Naročnina mesečno	^^мвц^^^ ^^ш^^т	Ак	Ček. račnn: Ljnb-
ги	^^^Г	^^^^^^^^ ^F ^^^^^^^^ ^^	I juna št. 10.650 in
etvo 411 Din — ne-	^^ w n, ШШШ	ЛК ШИШ Ш	^ШШ	10.349 za
izdaja ce-	ШШШл ШчЛ ШШШ	B аНн^ АН^^к Ш
loleino 120 za	^^^^^^ ШШ ШШШ ШИШ	Ш f
inozemstvo 140 Din	_ ^ШШ Ш/Ш	Ш Н^И
Uredništvo je v	ЈШ^Ш^^^тЛ	Uprava:
Kopitar ul.h/III	^^^^^^^ ^ ^^^^^^ ^^^^^	V ^ ^^^^^^^^^^^^	jeva 6, telefon 2992
2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Kopitar|evi ul.h/III 1 eleloui uredništvu, dnevna služba 2050. - nočna 2496. 29У4 in 2050	Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«	jeva 6, telefon 2992 Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po praznika
		
Likvidacija 500 letnega sovraštva
Grško-turška prijateljska pogodba — Velikanski pomen za balkansko politiko
so jih pričakovali ministrski predsednik Izmet paša, turški zunanji minister Teviik bej in velikanska množica ljudi. Kolodvor je bil okrašen z grškimi in turškimi zastavami. Venizelos je potrdil, da težita Grčija in Turčija za sporazumom o pomorski razorožitvi. Osnovna misel tozadevne pogodbe bo, da mora vsaka država obvestiti drugo Sest mesecev vnaprej, če bi nameravala zgra-
• jl V
diti novo pomorsko bojno edinico.
Po prihodu grških ministrov v Angoro so se odigravali prizori pravcatega pobratimstva. Ko so zapustili državniki kolodvor, je Venizelos položil svoje roke na Izmet pašove rame. Velikanska množica ljudi je pozdravljala prihod državnikov z ogromnim navduienjem. Venizelos se je popoldne sestal v Mustaio Kemalom in z Izmet paio.
pomen
Bethlenovega obiska v Angori
Fašizem proti slovenski duhovščini
Slovenski jezik se je na Primorskem ohranil edino še v cerkvi in slovenska duhovščina deli usodo slovenskega ljudstva v Italiji. Slovenski duhovnik je še edini slovenski razumnik na deželi. Proti tej slovenski duhovščini so začeli fašisti velikansko gonjo. Pazijo na vsak korak slovenskega duhovnika, nadzirajo ga v cerkvi, v župnišču in na poti v mesto. Duhovnik pa izvršuje strogo cerkvene in državljanske dolžnosti in primorskim fašistom je težko, ker ga ne morejo zalotiti pri najmanjši nezakonitosti. Zato je fašistični tisk s to- ! liko večjo slastjo pograbil za vrhpoljske dogodke. Spraviti slovenskega duhovnika v katerokoli zvezo s političnim umorom, to bi bil triumf primorskih | fašističnih listov, ki jih slejkoprej pišejo frama-soni. Kakor je znano, ni hotel vrhpoljski župnik Papež takoj deti v sv. olje učitelja Sottosantija misleč, da gre za samoumor; pokojnikova žena mu je namreč v prvem trenutku dejala, da se je mož j sam ustrelil. Ko se je izkazalo, da je bil Sotto-santi umorjen, mu je župnik takoj podelil zakrament sv. poslednjega olja. Fašistični tisk je stvar pograbil in srdito napadel župnika. Policija ga je odvedla v Vipavo, češ da ga mora zaščititi pred fašisti. Zadeva se je takoj razjasnila in vsakdo bi , bil pričakoval, da bo fašistični tisk lojalno priznal svojo zmoto in preklical žalitve. Toda kakor je že »Osservatore Romano« ugotovil, niso imeli ia- ; šistični listi toliko poguma, da bi priznali, da je : župnik Papež storil svojo dolžnost. Fašistični či-tatelj še danes ni informiran o resničnem stanju stvari. Na slovenskem duhovniku je ostal madež. |
Toda to še ni bilo zadosti. Na ta dogodek so tržaški listi navezali novo gonjo proti slovenski duhovščini, ki je dosegla svoj višek v grdem napadu na goriškega vladiko mons. Sedeja, ki ga je priobčil »Popolo di Trieste«, uradno glasilo faši-stične stranke na Tržaškem in Goriškem. Gre torej za skrbno pripravljeno akcijo proti slovenski duhovščini in proti cerkvi kot takšni; kajti kdor napada katoliške duhovnike in škofe, napada tedi katoliško cerkev, pa naj bodo ti katerekoli narodnosti. Tudi italijanski katoličani so uvideli, da je naperjena ta gonja proti cerkvi in hvalevredno je, da se je poleg vatikanskega glasila postavil v bran slovenske duhovščine tudi »Avvenire d' Italia«, glasilo režimu prijaznih katoličanov.
Naj navedemo samo nekaj najbolj značilnih izbruhov fašističnega tiska proti slovenskim duhovnikom. »Fiamma«, glasilo fašističnih sindikatov, ki ga urejuje'poslanec Domenighini, je dne 11. t. m. pisal: »Solze teh otrok (umorjenega učitelja) niso ganile vrhpoljskega župnika, božjega služabnika ... Zanj ima italijanska kri drugačno barvo kot Kristusova... Pred izbero med žrtvijo in morilci se je odločil za poslednje. Tu imate primer, kako iz spoštovane obleke božjega služabnika postane hinavski talar, s katerim se zakriva notranja umazanost vrhpoljskega duhovnika. Čeprav se mu vrata ječe niso odprla, se mu vsled discipline z naše strani ne bo skrivil las; toda Kristus, ki je umrl iz ljubezni do vseh, ne bo trpel, da ti lomiš sv. hostijo s sovraštvom in lažjo v srcu. Ti nisi duhovnik, ti si lažnjivi krivoverni pastir. Tudi brez tvojega »Asperges« bi se Sottosanti dvignil tja gor, da pripoveduje o tvori nevrednosti katoliškega duhovnika.« Poslanec Dcmenighini je napisal v istem listu: »Kdo bi ne vpil od groze spričo duhovnika, ki propoveduje sovraštvo v Kristusovem imenu ter odpušča človeški zveri, ki je izvršila brezbožen umor.« »Avvenire d' Italia« je pozval g. poslanca, naj navede konkretne primere za svoje trditve. »Fiamma« je odgovorila, da jih je kronika tržaških listov polna... List seveda ne citira niti enega.
