Šlev. 189.
Posamezna Številka stane 1 Din.
V mm v neaello flnc 29. lullla 1923.
Leto LL
£== Naročnina za državo shs:
do preklica:
«) po pošti mesečno Din 1< bj dostavljena na dom mesečno ...... n 12
za inozemstvo:
mesečno ....... Oln 23
Sobotna izdaja: =
v Jugoslaviji . , ... Oln 20 v inozemstva ..... „ 40
mm Cene Inseratomiaa
Enostolpas petltna vrati tuli oglasi po Dtn. l'S0 la Din. «■—, veliki oglasi nad 45 mm vi-lin« po Dla. 2 50, poslana Itd. po Din. 4 —.
Pri večjem nsročlln p opast.
Izhaja vsak dan lzvzemi ponedeljka ln dneva po praz nlkn ob 5. aH zjutraj.
Uredništvo je v Kopitarjevi ollol itev. 6/IU. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telef. štv. 50, apravn. štv. 328.
Političen Ust za slovenski narod.
Uprava ]e v Kopitarjevi nI. 6. — Bacon poštne hran. l|abl|anske št. 850 sa naročnino ta št 349 sa oglase, sagreb 39.011, sarajev. 7563, praške ln dana]. 24.797.
Zagovor g. Gjuričioa.
Objava zagrebškega zapisnika je gospode radikale spravila nekoliko v zadrego. Saj dolgo niso mogli priti do sape in šele v «Sanioupravi« z dne 27. julija je dal g. Marko Gjuričič, radikalski sopodpisnik zagrebškega predsporazuma, pojasnilo k zagrebškim razgovorom. Iz njegovega pojasnila samega pa se jasno zrcali zadrega radikalne stranke, ker skuša dati zagrebškemu zapisniku drugačen pomen, kakor se je ž njim obojestransko nameravalo.
G. Marko Gjuričič pojasnuje, da sta Šla on in g. dr. Janjic v Zagreb kot odposlanca glavnega odbora radikalne stranke samo na razgovor z g. Radičem, da izvesla, kaj ^pravzaprav ta gospoda želi in zahteva; želi li izpremembo ustave in kakšne?« Njun dohod v Zagreb da je bil samo odgovor na želje odposlancev Radičeve stranke, ki so bili malo prej v Belgradu. Nadalje trdi g. Gjuričič, da se je razgovor vršil z g. Radičem, ki da je na željo g. Gjuričiča podal pismeno svoje želje, ki da jih je potem Radič diktiral in tako da je nastal zapisnik, ki je sedaj objavljen. S predstavniki drugih skupin, trdi g. Gjuričič, da se radikalna poslanca nista niti razgovarjala, na. Radičevo željo pa da so izrazili tudi ti svoje želje, ki jih je dal g. Radie na zapisnik. Obveznosti za radikalno stranko da nista sprejela nobenih, nego je sestal ves sporazum samo v tem, da sporočita izražene želje glavnemu odboru radikalne stranke.
Iz teh izvajanj g. Marka Gjuričiča bi sledilo, da pogajanj s federalistično opozi* eno za predsporaznm v Žagfebu Sploh iti bilo, marveč samo neko zaslišanje Radiče* vih želj, ki jih radikalna stranka potem ni izpolnila, ker zanjo niso bile važne iz razloga, ker Radič ni hotel ali smel povedati, kako da si je zamislil ureditev Hrvatske.
Trditve g. Marka Gjuričiča ne odgovarjajo dejstvom. Objavljeni zapisnik sam najbolje potrjuje, da ni šlo za kako Radičevo sporočilo svojih želja, marveč za pogajanja za p r e d s p o r a z u m med odposlanci Narodne radikalne stranke, predstavniki hrvatskega in slovenskega naroda in Jugoslovanske muslimanske organizacije. Zapisnik utrjuje, da se je med temi predstavniki dosegel sledeč predsporazum: Pogoj za sporazum je izprememba režima in državne uprave v Hrvatski, Sloveniji in Bosni. Te pogoje naj bi radikalna stranka pokazala v dejanju in s taksativnim naštevanjem teh pogojev je bila radikalom podana-realna direktiva za vsako omenjenih pokrajin posebej, za vse pa bi se morala brezpogojno ustaviti začeta parcelacija. Federalistična opozicija na drugi strani pa se zaveže, da omogoči radikalom, da te pogoje, izpolnijo. Vse to sta gg. odposlanca radikalne stranke podpisala ravnotako kakor zastopniki federalistične opozicije. • To so dejstva!
Gg. radikali so imeli pač v načrtu, da bi se z vsako skupino federalističnega bloka posebej razgovarjali in s tisto skupino sporazumeli, s katero bi jim bilo lažje doseči sporazum. Zato so se tudi v Zagrebu najprej razgovarjali res samo z g. Radičem, kakor se je prej radikalni odposlanec razgovarjal samo z dr. Korošcem. Toda v teh razgovorih so radikali zvedeli, da za pogajanja je treba celokupnega opozicionalnega bloka, kakor je bilo prej objavljeno že v njegovem časopisju. Pogajanja za predsporazum v Zagrebu so se tudi vršila z zastopniki celega, kompletnega opozicionalnega bloka.
Kaj da misli federalistični blok glede ureditve države, to je v načelu bilo pri pogajanjih tudi povedano, samo da se po obojestranskem mnenju to ni stipuliralo; blok je 2astopal stališče, da morajo radikali prej v dejanju pokazati, da resno hočejo sporazum, in je tozadevno v predsporazumu konkretiziral tudi svoje zahteve, nakar bi se nadaljevala pogajanja za sporazum. Za de-finitiven sporazum tudi radikalna odposlanca nista bila pripravljena, ker je na vprašanje g. dr. Korošca, kako daleč bi mogli iti radikali glede revizije ustave, odgovoril g. Gjuričič: «Tega ne moremo povedati!«
Tekom pogajanj je g. dr. Janjič.reasu-miral zahtevo federalističnega bloka, pre-
den so se stavile na zapisnik, in je kon, statiral:
1.	SLS, HRSS in JMO .predlagajo, v .načelu izpremembo režima, ki jo naj izvede radikalna stranka.
2.	V čem da se pokaže ta izprememba,' se bo navedlo v zapisniku.
3.	HRSS pa mora povedati, ali pride v parlament ali ne, da morejo radikali izvajati potrebne posledice, ker vlada mora dati ob sestanku parlamenta ostavko, in se mora tedaj položaj razčistiti.
G. Marko Gjuričič, povejte nam, če niso bila to pogajanja in sicer pogajanja s celim blpkom? Sporazumno so se nato tudi navedle vse točke, tako glede Hrvatske, kakor Slovenije in Bosno ter Vojvodine. Ko so bile naštete, je g. dr. Janjic < dejal: <<Vse te zahteve so tako pravične, da jih bo brez dvoma stranka sprejela z verjetnostjo 99 odstotkov..
Iz vsega razgovora v Zagrebu je bilo jasno, da sta prišla radikalna poslanca v Zagreb, ker so bili radikali popolnoma na nejasnem, katero pot da naj ubere jo v narodni skupščini: Ali naj sestavijo enotno radikalno vlado, brez demokratov, kar je-bila njihova želja, ali pa bodo prisiljeni k obnovi osovražene koalicije z demokrati, ako pride v narodno skupščino celokupna opozicija federalističnega bloka, ki bi onemogočila samoradikalno vlado, ako radikali ne bi pristali na sporazum.
Ker sta radikalna zastopnika pristala na predsporazum, zato je g. Radič nasve-toval: SLS in JMO gresta v parlament, HRSS bi pa odposlala manjšo delegacijo; ako pa se-pokaže potreba, da se.efektuira sporazum, bi poslala tudi 50 poslancev v Belgrad. To pa ni prišlo v zapisnik, je pa nadaljnji dokaz, da poročilo g. Gjuričiča ne odgovarja dejstvom.
Taktično postopanje federalistične opozicije pri zagrebških pogajanjih se je izkazalo kot popolnoma pravilno. Opozicija se ni spustila v pogajanja za definitiven sporazum, ki bi ga radikali, kakor so pokazali glede sporazuma, itak ne . držali. Dala je radikalom priložnost, da pokažejo dejansko svojo voljo za sporazum in jim odvzame vse tozadevne platonične izgovore, da hočejo sporazum, da ga pa opozicija noče. Zato tudi ni imelo nobenega smisla iskati pogodbi za predsporazum kako juridično obvezno obliko, ker taka pogodba ni iztožljiva kakor menica in je odvisno zgolj od moralne zavesti obveznosti pogodbe pri- obeh straneh, da jo izpolnita.
Mi priznavamo,, da radikalna zastopnika uista podpisala zapisnika z absolutno obveznostjo za radikalno stranko, marveč pogojno, ako radikalna stranka na njun dogovor pristane.
Toda radikalna podpisnika sta se moralno obvezala, da bo radikalna stranka o tem sklepala in svoje sklepe sopodpisnikom federalistične opozicije sporočila. Toda tega radikalna stranka ni storila in zato je prišla v javnost krilatica, da je g. Pašič zagrebški' zapisnik vteknil v žep. Ne bev ne mev ni prišel od radikalne strani. Zato Jugoslovanski klub tudi ni pomagal radikalom pri volitvi skupščinskega predsednika, marveč je postavil z JMO lastnega kandidata in je stopil takoj v najostrejšo opozicijo v narodni skupščini. Tedaj je po našem mnenju prišel trenutek, da bi bila vsa delegacija HRSS morala priti v parlament, kjer. bi bila dovolj močna opozicija zrušila radikalno vlado in dala radikalni stranki zasluženo plačilo in zaslužen odgovor na njeno nemoralno obnašanje v vprašanju obveznosti zagrebškega predsporazuma!
SPOR MED ZAGREBŠKIMI RADIKALI.
Zagreb, 28. julija. (Izv.) Med tukajšnjimi radikali je prišlo, do spora. Prihodnji torek pride v Zagreb gl.tvni tajnik ra-uikalno stranke dr. Vojislav Janič, da pregleda delovanje zagrebške radikalne organizacije. Že doslej je med zagrebškimi radikali vladalo nesoglasje v političnih vprašanjih- Nekateri so bili za politiko sporazuma, drugi pa za politiko močne roke. Topot pa je naslal spor ridi osebnih interesov, kajti med radikali se vrši hul boj za korita
Kriza v vladi pred rešitvijo.

a m
Hi ;
VZROK DEMISIJE MINISTRA TRIFUNOVIČA: PROFESORSKO VPRAŠANJE IN POGODBA RADIKALOV Z NEMCI.
Belgrad, 28. julija. (Izv.) Kriza vlade se približuje svoji rešitvi. Medtem ko se je moglo pričakovati, da bo pravosodni minister dr. Laza Markovi č radi napadov v radikalnem klubu odstopil, je prišla demisija notranjega ministra V u j i -č i č a nepričakovano. Še manj so pa pričakovali demisije ministra za prosveto T r i f u n o v i č a. Njegovo stališče v radikalnem klubu je bilo trdno, edino ko je bil minister v volivni vladi, so mu zamerili, da je pristaš Stojana Protiča. Včeraj smo poročali, da je njegova demisija v zvezi s profesorskim vprašanjem. Znano je, da se je profesorsko gibanje končalo s tem, da se bo jeseni nadaljevalo, če vlada ugodno ne reši profesorskega vprašanja. To pa zopet ne bo mogpče. Je pa še drug vzrok za Trifunovičevo demisijo. Trifunovič je silno nezadovoljen s paktom med radikali in Nemci. Nemci, ki so glasovali za znani vojni zakon, za povišanje davkov in za vse reakcionarne odredbe uradniškega zakona ter za izročitev Stjepana Radiča, Sušnika in tovarišev sodišču, so zato zahtevali od vlade koncesij poseb-
no na šolskem polju. Radikalna vlada i« obljubila, da izpolni zahteve Nemcev na škodo slovenskih in hrvatskih narodnih interesov. Radi teh koncesij Nemcem v Vojvodini je Trifunovič odstopil.
Belgrad, 28. julija. (Izv.) Na današnjf seji ministrskega sveta, ki je trajala od 4. do 8. zvečer, so razpravljali o demisijah posameznih ministrov in o spopolnitvi vlade. Seje se je udeležil tudi predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič. Na seji je dr. Laza Markovič kategorično izjavil, da ne bo več sprejel ministrskega portfelja. Kar se tiče demisije notranjega ministra Vujičič a, se o njegovem porti felju še ni ničesar odločilo. Glede T r i -funov.iča je ministrski svet soglašal t njim in bo ostal na svojem mestu, dobil pa bo podtajnika. Kar se tiče že prej izpraznjenih portfeljev, bo jutri podpisan ukaz o imenovanju novih ministrov J a n i č a, Kojiča in Simonoviča. V slučaju, da bo dr. Laza Markovič vztrajal na svoji demisiji, bo za njegovega namestnika imenovan minister Uzunovič ali pa minister P e rie.
Ftasko radikalov v akciji proti Radiču.
RADIKALI ZVRAČAJO KRIVDO NA DEMOKRATE.
Belgrad, 28. julija- (Izv.) Vprašanje aretacije Radiča in tovarišev je se vedno a-fctfom razprave v tukajšnjih političnih Krogih. Belgrajska čaršjja je pričakovala, da bodo Radič in tovariši aretirani takoj po glasovanju za izročitev v narodni skupščini. Ta poteza vlade je pa napravila v tukajšnjih diplomatskih krogih zelo slab vtis. Radikali so zato prišli v veliko zadrego in skušajo sedaj zvaliti krivdo na druge, v prvi vrsti na demokrate, češ da so oni s
svojimi intrjgami na neodgovornem mestu u&peli, da je tako prišlo do famozne brzo 'jšvke o izročitvi, Vsekako je to izbegavanje radikalčv značilno. Treba je napraviti konec diskreditiranju izvenvladnih faktorjev s strani radikalne vlade in se mora to najhujše obsoditi, čeprav je verjetno, da so demokrati tudi topot intrigirali. Demokrati so glasovali skupno z radikali in prevzeli odgovornost za vse posledice tega nepremišljenega koraka. •• t :a	a
Ljuba Jovanovič proti izročitvi poslancev.
Belgrad, 28. julija. (Izv.) Predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič je obiskal danes ministrskega predsednika Nikolo Pašiča in ž njim dalje časa kon-feriral. Na tej konferenci sta najprej razpravljala o vladni krizi, nato pa o izročitvi Stjepana Radiča in tovarišev sodišču. Kar se tiče izročitve, je Ljuba Jovanovič zavzel čisto drugačno stališče kot vlada. Kakor se je zaupno zvedelo, Ljuba Jovanovič še do danes ni sporočil uradnih sklepov narodne skupščine sodišču, tako da so sklepi narodne skupščine znani sodišču edino iz časopisja. Sodišča pa proti Radiču in tovarišem ne morejo prej postopati, dokler ne dobe od predsedstva narodne skupščine tozadevnih aktov. Mnogi radikali odobravajo to postopanje Ljube Jova-noviča, ker izročitev Stjepana Radiča in tovarišev ni napravila tistega utiša kakor so ga pričakovali. Stališče Nikole Pašiča seveda tudi topot ni znano.
Preiskava v uredništvu »Hrvatskega lista«.
Osijek, 28. julija,. (Izv.) Sqoci ob 9. so prišli v uredništvo -»Hrvatskega Listam major Stankovič, kapetan Markovič, šest orožnikov in več policijskih organov, na čelu jim namestnik policijskega šefa Omer Bi-ra. Naznanili so članom uredništva, da morajo izvršiti hišno preiskavo. Bira je predložil akt policijskega načelnika, ki se glasi : >Na zahtevo vojnega ministrstva in osješke divizijske oblasti odreja se, da gre odposlanstvo divizijske oblasti takoj v Kapucinsko ulico št. 7 (sedež uredništva. Op. po-roč.) in v sosednje hiše, da jih preišče v svrho iskanja golobov-pismonošev. Šef policije: Tučan.c — Tri ure so preiskovali uredništvo, odpirali predale, prebirali zasebna pisma urednikov, gledali pod pisalne mize in pod omare, premetali vso opravo in skladišča, pa niso ničesar našli. — Končno so šli na dvorišče, kjer imajo privatne stranke colobe. Uieli so enega golo-
ba, ga natančno pregledali in preiskali. Ko so pa videli, da ni nevaren, so ga spustili in z dolgimi nosovi odšli. — Način, kako je bila izvršena preiskava, ter čitanje privatnih pisem posameznih urednikov, kaže, da je šlo za vse drugo kakor za golobe.
