslovanskim narodom in državi nepotrebne težke žrtve. Koroško. Koroški Nemci so bili na podlagi znanega Pašičevega govora v resnici razburjeni in že pripravljeni, da izpraznijo oni del južne Koroške, ki ga zahteva Jugoslavija slej kot prej za-se. Če raste sedaj Nemcem zopet greben, kdo je temu kriv? Ali naj se malo piše in govori, pa več dela; ali pa, če se že govori in piše, naj se tudi prav veliko dela, toda popred nego se pride pred širni svet kot že z nekakim gotovim dejstvom, ker more imeti to le negativen uspeh, — »Heimatsdienst« je imel že zabite zaboje, pripravljen na »odlazak«; sedaj jih je zopet raztovoril in odprl. V nedeljo, dne ,10. t. m., je bila v Celovcu na novem trgu velika manifestacija »Gornješlezijski pomožni dan« s sodelovanjem celovških godb in vseh pevskih društev, ki je imel zbrati bogate darove za Nemce v Šlcziji. — »Gornja Šlezija gori!« tako se je začel dotični oklic. »Klagenfurter Zeitung « z dne 15, julija se prepira z jugoslovanskimi žurnali-sti, češ da so jugoslovanske izmišljotine (blodnje), ko so pisali o transportih avstrijskih čet na Koroško. Nato priobčuje dotični članek »Beogradskega Dnevnika«, Ker je bilo ondi rečeno, da računa Avstrija s tem, da bo pripadla Koroška v doglednem času jugoslovanski državi, pravi »Klg. Ztg.«, da so to »nezmotljivi znaki porajajoče se paralize«. Ravno ta list — uradna »Klg. Ztg.« dne 17. t. m. ne more pozabili zadnjih volitev in sc tolaži s tem, kakor smo žc poročali, češ da je jugoslovanska misel v glasovalnem ozemlju zgubila 7000 glasov, in napoveduje končnoveljavni bankrot jugoslovanske ideje. — V dotičnem članku trdi list tudi, da je imela Koroška slovenska stranka dozdevno znatne volivne fonde s financielno podporo iz Ljubljane razven moralne, Tu bo pa uradna tetka SK zmoti. Moralno zavest imajo naši zvesti koroški rojaki sami od sebe in tudi požrtvovalnost v veliki meri, kar spričuje njihov če ne sijajni, pa vsekako občudovanja vredni pogumni nastop v razbeljenem ognjeniku Koroške, kjer kuha goreče žveplo in smolo v svojem kotlu za Slovence »Karntner Heimatdienst«. Posebno se napada v tem članku koroški rojak dr. Mi-schitz, znani boroveljski rojak, ki ga je volivna komisija črtala kot kandidata, češ — ker ni pristojen na Koroško. F, K-n, Neenake duhovniške pleče v celovški škoiiji. Po cerkvenem naredbeniku krške škofije plačuje avstrijska vlada duhovnike enako uradnikom z visokošolsko izobrazbo. Od 1. marca t. 1. naprej dobi kaplan letno 19.000 K, župnik 24.000 K, dveletne doklade 10 % od glavnice letno kaplan 1900 K, župnik 2400 K, poleg tega £0—80% plače za krajevne doklade letno 21,120 K, draginjske doklade za vse enako letno 50.000 K, kaplanska remune-racija letno 9000 K. Potemtakem dobi v Avstriji kaplan mesečno 6400 K, župnik 8000 K. V jugoslovanskem delu celovške škofije pa je duhovnik zapostavljen cestnim pometačem in ima plače kaplan mesečno 590 IC, župnik 683 K. Vsak komentar odveč, vsaka beseda odveč! Drugi Jan, 11. julija, je na dopoldanskem _ zborovanju češkega dijaštva, kjer so bili i skoro vsi gostje inozemci, predaval prof. Anton Novak o »poslanstvu češkoslovaškega naroda«, ki ga vidi v spajanju slovanskih kultur iztoka z zapadnimi kulturami. Očrtal je razvoj češke kulturne misli, cvetočo dobo Karla IV., nje porušitev za časa Husitov, poživljenie i protire-formaciji. in končno slikal sedanji kulturni boj kot boj prave