Ov&Lknc
AMERICAN NI SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING* DAILY NEWSEAEER
NO. 172
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JULY 26, 1939
LETO XLII. — VOL. XL1L
NEMEC OSTANE NEMEC
i
Tirolski Nemci upajo* da Hitler ne bo pozabil njih rojstne zemlje in da jo bo svoj čas tirjal od Italije nazaj.
Geneva, Švica. — 225,000 Nemcev, ki žive v okraju Bolzano, v južni Tirolski, je prodanih na milost in nemilost Hitlerju in Mussoliniju. Ti Nemci so prišli Po svetovni vojni pod italijansko oblast, ki je kmalu začela z sistematičnim p o i t a 1 i jančevanjem. Kar naenkrat se je pa Italija izmislila, da je treba te Nemce od tu iztrebiti, iči^prav posedujejo to zemljo že od 6. stoletja, jo bodo morali zapustiti. Dani sta jim na izbiro dve poti: ali se izselijo v Nemčijo, ali pa v južno Italijo. Vse to se godi v sporazumu s Hitlerjem.
Nekateri mislijo, da se hoče Italija iznebiti v teh krajih kakih 15,000 bivših Avstrijcev, ki niso hoteli postati italijanski državljani in so zdaj nemški državljani. Stari Nemci v tem okraju so že zagrozili, da se bodo umaknili z svoje zemlje prostovoljno.
Kaj je glavni namen tega čiščenja nihče ne ve. Domneva SiS> da hoče Italija enkrat za vse-lei rešiti tirolsko vprašanje, ki
se pa ne more za Italijo ugodno razplesti, dokler je kaj Nemcev tukaj, ki smrtno sovražijo Italijane.
Italijani so jim dali rok do dveh let, da spravijo v red svoje zadeve, predno se izselijo. Posebna komisija bo določila, koliko odškodnine dobi vsak izseljenec za svojo zemljo. Nemčiji udani domačini pa pravijo, da ne verjamejo, da bi Hitler, ki je odrešil sudetske Nemce, za vselej prepustil Tirolsko Italiji, ampak bo prišel ponjo v doglednem času. So pa tudi nekateri, ki bi rajši ostali pod Italijo, ker se boje strogih odredb v Nemčiji.
V srcu pa vsi sovražijo Italijo. Kaj vse je italijanska vlada počela, da bi poitalijančila ta kraj! Nemška imena krajev so prekrstili v italijanska, rodbinska imena ljudi ravno tako. Iz šol so izgnali nemški jezik in celo z nagrobnih spomenikov so zbrisali nemška imena. Pa kljub temu so ostali trdni Nemci in celo njih otroci govore doma izključno nemško.
Reorganizacija španske armade za nadvlado. >j med monarhisti in fašisti
Paris, Francija. — Iz Madrida
se poroča o reorganizaciji španske armade iz starih korov, kakor so obstojali v civilni vojni, v osem posameznih edinic. K temu je general Franco prisiljen, da obdrži svojo moč nad armado. •Med višjimi armadnimi poveljniki je vladala že dlje časa napetost, ker sta se bili pojavili dve stranki — falangisti ali fašisti Jn monarhisti.
iPrvi strani načeljuje Francov svak Suner, minister notranjih 2adov, ki ima za seboj nekaj višji'h častnikov, ki so za dikta-torshi način vlade, na drugi stra--o
ni so pa Karlisti, ki zahtevajo zopetno vpeljavo monarhije.
Napetost med obema strankama je bila tako velika, da je general Franco odstavil dva vplivna generala, Juana Yague in Gonzalo de Liano. Ta dva sta bila na strani monarhistov. Oba generala sta javno kritizirala sedanjo vlado, kot nepravično in da je kriva pomanjkanja živeža v deželi.
Obema odstavljenima generaloma je bila ponudena diplomatska služba, pa sta odklonila. Kot se poroča iz Španije je odstavitev obeh generalov še bolj ojačila njih stranko.
John Oblak umrl
Kakor smo že včeraj poročali, Je naborna preminil rojak John %lak, star 50 let. Doma je bil 'z Idrije, odkoder je prišel v Ameriko leta 1909. Tukaj zapu-sča žalujočo soprogo Antonijo. Bil je član društva sv. Janeza Krst. št. 37 JSKJ, Lunder Adamič št. 20 SSPZ, Doslužencev in barvarske unije št. 867. Bil je delničar SDD na Waterloo Rd. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj
8:15 iz A. F. Svetkovega pogrebnega zavoda na 478 E. *52nd St., v cerkev Marije Vne-bovzete in na sv. Pavla pokopal i-sče. Naj v milru počiva, preosta-pa iskreno sožalje.
Zarfušnica
V petek ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Alojzija na St. Clair Ave- in 109. cesta sv. maša za P°kojnim Louis J. Pircem. Pri-Jatalji so prijazno vabljeni.
Važna seja
v Klub društev Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Vabi za danes večer ob 7:30 na sejo vse zastopnike, direktorje in Gospodinjski odsek.
Skupna društva
Nocoj zvečer je- seja skupnih Jruštev fare sv. Vida. Zastopni-
1 in zastopnice so prošeni, da Se udeležijo.
KONEC SVETA
Kitajci obsojajo Anglijo ker je prodala Kitaj Japoncem
Chungking, Kitajska. — Vrhovni poveljnik kitajskih čet, general Kajšelc, je danes ostro obsodil Angleže, ki so se podali zahtevam Japoncev in javno priznali, da je intervencija Japoncev v Kitaju opravičljiva radi vzdrževanja miru in reda. Kajšek je obenem posvaril Angleže češ, da je Japonska stekel pes, ki se bo v doglednem času obrnila proti svojim dobrotnikom.
General Kajšek je nadalje izjavil, da Kitajci ne bodo priznali nobenega sporazuma kakih tujih držav glede Kitajske, če v to ne privoli obstoječa kitajska vlada.
"Nerazumljivo je," je rekel Kajšek, "kako se more Anglija bratiti z Japonci, žrtvovati pri tem svoje dolge in prijateljske odnošaje s Kitajsko ter pri tem še zavreči svojega starega tovariša — Zedinjene države. Anglija naj si zapomni, da odslej Japonska ne bo več varuh angleških interesov na Daljnem Vzhodu, kot je bila, ampak se bo lepega dne obrnila proti sami Angliji."
PREL0MMEDU. S. IN ANGLIJO?
Washington, D. C. — Ameriška, Vlada pričakuje, da bodo šli interesi Zed. držav in Anglije precej vsaksebi na Daljnem Vzhodu, kakor hitro bo Anglija uradno priznala japonsko invazijo na Kitajskem kot opravičljivo. Anglija je že zagotovila Japoncem, da bo to uradno priznala. Zed. države pa tega ne bodo nikdar storile, ker trdijo in bodo trdile, da je vpad Japonske v Kir taj kršitev Kellogg pogodbe, ki Jo je podpisalo devet držav.
Državni tajnik Hull pravi, da se ne bo ravnal po zgledu Anglije, ki je naročila svojim podani kom na Kitajskem, naj ne hodijo na pot Japoncem, ampak bo v vsakem slučaju, kjer se bo delala
krivica ameriškim državljanom, zahteVal odgovornost direktno od Mexico City, Mehika. — Ker, Japoncev, vlada zadnje čase silna vročina Dozc'aj sta Anglija in Zed. drill ker se je planet Mars tako pri- žave skupno nastopale in sma-bližal zemlji, mislijo Indijanci varale vpad Japoncev v Kitajsko okraju Jalisco, da se bliža konec ^ kot nepostavno. No, Anglija je sveta in sicer ta četrtek. Ure pa( z(]aj zapustila Ameriko in ustre-niso napovedali.	i gla Japoncem. Zed. države bodo
šle pa svojo pot tudi brez Anglije.
o-
Čoln je cenejši
Mestni zbornici v Cleve-landu "je bil predložen račun za. $700, kar bi se porabilo za nakup novega avtomobila za mestnega posvetovalnega inženirja, da bi se vozil ob jezerskem obrežju in nadzoroval dela. Mestnim očetom so šli lasje pokonci nad tako strašno potrato. V zbornico je vrgel Tone Ve-hovec, councilman 32. varde pripombo, da se inženirju kupi čoln, pa nuj se vozi. Rezultat je bil, da se inženir ne bo vozil z avtomobilčkom.
NAJNOVEJšEVESTI
Iz Jeruzalefna je prišel včeraj kabel, da je bil Rev. Gerould R. Goldner izpuščen od roparske tolpe, ki ga je imela ujetega od zadnjega torka za $5,000 odkupnine. Njegov oče, dr. Jacob Goldner, ki se nahaja v Jeruzalemu, je plačal $2,500 odkupnine, kar so zbrali dobri ljudje v Oh io. Rev. Goldner je prišel nazaj v Jeruzalem nepoškodovan.
Jesse M. Jones, star 57 let, agent za Remington Rand Inc. je včeraj skočil skozi 0kno v Hol-lenden hotelu iz 9. nadstropja in obležal mrtev.
United Steel korporacija naznanja, da je napravila v junijskem četrtletju $1,309,761 dobička. Lansko leto v istem času je izkazala nad $o,(>(K),<)00 izgube.
Včeraj je umrla Mrs. Helen Siath, 3684 E. 76th St., katero je ustreiil njen najemnik, ki mu je odpovedala stanovanje. Morilec, Walter Lawrence, se je po storjenem činu ustrelil.
Poljsko časopisje poroča, da je diktator Hitler zbolel vsled veli-kega napora. Nemško časopisje zanikuje ta poročila.
Včeraj se je v Clevelandu pojavila govorica, da bo kandidiral za župana na demokratski listi Joseph Gorman, okrajni komisar. Misli se, da bi bil Mr. Gorman sprejemljiv od Gongwerje-ve kot od Miller j eve stranke.
V petek večer priredi kongresnih Martin L. Sweeney vožnjo po jezeru za svoje prijatelje. Poli-tikarji pričakujejo, da bo Mr. Sweeney takrat naznanil svojo kandidaturo za župana.
Zaslužena kazen
Frank Caterino, star 21 let, ki je bil za voznika slepemu prodajalcu metel, Hovardu Vathke, je dobil zapor od 10 do 25 let, ker je slepca pobil s kladivom in ga oropal.
Iz Kanade
Mr. in Mrs. John Cimper-man iz Marquette Rd. pošiljata najlepše pozdrave iz Kanade vsem svojim prijateljem in znancem.
NAGEC! NAGEC!
Boston, Mass. —. Neka ženska so je pritožila na policijo, naj napravi potrebne korake, da se pr.\ sosedovih preneha škandalozno« kazanje nagote. Policija je preAskala zadevo in pronašla, da je to res, in sicer je našla na vrtu popolnoma nagega —. n mese_ čnegai otroka, ki se je tam igral na soncu.
Mestni direktor Wallene je včeraj naznanil, da se bodo vodni računi clevelandskim hišnim posestnikom znižali. Za koliko, še ne ve. To je posledica pritiska na administracijo od strani mestne zbornice.
V Dallas, Texas, so včeraj prijeli Mrs. Velmo West, ki je ušla 19. junija iz ženske kaznilnice v Marysville, O. Z njo so prijeli tudi Elle Richard, ki je tudi takrat pobegnila.
ROOSEVELT IN FARLEY SKRIVATA
Hyde Park, N. Y. — Ko je bil predsednik Roosevelt za par dni doma, ga je obiskal tudi načelnik demokratske stranke v Zed. državah in generalni poštni mojster, Jim Farley. Kakšne pogovore sta imela med seboj, nihče ne ve, toda gotovo je moralo biti nekaj zelo važnega. Večkrat so se pojavile že govorice, da bo Jim Farley nasprotoval Roose-veltu, če bi hotel biti ponovno kandidat za predsednika. In Far-leya se pa tudi ne more kar tako potisniti na stran, ker ima veliko moč v demokratski stranki in Roosevelt se ima samo njemu zahvaliti za nominacijo in izvolitev.
Gotovo sta pa govorila o demokratskih prilikah v letu 1940. Saj je to itak na jeziku vsakemu demokratu. Roosevelt se je izrazil, predno je prišel Farley k njemu, da bo od razgovora veliko odvisno. Kaj, tega ni povedal. Farley je po razgovoru samo namignil, da je bil razgovor z predsednikom zelo zanimiv. Po razgovoru sta bila pa oba, Roosevelt in Farley, precej molčeča in kot so opazili časnikarski poročevalci, ni bil videti Farley nič preveč srečen.
--o--
Kadar ima otrok otroka
Lima, Peru. — Lima Medina, stara pet let, ki je dala 14. maja letos življenje 5 funtov težkemu dečku, se zdaj prav dobro počuti. Najraje se igra z drugimi otroci v bolnišnici. In kadar zasliši svojega sina jokati, pravi: "Moja dolika se joče." Sploh se ne zaveda, da je to njen sin, ampak samo igrača, ali kvečjem bratec.
Oba, dete in mlada mama se dobro razvijata. Otrok že tehta čez 10 funtov, mama pa 63 funtov. Njenih pet zdravnikov kliče za "svoje očete." Njen pravi oče, mestic Medina, je vedno pri njej. Iz Zed. držav je prišlo že več ponudb za mlado mater in otroka, da se jih pošlje sem. Vlada je vzela mater in otroka pod svoje varstvo in ne ve, kaj bo ž. njima napravila.
-o-—
Duffy v Belgrad
Columbus, O. — Bivši ohijski generalni državni pravdnik, Herbert S. Duffy, je bil izbran z enajstimi drugimi, da zastopa Ameriško legijo v Belgradu, Jugoslavija, kjer se vrši na 24. septembra kongres Združenih vojnih veteranov.	\
I Važno glede parade v nedeljo!!
Dr. James W. Mally, ki je bil imenovan maršalom za nedeljsko parado v kulturnih vrtovih, sporoča glede tega sledeče:
Parada se prične ob 1:00 popoldne. Narodne noše in uniformirani vežbalni krožki naj se zberejo ob 12:30 na spodnjem bulevarju, južno od Superior mostu. Tam bo postavljen napis "Jugoslav," kjer naj se zbirajo vsi naši ljudje, ki bodo v paradi.
Jugoslovani bodo postavljeni v sredini povorke. Pred njimi bo sedem drugih narodnosti in za njimi sedem drugih.
Vsakdo že naprej pričakuje, da se bo jugoslovanska grupa najbolj postavila. In v tem upanju nas naše slikovite narodne noše in krasno uniformirani vežbalni krožki ne smejo razočarati.
Ohijski republikanci bodo edini pri volitvah drugo leto. Senator Tail ne bo imel nasprotnika
Cincinnati, O. — Pristaši senatorja Roberta Tafta so trdno prepričani, da ne bo imel Taft nobenega nasprotnika za predsedniškega kandidata na republikanski listi drugo leto, saj iz države Ohio ne. Governer Brick-er, katerega se je smatralo do nedavno resnim nasprotnikom Tafta, bo podpiral Tafta. Le v slučaju, da bi Taft ne mogel dobiti dovolj glasov za nominacijo, bo governer Bricker kandidat za predsednika na republikanski listi.
Pričakuje se, da bo oster boj za nominacijo med Taftom, se-
natorjem Vandenbergom in new-yoršk|im državnim pravdnikom Deweyem. Ti trije so danes najmočnejši kandidatje republikanske stranke, če noben od teh ne bo mogel dobiti nominacije, potem pride v poštev kak drugi in na to računa governer Bricker iz Ohio.
Nekaj časa je izgledalo, da bosta kandidata oba, Bricker in Taft, kar bi zelo škodovalo obema. Spretni politikarji so stvar pripeljali tako daleč, da bo kandidat samo Taft, da se da tako več prilike opijskemu sinu do ■ nominacije.
ARGENTINA ZAHTEVA JUŽNI TEČAJ
Buenos Aires, Argentina. — Argentina se pripravlja, da prepreči Zedinjenim državam vzeti v posest kraje južnega tečaja. Kakor znano, se ameriški admiral Byrd pripravlja za ekspedicijo na južni tečaj, da proglasi ondotne kraje za posest Zedinjenih držav. Argentinsko časopisje ostro na-
pada Zedinjene države radi te namere češ, da je naravno smatrati obširne pokrajine na južnem tečaju za argentinsko last, ker je Argentina najbližje. Argentinska vlada je ukazala posebni komisiji, da v teku 90 dm\ sestavi načrt, po katerem se proglasi pokrajine na južnem tečaju za argentinsko last.
K mornarici
Clevelandski rekrutni urad potrebuje za mesec avgust 36 novincev za ameriško mornarico. Služiti bodo morali šest let in prosilci ne smejo biti stari manj kot 18 let in ne več kot 25 let. Za nadaljne informacije se obrnete na 500 staro poštno poslopjtj v Cleve landu, ali v poštnem poslopju v Akronu, Ashtabula, Cambridge, Canton, Marietta, Sandusky in Youngstown.
Impozantna slavnost K. S. K. Jednote
Kakor nam pripovedujejo udeleženci, je slavnost blagoslovitve novega poslopja KSKJ v nedeljo 23. julija v Jolietu izpadla nadvse sijajno. Preko 5,000 udeležencev je prihitelo od vseh strani. Iz države Ohio jih je bilo nad 150. Imeli so svojo godbo društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ in iz Barbertona uniformirani krožek društva Srca Marije št. 111 KSKJ. Ob 10:30 je bila v slovenski cerkvi sv. Jožefa slovesna sv. maša, katero je daroval duhovni vodja, Rev. M. J. Butala, slavnostno pridigo pa je imel č. g. kanonik J. J. Oman Po maši se je vila povorka pred jednotino poslopje, kjer je Rev. Butala blagoslovil jednotin urad. Potem so pa sledili razni govori. Popoldanski program se je vršil pa v lepem parku v Rockdale blizu Jolieta.
Mrs. Novak zopet doma
Svetkova ambulanca je včeraj pripeljala iz Glenville bolnišnice Mrs. Frances Novak, 793 E. 154th St. Prijateljice jo lahko obiščejo na domu.
—o—
CLEVELAND V SKRBEH RADI RELIFA
Cleveland, O. — Mestna administracija naznanja, da bo ha 31. avgusta mestna blagajna popolnoma prazna za podporo revnim družinam. Zato pa gleda mestna administracija na vse strani, kje bi se dobilo kaj denarja za relif. Župan Burton se je obenem z drugimi župani Zedinjenih držav obrnil na Washington, da kongres dovoli več denarja za WPA dela. (Mimogrede naj pripomnimo, da je to prav tisti župan Burton, ki je udrihal pri zadnjih predsedniških volitvah, da demokratska administracija preveč zapravlja in da je treba izvoliti Landona predsednikom. To je prav tisti župan, ki je lanske volitve agitiral proti senatorju Bul-
kleyu češ, da drži z administracijo, ki zapravlja denar.)
Torej ta župan zdaj milo prosi kongres, naj da več denarja. Naprosil je tudi mestno zbornico, da podpira njegovo prošnjo. Mestna administracija bo vprašala tudi v Columbusu, koliko denarne pomoči se od tam lahko pričakuje letos.
Vprašanje relifa je jako skrbipolna stvar, ker vedno več ljudi prosi za podporo. To so oni, ki so izgubili delo pri WPA. Teh je vedno več. Nekateri so bili odslovljeni, ker se niso v petih dneh zglasili na delu, drugi pa delati ne morejo, ker so strokovno izučeni delavci pustili delo radi podaljšanih ur.
Hujše kot v vojski
Jackson, Miss. — Na tukajšnjem igrišču golfa je udarila strela, ki je ubila 36 letnega trgovca Burketta in dečka, ki mu je nosil golfne palice. Strela je udarila v grupo ljudi in jih pometala po tleh kot igrače. Neki veteran svetovne vojne je rekel, da je bilo hujše kot na Francoskem v svetovni vojni.
--o--
Krogle mesto glasovnic
San Francisco, Cal. — V tem mestu se še vedno vrši obravnava proti Harry ju Bridgesu radi njegovega delovanja v komunistični stranki. Obravnavo vodi zvezna vlada, ki kliče razne priče, da povedo, kar jim je znanega o delovanju komunistične stranke v deželi. Včeraj je pričal Merriel R. Bacon, policist iz Portland, Ore., da se je leta 1930 pridružil komunistom, da opazuje njih delovanje, po naročilu policijskega načelnika iz Portlanda. Bacon je izpovedal o nekem govoru, ki ga je imel Paul Cline iz Los Angelesa, ki je še vedno eden vodilnih komunistov. Cline je govoril na neki seji: "Mi hočemo novih članov, toda razumeti se mora, da je težko biti komunist. Na povelje morajo žrtvovati vsak dan v tednu, morajo slediti naročilu vodstva in da se bo revolucijo izvojevalo s kroglami in ne z glasovnicami." ---—o-
Dekletce umoril
Attica, Ind.—Tukaj so prijeli nekega 26-letnega uslužbenca na tukajšnjem golf igrišču, katerega šumijo, da je one-častil in potem umoril 11-letno Elizabeth DeBruicker. Na truplu se pozna, da jo- je morilec močno pretepel in nazadnje zadavil s pasom od njene obleke. -o———
Iz bolnišnice
Včeraj je pripeljala Svetkova ambulanca iz bolnišnice Mrs. Mary Erdelec, 1154 E. 148th St. Nahajala se je v Huron Rd. bolnišnici.
DOMOVINA
AMERIŠKA

"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
«17 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays	_
NAROČNINA:
2a Ameriko In Kanado, na leto »6.50. Za Cleveland, po po«ti, celo leto »7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta 13.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznaialclh: celo leto >5.50; pol leta »3.00. Za Evropo, celo leto, »7.00. Posamezna Številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, »5.50 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. VS. and Canada, »3,00 for 8 months Cleveland, by mall, »3.50 lor 8 months Cleveland awl Euclid, by carrier«, »5.50 per year, »3.00 for 8 months. European subscription, >7.00 per year. Single copies, 3c
Entered as second class matter January 5th, 1809, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March Sd, 1878.
No. 172, Wed., July 26, 1939
Na proslavo vrtov
Išče se kandidata
Čudno, kaj ne, da hi se iskalo kandidata, ko jih je vendar vedno za vsak urad toliko, da človek že težko izbira med njimi. Zadnje volitve smo imeli v Clevelandu za 33 council-manskih mest nad 250 kandidatov.
In vendar zdaj iščejo kandidata za clevelandskega župana na demokratski listi. Z lučjo pri belem dnevu ga iščejo, pa ga ne morejo najti. Tega in onega nagovarjajo in mu ponujajo na krožniku kandidatsko mesto. Pa se vsak brani z vsemi štirimi in za božjo voljo prosi, naj ga puste pri miru.
To je nekaj, česar še nismo doživeli v Clevelandu, da bi demokratje, ki so v veliki večini v mestu, ne mogli dobiti kandidata proti republikancu, ki kandidira v tretje in ki ima poleg t^ga precej političnih grehov nad seboj, ki bi se dali v volivni kampanji tako lepo servirati državljanom.
Menda vsi vemo vzrok. Spor v demokratski stranki je oni faktor, ki bo demokratom odžrl mestno hišo. Spor v demokratski stranki je bil tisti faktor, ki je izvolil v 22 letih samo enkrat demokratskega župana.
Pa nas vse to ne izmodri! Kar naprej se grizemo in drug drugemu izpodjedamo izvolitev.
Dva demokratska vodstva imamo zdaj v Clevelandu oziroma Cuyahoga okraju, staro Gongwerjevo in najnovejše Millerjevo. Gongwer noče odstopiti in za njim stoji gotovo število pristašev. Miller trdi, da je bil on pravilno izvoljeno krajnim demokratskim načelnikom. Tudi za njim stoje dobri pristaši.
Obe stranki napovedujeta, da bosta postavili kandidata. Vsaka stran svojega. Gongwer je ponudil kandidaturo že več vplivnim demokratom, Miller se pa še ni izrazil. Na Gongwerjevo ponudbo ni nihče zagrabil. Če bo kdo sprejel Miilerjevo ponudbo se še ne ve.
In če jo, kaj potem ? Gongwerjeva stranka ne bo šla za Millerjevim kandidatom, kot Millerjeva ne bo šla za Gong-werjevim. Kakšno priliko bi potem imel kandidat te ali one stranke v stranki, da bi bil izvoljen? Nikakršne! Zato pa ne morejo dobiti kandidata, ker kdor zna šteti do pet, bo lahko izračunal, da je v takih okolščinah zmaga nemogoča. Kdo bo pa šel v volivno kampanjo, če je pa trdno prepričan, da ne bo izvoljen?
Torej išče se kandidata! Kljub vsemu temu se ga išče in če se ga najde pravega, bo nastalo veselje med pravovernimi demokrati. Priliko ima pa samo tak, ki bo podpiran od Gongwerjeve in Millerjeve stranke, ali pa od nobene. Tak, ki ni zavezan ne na to ne na ono stran, ki je samo demokrat, ki bi hotel biti župan v Clevelandu samo za blagor mesta, brez svoje politične ambicije, ali radi koristi svoje stranke.
Takega kandidata iščemo in izvoljen bo, če ga najdemo.
Kakor je že mnogim znano, se prične koncem tega in začetkom drugega tedna velika slavnost Kulturnih vrtov, ki se bo vršila ob priliki sedmega mednarodnega perutninarskega kongresa. Na to slavnost so. vabljeni vsi tisti, ki imate narodne noše, kakor tudi va druga uniformirana društva, zlasti vežbalni krožki, želja vseh v obče. je, da bi se kolikor mogoče vsi udeležili, da bi tako Slovenci pokazali pred ameriško javnostjo v polni meri svoje zanimanje zato slavnost. Kakor vselej ob raznih slavnostih, tako ste tudi sedaj vabljeni, da pridete od vse povsod. Natančnejša navodila boste čitali v časopisih in ste prošeni, da se po istih tudi ravnate.
Ker bo slavnost v zvezi s pe-rutninarskim kongresom, si bo vsak lahko ogledal tudi to perutninsko razstavo, ki bo vredna, da: si jo vsak ogleda. Sedaj so na razpolago še posebe vstopnice, ki veljajo za 11 obiskov in stanejo samo en dolar. Kdor bo hotel kupiti vstopnico pozneje, bo moral plačati 50 centov, samo za enkrat vstop; tu se vam nudi 11 vstopnic za en dolar. Vstopnice se dobi lahko pri Steve F. Pirnat & Co. na 6121 St. Clair Avenue.
Jože Grdina.
LORAIN RIFLE AND HUNTING CLUB
(Piše Max Kragely)
J. Papesh ........20
A. Skapin .. .. .. 19
F. Sietz...... ... .. 19
A. Bozich....., .. 19
F. Spenko ., .. ,. .. 20
L. Kos.......... 18
R. Kobal........ 17
M. Skapin........ 17
J. Rosa.......... 17
C. Getkin........ 16
J. Mihelich.......J.5
F. Podpadec...... 15
M. Virgie........ 14
F. Buchar........ 1'4
J. Vidrich........ 6
Streljalo tie je vse popoldne, ampak tu so omenjeni samo tekmeci, kar se pa tiče ostalih članov kluba so bili pa na eni ali drugi strani, da so stregli gostom in naj jim bo tukaj izrečena zahvala vsem skupaj in bomo v bodočnosti skušali po možnosti tudi povrniti. Naj velja najlepša zahvala tudi našim ženskam, ki so po svojih možnostih pomagale do tako lepega uspeha na našem pikniku.
--—o-
EUCLID RIFLE CLUB
No ja, zadnjo sredo smo pa gredoč z večerjo gledali naše filmske slike pri Cirilu Kunstlju. Kdor je bil navzoč, jih je videl, če ni mižal. Drugim pa itak ne velja pripovedovati, ker bi moral pisati štiri dni in štiri noči, da bi vse natančno popisali. Dosti nas je bilo in noben se ni ke-sal. Nekaterim se je sicer čudno zdelo, da se je lev na sliki naenkrat spremenil v žirafo. Niso verjeli, da bi mogel lev tako daleč iztegniti vrat. Meni se je ži-rafa prav dopadla, ker ima tako
Demokratje v Euclidu
V bližnjem lepem mestu Euclidu, cvetočem predmestju Clevelanda, je precej demokratov. Vsaj pri okrajnih, državnih in deželnih volitvah to vidimo. In vendar ni Euclid imel še nikdar demokratskega župana, ampak same republikance, neodvisne, samostojne, 100% strankine in kakršnekoli že.
Pa tudi ne izgleda, da bi bil v doglednem času v Euclidu demokrat za župana. Vsaj dotlej ne, da se demokratje organizirajo in skupno nastopijo. Pa kdaj bo to? Kdo ve! Pri županskih volitvah volijo republikance, eni tega, drugi drugega. In republikanec je vedno izvoljen.
Demokratje v Euclidu imajo svoje klube in se zanašajo na svojo moč. Ampak voditelja nimajo pravega, ki bi jih organiziral v trdno skupino, ki bi šla. kompaktno za svojim kandidatom. Republikanci izrabljajo situacijo in gledajo na to, da so demokratje razdeljeni. In demokratje se poganjajo za žive in mrtve pri volitvah — za republikance, za kar jim vržejo kako kost.
Tudi za letos se obljubuje isto. Boj za županski urad bo med dvema ali več republikanskimi kandidati. Demokrata ne bo, letos še ne. Če bi ga pa hoteli imeti čez dve leti, bi morali iti na delo že sedaj. Nobenega vzroka ne vidimo, da ne bi bil izvoljen v Euclidu za župana demokrat. Saj menda ne bomo rekli, da demokratje niso zmožni in da so republikanci podedovali županski stolček od enega rodu do drugega.
Vsak pes ima svoj dan! Tudi v Euclidu bo prišel dan za demokrate. Samo močni naj bodo in zvesti demokratskim principom. Kadar bo pa prišel čas, takrat pa porinemo vsi kot en mož.
To velja našim Slovencem in Hrvatom, ki imajo v Euclidu moč, da se je še sami ne zavedajo. Ampak moč samo tedaj, če bodo vsi epo. Razdeljeni ne štejejo dosti ali pa nič. V kompaktni sili bodo pa politikarji računali z vami in boste lahko pisali sami svoje zahteve, ne pa pobirali smeti, kar ne marajo drugi.
Neki pek v Brooklynu, N. Y. je izumil torto, kakršno navadno podarijo komu za god. Torta ima to posebnost, da se zasliši iz nje, kadar se ;jo načne z nožem, mila godba "Happy Birthday to you." Jako pametna ideja, ki prihrani mnogo napenjanja grl in izvižnih glasov. Zdaj bi bilo treba izumiti še tako trto, ki bi tudi sama napravila ofreht gedovancu v počast.
Pravijo, da vse enkrat mine in da je treba dati drugemu prostor. No tako je prišel tudi naš dan, dan našega piknika, ter zopet odšel in dal prostor-drugim, ki čakajo, da pridejo na vrsto.
Krasen dan smo imeli, kot bi si ga bili naročili iz cenika pri-rode, ki nam je tako dobrohotno naklonjena že zadnjih sedem let.
Okoli poldneva je zavzel častno mesto naš vrhovni lovec Marko Skapin, da prične sprejemati prihajajoče goste. Obenem je pa tudi hitro pregledal, če je vse na mestu in v redu. Pogledal je če je "poljska kuhinja" zadosti gorka, če je dovolj koruzne moke posute v "paviljonu," ako se "ječmenov-ček" ravno prav peni itd.
L. Kus je ponovno prešteval patrone in nekaj mrmral, kot da bi se mu smilili. Menda bi jih bil najraje sam postrelil. Kar pa je patrone tako razjezilo, da so ga tako obrcale s puškinim kopitom, da še danes nosi črno ramo.
Andy H. Brown Skapinu samega zadovoljstva žari obraz kot polni luni, ker ima "trap house" in vse drugo pod najlepšo kontrolo, samo tu in tam temno pogleda L. Kosa, ko mu metalni stroj razbije lončenega goloba, kot bi hotel reči: Kaj ti nisem povedal, da stroj dela najlepše z "Black Diamond," pa kupiš vražje "Blue Rocks." L. Kos pa misli, da je vseeno, samo da se razbije, ko vstreliš za njim.
Leo Skapin je skrbel v "paviljonu," da so godci igrali plesalcem zadosti "Beer Polke."
Rafael Kobal je skrbel, da se je z njegovo pomočjo duše privezovalo ali na nasprotno.
Ludvik Vidrich je bil postavljen za oficijelnega "score-keeperja," ki mi je podal sledeči rezultat streljanja, ko se je šlo za nagrade, s pripombo, da je to "en heluva job."
T. Turšič...... .. .. 23
J. Urankar .. ...,.. 22
M. Kragely...... 21
L. Matičič........ 21
S. Dolenc........ 20
Jos. Glavan...... 20
T. Urankar ......- 20
F. Kosec.......... 20
dolg vrat. Jej, kako ji mora biti lepo pri srcu, kadar pije, ker tako dolgo po grlu teče. Prav. škoda je, da,pije samo vodo.
Prihodnjič bo pa Ciril Filmal krave, če pravim krave, mislim prave in pristne krave, da ne bo kdo napak razumel. Bo lepo za pogledat, ker marsikdo ni videl krave kar jo je pobrisal z gmajne v starem kraju.
Ono sredo smo pa takole streljali:
Oven................ 8
Sepic.............. 15
Kastelic ..........16
Filipič ..........15
Kunstel.............. 13
Lampe............ 14
Jazbec .- ..........13
Sober -............ 16
Klaus .............. 12
Mandel............18
Močilnikar.......... 15
Chas. Lampe, mgr. ---—o-
Kako se Laponci ženijo
Laponska je neizmerno bogata rud. Sredi sveta, ki bi mu odrekali vsako civilizacijo, vidimo v Kiruni marljive rudarje, kjer kopljejo ob polnočnem soncu najboljšo železno rudo. Počasi in preprosto črpajo ogromno železno goro. V Kiruni se srečavata dva sveta: ameriško vrvenje in življenje prvotnih prebivalcev, Laponcev, ki ne poznajo čuta ne za čas ne za kraj. Kar je Indijanec za Severno Ameriko, to je Laponec za Švedsko; majhno, nemirno sem in tja potujoče mongolsko pleme, čigar mongolske poteze odkrivajo njih pokolenje. V severni švedski je približno šest tisoč Laponcev. Preživljajo se s čredami severnega jelena, s katerimi potujejo od pašiylka do pašnika. Njih noša je slikovita in kaže njih umetniško nadarje-nje. Njih modre čepice s čopom in pisane obleke so si v čudnem nasprotju, če na gorskih obronkih srečaš Laponca z njegovo q'redo, se ti zdi, kakor da si prišel v drug del sveta. Njih dom so preproste, šotoru podobne, iz brezovih debel in vrečevine napravljene
koče. Z lahkoto jih podreš za zopet postaviš, če že mora Laponec iti v mesto, nerad prebiva v hišah, kjer mu primanjkuje zraka in svetlobe.
Tudi sem med Laponce prodira kultura, ki je iztrebila marsikak lep običaj, mnogo pesmi in starih šeg. Finski, švedski in norveški jezik se bolj in bolj širi in izpodriva lapon-skega. Pogosto najdeš Laponca, ki gladko govori vse štiri jezike.
Originalna je laponska ženi-tev. če mladenič snubi dekle, se po starem običaju s sanmi poda k njej. če mu ta izpreže jelena iz njegove "akje," je znamenje, da je s fantom zadovoljna. Če se pa na primer iz šotora niti ne prikaže, in mora snubec zaman s svojimi sanmi okoli njega voziti, je očito, da ga ne mara. Seveda imajo tudi na Laponskm starši odločilno besedo. Mladenič stopi s svojim tovarišem, priprošnjikom, v šotor. V pozdrav podrgne svoj nos ob nos njenih staršev. Nato vpraša priprošnjik, ali smeta skuhati kavo; če jima to dovolijo in če jo pijejo tudi starši, je znamenje, da je snubec sprejet. Nato pridejo na vrsto poročni darovi. Praktično domače orodje iz lesa in kovine dokazuje ženinov smisel za domačnost; srebrne žlice, čaše in prstani pa njegovo blagostanje. če poročni darovi staršem ugajajo, ne odlašajo dolgo in določijo dan poroke, dan, ko vprežcjjo snežnobele jelene v sani. Snežnobeli morajo biti jeleni svatbene kočije, tako zahteva stari običaj, zakaj za Laponca je barva snega—barva sreče. Sneg ima tudi v njegovem življenju važen pomen. Samo po snegu hiti Laponec kakor veter s svojimi smučmi in majhnimi sanmi. Nasprotno pa je poleti s svojimi okornimi čevlji neroden in se počasi pomika naprej. Njegovi čevlji z gladkimi podplati brez pet so pripravni, da prebredejo potoke in močvirja, ne pa, da bi romali po kameniti planotah, koder mu po špičastem, z mahom pokritem kamenju drsi, tako da kaj lahko pade. Zato je zanj poletje ■'bolj čas dela kakor športa in veselja in s težkim srcem obesi svoje smuči na drevo in gre za živino. Ni torej čudno, da ob najvažnejšem dnevu mlade Laponke, ob njenem poročnem dnevu, ne sme manjkati bele barve.
Na poročni dan se peljeta ženin in nevesta s svojimi starši v spsedno vas. Spremljajo ju sorodniki in njih neločljivi domači tovariši, psi. Ženin ima okoli vratu svojo najlepšo pahovko, nevesta pa ima tri, z dolgimi resami. Veliko važnejši kakor cerkveni obred je za Laponca ženitovanjska pojedina, na katero vsi komaj "čakajo. Ko se vrnejo iz cerkve, plane vse k svatovski mizi, kjer se f/e kadi iz lesenih skled, polnih Rastnega, jelenjega mesa. Nevesta seže prva po plečetu, poje nekaj grižljajev, ostanek pa vrže po starem običaju psom. Potem pridejo na vrsto ženin in syktje. Pri pojedini pijejo žganje, ki se ga tudi ženske ne branijo. Na ognjišču se kade, felikanski lonci kave. Pri jedi molče in šele, ko so pojedli, se začne rajanje, ki traja pozno v noč. Novo jutro pa prine,se mlademu paru namesto novoga rajanja, nove dolžnosti in dc.lo; saj morata začeti z novo domačijo.
-o- /
S smehom zdravi ljudi
Pariški proifesor dr. Vatch'et je ustanovil tečaj za smejanje. Učne ure so vsako nedeljo z zat če-kom ob 10. dopold. Opazovalci pravijo, da je na tf> tečaj tak naval, kakor k nobenemu predavanju ali predstavi. Vse sili v dvorano, stari in mladi. Vsak bi se rad nasmejal do mile volje. Učna soba je velika dvorana, v kateri vsi tečajniki lepo in udobno sede. Stati ne sme nobeden.
Preden se začne prava vaja v smehu, stopi pred tečajnike profesor dr. Vrichet in obrazloži, zakaj je smeh tak božji blagoslov. Za konec jim obljubi, da jim bo smeh vrnil voljo in veselje do življenja. Nato da pogasiti vse luči, tečajniki se morajo udobno nasloniti v sedeže, zapreti oči in si priklicati kolkor mogoče dobro voljo. Tedaj sredi tega molk?, zadoni iz velikega gramofona naznanski smeh. Profesor ima plošč s smehom celo zbirko. Tečajniki nekaj časa ta
IZ PRIMORJA
—Industrija se seli iz Trsta. "Piccolo" je prinesel razburljivo vest, da nameravajo prenesti sedež labins^ce premogovne družbe "Arsa," ki je sedaj v Trstu, v staro Italijo. List sicer ne pove za enkrat kam. Sedež družbe nameravajo razdeliti in samo nekaj pustiti v Trstu in temu so Tržačani odločno nasprotni. List piše, da prisotnost društva v Trstu ne samo v uradih, ampak tudi v iniciativah, ki jih je dalo mesto za izkoriščanje premogovnika, še predno se je pričela avtarhična bitka. Vse to ustvarja kompleks vplivov v dobrobit tržaškemu gospodarstvu. Moralno ni prav, da se na ta način slabi tržaška industrija. Težko se je sprijazniti z tem, piše list, da hočejo družbo prenesti drugam.
Po nekaj dneh je "Piccolo" zopet prinesel članek na vidnem mestu z naslovom "Nepotrebno-i sti ki jih treba odstraniti," v katerem se ponovno zgraža nad na-
smeh še mvrno poslušajo. Ker ga pa ni konec, tega ali onega pograbi smeh. To se sosedu neumno zdi in se tudi začne po malem muzati. Drugi se že zahah-lja in kmalu plane vsa dvorana v smeh. Plošče z neodoljivo silo vlečejo tečajnike za seboj in po nekaj minutah je v dvorani silen smeh.
Nato profesor dr. Vachet pri-žgo luči in tečajniki planejo v zadnji smeh, ko se spet vidijo in ne vedo, zakaj so se prav za prav smejali. Po smehu so njihovi obrazi jasnejši in mirnejši. Tak smeh je dobro siredstvo proti duševni potrtosti vseh oblik in odpravi mnogo motenj v človeškem telesu.
--o--
IZ DOMOVINE
Tujce svarijo
Peiping, Kitajska.—Mestna zbornica v tem mestu, ki je pod komando Japoncev, ja izdala svarilo vsem Amerikapcem in drugim tujezemcem, ki niso Angleži, da naj izobesijo svoje narodne zastave, da se jih ne bo zamenjalo za Angleže. Ta razglas .je posledica, kampanje proti Angležem v severnem Kitaj u.
—Strela je ubila prekmurskega rojaka v Nemčiji. Med
našimi delavci v Nemčiji je bil tudi 30 letni Vendelin Ca-sar iz Peteševcev. Delal je v Dibelu. Pred dnevi je prejela njegova žena pismo, da ima dobrega gospodarja in da ga bo prosil, naj mu da nekaj predujma, ki bi ga poslal ženi. Žena je bila seveda te vest; vesela in je šla drugega dne vprašat na občino, ali je denar že prišel. Proti poldnevu je pa prišla brzojavka, da je njenega moža v Nemčiji ubila strela. Nesrečna žena ima štiri neperskrbljene otročičke in je brez premoženja. Nenadna moževa smrt pomeni za njo strašen udarec.
—Spomenik žrtvam avstrijskega vojaštva. V nedeljo je bil za vso Mačvo dan žalostnih spominov na strašno divjanje avstrijskega vojaštva ieta 1914. Takrat so avstrijski vojaki pri železniški postaji v Prnjayoru ustrelili 28 vašča-nov iz Prnjavora, nekaj dni pozneje pa so v Lešnici pomorili 89 vaščanov, med njimi mnogo otrok, žen in starcev. Vsem tem žrtvam avstrijske krvoločnosti so postavili zda.i v Prnjavoru lep spomenik. Odkritja se je udeležilo mnogo ljudstva.
—Smrt narodnega duhovnika. Nedavno je v Zapogah pri Vodicah umrl župnik g. Ivan Franke, ki je dolgo služboval med goriškimi Slovenci. Rajnki si je pridobil med ljudstvom izredno spoštovanje kot plemenit človek in narodno zaveden mož. Med vojno je mnogo pretrpel. Interniran je bil nekaj časa v Firenci, nazadnje pa na Sardiniji, kjer je moral opravljati najtežja telesna dela. V internaciji si je tudi nakopal malarijo. Po prevra tu je nadaljeval duhovniško službo na Goriškem še okrog 10 let. Franke bi še bil ostal med svojim ljudstvom, toda moral ga je zapustiti. Nastopil je službo v Zapogah, kjer je postal prav tako priljubljen med ljudstvom.
merami nekaterih krogov, ki silijo, da se razne industrije izselijo iz mesta v staro Italijo. Slučaj z družbo "Arsa" ni osamljen. Kako je to zelo nevšeč Tr-žačanom, ki so si zadnja leta prizadevali, da nadomestijo jzgiir b? v trgovini z industrializacijo mesta si moramo lahko predstavljati. Naj se .samo spomnimo njihovih naporov pri vladi in ministrskemu predsedniku samem za pomoč tržaškemu mestu. List pravi med drugim, da niso to nevšečni glasovi, ki jih spuščajo tisti, ki objokujejo preteklost in se radi splašijo ob sedanjem težkem političnem položaju, saj je vendar treba moško priznati, da je položaj Trsta odvisen kakor druga taka mesta od sedanje politične napetosti. Zaradi tega si dovoljujemo, nadaljuje "Piccolo," vztrajati na nepotrebnosti in škodi nekaterih plitev industrije, ki niso utemeljene ali pa zelo slabo. Problem "Arseje bolj upravniške-ga kakor industrijskega značaja, toda problem na pr. tovarne olja Luzzatti in Istrske družbe cementa, ki naj bi se preselile v Genovo oz. Casale Monferrato, je bolj industrijskega pomena kakor pa upravniškega. Ne razumemo kako Marghera (beneška lulca op. ur.) Milano, Genova uspevajo v privlačen ju industrije, Trst pa, ki je živo in moderno mesto, ki ima strojne naprave, ki niso manjše od drugih luk in celo v nekem pogledu večje, ki je upravičeno smatran :ia eno najprikupnejših mest Italije, ki ima pečat modernosti, l;ih-ko rečemo v vsakem oglu, mora delovati kot magnet z odbijalno silo. Nekatere industrije so bile pod vplivom židovskega kapitala. Sedaj je ta kapital odšel. Ali je prav, da se tudi odselijo industrije ali pa se jih transforinira, da zgube skupnost in osebnost? Trdno verujemo da ne. Moč Trsta ni samo gospodarska nujnost, temveč političen problem, ki mora biti razumljiv samo na fašistični podlagi, tako končuje list.
—Gorica, Silno neurje je bilo pretekli teden na Goriškem. Ker je padala toča, so posebno vrtnarji in sadjarji občutno prizadeti. Trpele so posebno breskve.
aammmmm
Če verjamete al' pa m
mmiitxiittntttttttttiitiiizttitnitittitntixi
"Ti, včasih si se močno pritoževal, da tvoja sJ;ara silno ropota nad teboj, kadar prideš pozno domov. K/aj imaš še vedno koncerte ol/> tvojem slavnostnem prihod vi domov?"
"Veš, Jaka, ';ega sem jo pa zdaj čisto odvadil. Sicer je šlo težko, ampak xer sem mož, ki naredi, česar s p enkrat podsto-pi, sem tudi to doprinesel."
"Torej ne ropota več?"
"Nak, nič vbč!"
"I, povej nb, kako> .r>i pa to napravil ?"
"Enostavno nikamor ne grem več."
BESEDA IZ NARODA
Kaj pravite!
•83
WINNET0U
Po nemškem kvirmllra K. M»y»
Enega je zadela krogla v srce, mrtev je bil. Drugi pa je dobil strel v prsi. živel je še in pravkar se je zavedel. Srepo je strmel v naju in mrmral nerazum-Hve besede. Sklonil sem se k njemu. "Mož, zavedite se!" Počasi se mu je vračala zavest. Oko je zrlo jasneje.
"Ali veste, kdo govori z Vami?"
šepetaje je vprašal: "Kje — kje je — Santer —T' "Ušel je," sem odgovoril. Nisem mogel nalagati umirajočega, četudi je bil morilec. "Ka — kam — ?" "Ne vem. Pa upam, da bom od vas dobil kak migljaj. Vaša tovariša sta mrtva, tudi vaše ure so štete, kvečjemu kako minuto bodete še živeli. Vsaj pri vratih groba bodite pošteni in popravite z odkrito izpovedjo, kar ste zagrešili!
Odkod je Santer?" ' "Ne — ne — vem —." "Ali je Santer njegovo pravo ime?"
"Mnogo mnogo — imen — i-ma."
"Kaj je njegov poklic?" "Tudi — ne — vem — "Ali ima znance kje tod v bližini? Morebiti kje v kaki trdnjavi?" "Ne."
"Kam ste bili namenjeni?" "Ni — nikamor. Tja, kjer bi
—	denar — plen —." "Torej roparji po poklicu!
Strašno —!
Kako pa vam je prišlo na misel' da ste napadli Apače?" "Hoteli — so — so —na —." Umolknil je. S težavo je odgovarjal.
Uganil sem, kaj misli povedati.
"Culi ste, da so Apači name-
•"Jfifti.....na vzhod, pa ste zaslutili,
da imajo zlato — ?" Pokimal je.
"Sklenili ste torej, da jih bodete napadli. Todi; vedeli ste, da bodemo previdni in cla vas bomo opazavali?" Spet je pokimal.
"Pa ste jezdili za nami. In si-hoči ste prisluškovali?" Iznova je pokimal. "Kdo je prisluškoval?" "Santer —
"Torej res Santer —! Vam je Povedal, kaj je'slišal?" ): "Apači — Nugget cil — nugget i — po nje — zarana —."
"Torej čisto, kakor sem si mislil! Skrili ste se v grmovje in Has davi opazovali. Radi bi bili vedeli, kam bodo Apači šli po '4ato?"
Ni odgovoril. Oči so se mu zaprle.
"Ali ste jih mislili šele na po-Vratku napasti? Ali —?" Winnetou me je prekinil. "Moj brat naj ne poprašuje Več! Tale beli človek mu ne bo več odgovarjal. Mrtev je.
Ti psi so hoteli zvedeti za našo skrivnost, pa so prišli prepozno-2no. Vračali smo se že, ko so Prihajali. Skrili so se za drevje in streljali. Inču čuna in Nšo či sta padla, mene je krogla le samo na roki oplazila. Streljal sem na enega, pa ga nisem zadel, Umaknil se mi je za drevo. Drugega sem pogodil. Skočil sem za tisto skalo tamle, pa ne bila bi mi rešila življenja, da ni prišel moj brat Old Shatterhand. Dva sta čakala na mene od spredaj, tretji pa me je mislil ubiti, ustreli1 bi me bil. Tedaj sem čul mo-^mi glas tvoje medvedarice. Rešil si me.
Sedaj ve moj brat, kako je kilo. Povedal mu bom še, kaj bo treba storiti, da dobimo
Santer j a."
"Kdo bo prevzel to nalogo?" ."Old Shatterhand. Našel bo Vegovo sled."
-	. "Gotovo. Pa z iskanjem bom *z£ubil mnogo časa in Santer bo(medtem že daleč."
"Ne! Ne bo treba iskati sle-
Pesem slovenskega misijonarja Franc Ksav. Pirca
di za Santerjem. Šel je gotovo najprvo na kraj, kjer so pustili konje. Tam je trave dovolj, sled bo dobro vidna in Old Shatterhand bo vedel, kam se je morilec obrnil." "In potem?"
"In potem bo vzel Old Shatterhand deset naših bojevnikov, bo jezdil za njim in ga prijel. Drugih dvajset pa bo poslal sem k meni, da bodo z menoj zapeli tožbo smrti ob grobu poglavarja in njegove hčerke."
"Tako se bo zgodilo. Moj rdeči brat mi zaupa. Potrudil se bom, upam, da se moj brat ne bo prevaril v meni."
"Vem, da bo moj brat Old shatterhand vse prav tako opravli, kot da sem jaz na njegovem mestu. Howgh!"
Podal mi je roko. Stisnil sem mu jo, še enkrat sem se sklonil lc obrazom dragih rajnih pa sem odšel.
Na robu jase sem se obrnil. Winnetou je zagrinjal obraze padlim in pel vmes žalne pesmi, ki jih pojejo rdeči ob smrti svojih rajnih. Hudo mi je bilo, tako hudo —.
Pa Winnetou mi je naložil težko dolžnost —. Ni bilo časa za žalovanje, hiteti sem moral.
Obotavljaje se sem se obrnil in odhitel po gozdu.
Winnetou je pravil, da bom našel Santer j evo sled v grmovju, kjer so pustili konje, in da mi torej med potom ne bo treba iskati. Izprva sem res mislil, da bo tako. ' Pa zbudili so se mi pomisleki.
Santer ju se je mudilo, zelo mudilo. . Čimprej je moral iz naše bližine. Ce pa je hitel najprvo v tabor po konja, se je zamudil in je še povrh šel nam naravnost v roke. Saj je vedel, da ga bomo najprvo pri konjih iskali.
Toda konja je moral imeti, peš nam ni mogel uteči. Kaj pa če je našel mojega konja, tistega, ki sem ga privezal spodaj v soteski —? Saj je nedvomno bežal po isti p6ti, koder je prišel —. In našel bi konja.
Zdrknil sem po drči, da se je kamenje valilo za menoj. Vseeno mi je bjjo.
Pa kaka jeza —! Konja ni
bilo več —!
Le za hip sem obstal, pa planil po soteski. Zaman bi bil iskal sledove po gramozu. Bilo je tudi čisto nepotrebno, saj sem jih moral videti zunaj v dolini, v mehkih tleh—.
In v dolini sem res tudi obetal in iskal. Pa tla so bila se pretrda. Pohitel sem dalje, na travnatih tleh se bo sled bolje videla, sem upal.
Pa zaman sem iskal v dolini. Napenjal sem oči, napenjal možgane — nič ni pomagalo. Santer ni jezdil po dolini. Gotovo je kje više gori na trdih tleh krenil iz soteske. Nevaren, prekanjen človek je bil!
Kaj naj storim —? Ali se naj vrnem in poiščem njegovo sled? Ure in ure so lahko minile, da bi jo našel —. In moj čas je bil dragocen.
Bolje je bilo na-vsak način, da sem se vrnil v naš tabor in tam dobil pomoči. In to sem tudi storil. Tekel sem. Huje ko za stavo. V vsem življenju še nisem tako divjal. Pa vzdržal sem. Winnetou mo je naučil, kako je treba teči, da se človek ne utrudi in da mu ne zmanjka sape. Nasloniti je treba težo telesa vedno le na eno nogo, in ko je utrujena pa na drugo. Tekač se pri tem pi'av za prav v dolgih skokih poganja po eni nogi naprej, pa spet po drugi. In cele ure vzdrži, ne da bi se preveč utrudil. Pljuča morajo biti seveda močna in zdrava.
(Dalje prihodnjič.)
Slovenski misijonar Frank Ksav. Pire se je rodil 20. novembra 1785 v Kamniku pri Domžalah, sedaj Slovenija, Jugoslavija. Šolal se je v rojstnem mestecu in v Ljubljani v času francoske okupacije. Po dovršenih srednjih šolah leta 1810 je stopil v ljubljansko bogoslovje in bil 13. marca 1813 posvečen. Sedem let je bil pomožni župnik v Kranjski gori in Fužinah. Nato je bil deset let župnik v Pečah, pet let pa v Podbrez-jah. Tu so mu Baragova misijonska poročila zanetila misijonski poklic. Obrnil se je nanj, če bi ga hotel vzeti za svojega misijonskega pomočnika. Sprejet v detroitsko škofijo je 16. junija 1835 zapustil Podbrezje, se 25. julija v Havre vkrcal in 4. septembra v New Yorkii stopil na ameriška tla!
Njegova misijonska pota preko prerij, močvirij so povprečno znašala na leto 1000 milj. Do skrajnosti izčrpan se je 85 letni starček umaknil v Rich Praerie, da tam preživi svoje zadnje dni. A se je premislil. Dne 6. septembra 1873,se je podal čez morje v domovino umret. Smrt ga je dohitela šele 22. januarja 1880 v Ljubljani.
Zložil je več daljših poljudnih pesmi, ki so bile deloma tiskane, deloma ostale v rokopisu. Ena teh pesmi je naslednja, ki nam jo je iz prijaznosti posodil za priobčitev g. rektor Viktor Demšar.
Ta je v njegovem originalnem rokopisu in je bila napisana, kakor pravi pesnik sam: "Franc Pire, misijonar v polnočni Ameriki, Podbrežanom, svojim nekdanjim farmanom na Kranjskem iz novega Iorka v spomin." ., ,.
Kdo bi bil mi to povedal sam b' ne bil nikol' verjel, da Ameriko bom gledal, tukaj kranjsko peesm pel?
Pa Gospod, ki srca viža in življenja tek meji, me ni pustil bit' brez križa, mi na težko pot veli,
Nič me ni doma žalilo, res sem zadovlojen bil, dost ljudi me je ljubilo, dosti dobrega sem vžil.
Bral duhovne sem novice, iz dežel Amerike; božje oznanvat resnice so vžgale v srcu me.
Tolk duhovnega veselja misjonar deležen bit, je bla moja srčna želja in nebesa zaslužit.
To je vnelo dušo mojo in namenim se srčno, zapustiti faro svojo in od Kranjcev vzet slovo.
Oh težko je blo ločenje od preljubih farmanov, srcu bridko posloveni e od zvestih prijateljev!
Za Boga in za nebesa zapustiti celi svet, težek ofer je telesa, velik tam bo Ion sprejet.
Res aposteljnov poklica vreden jaz ne bom postal, kliče vendar me Resnica, tisti, ki je njih poslal.
V ptuje daljine dežele, evangeli oznanvat, vlečejo me srčne želje Aj dem pot v nebo skazvat.
Pet nevarna dolg ne mine čez dežele čez morje, čez gore in čez doline, tam, kjer solnce doli gre.
Preden sem se z doma ločil, angelju, ki varh je moj in Bo?u sem se izročil, da b se prav izšlo z menoj.
Pač sem bil prehodil kmali pet kraljestev, čez sto mest, ker postajat se ni dalo, žene le naprej me svet.
Lepe videl sem države, drage hiše in cerkve, videl hribe in planjave, lepe vrte in polje.
Vendar vsa leta lepota in ačstitljivost sveta in nečimerna slepota ne nasiti mi srca.
Ker popotnik džele ptuje tukaj kratek čas živim, duša v večni dom vzdihuje, kamor skoraj prit želim.
Zdaj morje široko vgledam, kak valove t je podi trepetam, v obraz obledam, in srce mi koprni.
Vidim barko pripravljati, morskega beguna tfom, me od zemlje odjeljati, ktere videl več ne bom.
Na francoski pokrajini Havre kraj je imenvan, zapustim svoj svet dozdanji, k svetimi Jakobu ta dan. '
Barka z blagom naložena, sto in devetdeset ljudi, komaj dobro je spušena, hitro kakor tič leti.
Več oko ne vidi zemlje, se zastonj ozira le, vid nam zdaj širjava jemlje, solnce je domače še.
Tukaj sim o človek pridi, ak želiš spoznat Boga, njega se mogočnost vidi sred nezmernega morja.
Loči džele razkropljene, ne prestopi svojih mej, barke z blagom naložene nese noč in dan naprej.
Brez števila žval povodnjih v globočini preživi, rib daruje mnogorodnih in človeka bogati.
S svojim hlapom napolnuje vse oblake in megle, da zemljo dež pokrepčuje, da ne vsahnejo vode.
Tukaj, Bog nam oznanuješ, kako moder si Gospod! Kak stvari vse preskerbljuješ s svojo milostjo povsod.
Kje se pa lepota najde, kakor solnca sred morja, kadar med valove zajde, v tisoč žarkih, se smehlja!
Zadnji žarki zda.1 migljajo, kmal nastopi černa noč, gori zvezde blisketajo doli v morje migljajoč.
Kakor dobro in potrebno je morje na svetu nam, tak nevarno je posebno, časa več prebivat tam.
Kdor -gre na morja širjavo, mora tud trpet hudo, najde marsktero težavo bodi mu, al ne ljubo.
Jed neznana, nima cene, voda skor za piti ni, postlja čudna vis od stene, barka polna, tolk ljudi.
Vendar to je še pristojno, da le hujega ni več, da je le morje pokojno, barka plava urno preč.
Če pa močen veter pride in prirjove hud vihar, strah in groza nas obide, zapopasti ni nikdar.
Sam sem skusil, kar popišem od viharja morskega, vse premislim in preišem, ne dobim strašnejšega.
Kadar pridemo na barki, že čez tisoč ur. hoda, mirno svetjo solnčni žarki trinajst dni do sred morja.
Kar so se nam prikazale ribe kakor truma svinj, so iz vode poskakvale, strah nam hodi na spomin.
Kmalo so se privozili morski somi proti nam, tje po morji se valili, groza nam popotnikom.
Trije prominentni Amerikanci, ki so se vozili na zrakoplovu iz NewYorka v Southampton, Anglija. p0t je trajala 27 ur. Na desni je Roy Hoivarcl, lastnik Scripps-Hoivanl časojnsja.	,
V Chicagu so WPA delavci s parado protestirali proti odpustitvi nadaljnih delavcev od projektov. Vlada nima dovolj denarja in mora znižati število delavcev pri WPA.
Zdaj začnejo morske ptice okrog barke nam ferlrat, milo gledajo nam v lice, hočjo kaj na znanje dat.
Barkar nam pripoveduje, kaj pomeni vse leto: hud vihar nam prerokuje, dasi jasno je nebo.
Komaj solnce gre za morje in se večer omrači, pride velik plš od borje, strašen veter pribuči.
Kmalo prigerme valovi, vse šumeče je morje, silijo ga zdaj vetrovi delat hribe in gore.
Barka se začne gugati, se premetvat semtertje, na vse kraje se sukati in vojskvat z valovi se.
Petkrat tisoč centov teže, ima barka kakor grad, zdaj pa lahka vetru streže, kakor listje in šušmad.
Le jo veter prizdiguje zdaj od konca zidaj s stranjo, semtertje jo premetujei iz doline na goro.
Barkar hlapcem glasno vpije, jim hiti zapovedvat, da morje nas ne zakrije, z elementi se vojskvat.
Drugi v barki smo zaperti, trepetamo od strahu, v brezdno morja že požreti, se zročujemo Bogu.
Upanje nas zapušalo, preživeti strašno noč, deb nam drug dan solnce sijalo upati skor ni blo moč.
In od straha eden moli, križe delati hiti, drug plašan stermi okoli, in ne ve, da še živi.
Bog pa vstanovi viharje, divje umiri morje, strašne smerti nas obvarje, spet nam solnce gori gre.
Mi v spominu bo ostala, vedno tista strašna noč, bod Gospodu čast in hvala, da je skazal mi pomoč.
Ni nevarnišga na sveti, kakor sred morja vihar, kdor pripravljen ni umreti naj ne hodi nanj nikar.
Marsikdo v morja grob pade, vendar srečen duše stan, če ni umeri brez božje gnade, bodi grob še tak strašan.
En fantič bolan v slabosti, nam je bil v barki umeri, pa nedolžne še mladosti, je gorak v nebesa šel.
2egnal po navad cerkveni, sem merliča mladga zdaj, ga pokopal v grob vodeni, dušo zročil v sveti raj.
Starši so bridko jokali, v sercu jim je blo težko, tje za njim so pogledvali, pa ga videt več ni blo.
Nisem troštat jih zamudil, da bo sin jim zopet dan, ko bo angelj ga obudil na poslednji sodnji dan.
Drugi v barki smo živeli, vendar čakali težko, vsi na suho smo želeli, dab morja že konc bilo.
Le smo barkar j a vprašali: koliko je pota še; zmeraj verno pogledvali, al že vid kak hribček se.
Že nam okrog barke plava mah al kaka vejica, rožice zelena trava, nam vesela znamenja.
Silno smo se zvesslili, ker smo vsi prepričani, da si bomo kmal počili vun iz barke rešeni.
Ko smo v barki preživeli, dva in štirdeseti dan, prit na suho zaželeli, nam je hribič pokazan.
V eni sapi smo pritekli, ga pogledat če je res, vsi vesli vsi smo rekli: suha zemlja res je res.
Zdaj očedli in oprali, hitro svoje smo reči, slehern svoje vkup pobrali in iz barke vsak hiti.
Meni začne srce tleči, ker že vidim novi svet kjer v sreči in nesreči hočem žveti in umret.
Razveselil sem se kmalo, ko je barka v kraj prišla, se ljudi je prikazalo, cela truma jih je bla.
Prinesejo jesti piti, nam prijazno govore, v mesto nas žele spremiti, se prihoda vesele.
Mesto "nov Iork" imenvano imenitno in lepo, od vseh ljudstev obiskvano, lepšega kdo najdel bo?
Ko prijatle so sprejeli, tukaj pogostvali nas, kar na barki smo trpeli, je pozabljen hudi čas.
Že od nekdaj imenitna, je Amerika bila, res bogata, rodovitna, tukaj živet je lahka.
Vendar posvetne dobrote boljšajo le žvota stan, duše pa, zamorcev srote, Bog pri njih ni bil spoznan.
Revšine. njih Bog se usmili jih z resnico razsvetli, ukaželjni ker so bili, luč jim vere dodeli.
Le katolških učenikov, išejo ino žele; stavijo na čast svetnikov pravemu Bogu cerkve.
V
Žetev tukaj je velika, manjka vendar delavcev, zapustili bi malika, ko bi imeli pridgarjev.
Jest jim hočem pomagati, jih učiti prav zvesto; če pomoč Bog hoče dati, tud moj trud zastonj ne bo.
Drugi dan svojga prihoda, že tako sem srečen bil, dva človeka tga naroda, se svetim kerstom sem oblil.
Upam pa z božjo besedo, dosti Ajdov razsvetlit in pomnožit božjo čedo, duš gospodu pridobit.
Prosim vas ne pozabite, Kranjci znanci vi na me, večnega Boga prosite, da mi da močno srce.
Da me hoče poterditi in požegnati trud moj, da bom mogel jest spofniti, vselej in zvesto sklep moj.
Kjer bo Božji duh me nosil, bom imel v spminu vas in gospod Boga bom prosil, za vas znance vsaki čas.
Da, ker smo bli nekdaj znani, skupaj pridemo enkrat, na desnico božjo zbrani tam v dolini Jozafat.
IZ DOMOVINE
-Izročitev visokega odlikovanja. Ko so pred 20 leti divjali boji na naši severni meji, so se mnogi izmed takratnih borcev, po večini prostovoljci, prav junaško ponašali pred sovražnikom. Zaradi izredne hrabrosti so bili mnogi odlikovani z zlatimi in.srebrnimi kolajnami in ce-
0	z najvišjim odlikovanjem: Karadjordjevo zvezdo z meči.
den izmed teh odlikovancev je tudi redni član Legije koroških borcev v Ljubljani g. Ivan Brin-skele, čevljarski mojster v Flor-janski ulici, ki se je pred 20 le-
1	prav posebno odlikoval v bor-ai za črno, Koti je in Guštanj. V dokaz priznanja n^u je bila z ukazom Nj. Vel. kralja Petra podeljena Karadjordjeva, zvezda z meči. To visoko odlikovanje, je prispelo te dni na glavni odbor legije, ki je odlikovancu ob priliki izročitve odlikovanja priredil prisrčen večer.
—Nova žrtev planin. Nedavno so naše planine spet terjale žrtev. V severovzhodni steni Ja-ovca je visokošolec pravnik Dušan Klepec padel iz velike višine v prepad in se ubil. Tovariš, ki je bil z njim, mu ni mogel pomagati. Rajnik je bil slušatelj ljubljanskega vseučilišča in marljiv fant. Bil je vnet in spreten planinec, a jenesrečno naključje postalo zanj usodno. Njegov tovariš je povedal, da je do nesreče prišlo zato, ker se jima je vrv utrgala.
MALI OGLASI
Pohištvo naprodaj
Postelja, omara za obleko, namizna posoda, vse za pečlarja. Vprašajte na 1001 E. 63rd St. ali vprašajte v Hrvatskem narodnem domu.
Stanovanje
se da v najem, 5 sob zgorej, vse moderno, tudi garaža se odda. Odda se pošteni družini. Stanovanje se nahaja na 18213 East Parkdrive, blizu 185. ceste. Po-izve se na 1133 Norwood Rd.
(173)
Stanovanje
6 sob se da v najem, nanovo de-korirano. Vprašajte na 6304 St. Clair Ave.	(173)
Odda se
stanovanje, obstoječe iz 5 sob. Vprašajte na 1087 Addison Rd., spodaj.
(Jul. 25, 26, 29)
Delo na farmi
Moški dobi delo na farmi. Kdor je vajen takega dela in ga veseli, naj se zgiasi po peti uri zvečer na 5204 St. Clair Ave., zgorej. _(173)
Lepa prilika
Proda se gostilna in poslopje. Ima D 5 licenco. Vprašajte S-S Cafe, 5363 St. Clair Ave. (173)
Sti, ki so sedaj korakali za krsto pokojnega carja.
Novi vladar Alekander III. je stopal takoj za krsto svojega mrtvega očeta.
Mnogi so ga zaklinjali, naj se pazi.
Prorokovali so mu, da ga bo zadela pri tej priliki roka morilca.
Toda ni se bal.
Sklenil je hoditi pogumno po ulicah, ki so bile natlačene z o-gromno množico.
Toda nikogar ni bilo, ki bi dvignil roko na njega.
Nihče ni vrgel bombe.
Nobeden nihilist ni izvršil atentata na njega.
Po vsem Petrogradu je vladala grobna tišina, ko so nosili po ulicah mrtvega vladarja.
Truplo so odnesli v grobnico velike katedrale, nakar so mrtvega Aleksandra II. halzamiralj.
Njegovo srce je počivalo v mali srebrni posodi, ki je stala na glavnem velikem oltarju.
Ko se je vrnil Aleksander III. s pogreba, je poklical k sebi prve sodnike svoje države, da zve, kaj se bo zgodilo z nihilistom Bo-janovskim.
Vrhovni ruski sodnik se prikloni pred carjem ter stopi bliž-
je vendar našel način, kako bi ušel mučenju.
Iz slame si je spletel vrv.
To vrv je pritrdil za zid in si jo dal okrog vratu.
Še enkrat se je spomnil na one, ki jih je v svojem življenju ljubil.
Jetničar udari Bojanovskega, toda ta se ne gane.
Tedaj pristopi sodnik ter vzklikne prestrašeno: —Ha — mrtev je! šele sedaj so odkrili vrv, ki jo je imel Bojanovski okrog vratu. Sodnik je besnej. Takoj je dal zgrabiti jetničar-ja in ga vreči v okove.
Ni vedel, kako se naj opraviči pred carjem, da se je posrečil Bojanovskemu samomor.
Poklical je zdravnika, da natančno preišče truplo.
Mislil je, da .se Bojanovski morda hlini, toda ta se je kmalu prepričal, da je v resnici mrtev.
Potrt in drhteč je odšel sodil i k v carsko palačo, da javi carju, kaj se je pripetilo.
Moral je sesti v carjevi predsobi v naslanjač, tako so mu trepetala njegova kolena od razburjenja.
— Kaj naj javim Njegovemu
Veličanstvu? — ga vpraša carjev komornik.
(Dalje prihodnjič)
— Zbogom, Mihajlo Baku-njin! — zašepeče. — Zbogom, moji dobri, zvesti tovariši!
—Nočem vas izdati, toda morda bi me strašne muke vendar prisilile, da izdam vaša imena.
Toda to se ne sme zgoditi.
Moje ustnice naj onemijo pre-dno me bodo začeli mučiti.
—Evo me Fedora, prihajam k tebi!
Pričakuj me tam na drugem svetu, kjer ni izdaje in kjer se je tvoje srce poboljšalo.
Ljubil sem te, najlepša izmed vseh žen, toda doživel sem samo nehvaležnost in podlost.
Toda sedaj, ko stojim ob robu svojega groba, ko gledam v globok prepad, od koder ni vrnitve, čutim, kako bi bil srečen, da sem te smel objemati, kača!
—Evo me, Fedora, vzemi me!
Bojanovski se spusti in vrv se zadrgne okrog njegovega vra-
A M ERIC AN RADIATOR PRODI
WOLFF HEATING CO
dygjpL	GRELNI INŽENIRJI
ffiffl^S, Gorak zrak, para, vroča voda, plin, ^ms^MjT ol.jp, air conditioning. — Poprav- I lil llsSfflJol	Uamo vse vrste funieze1 in boiler je.
i I^Bgpfc. NOBENE GOTOVINE TAKOJ,
PLACATE V TREH LETIH 'j )|	Urad in razstava vseh predmetov |
715 E. 103 ST. GLenville 9218 Vprašajte za našega zastopnika—Štefan Robash
Kola Bojanovski je končal svoje življenje.
Dolgo je visel, predno so ga odkrili.
Vrata se odpro in v celico stopijo sodniki, a za njimi krvniki, ki so imeli nalogo odvesti Bojanovskega v mučilnico.
—Lopov spi! — vzklikne jetničar.
— Zbudite ga! — ukaže sodnik.
—Drugega nihilista smo morali takoj usmrtiti — reče carju — ker je bila nevarnost, da bi umrl sicer od svojih ran.
—Veličanstvo je želelo, da tudi on umre na morišču.
—Da — odvrne car. — To je bila moja želja.
—Kako je umrl? Ali je trepetal?
Sodnik odkima.
—Vaše Veličanstvo — reče on — še nikdar nisem videl človeka, ki bi umiral tako mirno.
—Res? — se začudi car. — Ti nihilisti so čudni ljudje!
—Toda kaj je z onim drugim?
—Mislim, da bi bilo dobro, da bi tudi njega takoj usmrtili.
—Toda dobro bi bilo, da bi ga pred tem mučili, da ham izda svoje pomagače.
Aleksander III. poldma.
Bil j.g sporazumen.
—Imate prav — reče — napravite, kakor ste rekli. Jaz se strinjam z vsem.
S tem je bila izrečena obsodba nad nesrečnim Bojanovskim.
Pol ure pozneje so bila že pripravljena mučila.
Krvniki Petro-pavlovske trdnjave so se veselili, da bodo imeli zopet enkrat posla.
Toda Bojanovski jim je ušel.
četudi so mu odvzeli vse, kar bi lahko uporabil za samomor,
Mrs. Jack Dempsey, žena znanega rokoborca, prihaja, iz bolnišnice, kjer je bil Jack operiran.
Dvakrat na leto napravimo od s v o j i h nizkih cen, še večje znižanje, da se izne-bimo zaloge na rokah. Nič rezerviranega. Izberite si pohištvo in prihranite najmanj
Steve Trebeč Jr. pravi:
Kar prosim p r i j atelje je to, da mi dajo priliko dokazati, da jim prihranim dosti na pohištvu in posteljnini.
Lahka odplačila! Zastonj spravimo!
Odprto zvečer, razeifob sredah
THE FURNITURE MART, INC.
15428 Waterloo Kd. KE-1405
Nasproti Slov. Del. Doma
Poslušajte naš ~ radio program slovenske godbe vsako soboto zjutraj od 9:05 do 9:30 na postaji WCLE.
Pošljite priporočila.
Hary De Board iz Land-enbcrg, Pa. je zmagal v narodni tekmi trkljanja frni-kul.
Kadar imate svatbo, krstijo, piknik, ali najsi bo kakrkšnekoli veselice ali prireditve, se vam toplo priporočam z mojimi vsakovrstnimi mehkimi pijačami. Jamčim vam, da boste dobili najboljše in najčistejše, kar se sploh more dobiti.
Imam tudi več vrste pive kot
ALE i» HALF-AND-HALF
i
POKLIČITE PO TELEFONU HEnderson 4629 in pripeljali bomo najsi bo na dom, v dvorano ali na piknik na farme, kamorkoli želite.
DOUBLE EAGLE BOTTLING CO.
6511-19 St. Clair Ave.	John Potokar, lastnik	HEnderson 4629
Skrivnosti ruskega carskega dvora
»»■■MMatMMIWBMMMIIIIMIMIliMIW
ROMAN
pobegnil najnevarnejši ruski nihilist.
Tako se je moral mali hambur-ški hotelir odreči visokega rtu,-skega odlikovanja in se zadovoljiti s svojima kolajnama od požarne brambe.
Rustčev je odhitel v pristanišče.
Vedel je, kaj je govoril Baku-njin z ladjarjem. Zato je sklenili najeti ladjo in zasledovati begunca.
Nekaj časa je iskal, dokler ni našel nekega čolna.
—Ali me hočete odpeljati za dobro nagrado takoj sedaj v Helgoland ?
—Zakaj ne? — odgovori čolnar. — Jaz sem za to tukaj, da prevažam potnike!
Rustčevu ni bilo treba štediti denarja in zato je ukazal, da takoj odrineta.
■—Hitreje! — Več pare!
—Gospod, ne morem hitreje!
—Plačal vam bom dvojno ceno, ako povečate hitrost!
— Potem se lahko zgodi, da nam poči hotel!
—Vseeno, — moramo hitrejše naprej!
V	daljavi se je videla druga barka, ki je plula v smeri proti Helgolandu.
V	njej je sedel Bakunjin.
Kadarkoli so srečali ribiči barko, so kričali lastniku, naj bode previden, ker se mu bo sicer pripetila nesreča.
Toda kadar je hotel ta zmanjšati hitrost, mu je zaklical Rustčev:
—Hitreje, še hitreje, — vozimo se za Rusijo, — hitreje, v imenu zakona.
Kmalu je tudi Bakunjin opazil, da ga zasledujejo.
Sedaj se je začel pravi lov.
Toda Rustčeva barka je bila hitrejša. Vedno bližje je prihajala.
Bakunjinov čolnar je zmajeval z glavo ter rekel:
—To ne more dobro končati, ako bodo tako gonili jim mora počiti kotel.
On se ni motil.
Ko se je približal Rustčev na petdeset metrov, se zasliši strašen pok.
Eksplodiral je kotel.
Rustčevu se ni nič zgodilo. Toda kdo ga bo rešil.
Na daleč in široko ni bilo nikogar. A Bakunjin ga gotovo ne bo rešil.
Rustčev se je oprijel deske in se poskušal držati na površini.
Bakunjinu se je Rustčev zasmilil. Ukazal je čolnarju, da ga reši.
Rustčev je padel Bakunjinu pred noge ter se mu zahvalil za icšitev.
Bakunjin je zahteval od nje-ja, da ga mesec dni ne bo zasledoval, kar mu je ta obljubil.
Tako so prišli na Helgoland.
Po par dneh se je ukrcal Bakunjin na neko angleško ladjo in se odpeljal v Anglijo.
Laži-zaročenka
Pogreb Aleksandra II. je bil končan.
Pokojnega vladarja so pokopali z velikim sijajem in nenavadno svečano.
Njegov sin Aleksander III. je hotel s tem pokazati, kako spoštuje svojega očeta in obenem dokazati Rusiji in celemu svetu, da se ne strinja z morilci svojega očeta.
Truplo Aleksandra II. je ležalo nekaj dni na odru v veliki pe-trograjski katedrali.
Prekrasno cvetje je krasilo oder — cele grmade cvetja in vencev so ležale okrog njega.
Ni bilo vladarja v Evropi, ki ne bi. posla],. venca,.in brzojavke — od vseh strani so prihajali go-
------i i——« i ................ ■i———m m ................».na—m——
Avgustova razprodaja pohištva!
Prihranite najmanj 25%
UČITE SI ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠK0-S10 VENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena d*
in stane samo:	4> fc.BUU
Naročila sprejema
KNJIGARNA 'JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
—Ničesar ni slišati, — zašepeče Rustčev in prisloni svoje uho k vratom.
Nato ponovno potrka.
Toda ko se zopet ni ničesar javilo v sobi, je začel besno razbijati z nogami in rokama po vratih.
—Za vraga, odprite v imenu zakonaj — vzklikne Rustčev. — Mi vemo, da si tukaj, Mihajlo Bakunjin, četudi si v ženski oble!^
Pozivam te, da se predaš!
Samo na ta način boš preprečil nepotrebno prelivanje krvi na obeh straneh.
— Da, preprečite nepotrebno prelivanje krvi! — vzklikne mali hotelir. — Mi smo na vse pripravljeni.
Detektiv je še nekaj časa čakal, toda nato pa je vzel iz žepa ključe.
—Kaj je to? — vpraša gostilničar.
—Oh, nič, — odgovori Rustčev. — Kmalu bodete videli, zakaj rabim to.
On potisne ključ v ključavnico.
—Moj Bog, pokvarili mi bodete vrata!
—Molčite! — vzklikne Rustčev. — Ako spregovorite še kako besedo, vas bom ustrelil!
Gostilničar je videl, da je stvar resna.
—Dobro, delajte, kar hočete, — reče on. — toda mene pustite pri miru!
—-Dal Bog, da bi vam Mihajlo Bakunjin pobegnil!
Rustčev ga divje pogleda.
Delal je dalje.
Konečno se mu je posrečilo odpreti vrata.
Toda ni mogel vstopiti, ker mu je zapirala vhod velika, težka omara!
—Ha, — vzklikne detektiv, — zabarikadiral se je.
—Toda takoj bomo odstranili zapreko!
Poskušal je premakniti omaro, toda bil je preslab.
—Pomagajte mi! — reče gostilničarju.
—Da bi me ubil! — odvrne ta. — Nisem nor!
—Ako nočete vi, potem pokličite vsaj svoje natakarje!
Gostilničar je pohitel v pritličje in se kmalu povrnil s svojimi natakarji.
Ti so odstranili omaro.
—Za vraga, pazite, ubil vas bo! — jih je opominjal mali hotelir. — Nihilist ima gotovo poln kovčeg bomb.	v
—Cela moja hiša bo zletela v zrak! Vrag naj odnese nihiliste, Rusijo in ruskega carja!
Rustčev pohiti v sobo.
Ko je prišel v sobo, je kriknil od jeze, ker je bila prazna.
Ptičica je odletela.
—Ha, ali vam nisem rekel!— vzklikne gostilničar. — Mihajlo Bakunjin je Človek, ki se ne da kar tako zgrabiti!
Ako se ne motim, je pobegnil skozi okno.
Rustčev stopi k oknu.
—Seveda, — reče on, — po sledovih na strehi se jasno vidi, da je tukaj pobegnil.
Skočil je doli in pobegnil!
—To je jasno, — rečekrčmar.
Tudi preoblekel se je. — Sedaj ne smemo več iskati modre dame, Bakunjin se (nahaja sedaj v neki drugi obleki.
Toda vem, kam ga vodi pot in našel ga bom!
—A kaj je z mojim odlikovanjem? — vpraša hotelir in prime detektiva za rokav.
Pojdtie k vragu! — Nimam časa!
Ali veste, da ste vi krivi, da mi je pobegnil? -. .. . - . i».„
Toliko ste mrmrali, da mi je