ARETACIJA PONAREJEVALCEV' V DENARJA. ■
Zagreb, 28 .julija. (Izv.) Snoči so tu aretirali enajst oseb, ki so na sumu, da so ponarejale 100 dinarske bankovce,
Resni dnevi v Nemčiji. %
Berlin, 28. julija. (Izv.) Iz Lipskega po« ročajo, da je tamkajšnja policija zaprla pet oseb, ki so osumljene, da so pomagale bivšemu kapitanu Ehrhardu pri begu.
Berlin, 28. julija. (Izv.) Državni kane Ier Cuno je pozval k sebi zastopnike agrarnih krogov in jih prosil, naj poskrbe za preskrbo mest z živili, zlasti s krompirjem. Z agrarci se bo vlada pogajala o pogojih za razne dobave še posebej.
Berlin, 28. julija. (Izv.) Komunistična, stranka je imela danes več skodov, na katerih so sklenili, naj strankini pristaši povsod skličejo 29. t. m. protifašistovske shode. Proti fašistom naj se uporablja tudi sila.
Berlin, 28. julija. (Izv.) »8 Uhr Abend-blatt« poroča iz Manheima, da so se tudi v porenskih mestih vršile protidraginjske demonstracije in izgredi.
Bremen, 28. julija. (Izv.) Tu so zaprli več komunistov radi veleizdaje.
Monakovo, 28. julija (Izv.) Komunisti so povsod širili letake, v katerih pozivajo na protifašistovski shod. Dva komunista, ki sta razdeljevala letake, so prijeli.
Berlin, 28. julija. (Izv.) »Berliner Ta-geblatt« poroča, da je turinška vlada dovolila protifasistovske shode. Vlada pa je odredila vse varnostne odredbe.
STIKI Z MAŽARSKO.	•
Budimpešta, 28. julija. (Izv.) Med ogrsko in jugoslovansko vlado je prišlo do sporazuma za ureditev postopanja s premoženjem onih državljanov, ki so £ob£gnili iz ene države .v drugo..
¥„ Katol shod v Llulianl.
25.-28. avgusta 1923.
O V. kat. shodu se malo pišel Marsikje telo pogrešajo obširnih, podrobnih navodil za agitacijo in pripravo udeležencev, povsod bi radi točnih informacij o dosedanjih pripravah odbora in odsekov v Ljubljani, podrobnih pojasnil o neštetih vprašanjih. Te informacije pa zelo redko kapljajo med desettisoče radovednih spraševalcev. Zakaj ne pišemo več?
Da olajšamo udeležbo čknvečji množici, smo sklepni termin za priglase kar najbližje shodu potisnili nazaj — do 8. avg. Vse podrobnosti glede vožnje, prehrane in nastanitve pa bo mogoče nepreklicno objaviti šele, ko zaključimo priglase. Če bi preje hoteli pisati o tem, bi se izpostavili nevarnosti, da sami povzročimo zmedo s poznejšim popravljanjem prezgodnjih objav, s ponovnim izpreminjanjem prezgodaj objavljenih sklepov in odredb.
Splošne informacije o V. katol. shodu pa dobivajo krajevni odbori vseh župnij, ki imajo nalogo, da na sestankih obveščajo vse župljane, ki se zanimajo za shod. Ti vedo že davno, da dobe polovično vožnjo I na železnici, za glavne točke shoda itd. Tudi organizacije v svojem delokrogu pripravljajo člane na shod. Kakšnega pomena je katol. shod, zakaj se ga mora vsak zaveden katoličan udeležiti, to vedo povsod iz predavanj, kjer so odbori in organizacije izvršile navodila in porabile tiskovine pripravljalnega odbora (Osnutek, Vestnik SKSZ, okrožnice, spored v listih).
Ta teden smo razposlali izkaznice in podobice, da bi do 10. avg. mogli imeti v rokah končne prijave iz vseli krajev (2. izvidnica!) in hitro izmeriti potrebe prehrane, nastanitve, vlakov, mere sprevoda, zborovališča itd. Prodaja izkaznic bo najboljša agitacija, pravočasno doposlane, točno izpolnjene izvidnice najboljša priprava za kat. shod! Ti dve nedelji pred 8. avg. morate povsod dobro izrabiti, da prodaste vse izkaznice in naročite še kaj novih!
Po 15. avg. bo mogoče točno in nepreklicno objaviti vse, kar vam je treba vedeti 9 V. kat. shodu.
Pa še en razlog ima naše molčanje! Za V. kat. shod ni treba nobene kričeče reklame, nobenih časopisnih kač, ki se vlečejo skozi mesece! še preden se je sklepalo o tem, kdaj naj bo V. kat. shod, so se vedno bolj množili klici iz ljudstva — kdaj bo zopet kat. shod? In še preden je bil objavljen spored, so desettisoči vseh krajev Slovenije sklenili: 'na- V. kat. shod- v »•'•Ljubljano gremo všil P lis a l i '.. n i a m- o, lior ni bilo treba; kar Tji pa radi : pisali (točna podrobna .navodila), ne moremo pred zaključkvijo prijav. Na katol. shod zavednih Slovencev ni treba skupaj bobnati z umetno reklamo; naši ljudje razumejo in čutijo potrebo časa in so že storili sklep: osi gremo na katol. shod, da pokažemo celemu svetu, kaj smo, kaj delamo, kaj znamo in kaj hočemo Slovenci! Zato bo zbral V. katol. shod v Ljubljani 70.000 do 100.000 versko in narodno zavednih Slovencev in Slovenk, ki bodo v najlepšem redu veličastno manifestirali svojo voljo.
Ali sedaj razumete, da za vodstvo priprav V. katol. shoda ni glavno vprašanje: kako privabiti ljudi na shod (to delajo krajevni odbori), ampak kako spraviti tolike mase v mesto in jih urejeno premikati po sporedu. Ura priprav gre tiho, nevidno in neslišno, a zanesljivo in točno! Nimamo sicer milijonov in držav, ali deželnega aparata na razpolago, zato pa mislimo in delamo že dolge mesece. Zaupamo tudi vsem krajevnim odborom, da bodo točno in hitro po- | slovali te zadnje tedne po navodilih centrale in bo 26. avgusta videla Ljubljana
Edg|r Allan Poe:
Znameniti doživljaji Arturja Gordona Pyma.
(Dalje.)
Trajalo je precej dolgo, da sem prepričal tovariše, da je bilo naše upanje spet prevarano. Odgovorili so mi na vse trditve z tem, da so me debelo zijali kakor da ne verujejo v take prevare. Najbolj me je zabolelo Augustovo ponašanje. Vzlic vsem dokazovanju je venomer trdil, da se ladja bliža kar moči hitro in se pripravljal, da prestopi krov. Vsak kos morskega mahu, ki jc mimo priplaval, je trdovratno smatral za pričakovani čolniček in hotel skočiti vanj. Tulil in vpil je, da je srce trgalo. Z vso silo sem ga moral zadrževati, da ni •skočil v morje.
Polagoma smo se pomirili. Dolgo smo frli. za ladjo, dokler ni izginila v daljni megli. Zrak je postajal soparnejši, lahna sapa je zavela. Ko je tuja ladja docela izginila izpred oči, se je Parker naenkrat obrnil proti meni s takšnim izrazom na licu, da me je kar streslo. Nastopil je tako odločno, kot še nikoli. Še preden jc odprl usta, mi je reklo srce, kaj bo povedal. Z malo besedami jc predlagal, da mora eden ras umreti, da ohrani ostale. * ' -
največjo in. najlepši manifestacijo 'Slovencev dosihdob.
So, ki jim ne gre v glavo, odkod se bodo vzeli taki tisoči. Njim bodi danes ustreženo z nekaterimi številkami še v juniju — ko. ni bil znan niti spored niti razne pozneje dosežene olajšave — vposlanih izvidnic.
Raznovrstni kraji Kranjske (večji, mali, bliže železnice ali Ljubljane, oddaljeni itd.): Begunje pri Cirknici: 150 oseb, Kamnik 400, Homec 170, Sela nad Kamnikom 190. Predoslje 200, Podbrezje 70,; Lesko-■vec 450, Vel. Dolina 120, Janče 270, Vič 750, I'reska: 150, Šmartno pod šmarno goro 400, Sv. Helena 200, Moravče 500, Šmihel pri N. Mestu 230, Kranjska gora 100, Jesenice 400, Črnomelj 460, Lučine 60, Železniki 150,:Š anga 150, Horjul 200, Rovte nad Vrhniko 100, Dol. Logatec 250, Črni vrh 100, Ambruš. 150. V sličnem razmerju skoro vse. druge, župnije..
Raznovrstni kraji štajerske: št. Jurij ob Taboru £0, Teharje 370, Hoče 100, Sv. Lovrenc na Dr. polju 50, Marija Nazaret 50, Žreče pri Konjicah 70, Dobjo pri Koz-jaku 80, Laško 135, G. Radgona 60, Ljutomer 120, Sv: Križ 1<X), Sv-. Marko niže Ptuja 100, Majšperg 30, Tin je 30; Makole 70, Sv. Benedikt v SI. Gor. 70, Škale 1-40, šmihel pri Šoštanju 400, Št. Jurij ob južni žel. 160, Šmarje pri Jelšah 120, Ponikva ob j! ž. 90, Središče 60, Svetinje 30, Velika Nedelja 100, Sv. Tomaž 50, Sv. Miklavž 40, Videm 110, Rajhenburg 200, Pišece 100, Koprivnica 60, Sv. Andraž v Halozah 75. Stično druge župnije.
Skoro povsod bodo številke še rastle te dni, ko dobe v roke izkaznice in podobice ter se začno pripravljati priglašenci na shod, ko se začne petie himne katoličanov učiti, ko bodo citali in slišali dnevno o pripravah. V kratkem bo cela Slovenija en sam tabor, ki se mobilizira, da nastopi . in izvede 26. avgusta v središču Slovenije, v naši Ljubljani najveličastnejšo.zgodovin-, »ko narodno; manifestacijo Slovencev.
Načelstvo zunanjih priprav V. katol;
shoda. * * *
Spominske podobice pri odpošiljatvi izkaznic še niso bile vse natiskane. Zato nekateri naslovi niso dobili podobic, pač pa v evidenčni poli vpisano številko, koliko jih dobe. Naj se ne vznemirjajo vsled tega, ker že v par dtieh dobijo vsi toliko podobic, kolikor je V' eVid. poli navedenih.
Prijave za stanovanje naj pošljejo .tisti, ki žele svojo posteljo ali sobo. Kdor se zadovolji s skupnim ležiščem na slami, se mu ni treba posebej".pri glas iti, le/V iz-;'X?diiici8. 3Vg.!.). je trelja .navesti:'.število moških,»žensk' in Čas prenočevanja', v Ljubljani. Dalje poskrbimo sami. Cene v hotelih (od 22.50 do 57 Din, glej II. okrožnico) so znane, privatna prenočišča bodo približno istih' cen. Najbrže bomo morali zahtevati,_da priglašenci vpošljejo tudi denar za posebna prenočišča vnaprej, ako ne bo mogoče drugače zasigur&ti 'stanovanj.
Na Brezjah bo vse pripravljeno za sprejem udeležencev kat. shoda, kolikor pač malo :elo more to storiti. Samostansko predstojništvo poskrbi za 68. gg. duhovnike in uredi s, posestniki in gostilničarji potrebno za prehrano in nastanitev romarjev. Mostnino plačajo gg. vodniki skupaj za cel vlak (po 1 K od osebe tja in nazaj). Za pridige in pobožnosti naj skrije č. gg. sami v pismenem dogovoru s samost. predstojni-štvom, ki bo pomagalo tudi z gg. spovedniki. Vozni red vlakov in dneve romanja za posamezne okolice objavimo po končanih priglasili v dogovoru z gg. vodniki in železnico po IO.- avg.
0 prehrani-vse potrebno objavimo prihodnji teden.
Že delj časa sem mislil, da bomo prišli do tega zadnjega grozotnega, zaključka. Na tihem sem se odločil, da rajši utrp.im; smi t na kakršenkoli način, kot pa da.dopustim tudi v najhujšem slučaju uporabo takega sredstva. Strahote gladu niso omajale trdnega sklepa. Peters in Augustus nista slišala Paekerj6'yega predloga. Šel sem torej s Parkerjem v stran, prosil Boga na tihem, da me okrepi v nameri, in skušal odvrniti Parkerja od strašnega načrta. Boril sem se dolgo z njiin, ga prosil in rotil pri vsem, kar mu je sveto. Silil sem vanj z vsemi razumnimi prepričevanji, ki so mi prišla na misel, da naj opusti nakano in ne zine besede o .tem ostaUma.
Poslušal je vse, ne da bi me skušal zavračati in ž,e sem upal, da se bo udal. Ko pa sem končal, je dejal, da ve dobro, da imam prav. Najstrašnejc, kar si more člo-. vek izmisliti, je takšno grozodejstvo. Do-zdaj je že tako dolgo trpel, kakor dolgo dopušča človeška narava. Nepotrebno je, da vsi poginejo, če je možno in verjetno, da smrt enega otme ostale. Naj sc le ne trudim, da ga pregovorim; njegov sklep je bil storjen še preden se jc prikazala ladja in le to ga je oviralo, da nam ni že prej pojasnil namere.
Zdaj sem ga prosil, naj vendar preloži načrt na kasnejši čas, saj je mogoče, da
'--• Krajevni odbori in organizacije! Porabite današnjo in prihodnjo nedeljo, za razpečevanje izkaznic iu podobic. Kjer vse raz-pečate, tukoj sporočite, koliko jih se potrebujete ozir. upate razpečali, da vam takoj pošljemo. Ne pozabite, da z 10. avg. zaključimo prijave, vi pa morate vsaj do 8. avg. odposlati točno izpolnjeno izvidnico.
______	Pripr. odbor.
' Iz. immm politike,
*	Ekspoze poljskega ministra za zunanje zadeve. Poljski minister za-zunanje zadeve Seyda je v svojem ekspozeju 26. t. m. o zunanjepolitičnih smernicah republike v sejmu izvajal sledeče: Konferenca ha Sinaji se tiče onih držav, ki slone na senžer-menski, nejilski in trianonski pogodbi. Ker Poljska ni zgrajena na teh političnih podlagah, niso dani nobeni realni pogoji, da bi pristopila mali antanti. Pač pa bo Poljska podpirala kombinacijo v srednji Evropi, ki bi, upoštevajoč verzajski, senžermenski, nejilski, trianonski in riški mir, zasigurala trajni mir in gospodarsko obnovo. Zato je stališče Poljske do male antante vseskozi prijateljsko. Zlasti se opira Poljska na ali-janco z Romunijo, ki se prizadeva tudi za zboljšanje odnošajev med Poljsko in Čeho-slovaško, ki še vedno niso popolnoma urejeni. Sinajske konference se Poljska ne udeleži, pač pa se vrši konferenca med zastopniki male antante in Poljske pred zasedanjem Društva narodov septembra meseca v svrho skupnega postopanja.
*	Dcficit poljskega budžeta. Dohodki poljskega dr žilnega budžeta. za prvo polletje leta 1923 znašajo 2.963 milijard, stroški pa 4953 milijard mark. Odkod deficit, se vidi iz tega, da se je za armado potrosilo 1505 milijard, to se pravi skoro polovica vseh dohodkov.