krščansko-češke kulture proti neplodnemu protestanstvu v širšem pomenu besede. Posl. R y p a r je označil kot eno izmed glavnih nalog kat. češk. dijaštva proučevanje zgodovine, katero fia šele omogoči uspešno udejstvovanje krščanskih vrlin proti reformacijskemu mrtvilu. Akademik R oz točil poda pregled 0 »organizaciji češkoslov. studentstva« s programom, ki mora zanimati i nas, v kolikor zahteva posebne pažnjo na notranji razvoj posameznika, mesto dosedanjega bolj tehničnega delovanja. Slične pozive so često donašali i francoski govorniki ob drugih prilikah tekom kongresa. 0(1 11. do 12. se je vršil informativen pogovor zastopnikov jugoslovan. kat. dijaštva v od borovi sobi_ »Lige«; g. knezoškcf dr. Jeglič je najprvo poučil udeležence o stališču jugoslov. episkopata v vprašanju Cirilmetodske Lige in potem še o dveh točkah, ki so za jugosl. kat. inteligenta velikega pomena to je J. naše težnje po narodni škofiji v Julijski Benečiji in 2. vprašanje glagolice Kar se tiče prvega, je g. knezoškof povdarjal, da je le silno sovraštvo laške vlade krivo, da Jugoslovani v Gornji Italiji še nimajo narodne škofije, ne pa inorda premala papeževa naklonjenost; h drugi točki pa gl. »Slovenca« štev. 150 od 6. iun. Potem se je razpravljalo o enotnem nastopu Jugoslovanov v Cirilometodski Ligi; v soglasju z željami i jugoslov. i češkoslov. episkopata, da naj bo Cirilmetodski Ligi podlaga eviinole katoliška (ne pa nejasen in netaktičen pojem »krščanstva«), se je sklenil predlog za spremembo tozadevnih točk začasnih pravil Cirilometodske Lige, sklenjenih v pripravljalnem občnem zboru Maribor 1920. Predlog se jo poveril tov. predsedniku J. D. L. Kola-reku. Popoldansko zborovanje se je nadaljevalo z referatom dr. Fr. Novi k a: >0 zvanjuc. Govoril je o duhovskem poklicu in o vprašanju poklica sploh. Doleknil se je taktno tudi seksualnega problema. Njegova obširna izvajanja, plod mnogoletnih izkušenj v vzgoji in krasne očetovske ljubezni do bojujoče se mladine, so našla srčen odziv številnega občinstva. »Štirideset let,c je rekel častivredni starec, »delam in ostal sem berač do današnjega dne; a nihče mi ne more nadomestiti vse one neizmerne sreče blagoslovljenega delovanja za moj narod.« Potem so je vrstilo ne-broj pozdravov na češkoslov. dijaško zborovanje. Zaključil se je ta poseben del kongresa z občnim zborom »Češkoslov. Študentske Lige« od 6. do 7. Od 7. do 10. se je vršil občni zbor katoliškega seniorata v dvorani na Straho-vem; ta prireditev in posvetovanje seniorata v torek popoldne se splošno smatrata najvažnejšima deloma celega sjezda. Žal, da ni moč navesti vsaj nekoliko izvajanj, ki so jih podali mnogobrojni govorniki vseh zastopanih narodnosti; zadostuje naj, dokler ne izide obširno tiskano poročilo kongresa, dejstvo, da so izzveneli govori vseh zastopnikov najrazličnejših narodov in najbolj različnih tehničnih nazorov in socialnih struj v geslu modernega lcatol. inteligenta: iz naroda in v narod; od naroda moči, narodu delo in ljubezen. Debatiralo se je mnogo o pojmu našo organi-r.atorne edinice: ali narod, ali socialni sloj? — 1 o tehniki našega organiziranega dela so bili nazori različni: pokazale so so mnoge nejasnosti 0 razmerju dijaštva do socialnih slojev, o ulogi seniorata napram dijaštvu in napram cclemu narodu: povdarjala se ie pn soglasno >)otreba vedne°8 1 pismenega občevanja in ''ala se je splošna obljuba vzdrževati