V članku »Etnična bonifikacija« pripoveduje »Popolo di Trieste« od 21. oktobra, kako je bila tržaška in goriška okolica pred vojno »skero popolnoma slovenska in vsled tega sovražna Italijanom, ker so jo tako vzgajali slovenski duhovniki.« Odnošaji med mestom in deželo bi lahko bili prisrčni, piše omenjeni list. »Slovenci bi morda ne bili tako podli (malvagi), ako bi jim ne gospodarili in jih vodili duhovniki.« »Fopolo di Trieste« od 23. t. m. pripoveduje, kako šempoljski župnik »fakinsko« podi iz cerkve nespodobno oblečene ženske. Prav ta list je tržaške Marijine družbe' zatožil, da dobivajo bogve odkod denar. Pod naslovom »Kadar se imenuje po nemarnem božje ime« je »Popolo di Trieste« od 23. t. m. priobčil ogaben napad na sivolasega goriškega nadškofa mons. Sede;a, ki mu je prav te dni ob priliki njegovega godu izrazila vsa goriška duhovščina globoko vdanost in mu častitala na vztrajnem delu za duhovno obnovitev goriške dežele.
Fašistični list obžaluje, da ni izginil iz Gorice slovenski škof, kakor so izginili iz goriške knjižnice njegovi pastirski listi izza avstrijskih časov. Temu leži vzrok v »visoki cerkveni politiki, ki vidi v škofu Sedeju poroštvo, da ostane slovenska cerkev katoliška.« Ce je slovenska duhovščina — piše list —, ki je v Jugoslaviji prišla v stik s pravoslavno, ostala v verski praksi še vedno katoliška, se je vendar v praksi ljudi, ki jedo in se oblačijo, v marsičem približala srbskemu pra-vo-lavju, bodisi ker hoče Živkovič rešiti Srbijo vseh jugoslovanskih sporov, torej tudi katoliških različnosti, bodisi ker se slovenski katoliški duhovščini pozna, da je prišla na severu v stik s protesta nlstvom, Tako predstavlja goriški nadškof, ki je živel v Avstriji in jc bil spovednik Franca Jožefa ter je v dogmatičnem pogledu pravi katoličan, s svojo povsem katoliško škofijo, ki sega tudi v Slovenijo, vozel, ki veže eno manj z drugo bolj katoliško škofijo. Vsak uvideva, kako jc njegovo delo zaslužno. Vendar medtem, ko da Bogu, kar
Carigrad, 27. okt. as. Pozdravni streli na azi-jatski strani pri vhodu v Bospor so v nedeljo popoldne pozdravili grško križarko »Hello«, na kateri sta se ministrski predsednik Venizelos in grški zunanji minister Mihalokopulos pripeljala v Carigrad. Grška gosta sta takoj nadaljevala svojo pot proti Angori, kjer se bo v četrtek podpisal turško-grški prijateljski pakt poleg drugih važnih pogodb. Venizelosovemu obisku pripisujejo tukaj svetovni zgodovinski pomen, ker zaključuje, kakor poudarja turški ministrski predsednik, pol-tisočletno sovraštvo med obema narodoma. To je prvi obisk grškega vladnega predsednika pri turški vladi. Posebni pomen ima obisk radi okolno-sti, da bosta grška državnika praznovala v Angori narodni praznik turške republike. Svetovni zgodovinski pomen turškega in grškega zbližanja je videti posebno v tem, da iščeta obe državi osamosvojitve Balkana od zunanjih sil.
Atene, 27. okt. as. Turški zunanji minister Teviik Rudži bej je dal zastopniku tukajšnjega lista »Etnos« izjavo, da turško-grški pakt izključuje sovražnosti med obema državama kakor tudi soudeležbo na vojcii ki (o je napovedala tretja država ali Turčiji ali Grčiji. Na ta način dajejo ravno sredozemske dežele ostalemu civiliziranemu svetu primer, kaj pomeni v resnici novi mir ln prvič vidi svet iz pakta med dvema narodoma, da se da zasigurati mir povsod tam, kjer vlada dobra volja ob jasnem pogledu na vse težkoče,
Angora, 27. oikt. as. Venizelos in Mihalokopulos sta danes dopoldne dospela v Angoro, kjer
Berlin, 27. oktobra. A. Wolf poroča iz Saar-briitkna, da so včeraj do petih popoldne potegnili iz rudnika v Navbaihu 88 trupel. Sc 11 trupel se nahaja v zahasanem rudniku. Zaradi hudega ognja, ki besni v rudniku, so morali ustaviti vsa reševalna dela.
Pariz, 27. oktobra. AA. Poročajo iz Saarbruek-na, da je bila eksplozija v rudniku Maybach jako huda. Ponesrečeni rudarji so zasuli v pitniogoveni prahu. Reševanje je jako nevarno in težko. Kako huda je bila eksplozija, se vidi iz tega, da je neko lokomotivo, ki tehta več ko 10 ton, vrglo 1500 komikov daleč.
Preiskava še ni dognala, kaj ;.e bilo varok eksplozije.' Rudnik Maybach je znan po tem, da je v
Belgrad, 27. okt. m. Pat-ijarh Varnava je v Sremskih Karlovcih, kjer zboruje arhijerejski zbor, dal izjavo, ki jo prinaša naša »Pravda«. V njej govori o zakonskem vprašanju in izjavlja:
Na dnevnem redu je konina ureditev o značaju zakona med katol ško cerkvijo in ostalimi veroizpovedi in pravoslavno glede na sklepanje mešanih zakonov. Pojavi ajo se nesrečne zadeve, ki jim je treba storiti konec. Do sedaj smo lojalno pniznavali mešane zakone, sklenjene v katoliški cerkvi. Toda primorani smo, da proučimo in reduciramo naše stališče, ka.jti katoliška cerkev nikakor ne priznava sklepov naše cerkve na temelju kanona 1063. Posledica tega je, da možje katoliške vere zapuščajo svoje pravoslavne soproge in se napravi nesreča. Pred kato i'kimi verskimi instancami tak zakon ni veljaven (?). Mož je svoboden za nov zakon. N egova žena pa ne postane svobodna. O tem smo dolgo razpravljali. Zahteval
je božjega, ne da cesarju, kar je cesarjevega. Oblasti, ki jo dobiva s tem, da izvaja prvi nauk, izrablja v to, da ne izvaja drugega. Kot katoličan ne ve, da je Italija prva katoliška država.« List navaja dalje, kako goriški nadškof ne dela razlike med nekdanjo liberalno in današnjo fašistično Italijo, ki se je spravila s cerkvijo. Kot nekadnji avstrijski škof sicer ne misli več na avstrijsko-slovenski katolicizem, pač pa je pristaš nekega slovenskega katolištva, ki je preveč oddaljeno od božjega mesta; in v tem nagnjenju je treba iskati vzrok, da je (goriška) duhovščina zamenjala talar z jopičem in hlačami ter široki okrogli klobuk (ki ga nosijo italijanski duhovniki) s civilnim klobukom. Toda goriški nadškof dela še drugo: dis-kreditira Boga pred ljudmi. Nato navaja list pastirski list goriškega nadškofa iz leta 1917. v katerem mons. Sedej poziva vernike, naj hvalijo Boga. da je brezbožni sovražnik, ki drži v ječi sv. očeta, po porazu pri Kobaridu zapustil goriško deželo. List očita nadškofu, da pozablja, da je isti Bog, ki je dovolil poraz pri Kobaridu, dovolil tudi zmago italijanskemu orožju. To je tisti pastirski list, ki ga je fašistično časopisje že tolikokrat izrabljalo proti goriškemu nadškoiu. A vsakdo
Sofija, 27. okt. as. Na svojem potovanju v Angoro je imel madjarski ministrski predsednik grof Bethlen, ko je prispel v Solijo, kratek razgovor z bolgarskim zunanjim ministrom Burovom. Ker pride novoporočeni kraljevski par najbrže 2. novembra v Solijo, bo grof Bethlen odložil svoj obisk v Sofiji, ki ga |e nameraval izvršiti tedaj v Sofiji,
Carigrad, 27. okt. a>s. Madjarski ministrski predsednik groi Bethlen je danes dopoldne prispel v Carigrad. Zvečer bo nadaljeval svojo pot v Angoro. Dejstvo, da pade potovanje groia Bethlena skupaj z obiskom grških državnikov, je zgolj slučajno, in si ga je razlagati z željo turške vlade, povabiti v svoje glavno mesto ob priliki narodnega praznika turške republike inozemske državnike. Kljub temu pa pripisujejo Bethlenovemu potovanju tukaj politično važnost in to radi vpra-
njem jako nmogo gorljivih plinov.
Saarbruckcn, 27. okt. as. Število žrtev pri katastrofi v rudniku Meybach se je danes povišalo na 99. Pogrešajo še 7 rudarjev, ki ležijo na kraju, kjer je reševalcem pristop izključen. Reševalna dela so morali začasno prekiniti, ker vročina v jami preprečuje vsako delo. Reševalno moštvo popisuje grozne podrobnosti o položaju, v katerem so našli žrtve. Uprava rudnika je določila vsoto 2CO.COO frankov, da pomaga svojcem ponesrečencev. Do sedaj je še vedno nepojasnjen vzrok, kako je mo^lo priti do eksplozije plinov.
Meybach se nahaja v Posaarju blizu Saar-bruckena. Ozemlje je kakor znano zasedeno od Francozov.
sem, da formuliramo naše stališče nasproti mešanim zakonom v rimsko-katolišiki cerkvi. Ker so se pojavili slučaji, da je en zakonec prešel med adventiste, smo se odločili tudi nasproti temu zavzeli stališče. To je igra s svetinjo zakona. Stopiti v drugo vero in dati s tem povod za ločitev zakona! Ne, sklenili smo, da prosimo odgovorne državne činitelje, da z zakonom odredijo vsa medsebojna vprašanja in s tem napravijo konec abnormalnosti glede sv. zakona.
Sabor je sklenil glede disciplinskega postopanja, da sv, Sinr>d čimpreje izdela pravilnik, ki bi veljal za vse naše pravoslavno svečenslvo. Sklenjeno je, da obsojeni svečenik ne izguibi po-svečentje. temveč se samo suspendira.
(Op. ur. Izjava g. patrijarha vsebuje neke netočnosti. Ker pa je bila sp ejela po telefonu, si pridriimo razpravo o njej, dokler ne dobimo točnega besedila.)
mora priznati, da je pisan v jx>vsem mirnem in strogo cerkvenem duhu. Omeniti je tudi treba, da je bil izdan v vojnem času in na vojnem ozemljul Kar počenja fašistični tisk, docela nasprotuje določilom konkordata. Istočasno, ko proglaša Italijo za »prvo katoliško državo«;, iz narodnega sovraštva do Slovencev na ogaben način natolcuje slovensko duhovščino in so se sedaj lotili tudi samega nadškofa goriškega dr. Sedeja, katerega vse delo je bilo posvečeno vedno le verski in moralni prerodilvi naroda. Pod hinavsko krinko skrbi za »čistost katoličanstva« se skriva najbolj zagrizen narodni šovinizem, ki odreka sodržavljanom najosnovnejšo človeško pravico, da sc v svojih verskih zadevah poslužuje materinega jezika. V istem pravcu so usmerjeni tudi napadi »Piccolija«, ki zahteva, da se čimpreje odpravi v Primorju in na Krasu iz cerkve »kraški dialekt«. Ce bi sc fašistične namere uresničile, bo prva posledica ta. da se bo ljudstvo odtujilo cerkvi, ki bi jo opravljali duhovniki, katerih jezika ne razume. Zato je potrebno, da se od cerkvenih oblasti ravno na osnovi sklenjenega konkordata pravočasno preprečijo zle posledice pretiranega fašističnega nacionalizma.
Sanj madjarskih in turških odnošajev, ki so ie nerešena, kakor tudi radi bodoče oblike balkanske meddržavne konstelacije. Sprava z Grčijo kakor tudi potek atenske balkanske konference je vzbudila zanimanje Turčije za načrt balkanske unije z izključitvijo tujih velesil. Turške želje je izrazil v intervjuvu nedavno turški zunanji minister Teviik Rudži bej, češ, da je treba pritegniti v balkansko zvezo tudi Madjarsko v smislu znanega Bisraarckovcga izreka, po katerem so ma-djarska vprašanja rešljiva le, ako se prišteje Ma-djarska k balkanskemu krogu. Tukajšnji politični krogi mislijo, da bo načrt bodoče balkanske zveze tudi predmet razgovorov turških državnikov z Ve-nizelosom in Betblenom.
Carigrajski župan je priredil danes groiu Bethlcnu na čast svečano kosilo. Popoldne si je madjarski premier ogledal mesto.
Nadaljne učiteljske premestitve
Belgrad, 27. okt. iti. Z odlokom prosvetnega ministrstva so premeščeni še ti-lc učitelji in učiteljice: Vižinfin Rudolf iz št. Jurja v Liboje pri Celju, Vodenik Vera iz Slov. Bistrice v Liboje pri Celju, Nanut Viljem iz Znojil pri Litiji v Novo Štifto prt Gor. Gradu, Ložar Frančiška iz St. Jurja ob, juž. žel. v Ljubno pri Gor. Gradu, Povžnei Angela iz Krakarja pri Ogulinu v Št. Jernej na Dolenj., Rot Leopold, šol. pravitelj, iz Konjic v Vitanje, Rot Gabriela iz Konjic v Rečico pri Gor. Gradu, Možina Albin iz Metlike v Tržič, Vcho-vec-Poznik Marjeta iz Begunj v Zuženberk, Sušnik Marija iz Dobrepolj v D. M. v Polju pri Ljublj., Eržen Marica iz Begunj na Vič, Eržen Franc iz Banja Loke v Zgornjo Šiško, Otrin Maksimilijan iz Zagradca v Begunje, Jamšek Vida iz Sv. Lovrenca v Ptuj, Sekernik Maks iz Razgora v Konjice, Pirnat Terezija iz Šmarja v Borovnico, Se-devčič Ema iz Mute v Veliko Nedeljo pri Ptuju, Zener Vilim iz Ivanjcev pri Dolenji Lendavi v Senovo pri Rajhenburgu, Sfiligoj Aleksander iz št. Jurja na Taboru za upravitelja v Turnišču. Povh Vaclav, uprav, pri Sv. Ruperlu pri Celju v Št. Jur na Taboru, Burdjan Karlina iz Slivnice v Šmarju pri Jelšah, Štelancjoza Andrej iz Kužne pri Murski Soboti v Slovenjgradec, Legat-Jegelič Leopol-dina iz Voznice v St. Vid nad Ljublj., Humer Rudolf iz Starega trga v Voznico, Bajde Viktor iz Luč v Št. Vid nad Ljublj., Kokolj Franc iz Vel. Lašč v Kočevje. (Za točnost imen ne moremo jamčiti, ker so bila sprejela po telefonu. — Ur.)
Ministri med narodom
Belgrad, 27. okt. m. Nu svoji turneji so se ministri razdelili na dva dela. Ministri Srskič, Preka in Švegelj so odšli v Bosno, Maksimovič ln Radivojevič pa sta odšla v Vojvodino, v Samobor in druga mesta. Tako prebivalstvo kot ministri, so povsod jKKiali važne izjave.
Odlikovanje pri železnici
Belgrad, 27. okt. AA. Z ukazom Nj. V. kralja so bili na predlog ministra za promet odlikovani z redom Belega orla III. stojmje Dimitrije Sreplo-vič, generalni ravnatelj državnih železnic v Belgradu, z redom Belega orla IV. stopnje direktor državnih železnic v Zagrebu, Matko Schneler, Dimitrije Kneževič v Subotici, z redom sv. Save III. stopnje dr. .lakob Borko, direktor državnih železaiic v Ljubljani, Anton DolinSek, načelnik pri direkciji v Ljubljani.
Nove državne zgradbe in domača industrija
Belgrad, 27. okt. z. Zveza naše kovinske industrije je predložila gradbenemu ministrstvu pismo glede na gradnjo novih državnih cest, železniških prog in železniških mostov v državi. V vlogi se prosi za zaščito domače kovinske industrije z ozirom na razmere v državi in z ozirom na stanje, v katerem se danes kovinske industrije nahajajo. Zveza kovinske industrije prosi, da se domači industriji oddajo mostovne konstrukcije. V slučaju, da bi se ta dela vršila na kredit, se gradbeno ministrstvo naproša, da določi čimkrajši izplačilni rok in sicer takega, ki najbolj odgovarja razmeram v naši državi. Dalje prosijo gradbeno ministrstvo, da podjetjem, ki bi sc jim ta dela eventuelno poverila, da iniciativo.
Dunajska vremenska napoved. Manj oblačno,
vendar spremenljivo, mrzlo, vetrovno vreme. V severnih Alpah mestoma padavin«.
Nova rudarska nesreča
V Meybachu 99 mrtvih in veliko ranjenih
Pairijarh srbske cerkve
o mešanih zakonih
,,Delaj — sovraži — molči
Grozeč govor Mussolinija - Fašizem zahteva revizijo mirovnih pogodb
Zgodba o zgubančeni Evropi in mladi Italiji
Kini, 27. okl. as. Pred iinpozantniin zborom uglednih voditeljev javnega življenja Italije je imel Mussolini danes velik govor. V njem je orisal splošni položaj Italije. Odločno se je obrnil proti mnenju inozemstva, da bi bil fašizem sedaj v razpadu. Fašistična stranka nikakor noče paktirati i bivšimi strankami predvojne Italije. Zanimive so Mussoliuijeve izjave o fašizmu kot mednarodnem pojavu. Formuliral je odločneje kakor doslej pomen italijanskega prizadevanja za revizijo mirovnih pogodb, pri čeiner je omenil bajke o grozovitosti Nemcev za časa svetovne vojne. Odločno je iijavil, dn Italija ne misli in ni nikdar mislila na napadalno vojno. Sicer pa ona reelno računa z možnostjo eventuelnega oboroženega spopada evropskih držav in zaradi tega se temu primerno oborožuje. S svojimi govori namerava razkrinkati lažnivost ženevskih kričačev, ki govorijo toliko o miru, pri tem se pa na tihem pripravljajo na vojno. Danes v Evropi že divja vojna. Ali ni to vojna, ako umorijo fašiste zato. ker so fašisti? Sicer je to moralna vojna, toda od te ni nikoli daleč do vojaškega s|>opada. Tudi od nas bodo govorili, da sekamo malim otročičkom ude, kot so govorili leta 1914. o Nemcih. S tem netijo sovraštvo proti Italiji, netijo mržnjo milijonov ljudi proti fašizmu, mržnjo proti fašistični revoluciji, mržnjo. ki nas dela ponosne in srečne. Antifašizem torej še ni izumrl,
P oljsko-ukrajinski odnosi
Pred nekaj meseci se je resno govorilo o polj-sko-ukrajinsiki spravi. Če bi se pobotali Poljaki s svojo ukrajinsko manjšino, bi bilo onemogočeno nadaljnje zlohotno in kvarno jmsegarr e Nemcev v slovanske zadeve. Ukrajinsko ozemlje pod Poljsko bi lahko postalo Pijemont, ki bi dalo Ukrajincem v Sovjetski Ukrajini moči. da bi se osvobodili jarma boljše viških mogotcev v Moskvi. Ali boljševiki so mali uničiti njim nastavljeno past in udariti z enim udarcem Ukrajince in Poljake. Najeli so nekaj ukrajinskih boljševikov in ukrajinskih nerodnih prena-petežev, ki so izvršili nekaj atentatov na predstavnike poljske oblasti in na poljske ustanove v ozemlju ukrajinske narodne manjšine.
Poljski odločilni krogi se ob teli gT-aje vrednih dogodkih niso dali voditi od razuma, ampak so dali duška stari strasrtsri inržnji do Ukrajincev. Zaprli eo oele desetine najodličnejeih ukrajinskih osebnosti, ki se iin do sedaj še ni mogla dokazati krivda. Zaprli so ukrajinske srednje in ljudske šole, razpustili ukrajinska prosvetna društva.
Kdor pozna fanatično ljubezen Poljakov in Ulmiiincev do svojega naroda, ta si lahko predstavlja, kako vznemirjenje se je polastilo obeh taborov. Zato bi bilo treba samo odobravati korak pol'>ke vlade, da je poslala vojaštvo v te kraje mirit razdraženo sršenovo gnezdo, če ne bi imela vojBka značaj kazenske ekspedicije. Zakaj — ukrajinsko prebivalstvo mora samo vzdrževali te čete. Tako je v vaseh Brezanščina in Bobrečina nad tisoč žnndar-jev in vojakov. Ti vojaški oddelki prevzamejo od aivilnih oblastev vso oblast v svoje roke in uvajajo preki 9od. Kamorkoli se blrfcijo le kazenske ekspe-dlcije »mrrrt<: ljudstvo, povsod se slišri jok in obup. no vpitje. Da si reši golo življenje, beži ljudstvo kakor za turških napadov v gozdove m močvirne kraje, kjer se sedaij že kaže nastop zime.
Če se vrše te kazenske ekspedicije proti ukrajinskim vasem, bi se še morda dalo razumeti, nikakor pa n.i mogoče najti niti besedice opravičila za postopanje proti tistim, ki razširjajo ljubezen in spravljivo?!. Kdo pač more dvomiti o lojalnosti in miroljubnosti studdov v Lvovu, kat. redovnikov vzhodnega obreda, kijer je nedavno eksplodirala bomba. Če zapirajo ukrajinske kat. duhovnike, ki se ne brigajo za st rankarsko-politične boje rn so bili vedno lojalni državljani, se s tem še bolj vznemirja že itak razburjeno ljudstvo, ki bi moglo ravno v svoji duhovščini najti tolažbe in pa človeka, ki bi pdiino mogel pomirjevalno vplivati. Knzburjene strasti je še bolj razvnelo pri ekstremnih elementih in potrto mirno ljudstvo, ko Pilsudski že tretjič ni hotel sprejeti nadškofa metropolita Šeptickega, ki |e prišel posredovat za ukrajinsko ljudstvo.
Še več olj« v ogenj prilivajo neodgovorni elementi. Tako so se proti ukrajinske demonstracije poljskih visokošolcev v Lvovu spremenile v deino-ttranje ukrajinskih narodnih institucij. Na piko so »i vzeli najvišje kulturne ustanove. Zvečer po inštalaciji rektorja so se zbrali poljslci dijaki v Kopernikovi ulici, odkoder so napadli ukrajinsko katol. bogoslovno semenišče. Nato so odšli v ulico Potoc-kega, kjer so napadli sirotišnico in samostan ukrajinskih sester bazilijamk. Skozi okna so metali kamenje, težko nad 1 kg. Sestre iu sirote so se zbudile iz spanju, se skrivale pod postelje in na hodnike. Mnogo jih je ranjenih, ena siroto je padla vsled ran celo v nezavest. V celoti so razbili 73 oken.
Slovenci in Jugoslovani nimamo spora ndtii s Poljaki miti z Ukrajinci, ampak hočemo biti z obema trideset milijonskima slovanskima narodoma v čim najbolj prir'a'leljekiih stikih. Zato iskreno želimo, da bi se odnosi med Ukrajinci in Poljaki uredili v duhu apravljivosti, kar bi bilo v korist poljskega ta ukrajinskega naroda ter vsega slovaastva. -b-
Jugoslov. čebelarstvo
Belgrad. 27. okt. AA. Na zahtevo ministrstva za kmetijstvo je zveza jugoslovanskih čebelarskih društev poslala ministrstvu poročilo o delu čebelarskih društev v državi, članic zveze. Po tem poročilu je v zvezi včlanjenih osem društev, in sicer Srpsko j Pčelarsko društvo v Belgradu 8 60 podružnicami in j 1322 člani, čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljub- j ljani s 1853 člani, centralno bučelarsko društvo v ] Zagrebu * 1100 člani, hrvatsko slavonsko bučelar- | sko drušlvo v Osijeku s 1470 člani in več podružnic. Čebelarsko društvo v Vukovarju s 3350 člani, srp-sko pčelarsko društvo v Rumi s 700 člani, jugoslovanska pčelarska zadruga v Dubrovniku s 390 člani in centralna bučelarska iv«i v Sarajevu s 88 podružnicami iu 530 člani. 1
povsod se bojuje proti fašizmu, povsod divja proti nam moralna vojna. Prisiljeni smo, zavojevati si zmago dan na dan. Ako tega no bi bilo, bi bil fašizem že zdavnaj premagan. Po teh besedah je zagrabil Mussolini obsežen zvezek iu zaklical: »Ali vidite tale zvezek? V tem se opisujejo dan na dan vse vojaško priprave za vojno. Tukaj imate od leta 1927. do 1930. naštelo, kdaj in koliko orožja je bilo kupljenega itd. Ali ne mora to vzdramlti italijanski normi? Ali se ne inora fašistična Italija oborožiti tako, kot to delajo drugi? Ponavljam, da najlepši govori ne bodo ustvarili resničnega miru, ako jim ne bodo sledila dejanja. Kadar bo beseda zadostovala, da odstrani nasprotja med narodi, hom pripravljen priznati, da ima beseda božanski pomen. Ponavljam, da naše oboroževanje ni namenjeno za napad, temveč za obrambo. Fašistična Italija ne bo nikdar iniciativno za vojno. Revizija mirovnih pogodb ni v interesu Italije, temveč v interesu vsega sveta. Ta revizija ni nekaj novega, ona je predvidena že v pravilih Društva narodov. Kdo onečaščuje Društvo narodov? To eo oni, ki so ustvarili v njeni dve vrsti držav, oborožene in neoborožene. Kakšna pravičnost more vladati pri takem stanju pravice? Kako se naj zahteva, da bodo neeboroženi narodi zadovoljni?*
Nato je govoril Mussolini o italijanski podonavski in vzhodnoevropski politiki. Italija mora iz-
Hriudisi, 27. oktobra. AA. Včeraj je bolgarska kraljeva dvojic« prispela v Brindisi. S, rejel jo Je princ PicMiiontski. Ob 10.10 dopoldne se je kraljevska dvojica vkrcala na parnik »Car Ferdinand« ob navdušenem klicanju meščanov, Id se jih je zbralo več ko 60.000.
Sofija, 27. okt. A A. Bolgarska agencija javlja: Bolgarska prestolnica je bogato okrašena z zastavami v bolgarskih in ilnlijanskih trobojnicah. Povsod se živahno pripravljajo za svečan sprejem bolgarske kraljeve dvojice. Na sofijski železniški postaji bo kraljevska dvojica sprejeta po članih vlade, diplomatskem zboru in drugih veledostojan-
Madrid, 28. okt. (ha. od naiegii dopisnika.) Vas dopisnik je že večkrat poudarjal, da zaenkrat republikanizem za Španijo ni nevaren, zato ker ostane samo v izobraženih krogih in ne niore prodreti med širše plasti ljudstva. Preprostemu španskemu kmetu je vseeno, kdo mu je vladar, dokler ima brezskrbno življenje in mu pri vsej njegovi skromnosti ni treba še stradati. Danes pa je položaj toliko slabši, ker se nezadovoljstvo zelo širi, ker vre žc pri gorskem kmetu v Galiciji гатпо tako kot pa pri ribiču na od solnca ožganih obalah Andaluzije. Vzrok nezadovoljstvu je draginja, ki se s silovito enakomernostjo širi po vsej državi. Španski denar je ohranil samo še tretjinsko vrednost svojo zlate valute. Danes delavčev dnevni zaslužek ne zadostuje več za vzdrževanje ene družine. Španija se bliža danes zelo hitro onemu stanju, ki so ga poznale že druge države v Evropi, kojih denar je propadel. Ljudje izgubljajo tako čut varnosti, v srce jim pa lega nezaupanje do vlade, katera je po ljudskem mnenju kriva vseh težav, ki padajo nanj. Narod, ki je ravno v Španiji tako brezskrben, se da begati od raznih alarmantnih vesti, ki v izobilici krožijo po deželi, povečane po stokratnem pripovedovanju. Danes je govor o komunističnih izgredih, jutri o krvavih š-lrajkih v velemestih, potem zopet o spopadih med republikanci in policijo. Nalašč za to postavljeni agenti .še vzdržujejo nezadovoljnost na
New.vork, 27. okt. AA. fz Rio de Janeira poroča < Associaled Press-, da je v novi začasni vladi prevzel ministrstvo vojske general Leite de Caslro. ministrstvo za zunanje zadeve in notranji resor pa Mello Franco.
Službeni krogi obžalujejo incident, ki ga je doživel parnik »Baden«. Minister za zunanje zadeve je poslal cbžalovalna pisma poslaništvom Nemčije, Španije in Poljske.
Poveljnik severnih čet general Tavera je zasedel Bahio. Množice so mu priredile navdušene aklamacije in so mu izjavile, da se ne bodo uprle temu, da dr. Vargas prevzame predsedništvo bra-ziljske republike.
Lisbona, 27. okt. as. V Rio de Janeiro so izpustili vse politične kaznjence. Cenzura tiska in za inozemske brzojave se je ukinila. Tudi v Sao Paolo so bile porušene tiskarne. Največji nemški list v Braziliji ie bil prav tako uničen. Senator Magalhaes de Almeida je bil aretiran. Postavil se je namreč
Belgrad. 27. okt. zm. Tarifni odbor je predložil merodajnim činiteljem sklepe o znižanju tarifnih (»ostavk za prevoz blaga po železnicah. Odbor je predlagal tudi ukrepe tarifnopolitičnega značaja, ki naj bi se uporabili za pospeševanje našega izvoza. V teh predlogih pa posebno zahtevajo znižanje tarifnih postavk za prevoz žila na »ploš-nem. Posebej pa na suhozemskih potih do obmejnih mest in današnjih pristanišč. Pri znižanju naj ]>osebno vzame v obzir izvoz preko domačih pristanišč in preko Gjevgjelije.
'jledo pospeševanja sadnega izvoza ie odbor
koriščuti vsako jjed svoje zemlje. To je gigantska naloga in je potrebna, kajti sicer bo italijansko ozemlje poplavilo tuje ljudstvo. L. 1950. bo Evropa stara in zgubančena. Samo Italija bo edina dežela mladosti. Ljudje bodo prihajali v Italijo, da vidijo življenje mladosti. Evropa bo mrtva. Zaradi tega morajo biti naši pogledi usmerjeni na vzhod. Tako jo treba razumeti naše prijateljske odnošnje. Problemi, ki sem jih postavil v Firenzi, ostanejo nadalje veljavni. Mi se moramo oboroževatl, da nas drugi ne pogubijo. mi moramo varovati svoj prestiž.
Po krotkem opisu gospodarskega položaja se je obrnil na novega glavnega tajnika stranke in g« opozoril, da mora iztrebiti končno vse sledove stare miselnosti, kajti prostozidarji ln drugi sovražniki fašizma se zopet zbujajo. Vsak njihov korak je treba motrili z nezaupanjem. Fašistične vrste morajo biti še bolj strnjene.
Fašizem se pojavlja v vseli državah. Povsod ga eni preklinjajo, drugi blagoslavljajo. Fašizem kot ideja povsod dobiva meč. Lahko predvidevamo fa-iistično Evropo, ako ravno manjka do izvršitve lake Evrope prav mnogo.
Fašistična parola je: Delaj, sovraži in molči! L. 1932. se bo vršila v Rimu desetletnica fašistične Italije. Za tedaj napoveduje Mussolini velikansko zborovanje fašistov, kakor ga doslej ni bilo. Končal je svoj govor ob velikanskem navdušenju
svetnikih. Pred umetniškimi vrati, ki so jih postavili nalašč v ta namen v starmi bolgarskem slogu, bo predsednik solijske občine v krogu članov občinskega odbora voščil kraljevski dvojici dobrodošlico. Nalo odide kraljevska dvojica v cerkev Aleksandra Nevskega, kjer dobi blagoslov po pravoslavnem obredu. Od postaje pa do cerkve bodo postavljene čete, ki bodo kraljevski dvojici izkazovale čast.
V Sofijo so že prispeli mnogoštevilni delegati iz notranjosti države. Napovedani so še drugi delegati, ki pridejo v Sofijo pozdravit kraljevski par.
umeten način. Vlada je danes izgubila zaupanje naroda in bi morala iti. Nikdo ne očita generalu Berenguerju, da je nepoštenjak, toda kadar pridejo velike težave, mora državnik združiti s j>o-Stenjem še bistro oko in prisotnost duha ter železno voljo. Berenguer pa napravi vtis, kakor da bi napravil vse, samo tega ne, kar ljudstvo pričakuje. Narod hoče državljanske svoboščine, on jih noče dati ali jih daje samo v curkih; narod želi energične politike v vprašanju draginje, Berenguer pa si ne upa nastopiti proti magnatom državne banke. Priti je moralo do sedanjega res težkega položaja, da je strmoglavil markija de Cabra, guvernerja državne banke, ki je odgovoren za sedanjo katastrofalno stanje pesete.
Politične revolucije so sad dolgih priprav, gospodarske revolucije pa izbruhnejo nenadoma. Glad noče čakati. Španija se nahaja pred gospodarsko eksplozijo.
Stari politiki venomer hodijo v Madrid h kralju, da bi ga informirali o položaju. Zatrjujejo mu, naj zaupa svojemu ljudstvu, ki ga v srcu ljubi, naj mu vrne svoboščine in naj prestriže propagando, ki jo vrše razni grobokopi, ki hočejo napraviti svoj dobiček iz gospodarske katastrofe Španije. Tukaj imamo vtis, da ne stojimo samo »na sodu polnem smodnika«, kot se je nedavno izrazil finančni minister Weiss, ampak da banketiramo v hiši, ki je začela goreti.
na čelo protirevolucijonarjeni. Baje je poneveril milijon državnega denarja.
Vargas - predsednik republike
Rio de Janeiro, 27. okt. AA. Splošno sodijo, da je smatrati revolucijo za zaključeno, ker je začasna vlada pnzvala zastopnika liberalne stranke Vargasa, naj bi prevzel vodstvo države. Vargas bo danes prevzel svoj novi položaj.
Z današnjim dnem se je pričela demobilizacija federalne vojske.
Newyork. 27. okt. as. Danes dopoldne ob 11 je poskusila vojaška policija v Rio de Janeiro s pomočjo dveh vojaških regimentov izvršiti protlrevo-lucijo. Padli so streli. Polomljena so bila mnoga okna in prebivalstvo je bežalo iz mesla. Vse trgovine so bile zaprte. Istočasno poročajo o uporu pristašev bivšega predsednika v Sao Paolo. Vendar se je revolucionarjem posrečilo zadušiti upor.
zahteval, da sc tarifi za slive znižajo za 25% in da se tarifi za jabolka, hruške in grozdje znižajo za 20%. Enake zahteve je stavil glede izvozu orehov. Iz narodno gospodarskega stališča je odbor obrazložil svoje i>ogtede glede znižanih ugodnosti za vse ostale predmete, ki jih izvažamo. Prav tako jo zahteval znižanje tarife za sveže meso za 00%, »i moko, mlečne izdelke, pletarsko blago, vino, les itd. Dalje je stavljen predlog za ugodnosti glede naših rudarskih proizvodov. Te predloge proučuje v prometnem ministrstvu posebna komisija, ki bo ministrstvu stavija končne predloge.
Ratifikacija londonske
pomorske pogodbe
London, 27. okt. as. Danes dopoldne se je vršila v locarnaki dvorani Foreign Offioea izmenjava ratifikacijskiih listin londonske pomorske pogodbe. MacDonald je v kratkem nagovoru Izjavil, da angleška vlada ujmi, da bo v krut kom omogočeno tudi Franciji in Italiji, katerih poslaniki so bili navzoči, pristopiti k podpisu londonske razorožitvene pogodbe.
Danes popoldne je japonski ministrski pred« sednik Hainaguchi govoril iz Tokia s predsednikom Združenih držav Severne Amerike Hooverjem v VVashinglonu in s predsednikom angleške vlade MacDonaldom v Londonu potom brezžične oddajne postaje. Njegov govor je bil na ta način razšir>n IX) vsem svetu. Govor japonskega ministrskega predsednika je bil poslan brezžično iz Tokia v Wa-shington in od tukaj po transatlantskem telefonskem kablu v London. Predsednik Hoovor je nato izjavil, da lahko v trenutku, ko posluša 200 milijonov njegovih podanikov, da izjavo o velikem veselju ameriške vlade za velik napredek n« poti k raz. orožitvi, za napredek, ki ga predstavlja londonske pogodba. Razorožitev je up vsega sveta in je našla vsaj delen odmev v londonski pogodbi.
MacDonald je izjavil, da so jx>stali po j>odpisu londonske pogodbe odnošaji med Anglijo, Japonsko in Združenimi državami boljši kot kdaj prej.
Oton Habsburški bo izdat manifest
Budimpešta, 27. okt as. »Regull Ujezagc po* roča z Dunaja, da bo Oton Habsburški na dan proglasitve svo„e jioliioletnoeti, lo je 20. novembra, Izdal dva manifesta na avstrijski in madžarski narod, kakor tudi dve dekreta na madžarske in avstrijske člane habsburškega doma. V dekretih bo najavil svojo jiolnoletnost in dejstvo, da nastopa svoje pravice.
V manifestu na avstrijski narod bo Otoo feja« vil, da ne stopa še na avstrijski prestol, kljub temu pn vztraja ua svojih pravicah na nvstrijeko krona V madžarskem manifestu bo izjavil, da ne stopa Se na madžarski prestol, vemlaT pa prisega na ustavo, oziroma polaga tradicicnelno madžarsko preetolno besedo in bo izjavil, da se ne odreka pravic madžarskega kralja.
Isto bo Oton poudarjal v dekretih na svojo rotfbino. Doslej pa še ni odločeno, ali bo objavil manifeste in dekrete res na dan proglasitve svoje jKrfnoletnosti, ali bo to odložil na jMznejši termin.
Sneg na Češkem
Praga, 27. okt. z. V nekaterih delih Ceškt. slovaške je zapadlo precej snega. Med Taborom in Voticatn ga je 1 meter. Pri Pasovi pol metra, avtomobili so obtičali v snegu. Med Savam in Novim Selom je sneg zadržal tovorni vlak. Telefonske zveze so prekinjene.
Silne poplave v Mali Aziji
Ankara, 27. oktobra. AA. Radi deževja in pe-plav je bil posebno težko prizadet kraj Išmid, kjer je hudournik porušil 300 hiš. 70 oseb je našlo pri tem smrt. 17 ljudi pogrešajo in mislijo, da so postali tudi li irtev katastrofe. 0 poplavah poročajo tudi is drugih krajev v Turčiji. *
Odlikovanja
Belgrad, 27. okt. AA. Z redom Belega orle V. stopnje je odlikovan pomočnik železniške direkcije v Ljubljani Maks Klodit. Z istim redom IV. stopnje pa so odlikovani: Franjo Jelašit, Martin Košuta, Emil Petek in Franjo Šircel, višji uradniki v Ljubljani; Franc Gorie, šef prometa v Zidanem mostu, Franjo Smerdu. šef prometa v Mariboru, Egon Tancig, šef prometa v Ljubljani, Karol Kostna, postajenačelnik v Mariboru, E. Baša, postajenačelnik v Zidanem mostu, Avgust Ludvik, poetajenačelnlk v Ljubljani, gl. kol., Ivan Leden, Maribor, Anton l/r-banja, Ljubljana, iu Andrej Šircelj, Maribor.
Olajšave za izvoz olrobov
Belgrad, 27. okt. AA. Na predlog zavoda za pospeševanje zunanje trgovine je generalna direkcija državnih železnic odobrila za olrobe in mlinske odpadke olajšave z vseh naših postaj do obmejnih postaj in do vseh morskih pristanišč. Za pošiljke desetih tisoč kilogramov velia olajšava vozarinske postavke št. 25, kar znaša 55% od dosedanjih prevoznih cen. Odobrena je olajšava za izvoz v Albanijo z vseh naših žitnih postaj, ki so objavljene v >Sao-bračajnem vestniku< št. 44 z dne 25. oklobra, ter velja do postaje Ohrid in znaša 25% od dosedanje prevozne cene in se dovol juje s povračilom voznine po predložitvi potrdila carinskih oblastev, da je bilo blago izvoženo v Albanijo.
Nemčija zvišala carino na žilo
Belgrad, 27. okt. AA. Minister za zunanje za« deve je poslal ministrstvu za kmetijstvo akt Drušiva narodov, v katerem se sporoča, da je nemška vlada povišala carino na žilo. Zaradi nenormalnega padca cen žita je Nemčija povišala uvozno carino na žito od 15 na 28 in pol mark pri kvintalu.
Belgrajshe vesti
Belgrad, 27. okt. AA. Z odlokom generalne direkcije državnih železnic so odobrene nove olajšave za žito, in sicer: za ječmen, mešano rž. pšenico, rž in koruzo. Pošiljke žita se morajo oddajati v prevoz kot počasno blago. Vozarinske postavke se bodo u[>orahljale s povračilom carine.
Zagrebške vesti
Zagreb, 27. okl. p. Včeraj ob 10 dopoldne je imela Osrednja Hrvalska Katoliška narodna zveza proslavo 1500 letnice sv. Avguština v veliki dvorani Sokola. Proslavi so prisostvovali odlični zastopniki javnih korporacij. V celoti jih je bilo navzočnih okoli 2000 ljudi. Govorili so dr. Grgec, dr. Boško-vič in dr. Živkovič. Nato pa je sledila pevska točka.
Zagreb, 27. okt. p. Proli Hrvatski Straži« je vloženih 17 tožb zaradi tega, ker je po belgrajskt »Politiki!: prinesla nekalere pasuse iz članka dr. Sto-parja v vprašanju oetaline pokojnega Tonija Šle-glja. V časnikarskih krogih se pričakuje z velikim zanimanjem, kako bodo potekle razprave, ker sc bodo istočasno vodili procesi ludi v Belgradu proti »Politiki« in v Osjeku proli »Hrvatskemu listu«.
Zagreb, 27. okt. p. Petanjek, ki je poneveril več milijonov in ki jc izginil iz Zagreba, še do slej ni bil aretiran. .
Hmelj
Zatcc. 27. okt. as. Nakupovanje »e nadaljuje po cenah od 100 do 600 Kč za 50 k»
Sofija pričakuje kraljevski par
Radostno razpoloženje bolgarskega ljudstva
Revolucija v Braziliji zaključena
Nova vlada prevzela poste
Predlogi tarifnega odbora
Izvozne tarite naj se znatno znižajo
Španiji grozi gospodarski polom
Narod je izgubil zaupanje v vlado