*	Preosnova fašistične narodne milice. Vrhovni fašistični svet je dne 26. t. m. pod predsedstvom Benita Mussolinija ^klepal o preosnovi narodne milice. Sklenili so, da država ne more pogrešati črnih srajc, dokler cilji fašistične revolucije niso popolnoma zavarovani, dokler fašistični duh ne obvlada vseh duhov v deželi. Narodna milica bo imela dva poziva: prvega š 300.000 možmi in drugega z 200.000 možmi. Milica ima značaj politične policije. Njena naloga je ščititi javni red,, onemogočiti vsak upor t.roti sedanji vladi in zagotoviti miren socialni razvoj. Pri navadnih policijskih poslih milica ne sme sodelovati. Milica razbremenjuje armado, da ji ne bo treba nastopati ob notranjih nemirih in se bo mogla popolnoma posvečati zgolj zunanji brambi domovine. :V.slučaju vojne.se .bo v.to.svflio vojaško '.vežbala, .V milici velja njena' lastna dlsci-plir.a in spadajo pristaši pod vojaško sod-
' stvo.
*	Fašistične manifestacije za italijanskega prestolonaslednika na Reki. Zadnje čase potuje itali janski prestolonaslednik po Jadranu ob istrski obali in je obiskal vse važnejše obmorske kraje. 26. t. m. se je peljal mimo Reke v Opatijo. Ob tej priliki so priredili reški fašisti velike manifestacije in se potem odpeljali za prestolonaslednikom v Opatijo. Fašistično reško glasilo «Vedetla d'Italia<< piše seveda, da je te manifestacije priredilo reško prebivalstvo, ki da ne bo nehalo zahtevati, da se Reka združi z domovino Italijo. Iz avtor.omistič-nih krogov na Reki pa poročajo, da se fašisti živahno oborožujejo in da so posadke na meji proti Jugoslaviji ojaeili.
*	Turčija in Albanija. Albanska vlada je sklenila vzpostaviti diplomatske zveze s Turčijo. V to svrho je odpotovala v Angoro albanska misija z Ehref Ferakom; predsednikom narodne skupščine, na čelu.
J * Ruske avtonomne države. Izvrševal-ni odbor ruske zvezne države je sklenil, da
nam pride kakšna ladja na pomoč. Spet sem ga nagovarjal z vsemi dokazovanji, od katerih sem pričakoval, da bodo vplivala na njegovo robato naturo. Odvrnil je, da ni prej spregovoril, dokler ni. več mogel drugače. Dalje živeti brez živeža je nemogoče; naslednjega dne bo vsaj kar se njega tiče, predlog prekasen,
Ker ga prijazno prigovarjanje ni prav nič ganilo, sem skušal ubrati druge strune. Rekel sem, da mora videti, koliko manj sem trpel od ostalih, da je moje zdravje in moč večja kot pri vseh, kratkomalo da bom rabil silo, če bo treba, in da ga bom brez odlašanja treščil v morje, ako jima bo odkril krvave ljudožrske misli. Nato me jc zagrabil za vrat, potegnil nož in poskušal opetovano, da mi ga zarine v želodec. Le izredna slabost ga jc odvrnila od izvršitve nasilja. Tedaj pa jc visoko vzplamtcl srd v meni. Navalil sem nanj in ga pritiskal proti ograji s trdnim namenonl, da ga sunem s krova. Rešil ga pa je Dirk Peters, ki jc pristopil, naju ločil in vprašal, kaj je. . Preden sem zadržal Parkerja, mU je že pw-. vedal vzrok razprtije.	• '
Vpliv njegovih besedi jc bil dosti straš-nejši, kol sem si predstavljal. Augustus in Peters, ki sta očividno oba skrivoma hranila isto grozno misel že davno, sta pritrdila Parkerju in zahtevala takojšnjo izvršitev predloga. Pričakoval sem, da bo vsaj eden njiju toliko premišljen, da mi bo
se Karelija, ki je bila dozdaj samoupravni komuna, pretvori v avtonomno republi|v0J
*	Za intenzivne (rgovske zveze moJ Poljsko in Rusijo se zavzema varšavski
Industrijska in trgovska revija«. Rusiji more uvažati na Poljsko zlasti železo, fc-1 for, bombaž, lan, kavijar, ribje konzerve {1
f>odobno. Za to pa je treba da se izboljšaj! udi medsebojni politični odnošaji. 1
*	Anglija iu Mažarska. V zgornji zbori niči je minister za zunanje zadeve lord Curj zon izjavil, da je Anglija pozvala feosedl Mažarske, da naj vzpostavijo s to državi prijateljske stike. V razgovorih z dr. Bol nešein je konstatiral, da čehoslovaški mjJ nister za zunanje zadeve napram mažarJ skemu problemu zavzema prijazno stališče] Anglija je za to, da Mažarska dobi medna! redno posojilo po primeru Avstrije. Tudi ostali lordi so se zelo zavzemali za Mažarl sko in lord Newlon je celo predlagal, nJ Anglija nobeni države tnalo antante ne p-J sodi denarja, dokler se le-te ne sporazuraoJ jo z Mažarsko. Treba pa je naglašati, da ia lord Curzon odločno naglašal, da mora MaJ žarska določbe trianonske pogodbe lojalJ no zpolnjevati. Tudi je dejal, da bo ena glavnih nalog konference na Sinaji, da rcii mažarski problem v njegovem smislu.
+ Vlada petnajstorice. V vseh parla-l mentih je navada, da se parlamentarna veJ čina ozira tudi na resne in upoštevan j vredne predloge opozicije in jih tudi uza-l koni. Samo taka zakonodaja je dobra i J jamči za njeno stalnost do gotove merel Današnja naša vlada pa se na to pravilol ne ozira. Pri nas vlada danes 15 ljudi -J ministrov — ki najprej svojo voljo vsiliiJ radikalnemu klubu, ta zopet prerine vi ministrske želje skozi parlamentarne cdl bore, ki jih ima popolnoma v oblasti i J radikalska večina v parlamentu ima nalogo! da odobri vse, kar so sklenili odbori. Nal mesto ustavne in parlamentarne vlade iraal mo torej oligarhijo ali tiranijo petnajstoril ce. Tako piša belgrajska «Pravda«, ne mil kar ugotavljamo zaradi -rSlov. Naroda«, dil bo vedel, na kateri naslov naj se zaleti. I
+ Likvidacija pokrajinskih upravi Grožnji z amputacijo je sledila grožnja J špijonskkm procesom, tej pa sledi zopsll grožnja z likvidacijo pokrajinskih upravi Belgrajski iisti so začeli namreč kampanjo! naj se pokrajinske uprave opuste lepo pol lagoma, najprej v Dalmaciji, potem čez ne! kaj časa v Bosni, nato zopet presledek, idl mu naj sledi likvidacija pokrajinske u: ra-l ve v Sloveniji, tako da bi se ljudje paonsJ navadili na novo stanje drug za-drugim, čel če se bo likvidirala pokrajinska uprava za Dalmacijo, bodo Slovenci tiho i aH r vati, Seri se njih samih to nič ne tiče itd. Ko pa sel bodo Daimatinci, Slovenci in Bosanci priva-l dili na novo stanje, naj sledi glavni uda-rec: likvidacija na Hrvatskem, za katero so ostali deli države ne bodo več brigali, iako da bodo Hrvatje v svojem odporu popolnoma osamljeni — po mislih in računih naiše slavne vlade. Priznavamo, da je ta namera belgrajske vlade odlična uporaba principa >Divide et imperac, ampak zlo je v tem, da mi ta princip že predobro poznamo in zato se ga pri nas nihče več ne boji. Vlada naj ga le začne dosledno izvajati in prepričala se bo, da Hrvatje ne bodo ostali osamljeni v svojem odporu in Slovenci in Daimatinci tudi ne. Čudno pa je, odkod belgrajska vlada dunajske in pestanske metode tako dobro pozna, tako dobro, da bi jo' skoraj mogli osumničiti — avstrijakant-stva...
-f Potreba notranjega sporazuma.
Deutsches Volksblalk piše o notranjem političnem položaju, da se čim dalje leni odločnejše razvija od centralizma k parliku-
olajšal odpor proti strašndmu Parkerjeve-mu načrtu. Če bi mi eden ali drugi pomagal, sc nc bi bal, da bi se poizkus, nastopiti proti izvršitvi nakane, izjalovil. Ker je bik moje pričakovanje varano, je bil zadnji čas, da sem mislil na lastno varnost. Nadaljno upiranje bi napotilo besneče tovariše, da ne bi pošteno ravnali z mano v žaloigri, ki je sledila.
Pritrdil sem jim torej in prosil le te uro odloga, da bi se megla skadila. Potem bi ne bilo nemogoče, da bi znova ugledali ladjo. Po daljšem prerekanju so prošnji ugodili. Kakor sem pričakoval, se je racala dvignila, toda prej kot v eni uri; kajti medtem se jc sapa ojačila. Nobene ladje ni bilo videti. Pripravili smo sc na žrebanje.
Protivi se mi silno, popisali ogaben prizor, ki je sledil. Kasnejše dogodivščine ga niso niti najmanj izbrisale iz spomina, ki mi bo zagrenil vsak trenutek življenja. Zato bom kakor urno mogoče prešel vse te dogodke.
Edini' način vadljanja, ki smo se # hiogli posluževati, je bilo žrebanje bilk Nadomestili smo bilke z lesenimi drobci, ki naj bi jih jaz držal v roki. Podal sem sc na sprednji konec ladje, nesrečni tovariši pa so se molče ustavili na nasprotnem koncu, s hrbti obrnjeni k meni. JCo sem žrebe urejeval, sem pretrpel naičoriupejšo duševno tesnobo.
fDalie *!<*U.1
. Dvanajsto poglavje.
larizmu. S tem dejstvom, pravi list, je treba računati in je le obžalovati, da se je prvi poizkus za sporazum med radikalno vlado in federalističnim blokom tako žalostno izjalovil. Razvoj v decentralistični smeri se sedaj še hitreje vrši in čim dalje jasnejša postaja potreba, da se s to smerjo išče sporazuma, ako nočemo, da nastane parlamentaren in izvenparlamentaren boj, ki bo ohromil ali celo povžil najboljše moči naše države. — Kakor se vidi, prihajajo Nemci — vsaj teoretično — do boljšega prepričanja o naših notranjih razmerah.
štajerske novice.
Dr. Andrej Karlin, škof lavantinski.
Lavantinska škofija, ki sta jo dičila taka moža kot Slomšek in Napotnik, je dobila po več kot enoletni vakanci škofa, dostojnega svojih prednikov, dr. Andreja Kar-lina, M ga danes v Mariboru slovesno ustoličijo.
Novi lavantinski škof, rojen 1857. leta, Je Gorenjec iz Stare Loke, skromen, delaven, žilav, zraven pa ljubezniv, očarujoč družabnik in mož velike erudicije, ki so mu gotove simpatije vsakogar, kateri se z njim sreča. Kakor nalašč je za zeleni Štajer, kjer ljubijo ljudi veselega srca, krasne besede in neumornega dela.
Dr. Andrej Karlin je Slomšku podoben po tem, da je bil do danes z malim presledkom vzgojitelj, ravnatelj Alojzijevišča, po tržaškem intermezzu pa ravnatelj zavodov Sv. Stanislava, prisrčen prijatelj srednješolske mladine, poznavatelj mladih uka-željnih src. Kakor Slomška in Napotnika ga diči izglajeni govorniški dar in spretno pero, ljubezen do nabožne in do lepe knjige, vrhtega pa je strokovnjak v cerkveni glasbi, sploh izrednega lepočutja, kar se razodeva tudi v njegovi zunanjosti in finih ma-nirah.
Njegovo življenje bi bilo soglasno z nje-jbvim vedrim, vseskozi vravnovešenim značajem poteklo mirno in brez velikih peri-petij, da mu ni Bog naprtil leta 1911. na rame težkega križa škofovanja v Trstu, kjer je še vsakemu škofu bilo na poti posutega obilo trnja Kot velik slovenski domoljub se je dr. Karlin, dasi vseskozi pravičen in izvrsten poznavalec italijanskega jezika ter načina mišljenja, imel ves čas boriti zoper ovire, ki mu jih je stavljal na pot laški iridentizem. Kupo trpljenja je izpil do dna za časa svetovne vojne in je ob prihodu italijanske oblasti v Trst bil kmalu izpostavljen divjanju fašistovske tolpe, ki je udrla v njegovo palačo ter mu grozila. Ker mu je bilo nadaljnje uspešno delovanje onemogočeno, je na tržaško škofijsko sto-lico resigniral in se umaknil v domovino.
Prepričani smo, da bo lavantinska škofija dr. Andreja Karlina za prestane udarce usode bogato odškodovala. Ljubezen svojih štajerskih vernikov si bo tem lažje pridobil, čimbolj rabijo ravno takega vnetega in izkušenega delavca na cerkveno-izobra-ževalnem in organizatoričnem polju kakor je on, ki ga je rajni Krek visoko čislal. Dr. Karlin je bil predsednik »Katoliške družbe« v Ljubljani, te matice vseh naših poznejših katoliških političnih in prosvetnih organizacij, član »Katoliškega tiskovnega društva«, vseh naših važnejših gospodarskih zavodov ter velik pospeševalec kr-Ičanskosocialne delavske organizacije.
Pravičen napram vsem, poosebljena tiubeznivost, taktnost in obzirnost, pa bo novi škof imponiral vsem brez razlike in bo dober višji pastir vsem brez izjeme. Tudi država si lahko častita na možu, ki je vedno visoko cenil državljanske in narodne
Teden M v Nemeiji.
(Dr. V. R.)
(Konec.)
Znano je, da je Monakovo mesto umetnikov, znanstvenikov, mesto znanstvenih zbirk in umetniških galerij; središče vele-tndustrije in trgovine v južni Nemčiji. Mesto Je zanimivo po svoji zunanjosti in notranjosti, zlasti pa po svojih bogatih muzejih, slikarskih galerijah in zbirkah 1 Tudi Slovenci smo bili in smo še deležni darov »onakovskih umetniških muz. (Ažbe, Šu-bic in dr.) Sedaj študira tudi par slovenskih tehnikov v Monakovem tako tehnik Deu iz Maribora. — Pondeljek 9. julija je bil namenjen trgovinam in izložbam; nekateri smo šli še v razne muzeje, tiskarne, pivovarne, tovarne i. t. d.
V pondeljek popoldne smo napravili v prijetni družbi g. Penna še izlet na Starn-bergersee. Jezero ima krasno lego med zelenimi gorami in hribčki ter je podobno Vrbskemu jezeru. S parnikom smo napravili izlet po celem jezeru. Vožnja je bila krasna. Na parniku je ves komfort. Privoščili smo si črnega piva in belih klobasic. Ko smo se okrepčali, je zadonela slovenska umetna in narodna pesem raz krov tja po širni jezerski gladini. Vsi sopotniki so občudovali milino in lejaoto slovenske pesmi
čednosti v svitu večnih načel katoliškega nauka.
Novemu škofu, ki je bil vedno tudi velik prijatelj našega lista: ad multos an-nos!
* * *
š Predvečer vstolicenja škofa dr. Karlina. Snoči je bil na nogah ves Maribor in tudi okolica, da pozdravi novega škofa. Okoli 8. zvečer so se začele zbirati ljudske množice po ulicah v bližini škofijske palače. V Vetrinjski ulici so se razvrstila krščanska prosvetna društva iz Maribora in okolice. Večtisočglava množica se je valila po Jurčičevi, Gosposki in Šolski ulici na Slomškov trg pred škofijsko palačo. Naprej je korakala godba kat. mladine, sledili so bakljači z gorečimi bakljami, pevski zbor in društva. Hiše na Slomškovem trgu so bile razsvetljene in okrašene z zastavami. Stolp stolne cerkve je bil krasno električno razsvetljen. Ko se je škof dr. Karlin pokazal pri oknu, je godba zaigrala »Naprej«. Pevski zbor kat. mladine je zapel »Pozdrav«, »Buči morje« in »Triglav«. Nato je šla k škofu deputacija kršč. prosvetnih društev, da pozdravi novega vladiko. Škof se je za pozdrav ljubeznivo zahvalil in povda-ril, da se bo zanimal za društvo, kolikor bo v njegovi moči. Končno je še mnogoštevilni pevski zbor Glasbene Matice zapel več narodnih pesmi. Množica je prirejala navdušene ovacije novemu škofu, ki je prijazno odzdravljal in se zahvaljeval.