vse številne stike, ki so nastali "a kongresu. Govorili so zastopniki Francozi (tudi Kanadijoc), Angleži; za jugoslovanski seniornt g. Jože Pire, občinski svctovalcc ljubljanski; Ukrajinec; prof. Gennari iz Paviio; Portugizi in Nizozemci . Tretji dan se je vršilo veličastno zborovanje vseslovanskega dijaštva, ki se je začelo z referatom predsednika Cirilmetodske Lige Študentske, preč. gospoda dr. Dvornika: »Cirilmetodska ideja in slovansko dijaštvo . Njegov. vzorni zgodovinski pregled bo brezdvomno, z razstavo vred, največji logični vpliv kongresa na udeležence. Po govoru so sledile izjave vseh slovanskih zastopanih narodnosti, t. j. Čehoslovakov, Jugoslovanov (pozdravil je tov. preds. JKDL K o 1 a r e k za kat. jug. dijaštvo in g. Jože Pire v imenu JOZ), Ukrajincev in lužiskih Srbov. Od 3. do 6. je bilo posvetovanje katoliškega seniorata na Strahovem, kot nadaljevanje zborovanja. Došlo je do silno zanimivih izjav nemških in francoskih zastopnikov: govorili so med mnogimi drugimi preč. g. M e t z g e r (Graz) in kan. B e a u -p in (Pariz); potem g. dr. Sonncn-s c h e i n (Berlin); dr. P o m p e (Nizozemec), abbe S o a r e s (Por tugiz) in za SDZ tov. Korošec. V ospredju so bili giavni govori nemških in francoskih zastopnikov; zadnji so izrekli ob začetku prepričanje, da do tesnega, resnično mednarodnega sodelovanja, ki ga sicer žele i francoski katoliki, še ne more priti, »dokler gotovi pogoji moraličnega zadoščenja niso še izpolnjeni, do katerih nam nihče ne more odrekati pravico, in katerih upoštevanje smo mi vsi dolžni i Vaši časti i naši.« Počela pa so pristali na splošno željo medsebojnega upoznavanja, trajnega dopisovanja in predvsem verne pomoči v boju proti fra-masonstvu. Tehnično velevažna so bila izvajanja dr. S o n n e n s c h e i n a (zastopnika se-vernonemških katolikov), ki je podal več dragocenih soc. migljajev; med drugim je poudarjal strokovno organizacijo kot celico (želi torej mednarodne strokovne krščanskosocialne sindikate) ter potrebo krščanskosocialnega negovanja splošnega zdravstva, posebno po zadružnih sana-torijih. Od 7. do 9. se je vršil prvi redni občni zbor Cirilmetodske Lige (na Strahovem). Izvolili so se delegatje: 4 Čcho-slovaki, 4 Jugoslovani, 2 Ukrajinca in 1 lužiški Seb. Pri glasovanju o pravilih so se sprejele predložene spremembe: baza Lige ima biti katoliška, a delovalo se bo za zbližanje slovanskih kultur na najširši podlagi; s predavanji, potovanji, dopisovanjem, proučevanjem pravoslavne literature in shodi. Pokroviteljem oziroma prvim častnim članom Cirilmetodske Lige sta izvoljena g. arcibiskup Stojan in naš g. knezoškof dr. Jeglič, ki je prisostvoval zborovanju in potem, pozdravljen z burnim veseljem vsega občinstva, spregovoril o pomenu lepo discipline, ki so jo pokazali zborovalci ob spremembi začasnih .pravil, s katero so se odrekli mnogim nejasnostim, in obenem pokazali pokorščino in slogo, one vrline, ki so pogoj vsaki zmagi. Z upanjem na čimvečje bližnje uspehe ze-dinjenega delovanja slovanskih dijakov je prevzvišeni končal ter se poslovil z blagoslovom. Oficielni kongres je bil s tem zasvršen. Novih 21 občin je poslalo izjavo, da zahtevajo avtonomijo Slovenije in revizijo centralistične ustave in sicer: Konj pri Litiji, — Sele pri Slovenjgradcu, —- Grušar-je pri Konjicah, — Bočna, — Velika Pire-šica, — Sv. Peter na med. selu, — Sv. Ku-nigunda na Pohorju, — Padeški