spomnite se slovenskih beguncev s kakim darom! AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, JANUARY 17, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVII1 John Klemene Po večletni bolezni je umrl v bolnišnici John KMiH'tic, .star 54 let. Bil je vdovec. Prej je živel na 1215 E. 60. St. Tukaj zapušča brata Franka, ki prebiva v Pennsylvania i in nečakinjo Jennie Bostanik roj. Skerl v Dearborn, Mich., ki bo dospela sem, da uredi poreb. Doma je bil iz Rakitnika pri Postojni, kjer zapušča sestre in druge sorodnike. Bil je član št. 147 SNPJ. Pogreb ima v oskrbi Že-letov pogrebni zavod. Čas pogreba še ni določen. Frank Zaviršek Danes zjutraj je umrl Frank Zaviršek, po domače Kus. Bil je star 85 let. Stanoval je na 1374 E. 40. St. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda. Čas pogreba in drugo bomo sporočili jutri. TAKE STAVKE JE NAROD OČIVIDNO ZELO VESEL Sanghaj, Kitajska. — V *tem mestu so šli na stavko vsi uslužbenci poulične železnice in av-tnih busov: Toda zastavkali so na poseben način. Ulična železnica in busi namreč obratujejo kot prej, le da sprevodniki ne pobirajo nobene voznine. Vsak se lahko vozi zastonj, kamor hoče. Poročilo pravi, da niso bili vozovi še nikoli prej tako natrpani ljudi. In vsak želi, da bi stavka kar najdlje mogoče trajala. AMERIŠKA AMERICAN HOME 0. 12 Dobro je, če veste ( S S/?, leti J'e bil° V tekmi! *ih ladij, katera da bo j er 1 s Kitajskega'! £J°t Vse ladje^ so bile iuJ, !na 1 Jrei. 80 se mogle zanesti I sku ugoden veter. Vse-! k (lv J5Š1° v dirko 5 ladi-i> bno Sta bili- ki sta se po- • ® Poganjali za prvenstvo. L pristanišča sta od-,I žili v t bju 20 minut ter za" i mimo o Jskomorje- 0d tanY ! ocea« -atre' Preko ludske- i n 8eyp 111 °krag Afrike in po- ( s tas po Atlantiku. Skoro . »ko vid;!r'se Posadki obeh ladij 1 lkaVskeJ' K?. sta zavozili iz iames 7 preliva v ustje reke i spuš'p!r Pluli že vštric- Ko ! j Sldrii y Londonu> je ei gotovi m° Za nekaj minut ! li£ fag°VHlkninxPr0glaSili 80 j0Za i! a"dni\ V0Žnja je tra" ( ?na iad.' kar bi napravila mo- , iii i, Ja danes v nekaj ted-11 „ h * * a • f» Dv0je f * iji rnih so^sfalnih in dv°.ie dr- pl da oSPhSC je nedavn° odloči- ! «ri te' ?e' ki so bilc ubite v '' i ^roovi u 1 «> P°lcev • 0 času napada ( amp ' niso bile ubite v voj- ' ' Ht iia^f0 bile umorjene. Ta- ,1,11 Poved.Ulec še ni bila uradno 1 I k zeJa Vv0jna med Japon- 1 rs! '^a so avami- Ameriška ' bit; 'T tega odl°čila, da 1 j W pla^ana zavarovalni- ( 'r inHi]lMl. ' ^ePrav je vseboval 1 2avaro1 cei'tirikat točko, da 5 4 'tnina ne izplača, ak0 f j Nlcah ^ v vojni ali na e'!i ^unai * * ' ' VeČ kn+ dil V Zed' drŽa" ' •iajo, }. 15.000,000 oseb, ki.' ave jJ lniajo kake drugeU v;;;; »»0^. \ endar je P SrajotS.am° ena" šola, kjer 1 Ogovori • ljudem k 8'lad" ' \ Cl- Nahaja se v New i : ' UeW * * * 1 t ^ »o 'h republikah Južne < ^l^ iihbr °rhideje tako poce- : yP1fipriej 8atejše ženske sploh ! jNe in ; cvet stane kvečjem P ^ Premaioaharij° je t0 VSe" lelt0tn * * * N evr16' stoletja ni bilo v fikitt, _ Pski deželi dovoljeno tl°rodu oVnik°m PomaS?ati *ne< • Sam0 babice so bile WniCo . težkih slučajih za 6 .„' ker babice niso ! av^iške prakse. °krek * * J ftiočat Ma'ne v Nemčiji je! nW med mestoma As-' Nfe »2 ln Bambergom, da 150 tek. ladJassvojopa-l80 ^j^vzgor. Vso razda-j m°rajo ladje vleči. Fve t * * * (Kki>* od 35,000,000 voznikov ni P' Poli? ° skušnJ° v voza-še d« ka statistika trdi, •OOo a,ines v Ameriki 12,-0l'ne 'mh voznikov, ki bi tega 1ali skušnje, najsi i' b te^ ?\ 0Ueea vzroka. C0' Drld0be vsako leto lili' ^teS 6 je za n°ve pro-l|šnj0 . vsak mora presta-L .J?" "Savni policiji, ^itjlj^ — svoj^žujejo Sla« ade a • ada in komu- a jihTo Jei° SV0'1e čete. « i ^liion POslala v Civil več ^ r1 t£e ,n komunisti bo-!• To ^ -i^i svojo ar-iti^m« I sklenjeno v |, vlado in komu- Sedaj so na vrsti v Sloveniji usmiljene sestre Truman je dal včeraj ultimat tako jeldarnam kot uniji CIO Sedanji režim dosledno in po-' stopoma razkristjanjuje v Sloveniji. Od komunistov tudi ni mogoče drugega pričakovati. Iz poročil komunističnih listov (drugih v Sloveniji itak ni) sledi, da bodo kmalu osvobojene bolnišnice od usmiljenih sester sv. Vincertcija Pavlanskega. Te so bile bolniške strežnice v večini slovenskih bolnišnic že desetletja. Njih družba je imela pogodbo z državo in usmiljenke so v splošno zadovoljnost vršile svojo službo. Komunistični "Slovenski poročevalec" z dne 13. decembra prinaša neko pojasnilo ministrstva za zdravje, ki je seveda komunist, iz katerega sledi, da bodo v kratkem spravili s šikana-mi redovnice iz bolnišnic. Mesta za nove uslužbenke so že razpisana. Dolgo pojasnilo pojasni predvsem to, da je postalo stališče redovnic v ljubljanski bolnišnici pod komunistično upravo neznosno. "Uradno" minister pripoveduje, da imajo sestre več simpatij do belogardistov kot dc partizanov, da so poprej brale "Slovenca," da pa so sedaj "skušale preprečiti kolportažo" komunističnih listov, da so nekatere zagrizene reakcij onarke in da so jih nekaj radi tega že postavili na cesto. Ker hoče baje komunistični minister rešiti vprašanje redovnic tako, "da bc v skladu s sodobnim duhom," se je začel pogajati z družbo, toda redovnice so baje vztrajale, cla morajo dobiti za take izpremem-be dispenzo iz Pariza, kjer je njih glavna hiša ali pa iz Rima. Ob besedi Rim pa seveda komunist zraste. Takole je minister zagodel Rimu: "Prikazali smo jim (sestram), da na to da iščejo dispenzo) nikdar ne bomo lin ne moremo pristati, ker smo j si v teku osvobodilne borbe pri-' borili suverenost naših narodov, in da ne moremo dopustiti, da bi bila rešitev kakršnega koli nortanjega vprašanja odvisna od države, ki je*bila v taboru naših sovražnikov." Komunistični minister namenoma zamenjava papeža v Rimu z italijansko državo. Zakaj s papežem Jugoslavija menda vendar ni bila v boju. Vsaj v Ameriki nismo o tem ničesar slišali. Tako ■se seveda lahko vara javnost v Sloveniji, kjer ne sme izhajati noben drug list kot samo komunistični. Tam lahko čveka minister nekaznovano, kar se mu zdi v korist komunizma. Zmerjanje papežkega Rima v tem "uradnem" pojasnilu tudi pravi: "Sedaj pa ko gre za oblast, ki jo izvaja narod sam, čigar članice so tudi usmiljenke, j pa se le te postavijo na stališče, da so kot redovnice izven naroda, da je odvisna njihova odločitev popolnoma od odločitve Rima, tistega Rima, ki nam je v zadnjih štirih letih prinesel toliko krvavih žrtev in gorja, in ki še danes podpira nacifašizem in reakcij onarstvo proti svobodoljubnim narodom." — Gotovo je komunističnemu ministru zelo odleglo, ko je tako sijajno zamešal dva Rima in s^ tako hinavsko znesel nad papežem. "Uradno" se dalje očita usmi-ljenkam, da ni bilo iskrenosti : pri razgovorih, da redovnice za» vlačujejo in izigravajo, "da bi preprečile ustalitev prilik v zdravstvenih zavodih." — To morajo biti te usmiljenke cele diplomatke, da delajo take težave "tovarišu" ministru! Končno pravi minister, da je razpisal vsa mesta v bolnišnicah in da ne bo več redovniških uniform v bolnišnicah. Povedano je to na ta način, da bo "vprašanje uniform uredil praktično in higijenično." Sedaj je torej režim udaril po ženskem redu. Naravno, da se ne bo tu ustavil. Morda bomo sedaj kmalu spet slišali razlagati kako "tudi-katoliško" ženo. da je v Sloveniji vsa verska svoboda? Beremo, da bo 18. januarja "Slovenska ženska zveza" pozdravljala odposlanstvo Jugoslovanskega rdečega križa." Posla-! no je odposlanstvo v Ameriko od istega režima, ki goni redovnice iz bolnišnic. Zato se nam zdi, da to pozdravljanje ne bo minilo , brez prosalve tega režima. Ali bo to zelo v skladu s katoliškim ■ značajem SŽZ? Nekatere člani- - ce so tudi zelo radovedne, kate- - ra glava jih" je spet brez vpraša-t nja spravila v to prekerno zvezo. -o- SLOVENSKI IZGNANCI SO SI , REŠILI LE GOLO ŽIVLJE-NJE. POMAGAJMO JIM! Razne vesti od naiih borcev -v službi Sirka Sama David J. Telban AOM 3/C, sin Mrs. Mary Telban iz Forest City, Pa. in brat Mrs. Edward J. Kovačič iz 7308 Hecker Ave. je dobi časten odpust iz mornarice po 34 mesecih službe. Dospel je ' z otoka Guam 17. decembra, ter dobil časten odpust 3. jan. v Bainbridge, Md. M M M Pfc. Edward Grurn, 6608 Schaefer Ave., sin Mrs. Ivane Brez^r, je dobil časten odpust cd vojakov. Služil je dve leti' in pol. Onstran morja se je nahajal 18 mesecev. I 016 bo dobila v-roke zelo trd orelijki ga bo morala streti London. — Perzija je odločena, da izroči svoj spor z Rusijo v roke organizaciji združenih narodov, ki je zdaj ;V zasedanju v Londonu. Kot znano, se tega vprašanja niso' upali dotakniti zunanji ministri velikih treh, ki so nedavno zborovali v Moskvi. To bo pa tudi za organizacijo združenih narodov zelo delikatna zadeva. Ako bi zadevo rešila v j prilog Perzije, bi to vetirala Ru-I sija, ki je članica organizacije, i In carter govori, da ena sama država lahko prepreči vsako akcijo, če glasuje proti. Problem 1)0 treba rešiti v zadovoljstvo Rusije in Perzije, kar je pa skoro nemogoče, ker hoče Sovjetija na vsak način dob|ti besedo v Perziji. NOVI GROBOVI NAJNOVEJŠE VESTI | WASHINGTON — General Ei- ( senhower bo v petek večer na radiu pojasnil ameriškemu j1 narodu in bojni sili vse, kar se tiče demobilizacije. WASHINGTON — V kongresu ■ še vedno bolj slišijo glasovi, 1 naj se pobere k vojakom več 1 kot 25 let stare, tudi če niso j ravno povsem fizično sposobni. Za okupacijo bodo že do- | bri, pravijo kongresniki, sa- , mo da se dobi stare bojnike čim prej domov. FINDLAY, O. — V tukajšnji refineriji je nastala večja raz-strelba, kateri je sledil velik požar. Več oseb je mrtvih in mnogo ranjenih. -o—- Italijanski socialisti proti komunistom London. — Italijanska socialistična stranka je za nedoločen čas opustila vprašanje, da se združi s komunistično stranko.! V predstoječih municipalnih volitvah bodo so0ialisti postavili ' svoje kandidate. Nekaj časa se 2 je mislio, da jih bodo postavili t skupno s komunisti. Toda soeia-i; listi so obljubili, da ne bodo -, a k t i v n i proti komunističnim kandidatom. --—o-■ Vedno več avtov prihaja iz tovaren Detroit. — Ford Motor Co. izdela zdaj 1,200 avtov na dan. Rada bi jih napravila vsaj 2,000 na dan, pa ji primanjkuje stekla in drugih stvari. Chrysler jih napravi 1,000 na dan, več jih ne more radi pomanjkanja materiala. S produkcijo je pričela Packard Motor Co. Washington. — Vse popoldne v sredo in potem še zvečer sta imela razgovore predsednik U. S. Steel korporacije, Fairless, kij je zastopal obenem vse jeklarne, in pa Murray, predsednik CIO, da bi prišla do kakega sporazuma glede izboljšanja mezde jeklarskim delavcem. Včeraj se nista še zedinila, kot trdijo najnovejša poročila iz prestolnice. Oba sta se posvetovala tudi s predsednikom Truma-nom, ki jima je končno odločno ukazal, da prideta danes do spo-i razuma, ako ne, bo on sam stavil predlog v korist ameriške pu-! blike, da se prepreči jeklarska stavka, ki je bila odložena do pri-1 hodnjega pondeljka. Oba. Fairless in Murray sta nato obljubila, da se bosta v četrtek zopet sestala k posvetovanju. Vladni uradniki so prepričani, da do jeklarske stavke ne bo prišlo. , * * !H Danes pridejo v Washington na posvetovanje tudi zastopniki 4 velemesnic in pa zastopniki unije CIO, katere je poklical v Washington delavski tajnik Schwellenbach, ki bo skušal obe! stranki spraviti skupaj ter tako končati stavko v mesni industriji. ! Iz vseh krajev dežele se zatrjuje, da je treba končati stavko! v mesni industriji takoj, ali pa bo dežela, brez mesa, ker zaloge j mesa so komaj za par dni. Vladni krogi imajo veliko upanja, da \ bo tudi ta spor ugodno rešen prav v kratkem, vsaj prej, predno j bo dežela čutila pomanjkanje mesa. V vladnih krogih so mnenja, da če se ugodno reši nespora-j zum v jeklarski in mesni industriji, da bo to za podlago sporazuma tudi v drugih sporih po deželi. * * * Stavka delavcev pri General Electric in Westinghouse Elec-j trie se še vedno nadaljuje. Tudi med unijo in General Motors ni prišlo do poravnave. Tukaj je dala unija avtnih delavcev rok do pondeljka, da General Motors sprejme ponudbo unije in plača delavcem zvišanje. V nasprotnem slučaju bo unija to po- nudbo umaknila in šla na prvotno zahtevo po 30% zvišanju. '! Razne drobne novice iz Clevelanda in te S okolice Škoda p\o ognju— Včeraj je pogorela plesna dovorana v Puritas Springs parku na zapadni strani mesta. !Škodo cenijo na $20,000. Letna seja nocoj— Oltarno društvo fare sv. Vida ima nocoj po cerkveni po-božnosti svoj o važno letno sejo. Prečita ni bodo tudi letni j računi, nakar bo volitev odbojni. Vse članice naj to upošte-ivajo, pridejo na sejo ter naj pridobe še druge katoliške žene za Oltarno društvo. V bolnišnico— V mestno bolnišnico je bila odpeljana Miss Mary Benesov-sky iz 448 E. 157. St. Bolehala i je dolgo časa doma. Prijateljice so prošene, da jo ob pri- jliki obiščejo. Nahaja se v var-di v Hamann paviljonu. Prid-jnemu dekletu želimo, da bi ji • zdravniška veda povrnila 1 ju-Ibo zdravje. | Vreme— | Vladni vremenski urad na-jpoveduje za danes in jutri lepo. \I\smo od matere— j Mrs. Tekančič iz 1331 E. 65. j St. je prejela pismo od matere | iz Dolenje vasi pri Ribnici, da so prejeli pošiljko. Poroka— Mr. in Mrs. Blaž Klucarich, 1:384 E. 80. St. sporočata, da se bo v soboto 10. jan. ob devetih j zjutraj poročila v cerkvi sv. Vi-! da njih hčerka Mary z Mr. Al-| bertom Sintič, sinom Mr. in Mrs. ! Kelly Sintič, 1197 E. 74. St. Sorodniki in prijatelji so prijazno j vabljeni k poročni maši. Mlade-j mu paru. želimo vso srečo v no-i vem stanu. | Druga obletnica— V soboto ob osmih bo darova-| na v cerkvi šv. Vida maša ža pokojnega Joseph Hrovata v spo- j min 2. obletnice njegove smrti. Vile rojenice— j Družini Mr. in Mrs. William ■ Zabkar, 5903 Bonna Ave. so pri-I nesle vile rojenice krepkega sin-I čka prvorojenca. Mati in sinko ' se prav dobro počutita v Polyclinic bolnišnici, 6606 Carnegie i Ave. Mr. in Mrs. Matt Zabkar | sta s tem postala prvič "granpa" j in "granma." Mlada mati je hči i Mr. in Mrs. Joe Tomažin iz j Bonna Ave. čestitke! Velikodušen dar— Slovenska zakonca, ki nočeta, . biti imenovana, sta podarila za slovenske bogoslovce v pregnanstvu lepo vsoto $120.00. Iskre-' i na jima hvala in da bi našla | mnogo posnemalcev. I Delniška seja— j Slovenski narodni dom na 80. cesti ima v nedeljo 20. januarja j ob 2 popoldne delniško sejo. Tetka štorklja— II Družini Mr. in Mrs. John Ka-dunc, Jr. 1110 E. 76. St. je prinesla tetka štorklja 1 ti Stkan zavitek, v katerem je bila prav za- ' la deklica prvorojenka Vse je zdravo in veselo. Naše čestitke! Nove uradnice— Društvo Kraljica miru št. 24 SDZ ima za letos sedeči odbor: Predsednica Agues Žagar, podpredsednica Theresa Lekan, tajnica Jennie Milavecc, 4445 E. 156. St. blagajničarka Frances Zimmerman, zapishikarica Mary .Filipovich, nadzornice: Veronica Skufca, Mary Ski: ft a. Mary Paulin, zdravniki: dr. Perko, dr. Skur, dr. Folin. Seje & I torek v mesecu ob 7:30 zvečer v ij| SND na 80. cesti. Gen, McNarny je usla-! vil vse demonstracije vojakov v Nemčiji Frankfurt, Nemčija. — Gene- j ral McNarny, vrhovni poveljnik ameriške armade v okupaciji, je prepoveclai Vsako organizirano demonstracijo ameriškega vojaštva radi prepočasne demobilizacije. General je rekel, da je res, da hočejo vojaki domov, ampak jasno je, da je za demonstracijami vse nekaj drugega — komunistična propaganda. Iz govorov voditeljev zveni namreč bolj politika, kot pa domotožje. Nekdo hoče razbiti moralo ameriškega vojaštva. Spalne obleke ne bodo več iz rayona Washington. — Urad za civilno produkcijo je prepovedal izdelovati ženske spalne obleke iz rayona. ženske se bodo morale pač zadovoljiti s kakim drugim blagom. Draga agitacija za jugoslovanski komunizem j) Titova vlada je poslala v Ameriko tri agitatorje Pod le- ) pim naslovom Jugoslovanskega Rdečega križa. Od mesta do \ mesta romajo, proslavljajo Tita in dajo proslavljati sebe. (i Te dni jih razkazujejo v Clevelandu. Naj imajo "na- ) predni" napredno veselje. \ Nam se vriva dvojno vprašanje. Toliko smo brali, da ( I je SANS storil za Titovino vse, kar je v človeški moči. Ali ) tam v starern kraju komunisti le ne zaupajo popolnoma \ I ameriškim sopotnikom, da jim pošljejo kontrolo? In če ni ( j tako, ali je drago potovanje treh agitatorjev v Ameriko in j po Ameriki samo nagrada trem preiskušenim Titovim ko- ) ) munistom ? ( ) Jugoslovanski narodi trpe pomanjkanje vsega, za na- / grade navdušenim partizanom pa Tito vedno najde denar, j ) Tako redi zdaj uboga Jugoslavija čez 80 ministrov in raz- ( \ metava denar za propagando komunizma med ameriškimi / i Slovenci. ^ i Morda bi kdo izračunal, koliko stane vožnja za 3 osebe ( \ iz Jugoslavije in nazaj in vožnja ter bivanje po Ameriki. In ( ( če bo že pri računih, naj bi računal še naprej ter dognal, ko-/ liko kruha bi se kupilo lačnim jugosovanskim otrokom za ( ) tisti denar? j AMERIŠKA DOMOVINA. JANUARY 17, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA r i american home SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor} 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po pošli pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po pošti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznažalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single Copies 5 cents each.______________________ Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. ____ PROTEST 83 No. 12 Thurs., Jan. 17, 1946 Kaj se je dogajalo v Jugoslaviji Prejeli smo vrsto člankov o tragediji slovenskega naroda pod tujo okupacijo. Dopisnik, begunec v Italiji, je razvoj dogodkov ves čas do konca sam od blizu opazoval in opisuje to dobo kot jo je sam doživljal. Prinašamo članke kot njegova gledanja v prepričanju, da bo ta opis razmer ipteresiral vse, ki si hočejo ustvariti objektivno ali napristransko sodbo o partizanstvu in njegovih nasprotnikih. Jugoslavija že po svojem dominantnem geopolitičnem položaju, ki ga zavzema med državami Balkana, predstavlja problem, o katerem mednarodna, politično zainteresirana javnost mnogo govori. Po letu 1941, ko so Jugoslavijo okupirale sile osi, si zunanji svet ni bil popolnoma na jasnem, kaj se v Jugoslaviji dogaja, če ni enostavno verjel enostranskim poročilom, ki jih je v svet pošiljalo poznano osvobodil'no gibanje maršala Tita. Danes se zavezniškim vojakom in dopisnikom v Evropi odpirajo povsem novi pogledi na jugoslovanski notranjepolitični problem. V mnogih taboriščih imajo zavezniški vojaki v Evropi priložnost videti na tisoče beguncev, ki so pribežali iz Titove Jugoslavije. Med njimi je pretežna večina preprostih kmetov, ki so doma zapustili posestva in premoženje in se zatekli v svet. Težko je verjetj, da bi bili ti tisoči kmetov sami narodni izdajalci in. kolaboracionisti, kakor jih hoče predstaviti glasna propaganda Titovih listov in radia. Tem manj moremo verjeti, da bi bifi izdajalci in kolaboracionisti tisoči jugoslovanskih vojnih ujetnikov in inter-niranci iz znanih nemških koncentracijskih taborišč v Da-chau-u, Belsen-u itd., ki jih srečujemo v Evropi na vsak korak, ki'pa se nočejo za nobeno ceno vrniti v Titovo Jugoslavijo. Kaj se je torej v Jugoslaviji dogajalo? Naše slovenske in jugoslovanske rojake v Ameriki in preko njih zainteresirano širšo ameriško javnost bo gotovo zanimalo, kaj so o tem zvedeli zavezniški vojaki in dopisniki med jugoslovanskimi vojnimi ujetniki in interniranci ter begunci, ki se ne marajo vrniti v Titovo Jugoslavijo. Zato bomo prinesli vrsto člankov, ki naj jugoslovanski in posebej slovenski problem v razdobju druge svetovne vojne nekoliko bolj pojasnijo. šriJONAžNA AFERA V JUGOSLOVANSKEM VOJNEM ARZENALU Če hočemo dogajanja v Jugoslaviji za časa okupacije po silah osi bolje razumeti, moramo poseči nekoliko dalje nazaj pred samo jugoslovansko katastrofo in njene posledice v letu 1941. Jugoslavija je nastala po razbitju Avstro-Ogrske monarhije leta 1918 kot rezultat skupne želje Srbov, Hrvatov in Slovencev, da se združijo v svoji narodni državi. Ustanovljena je bila kot parlamentarna monarhija pod vladavino srbske dinastije Karadžordžtvičev s svobodnim delovanjem vseh demokratskih političnih strank. Šele, ko so komunisti po najrazličnejšem razdiralnem delovanju poskušali izvesti atentat na tedanjega jugoslovanskega kralja Aleksandra, je bila komunistična stranka 1921. kot anarhistična in teroristična organizacija zabranjena. in leta 1929 je bil izdan "Zakon o zaščiti države," ki je bil naperjen v prvi vrsti proti rušilnemu delovanju komunistov. Ta zakon do prihoda Tita na oblast v Jugoslaviji ni bil nikoli preklican. Komunistična stranka, ki med patriarhalno nastroje-nim in vernim prebivalstvom Jugoslavije ni mogla nikoli zbrati okoli svojega programa več kot nekaj sto pripadnikov, se je po uveljavitvi tega zalona umaknila v ilegalno podzemeljsko delovanje, ki ga je vršila po navodilih centrale na Dunaju oziroma v Parizu, in skušala izvesti nekaj več ali manj nepomembnih sabotažnih in terorističnih podvigov. Leta 1937 je komandant Šumadijske divizije v arzenalu jugoslovanske vojske v Kragujevcu odkril velikopotezno | zasnovano špijonažno in sabotažno akcijo komunistov. j Arzenal v Kragujevcu je bil največje jugoslovansko; industrijsko podjetje. Bil je takorekoč samostojno mesto) s tisoči zaposlenih delavcev. V kragujevških delavnicah so j izdelovali popolno pešadijsko in topniško oborožitev za ju-1 goslovansko vojsko. Samo po sebi razumljivo je, da je bilo podjetje vojske pod prav takšno strogo kontrolo in zaščito kot slična podjetja po vsem svetu. Bilo je zastraženo in številni napisi okoli zgradb so posebej prepovedovali fotografiranje naprav. Kmečko prebivalstvo Šumadije je gledalo na velikansko podjetje kot na nekaj veličastno skrivnostnega in spoštljivega. Vedelo je, da se v velikanskih delavnicah med ropotom in šumom izdeluje oprema za vojsko, ki je temu prebivalstvu vedno pomenila nekaj svetega; zakaj sama vladarska dinastija je izhajala iz vrst preprostih šumadijskih seljakov. Zato so okoliški šumadijski kmetje sami pazili na arzenal kot na zrklo svojega očesa. (Dalje prihodnjič.) članice podružnice št. 25, Slovenske ženske zveze, strogo obsojamo članka, ki sta 'izšla v decembrski številki "Zarje": "Prazniki se bližajo" in zlasti: "Ženski svet." Drugi članek se postavlja v vrsto komunističnih propagandistov za komunistični režim v Jugoslaviji in nastopa proti onim, ki so v neizvani civilni vojski branili svoje domove in svoje prepričanje proti partizanstvu. Ne spuščamo se v to, ali je kdo v tej obrambi storil kaj napačnega, toda ne dopuščamo, da se one, ki so videli v partizanstvu komunistične tendence, imenuje izdajalce in zločince. Sramotno se nam zdi, da se list naše katoliške organizacije da voditi v svojih sodbah po enostranskih obvestilih zmagovitega partizanstva. Zato z vso odločnostjo protestiramo, da prinaša naše glasilo taka dva članka. Zahtevamo, da se ta naš protest objavi v "Zarji." Zahtevamo obenem, da se dopusti v "Zarjo" članke in dopise, ki zagovarjajo slovenske begunce in ki pobijajo partizansko propagando. Javno izjavljamo, da nam je žal, da se ni objavilo članka duhovnega voditelja in se je tako namenoma izločilo njegov vpliv na smer našega lista. Protestiramo, da se glavni odbor vsaj navidezno še vedno identificira s SANS-om, ki očitno podpira komunizem v Jugoslaviji in vodi propagando proti onim katoličanom, ki se v svoji vesti ne morejo strinjati s tendencami sedanjega režima v Titovi Jugoslaviji, čudimo se, da nekaj članic glavnega odbora sedi še vedno v odboru SANS-a, ki se ne straši govoriti v "naprednostih" v protikrščanskem smislu. Če je bil kdo še doslej na nejasnem, naj vsaj posluša svarila naših ameriških škofov, ki govore o preganjanju Cerkve v Sloveniji. Naša organizacija je bila ustanovljena kot organizacija na podlagi katoliških načel. hočemo, da taka ostane. Katoliška organizacija pa ne more dopustiti napadov na duhovnike in škofe, najmanj pa, da se namiguje, kot da so izdajalci, in to brez kakega stvarnega dokaza. Zahtevamo, da glavni odbor tudi sam obsodi nastop "Zarje" in vrne organizacijo njenemu namenu. Ce se to ne zgodi, sklenemo, da odločno izvajamo take posledice, da varujemo svojo organizacijo in sebe pred očitkom, da smo nasedle komunistični propagandi. V slučaju, da "Zarja" ne objavi tega protesta, ga objavimo v drugih listih. Mary Marinko, predsednica; Margaret Tomažin, nadzornica; Dorothy Strniša, blagajničarka; Mary Roitz, Anna Znidarsic, Mary Palčič, Mary Petschauer, in več drugih članic. P. S. — Na glavni decemberski seji je bilo sklenjeno, da če protest ne bo izšel v Zarji, v januarski številki, da se ga pošlje v priobčitev v Ameriško Domovino. in znancem, kakor tudi duhovnikom pri fari sv. Lovrenca. Ko bo njih nova gostilna urejena, tedaj se bodo pa že sami oglasili v Ameriški Domovini. Svojo novo gostilno bodo imeli ravno preko ceste od vhoda v Chippewa Lake park. Njih pravi naslov sedaj je: Mr. in Mrs. Frank Žefrin, R. 5, Chippewa Lake Rd., Medina County, Ohio. Našim rojakom prav toplo priporočam, da če bo kdaj kateri tam mimo vozil, da naj se ustavi tudi pri Žefrino-vih, kjer vem da bo prav dobro postrežen. Želimo jim veliko uspeha in predvsem pa ljubega zdravja. Med nami je tudi še več družin, ki še niso dobili svojih sinov iz armade. Mnogo je mladih žena in mater, ki željno čakajo, kdaj se bodo vrnili njih možje oziroma očetje. Upamo, da se bodo razburkani narodi kmalu potolažili, kajti človeka kar strah spreletava, ko dan na dan čitamo, kaj počenja zver v človeški podobi. Pozdrav vse čitateljem Ameriške Domovine, France s hriba. bila za onega, ki bi skrival in podpiral angleške in ameriške letalce, ki so bili prisiljeni od-skočiti iz zadetih letal. Naši kmetje so .jih pa čuvali in bra- j nili kot zlato. Jaz sam sem | govoril z njimi pri BrenCetu. Ko ni bilo več možno jih skrivati, so jih sprejeli MihajloVi-čevi četniki v varstvo, v obojestranski zadovoljnosti. Kaj pa so delali Titovci? Pobijali so jih, pobijali za plačilo, ker so jim dovažali orožje. Z njihovim lastnim orožjem so jih pobijali za plačalo. Slovenske gmajne krijejo marsikatero truplo teh junakov sinjih višav. In komunisti, Titovci, so tako sovražili slovenskega kmeta, da so mu vnaprej pošiljali smrtno bosodbo. Kaj mu je preostalo, kmetu in vojaku po kapitulaciji Nemčije? Ker je bil sam preslab, da bi se držal pred komunisti, je moral bežati. Bežati iz Jugoslavije, ker ni bilo v njo zadnjega upanja — Angležev in Amerikan-cev. Ti so nas čakali izven mej, v Avstriji in Italiji ter nas prijazno sprejeli. Koncem maja so pa vojake poslali nazaj v Jugoslavijo in tam se je začelo zadnje dejanje, najbolj krvavo, najbolj bridko v zgodovini solvenskega naroda. Po večdnevnem pretepanju, gladova-nju in oropan ju do golega v Škofji Loki in Celju, so 12,000 slovenskih domobrancev začeli voziti na morišča v Hrastnik, Podutik, Kočevski rog in jih v noči postreljali do zadnjega. Nekaj fantov se je rešilo z begom, drugi so bili le obstreljeni in so se izkopali iz množičnih grobov in so danes tu med nami žive priče. Rešil se je tudi Tone, sin ge. Mici, a je doma, Jerko je mrtev. Z Vrha so mrtvi: 6 Dolinar-jevih, 5 Brnikovih, 2 Petrače-va, 2 Toncova, Hajan, 3 Žak-! ljevi, stari Žakelj Janez, Hle-; venski mežnar, Trevnov žan, jBukovčev Janez, Luštrekov Janez, Francin Lipe, Tončkov Lovre in Jerko, Katretov Jože, Stumrčanov Jerko, župnikov brat Nande itd. vseh skupaj krog 40. Maganov France, edini sin, Magana samega so ubili Italijani. Gospa, če imate kaj .srca boste razumela žalost vrhovskih in vseh slovenskih mater, katerim so komunisti prepovedali žalovati in morajo sedaj na mitingih pozdravljati morilce svojih sinov in mož-kot osvoboditelje,! Seveda vemo to mi, begunci, ki nas je v italijanskih in avstrijskih taboriščih na tisoče, ne ve pa tega svetovna javnost, ki dobiva lažna poročila iz Jugoslavije. Pa če bi tudi hotel poročevalec to poročati ali vidtetj, mu tega ne bodo pustili ali pa z lažjo, da so *to kolaboracionisti Nemcev, ali pa-da so to komunisti, katere so pobili domobranci. Laž je njih orodje, smrt njih delo. O domu ge. Mici sem vam povedal vse. , Tudi Vas iskreno pozdravljajo, ne vedo pa nič o ge. Lojzki v Franciji. Jaz živim tu v taborišču življenje begunca, ki ga podpira angleški Rdeči križ. Doma na Vrhu me pa čaka žena in morda tudi že otrok. Ne vem točno. Naš prvenček bo. Bog ve, če ga bom kdaj videl. Ne da bi vas hotel, draga gospa, kaj nadlegovati,- Vam v ilustracijo našega življenja dodajam samo t6, da stane ena cigareta tu več nego jih je stalo 60 v predvojni Jugoslaviji. In kdaj je irAel ubog državni uradnik denarja v obilici, da bi ga bil nesel s seboj v begunstvo, ko sem pa imel le toliko časa, da sem vrgel v nahrbtnik nekaj perila, hlebec kruha in angleški slovar ter s tem šel peš v Celovec! Pozdravlja Vas udani, Tone Kovač, Slovenian Refugee Camp, Servigl'jano presso Fermo, Italia. Beseda od svojcev iz domovine E BESEDA IZ NARODA Mrs. F. D. je prejela od svojega znanca Toneta Kovača iz begunstva v Italiji naslednje j j pismo: Spoštovana gospa! Prepričan sem, da so ameri-ški časopisi pisali o jugoslovan- • skih partizanih kot o velikih ( junakih, ki so povzročali velike skrbi in škodo' Nemcem. ( Draga gospa, res je, da so po- . vzročali skrbi, škodo in žalost, ni pa res, da bi to delali Nemcem, ampak slovenskemu kmetu, ki se je trudil in mučil, da bi pridelal potreben živež j za svojo družino. Pa so prišli i Titovi komunistični razbojniki | in mu pobrali ponoči še zadnji rep iz hleva, zadnje zrno iz ka-šče in tako vzeli otroku zadnji grižljaj kruha. In ko so potem sporočili Italijanom in Nemcem, svojim sodelavcem, kje so ponoči ropali, so prišli okupatorji in rešili revnega kmeta še zadnjih skrbi: požgali so mu poslopja, njega navadno ubili kot pristaša komunistov, družino so poslali v internacijo ali pa preselili daleč v tujino. I11 ko so poročali v radiju o osvoboditvah raznih krajev, je svet strmel. še bolj bi pa strmel, če bi vedel, da so ga osvobodili za tolik očasa, da so ga izro-pali, nato pa zapustili, da .je lahko okupator njihovo delo dokončal, če ni šlo drugače, pa z bombniki. Tako je biro pokončanih mnogo slovenskih va,si. I11 kdo je trpel? Kmet, pošten slovenski kmet. Trpel med dvema sovražnikoma to-•liko časa, da ni mogel več in je v obrambo svojega doma prijel za orožja. Na ta način je preprečil, da si ga sovražnika nista'mogla več podajati kot igralca žogo. j Sovražnika, oba motna in oba I nevarna ter oba v medsebojni I zvezi, ki je dokazana. Ta igra je povzročala tako silo, ki je porinila našemu kmetu puško v roko in povzročila osnovanje slovenske vojske. Res je, da je dobil orožje od okupatorja, res je pa tudi, da se ni bori} nikdar na kaki fronti skupaj z okupatorjem, ampak doma proti svojemu najhujšemu sovražniku — komunistu-Titov-cu. Ta je bil hujši sovražnik, bil je podpiran ne samo od okupatorja, ampak tudi od njih, ki smo jih pričakovali kot resnične osvoboditelje in rešitelje — od Angležev in Ame-rikancev. Najhujše orožje: komunistično idejo je pa dal največji sovražnik sveta (tudi Anglije in Amerike!, Rus — komunist. Smrtna kazen je Delniška seja preložena Zaradi društvenih sej, ki se vrše 18. januarja, je delniška seja Slovenskega društvenega doma 11a Recher Ave. preložena na sredo 23. januarja, pri-četek točno ob pol osmih Zvečer. Upamo, da bo to vsem v zadovoljstvo in da bo vsem mogoče udeležiti se te seje. Prosimo vas vse, da vpošte-vate to naznanilo in da se vsak udeleži delniške seje v sredo 23. januarja zvečer. Od vas je odvisen napredek doma v letu 1946. Ta večer bomo tudi napravili načrte za gradnjo novega doma za nas in našo mladino. Tukaj se bo potrebovalo vse vaše moči, da se ta ideja čimprej tudi uresniči. Ako vsi poprimemo in nudimo za to ustanovo vse potrebne moči, se bo vsa stvar kaj kmalu uresničila in med nami bo stala narodna stavba, na katero bomo ponosni ne samo mi, ampak vsak Slovan, katerega je rodila jugoslovanska mati. Za svojo osebo upam in pričakujem, da se bo vsa stvar završila v bratski slogi in v sporazumu nas vseh. Torej pridite vsi na omenjeni večer v naš narodni dom. Pozdrav, Jas. I. Rotter. -o- Prijazno vabilo v West Park j Prav vljudno vabimo naše i cenjeno občinstvo, da se goto-jvo udeleži tako zvanega "Ba-I by Shower" za bedne otroke v !Sloveniji. Kdor ima le še količkaj usmiljenja, naj se usmili teh sirot, ki so ostale brez staršev in brez vseh, ki bi jim mogli kaj pomagati. Pomagajmo jim, kar nam je pač mogoče. Zavedajmo se, da smo j Slovenci. Vabljeni šte prav vsi: možje, žene, dekleta in fantje, prav vsi', ki imamo še ta plemenit I čut za 10,000 slovenskih sirot, i Ta "Baby Shower" se vrši v nedeljo 20. januarja v Slovenskem narodnem domu. Imeli bomo prav fletno zab'avo, kakor si jo prav sami želimo. Na razpolago bo dovolj okusnega prigrizka in vseh drugih dobrot. Ples se prične ob sedmih zvečer. Pridite dovolj zgodaj, da se bomo kaj pogovorili in pripravili za ples. Za otročičke pa prinesite raznih obleke za starost od 1 do 16 let starosti. Seveda bomo sprejemale tudi denarne prispevke, kdor bo hotel kaj darovati in potem bomo pa za ta denar nakupile raznega blaga, da bomo oblekle čim več revežev. Torej, pridite v nedeljo 20. januarja zvečer v Slovenski narodni dom v West Park. Z narodnim pozdravom in na svidenje, Ančka Palčič. -o-- S elevelandskega hriba Tu med nami je vedno dovolj novic. Danes hočem najprej sporočati, da je stopil v zakonski stan John Kastelic, sin dobro poznane družine Anton Kastelic, 4724 E. 94 St., Garfield Heights, O. Noja, zakaj pa ne, saj Johnny je fes t fant in mu tudi privoščimo, da je stopil v zakon-ter si izbral nevesto po svojem okusu. Saj je dovolj pretrpel v štirih letih tam na daljnem Pacifiku. S svojo mlado soprogo sta se po-dala na ženitovanjsko potovanje nekam v sončno Kalifornijo. Želimo jima obilo sreče in zdravja v zakonskem življenju. Dalje moram poročati, da nas je zapustila spoštovana družina Mr. in Mrs. Frank Žefrin, 8803 Bancroft Ave., Cleveland, O., kateri so dalj časa (9 let) vodili gostilno na 8101-Aetna Rd. (Newburgh). Naročili so mi, če bom kaj poročal, da naj sporočim lepe po zdrave vsem njih prijateljem 2 Pomagajte Ameriki, j Victory bonde in znamk* i 1 't Angeljska trobenta 111 ^ ni dan menda ne bo takf no pela, kot je bil tisti t ^ upni vik in krik tam v ko mi je delegat iz y prostorov zapicil gnor . v tisti del telesa, ki j« s" ;n take mahinacije naj bol) ročljiv, vendar najbolj i če sodimo to po vpitJu [g kadar napravi ofenzivoc ^ ali mati. J L Se reče, saj iz taojef [ ali odkoder je že Pr'9j j glas, ni bil noben vik ^ ampak je bilo že prav0|h: nje. Navadno pravih0 >| ku, ki pritisne na takere p da se der6. In drl sem sf >H lil, da je celo meni B< glušilo ušesa in me tudi c lo iz spanja. , ,'J Kdo bi se pa ne dr'' Ši bi ne tulil, vas vpraša10' kdo zapiči.same gnoju8 telo, nikar še, če je n8® a sam osebni odposlanec' e: skčga oberkomandantf | še predno sem doW® (i I oči, sem skočil po koncl . stelji ter segel najp*e^ . tje„ kjer naj bi bile ^ * ! gnojne vile. Tiplje«1 . . Ijem, pa vil nikjer. ^ £ - kaj je pa le moralo bi*1 ^ 3 stvari, ker bolečino sei° i 5 no čutil. Zagrebem t s ste v listje in slamo, ,lS 1 sem ležal in izvleče^ j oster oklešček. Ta Je sem Videl, ,ki je >_ gnojnih vil v mojih s*11, vlečem ga in ga od d . ščim na ognjišče. i- Kaj pa moji tovar1®1' 1, me se, da .jih je moje ■ spravile pokonci. v je pa res, vsa čast J >, Drugi bi morda pri ta1*! v hovitem vpitju, ki j moglo moje grlo, tlS vratih iz kolibe in o vdrli celo doli po vlak v dybri veri, da 11 )- biti v kolibi, kjer ene£ h njih že devljejo iz ko ■ t- prijatelji so bili pa df | li kova. Seveda, saj s° j i- pristni Gorenjci, ki i'1^ e in krščansko navado-)- prej udarijo, potem i, vprašajo zakaj cla fen'e' 1- Joža Basaj je ob h vih glasovih telebnil f- se naglo pobral, potenj > bil za debelo poleno ai šču. Tonček Bernik ^ 3- v prvem hipu najti le pravnega orožja, pa $ ia za svoj okovani ška^, v, je Jaka Mohorič nag,0j e- hlače po svoj pipec- > iž naglo vrgel na ogenj111 o. len, podrezal v žerja, o- so drva zagorela, p° 10 obrnil proti meni: o "Kdo te je pa daV'1; bilo, da si se tako dri-i V- bil kdo v kolibi?" J ■a "Kar sem ž njinl!j ia gumno vpil Jaka M o'1 j r- mu s pipcem nekolik0 | o- prevroče krvi!" >g "Za po tikvi ga 111 (f pravnega, kot .je o;k°| ?a renj," je dokazoval | v Tonček. o- Mene ie bilo pa m0(; ia ko sem videl, kaj sen1; a- po kolibi s svojimi s«15 ji. drugi strani me je P*1,, ni selilo, ko sem videl la variše, ki so bili pri P1! n- lastnim življenjem ^Hj co jega prijatelja, ik "Tok stegni jezik* 1 in vame vodnik Joža, el okrog sebe, kot bi se vragih sanjalo!" Ne bo drugače, P°v'j bom moral, čeprav 11 e J sem vedel, da potem J konca ne kraja /bad*1' j gajanja. XlKERlSgA DQHU7INA. JANUARY 17, 1946 Kristus erf bila, pogledal oči, poslušal dihanje, meril toploto. Migal je z glavo in označil hudo pljučnico, veliko nevarnost. Jezil se je nad mladimi ljudmi, ki se nikoli ne pazijo pred prehladom, ukazal je mir in obkladke. "Gospa, pustite ga moji vesti in čuječnosti! Bdel bom pri njem vso noč." "Mislite, gospod doktor, da bi šla spat. O ne! Dokler ne ozdravi, bom pri njem." "Samoglavi ste mlad; ljudje in nočete ubogati, še vi mi zbo-iite!" "Ne bojte se, gospod doktor! Pojdite le vi k počitku tja v ono sobo! če vas bom potrebovala, vas bom poklicala." "Tiho! Le čujva oba!" Z velikimi in bolestnimi očmi je- gledala bolnika, ki je stokal in se zvijal v bolečinah, vpil in klel. Trpela je z njim, jokala in molila k Madoni za njegovo zdravje in njegovo dušo. Tajinstvena noč je ležala nad naravo in poljubljala z milijoni zvezd pljuskajoče valove globokega morja. V Angelo vi sobi so bila okna zastrta z gardinami, na mizi je gorela privita svetilka, dr. Picentini je sedel ob bolnikovem vznožju, gospa Felici-ta ob njegovem vzglavju. Dolgo sta tako sedela, ure so tekle in uboga žena je bila v strahu, da ji umre zdaj zdaj drago bitje brez spovedi, brez zadnje popotnice. Težke so take ure, ko visi človek med življenjem in smrtjo in trpi grozne bolečine in ga ni mogoče rešiti težav in bridkosti. O polnoči mu je dal zdravnik par pomirjevalnih kapljic, da zadremlje vsaj nekaj hipov. Tudi sam je bil potreben počitka. Zato je puJe Ustrašila in s skrb-. Milo d8evala' kaj se mu je "v ro/ 1 "C?0 moram, dragica! lilija]•> Pošlji- P° dr- Pi" ^licita !' ga sleua j.e sPravila v poste-'a Kla Jn sezula ter pogr- "Nikdai,brl8ala pot s čela. 1 tako k , v življenju še nisem tamal Kaj bo> kai bo?" "Mii-ui S kim ^asom. 1 si Se' a ?VČek m°j ! Prehla-hudejf^tovo- Upajva, da ne k bci' ga je tolažila ,Feli- Prišel i , avnik j dr" Picentini, star Ij. p - dober- Angelov prija-^^ pal .ie žilo, ki je silno Thru the Looking Glass m mM fieljMalsie fcni« 1 An^^^^^^^BHHHIHHIHiiHK-...... Scriblrt ^like Alice, too," said Mrs. Harry Weir, G.I. Wife, a« she I • ""-"H fo recent shopping tour. "All the lovely plastic appointment« i the^T my dr«s3ing table were spread in front of me, but I couldnt 1 lMbl« now h e with me" There just aren't many plastic items avail-tUr ' Rut there will be more if all housewives conscientiously sav* in every drop of used fat. Used fat helps make pla«t4c». tina. Gilbert, Minn. — Dne 19. dec. i je umrla Polona Germ, rojena' Hafner, po domače Brezarjeva iz Vodic na Gorenjskem, od koder je prišla v Ely, Minn., k svoji sestri pred 37 leti. Nekaj časa je živela tam, potem pa se je preselila v Gilbert, kjer je živela do smrti. Tukaj zapušča moža, sina, dve hčeri in brata! Florjana, v Buhlu hčer Mary, poročeno-Salentin, v Muskego-nu, Mich., sestro, v starem kraju pa brata in sestro. MALI OGLASI Dober kup Naprodaj je hiša za 2 družini, 4 in 4 sobe, ter za 1 družino 5 sob, 3 garaže, lot 80x135, en blok od Euclid Beach ulične železnice, severno od St. Clair Ave. Cena za vse skupaj je $7,500. B. J. Hribar 954 E. 144. St. GL 2500 (17) » Kje so? Rad bi zvedel, kje se nahajaj družina mojega brata po imenu Hugo in Pauline Klun; pred leti so prebivali v Milwaukee, Wisconsin. Ce jih kdo pozna in < ve za njih naslov, je prašen, da sporoči stricu: Charles Klun, 7505 Aberdeen Ave., Cleveland 3. Ohio. (14) Stanovanje iščeta Mati in hči iščeta stanovanje 4 ali 5 sob v bližini cerkve sv. Vida. Kdor ima kaj primernega naj pokliče EN 7855. _(14) Sprememba na plin Nič saj, nič dela. Mi lahko ; popravimo ali spremenimo vsak furnez od premoga na 1 plin. Zastonj nasveti in proračun. Ohio Heating & Supply Co. LI 4800 __(15) SUN-KRAFT LUC Vam ozdravi kostni revmatizem, naduho In vse kožne bolezni. Ne hodite k zdravniku pod luč, nabavite si Jo doma — $64.00. MANDEL DRUG _15702 WATERLOO RD. East 61st St. Garage , PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEnderson 9231 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno ln dobro. RE-NU AUTO BODY CO, Popravimo vaš avto in prebarvamo, t da bo kot nov. ( Popravljamo body in fenderje. Welding! t J. POZNIK — M. ŽELODEC < GLenville 3830. 982 East 152nd St._ Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd, IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV : Vas muči revmatizem? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. Mandel Drujr 15702 Waterloo Rd, slovenska lekarna (Thur.-x) Kadar kupujete a!i prodajate! i Posestvo, n. pr. hišo, zemlji-i . šče, trgovino ali farmo, se vedno: obrnite za zanesljivo in pošteno, postrežbo v vaše popolno zado-; voljstvo vedno do nas. Splošna« zavarovalnina proti ognju, nezgodam, za avtomobile itd. Gradimo tudi nove domove po vašem okusu. Se priporočamo Edvard Kovač, Frank Preveč in Nettie Princ KOVAČ REALTY 960 E. 185. St. ICE 5030. (Thur. —x) FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9350 6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj I Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY potrebuje žensko e& hišno znaženje poslopij v meatu Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 8 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 bJ. Zglasite se v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od Š z j: do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL _TELEPHONE CO. Išče se karpenterje Stalno delo. Dobra plača. Ko-?ar zanima, naj se zglasi na 960 E. 185. St. (x) Sprejme se ženske » asemblerce, izctelovalke klobas in packerje. Za začetek 62c na uro Cleveland Provision Co. 3112 W. 63. St. _(12) Delo dobi moški, ki je vajen mizarskega orodja za "flask work." International Foundry 6601 Morgan Ave. (14) MAH OGLAST" Furnezi! Popravljamo vsake vrste Resetting $15, Ciždenje »5 Termostat kontrola Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. Govorimo slovensko 1183 Addison Rd. ENdicott 0487 _ _________(x) Stanovanje bi rad Veteran išče stanovanje 4 sob in kopalnico ter furnez; nič otrok. Kdor ima kaj naj sporoči Albertu F. Germ, 1570 E. 38. St. 12) Sobo išče Moški bi rad dobil opremljeno sobo v Slovenski okolici St. Clair Ave. Lahko da priporočila. Pokličite med 6 in 7:30 zvečer HE 8797. (12) Stanovanje iščejo Družina treh odraslih oseb išče stanovanje 4 ali 5 sob v Euclidu, Collinwoodu ali na St. Clair Ave. okolici. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče po 4 uri popoldne KE 4350. (12) Poslopja naprodaj Proda se dvoje zidanih poslopij in sicer 40x60 ter 40x80. Lahko se rabi za strojno tovar- i J no ali popravi j alnico avtnih /c-Todij. Pokličite Bliss Coal i Co. KE 0808 a^i se ustavite na :22290 Lakeland Blvd. ((12) Hiša naprodaj j Naprodaj je prijazna hiša za 4 družine, po 4 sobe, kopališče ' in garaža za vsako družino. Na-| haja se v slovenski okolici blizu Addison in Carl Ave. Letni do-: hodki $1,260, cena samo $10,500. Kdor kupi to hišo, bo imel nalo-; žen svoj denar varno in dobička-j nosno. Matt Petrovich 595 E. 150. St. KE 2641 GL 0422. _______(13) Zaklani prašiči Sveže zaklani, od mesta pregledani. Mi vam dopeljemo. Pokličite KE 2625. (x) v AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 17, 1946 S 5 ŽIVI VIRI IVAN MATICIC I Spravljali so se k večerji. — Maruša je prinesla skledo ob-ličnika in sol. Liza skledo kisle repe. In usedli so se o-krog debele hrastove mize,* od-molili in segli po vročem krompirju. Od stropa so padale saje oljeniee; na okajenih stenah in lesenih tleh so se zibale sence rok in glav. Za obličnikom še skleda mlečnega sirkovega soka; nato so pokleknili okrog mizo in k zapečku. Liza je snela izza vrat leseni molek pa u-braly veseli del rožnega venca, kateri naše misli viža. Medtem se je pa prikradla zunaj k ognjišču Klara, použila svoj delež, ki ji ga je bila pripravila Liza. Potem se je prekrižala in se umaknila nazaj v hlev. Dremavi so se zazibali k politiku. Stara dva in Liza v kamro, Maruša je spravila bosce na peč in pod peč med cuitje in slamo, nato se je potožila k možu na zakonsko postelj. Tomaž in Melhar sta se spravila v hlev. Noč. Prek naselja je bril piš, zdaj zažvižgal, zdaj zatulil. Ni tulila samo burja, v burji so zavijali volčje, tiščali k naseljem; in v burji se je vil klic nočnih čuvarjev in se raztrgal v tuljenju zverjadi. Dva čuvarja sta gazila po sredi vasi, eden se opiral na dolgo he-lebardo, drugi tiščal v rokah sekir:. "Varuj ogenj, varuj luč !" — Drema v klic je ubil piš in je zastal v kožuhu. In čuvarja sta zavila za hlev pa budno prisluškovala, od katere plati bodo vdrli volčje v naselje, ali se morda pritepla tolpa potepuhov, ki so bili poleti in jeseni tako pogosto tu. Ali bo morda priprhutala čarovnica, prek Babje lehti. Bog jih ob-i vari pred zloveščo, čuvarja jej oblival'pot že pri sami domisli.] Toda naselja so spala. Le daleč doli v Z1 odjem koritu se je ubijal v burji rahel ropot; tu so mleli mlini. V mlinih jel bdel star mlinar, betežen sej sklanjal nad tresljati sit, u; spoštljivo vdan presipal v svinjske mehove sirkovo in žit-1 no sipo. Ne, naselja niso spala. Trideseti pogorski rod je imel ostre zime, a se je tembolj zakopal v svoje zimsko delo, za katera si je bil že jeseni preskrbe 1 iz sejma vsega potrebnega: sukna, irhovine, ustrojenih kož ter železa in orodja. Umeli so delati pisane skrinje, mize, klopi, stole in postelje ter vse mogoče zanimive stvari. Razen statev in stop so pa izdelovali tudi kolovrate in pin je. Kresi so izdelavali vse vrste obutev: škornje in čižme. Tavžlji dolj-nji so bili krojači; krojili so suknene obleke pa irhaste hlače, dolgim suknjam všivali ovčje kožuhe, ki so jih po hrbtu ženske roke lepo opisale. SkUt ki so pa bili kovači; imeli so meh, žarečino in polno železa. Marljivo so delali vsi pa si služili srebrnih in celo zlatih kio-sov. Po drugih hišah so pa izdelavali druge reči: nekateri kučme iz polhovine in kožuho-vine, mnogi pa pletli košare in peharja, dolibli neške, ali izre-zavali lične modelce za kruhke medenjake. Pri vsaki hiši pa so tekli kolovrati in statve — in v prijetnem soglasju je potekala zima. Pogorje se je pripravljalo k svetemu božičnemu času. V tropih so gazili ljudje k fari, k svetemu izpraševanju in po pokoro, da se bodo tem neje pripravili na prihod Gospodov. In gospod Matevž je sedel gori v zidani župnijski hi- ši za široko mizo. Glavo je i mel belo, obraz obrit. Hladno, skoraj nevoljno je prikimaval, ko so se mu ljudje globoko priklanjali, mu pobožno poljubljali roko, polagali mu nekako skrivaj darove na kolpi, na okna, v zapečje, na tla. Nekateri so prinesli sveže koline za praznike, drugi culo pšenične moke, pitano kokoš, jajec. medu, prav revni orehov in krh-ljev. Gospod Matevž jih je na kratko potipal o božjih resnicah ter jim želel blagoslovljen božič. Medtem si je zunaj nova gruča otrkavala z obutve sneg. Tu in tam je gospod Matevž iztegnil glavo ter pokukal skozi okence. Daleč tam doli se je videlo življenje. Po sredi doline so se zibali konji z visoko kočijo, na kočiji posti-ljon. Daleč zadaj so dirjali jezdeci. Od pisanih oprem so pabliskavali meči in kopja, v diru se pozibavnle visoke kučme. To je bila brjanska konjiča. Ob cesti so stale hiše, posamič, v širokem razmaku. — Nekatere so bile majhne, lesene, druge večje, zidane. Pogled se je sprostil po Milavi tja do Zatona, potem se pomikal ob Šumniji navzdol. Tu je bil rodni kraj svetoviškega gospoda. Proti jugu sneg gine, a tam za Višimami proti Svitanu raste kopna zemlja iz sive megle. . . Tam v skrajnem kotu se vidi širna plan, v megli: Vidovo polje. Sredi polja strm grič: — Vidov grad. Notri zimuje br- janski vojvoda Veli j; okrog gradu in griča tabori njegova vojska. Gospod Matevž prestopi k drugemu okencu, na jutranjo stran. S težavo seže oko prek pogorskega sveta in. zasluti na kraju Cvitno nižino in sredi te ravni Nedeljo. Tam v cerkvi Janeza Evangelista je bil posvečen gospod Matej v sveti stan. Iz sanj ga je prebudil prisiljen kašelj: polna hiša žensk z darovi. Po svetem pomenku jih je gospod Matevž odrival ven. Budinova snaha se je o-botavljala. "Nu, Maruša?" jo je gledal gospod. Ona se je nekajkrat pokriža-la ter želela nekaj potožiti gospodu v ime svete Device.( Bila je visoko izpodrecana, da so se ji videla gola stegna iznad škornjev. "Nu?" Maruša je pristopila in kar v živo zarezala. Budinova vla-čuga mora izpod strehe! Maru-šini otroci se pohujšujejo, — hlev bo okužila s svojo nesnago, vso hišo je spravila v sramoto, vsa fara se zgleduje. Gospod Matevž naj spodijo ne-čistnico iz fare! Toda gospod Matevž je pomišljal in odkimal. Ne, tega on ne more storiti, ne sme zavoljo previdnosti božje. Kam naj se poda nesrečnica zdaj sredi zime? — Naj potrpi j o z njo zavoljo Jezusa križanega. "Ne, gospud Matevž! Neči-stneco je Bug zavrgu!" kriči j Maruša. "Ona živi v smertnem I grehe, v pohujšanje vsi fari!" "Ne, Bog naj jo sodi, ne lud-je," odbije ospod Matevž. "Po-čemu si peršila, Maruša Lud-' je vejo od takeh reči, kal,ire so se res pergodile v vaši šiši. Zdej se vidi, de ludje več na lube-zen proti vbogim derže koker na tvoj jezik. Tvojih čenč sim sit." Toda Maruša tišči svojo, se razvnema in kriči, dokler se gospod Matevž ne razsrdi pa pokaže zdražbarici vrata: "Vun, hudičeva baba, vun!" Pobita se je vračala Maruša od svetega pomenka. Kar v celo je gazila sneg, ni iskala gazi, prav do pasu se je pogrezala v žamete. Doma v hlevcu je pa grebel negodni črvič po materinih grudih, a Klara prisluškovala prežveku govedi pa mislila na sveti božični čas. Gospodinje so mesile božično pogačo, sirkovi moki so pri-sipale pšenično; hčere so sna-žile po hiši, dedci vesili svežo svinjino v dim nad ognjišča, sinovi cedili hleve in staje, odmetavali gnoj, pospravljali nesnago v kraj. Mladinci so cepi- il bakle, jih vtikali v peč. Božič. Pri Svetem Vidu pozvanja, ko ugaša najkrajši dan. Gospodarji deva jo na ogenj blagoslovljen les, kade z njim okrog domovanja, po hišah, hlevih, svinakih in po vseh kotih. Za gospodarji stopajo družine in molijo na glas. Hlevi so nastlani s suho praprotjo za srečo živine, in v strehah je zataknjena praprot proti jezi Peruna, a v podbojih vrat tiči blagoslovljen les. "Hvaljen Jezus!" Po hišah se utrinjajo očiščene oljeniee in osvitljujejo sveti ^ | mir. Miza je pregrnjena!j • lim prtom, na sredi je P* K njak, velik božični kruh, M | kruha so urezani sveti 1, kralji. Okrog poprtnjaka leže »f| leseni molki, noži, srpi, veV rogovi, kremen in kresi'1" ba. Na klopi v kotu stoje ci žita. V kotu pod boži" J tro so jaselce: ovčice izv se pasejo v mahu. (Dalje prihodnjič) | Kupujte Victory bon* |p!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM ( Delniška seja | | Slovenskega narodnega doma | = 3563 E. 80 ST. 33 == 5= se bo vršila v nedeljo 20. januarja ob dveh popoldne v === == demovih prostorih. Vsi delničarji in društveni zastopniki j== 3= so vabljeni, da se gotovo udeležijo te važne delniške seje == 33 našega doma. === jg DIREKTORIJ. =5 llIllliillllllillilllllEIIH SKEBE & ULLE PLUMBING and HEATING CO. 15601 Waterloo Rd. KEnmore 7248 R tŠXXXlXXXXXXXXXXXXXXXXXXlJlXXX«XXXXXXXXXXXX>XXXXXXXX3P Šefi in gospodinje se strinjajo-- Nova PLINSKA PEČ je , • ■ t ' : "„'. '.' , ;< I ' i' ' V .. *." ""' ' h t ■„ ' .' ' vi .. ' ', "'.■■■■■ , ' 1 ;■.?■■ "" ' najboljši kuharski pripomoček še kdaj zgrajen! VAŽNI VZROKI SO ZA TAKO NEOPOREČNO MNENJE ZAUPANJA: Moderne plinske peči so kristalno čiste, seveda, kakor so polno avtomatične, z "urno kontrolo kuhanja," ako to želite, ampak tista vestna metoda malega plamena je, ki pri kuhi s plinom pokaže uspehe — tako lahko — ter si pridobi srce gospodinje. Moderna plinska peč ima prednost pred vsako drugo metodo avtomatične kuhe, ker ima izjemno prednost avtomatično rastoče vročine. Temperature se same prilagode, da dosežejo prave zahteve f>eči, enakomerne in brez prestanka — ne pa v naglih sunkih. Pečenje brez dima je druga izjemna pritiklina, ki jo ima samo moderna plinska peč —- kar omogoči metoda kuhanja s plamenom. Plamen povžije izhlapevanje pri pečenju. Izberite svojo plinsko peč iz mnogih krasnih modelov, ki so sedaj na razstavi pri vašem trgovcu ter jo denite v svojo kuhinjo, kjer jo želite — moderna plinska peč ne potrebuje stika z dimnikom. THE EAST OHIO GAS COMPANY 1888 1945 Maznanilo in