š Sv. Lenart v Slov. Goricah. Dne 25. julija 1923 popoldne je umrla, kakor smo že poročali, gdč. Ružena S t u p i c a, na domu svojih starišev v Sv. Lenartu v Slov. gor. Rojena je bila 21. julija 1906. Študirala je na realki v Mariboru, kjer je bila ravnokar dovršila peti razred z dobrim uspehom. Zavratna bolezen — škrlatica je uničila to nežno življenje v najlepši mladosti, sredi rož, v domačem rodbinskem krogu. Pokojna je bila vzgojena vzorno. Kamor je prišla, je znala vzbuditi veselje in življenje. Rada je tudi sodelovala pri krščanskih organizacijah. Preživela je lepo mladost, živela je vzgledno in umrla Bogu vdano. Naj počiva v miru!
š Dobrna pri Celju. Jugoslovanska Matica nam je 26. julija priredila prav lep večer v zdraviliški dvorani. Na vsporedu je bila godba, petje, deklamacije, govor, solospevi dr. Po-poviča in prosta zabava. Večer Jugoslovanske Matice je zadovoljil popolnoma tako v gmotnem kakor v moralnem oziru. Zahvala gre odboru, gospema Jankovič in Schmidt ter gdč. Anici Jankovid, ki so vodile zunanjo pripravo. Skriti, a delavni aranžer je bil g. nadučitelj Schmidt. Hvalo smo dolžni g. dr. Popoviču za umetniško sodelovanje, domačemu pevskemu zboru za požrtvovalno, mestoma dovršeno pet je, pevovodji č. g. Hrastelu in godbi za prijazno sodelovanje. Vsi sodelovalei so odšli domov ovenčani s šopki in venci, mi pa tudi z radostjo v srcu.
IZ PTUJA.
Poštnemu uradu! O poŠti v Ptuju ni slišati kakih posebnih pritožb, ker uradništvo dobro in vestno posluje. Ne samo uradništvo, tudi pi-smonoše in drugi nastavljenci vrše svojo dolžnost kakor je treba. Neko željo pa imamo danes in povemo jo v »Slovencu«, da jo bo slišala tudi poštna direkcija v Ljubljani. Okoli prvega vsakega meseca se tere pred blagajno vse polno ljudi, ki čakajo, da oddajo denar. Čas je zlato in zato je to čakanje nepotrebno in bi se dalo lahko odpraviti, če bi bih prve dni v mesecu odprti dve blagajni, da bi ljudje hitreje prišli na vrsto. Ni vsak uradnik dovolj spreten, da hitro odpravi stranke. Zato smo prepričani, da bo poštna direkcija ustregla tej želji trgovskih krogov v Ptuju in okoliškega ljudstva.
Letina bo letos na Ptu;skem polju prav obilna. Sena je bilo dovolj, tako da si bo ži-
—	toda žalibog smatrali so nas (Nemci) za Turke. — Zvečer smo se vrnili z vlakom nazaj v Monakovo, večerjali na kolodvoru ter se poslovili od ljubega nam mesta in gospoda Penna in zdrdrali z brzovlakom nazaj proti Salzburgu, Beljaku in Podrožici in v torek dopoldne ob pol enajsti uri smo bili že v Ljubljani.
Splošni /tisi s pota po Nemčiji.
Omenil sem že, da so vsa mesta pedan-tično snažna, čista, da vlada povsod po mestih, zunaj na cesti kakor v notranjih lokalih strog, vzoren red, snaga in lepota ter nekaka domačnost. Prebivalstvo je zelo resno, nekam zamišljeno. Pozna se mu, da je preživelo hudo vojno. Ljudje so bolj tihi kot glasni bodisi na cesti, v trgovini ali gostilni. — Na vsa vprašanja in prošnje so zelo uslužni in radi postrežejo, če le morejo. — Čez Francoze ne zabavljajo glasno in so v svojih izjavah previdni, rezervirani. V svoji notranjosti pa srčno želijo Francozom poraz in propad. Jugoslavije ne po-jfeajo^osti'«— ali pa nič — razun politikov. Samo nek avgsburŠki trgovec mi je razlagal, da Italija hrepeni po Jugoslaviji.
—	Meščani so oblečeni čedno, toda pripro-sto. To se opazi zlasti v Angsburgu i« ' Niirubergu. Dame so zelo skromno" toda dostojno oblečene. Prav nič onega razkošja, lepotičja in nakita kakor je v naših mestih. V vsem življenju, delovanju in pe-
vinoreja polagoma zopet opomogla. Tudi zrnje je dobro in kleno. Ako bo vreme ugodno in ne bo toče, bo tudi v vinogradih kaj brati. Ze dolgo ni bilo tako ugodne letine. Sočivja pride obilno na trg in nima pretiranih cen.
Zaporne kazni, ki so jih dobili udeleženci orjunskih izgredov v Ptuju ob priliki nemške pevske slavnosti, bo baje vlada spremenila y denarne kazni.
Stavka rudarjev.
Rudarji trbovelj. premogokopne družbe so z današnjim dnem že 8 dni v stavki. Stavka je izključno gospodarskega značaja. Stavka je resna in rudarji se zavedajo tega.
Včeraj, dne 28. julija se je vršil razgovor v knjižnični dvorani na pokrajinski upravi, katerega je sklicalo rudarsko glavarstvo na iniciativo ministrstva za šume in rude po svojih odposlancih. Bil je nekak predrazgovor informativnega značaja in sicer samo z zastopniki delavstva. Razgovor je vodil g. rudarski svetnik ing. Pehani, prisostvovali so gg.: načelnik Simeonovič in inšpektor Nelkovič iz Belgrada, dalje inšpektor Gostiša iz Sarajeva. Za delavstvo so bile zastopane sledeče organizacije: Jugoslovanska strokovna zveza, Jugoslovanska strokovna zveza rudarjev, Zveza neodvisnih strokovnih organizacij, Zveza rudarskih delavcev in Narodno socialna zveza ter nekaj zaupnikov.
Po daljši razpravi, iz katere je izzvenelo, da trboveljska premogokopna družba stoji še vedno na istem stališču kot je bila pred stavko ter da niti oblasti niso uvidele tega, da je tudi to v škodo narodnega gospodarstva, če je delavec v slabem
Dnevne novice.
—	251etnica Jugoslovanske katoliške jed<
note v New Yorku. Ena najvažnejših slovenskih organizacij v Ameriki —Jugoslovanska katoliška jednota je slavila 21. in 22. t. m. 251etnico svojega obstoja. Na slovesnosti je govoril med drugimi ameriški senator Hon. Henrik Shipstead. JKJ je zavarovalna organizacija na vzajemnopodporni podlagi. Svoje člane zavaruje za slučaj bolezni, nezgode in smrti. Iz neznatnih početkov se jz vsled svojega strogo poštenega in točnega poslovanja razvila v mogočno društvo, ki je svojim članom močna opora v vseh težkih trenotkih. Danes združuje JKJ 111 podpornih društev in šteje v mladinskem oddelku 4059 članov (otrok), v oddelku za odrasle pa 8958 članov, skupaj 13,017 članov. Od ustanovitve do dne 31. maja t. L je izplačala 2,144.237 dolarjev podpor in posmrtnim skupna vsota zavarovalnin v članskih certifikatih je znašala 31. maja 1923. leta 7,390.500 dolarjev, skupno premoženje pa 595.175 dolarjev. Kritične čase je preživela JKJ v letih 1918. in 1919., ko je po celem svetu razsajala morilna influenca ter je umrlo na njej tudi 143 njenih članov. Organizacija je apelirala na požrtvovalnost članov in začasno podvojila prispevke.Tako s! je z nova opomogla in danes je nadsolveatna. V družbi so se pred nekaj leti vršili vroči notranji boji; liberalni člani so zahtevali, da se iz naslova odstrani beseda »katoliška« in nadomesti s »podporna*. To je večina odklonila, vendar je organizacija nepolitična in ne-verska. Tega bi se moralo držati tudi Jedno-t;no glasilo »Glas Naroda«, ki pa le prerado ponatiskuje iz ljubljanskega »Slov. Naroda«. Vsekakor so si možje, ki vodijo JKJ, pridobili za naše rojake v Amsriki velikih zaslug. JKJ razteza danes svoje delovanje od New Yorka do Pacifika \er od severa do juga. Bog blagoslovi delo tudi v bodoče!
—	Poroči se danes na Bledu g. dr. Lovro L i p i č , avskultant pri okrožnem sodišču Novo mesto, z gdč. Marijo O k i č k i iz Vodmata pri Ljubljani.
hanju se opaža resnost, hladnost, mirnost, preudarnost ter varčnost. Ljudje žive splošno dobro, pomanjkanja ne trpe. — Sedaj imajo po vseh mestih mnogo beguncev iz Poruhrja. Zbirajo zanje denar pri vseh prireditvah. Francoze, francosko blago, knjige, vožnje po francoskih vlakih bojkotirajo na celi črti.
V zabavi, veseljačenju, pitju in petju so skromni. Ob enajstih zvečer se zaključijo vsa gledališča in varijeteji, točno ob dvanajstih vse gostilne, kavarne, sploh vsi javni lokali. Godbe utihnejo, pivo se ne toči; gostje se čisto mirno — razidejo na svojo domove — in tujci v hotele.
Za 1 dinar smo prvi dan dobili 1650 mark, drugi dan 1760, tretji dan 1850 mark.
—	Kurz je potem skoro na tej višini ostal.
—	Z našo valuto se v Nemčiji (južni) prav dobro in ceno živi. — Za absolvente tehnike je bil izlet zelo poučen. Prvič so videli tuji svet, tuje ljudi, drugič moderna industrijska mesta, tovarne, muzeje, izložbe, trgovine, tretjič so se po tovarnah in muzejih mnogo koristnega v prav kratkem času naučili, razširili si svoje duševno obzorje in kar je še največ vredno, navadili so se kretati, potovati in si sami pomagati po tujih velikih, modernih mestih.
Vsem zahtevam modem, stroja usodi »Stoewer«. Zastop Ljubljana. Šelenb. ul. 6-L
„ —*
gmotnem položaju, ker ne zmore dela, ka« kor bi ga lahko, če bi bil v boljšem gmot-» nem položaju. Poudarja se samo in navaja kot edini razlog proti delavski zahtevi M da bi potem tudi rudarji drugih podjetij in državnih premogovnikov zahtevali zviS šanje.
Iz tega sledi, da so'plače na splosifci pač premajhne. Navaja se tudi, da je tako gibanje v škodo narodnemu gospodarstva! Priznamo to, vendar kje pa je to zapisanoi da bi moral vedno ravno delavec-premo-, gar v dobro narodnemu gospodarstvu al? bolje rečeno gotovi kliki trpeti?
Cela razprava je potekla brezuspes* no; pokazalo se je pa, da se je delavstvo po svojih zastopnikih vsaj nekoliko pribli* žalo sporazumu, v tem ko družba ne. U
Po posvetovanju vladnih zastopnike^ se je naznanilo zastopnikom delavstva, naj se oglasijo popoldne na rudarskem glavar* stvu, kjer se bo povedalo, kako stoji za^ deva in če se bo družba približala, da sei bo napovedal dan pogajanj.
Popoldne ob petih so se zglasili stopniki na rudarskem glavarstvu, kjer so jim naznanili, da družba vztraja na listen* stališču kot pred stavko.
Od strani delavstva se je moglo samd| pribiti, da se je ono približalo sporazumu in pokazalo dobro voljo, da pa druž-! ba še vedno vstraja na svoji prvotni izjavil in pade vsledtega vsa krivda na družbo; ter da bo delavstvo vztrajalo in se bojevalo] do skrajnostL
Geslo slovenskega premogarja je da-; nes: »V tem boju stoji ali pade,« ker si jej na jasnem, da se bojuje za pravično) ia upravičeno stvar.
—	Glasovalni imenik zdravnikov za voliti ve v zdravniško zbornico v Ljubljani dne li septembra 1923 je razgrnjen in na vpogled zdravnikom od 1. avgusta do 1. septembra 1923 pri vseh okrajnih glavarstvih in za mesto Ljub-' Ijana pri mestnem fizikatu v Ljubljani. Re-i klamacije v smislu člena 27. Uredbe o zdravniških zbornicah se morajo vlagati pri podpCi sanem odseku najkasneje do 20. avgusta 1923.' Na pozneje došle reklamacije se ne bo oziraloi
—	Crnučani, Ježičani in Vičani! Danes, priredi rusko-slovenski »Slovanski teater« »Dnjštvenem domu« na Ježici ob 3. popoldne' in v »Prosveti« na Viču ob 8. zvečer dramatizacijo »Besov« svetovnoznanega ruskega pisa-< telja Dostojevskega. Snov te drame je pred' igra k veliki revoluciji v RusijL Zanimiva vse* bina te drame in popolnoma modemi stil raz-! vrstitve bo gotovo vsakogar zanimal.
—	Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani razpisuje mesto upravnega asistenta od-' nosno upravnega praktikanta. Interesenti se opozarjajo na razpis v Uradnem listn.
—	Počitniški izlet slovenskega učiteljstva. Pri zadnji tozadevni notici se je vrinila pomota. Priglasiti se morajo vsi učitelji(ce) dol 1. avgusta opoldne in ne, kakor ja bilo javljeno, do 8. avgusta. — Na morski progi Bakar—Dubrovnik je radi štrajka mornarje« velika netočnost glede vožnje parnikov. — Prosim, da se vsi priglašeni tovariši(ce) ude-i leže sestankov: 4. avgusta ob 16. uri; 8. avgusta ob 10. uri; 9. avgusta ob 16. uri; vedno v hotelu Tivoli-ju. Natančen čas odhoda sa določi pri prvem sestanku in objavi y dnev< nikih, zato prosim polnoštevilnosti pri.sestani' kih. — Mrovljč.	t
—	Nova fašistična nasilja. V Beneventu so, fašisti vrgli bombo v prostore katoliških organizacij. Na srečo bomba ni napravila velike* škode. V San Giorgiu pri Pist so fašisti »-j žgali katoliški klub. Škoda je znatna. V Fran-cichi so imeli bivši frontovci neko slavje; zra* ven so prišli fašisti, zahtevali, da se igra njii bova himna. Vnel se je prepir in pretep ter je bilo ranjenih 12 oseb.
-— Tatvine in vlomi. Ivanu Primcu i* Smarjane je bilo ukradene več srebrnine in 840 K denarja, — Marti Jellenz sta bila, ko se je kopala v celjskem mestnem kopališču,' iz kabine ukradena dva prstana, vredna 5000 kron. — Mariji Oprešnik v Št. Jurju ob j. ž, je bila ukradena obleka, vredna 7500 K. — Jerneju Hribarju v Jasnu so vlomilci odnesli^ kar so našli in tudi 10.000 rubljev. Hribar je za 9360 K oškodovan.
—	Organi sta-cerkvenika sprejme župnJ-urad Koroška Bela, p. Javoraik, Gorenjsko. —
Prednost ima kak rokodelec. ----
Gospodarstvo.
g Industrijsko-obrtaa vzorčna izložba v,\ Mariboru združena s vrtnarsko, vinsko, umet^ nisfeo in gradbeno razstavo. (Od 15. do 26. av-; gusta 1923.) Velikanska udeležbah na razstavi. Kako veliko zanimanje vla-'' da za letošnjo razstavo, znači dejstvo, da j« prijavilo svojo udeležbo poleg skoraj vseh domačih industrij tudi mnogo industrijskih podjetij iz vseh delov naše države, tako n. pr. iz Subotice, Novoga Sada, Zagreba, Beograda, Niša, Skoplja, Sarajeva, a tudi iz inozemstva,: kakor iz Leipziga, Dunaja, Graza, Monakove-j ga itd. So to industrijske panoge, ki pri nasj se niso zastopane. Na eni strani bo omogočila^ razstava s tem nove trgovske zveze, na drugi, strani pa se bo videlo, česar nam š« rnanika" in kake industrije nam je še potrebno. Temu zanimanju razstavljalcev pa je primerno tudi število obiskovalcev. 2a sedaj je sprejela; uprava mnogo prijav; za fcorjjoratfene izlet§ in

posete razstave, ki bo v vsakem oziru odgovarjala svojemu namenu in pomenu. — Razpis natečaja za diplome. Uprava razstave razpisuje natečaj za diplome, ki se bodo izročile na razstavi odlikovanim razstav-ljalcem, z isto šifro kakor osnutek najkasneje do 15. avgusta t. 1. Podrobnejša pojasnila daje pisarna uprave razstave, Cankarjeva ulica §t. 5 (poslopje dekliške meščanske šole). — Oddaja reklamnih plošč. Uprava razstave ima na razpolago še več za reklamo primernih ploskev v zapiti zgradbi in na plo-tih, primerne zlasti za trgoviuo iu industrijalce. Reflektanti naj se obrnejo na pisarno Cankarjeva ulica 5. Ugodna prilika za uspešno reklamo! — Dodplitov prostorov. Te dni se prične z razdelitvijo in dodelitvijo razstavnih prostorov. Letošnji prostori mnogo bolj odgovarjajo potrebam in bo mogoče ustreči vsestranskim željam. O dodelitvi prostora bo vsak razstavljalec pravočasno obveščen. — Stranke, ki gradijo lastne paviljone, morajo- v lastnem interesu skrbeti, da bodo paviljoni pravočasno dogolovljeni. Do otvoritve dne 15. avgusta mora biti vse delo končano. Čas hiti, zato naj se vsakdo podviza!
g Nakup tujih valut za potovanja trgovcev fn obrtnikov v inozemstvo. Po obvestilu generalnega inšpektorata ministrstva financ v Belgradu z dne 18. julija 1923, št. 27.876 je odredil finančni minister v svrho olajšanja nakupnih potovanj trgovcev in obrtnikov v inozemstvo, da sme delegat finančnega ministrstva v Ljubljani dajati trgovcem in obrtnikom pooblastila za nakup tujih plačilnih sredstev pri pooblaščenih bankah do maksimalnega zneska 10.000 francoskih frankov za eno potovanje. Trgovci iu obrtniki, ki imajo potrebo potovati v inozemstvo, morajo vložiti tozadevno prošnjo ia delegacijo preko trgovske in obrtniške zbor > niče v Ljubljani, ki bo opremila prošnjo za nakup deviz s svojim mnenjem ter jo nato predložila finančni delegaciji. Prošnji je prvikrat priložiti tudi potrdilo o protokolaciji tvrdke; potrdilo o plačanih davkih iu vidiran potni list pa je treba predložiti vsaki prošnji. Zbornica bo vodila o teh prošnjah poseben kontrol-uik. Finančni delegat bo nato takoj izdal pooblastilo za nakup inozemskih plačilnih sredstev, ua podlagi katerega bodo pooblaščene banke prosilcu prodale zahtevane devize v zmislu predpisov, kakor se je dosedaj izdajalo potnikom pooblastila od generalnega inšpektorata ministrstva financ.
g Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani. Dne 24. t. m. se je vršil pod predsedstvom tovarnarja g. Avgust Zabkarja IV. redni občni zbor. Iz letnega poročila razvidimo, da je podjetje vzlic veliki inozemski konkurenci in vzlic veliki novčani krizi v preteklem letu dobro prosperiralo, ter izkazuje bilanca K 2,614.856.48, čistega dobička. Podjetje si je dogradilo v preteklem letu veliko moderno že-lezolivarno, katere produkcija bo znašala letno 200 do 300 vagonov litega železa. Dalje si je razširilo novo delavnico v kovinski tovarni in v Zvonarni. Iz čistega dobička izplačuje 10 odstotno dividendo to je 10 Din za vsako delnico ler nakazuje poleg tega Penzijskemu fondu svojih uradnikov K 100.000, fondu za onemogle delavce K 100.000, za dobrodelne namene pa K 120.000. — Pri volitvah v Upravni svet so bili vuovič izvoljeni: g. Alojzij Vodnik, podpredsednik Ljubljanske kreditne banke, g. Andrej Šarabon, veleindustrijalee in g. Janko Barle, mestni župnik; dalje v nadzorstveni svet g. Peter Kozina, podpredsednik Kreditnega zavoda v Ljubljani, g. Anton Tosti, ravnatelj Kreditnega zavoda v Ljubljani in g. Viktor Meden, predsednik Trgovske banke. Z ozirom na obširne investicije, ki so bile potrebne pri izvršitvi novih stavb, se je sklenilo zvišali delniško glavnico od K 15,000.000 na K 20,000.000 ter se pooblastil upravni svet, da določi čas, kraj, kurs iu modalitete novih delnic. Kupon štev. 4 delnic Strojnih tovarn in livarn se bo izplačeval od 1. avgusta 1923 naprej v Jadranski banki podružnica Ljubljana in Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani.	4541
g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi ftotirajo žitu sledeče cene: pšenica 362.50 Din, koruza 285—287.50 Din, pšenična moka št. 0 595 Din.
g Kazen za tihotapstvo s svilo. Osješka tvrdka bratje Halin je bila kaznovana radi ti > hotapstva svile v Mažarsko z globo 7 milijonov dinarjev. Svila je bila zaplenjena iu se proda na javni dražbi.
g Revizija denarnih zavodov. Trgovsko ministrstvo je imenovalo posebno komisijo, koje naloga bo revidirati vse denarne zavode.
g Mednarodni vzorčni semenj v Pragi. — Uprava praškega velesejma priredi letos mednarodni vzorčni semenj v Pragi od 2. do 9. septembra. Natančnejše informacije daje na ša poblaščena trgovinska agencija v Pragi (Ob-chodni Agence Srbu, Chorvatu a Slovincu —• Praha I. Staromeštaka Radnice).
g Nemška marka, dinar in avstrijska krona. Da razumemo, kako strašno je padla nemška marka, poglejmo samo primerjavo z di narjem in avstrijsko krono: za eno avstrijsko krono se dobi blizu 16 mark, /a en dinar pa 11.700 mark.
BORZA.
Curih, 28 .julija. (Izv.) Berlin 0.0005, Ho-fandska 221.50, Ne\vyork 560.25, London 25.7 Pariz 33.02, Milan 24.50, Bruselj 27.10, Kopen-hagen 100, Stokholm 149,_ Kristionija 90.25, Praga 16.676, Pešta 0.03, Bukarešt 2.85, Belgrad 5.85, Sofija 5.30, Varšava 0.03, Dunaj 0.0079,. n,-a. K 0.00795.,'
Kainoferosti.
r Saharski prebivalci in cepitev proti kozam. Tunis je bil svoj čas z osepnicami najbolj okužena dežela, kjer je ta bolezen neprestano divjala med prebivalstvom. Med ljudmi si videl vse polno strahotno izpače-nih obrazov in zlasti mnogo oslepelih. Pred približno 18 leti je pa tuniški bej na francoski nasvet odredil splošno cepljenje, ki se je tako uveljavilo in obneslo, da danes v Tunisu sploh ni več te bolezni. To se vidi na mlajšem rodu, med katerim ne najdeš več kozavih obrazov. Tunežani imajo tako zaupanje v cepljenje proti kozam, da pridejo beduinci na stotine kilometrov daleč s svojimi otroci, da jih dajo cepiti. Včasih si moški niso upali izbrati nekozave ženske v zakon, ker je taka ženska vsak hip lahko obolela na kozah in umrla. Zato so imele kozav.e vedno prednost in je bila cena zanje tri- do štirikrat višja. Sedaj si Tu-nežan mirno izbere ženo brez osepničnih sledov, ker. je vsled cepitve varna pred kozami. Tunežani so Francozom globoko hvaležni za dve stvari: za artezične vodnjake in za cepljenje proti kozam.
r Zvišana življenska zmožnost italijanskega ljudstva. Glasom uradnih podatkov mednarodnega odseka za zdravstvo v Parizu se je povprečna starost prebivalstva v Italiji zvišala od 35 na 47 let. Verjetna starost je narastla od 33 na 53 let, normalna starost v Italiji pa je 72 do 75 let. Umrljivost se je znižala do količnika 17-5, kar znači, da je na leto manj 360.000 smrtnih slučajev.
r Pijavko v železniškem vozu. Te dni je vstopil na postaji Nyiregyhazi v večerni vlak, ki je vozil v Budimpešto neki gospod, za katerim je prinesel nosilec večji zaboj in ga položil v mrežo za prtljago. Bilo je v vozu I. razreda. Luč je bila zastrta in potniki so se vdajali spancu. Naenkrat pa ena izmed potnic strahovito zakriči. Potniki skočijo prestrašeni na noge iu misleč, da se je dami vsled silne vročine zmešalo, potegnejo za zasilno vrvico in vlak se ustavi. Prihiteli kondukter najprej odkrije luč in sedaj se je videlo, zakaj ženska tako strahovito vpije: Na vratu in rokah so se je držale debele pijavke in ji sesale kri. Tudi drugi potniki so bili polni pijavk, ki so se jih zaman otepali in je vse rešil šele zdravnik s škarjami. Sedaj se je tudi dognalo, odkod kr-viželjui oslepi pasažirjic. Imel jih je s seboj v zabojčku gospod, ki je bil vstopil v Nyiregy-hazi. Zabojček je bil sicer dobro zabit, toda na nekem mestu se je med potom izluščila grča in skozi to luknjo so mrcine našle pot na prosto in se takoj spravile nad potnike. Mož je povedal, da jih v Nyiri lovi na svoje lastno telo in si jih potem odlušči ua ta način, da jim glave potrese s soljo. Pijavke potem prodaja in sicer po dolarju komad. Kupčija s pijavkami mu izborno nese. Potniki so se dali potolažiti iu se je cel dogodek zaključil s splošnim smehom.
ODKRITA ZAROTA PROTI HARDINGU.
Newyork, '28. julija. (Izv.) Tajna policija je razkrila načrt za umor predsednika Hardinga.
lOO.OOOKRONSKI MAŽARSKI BANKOVCI.
Budimpešta, 28. julija, (zv.) Dne 30. julija bodo izšli lOO.OOOkronski bankovci.
1
lj Glavna skupščina jugoslovanskih Časnikarjev v Ljubljani. V dneh od 3. do 6. avgusta se snidejo v Ljubljani zastopniki jugoslovanskega tiska, da razpravljajo o važnih stanovskih vprašanjih. Kot gosti pridejo v Ljubljano tudi delegati češkoslovaškega časopisja. Ljubljanski časnikarji jim morajo preskrbeti prenočišča. Zato se obrača pripravljalni odbor ponovno na gostoljubno ljubljansko prebivalstvo s prošnjo, naj mu odstopi za ta čas razpoložljive sobe ali vsaj postelje proti plačilu. Prijave je poslati na naslov: Anton Zobec, tiskovni referat pokrajinske uprave ali pa na naše uredništvo. — Pripravljalni odbor.
lj Meštrovičeva dela na ljubljanski razstavi si je ogledal v torek znani publicist, profesor umetnostne zgodovine na dunajski univerzi g. dr. I. Strzygowski v spremstvu g. drja. Pohanyja; Imel jc obenem tu sestanek z gosp, Meštrovidem samim v osebnih zadevah. Gosp. Meštrovič je bil z ureditvijo razstave zadovoljen. V malem spremstvu so si ogledali zbirko Narodne Galerije, nekaj arhitektonskih zanimivosti mesta in Ljubljano z okolico v celoti z grajskega stolpa. Kljub pičlemu času, ki je bil odmerjen obisku, so sc ugledni gostje odpeljali z najboljšimi vtisi.
lj Vodstvo po Meštrovičevi razstavi je v nedeljo ©b 'enajstih,
lj Krekova mladina. Vsi člani, ki sle se priglasili za evharistični kongres v Zagrebu, so poživljate, da se zglasite v ponedeljek, dne 30. t. m., ob pol 8, zvečer v društvenih prostorih, Stari trg 2, I. Dalje vsi člani, ki nameravate sodelovati pri prihodnjih prireditvah ter vsi, ki se mislite udeležiti izleta na Turjak. — Tajnik.
lj Prošnja vsem krščanskim družinam v Ljubljani. Podružnica Slov. Dijaške Zveze za Ljubljano prosi vse krščanske gospodinje, ki bi bile pripravljene sprejeti 'snega ali več diskov na stanovanje (s hrano ali brez hrane)
proti plačilu, da sc zglase v Ljudskem domu II. nadstropje vsak dan od 11. do 12., vsako sredo in soboto pa tudi od 9. do 10., oziroma da tja pošljejo svoj naslov. Tam se bodo priglasili dijaki iz dobrih krščanskih družin z dežele. Krščanski dijaki naj pridejo v dobre družine in verne družine naj gledajo v prvi vrsti, da podpirajo verne krščanske dijake. — Odbor podružnice.
lj Kino — Vodmat. V načrtu novega kon-sorcija so predstave na prostornem dvorišču Mladinskega doma na Kodeljevem. Aparat prvovrstne tvrdke Ernemann bo izvajal v svežem zraku prve teme, krasne barvane filme, ob zvokih tamošnje 40 mladeničev broječe godbe. Ljubljančanom jc šc v dobrem spominu invalidski kino na Koslerjevem vrtu. Kino—Vodmat obeta nekaj več.
lj Proslava žeguanja v Št. Jakobski fari v nedeljo, dne 29. t. m., sc vrši v gostilni »pri Tičku«, na gričku, ob rujnem cvičku z domačimi štruklji in bobi ter drugo okrepčavo. — Se priporoča Vinko Magister, Strma pot 8.	4501
lj Policijska kronika. Policija je zaprla nepridiprava Alojzija Tomažiča, ker jc zagrešil več zelo grdih dejanj. Amaliji Kalin je ukradel 60 K, ukradel je tudi kolo in v cerkvi Srca Jezusovega silno nespodobno pohujševal mlade niti deset let stare deklice. Zaradi pohujšanja mladine je bil Tomašin ža letos dva meseca zaprt. Sicer pa imajo na policiji z nravno pokvarjenimi ljudmi silno veliko posla, čemur sc ne čudimo, ker mora taka nespodobna pisava, kakor jc v »Jutrovem« listku, demora-lizirati prebivalstvo Ljubljane, — V Dečjem domu v Streliški ulici je bilo ukradenega 1000 kg premoga. — Jerneju Sitarju v Šiški je bilo ukradenega 150 kg krompirja. — Na Vodnikovem trgu je bilo ukradenih prodajalki sladoleda Mariji Radosavljcvič 4500 K.
Dr. Joža Glonar:
< Kot predlog znanstvenega osobja kemijskega instituta univerze Ljubljana«; je izšla v veliki četverki na 223 straneh ^Začasna nemško-slovenska kemijska terminologijam, ki jo je uredil S. F e r j a n č i č. Na koncu dela se sestavljavci tolažijo z Vodnikovimi besedami: >Kaderkol ene krajnske bukve na dan pridejo, ima sledni kaj čez jezik godernati.« Vodnik pa se je nekje potolažil tudi z besedami, da je pogumno začel neko delo, med drugim tudi zato, da bodo poznejši imeli kaj popravljati. Dobro bi bilo na vsak način, če bi si bili sestavlja-či, še predno so se lotili tega dela, ogledali sploh Vodnikove nazore in prakso v sestavljanju terminologije. Videli bi bili potem, da je Vodnik svojo terminologijo sestavljaj v neprimerno težjih razmerah, in okoristili bi se bili lahko ravno ž njegovimi pametnimi načeli in modro metodo, ki jo je ravno v citiranem uvodu kuharskih bukev tako plastično razložil. Potem bi si bili prihranili očitek, da so se lotili dela, ne da bi se bili okoristili z izkušnjam na tem polju, ki so stare priznaš že nad sto let. Ker se pri nas neprenehoma govori o po-trebinah terminologije — še oni dan so v Zagrebu sklepali o medicinski! — menda ne bo odveč, če nekaj teh izkušenj zopet prikličemo nefilološkemu svetu v spomin.
Tipične napake, ki jih kaže ta terminologija, izhajajo iz tradicijonelnih zmot glede principov in glede metode pri takem delu. Vsaka tehnična terminologija nastane iz potrebe, da se za določene pojme dobi določen izraz; ta zahteva pa je v ostrem nasprotju z življenjem vsakega jezika. V nobenem jeziku beseda sama po sebi še nima določenega pomena — dejstvo, ki je splošno znano, ki pa je ravno za thnike naj-splošno znano, ki je ravno za tehnike najtežje razumejo. Svoj določen pomen dobi beseda samo v stavku, to se pravi v razmerju z drugim besedami; mnogo vpliva pri tem tudi situacija celega dejanja, duševno razpoloženje govornika ali poslušav-ca itd. Tehnik potrebuje res da precizne izraze, mora pa pri ustvarjanju teh terminov vedno imeti pred očmi dejstvo, da je njegovo delo nekaka nasilnost na jeziku. Zalo mora dobro pretehtati, kako daleč sme iti s tem nasiljem. Zato je kajpada potrebno, da jezik, v katerem skuša določiti terminologijo, tudi dobro pozna. Termin, ki ga bo ustvaril, mora ostati v organski zvezi z ostalim besedjem onega zezika, ker mu le ta zveza daje umljivost.
Razgled po terminologiji ali bolj oddaljenih znanostih bi pokazal takim terminologom, kako nestalna je pri njih terminologija dolgo čase bila in deloma še danes je. V vseh znanostih še danes terminologija sproti nastaja; njena umljivost in splošna porabnost je odvisna od tega, v koliko čitatelj razume stvar in jezik, iz katerega je termin sam vzet. Kardinalna točka pri vseh teh problemih je vendar dobro poznavanje stvari: lc kdor sam stvar dobro pozna, komur jo docela jasna, jo bo vedel precizno razložiti tudi drugemu. Medij, preko katerega sc ta sporazum vrši, pa je ravno obema lasten in umljiv jezik. Iz tega zopet izhaja zahteva, da treba dobro poznati funkcijske možnosti jezika, v katerem se terminologija dela. Da je ter-\ miuologija nekaj, kar, se no da dekretirati*
ampak kar sproti nastaja in se s selekcije v praksi regulira, o tem sestavljavci v preft govoru sicer govorijo, vse njihovo delo naravnost vpije zoper ta princip.
Terminologija, ki je n. pr. določena y slovenščino, mora izhajati iz izraznih mož, nosti, ki tičijo v besedju in splošnih last. nostih slovenščine. Ena največjih zablod jq golo prevajanje iz tujega jezika, v tem pri: meru iz nemščine 1 Nemščina je po svojen notranjem ustroju popolnoma različna o< slovenščine, kakor sploh od vseh slovan skih jezikov. (Na to dejstvo je v zadnji štev >Jugosl<xvenske njive« fino opozoril za-grebški filozof Vladimir D v o r n i k o, v i č ob oceni srbohrvaških prevodov tujia filozofskih del.) Povrh pa je treba pomisli^ da izhaja nemška terminologija n historič. nih predstav, ki so shranjene v nemškem jeziku in nemški strokovni terminologiji, ki pa so slovenskemu narodu in njegovemu jeziku vedno bile tuje. Na vse to niso pazili sestavljavci, ko so slovenski jezik vprega] v nemške ojnice in tako naredili kopico hibridnih in vsled tega sterilnih, za naš je. zik neporabnih besed. Vkljub pametnemu principu, ki so ga postavili v uvodu, priča vse njihovo delo samo, da so prepričani da je terminologija nekaj prav takega, kakor n. pr. logaritmične tablice ali seznamki kakšnih konstant. Priča ob enem tudi še o neki drugi, ravno tako kardinalni zablodi, ki jih je vodila pri njihovem delu: slepo in brez vsakega umevanja za delo, ki so ga vršili, so sintetično metodo svoje stroke prenesli na terminološko delo. Prepričani so namreč, da so debla besed, ki lahko tako ali tako odščipnejo, razkoljejo itd., samo neki kemijski elementi, ki se lahko poljubno mešajo, križajo in spajajo Pozabili pa so pri tem, da mora človek, ki uganja z jezikom tako »sintetično kemijo jezikove »elemente-.: res tudi dobro poznati. In tako jim je uspelo delo, ki ga pozna-vatelj jezika lista s prav enakimi občutki, s katerimi bi moderni kemik prelistava laboratorijski žurnal kakega srednjeveškega alhimista!
Ta obširna terminologija, ki je izšla kot ponatisk iz ^Narodnogospodarskega vestnika«, je tudi z ekonomičnega stališča zguba. Z denarjem in trudom, ki se je po-trosil za njo, bi se bila lahko izdala že precej obširna navodila za->Vaje v sintetični kemiji«, v katerih bi bila praktično uporabljena že množina novih terminov in kateri bi bilo praktično pokazano, kako se o takem predmetu slovensko piše. To bi bila edino primerna pot! Terminologija vsake znanosti nastaja v ustnem pouku ini v sestavljanju monografij, učbenikov, pisaj nju člankov itd. Sestavljanje »terl mindlogij« pa lahko znanstveniki katerekoli stroke z mirno dušo prepustijo --- le? ksikografom!___
Prosveta.
pr Meštrovičeva razstava v Jakopičevem paviljonu ostane odprta le še kratek čas. Ker izkazuje obisk dozdaj preskromno zanimanje, upamo, da bodo v teh dneh posetili razstava vsi zamudniki.
pr Narodna Galerija je povabila potom klubov vse slovenske umetnike, da razstavijo svoja dela v avgustovi-septembrovi razstavi, Dela morajo biti vposlana v Ljubljano da 10. avgusta in so podvržena juryji.
Cerkveni vestnik.
c Zagorje pri Pilštajuu. Tridnevnico L&-skovško bomo imeli v Zagorju 3., 4. in 5. avgusta in jo bodo vodili čč. gospodje od sv. Jožefa pri Celju. Na Porcijunkulo zvečer se lepa pobožnost začne iu romarjem bo v dušno veselje Marijino češčenje v dični cerkvi Zagorski.
; Orlovski vestnik.
Orel v Radovljici. Letos slavi tukajšnji te lovadni odsek Orel petnajstletnico svojega obstoja. V znak proslave priredi Triglavsko okrožje dne 12. avgusta javno telovadbo, na kar opozarjamo sosedna okrožja iu izobraževalca društva. Vzpored se objavi pozneje.
Turistika in šport.
Ilirija—Vardar 4 : 3. Včerajšnja tekma med Ilirijo in belgrajskim Vardarjem jo končala s tesno zmago domačega kluba. Gostje so kvalitativno popolnoma zadostili pričakovanju. S svojo vzgledno agilnostjo in veliko hitrostjo so znali razbiti večino kombinacijskih potez Ilirije, ki jo bila v pogledu starta odločno slabejša od Belgrajčanov. Igra je imela v prvi polovici mnogo lepih momentov, v drugi p°J lovici pa sta se posluževali obe moštvi preveč breiobzirnega načina igre. Sodnik, ki je vskočil v poslednjem hipu namesto odsotnega no-miniranega sodnika, je bil v prvi polovici na mestu, kasneje pa je nastopil premehko proti raznim brezobzirnostim. Rezultat vobče odgovarja poteku igre. — Desni branilec Ilirije j« pokazal včeraj žal zopet toliko uediscipllnlra-nosti — uprizoril je >štrajk«, ker mu neka odločitev sodnika ni ugajala —■ da ga je lastni kapitan popolnoma upravičeno poslal s prostora. — Pri revanšni igri, ki so vrši dane* ob 18. uri, sc nndamo videti lepšo igro in lepši šport. Izvežbanost obeh moštev je tako visoka, da nam moreta podali uajlepši športni
Bencol naj«€n@|ž© sredstvo za pogora feencin-moSoriev in svfomo&IBav: ssreisražaiSe se mml ln n&rolft® takoj!
STADION.
Gornja slika nam Kaže, koliko so ze napredovala gradbena dela na stadionu. Do popolne dovršitve bo treba še veliko truda in požrtvovalnosti. Za letošnji nastop Orlovstva ob katoliškem shodu bo v glavnem dovršeno planiranje arene, dočim bo-
Velikl šahovski mojster J a c q ue s M i e s e s iz Leipziga, ki se je napovabilo slovenskih šahov-skih društev meseca junija t 1. nekaj dni mudil v Ljubljani in tukaj med drugim priredil lepo uspelo slmultansko produkcijo ter igral dve našim šahov-cem že iz časopisja znani resni partiji z g. dr. Vidmarjem, izmed katerih je dr. Vidmar dobil prvo, dočim je druga ostala neodločuea, je nato poselil tudi Zagreb, kjer je igral z mladim jugoslovanskim mojstrom Vladimirjem VukoviCem naslednjo zelo zanimivo partijo;
Otvoritev z daniskim kmetom.
	Beli:	Črni:
	Jacques Mieses	Vladimir Vukovič
t.	d2—d4	Sg8—f6
2.	Sbl—c3 ('	d7—d5 (3
3.	Lcl-g5	Lc8-f5
4.	e2—e3	e7—e6
5.	Lfl—d3	L!5-g6 (3
6.	Sgl—13	Lf8-e7
7.	Sf3-e5	Lg6—d3:
8.	Ddl—d3 i	0-0
9.	f2—f4	Sf6—d7
10.	Lgo—e7 j	Dd8-e7:
11.	0-0	c7—c5
13.	Tal—el	H—fo («
18.	Sc3—e2	Sd7-f6
14.	c2~c4	Sb8—c«
15.	Se5—c6 i	b7—c6 :
10.	Tel—cl	Tf8—cS
17.	Dd3—aS! (»	• ••
do tribune le začasno prirejene, večinoma le za stojšča. Ker je pa do katoliškega shoda le še malo časa na razpolago, se obračamo na vse, ki jim jc na tem, da bo cel prostor čimbolj dovršen in okrašen, da posvetijo zgradbi stadiona največje zanimanje
Pozicija po 17. potezi belega: Črni.
17.		Sf6—et
18.	Tel —c2	Tc8—c7
19.	d4—co :	De7—co : (
20.	Da3—c3 :	Se4—c5 :
21.	Se2—d4 !	Sco—a6 (7
22.	Sd4—e6 : 1	Tc7—e7
23.	Se6—d4	To7-e3:
24.	Sd4-f3 :	Te3-e4
25.	c4~d5 i	c6—do s
26.	Tc2r-c6 ! ('	Sa6—bi
27.	TcG—c7	g7-g3
28.	Sf5-h61	Kg8—h8
29.	M—fo	g6—fo :
CO.	Tfl—15 :	Tel—el f
81.	Kgl—f2	Ta8—e8
32.	Tfo—f7	Tel—e2 f
33.	Kf2—g3	Te8-e3 t
t. j. da z ročnim delom kar najbolj pospešijo zgradbo. V prvi vrsti se obračamo do orlovske organizacije, da med članstvom propagira za prostovoljno delo, saj bo ravno Orlovstvo imelo na stadionu svoje lepo telovadišče. Za vzgled naj nam bodo bratje
iigggrsMise«;
35.	Kg3-M	Te3—e-1 f
35.	Kk4—h3	Črni odneha,
ker nc more več krili mala na h7.
Opazke:
J) Nenavadno iu tudi ne dobro. Beli si zastavi s tem kmeta c2, ki jo vseh otvoritvah z damskim kmetom namenjen za napredovanje in napad na črni kmetski center.
s) Na 2. . ..c7—c5 bi sledilo najbolje 3. dl—do. 3) Izguba tempa. Močnejše bi bilo pač takoj 5. ... Lg6—d3 :, za kar se črni itak odloči 2 potezi kasneje.
•) Znani Stonewallr. Beli stoji nekaj bolje, ker ima več figur razvitih.
a) Beli je z bistrim očesom izsledil slabotno točko v igri črnega. S to močno potezo otvori nanjo napad, ki odloči že v par potezah.
B) Na 10. ...Sel—c5: bi odločilo 20. Tfl— cl, Ta8—c8, 21. cl—d5 :, eti—d5 22. Se2—dl, Kg8— f7, 23. Sdl—b5 kmalu v korist belemu. Na potezo v partiji pa sledi polom nepričakovano Se preje.
7) Črni nima nič boljšega. Na 21. ... Ta8—c8? n. pr. bi sledilo 22. c4—do :, eti—do :, 23. Sdl—bo in črni izgubi najmanje kvaliteto.
s) Odloči najhitreje. Ves napad od 17. potezo dalje do konca vodi beli čudno priprosto, a obenem silno energično.
T
d Blejska podružnica SDZ ima 3. avgusta ob 11. dopoldne v Begunjah pri Lescah svoj redni lelnfi občni zbor. Tovariši pridite polno-številno in sicer 2o z jutranjim vlakom. Pred občnim zborom se udeležimo skupno tudi slavnosti 50 letnega mašništva našega vladike
Čehi, ki so ob lanskem taboru v Brnu skoro izključno s prostovoljnim delom zgradili velikanske tribune ter na ta način veliko pripomogli k lepo uspeli prireditvi. Pokažimo tudi Slovenci, da v tem pogledu noj zaostajamo za Čehi. — Odbor >Stadiona<*
dr. A. B. Jegliča. Zato tovariši pokažite, da je tudi naših dijakov lepo število. Hrano uaj si po možnosti vsak sam vzame seboj.
Predsednik.
Revna služkinja jc pozabila v ponedeljek zjutraj v vlaku iz Kranja v Ljubljano par po* polnoma novih sandal. Najditelj se prosi, da vruc sandale Mariji Ahčin, Pražakova ulica št. 11, IL
Kateri pisala! stroj je najboljši? Na tO
vprašanje da znan strokovnjak sledeči odgo-* vor: Neoporečna istina je, da vsled izvrstno; konstrukcije, preciznosti, trpežnosli, uporablji-i vosti in dobrega materiala nadkriljuje pisalni stroj 'Continental« vsak drug sistem. Pisalni stroj -Continental« je dosegal letos svetovno prvenstvo in je jako razširjen, ter so ga najde v vsaki večji pisarni. — Samoprodaju za Slovenijo Ant. Rud. Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. — Ta tvre razstavi letos na industrijsko-obrtni razsl v Mariboru od 15. do 26. avgusta in na vele* serjmu v Ljubljani.	4542
Iščejo se zastopniki za pisalni stroji Tvrdka Ant. Rud. Legat išče za mesto Ljubljana, kakor tudi za druga večja mesta Kranjske za-, stopnike za pisalni stroj »Continental«. V po-Štev pridejo samo reprezeutable tvrdke ali spretni in agilni zastopniki. Ponudbe se do-pošljejo na: Ant. Rud. Legat, prva špecial« na trgovina s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami, Maribor, Slovenska ulica št. 7, telefon 100.
Resna lenitna ponudba.
Trgovski poslovodja, 32 let star, vsestransko naobražen, lepega značaja, želi znanstva z dobrosrčno gospodično ali vdovo do 35 let, s trgovino ali drugim premoženjem zaradi skorajšnje ženitve. • Le resni, ne anonimni dopisi s sliko, katera se vrne pod strogo tajnostjo. — Na upravo lista »Slovenec« pod; «LEP ZNAČAJ 4499«.
Dobro kuharico
samostojno, od 35 do 40 let staro, IŠČE bolje stoječa rodbina v Splitu (glavno mesto Dalmacije). Koncem meseca avg. pride službodajalec v Ljubljano ter bi kuharica takoj z vsem odpotovala z njim v Split. Plačajo se potni stroški; dobra mesečna plača po dogovoru. Reflektira sc samo na mirno, samostojno osebo za več let j samo za kuhinjo (posebej se drži sobarica). — Ponudbe z zahtevki plačo in prepisi spričeval na upravo «Sloven-ca* pod «OZBILJNA 4524«.
Finančni uradnik - jurist
Z večletno vsestransko prakso, posebno v direktnih davkih, IŠČE primernega mesta, najraje v večjem industrijskem ali trgovskem podjetju. Gre tudi k dobremu odvetniku. Blagohotue ponudbe, ki naj vsebujejo glavne pogoje, pod: «ReIitev iz državne službe 4525« na upravo lista.
Iščem DEKLO
boljše izobrazbe, k poštenemu uradu, ki mora pri hišnem delu pomagati. - Pisma na naslov: «Po5ta in brzojav, Oplotnica«.
lastnica hiše, vdova brez pokojnine, s sinom, ki sc že 5 let brezuspešno
bori za stanovanje, prosi blago srcc, ki hi ji pripomoglo do stanovanja, da si za-sigura eksistcnco. Za nagrado bi brezplačno poučevala francoščino ali nemščino. - Ponudbe pod «Vsaj za eno leto« na upravo »Slovcnca«.	4S20
Sprejmem sobarico
s 15. avgustom za botel Triglav v Sevnici. Prednost imajo take z letnimi izpričevali.	4547
Izurjeno
za trgovino s papirjem in knjigarno, SPREJMEMO. Prednost imajo reflck-tantinje, ki so službovale že v knjigarni. - Ponudbe s prepisi spričeval do 31. VII. na naslov; Goričar & Leskovšek, Celje.
TAKOJ SPREJMO v župnišču DOBRNA PRI CELJU.	4552
proti varni vknjižbi in dobremu obresto-vanju v svrho razširjenja svojega trgovskega obrata. — Ponudhe prosim na upravo ^Slovenca« pod; "Dobro stovanje Stev. 4545.
pnevmatiko in vse dele koles nudi po originalnih cenah zastopstvo tvrdke J. GOREČ, M. R. PLEVEL v Preski
pri Medvodah.	4539
posestniku in tovarnaju, z moderno vodno silo, proti primernim obrestim in vknjižbi in na kratko dobo. — Ponudbe pod; «Sigurno 4548« na upravo lista.
(DOPPELLANASTIGMAT) 18 cm gorlšče v Kumpur zapiralu. — Ponudbe pod: OBJEKTIV« na Alcaia Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Mesarske obrti
se želi priučiti dečsk v 15. letu. - IVAN STANOVNIK, Podsmreka, poŠta Dobrova pri Ljubljani.	4528

II11 »III
(FALZ), betonske cevi, vratno podboje in drugo, Ja portland CEMENT nudi F. Banda in drug, Karlevstsa cesta 8.
DR, PEČNIK ordinira za pljučno bolezni vsak petek, tudi v četrtek, v Sv. Jurju ob južni že!. — ČITAJTE NJEGOVE
3 KNJIGE O JETIKII	3378
Kurilne naprave, vodovodne naprave, popravilo in postavitev kotlov za
visoki pritisk, elektrotehnične naprave vseh vrst
Stegu so drugI,
VIČ - GLINCE 5.
Pisarna; Ljubljana, palača Ljubi jaoikc kreditne banke, Dunajska cesta lb III,
mešanega blaga, IŠČEM za takoj. — BRITOVŠEK ANTON, trgovina, Slovcnjgradec, 4549
iSčejo skupno sobo s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Uradnice« na upravo lista.
Elegantno opremljen
za eno ali dve osebi SE TAKOJ ODDA. — Naslov pove upravništvo «Slovenca« pod številko 4553.
Takoj!
Odstopim prazno SOEO, souporaba kuhinje, elekirika. Pogoj; povračilo stroškov oglasa in sc izve naslov pri upravništvu «Slovcnca< ood štev. 4551.
obrc-
Cillnder-olja
strojna in mazilna olja
ftouoSna mast

3H@i!3 u vsaki mnosml od 90 kg naprej
cStfoŽR© rafSBjra«, ve«S®a© usSi
« wn tm»
cesta itev. 33
Takoj!
Stran 0.
SLOVENEC, an«. 29». folija
Stev. 169.
1,
Dr. Ivan Plnfar
specialist za ženske bolezni in porodništvo
ordinlra zopet redno
LJUBLJANA, Cankarievo (prej Francovo) nabrežje štev. 5.
£
«NI
se1?««
Sanitetni podpolkovnik
Dr. RUDOLF KOBAL
ordinlra za pljučne in notranje bolezni od sedaj naprej na KRALJA PETRA (Slovenskem) TRGU St 2/11 od 11% do 12 Ya ln od 2. do 2. ure popoldne.
Mlzni štedilnik
popolnoma nov, prodam radi pomanjkanja prostora. > Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod iter. 4500.
NOVO! NOVO! NOVO!
) Kakor seješ, tako boš fučli žel!
Najcenejša, najpraktičcejša, naj-štedilnejša in najboljša sejalka za 6-5 vse vrste semen je naša :-:
ročna sejalka
C katero se seje na zemljišču, kjer «e druge sejalke ne morejo rabiti
s Generalno zastopstvo za kraljevino SHS: Banka in menjalnica Branko STEFANOVIČ & Comp., poleg Merkurja, Pančevo, Banat. »če preprodajalce in zastopnike v celi kraljevini, katerim je bodočnost in dobra plača zasigurana.
Oglas je sprejet preko BIROIA »REKLAMA «, Knez Mibajlova ul. br. 11. Beograd. Telefon 26 - 39.
Dr. Derč
ORDIN1RA zopet redno od 2. do 3. ure pop. vsaki dan BEETHOVNOVA ulica 15, pritličje, levo. (NEPREMOZNIM BREZPLAČNO!)
favno zahvalo
izrekam g. dr. Derča, ki je ozdravil mojega očeta, ki je bil zadet od kapi po desni strani lansko leto meseca rožnika, in mojo taščo, ki je bila istotako zadeta po desni strani meseca aprila letos.
Fr. M. Jenko
Medvode 3.
^laoiMoaiaoaiHMtoKiMK] j
v sredini mesta, v zelo dobrem kraju, ODDAM. — Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »LOKAL«. 4477
NUJNO!
Kupim stare barake z dobro ohranjenim, še zdravim lesom. Rarderem na lastne stroške. — Naslov: H. PRIVŠEK, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 18/1. 4485
Gradbeno podjefle j
nmtm
V.KMINEit&CO..
IIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIICMIIIIIU
Jesenice. (Gorentfsfto).,
stavbna vodstva: IjMana. Domžale.
IzvrSuje prlvatoe In industrijske stavbe, proračune. : načrte. cenitve, posebni : : oddelek za arhitekturo. :
Spodaj podpisane tvrdk« rabijo
pecarslie pomočnike
za Zagreb.
„Zagork&" d. d„ »Pilot« d. d., „Keraml]a", »Keramoproizvod", ..Majolška" 1 Hrvatska pečarska Zadruga.
Delo stalno, plača 12 Din na uro ali akord. Stanovanje preskrbljeno. Ustmene ali pismene ponudbe poslati na
Keramoprolzvod, Mkoličeva u. 15
Zagreb.
Železo, traverze, pločevino, betonsko železo, jeklo vsake vrste, železniški materijal za poljske in Industrijske železnice nudi po najnižjih dnevnih cenah na debelo
FRAN HOČEVAR
Ljubljana, Miklošičeva c. 36. Zastopnik Jerrojtaaf d. d. Zagreb.
Meblovano sobo
ti postelji), s posebnim vhodom, tako; oddam v novi hiši. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 4493.
"V Gostilničarji in vinski trgovci!
PRODAM večjo mnoHno VINA 1. 1922, Uter od 11 do 16 kron. — Ponudbe na upravo »Slovenca* pod šifro: »VINO«.
Gostilna
Da Gorenjskem, z lepimi tujskimi sobani, in prodajalna SE PRODA. Elektrika in vodovod, krasen vrt, njive in gozd. Cena 350.000 Din. — Ponudbe pod: »Dobra gostilna« na Aloma Company, anon-čaa družba. Ljubljana. Kongresni trg 3.
Josip R0TAR, pletarstvo
Šmartno, pošta St. Vid nad Ljubljano, priporoča KOŠARE, potne, ročne, za perilo, otroške z in brez stojala (posteljice). Pleteno pohištvo, naslanjače, mize, •tajala za cveilice, palme, šivanje itd. Solidno delo, nizke cenel	4413
Izmed najlepših in najcenejših MOLTT-VENIKOV je DR. ŽDEŠARJEVO
NAVODILO
ZA PRAVO POBOŽNOST DO MATERE BOŽJE.
V knjižici sta 2 ev. maši. Cna vez. izvodu 6 Din, po pošti 1 Din več. Dobi se pri <Ničmanu<, v cNovi Založbi«, <Slogi« na Poljanskem nasipu 10 v Ljubljani in v drugih knjigarnah — Kdor naroči vsaj 10izvodov, dobi 15odstotkov popusta!
V ZAKUP DAMO z oktobrom tek. leta
popolno urejeno graščinsko
cvetlično vrtnarijo
v NAŠICAH (Slavonija), zelo prikladna i,
za trgovsko vrtnarstvo, s štirimi cve- j J tličnjaki in s potrebnimi pokritimi in ne- : Š pokritimi toplimi gredicami (Mistbeet) j ' ter raznovrstnimi cvetlicami. — Reflek- I tantje si morejo vrtnarijo vsak dan ogle- I dati in dobiti daljnje informacije pri tajništvu vlastelinstva, Našice. — Po- j nudbe naj se pošljejo do 15. septembra j t 1. Železniška postaja v mestu, oddalje- I na 20 minut, na progi Osijek—Zagreb, i
V
Javilia fzgojna zavoda v Pluiu.	
Za deCKe j mmm Min Prešernova ulica f® Prostora za is® gojencev	Za delfiice Mladiho z lastno gospodinjsko žolo m izobraževalnim letnlhom Prosfcra m 69 gojenh
Maribor, s hišo (takoj stanovanje), z gospodarskim poslopjem, 5 oralov polja, s pridelki vred, skupaj ali deljeno, NAPRODAJ. . Ponudbe s priloženo znamko za odgovor pod «Tezno« na Mar - Stan, Maribor, Rotovški trg štev. 1. 4480
Prvovrsten tovorni auto
»

%
predtiskana na prvovrstnem blagu. Sortiment od R 250.-do K 1000'— razpošilja tvrdka
Jes-r.ctlce, ©oresrtjsko &

^ Sprejema tudi blago ^ '^r v predtiskarijo.
% i	S^BH
Q>
pettonski — generalno popravljen PRODA OTO PETERMAN, ZAGREB — Vlaška ulica št. 50.
z lepim vrtom in avto-garažo, v najlepši legi parka in bližini gl. kolodvora v Mariboru, je naprodaj za 500.000 Din. Kupec dobi takoj stanovanje. - Naprodaj je tudi velika trgovska HIŠA. Pojasnila daje ga. LEDNIK, Maribor, Aleksandrova cesta št. 51. 4505
Gojene! in gojenke obeh zavodov imajo v zavodih stanovanje, popolno oskrbo ln vzgojo in laliho obishujejo realno gimnazijo. deško ali dekliško meščansko šolo ter šolo Olasb. malice.
Prospehtl so brezplačno aa razpolago pri vodstvih zavodov.
trgovine
«533
izej - Oprema stanovanj ffi
Ljubljana, Gosposvetska cssta 13 (preje Brata Sever) fflgifiifflsi
I1
ERIKA LINIJA
Zalivala.
Vsem, ki so nas tolažili ob bridki izgubi našega ljubega brata, svaka oziroma strica, čast. gospoda
Ivana Kromarja
Župnik« v Starem trgu pri Losu
izrekamo najsrčnejšo zahvalo.
Posebno pa se zahvaljujemo £. g. dekanu Ant. Skubicu iz Ribnice za poslovilni govor, č, g. domačemu župniku in narodnemu poslancu K. Škulju in vsej ostali duhovščini za častno spremstvo,
Posianstvu faranov iz Starega trga, domači Marijini družbi, šolskemu vodstvu, kakor tudi pevskemu zboru in gasilnemu društvu.
Tem in vsem, kateri so spremili nam dragega Ivana na njegovi zadnji poti, Bog povrni! Dolenja vas pri Ribnici, dne 24. julija 1923.
ŽALUJOČA BRATA IN SESTRI.
taces. realičefria . LJUBLJANA, cesfa St U.
PffiODA:
Razne trgovske in ©brine hiše S
koncesijami iu brez istih v Ljubljani in na deželi, fcfasne Vile od Din 300.000 dalje v Ljubljani in na Bledu,
razna Industrijska podjetja v obratu, lepa itmefka gozdna vi-nogradna posestva m stavbene parcele.
Skoro vsi pavllioni ljubljanskega vele-sejma prekriti s krovno lepenko
.RUBEROID'
Najcenejša, ker vsled velike trpežnosti najboljša! mm®
Založniki:

DRUŽBA z 0. z. - - Ljubljana i
Blelvueisova cesta 18. • Telefon St. 408. |
■nnanMttMinttitiiitiMfKMtMMHtiaiKtvitiiiiiiiatnfMtiitMM H
Gradbene potrebščine. - Asfal- i tovanja. - Ksilolitna tlakovanja, i
JI
se dobi po ugodnih cenah vsako množino. — Prodajni urad šenl» Janškega premogokopa, ILjubljana. Krekov trg IO
Obl. avt
Eil. ji J. SIEBI
je otvoril svojo tehnično pisarno v Ljubljani v palači Ljubljanske kreditne banke.
Izvršuje projekte za električne centrale, posvetuje in ocenjuje načrte za električne naprave.
OVES - KORUZO la-
na VREČE in VAGONE razpre daja M. BIELIČ, Dunajska cesta št 33 pri »Balkanu« po najnižjih dnevnih cenah.	3697
Roiter dam-Ne w-York
Generalno zastopstvo za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev 1
Hrvatska banka za promet s nekretcinama d. d.
Zagreb, Zrinjski trg 8.
Odprava potnikov I., II. III. raz- 1 —---______— .
reda za Severno Ameriko in f
Kanado z ogromnimi, najmo-
derneitml briovozniml paro-	=
.- i-----;
brod!. Potovanje po odprtem	1
mami 6 do 7 dni. ftajugodneja,	i sigurna ln brza vožnja.
Izustit« kuhlnia. 1/sak teden	i
jede" jartibrud. Potniki tret-	i
jega razrsda imajo posebna	s
kabine z uznme čistostjo.	|
| Vsestranska pojasnila daje vsakomur brzo in brezplačno; I
I Molland-iimerika Linija J
| Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta 21. j
■7IIIIIHMIHIIIIHHII i'»iiii»niiniHHn»iiiiiiiiiiiMiiniiiniiii»i!iM;iiiit!iHiHiiitiiuiiiiiitiinHi«uttnit<it«M»tiuiM'winiiiiiH^
0|S | Trgovsko in tehnično naobraženi gospod, 1™ 5 zmožen reprezentacije in organizacije, t dolgoletnimi izkušnjami v raznih industrijah, BI VSTOPIL KOT SODELUJOČI DRUG V DOBROIDOČE INDUSTRIJSKO PODJETJE. — Finanrielno se začasno udeleži s 50—125.000 Din. — Stroka industrije ne igra vloge. — Cenj. ponudbe se prosi pod šifro »DRUG* na upravništvo »Slovenca«, 1272 tt«t«»»r««♦««i««.t«««......n ,...... .„„....................................
po najvišjih cenah Z** Imam proti oddajnemu pO'
in piUlU i
od oddajnih postaj
trdita brez odtegljaja
6. Vajda, tm iajec, Cakovec,
Medjimurje, Jugoslavija. Brzojavke: Vajda Cakovec. — Telefon interurb. štev. 59, 4 in 3. v	.....................
liillEiS!E^IEIII=l!l=lll=lll=lll=lll=lll=IIIEII!EIII=
HI
S
I fn
isalnc stroje
na obroke
HI
01 m
m
The Rex Co.
Ljubljana
E~lll=lll=ll!=lll=HI=IIIEIIIEIIIEIII=IIIEIII=IIIEli
HI
jjjj Telefon 268.
Ili
«nw
Cradišče 10. j|j
Otvoritev začetkom avgusta
PENSION „METROPOLE"
BEOGRAD, KOSMAJSKA št. 30
V bližini TerazIJe In Knez MihaJIove olice (Grande pnssage)
Moderno urejene sobe, ukusna hrana, cene zmerne
Chl&dek - Žižek
/Skdonarsko trgovacko s industrijsko pre-duzeče v Kragujevcu.
Pozivam sve zainteresovanc koji su voljni da stupe u ovo Akcionarsko Trgo-»ačko i Industrijsko Prcduzeče koje bi bilo jedno od najrentabilnijih preduzeča ove vrste za koje sam pripremio sve objekte i planove koje treba još samo i ostvariti. Za uspeh Preduzeča garantujem mojim imenom, čašču i imanjem kao i dosadanjim padom, kojim sam doprineo ulepšavanju same varoši podizanjem zgrada, a i svima ostalim mojim radovima.
Moje imanje koje ustupam akcionarima za ovu svrhu nalazi se na uglednom mestu u varoši Kragujevcu, Željezničkoj ulici broj 43, pored same želczničke pruge, gde bi se jedan krak odvojio i vagoni ulazili u samo imanje, i tu vršio utovar i istovar razne robe i sirovina, bez večih izdataka. Na istom imanju na-laze se več sagradjeni magacini i u magacinima dovoljan broj: rakijskih i vinskih sudova, a pored toga i jedan veliki koš - salaš za smeštaj kukuruza.
Radovi bi mogli otpočeti još u ovoj sezoni ovc godine, dok bi se ostale potrebne gradjevine a i fabrika podigne docnije, jer ovc godine u ovoj sezoni šljiva su u Šumadiji odlično rodile i ponele krupan rod ko ni jedne godine do sad, Sto obečava velika berbu kako za pečivo rakije tako i za sušenje šljiva i kuvanje pekmeza.
Čuvena rakija zvana »Šumadinka« mogla bi se preradjivati i odavde slati kako u Jugoslaviju tako i u Inostranstvo na sve pijače.
[sto tako biče obilna berba kukuruza, takodje artikla rentabilna za trgovinu.
Pozivam sve ozbiljno i zainleresovane da se meni lično ili preko pisma obrate za detaljna obaveštenja,
S poštovanjem
VESELIN M. ŽIKIČ, trgovac i ind. iz Kragujevca.
Kontinentalno društvo za trgovino i železom
PosSovnica: Mažuraničev trg 23. — Zalogei Zagreb, Osijek in Belgrad Telefon: 15—44. — Naslov za brzojave »Ferrokontinent«.
Železo V palicah, plosko in okroglo železo. Traverze, betonsko železo črna-pocinjena bela pločevina, žeblji, vijaki, žica, trgovski lijak itd.
Cevi za plin in vodovod črne in pocinjene, cevi za paro (Mannesman-cevi za bušenje, cevi iz litega železa, odvodne, rebraste cevi, spojni deli vsake vrste.
Armature, potrebščine za inštalacije, banje, sanitarne naprave.
Ussling
automo!
UP?®
Zastopstvo za Jugoslavijo!
Kontinentalno društvo za trgovino z železom
§ drug.. Zai
Poslovniea: Mažuraničev trg 23. — Zalog«! Zagreb, Osijek in Belgrad. Telefon 15— 44. — Naslov za brzojave »Ferrokontinent«.

f
Mednarodna Transportna in komisijska drnžba z o. z.
Ljubljana, Dunajska cesta 31.
Maribor Naslov za brzojavke Jesenice
ADRIJASPED.
Tekoči račun »Zadružna banka".	Telefon 721.
Mednarodni transporti. — Prevoz vsakovrstne robe. —
Vskladiščenje robe. — Komisija. — Carinsko posredništvo,	j
—	Transportno osiguranje. — Zbirni promet na vse strani,	jj
—	Piekomorski transporti. — Zastopstva !n zveze v vseh	[ji
večjih trgovskih centrih tu- in Inozemstva.	[,1
BS32S2H23S3! B^^T-gfSjSSra^ggggB^S^dBžijgMž^
P<«anaa
AND. JAKIE
tougrna kof in £eoi|eo d. d., prra^aSna Humana.
POLJANSKA CESTA ŠT. 13.
Bogato skladišče moških, ženskih in otroških ČEVLJEV iz telečjega
boksa v vseh bojah, govedjega boksa in rjave kravinc. SOLIDNO DELO!	3480	NIZKE CENE!

k
'-v,
"H


PARNI«
V
99
najmodernejši, na!oe£$i In najbolj luksuml
oceanski parnlk
V tej čudoviti ladiji so utelešeni največji izumi znanosti, vse moči kapitala in uspehi iznajdbe. Neprimerna udobnost v vseh razredih.
Proo pclauianjg 15 fMw Y$Sfi. 7.avgusta 1923,
potem 28. 8, 18. 8. 10., 29. 10. itd. vsako 3 tedne iz Southaui-ptona —Clierbourga. Vse podrobnosti pove spodaj stoječi naslov.
ferasen — Heui Ya?k
Direktna zveza s krasnimi ameriškimi vladnimi parniki. Neprekos-ni po udobnosti, čistoči in po izborni oskrbi. Nagle in varne ladje!
jBorio Mmm" ..PraslflBBt Filiraore" ..President Kardins" JiKUnt Ecaseveli" ..America" ..Presiflent flrthur"
Zahtevajte podrobna pojasnila in brodar. list 214. Izborna prilika za prevažanje blaga
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:
Beijiraiš, Falaia Beofgradske Zadruge
Podružnica: Zadružna zveza v Ljubljani.

EDJ1MURSKI KONJI!
Poltežki in čisto težki konji ter kobile za vprego in odgoj za gospodarstva in tovarne Stoje stalno za prodajo pod najkuiantnejlimi pogoji pri
E. V7VJDR
veletrgovina s konji
CPKOVEC; MEDJIMURJE, jtKaOSLflVIjfl.
Brzojavl: Vajda Cjkovee	Telef. interurb. 59, 4
Cenjenim damam in gospodom vljudno naznanjava, da OTVORIVA z 28. julijem v Židovski ulici štev. 5,	DAMSKO IN MOŠKO KONFEKCIJSKO TRGO-
VINO. -TSC Delo iz lastnih delavnic. — Obenem otvoriva MODNI SALON ZA DAME IN GOSPODE. Izdelovali se bodo najfinejši damski kostumi, plašči,
j.-ar-':or,ke t oblete, vsa proraeoadna in družabna. garderoba po najnovejših modelih in najmodernejšem kroju svetovnih akademij. — Strankam vedno najfinejše blago na razpolago, kakor tudi nafmoderncjši žornali. — Stranke, ki pri-neso samo blago, ista postrežba. — — — Radi točnosti naročil v sezoni, prosiva cenjene dame in gospode, da svoja naročila javijo šc pred sezijo, — Konkurenčne cenc. — — Priporočava se za obilen obisk
d, i o, z., židovska ul. 5.
Zepb
Podružnico: Sy. Petra cesta Z?
DBlniSka glavnica Din 50,000.000-Rczerve preho Din 1Z,50Q'000'~ Map čez Din 1Z5,000.000--
PoMisice: Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Ša-bac, Šibenik, Vršac, Wien.
Ekspozitur
Rogaška Slatina (v seziji), Škof ja Loka, Jesenice.
Buenos Aires, Rosa rio de Santa Fe.
Slovenska banka, Ljubljana, Jugosla-venska industrijska banka d. d., Split, Balkan Baqk r. t., Budapest, Vaczi utca 36.
izvršuje vsa toair&Sne 55©$!® najkulantneje.
Zajamčeno popravljene
Lokomobiie
točno iz skladišč
Zagreb in Ljubljana Wolf-Lcuus
vsake velikosti. Stabilne in vozeče
lokomobiie Lokomobilni kotli Enoletno tvorniško jamstvo Prvorazredno generalno
popravljene Popolnoma preizkušene Kurljive z vsakim gorivom
BrafaFischer
ZAGREB
Pantovčak 5
POZOR!
POZOR!
Lepo posestvo
INAVr INriOAOlSOHd B« lepojdco oq DRAŽBI na Planini pri RAKI, okraj Krško, dne 15. avgusta 1923; Posestvo
leži na najlepši legi ter obstoji iz naj* boljših njiv, lepega sadnega vrta, z dobrim gospodarskim poslopjem, travnikom in več hektarov lepega gozda. Natančnejša pojasnila daje lastnik VINKO GREGL, trgovec v Brežicah ob Savi.
MgaHMBBBMHMMniMMBSaai^;^?^
lil
Zaloga stekEa in porcelana
stekla za ure, umivalne ln fcuhinjsfce garniture in vse
v to stroko spadajoče potreb* ščine
Prevzemanje vseh steklarskih del.
Krasno vilo
z velikim vrtom, gospodarskim poslopjem in vsem konfortom. na najlepšem prostoru mesta, UGODNO PRODAM. -Stanovanje je kupcu takoj na razpolago. Poizve se pri upravi lista pod št. 4459, Istotam jc naprodaj STAVB. PARCELA ca 1000 m» in lep amerik. dirkaški VOZ.

razprodaja na vagone, paritet vsaka postaja v Sloveniji, M. BIELIČ, Dunajska cesta 33, pri ^Balkanu«.
VELIKA
ZALOGA PORCELANA!
EMAJLIRANA
m luksuzna posoda!
Priporoča sc ANA KUS, Ljubljana, Res* Ijeva c. 4 (prej trgov, barv g. Hauptmana)
Pristni, naravni
maiinčev soh
s sladkorjem vkuhan
po 21 Din za kg
nudi lekarna dr. G. PICCOL1 Ljubljana, Dunajska cesta.
Prodam posestvo
okoli pol zemlje v prijaznem gorenjskem kraju, oddaljeno pol ure od mesta. Poizve sc pri L. STEPIČ, Spodnja Šiška, Kavškova ulica štev. 108.	1469
Otroški vozički
vec vrst, od 250 Din dalje. — DVOV KOLESA: novi modeli z dobro pneu-matiko, že od 1500 Din naprej. — MOTORČKI najnovejši, amer. tipa <Evanst iu D.K.VV. - PNEUMATIKA:
niče z garancijo od 16 Din, plašči od 65 Din, Motorette, Orfissette. — Preprodajalci iu mehauiki znižane cene. — Sprejemamo vsa popravila, emajliranje in po-
c (klanje. - »TRIBUNA« F. B. L,-
tovarna (lvokoles in otroških Tozičko*, LJUBLJANA, Karlovska cesta St. 4
tovarna gospodarskih strojev
Ravnokar Je dospela velika količina	®j
ševro, laka 8
krupoira. tlom. in pol vratov, »Krajine, podplatov Itd. 1
Ins. I, iiCICi sip d. d.
JSsaprefo	Duga ul- 5
Nc le
Dom se
dom se
PIIBIFl tovarna (oholatle | ln KaKaoa Pfasiuor.
........................................—i------r........... ...........................................i........
I Pri prodaji, nakupu in zamen j avi nepremičnin, oddaji, preskrbi \ | trgovskih ia obrtnih lokalov ter stanovanj, se poslužujte
I	vedno le:
Obl. konces. reaMUetne pisarne
& s
LJUBLJANA, Poljanska cesta št. 13. \
kjer bodete najuspešnejše in reelno postreženi.
imHMi«nii*iiM»i«mewroww«n«Eiiumitiiiimiiminumtiiiinmti»miimmMiimmm«inniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiI
Otvoritev nove trgovine
z bombaževim in platnenim blagom
ter specijelno izdelovanje predtiskanih ročnih del za dom, šolo in trgovino
v Ljubljani, Dalmatinova ulica št. 13 poleg hotela štrukelj
Za obilen poset se priporoča JOSIP f^HTEfC,
Lastna hladilne naprave.
Lastna prodajna mesta v največjih tržiščih inozemstva.
llstrelieno divjačina
srne, divje koze, divje prašiče, zajce, fazane, jerebice, klju-nače, divje race
vsak čas in vsako množino JB* po najvišjih cenah '•C od oddajnih postaj 2180
kupuje
E. VAJD&, veletrgovina z divjačino,
CAKOVEC, Medjimurje, Jugoslavija. Telefon intemrb. stev. 59, 4, 3. — Brzojavi: V AJDA, Cakovec. Večje love prevzamemo potom naših organov od lovišč. J&* Soliden in točen obračun. KC
m. emistia delnic.
Izvršuje sklep Občnega zbora delničarjev Obrtne banke v Ljubljani, z dne 18. aprila 1922 sklenil je v to pooblaščeni upravni svet na temelju odo-brenja ministerstva za trgovino in industrijo št. VI 3417 ddo 30. junija 1923 provesti zvišanje delniške glavnice od Din 1,250.000— na
Din 2,000.0®0—
z izdajo 15.000 novih delnic po nominalnih Din 50*— v skupnem znfesku Din 750.000'— pod sledečimi pogoji.
1. Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na vsaki 2 stari delnici 1 novo po kurzu Din 50-— prištevši Din 7*50 za stroške in obresti za komad. Plašči starih delnic se imajo pri podpisovanju predložiti v svrho odkolekovanja.
$. Ostalih 2.500 delnic je na razpolago delničarjem oz. novim subskri-bentom po tečaju Din 55'— prištevši Din 7-50 za stroške.
3.	Delnice participirajo s polovico kupona na čistem dobičku za 1.1923.
4.	Subskribcija se vrši v času od 15. julija do 15. avgusta 1923 pri Obrtni banki v Ljubljani in njeni podružnici v Ljutomeru ter pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah v Celju, Mariboru, Ptuju, Brežicah in Kranju.
5.	Kurzni dobiček, ki nastane iz izdaje novih delnic se po odbitku vseh stroškov in pristojbin pripiše rezervnemu zakladu.
6.	Pravico do reparticije si pridržuje upravni svet in se za nedode-ljene delnice vplačani zneski vrnejo s 6% obrestmi.
7.	Za uspeh te emisije jamči posebni sindikat.
upravni mi »rte M\ihc
w Ljubljani.
E za surovo
maslo znamke
»s
if
v velikosti od 2-50 litrov dobavlja po
najnižjih
Pozor na deželi!
ZJSp- MANJŠE POSESTVO 1 event. tudi sama hiša, ki bi bila pripravna za manjšo obrt na deželi, se vzame v najem. Cenjene ponudbe pod: «Obrt« na upravo lista do 4. avgusta t. L 4506
Stavbenik
Rili Ročak
v Trbovljah
zvršuje vsa stavbena dela — lastno : tesališče — izdelovanje stopnic
Teraco-tlak
Brezkonkurenone cene !
Banatsko moke ia-
na vreče in vagone razprodaja M. BIELIČ, Dunajska cesta 33, pri i < Balkanu« po najnižjih dnevnih j cenah.	36% j
umoma
Simon Kmeiec, Ljubljana, nomwr$m mm §t. m
flambuHf-Amcriko linij® u llnifed-American Lines lic.
Sprejemu potnike v luZno ln severno ajnerlho. izdalo točno pojasnila in prodala vozne liste.
Odnofl te UuDljanc vsah (cflcii.
Glavno zastopstvo za JngoslavUo L G. DraSkovit zmefo JSSSk >
ŽB" cesta pri državnem Kolodvora ~
} Podružnice: BEOGRAD: BalKansha mSlea 25. SUŠAH: Jovo gj. Ivoševlt Karolinsfta cesta 160. SPLIT: Ante Bult, Dlohlecllanova ®t»ala 83. OROZ: Ivo LovrKevic.
MTOLJ: Gjorgle l. DimitrijevK & Konsp., Bnlevarcl kralja
Aleksandra 187. VEL DECKEREH : DuSan LJ. flJUojSovic, Trg Kralja Pelrs 4.
Pofnlhe spremlfa do Hamlmnt® družbeni ssrsii^lK.
Odgovorni urednik: Mihael Maškerc v. Ljubljani
Jugoslovanska tiskarna k Ljubljani,