vrh pri Konjicah, — Vrhe pri Slovenjgradcu, — Sladkagora p. Šmarje, — Stoperce p. Ptuju, — Svetina, — Hrastje pri Kranju, — Brezovice pri Kamniku, — Volčji potok pri Kamniku, — Raztez pri Brežicah, —■ Ljubno pri Celju, — Golavabuka, — Legen pri Slovenjgradcu, — Zbelovo pri Konjicah, — Naklo. C S ■) iCS I Rim, 22. julija. Tukajšnji krogi trdijo, da jugoslovanska in rumunska vlada proučujete načrt transverzalne železnice, ki bo iz Rumunije preko Jugoslavije čez Donavo vezala Bukarešt z Jadranskim morjem. Celovec, 22. julija. Deželni zbor je danes izvolil deželno vlado. Za deželnega glavarja je bil z večino glasov izvoljen po Slovenca«. Državni premogovnik v Velenju je začel s strojnim izdelovanjem prvovrstne ter nudi isto v vsaki količini po najnižjih cenah NaroČila se naj pošljejo direktno na DRŽAVNI PREMOGOVNIK v Velenje. Zadruga hrvatskih vinogradara ZAGREB. Baroševa cesta Priporoča svojo veliko zalogo dobrih, zajamčeno nepotvorjenih vin 'in to starih in novih, betih, šiler in črnih po zmernih cenah, koje kakor tudi vzorce na zahtevo pošilja. — Prosimo obiska naše kleti na BaroSevoj cesti. klhsibrji m harmoniji, violine in vse glasbene potrebščine. Slruue na debelo in drobno. Sliassz i&Kzvaik, bivši učitelj Glasbene Matice, Kongresni trg št. 15. Ljubljana. Priporočam svoj moderni ^. JT -s ra m a M« •*•* ii sir o j posestnikom v okolici za mlatenie žita na dom. Naročila .sprejema upravitel,stvo cjradu Couelli, Ljubljana. ProslovoBfna ej v» a LJubljana, Sunajjska secia št. 15. mm® različnega pohištva in kuhinjske posoda se vrši v sredo, dne 27. julija, ob 9. uri zjutraj na Eirnski ceati st. 7, II. nadstropje, vrata 12. sr Šivalni slroji Izborna konstrukcijam ele-gautna izvršitev iz tovarno v Liricu. Ustanovljena 1.1867, Vezenje poučuja brezplačno. er u ja Ceniki zastonj in franko. Kolesa iz pri tovarn: Durhopp. Sturia, UalH. riamMt® .SSovenca' S Za železne in »eklenc izdelke vsako vrsto po ugodnih pogojih se točno dobavi. Vjirašanja od ,Ql jugoslov. samovporabnikov se prosi pod šifro »M. F, 704'J« na &UGOLF MOSSE, Niirnberg. Razglas. Neka velika graščina pri Brežicah prodaja prostovoljno vso svojo posamezne komade in cele garniture, ter raznovrstno pohištvo. Pisarna tir. L. Stiker, odvetnika v Brežicah, daje ustmeno in pismeno potrebna pojasnila o kakovosti in cenah tega premoženja in naznanja na zahtevo termin za ogledovanje in prodajo, ki se vrši koncem avgusta na licu mesta. Ul lesna tr^ovsha in jnHustrijalna dmgua z. o 2. LlkUA, Kralja Petra tri $1.8 kupuje hlode, gozdne parcele, deske, trame, prodaja žagan in tesan les, sprejema komisijska naročila vsake vrste. Izdeluje zaboje, izvršuje nakup in prodajo drv. Arhitekt ia mestni stavbenik VILJEM T8E0 Ljubljana, Gosposvetska c. 10 Telefon interurb. št. 103. Ustanovljeno t. 1850 se priporoča za zgradbo vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune. Naš iskreno ljubljeni, nadepolni sin, brat, nečak Ante Globočnik sedmošolec na ljubljanski realki, je danes med kopanjem v Sori izdihnil svojo mlado dušo. Predragega spremimo k zadnjemu počitku 23. t m. ob 16. uri. V ŽELEZNIKIH, 21. julija 1921. Rodbina Hnton Globočnik-ova. NadomeSCa posebno obvestilo. SI Radi nenadne smrti se proda iz proste roke lepa realiteta ležeča ob železnici pri Kočevju z hišo in vsemi gospodarskimi poslopji ter nekaj posestva. Na hiši so se izvrševale veduo trg. obrti in sicer gostilna, trafika in trgovina z mešanim blagom. Vsled železniške bližine je pozicija brez konkurence, za vsako podjetje pripravno in za agilno osebo zlata jama. Realiteta se lahko takoj prevzame. — Mobilije in gospodarska orodja tudi delno, so na razpolago ter se prodajo zraven. — Pojasnila daje 0Č8VJU. r M-??« ."v<■ '■ OLIOHMLIIIM (proj AUSTRO - AMEIUKANA) D Tlfilti: = prevaža P°tnike vNew-York redno P H vi^J^il^il 3 krat, v Južno Ameriko po 1 krat Q fs. mojopnn _ Pnlnant ln i n nrnrlii in vn7nilt liatlrnv K* a5 mesečno. — Pojasnila in prodaja voznih listkov. glavni zastopnik za Slovenijo. Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. Odplov brzoparnika President \Vilson dno 2, avgusta 1921. E. SUNZINGER Špedicija, podjetje za prevažanje pohištva, skladišče, podjetje za prevažanje blaga južne železnice. Vplačana delniška glavnica «30,000.000. Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu. SLOV Telefon št. 567. -- Čekovni račun 12.205. LJUBLJANA; KREKOV TRG 10, nasproti ^MESTNEMU DOMU". Izvršuje vse bančne posle ====== najkulantneje. os I H. Suttner § I Ljubljana 3, 3 5 Mestni trg 23. o f Majvečja zaloga ur, zlatnine in sre-* brnine. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Tovarna JOS. REIOH Barva vsakovrstno blago. Kemično čisti obleke. Svetlolika ovratnike, za- Llljana, Poljani nasip 4. Podružnica: Selen&urgova li. 4. " pesmice in srajce. PODRUŽNICE: MARIBOR NOVO MESTO KOČEVJE Gosposka ul. 38. Glavni trg. štev. 39. Angleška parobrodna s Odprava potnikov I., II. In III. razreda preko Trsta, Reke in Cherbourga v NEV-YQRK. Sprejema naročila za prostore na parnikih za Grčijo, Anglijo ia Ameriko — ter obratno za Jugoslavijo. Natančna pojasnila daje: Conam Line, Ljiljaoa, Kolodvorska ulica ši. 26. Zfl PLESKARSKA IN LICflRSKfl DELfl SE NKJTOPLEJE PRIPOROČA SLAVNEMU OBČINSTVU IN PRECASTIT1 DUHOVŠČINI 00 TONE MRLGflJ 00 PLESKAR IN LIČAR :: LJUBLJANA n KOLODVORSKA ULICA 6 Pnvnorstnas kolesa Pnch pneomatiko DUilLOP - REITHOFFER - HUTCHIIlSOn priporoča IGN. VOK, Ljubljana, Sodna ulica št. 7. Največja zaloga klavirjev in pianinov v Ljubljani. Tvrdka J. DOLENC, Ljubljana, HliSerjeva ulica Stev. 5, priporoča za nakup najboljše inštrumente izvrstnih tovaren po najsolidnejših nizkih cenah. Otroški voziček lep, dobro ohranjen s streho, zložljiv se kupi. Ponudbe s ceno pod Voziček 2421, na upravo Slovenca. Kupci pozor! Na prodaj je p. d. Kovačevo posestvo blizu Črne v Mežiški dolini, obstoječe iz gostilne, kovačnice polja in lepega gozda v skupnem obsegu od 19 ha, 73 a, 45 m2 ali pa samo del tega posestva s površino od 4 ha, 96 a, 55 m3. Poslopja so zidana ter leže ob glavni cesti iz Črne na Štajersko. Rediti se more pet glav živine. Cena celega posestva približno 200.000 dinarjev, samo dela približno 1CO.OOO. dinarjev. Ker je posestvo pod agrarno reformo, naj se zglase samo oni kupci, ki še nimajo posestva ali katerih posestvo je majhno. Kupci ki žele natančnejše informacije, naj se obrnejo na notarsko pisarno v Prevaljah. in vseh vrst, od preprostih do najfinejših nudi vedno tovarna klobukov in slamnikov Franc Cerar v Sfiobu pošta in železniška postaja Domžale pr! Ljubljani. V popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani prevzema vsa naročilu in moderniziranje tvrdka Kovačevič i TrŠan v Prešernovi ulici št 5, kjer se sprejema v sredo in soboto. i u ilmca s (poprej Vzajemno podporno društvo) § LJUBLJANI, KOn&RESUI TKB 19, | ■ m m poleg nunske cerkoe obrestuje hranilne vloge po čistih B Za hranilne vloge jamčijo člani z jamstveno glssonico 3,«500.5300 H ter zaklada v znesku QQO.®GO K. Posojila na zemljišča, osebni kredit (menice, tekoči račun), na zaznambo službenih prejemkov i. t. d. W Prodala srečk cšržaoae razredne loterije. H S POLNOGUMIJASTI OBROČI za tovorne avtomobile PNEVMATIKO za kolesa in avtomobile KOLESA AVTOMOBILI najceneje. LJUBLJANA. Gosposvetska cesta 14. Canlraaa: IfssliSIana. 0. z a. z. Brzojavk Meraki Ljubljana. . baro ter lakoo. Skladbe: Blooisad. Telefon 64 Brna m pade. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Fedenveiss), strojno olje, karboiinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. »M'£RA£La Lak za pode, »MSRAKL« Linoleum lak za pode. »M £ KAK L a. Lmajinl !n't. »MERAiiL«. Brunoline. Ceniki! se začasno he razpošiljalo S ■ BI ■ n l s « a a n i-: i « n B o {i y a si ii a « » s a a n a p ti a ,3 a .v! a b a si a e a a » » « n a o « a h « b a ■ pozor! Reklamna ponudba! pomti Veljavno samo 20 dni I Radi opustitve moje zaloge ur pošiljam skozi 20 dni vsakemu, kdor mi pošije izrezek tega oglasa, krasno remontoir uro (za gospode), preizkušeno, £0 ur idočo, s 3 letnim pismenim jamstvom za reklamno ceno od 40 din. mesto 85 din franko za vnaprej poslani znesek v pri; poročenem pismu. Ure se odpošlje takoj priporočeno. Po povzetju se pošilja edino proti naprej plačilu 10 din. Skladišče ur Gjuro Pollak, Zagreb, Tkalčičeva ul. 27. ■ lieailli : v. e v; K s J « i! * n n n a ■■* a :t a s a a ./ a a a a r. m m (t <1 r b k a 12 n s a * H s a ■ o i« K ij » ■ ■ H III LE P M: L JU L JANA - Sv. Petra nasip 7. če rabite šiv. stroje za rodbinsko in obrtno rabo, igle olje, ter posamezne dele. Istotam vse potrebščine za Šivilje, krojače in čevljarje ter vse galanterijsko blago na drobno in debelo m K «> ZajamSeno pradvojna kakovosti ^RftS^ ' wed«««2«a trdnosti Tovarna s Bratisiava • PetrSaSka. ProiSaiaSna: iParamon■ Gummiindustrle, Wiesi VSi; Neubaugasse 7. Cene solidne! Postrežba točna il ^K^B&kaSS« H druaba a o. z. preje Brata Eberl in Jančar & Co ijubljana, Miklošičeva c. 4. nasproti notela „Union". Lastni izdelki oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih in rudniških barv, barv za umetnike, raznovrstnih čo-pičev, vseh potrebščin za slikarje in pleskarje. IffiiSi, podgane, stenice, Ščurki u v»a fi-olazon moru poginiti, ako porabliato moja najbolje preizkušena in splošno hvaliena irodstva, Kot proti poljskim in hišnim mišim K 12, za pod«ane K 16; za ilSurke posebno močna vrsta K 20; tinktura .a stenloe K 16; uničevalec moljev K 10 in 20; prašek proti mrčesom K 10 in 20; mazilo proti uiem pri ljudeh K.6.—IJ.; mazilo »a uil pri ilvlnl 6.—12.; pra. sek za uil v oblaki in perilu K 10 in 20; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadl (uničev rastlin) Prašek proti mravljam K 10 Pošilja po po vzotju Zavotl na eksport M. JUnker, Pstrlnjska ul. 3. Zagreb 39. Trsovoem nrl vedlem odjemu popust. mestni tesarski mojsier Ljubljana, Linhartova uSšsa št. 25 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele. ranska banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. 3E Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Liubllar*a, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zadat, Zagreb, Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu.