PAHT TWO DRUGI DEL
PROLETAREC
Vedno v borbi za pravico in resnico
|T. — NO. 1515.
CHICAGO, ILL., 23. SEPTEMBRA (September 23), 1936.
LETO — VOL. XXXI.
Zapisnik XI. rednega zbora JSZ 3.-5. julija v Chicagu
Pojasnila k zapisniku
Besede "sodrug", "sodruiice"9 "cenjeni zborovalciopombe o ploskanju in odobravanju ter mnoge druge so iz zapisniku izpuščene, da smo s tem prihranili prostor.
Poročila in referati so priobčena v celoti. Nekateri referati so bili objavljeni v prejšnjih številkah Proletarca, jcar je v zapisniku pojasnjeno. Razprave so objavljene v izčrpku, ker bi drugače ena priloga 8. strani ne zadostovala.
Ta zapisnik je poslan tudi društvom Prosvetne matice, du se člani pouče o delu delegatov Pro&vetne matice in njihovih sklepih na XI. rednem zboru JSZ.
Prva seja 3. julija dopoldne
Zborovanje »tvori Klavni tajnik Charles Pogorelec ob 10.15 a kratkim pozdravnim nagovorom in pssivoni navzočim ni smotreno in stvarno zborovanje. Časi so resni za vse delavstvo in človeško drtribo sploh, zato naj bodo tudi naša razmotri-vanja resna.
V poverilni odbor sprejmejo Minka Alesh, Anton Zornik in Ajrton Jankovich.
Pozdravni in uvodni govor
Tajnik kluba št. 1 JSZ John Rak pozdravi abor-j4eA m
izrazi želio za uspešno delo.
Ker je Peter Kokotovich, ki je bil prvotno določen xa otvoritvenega govornika, odsoten, ga nadomesti Frank Zaitz, ki poudarja, da je za '' nas Mjvainejše vprašan jo Jugoslovanska socialistična iveza. Zadnjih šest ali sedem let je brezposelnost udarila ljudi in naše gibanje. Mnogi so izgubili vse svoje prihranke, vrhu tega pa tudi delo in za-služek. Reakcija je na pohodu in treba je dobrega protiuteia, da se delavske mase otmejo iz rok temi. JSZ je dan<*s tako potrebna našemu delavcu, kakor je bila ob svoji ustanovitvi. Pred ami so isti problemi in isti pogoji za njen obstoj. Ako hočemo, lahko z združenimi naprednimi močni napravimo, da bo t.aša zveza postala močnejša, itrtcija pa šibkejša. — Prosvetna matica je od mjega postanka do danes izvršila ogromno dela. Toda matica se mora na vsak način izboljšati, teko da bo lahko objela ves naš napredni element, kmr bo Us \ korist vsem, ki se bodo zbirali in delali pod njenim okriijem. — Soc. stranka mora po-tfati močnejša, tako da bo tudi zveza močnejša. Mi želimo in hočemo nadaljevati prijateljske od-•oiaje med zvezo in soc. stranko. Nove sile v taše gibanje moramo pridobivati izmed mladinskih wst. nove voditelje moramo dobiti in vzgojiti med mladino. — Podporni organizacije lahko nudijo isdatno pomoč našemu delu. Društva, ki so pri Prosvetni matici, so deležna matičnih privilegijev, ie v večji meri bi pa lahko bila, če se bi v večjem itevilu odzvala skupnemu delu za delavskd kulturo. Prosvetni matici so v pomoč podporna dru-itva raznih organizacij, zlasti pa društva SNPJ. Upa, da se bodo odnošaji v tem oziru pospešili. — Unije so važen problem za delavsko gibanje. Sedaj je še vedno le majcen odstotek delavcev v unijah v Združenih državah, dasi je jasno, da je bai organizacija glavna opora delavcev. Dolžnost slehernega »odruga ii. sodružice je, da pomaga v mrijskem delil, da bodo unije štele 30 milijonov Banov in več. Rudarji, Člani naše zveze, so lahko ponosni, da se njihova organizacija United Mine Workers of Amurica zavzema za industrialne unije. Sedaj so se delavci lotili trdega dela, da se organizirajo jeklarski delavci v svoji lastni uniji. — Propaganda med ženstvom. fte vselej in povsod v našem gibanju so se ženske izkazale vredne svojega dela. Svojo sposobnost so vsakokrat pokazale, tako tudi voljo za delo. Bile so nam v veliko pomoč. Mi pa jim moramo dati še večjo Priliko, kajti vselej so se v našem pokretu izka-ult
agilne. Upa, da bomo šli na delo in zgradili fibsnje, ki bo v ponos nam in vsem drugim.
Spored in dnevni red XI. rednega zbora JSZ in Prosvetne Matice
Tajnik prečita sledeči provlzorični spored In dnevni red XI. rednoea zbora JiSZ, katerega je Welala etoekutiva JSZ.:
I. KONSTITUIRANJE ZBORA
1«) Zbor otvori gl. tajnik Ch««. Pogorelec. Osna-ai nominiran je kandidatov v varif ikacljski odbor. Itvoli s« tri. Otvoritveni govor. Frank Zaits.
*•) Tajnik
predloži provisorični poslovnik, dnevni rad in spored.
* ) Poročilo poverilnega odbora o pooblastilih delegatov.
»•) Volitev
sborovega vodstva in odsekov, a) Predsednika in dveh podpredsednikov (to •o isvoli ma vsak dan sborovanja posebej).
k) volitve tajnika sbora (voli se ffa sa vso
tri dni skupaj), c) volitvo v odbor ss resolucija (5 članov). Eksekutiva namesti sapisnikarja, ki vodi sa-pisnik skosi ve« čas sborovanja. — Predsednik saj* imenuje reditelja.
H. JUGOSLOVANSKA SOCIALISTIČNI ZVEZA Delo in stanje JSZ od prejšnjega do tega sbora. Poroča tajnik Chas. Pogoralac.
*•) Poročilo sekcij:
a) poroča tajnik slovenska sakcija Frank Zaita.
k) poroča tajnik srbska sakcija Gao. Ms-slsck.
III. PROSVETNA MATICA * Pregled njenega dela od početka do danas v statistični obliki. Poroča Ckas. Pogorelec
10.)	Drugo panoga udejstvovan ja Prosvetne matica:
•is.
a)	John Rak, njeno delo med mladino.
b)	I vas Molak, V čem ia lahko pospešimo nese prosvetno dalo?
c)	Peter Bernik, problemi naših koncertov in dramskih predstav.
IV. SOCIALISTIČNA STRANKA
11.)	Socialistična stranka v povojni dobi. — Frank Zaits.
12.)	JSZ v socialistični stranki in med našim ljudstvom:
a)	Joško Oven. član eksekutive.
b)	C la renče Senior, gl. tajnik soc. stranka.
c)	Ckas. Pogoielec, tajnik JSZ.
d)	Ivan Molek, vprašanje enotne fronta delavskih struj.
V. NAiE PUBLIKACIJE
13.)	Proletarec, Majski Glas ia Ameriški drušia-ski koledar,
a)	Charles Pogorelec, gospodarsko stanje Jugoslovanske delavske tiskovne drušbe.
b)	Pomen Proletarca, koledarja in Majske* ga Glasa sa naše delavstvo. — Frank
Zaits.
c)	Delo sa nas tisk med mladino. — John Rak.
VI. SLOVENSKI DELAVSKI CENTER
14.)	O stanju Slov. del. centra poroča tajnik Frank Zaits.
VII. BODOČNOST JSZ
15.)	Kakšne so možnosti sa bodočnost JSZ?
a)	John Terčelj, sapadna Pennsjrlvaaia.
b)	Joseph Snojr, vzhodni Ohio.
c)	Anton Sular, Kansas.
d)	Filip Godina, Chicago.
a) Anton Jankovich, Cleveland, Ohio.
VIII..MLADINSKI	ODSEKI JSZ
16.)	Udejstvovanja mladinskih odsakov v našem gibanju:
a) John Rak, Chicago. . b) Louise Bratanic-Jurcsyk, Milwaukea.
c)	Estok Menton, Detroit.
d)	Bettjr Bogata?, Cleveland.
17.)	Taktika sa pridobitev mladine v naša odseka. — Oscar Godina.
IX.	PODPORNE ORGANIZACIJE
18.)	Vloga tu rojene generacija v naših podpornih društvih in delavsko gibanja. —Donald J. Lotrich.
X. DELAVSTVO IN BRATSKE PODPORNE ORGANIZACIJE
a)	Kakšna naj bo taktika socialistov v podpornih organisscijsh? Fred A. Vider.
b)	Kaj so naloga sodrugov v podpornih društvih?—Frank Alask. ________
XI. DELOVANJE JSZ MED MLADINO
Organisacija Rdeč. Sokoličev (Red Falcons). Poroča Mary Juff.
XII. UNIJE Unijsko gibanja v letih krise in naš pokret. — Anton Garden.
Socialistična stranka in njen vpliv v unijah. —Pater Kokotovich.
XIII. SPLOSN1 PROBLEMI ' Agitacija med šenstvom. — Angela Zaits. Naša agitacija med Hrvati in Srbi. — Bošo Stojanovich.
XIV. RESOLUCIJE IN PRAVILA
Poročilo rasolucijskega odbora. Poročilo tajnika JSZ s nasveti sa sprememba v pravilih.
XV. RAZNO
Nominiranja mest sa sedeš prihodnjega sbora.
Rasnoterosti. Zaključek sbora.
Zbornica sprejme predloženi spored in dnevni red, nakar tajnik predloži sledeči poslovni red.
1»)
20.)
21.) 22.)
23.)
24.)
25.)
26.)
27.)
28.) 29.)
Poslovni red
1.	Od sbora isvoljeni predsednik predseduje. Zamenjuje ga podpredsednik. Ako želi predsednik poseči v raspravo s predlogom, se mora obrniti do podpredsednika sa besedo, ki jo dobi po vrsti prijavljenih govornikov.
Predsednik in podpredsednika se volita dnevno.
Kdor ne govori k dnevnemu redu, ga mora predsednik poklicati k redu, v skrajnem slučaju pa mu vseti besedo. Ako prisadeti ni sadpvoljen s odlokom predsedniks, so sme obrniti ns sbor sa odločitev.
2.)	Za besedo se je priglasiti s dviganjem roka. Govorniki doba besedo po vrsti kakor sa prijavijo.
3.)	Predlogi so lahko ustmeni ali pismeni.
4.	Pred glasovanjem o predlogu imajo pravico do beseda vsi govorniki, prijavljeni do sprejema predloga sa saključek debate.
5.)	Pri enakosti glasov sa prične rasprava »nova in nato se glasuje, dokler sa ne pride do veljavnega sklepa.
6.)	Za sprejem predloga sadostuje navadna večina glasov.
7.)	Glasovanja o predlogu ja javno s dviganjem roka, rasen v slučajih, kjer sahteva poimensko glasovanja najmanje ena četrtina članov sbora.
6.) Volitve odborov sa vrla tajno.
9.) čas sborovanja določa sbor.
10.) Dalegatja društev, klubov in drugih organi-sacij, ki so včlanjene v Prosvetni matici JSZ imajo na sboru vsa delegatske pravica v razpravah in sklepanju glede prosvetnega dela, organisacij, ustanov in sadev splošnega snačaja v našem gibanju. V notranjih sadevah, ki sa tičejo sgolj političnega dela stranke in organisacijakih problemov klubov JSZ, pa odločujejo samo delegati klubov JSZ in člani odborov JSZ.
DNEVNI RED ZA SEJE
1.	Otvoritev soja.
2.	Valitev predsednika in podpredsednika.
3.	čitanjo sapisnika prejšnja seja.
4.	čitanja dopisov in brsojavov.
5.	Nujne sadeve.
6.	Posebna poročila.
17. Nadaljevanja sporeda.
6. Zaključek taja.
Radelj predlaga, naj ao 10. točka spremeni v toliko, da bodo vsi dr legati imeli pravico govora. Zaits pojasnjuje, da je to že v točki vključeno, nečlani pa ne morejo določati o zvezinih zadevah, ker bi to bilo proti pravilom JSZ in soc. stranke. Zvezine stvari spadajo U članom zvez*«. K tej stvari govorijo Malko, Vidmar, Hratkovich, Justin Zaje in fclenVberger, iti predlaga, naj točka ostane kot je. Zorko protipredlaga, da imajo delegati pravico priziva in Vidmar stavi |»o*redovalni predlog, da imajo le člani soc. stranke oziroma zveze to pravico. Za Viihnarjev* posredovalni predlog je glasovalo 5 delegatov, za Zoikotov protipredlog 4 in za žlembergerjev pa velika večina. Poslovni red se sprejme v celoti.
Poročilo poverilnega odbora
Anton Zornik poroča za poverilni odbor. Od Prosvetne matice manjka osem del««gatov in od klubov šest.
ČLANI XI. REDNEGA ZBORA JSZ IN P. M. SO: KLUBI JSZ
1, Chicago, III. —- Kristina Turpin in Justin Zaje.
3,	Oglesbjr, III. — Anton Udovich.
4,	La Salle, lil. — Peter Banich.
5,	Canemauffh, Pa. — John Langerholc. 9, Power Point, O. — Matt. Tušek.
10, Forest Citjr, Pa. — Joseph Drasler. U, Bridgeport, O. — Frank Matko. * 13, Sygan, Pa. — Frank Pustovrh.
19,	Burgettstown, Pa. — Ch. Pogorelec, ssstopnik. 16. Chicago, III. — Frank Benchina.
20,	Chicago. III. — Mickael Chavich.
21,	Arma, Kans. —- Joa Bratkovich. 24, Salem, Ohio. — Frances Mihevc. 27, Cleveland, O. — LeSis Zorko.
31, Imperial, Pa. — Frank Auguštin. 37, Milwaukec, VVis. — Leonard Alpner. 45, Wamliegan, III. — Frances Zakovšek.
47,	Springfield, 111. —■ Joseph Ovca.
49, Collinwood. O. — Theresa Gorjanc. 69. Herminie, Pa. — Anton Zornik. 95, Piney Fork, O. — Nace Zlemberger.
114,	Detroit, Mich. — John Zornik.
115,	Detroit, Mich. — Louis Korošec Jr.
118,	Cannonsburg, Pa. — Marko Tekavc. 175, Moon Run, Pa. — Jennie Jerala.
180, VVest Allis, VVis. — Frank Matkovich. 211, VVest Aliquippa, Pa. — Bartol Yerant. 222, Girard, O. — Anton Nagode. 224, Chicago, 111. — Pater Vrhovnik. 235, Shebojrgan, VVis. — John Spendal.
ANGLEŠKI ODSEKI KLUBOV JSZ 1, Chicago, III. — Jean Rak. 27, Cleveland, Ohio. —: Betty Bogata?. 37, Milwaukee, VVis. — Anton Kamnikar. 114, Detroit, Mick. —- Estok Menton.
180,	VVest Allis, Wis. — Rosa Musich.
KONFERENCE JSZ IN f*OSVETNE MATICE
1,	Zapadna Penna. — Michael Jerala.
2,	Ohio. — Anton Jankovich.
4,	Illinois in VVisconsin. — Joseph Radelj.
5,	Vzhodni Ohio in sap. W. Va. — Joseph Skoff.
DRUŠTVA PROSVETNE MATICE 1, SNPJ. Chicago, III. — John Jurečič.
6,	SNPJ, Sygan, Pa. — Frank Pustovrh. 8, SNPJ, Chicago, lil. — Frank Gorenc.
16, SNPJ.	Milwaukre, VVis. — Joe Vidmar. '
87,	SNPJ,	Herminie, Pa. — Anton Zornik.
88,	SNPJ,	Moon Run, Pa. — Jennie Jerala. 92, SNPJ,	Franklin. Ksns. — Martin Stefančič.
102, SNPJ, Chicago, lil. — Minka Alesh. 106, SNPJ, Imperial, Pa. — Frank Auguštin.
119,	SNPJ. VVaukegan, III. — Antonia Besek.
121,	SNPJ, Detroit, Mich. — Peter Benedict.
122,	SNPJ, VVest Aliquippa, Pa. — Bartol Yerant. 138, SNPJ, Strabane. Ps. — Marko Teksvc.
147,	SNPJ, Cleveland, O. — Bettjr Bogataj.
192,	SNPJ, Milwaukee, VVis. — Joseph Vidmar.
206,	SNPJ, Gross, Kans. — John Kunstelj.
234,	SNPJ, Milwaukee, VVis. — Joseph Vidmar.
434,	SNPJ, Arma, Kans. — Martin Krušič.
535,	SNPJ, Akron, Ohio. — Chas. Pogorelec, sast. 559, SNPJ. Chicago. III. — John Rak. 564, SNPJ, Detroit, Mich. — Mary Klarich.
568,	SNPJ, VVaukegan, III. — Anthony Pierce.
747,	SNPJ, Milwaukee, VVis. — Joseph Vidmar.
29,	JSKJ, Imperial, Pa. — Frank Auguštin.
10,	SSPZ, Moon Run, Pa. — Jennie Jerala.
48,	SSPZ, Arma. Kans. — Frank Sotovšek.
181,	SSPZ, Power Point, O. — Charles Bogataj. 19. JPZS, Milvvaukee, VVis. — Leonard Alpner.
Sam. podp. društvo, Moon Run , Pa. — Jennie Jerala.
FEDERACIJE SNPJ, VČLANJENE V PROSVETNI MATICI Zap. Pennsylvania. — Bartol Yerant, VV. Aliquippa. Severna Minnesota. — John Kobi, Duluth. V shod ni Ohio in VVest Virginia. — Joseph Snoy, Bridgeport.
VVestmorelandska. — Anton Zornik, Herminie, Pa. Kansaška. — Martin Stefančič, Pittsburg, Kans. VVisconsinska. — Joseph Vidmar.
KULTURNE IN DRUGE ORGANIZACIJE Soc. pevski sbor "Sava", Chicago, III. — Ernestine Jugg.
Soc. pevski sbor "Zarja", Cleveland, O. — Betty Bogata jr.
Soc. pevski sbor "Svoboda", Detrait, Mich.--Rudolf Potochnik. Dram. društvo "Soča", Strabane, Pa. — Marko Tekavc.
Gospodinjski odsek SND, VVaukegan, 111. — Antonia Besek.
ženski zadružni odsek, VVaukegan, III. — Antonia Besek.
REFERENTI
Poleg delegatov so člani sbora referenti, kate« rih predmeti ao navedeni v sporedu XI. rednega sbora. Ti poročevalci so:
John Terčelj, Strabane, Pa.
Joseph Snoy, Bridgeport, Ohio.
Anton Shular, Arma, Kans.
Louise Biatanic-Jurcsyk, Milwaukce, VVis.
Oscar Godina, Chicago, III.
Donald J. Lotrich, Chicago, III.
Mary Jugg, Chicago, III.
Boio Stojanovich, Chicago, III.
Angela Zaits, Chicago, lil,
Betty Bogatay, Cleveland, Ohio.
Estok Menton, Detroit, Mich. Dalje i4t člani sbora odborniki eksekutive JSZ in vseh drugih njenih odsekov kot:
EKSEKUTIVA
Frank Alesh	Peter Kokotovich
Filip Godina	Joseph Oven
George Maslach	Fred A. Vider
Frank Zaits
NADZORNI ODSEK JSZ Michael Chavich Anton Garden Frank Udovich
NADZORNI ODSLK SLOV. SEKCIJE JSZ Alice Artach	John Hujan	Angela Zaits
ODSEK PROSVETNE MATICE Peter Bernik	John Rak
Ivan Molek.	Chas. Pogorelec, tajnik.
Zbprnica preide na točko: nominacija predsednika. Nominirani «o: Zorko, Kobi, F. Alesh, J. Zaje, SuLar, Terčelj in Theresa (iorjanc. Sprejme-ftular, ki je proglašen izvoljenim.
Nominacija dveh podpredsednikov: Frances Zakovšek, Pete Benedict, Mary Jugg, Jankovich, Snoy, Aleš, Drašler in Vidmar. Sprejmeta Zakovšek in Vidmar.
Volitve tajnika. Nominiran in soglasno izvoljen je Charles Pogorelec.
V resolucij ski odbor so nominirani Frank Zaitz, Snoy, Oven, Molek, Terčelj, Ant. Zornik, Kobi, Kristina Turpin, Zorko, Kak, Garden, Langerhok1, Benedict, Mary Jugg in Justin Zaje. Sprejmejo: Zaitz, Zorko, Zornik in Rak, Ovna, Molka in Car-dna se pa vpraša ko pridejo na zborovanje. Predlog Zaitza, da se smatra vseh sedem izvoljenih, sprejet.
Zapisnikar, ki ga ie namestila eksekutiva, se soglasno potrdi. Predsednik imenuje Vranka Augu-ština za reditelja.
Tajnik JSZ Pogorelec razdeli med zborovalce in zborovalke razmnoženo poročilo o delu in stanju JSZ od prejšnjega do tega zbora, nakar po kratkem
U»U»1U •■>> ><J« |«wtuttiu juvctm, «V.*ltW BltUl,
Pregled dela in stanja JSZ od prejšnjega do tega zbora
Cenjeni zbor!
Razmere, v katerih živimo, so še vedno kaotične kot ob času zadnjega zbora. Brezposelnost je malo ali nič manjša. In v razmerah'kakršne so, bi bilo pač pričakovati več zanimanja od strani delavstva 7.a svoje razredne organizacije. Toda »lika je vsa drugačna, posebno kar se Amerike tiče. Tu vlada med delavstvom še vedno isti kaos kot v preteklosti, le še malo več ga je, vsaj ako primerjamo sedanjo dobo z ono iz predvojnih časov. Takrat smo videli med delavstvom več razredne zavedhosti in več politične zrelosti'.
A danes? t)elavska masa drvi za raznimi lažnji-vimi preroki, ki jo bodo baje popeljali v obljubljeno deželo. Pričakuje rešitve iz obupnega stanja od tam, kjer je ni in jp ne more biti. Kajti nihče ne more spremeniti razmer na boljše in obenem pustiti kapitalizmu nemoteno naprej. Ta dva nesoglasja sta nepremostljiva.
To velja ne samo' za delavstvo v splošnem, pač pa prav tako za jugoslovansko delavstvo. Tudi med nami vidimo pojave kapitalističnih štreberjev, ki se običajno ogrinjajo z narodnjaškim plaščem, češ, mi Slovenci moramo glasovati za "našega" slovenskega kandidata! Tako zahteva naša "narodna" dolžnost! Kot da je kaka razlika, če nas v političnih* uiadih zastopajo kapitalistični hla|>ci naše ali pa katere druge narodnosti!
Enak pojav opažamo v naših podpornih organizacijah. V njih igrajo gotovi elementi na struno "fraternalizma". Uriniti skušajo mnenje, da podporne organizacije'so samo podporne in nimajo ničesar opraviti z delavskimi problemi in zlasti še ne s problemi, ki se tičejo političnih vprašanj. Posebrto je še trel>a paziti, da se ne sliši na sejah teh društev kaj o socializmu, kajti to bi bilo po njih mnenju i>olitika, medtem ko isti elementi kjerkoli morejo in si upajo prav pridno zanašajo svojo, kapitalistično politiko. Tudi klerikalna propaganda ima precej in celo veliko vpliva nuni njimi.
Vsi ti pojavi so 1« opozorilo, koliko ogromnega dela nas še čaka, in tega dela ne bo opravil med nami nihče drugi kot zavedni delavci, organizirani v JSZ. Mi se v ameriškem socialističnem i>okretu lahko navdušujemo za levičarje ali desničarje ko-likorkoli; delo, ki ga moramo opraviti, ne bo izvr-
šeno, ako ga ne bomo MI izvršili! Zato mora biti naša glavna in največja naloga razširjenje Proletarca in organiziranje novih ter pojačanje že obstoječih klubov JSZ. Vse drugo je sekondarnega -pomena. Vsaj jaz si delo naših sodrugov zamišljam tako, da z jačanjein naših klubov obenem jačamo tudi stranko. Naš*? delo v tej obliki je torej nji v korist.
Od zadnjega zbora je JSZ nazadovala v članstvu, obratno pa smo izredno napredovali na kulturnem polj u, /posebno z ustanovo Prosvetne matice. Vzrokov, da ni napredka, jc več. Prvič, pri stranki sami ni razmaha v članstvu, kot bi ga radi videli. Če bi ga imela, nam bi bil v spodbudo. Vrhu tega jo že več let razjedajo frakcijski boji. Vse to ne nudi nam ne komu drugemu kdove kakih Inspiracij. Drugič pa tudi dejstvo, da mnogo naših sodrugov deluje zgolj za stranko, ne pa za JSZ. ..To velja tudi za nekatere klube. To cepljenje energije gre na stroške JSZ in Proletarca. Imejmo pri tem v vidu, da če ne bomo mi vodili agitacije za naše ustanove, je nihče drugi ne bo.
Mi lahko potrošimo ves naš prosti čas v agitaciji za stranko in podrobno delo v njej, pa to ne bo pomenilo napredka za našo Zvezo, Proletarca itd. Zato ponovno povdarjam: Naša glavna naloga je, jačanje JSZ in rasširjanje njenega glasila Proletarca! Deluj mo v tem pravcu, pa bomo pojačali naše gibanje v toliki meri, da bo kos nasprotnikom kjerkoli naletimo nanje.
DELO IN USTROJ ORGANIZACIJE
Čla narina: Mesečni prispevki so isti kot v času zadnjega Jx>ra, in sicer 40c za posamezne in 45c za dualne člane, ter 5c za izjemne znamke. Od teh vsot gre lOc v konvenčni fond JSZ. Stranki in državnim organizacijam plačujemo j>o 15c na mesec od rednih in dualnih članov, ter lc za vsako izjemno znamko. Stranki in državnim organizacijam smo v zadnjih dveh letih (od 1. julija 1934 do 30. junija 1936) plačali r,a članarini $1,460.23. Izjemnih znamk je bilo v zadnjih 30 mesecih izdanih 3951, in sicer 1. 1934, 1G20; 1. 1935, 1495 in prvih m<KM>Pv 193«, fes«. Ali povprečno nekaj nad 131 na mesec. Vse to znači izdatno znižanje dohodkov zveze in njenega konvenčnega fonda. Z drugimi besedami, na račun izjemnih znamk imamo približno $1,579.00 manj dohodkov kot bi jih imeli v drugem slučaju. V danih razmerah se temu ne da odpomoči. Potrebno je, da nudimo vsem, ki so v gmotnih težkočah, kolikor največ mogoče olajšav, da jih s tem pridržimo v organizaciji.
AGITACIJA IN VOLITVE
Sredi leta 1934 smo začeli z zbiranjem agitacij-skega fonda, ki bi nam omogočil podvzeti čim intenzivnejšo kampanjo za JSZ in Proletarca. V ta namen je bilo zibranega $663.53, kar nam je bilo v veliko pomoč pri financiranju agitacijske ture v zapadne države, katero je podvzel tajnik začetkom 1935, ki je bila prilično uspešna, ako se pomisli, da smo bili z rojaki v ten državah v povojni dobi skoro brez vsakega kontakta. Njegova tura je trajala nekaj nad tri mesece. V tem času je dobil 224 naročnin na Proletarca, prodal veliko izvodov (175) koledarja in drugih knjig vz Proletarčeve knjigarne in 150 iztisov brošur ? ABC socializma ter obdrža-val številno shodov i:, sestankov, poleg tega organiziral dobro uspevajoči klub v Bearcreek-Red Lodge v Montani.
V	poletju lanskega leta je podvzel enomesečno agitacijsko turo po Ohiu in zap. Pennsylvaniji, s priličnim uspehom, na kateri je s sodelovanjem sodrugov organiziral 2 kluba, in sicer v Maynardu, O., in Presto, Pa. Dalje so bili na krajših agitacij-skih turah še sodrugi Joško Oven v zap. Penni, John Terčelj v Detroitu, Mich., in mnogo agitacije je izvršil tudi s. Zaitz in njegova soproga v Minnesoti ter v zap. državnh, kjer j€ zbiral zgodovinsko gradivo o naših naselbinah za Družinski koledar.
V	ratznih volilnih kampanjah, kot na pr. v Mil-waukeeju, Shebo.vganu, WLs., v Clevelandu in v Pennsylvaniji so bili aktivni naši klubi in posamezni sodrugi.
Za bližajoče se predsedniške volitve bo treba podvzeti akcijo za zbiranje kampanjskega fonda, ki nam bi pomagal kriti stroške s pošiljanjem govornikov, izdajanjem kampanjske literature v slovenščini itd.
DELO EKSEKUTIVE
Eke«ekutiva je od prošlega zbora imela 19 rednih in dve izredni seji, na katerih je razpravljala o vseh važnih problemih, ki so bili pred nami. Sprejela je izjavo, ki je ob enem stališče JSZ z ozirom na frakcijski boj, ki vihra v stranki že nekaj let.
\ekoliko |»r<*gl<*«ln o XI. re«|nem zlioru J. S. Z. in Prosvetne matice
ENAJSTI redni zbor J. S. Z. in Prosvetne matice »e je vršil v petek, v soboto in v nedeljo dne 3., 4. in 5. julija 1936 v dvorani Sokol Havliček, 2619 S. Lawn-dale Ave., v Chicagu, III.
Zastopanih je bilo na njemu 30 klubov JSZ, pet angleških odsekov klubov JSZ, štiri konferenčne organizacije klubov JSZ in Prosvetne matice, 29 podpornih društev, včlanjenih v Prosvetni matici (izmed teh jih pripada 23 k SNPJ, eno k JSKJ, tri k SSPZ in eno k JPZS), sest federacij SNPJ in šest kulturnih ter gospodarskih društev. Skupno število reprezentiranih organizacij je bilo 80. Vseh članov zbora je bilo 73, vključivši referente in odbornike JSZ ter Prosvetne matice. Mnogi delegati so zastopali po več organizacij. Izmed članov zbora je bilo 13 žensk, iz vrst tu rojenih Slovencev pa 14 deklet in fantov, ali toliko kakor pred dvema letoma v Clevelandu. Na ta zbor so prišli delegati iz sedmih držav.
Izmed ustanovnih članov JSZ sta bila člana tega zbora Nace 21emberger in Ivan Molek, na prejšnjem pa je bil tudi Frank Podboy.
Predsedoval! so, prvi dan Anton Sular iz Kansasa, drugi dan Louis Zorko iz Clevelanda in tretji dan Filip Godina iz Chicaga. Podpredsedniki so bili, prvi dan Anton Jankovič iz Clevelanda in Frances Zakovšek iz North Chicaga; drugi dan Mary Jugg iz Chicaga in Anton Kamniker iz Milwaukeeja; tretji dan, Joe Vidmar iz Milwaukeeja in Bartol Yerant iz Pennsylvanije.
Konvenčni tajnik je bil Charles Pogorelec, in zapisnikar Louis Beniger. Temeljna in edina res sporna točka na tem zboru je bilo vprašanje bodočih odnošajev med JSZ in socialistično stranko.
Angleški del (zapisnika ter referati, ki so bili podani v angleškem jeziku, so na 13. in 14. strani. Resolucije so na 12. in 13. strani.
Nekaj slovenskih referatov je bilo objavljenih v prejšnjih številkah, kar je
v zapisniku pojasnjeno.
Ta izdaja je bila poslana tudi društvom Prosvetne matice.
«
Zadevna »Java i« bila poslana (I. uradu stranke,
članom njene eksekutive in drugim vainim funkcionarjem stranke, kskor tudi socialističnim listom v objavo. V Proletarcu je bila pHaMena V obeh je-tikih. Istotako »o bili v listni prlobčeni v«i »apis-•niki sej eksekutive, da je bilo članstvo o njenem defu vedno poučeno.
Glede vprašanja hrvatsko-srbskega delavstva amo Um, kjer smo bili. S »trani «odrufov arUkega kluba v Chioagu je bilo storjenih nekaj poskusov, da se organizira klub v Detroitu, ki pa niso prinesli saželjenega uspeha. Glavni vzrok, da ne mMemo prodreti med maso hrvatsko-srbskega delavatva je, ker nimairoo čaaopiaa v hrvaščini, poleg pa tudi dejstvo, da Je večina zmožnih sodrugov v klubu k. 20 caposljenrh in ne more posvetiti agitaciji toliko časa kot bi bilo potrebno. Vsekakor, poskusili bomo na en ali drugi način pr"Ki v ožje etike v delavstvom teh narodnosti ter ga skušali pridobiti «a naše gibanje.
SPLOŠNA GLASOVANJA
Splošna glasovanji smo od zadnjega »bora Imeli
tri: Za izvolitev tajnika ln drugih odborov *ve»e; za spremembo pravil iu za določitev mesta sedanjemu zboru. Prvega zborovanja se Je udeležilo 36 klubov s 491 člani, vštevši posamezne člane ln članice, ali 659?; drugega, za spremembo pravil, nekaj nad 200 članov, in tretjega 36 klubov s 541 člani, vštevši posamezne člane in članice, ali nekaj nao 70r/c vsega Članstva.
Sedanji odbori zveze so:
EKSEKUTIVA!
Frank Alesh, Filip Godina, Peter Kokotovich, George Maslach, Fred A. Vider, Joško Oven, Frank Zaitz ter tajnik Charles Pogorelec.
NADZORNI 6DBOR JSZ
Michael Chavich, Anton Garden In Frank Udo-
vich.
NADZORNI ODBOR SLOVENSKE SEKCIJE J»Z
Alice Artach, John Hujan ln Angela Zaitz.
PROSVETNI ODSEK
Peter Bernik, Ivan Molek in'John Rak. (Chat.
Pogorelec je ob enem tajnik tega odseka).
DOHODKI IN IZDATKI JSZ OD 1. JULIJA 1934 DO 30. JUNIJA 1934 Dohodki:
/MnnArina ....................................	.. $3,206.72
1 O MOTI lisca ..................................... Konvenčni fond ....................-...............	... 994.59
Prosvetna matica ..................................	... 2,369.70
Klubi za potrebščine...............................	52.64
Literatura ............... ............	.. 163.76
New Leader-Arise, naročnina.................	31.05
AgiUcijski fond ....A,...............................	.... 614.03
Povračilo stranke....................................	20.00
Izredne mednarodne znamke.................	5.50
Strankin "United Socialist Drive".........	56.22
Za izposojene igre...................................	5.50
Cook County S. P. vstopnice za piknik	25.50
Blagajne razpadlih klubov. ...............	7.26
Raano .....................................................	... , 40.77
Skupaj........................................	.. $7,598.24
Stroški:
Članarina stranki in drž. organizacijam $1,459.23
Plača tajnika............................................ 3,150|.00
Najemnina urada ...........................................................................202.00
Poštnina in ekspres ...........................................................312.42
Uradne potrebščine....................................................................314.04
Izmenjava čekov..............................................................12.88
New Leader-Arise, naročnina......................................81.70
Literatura in vezba iger........................................................945.27
Pisalni stroj................................................................................................95.98
Ligi proti fašizmu...........................................................................3.00
Stroški agitacije.............................................................................126.73
Stranki izredne mednarodne znamke................5.50
Oglasi v koledarjih in programih!..........................85.00
Potrebščine za klube....................................................................1.35
X. redni zbor JSZ.................................................992.62
Stranki za "United Socialist Drive"..............56.22
Tom Mooney Defense................................................................2.00
Vrnjena blagajna klubu št 9..........................7.79
Venci na krste Fr. Novaka in Fr. Savsa...	11.00
Podpora stranki....................................................................................15.00
Cook County S. P. piknik vatoonice....................25.50
Nabava pohištva..................................................................................27.79
Selitev urada ........................................................................................8.00
Razno ................................................................................................................3.50
. Skupaj.......>......................................17,295.07
Računski sakfjuček:
Dohodki ......................................................$7,593.24
Prenos od 1934 (30. junija)...................... 1,187.52
Skupaj ........................................................$8,780.76
Stroški ........................................................ 7,295.07
Preostanek 30. junija 1936 ....................$1,485.69
Imatek:
Upravni sklad (Millard State Bank v
konkurzu) .............v..„...........................$	268.57
Konvenčni sklad (Millard State Bank v
konkurzu ................................................................................................134.66
Upravni rkiad, Lawndale Nat. Bank ................286.59
Konvenčni sklad, Katpar American State
Bank ............................................................................................................795.87.
Nevrnjeni čeki..........;..............................................25.50
Strankini z-naki..........................................................90
Literatura ....................................................................................800.00
Inventar pohištva................................................................................75.00
Deset delnic Slovenskega del. centra................250.00
AKTIVNI KLUBI IN ČLANSTVO
Ob času X. rednega abora Je Zveza imela 42 aktivnih in 2 pasivna kluba »915 člani in članicami, vtltevši 8 članov in članic at large. Dants pa ima 36 aktivnih in 2 pasivna kluba (Presto, Pa., in Go-vvanda, N. Y.) s 803 člani in članicami, vključivši 7 članov in članic at large. Nazadovali smo za 112 članov. Od prošlega zbora je bilo ustanovljenih 5 klubov in sicer, Pursglove, W. Va., West Alic»uippa, Pa., Bearcreek, Mont., Presto, Pa. in Maynard, O. Med tem pa so prenehali klubi v sledečih krajih: Poarhatan Point in Barberton, O., Weat Ne^ton, Nantieoke, Johnstovvn (it. 65), Avella in Library, Pa., Ur Virden, HI. Skupaj 8 klubov.. Vzrok propadu teh klubov je brezbriinost, pomanjkanje zmotnih funkcionarjev, ki bi mogli ohraniti dobro voljo Manstva, aranžirati di*ku»ijske in študijske večere, kakor tudi rasne priredbe s katerimi bi dobili gmotna sredstva, ki Jih rabijo za propagando socialističnih idej, bodisi potom govornikov, ali pa za nabavo rterature, ki se bi jo potem že prodajalo ali pa 'treftplačno razpečevalo. V klubih, kjer se to delo ie vrši, nastane prej ali slej tagnacija, živoUrenje n končna propast.
AKTIVNI KLUBI SO SLEDEČI:
Illinois: Chicago: »t. 1, 16, 20 in 224; Oglesby, U Salle, Waukegan in Springfield. Skupaj 8.
Indiana: Clinton.
Kansas: Arma.
Michigan: Detrot 114 in 115. Skupaj 2.
Montana: Bearcreek-Red-I,odge.
N«w York: Gowanda (pasiven).
Olii«: Povver Point, Bridgeptort, Salem, Cleve-and, Newburgh, Collinwood, Piney Fork, Maynard n Girard. Skupaj 9.
P«nnsyl«ania: Conemaugh, Forest City, Sygan, »ridgeville, Burgettstowrt, Imperial, Presto (pasiven), Herminie, Canonsburg, Moon Run in West \liquippa. Skupaj U.
W»tl Virginia: Pursglov«.
Wisconsint Milwaukee, West Allis, Sheboygan. Skupaj 3.
(Skupaj 38 klubov in 7 posameznih članov in članic.
OKROŽNE ORGANIZACIJE
Okrožne organizacije imamo danes štiri, in sicer »no v Penni, dve v Ohiu Ln en6 za Illinois in Wis-•onsin. Zborovanja teh konferenc posečajo še po-*ebno v velikem številu zastopniki društev m organizacij Prosvetne matice. Vse okrožne organizacije obdriavajo zborovanja od dvakrat do Štirikrat na leto. Izjema je le konferenca za Cleveland in oko lico, katera je od prošlega zbora imela samo eno shorovanje, in to tik pred sedanjim z/borom, dasi ima po številu naših naseljencev najbolj plodo-noano polje. Kar sem omenil glede klubov, isto velja tudi glede okrožnih organizacij: biti morajo aktivne, sicer za obstoj nimajo pomena.
Od skupnega števila članov JSZ je 518 moških in 285 žensk. Od teh jih je 106 v angleških odsekih, Ln sicer 57 mladeničev in 49 deklet. Angleške odseke imajo klubi: št. 1, Chicago, 111.; št. 27, Cleveland, O.; št. 37, Mibraukee, Wis.; št. 114, Detroit, Mich. i p št. 180, West Allis, Wis. Vsi ti odseki so zastopani na tem zboru s svojimi delegati.
KULTURNO DELO NAŠIH KLUBOV
Poleg političnega dela, se sledeči naši klubi udej-stvujejo tudi na kulturnem polju:
St. 1, Chicago, 111., ima svoj pevski in dramski odsek Ur mladinski odsek (Red Falcons) in svojo, knjižnico, is katere posojuje knjige članom in somišljenikom proti mali odškodnini.
8t. 3, Oblesby, IIL Aktiven v dramatiki. St. 4, La Salle, 111. Aktiven v dramatiki s sodelovanjem dramskih in pevskih odsekov drugih klubov JSZ.
St. 5, Conemaugh, Pa. Aktiven v dramatiki. St. 11, Bridgeport, O. Zelo aktiven na dramskem polju.
St. 16. Chicago, 111. S sodelovanjem dramskega odseka kluba št. 1 od časa do časa prireja zabave s pevskim in dramskim sporedom.
ftt 20, Chicago, 111. (srbski). Ima svoje zboro-valne prostore, bogato knjižnico, orkester in je aktiven v dramatiki.
it. 21, Arma, Kansas. Aktiven v dramatiki. 8t. 27, Cleveland, O. Ima svoj pevski odsek in knjižnico in je deloma aktiven tudi v dramatiki.
Št 28, Newburgh, O. Pevski odsek in aktiven v dramatiki.
Št. 37, Mihvaukee, Wis. Ima svojo knjižnico in je deloma aktiven tuli v dramatiki. . 8t. 45, Waukegan, III. Aktiven v dramatiki.
St. 47, Sprinfield, 111. Aktiven v dramatiki, poseduje tudi knjižnico.
flt. 49, Col!inwood, O. Aktiven z varijetnimi in dramskimi sporedi.
it. 114 in 116, Detroit, Mich. Aktivna na dram skem polju, prvi ima tudi pevski odsek.
8t. 238, Sheboygan, Wis. Aktiven v dramatiki, ima svoj pevski odsek in knjižnico.
(z »gornjega je razvidno, da je skoro polovica naših klubov, ki se aktivno udejstvuje na kulturnem polju. S pomočjo dramskih priredb, koncertov varijetnih sporedov Itd. Je možno privalbiti mnogo
več ljudi na naše priredbe, obenem pa se nam nudi prilika ljudi seznaniti s političnim delom našh klubov. Vsaka priredba naših Uufcov bi morala na svojih programih imet: tudi govornike, ki bi v poljudnem tonu pojasnili ljudem pomen proletarske kulture, kakor jih tudi seznanili s političnim delom naših klubov in stranke kot celote.
Na U način »e lahko opravlja dvojno delo: prosvetno in politično. Kakor tudi nega prave delavske kulture, kulture, kakršne nam ne nudi današnji družabni red. Priporočljivo je še marljivejše delovanje na kulturnem polju od strani naših klubov, in kjer ja le mogoč« naj se programi vred« Uko, da se uporabi tudi tu rojeno mladino, bodisi v petju, igranju ali pa deklamiranju. Na ta način nam bo ložje vzbuditi zanimanje naše mladine za naše priredbe in Jih bomo s tem bolj privezali nase, da bodo ko dorastejo znali upoštevati naše kulturno udejstvovanje.
SLOVENSKI DELAVSKI CENTER
Eden naših večjih uspehov od prošlega zbora je lastni dom, za katerega smo zbirali sredstva nad 10 let. Dom sicer še ni plačan, ker denarja, ki smo ga zbirali v te svrhe, v organizaciji, v kateri Je naložen, še ne moremo dvigniti. Kljub temu, dom imamo in ako tudi je skromen, vendar podlaga Je tu. Ako bomo znali voditi našo organizacijo smo-treno in edinstveno, in če bomo tolerantni drug z | drugim, tudi ako s« v mnogih stvareh ne strinjamo, in s tisto požrtvovalnostjo, ki je pri takem podvzetju potrebna, potem ni nobenega dvoma, kadar premagamo finančne potežkoče, da bomo lahko gledali na povečanje ali gradnjo novega poslopja in »gradili nekaj kar nam bo vsem v pono«.
•i 30-LETNICA PROLETARCA IN 25-LETN1CA JUGOSLOVANSKE SOC. ZVEZE
V prošlem letu »mo obhajali dva jubileja: 30-let-nico Proletarca in 25-letnico JSZ. Mnogi naši klubi so priredili uspešne proalave za ta dva redka jubileja. Največji uapeh srn« dosegli z izdajo Majskega Glasa, ki j« bil posvečen 80-l«tnici ProleUrca. Izšel je na 116 straneh in v večji nakladi kot v kateremkoli letu sedanj« kri»«. To Je bil uspeh, na katerega smo vsi upravičeno ponosni, posebno še, ako s« pomisli, da smo mi v stanu iadati nekaj, kar ne zmorejo aiti močnejši delavski pokreti, najsibo tu ali v sUrem kraju. Vsi ti uspehi so nam v spodbudo za še vztrajnejše delovanje pri razširjanju ProleUrca in drugih naših publikacij.
Sodrugi in »»družice! To je pregled našega dela od prošlega zbora. Priznam, ni bilo toliko doseženega kot <bi radi videli, in kot smo pričakovali. Vzrokov ne kom ponavljal. Tisti, ki ste delali, je vam ianko v fM»m»*, im »tm> imraiiitl W kar imamo, da smo naredili uspehe posebno na kulturnem
Delnic« v JSPD......................................
Gotovina na l^twmlale National banki
$1,100.00 182.73
Skupaj ................-............................
" • v / Druga imovina:
Delnice v Slovenskem delavskem centru $
$1,ST82.73
500.00
Skupaj ............................
V bankah v likvidaciji:
Millard StaU Bank ...........
Ogden National Bank .....
$1,782.73
.. $115.45 ... 76.58
192,03
$1,974.76
Dohodki od 21. avgusta 1934 do 30. junija 1936: vloge julija-de-
Obresti hranilne
cembra 1934 ..............................*
Obreeti hranilne vloge, januarja-
junija 1935 ..........
Obresti od delnic v JSPD, plačane
20. sept. 1936 .....f........................
Millard SUt* Bank, 5% od vloge
Obresti od delnic v JBI^A ............
Obresti od hranilne vloge v Law. nat. banki julija-deeembra 1935
1.70 1.84
11.00
H.H7 11.00
I.89
Skupaj dohodkov .........*..................$36.36
SUnje imovine: Delnice v JBhA ..................................... $1,100.00
Hranilna vloga v Lawndale Nat. Bank .... Delnice v Slovenskem delavskem centru
Banke v likvidaciji:
Millard State Bank ..:..................$106.68
Ogden National Bank .................. 76.58
21J.09 500.00
183.16
Skupaj—.......................................$2,037.09
Obveaa««tii
Proletarcu za nabavo liUratur« Prosvetni matici na račun obresti JSZ od Ljudske
tiskarne v Mariboiu................$1,539.24
Članarina stranki za junij........ 71.82
Kredit Ujnika na banki.............. 1.49
Skupaj..........................................$1,812.55
Cisti imetek 30. junijr 1936 ............. . .... 424.54
EKSPLOZIVNI DIKTATOR
Aati-Naai, Jokaaesburg
m
polju. 2al, da je taklk delavcev vse premalo, pa preveč onih, ki mislijo, da se ne da nič narediti, kot da smo zapisani poginu, kar ni resnica. Dokler bomo na stvar gleda'i s tega vidika, se res ne bo dosti storilo. Uapehe doseže le oni, ki ima živo vero v stvar, o kaUri je prepričan, da je prava.
Upam, da bodo razprave na tem zboru stvarne in zakl)učki dobri, in ko se boste vrnili na svoje domove, da boete skušali vse to kar boste na tem zljoru zaključili, udeJstvRi ter pojačati klube, katere zastopate in kjer mo*oče pomagali usUno-viti nove, in tako vršiti svojo socialistično dolžnost v polni meri.
Končno, priznanje in hvala vsem za sodelovanje,-bodisi glede agitacija za naše publikacije, JSZ ali Prosvetno matico. Vse kar smo dosegli v kateremkoli oziru, je zasluga vseh nas. V tem delujmo tudi v bodoče in uspehi ne bodo isosUli. . V SPOMIN UMRLIM SODRUGOM. Predno zaključim, je na mestu, da »e spomnimo vseh, ki so aktivno delovali med nami. To sU bila predvsem sodruga Frank Novak is Milwaukeeja, Wi«., ki je bil pionir v našem pokretu. in prvi v bojevnih vrsUh, drugi pa sodrug Henrik Pečar k- iz Nanti-coka, Pa., ki je bil neumoren agiUtor za JSZ in ProleUrca. Oba sU bila delegata na X. rednem zboru JSZ v Clevelandu. Obema borcema »a »vo-bodo in pravico naš časten spomin!
Tajnik Pogorelec dosUvlja k poročilu, da bi člani in klubi ter «impatičarji morali bolj vneto delovati sa povečanje Proletarca med člani samimi in med rojaka. Enako naj gredo na delo za po-jačanje zveze. Reakcija s« j« usedla!« v naše iiv-ljenje, toda mi moramo to usUviti. S toleranco ae lahko mnogo doseže. Tajnikovo poročilo se vzame na »nanje.
Žlembergerjev predlog, da so zboruje z desetml-nutnim odmorom dopoldne in popoldne, soglasno sprejet.
Slovenska sekcija
Za slovensko sekcijo JSZ poroča Ujnik Frank ZaiU in predloži naslednje podatke:
Slovenska sekcija je po ločitvi Hrvatske »ekcije danes obenem JSZ in Ujnik »veze opravlja posle, ki bi spadali Ujnikom sekcij, če bi obstojale poleg slovenake tudi hrvatska in srbska, kakor so do 1. 1919.
Ob času »adnjega zbora JSZ je »našala imovina slovenske sekcije sledeče vsote:
Stanje klubov JSZ na podlagi poročil dne 31. maja 1936
St. ia kraj kluba	Gotovine
1, Chicago, 111.........................................$	217,77
3,	Ogle*by, 111..................................................................................1« «0
4,	La Salle, 111..............................................................................48.00
5,	Conemaugh, Pa..................................................................6.20
9, Povver Point, O....................................23.71
10,	Foreat CHy, Pa......................................................................22.21
11,	Bridgeport, 0..........................................................................144.20
13, Sygan, Pa........................................................................................5 04
16, Chicago, 111.........................................................................2.07
18,	B ridgeville, Pa......................................................................7.00
19,	Burgettstosrn, Pa..............................................................1.26
20,	Chieago, 111...................................................................................93.24
21,	Arma, Kansas......................................................................18.00
24, Salem, Ohio................................................................................11.55
27, Cleveland, Ohio.................................. 148.50
.................... 8.03
.................... 35.78
.................... 87.98
1.63
.................... 75.61
28, Newburgh, Ohio........
81, Imperial, Pa............
35, Beancreek, MonUna 87, Mihraukee, Wi*........
41, Clinton, Indiana......
46, Waukegan, Illinois
47, Springfield, Illinois............................ 10.66
<9, Collinurood, Ohio.............
69, Herminie, Pa.................
95, Pln«y Fork, Ohio..........
114,	Datroit, Michigan...........
115,	Detroit, Michigan...........
118, Canonsburg, Ps..............
123, Maynard, Ohio ..............
176, Moon Run, Pa.
84.62 13.26
9.79 206.22 43.19 17.22 40
70.63
180, West Allis, Wis................................... 15.20
211, We*t Alicruippa, Pa........................... ».70
222, Olrard, Ohio...................................... 141.76
224, Chicago, III......................................... 34.85
228, Pursglove, W. Va............................... &8-31
235, SMbo.vgan, Wis............................... 58.09
Posameznih članov..................................... —
Skupne imovine $ 4,627.17 16.80 148.00 86.20 23.71 72.21 144.80 5.04 2.07 8.66 1.26 693.24 68.00 11.55 643.50 28.08 | 35.78 37.98 51.63
325.61 65.66
424.62 23.26 34.79
1,076.22 48,19 562.22 .40 73.28 56.55 3.70 241.76 84.85 58.31 290.59
Članov 101 14 22 21
9 8
36 16 12 6 8
14 16
7
74 12 6 81 73
5 12 20 18
7
6 66 18 20
10 12 50 13 17
8
15 13
7
Drž. 92 12 22 21
9 8
29 16 12
3 7
10 14
4 74 10
5 26 73
6 12 18 18
7 5
63 12 20 R 9 37 12 9
8
10 11
7
Skupaj............
....$1,685.98
$ 9,959.64 803
715
Unij. Članov 20 6 22
9 4 4
17 16 3
3
4
^
1
10 2 3
17 26
5
10 8 2
3 5 2
17 5 1
U 1 1 10
7 ?
271
Naroč. Prolet. 58
7 22
9
8 3
13 6 5 3 2
3 7
4
f
7
4
?
27 1 9 9
10
4 2
f 24 ?
16
5
5 12
6 12
4
4 6
5
332
2,002.25
Pri Ogden banki imamo dobiti nadaljnih 5% od naše vloge; vsega skuj »a j je izplačala dosedaj 35'/«.
Račune slovenske sekcije »o potrdili in ugotovili, da so v redu, člani nadzornega odseka slovenske sekcije Alice Artach, John Hujan in Angela Zaitz.
Poročilo Ujnika srbske sekcije Geo. Maslacha se odloži na popoldansko sejo. Zbornica sklene, tki zboruje do 12.30.
Prosvetna Matica
PivkI^ ^ na točko sporeda, "Prosvetna msti<V o kateri poda njen Ujnik Chas. Pogorelec sledeče poročilo:
PROSVETNA MATICA IN NJENO DELO.
Izmed vseh naših institucij beleži Prosvetna matica največji razmah. Število pridruženih organizacij se množi z vsakim letom, ravnotuko se večajo njene aktivnosti. V zadnjih' letih, odkar je začeh izdajati knjige za brezplačno razpečavanje med članstvo pridruženih društev in organizacij, se njih število sulno veča. Največji uspeh bo dosegla v tekočem letu, kajti v prvi polovici te^a leta je bilo v Prosvetni matici že nad 180 podpornih društev, klubov JSZ in kulturnih organizacij.
Knjige, ki jih razpošilja društvom koncem v?a ktiga leta, so z veseljem sprejete, in lahko rečemo, da se je črtajoča publika med nami, bas radi teh knjig najmanj podvojila. V zadnjih 10 letih j« izdate sledeče knjige in brošure:
1.	Priče evolucije in Adami pred Adamom 3,000
2.	Proletarska etika in morala................... 5,000
8. Elementi moderne izobrazbe ................ 2,000
4.	Socialni idvali in kako si je človek ustvaril boga ......................................................3,000
5.	Taškent, kruha bogato mesto ................ 2,000
6.	Kari Marx, njegovo življenje in njegov
nauk ........................................................v. 3,000
7.	Nekoliko pravopisa ................................ 2,000
8.	Papeževa enciklike raztrgana ............4,070
V tekočem letu: SNPJ, 142; SSPZ, 15; JSKJ, 6; SDZ, 4; JPZS, 2 in 3 samostojna društva. Od teh je 10 angleško poslujočih društev. Kot za slovenski, smo tudi xa U druHva poskrbeli in razpoaht li veliko k"njig in broftur socialne vsebine. Mnogo se jih tudi jHislužuje angleških iger, deklamacij, itd. Iz arhiva Prosvetne matice.
Kulturne in druge organizacije (poleg podpornih društev in klubov JSZ), ki so včlanjene v Prosvetni matici, »o:
Socialistični pevski zbor 4,Sava'\ Chicago, UL Socialistični pevski zbor "Zarja", Cleveland, O. Socialistični pevski zbor "Naprej", Mi!wauke«, NVisconsin.
Socialistični pevski zbor "Svoboda", Detroit, Mich.
Pevski zbor "Slavec", Detroit, Mich. fVvsk! zbor "Slovenec", Pueblo, Colo. Ženski pevski »bor "Planinska roia", Milwau-ke«, Wis.
Pevski zbor "Jadran", Col!inwood, O. Pivski zbor "Zvon", Milwaukee, Wis. Pevsko in dram. društvo "Soča", I^a Salle, 111. Pevsko društvo "Triglav" Kirkland Lake, On-tario, Canada.
Dramski klub "Zora", Pu.-blo, Colo. Dramsko društvo "Anton Verovštk", Collin-wood, Ohio.
Dramsko društvo "Soča", Strabane, Pa. Dramski odsek S. N. D., VVaukegan, 111. Dramsko društvo "Ivan Cankar", Cleveland, 0. Gospodinjski odsek S. N. D., VVaukegan, 111. Žen-ki zadružni odsek, VVaukegan, No. Chicago, 111.
Ženski odsek S. N. D., Detroit, Mich. Izobraževalni dom, Library, Pa. Izobraževalni dom, Presto, Pa. Čitalnica S. I). D., Collinwood, O. Čitalnica S. N. D., VVaukigan, 111. Izobraževalno društvo "Vihar", Krayn, Pa. Slovenski narodni dom, I^a Salle, III. Slovenski narodni dom, Ambridge, Pa. Izobraževalno delo, ki ga je izvršila Prosvetna matica v zadnjih desetih letih, je naravnost ogromno. Ne samo, da je izdala na desettisoče izvodov i »bor ne literature med naše delavstvo, pač pa je tudi razvila zanimanje za dramsko umetnost kot še ni bila razviU v v*ej zgodovini našega naroda v tej deželi.
Vse to nam je bilo mogoče izvršiti vsled mo-alne in gmotne podere, ki so nam jo nudile »U-/ilne napredne organizacije, katere upam, bodo vojo naklonjenost tej ustano/i ohranile tudi v oodoče.
Pri izvrševanju dela v uradu so veliko poma-.ali sodrugi Zaitz, Kak, Bernik (slednji je uredil •seznam dramskih uvl/ »n iniiftgi dru;;. V«i ti lužijo priznanje in zahvalo.
Razume se, da ne smemo pozabiti tudi na »to-line naših lojalnih somisljen.kov in agitatorjev, ki eto za letom marljivo vrše agiUcijo med društvi ;a pridruženje k tej vrta novi. Vsem tepi se v imenu Prosvetnega odseka iskreno zahvalim in jim klicni: NAPREJ PO ZAČRTANI POTI!
Radelj priporoča delegatom, da prečitajo Pog\, elčevo poročilo na sejah svojih klubov in društev, John Rak predloži zborovalcem referat o Prosvetni matici in njer.cm delu med mladino v angleškem jeziku, ki je objavljen v angleškem delu '.apisnika.
K poročilu doda ''par suggestij glede dela Prosvetne matice in navdušuje navzoče za podkrepi-ev matičnega dela v naselbinah, da se razširi in ^ojača.	f
Frank Zaitz omenja, če se zbornica odloči za likan)e, da bi bilo primerno to storiti naslednji lan, tajnik Pogorelec pa naj določi čas s fotografom. Sprejeto.
Zaključek dopoldanske seje.
Anton Sular, predsednik. Louis Beniger, zapisnikar. Chas. Pogorele«:, tajnik.
9. Dva svetova .....
10.	Veliko mravljišče
11.	Sesuti stolp .........
12.	Hiša brez oken ...
Skupaj ...
2,000 1,800 2,000 2,000
...................31,870
To so knjige iz njene lastne založbe. Poleg teb je bilo razposlanih še okrog 30,000 knjig in brošur izven lastne založbe. Skupno število razposlanih knjig znaš« 61,870, ali povprečno preko 6,000 na leto, V tem letu bomo izdali dve knjigi, obe socialne vsebine, ki bodo koncem leta razposlane pridruženim organizacijam.
DRAMSKI ARHIV.
Naš dramski arhiv, se stalno izpopolnjuje. Zdaj vsebuje preko 200 iger. Pred kratkem smo prejeli par kratkih operetic in naročenih jih imamo še več. Skušali bomo, da se nas arhiv tudi s tem gradivom izpopolni kolikor največ mogoče. Skušali bomo dobiti tudi večja operetna dela, Uka seveda, ki bi jih bili naši zbori zmožni predvajati.
Izdali smo tudi seznam dramskih del v naši »alogi, ki je režišerjem in drugim odborom pri določanju in izbiranju iger v veliko pomoč. V zadnjih dveh letih in pol se je našega arhiva posluževalo sledeče število organizacij:
Leta 1934, 46; 1. 1935, 51 in prvih 6 mesecev tega leU 26.
Tem organizacijam je bilo poslanih 292 slovenskih in 42 angleških iger, skupaj 334. Po možnosti so igram priložene tudi vloge, v drugem slučaju morajo društva sama skrbeti za prepis istih.
ŠTEVILO ORGANIZACIJ PROSVETNE MATICE
iUvilo organizacij pridruženih Prosvetni matici je bilo v letih 1934, 1935 in prvih 6 mesecev tega leU sledeč«:
1934.
Podpornih društev in federacij .......... 95
Klubov JSZ ........................................ 11
Kulturnih in drugih organizacij ........ 19
Skupaj ......................................125
1935.
Podpornih društev in federacij ..........124
Klubov JSZ .....................................12
Kulturnih društev in federacij .......... 21
Skupaj
......157
1930, do konca junija.
Podpornih društev in federacij ........ 142
Klubov JSZ ........................................ 15
Kulturnih in drugih organizacij ........ 26
Skupaj ......................................183
Od podpornih društev in federacij jih je leti 1934 pripadalo: k SNPJ 80; k SSPZ 10; k JSKJ 3; k JPZS 1, in SDZ 1.
Leta 1936: SNPJ. 101; SSPZ, 11; £PZS, 2; JSKJ, 6, in dve samostojni društvi.
Druga seja 3. julija pop.
Predsednik Sular odpre popoldansko sejo ob 1.30. — Tajnik prečiU pozdravna pisma in telo-grame od pevskega društva Slavec iz DetroiU, od kluba št. 49 JSZ iz Collinwooda in od Jewish Socialist Verbanda. Zbornica sprejme pozdrave z navdušenjem na znanje.
Srbska sekcija
Geo. Maslach poroča za srbsko sekcijo JSZ kot njen Ujnik. Njegov referat je bil prenesen z dopoldanske na popoldansko sejo. Maslach poudarja, da so skušali že na vse načino oživeti ^n poživeti delo njihove sekcije med Srbi, toda >ezulUt je bil vedno pičel. Boriti se moramo za ostanek P»< kot tujerodni delavci, zavedati pa se moramo potrebe, da se udejstvujemo v našem gibanju, oziroma se bi morali udejstvovati v ogromnem številu. Želeti je, da se bi med srbskimi delavci formiralo neko sUlišče, ki bi bilo kos boja proti re; akciji in proti dinastični kliki. Smatra, da so vsi pogoji godni, da se bi gibanje med srbskimi d«-lavc za JSZ poživelo in zgradilo.
1ZVESTAJ TAJNIKA SRBSKE SEKCIJE
Drugovi i dnigarice, cenjeni zbore!
Kad se govori o radu srpske sekcije, mora se imati na umu, da je to rad samo jedne organijs-cije, a to je rad organizacije br. 20 u Chicago, IU.
Od klevelandskog kongresa pa ovamo, kod nas se ni je bog zna šta izmenilo. Nastup druga M. l^ii d je viča na klevdandskom kongresu JSZ i nJe* gov pcsirriisrtički referat u pogledu ma kakva ha za socijalizam medju srpskim i hrvatskim ra* -ništvom u ovoj zemlji, u faktu to nije bilo sanio njegovo mišljenje, nego je to bilo mišljenje i J°g nekojlh drugova u organizaciji.	,
Jed ni smo zagovarali da mi kao strano jezični radnici, možemo se nadati nekom uspehu Jedrno ako Vadimo medju svojim narodom.
Drugi su odlučno zagovarali da mi pretvorimo nnšu organizaciju u "English speaking braneh » da primarno za članove radnike i drugih narodnosti. S tim su mislili, da čomo bolje uspevati u našem radu.	. i
TJ»rok takvog mišljenja bio je taj. što se srpsK« sekcija radi mnogih uzroka nije mogla da razvije, nego j oŠ i danas postojimo kao jedna organizacija ovde u Chicago.	..
Posle klevelandskog kongresa mi	P™"1
praktikovati ono što je drug Lfldjevlch	j
gvesu zagovarao. Naime, prevladala je večina usvojen je predlog, da se orgnni/aHja pretvori "English speaking braneh" i da prima za e,t# nove ljude bet ruzlike narodnosti ali da ostanemo pod okriljem JSZ.
O vaj pokušaj pokazao se u praksi potpuno n -uspešan. Zapisnike kao i govor vodili smo na eng -ski. Dobili smo nekih 5 članova Amerikanaca. M ' sle nekoliko sjednica opet smo ostali mi sami ''
Iz ovogn pokušaja mi *mo puno naučili i znali se sa jednom golom istinom. 1. I*« razne narodnosti ne daju se tako lahko na J nostavan način mešati i »Upati pa ndakai to i pod socijalističkom idejom. 2. Da mi kao
Č
...-.-i,... i
ČLANI IN ČLANICE ENAJSTEGA REDNEGA ZBORA JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE IN PROSVETNE MATICE. Vriil se je 3., 4. in 5.
julija 1936 v Chicagu. Slikani so pred dvorano Sokol Havliček, kjer so zborovali. Nekaj jih ni na sliki.	'A
--
ei n« možemo predvoditi Amerikance, nego samo moiemo raditi i nešto vrediti med ju svojim narodom.
Ova podvojena mišljenja u načinu našega rada nisu na« počepala, nego kao dinrtplinovani »o-cijaliftti ostali »mo zajedno I rešili se da odraimo Btšu organizaciju pod svaku cenu. Posle ovog pobotajo mi smo'»c opet povratili, da radimo isklju-čivo med ju našim naro<k>m.
I prošla rimska serona je pokazala, da se može aeki uspeh polučiti, ako »e u mase zadjc sa naro-čitim planom. Sve naše priredbe, koje vno ove froile sezone imali, bile su veoma uspešne.
Odrta I i smo proslavu 25-godišnjice opsiaka JSZ. immk iii»o veoma anpežna priredba u fitavetnem centru, od toga »mo kupili jednu dionicu za isti center. Priredili smo proalavu Prvog Maja, gde jo firisustvovalo preko tri stotine osoba.
Sve ostale priredbe, kojih »mo imali priličan broj u našem lokalu, uspele »u veoma dobro u moralnem i materijalnom pogledu.
Ovde je vredno napomenut', da ovome uspehu najviše »u doprineli drugovi Petar kokotovich i Boža S\ojv>vič, koji su se bili povratili sa svoga putovanja i sa nama su bili cele prošle zime.
Kaše aktivnosti imaju manje više lokalni ka-lakter. Po red naših lokalnih aktivnosti mi smo aostojali, <la dodjemo u dodir sa grupama i poje-dincima izvan Chicaga sa tom namjerom, da bi' oo uopostavile veze i osnovale organizacije i u drugim mjestima. Ponovo smo došli u doiicaj i dopi-manje sa ne ko jim našim bivšim drugovima u IK»-troit. Mich. U Detroitu se zauzeo drug Vašo Pre-4»govirh da bi se u." postavi l a organizacija. U tu orrhu pu to vali su u Detroit prošlog septembra dru-fovi Božo Stojanovich i Jovo lalich, gde su odriali jeiian sastanak, na kom je bio prisutan i naš ■kari drug Tomo Bešenič. Iz ovog pokušaja nije »e niš t a ostvarilo. Drug Predragovich naveo je kao Halog neuspehu taj, što oni, koji su mu obečali da če stupiCi u organizaciju pokole bal i su se kad iu videli razdor u soc. stranci.
Dekle ovde ne mora priznati, da razdor u atfoc. rtranci ju ove poslednje dvije godine puno je na-ikodio i stra noje žičnim federacijama u njihovoj agitaciji za dobivanje novih članova.
Onim Detroita mi smo došli u doticaj sa grupo m arpokih na prekini h radnika u Pittsburgh, Pa. Ova fropa srpskih radnika predvodjena komun istima, izdala je u okt. 1934. jedan proglas za sazivanje jedne konference 1 pokretanje jednog nepristra-nog rad nič k (rg lista cirilicom.
Naša se organizacija .ovom pozivu odazivala u ®adi, da je jedna prirodna pojava medju srpskim radnižtvom u ovoj zemlji na klasnom organizova-aju i prosvečivanju.
Ja sam našu organiziaciju na ovoj konferenci za-rtupao i na prvi pogled vidio sam, da je taj pokret ▼odjen po komunistima. List je pokrenut pod imenom "Slobodna Reč" i da piše nepristrano. Mi smo ii početka na ovom listu sara<ljivaki i potpomagali •mo ga. Ali kad smo videli pravac toga lista, odu-»tali smo od svake snradnje. Pravac pisanja i taktika toga lista potpuno je komun istička, s ko jim M mi aocijalisti ne možemo sloziti.
Potpomognut najviše od strane takozvanih "Hrvatskih i Srpskih radničkih klubova", koji su u stvari komunistički i separatistički, ovaj list pri-lično napreduje i skrenuo je veliku pažnju na »obo po srpskim naselji ma.
Oko njega se okupljaju raini elementi. Crno-»orAi separatisti, koji ga puno pomažu. Pribi-iooičevci, Popovi,' koji su nezadovoljni sa stanjem * orpskoj pravoslavnoj eparhiji. Ali glavni vodje tofa lista joau komunisti. Nemogoči sa ovakovom •oiavinom direktno saradjivati niti njihovu taktiku usvajati, mi smo o<Hučili, da sa ovim pokre-too» podržajemo prijateljske veze radi toga što sv i pokazuju da so stvara je<lna opozicija me-<tj« vpakim narodom u ovoj zemlji protiv re-**»lija, konaiila, popova i sviju onih koji hoče <*» održe srpa ko radništvo u mraku i neznanju i <*» ffa održe uz današnji diktatorski režim i di-®»«t»ju u Jugoslaviji. Ova se opozicija dana« najele okuplja oko "Slobodne Reči". Radi toga mi-«l>«i, da i naš Savez treba da posveti ncku painju pokretu med ji Srbima.
fcalje mogu da n»portm<in'm, da »talno pmlr-tajomo veze sa drugovima u starom kraju, što nam jo veoma pot,re.bno radi toga što od njih dobivamo HtaVbnu nam literatura na^ srpnkOm je«iku. '
^Klržajamo svoje prostorijo, za koje plačamo •tanarinu, koje nam sluze za razne naše aktivno-*t]- ^oo>edujemo svoju knjižnicu, koja sadrii celu ^»ičnu socijalističku titeraturu i druga razna, na srpnkom i engleskom jeziku.
Aokeijakog novca im.mno na banki $75.00.
Dogadjaji u soc. stranci za nas »u veoma neu-ali oni nenmiju, da nas rasočaraju. Mno-t* bi s« o tom dalo govoriti, ko j« tome »vemu a.JJJt« Po»tojt razni naroči i to dogadjajo niko mogao sprečiti. Naša je »elja, <la n»š Savez \w»'ialjt ostane u soc. stranci, da zajednički sara-^»j^mo »a američkim drugovima.
U to ime neka živi Jug soe. Savan | neka Sivi
partija Amerike! Na »boru se nahaja tudi Va^io Predragovič it
IMrorta. Maslach želi, da se da i njemu priliko ix-pregovoriti nekaj besed o agitaciji med Srbi in
Hrvati.
Predlog Franka Za i t za. da se Vaau Pre<lragovi-chu |H»t minut časa, da |»oda svoje vti*e o organizacijskem «W'lu v DelroiCu, soglasno sprejet.
I*re<lragi>v»ch: Delal s»»m za soc. stvar kakor mi je bilo mogoče. Z menoj so delali tudi nekateri drugi sodrugi med srbskimi in hrvatskimi delavci. Treba je priznati, da *edaj >e delavsko gibanje raz-<k lj» no v razne grupe. Srbski delavci so zaostali /m drugimi kar s« tiče soc. gibanja. Pred sr4xtj imamo dve kapitalistični stranki, dalje komunistično in druge. Vse U' vabijo in varajo delavce vsaka na svoj način. Ležeče je mnogo na slovenskih sodrugth, Ce nočemo, da sc oo Miimiu f»w. »»bar.jc med srbske delavce. Zeli, da bi jugi^k>vanski delavci delali roka v roki v soc. gibanju pod JSZ.
V čem se lahko pospešimo nase prosvetno delo
Pod točko o delil Prosvetne matice poda Ivan Molek reforat o vprašanju **\ Čem še lahko pospešimo naše prosvetno delo." (Molkov referat je bil priobčen 8. julija 1938 v Proletarcu.)
Na razpravo se vzame Molkov referat. Zorko odgovarja glede Cankarjevega spomenika v Cle-vclfandu. Sedaj su sklenili, da »e izdaja delavska revija v duhu Ivana Cankarja. Navaja potežkoče glede naprednega dela v Clevelandu. Stari so utrujeni, mladma pa je pač vzgojena v Ameriki in nima smisla za naA«' delo. Rljub temu skušamo, da se u<)ejatvujemo kolikor j»ač moremo politično, ekori(>msko in kulturno na podlagi soc. id<»ologijc.
V razpravo poležejo Kratkovich. Radelj, Snoy, Matkovich in drugi, ki p«>udarja>o potrebo delavske kulture med našim delavci in podajajo svoje misli ter nasvete, kako se bi to dalo najboljše izvršiti.	-—
Zaitz je mnenja, da je Molek že veliko storil na polju svobodne misli. Pravi, da z napadi in iretjem črnih nasprotnikov se nikamor ne pride. Svobodna misH bo urpela, če se jo predloži, ali predstavi v poljudni luči. Ljudje pravijo, da ne verjamejo v duhovnike, verjamejo pa v krščansko filozofijo. S surovostjo so ne more prodreti. Kar se tiče svobodne misli, jo vrši Prosveta svoj del, pa tudi Proletarec vrši svoje. Treba je našim ljudem povodati, da pebsto duhovnov in nun tiči v službi papeža med slovenskimi delavci v" Ameriki, pa le zato, da se preživijo. Prava svobodna misel mora bazirati na znastvenem socializmu. Mi imamo težko delo. Namesto, da hi borili idejno, pa so se v Clevelandu borili, kakšen kip bodo postavili. Bolje bi bilo, če so bi širila Cankarjeva misel in njegov duh z njegovimi knjigami i«n s predavanji. Ce gre človek mwl svet, bo videl, da so pivnice polne, ne pa shodi. Ce pa pride škof, tedaj pa vse vre v cot-kev. Sovražnika moraš premagati ti, ali pa bo on tebe. Molkovo izvajanje o kulturnem delu podpiše stoodstotno. Toda Prosvetni matici moramo dati tudi moralne in finanen » pomoči. Naši dohodki se s cerkvenimi VfJektami nikakor ne morejo primerjati, ka>ti slednje daleč presegajo prve.
K predmetu govorijo: Anton Zornik, Radelj, Tušek. Justin Zaje ir. drugi, ki tolmačijo .pomen delavske kulture ter podajajo nasvete kako se bi razširila. Aleš je mnenja, da Prosvetna matica je premalo agresivna. Boji se, da se resnično potapljamo. Kaj bo z našimi podpornimi organizacijami? Ako bomo ostali neagresivni, bomo občutili slabe posledice. I je resničen svo»bodnomislec je lahko pravi socialist. Prosvetna matica mora dobiti sredstva, da bo lahko- vršila svoje delo. Mi moramo posvetiti več pažnje našemu delu vsepovsod. Izrabiti moramo vsako priliko, vsako prireditev večjega značaja. Morska slavmost se bi lahko izrabila v delavske namene", pa se ni.
Vnemar se strinja z Molkovim izvajanjem." Kultura }e prava pot k socializmu. Širiti moramo dHo naše matice, da bo objelo čim širši krog našega delavstva.
Kstok Menton iz I>« troita, zastopajoč mlajšo generacijo, je mnenja, da starejši sodrugi zavzemajo napačno stališče napram mladini. Človek šo ni tepce, ako je versko naobražen. Mi jih ne smemo radi tega o4**ojati, če.š, da ao ignorantni, temveč jih moramo poučiti in jim obrazložiti dejstva polagoma. Mi nimamo zadostnih sredstev, da bi razširili naše delo in našo projMigando. Zato pa je potrebno, da uvajamo atletiko v naše gibanje, tako da bomo mladino vzgojili za naše prineipe, za našo ideologijo. Izkoristimo atletiko in šport v našo korist. Na vsak način moramo biti aktivni tudi v delavskih unijah. Sploh je treba, da se udejstvu-jerno vsepovsod, kjerkoli kaže, da bomo pridobili za našo stvar.
Mary Jugg: Premiiogi radi presojamo mladino :<kozi našn last.no očala, namesto da bi skušali pro-najti tisto skrivnost, ki vleče mladmo k našim na-- protnikom. Ml moramo priznati, da klerikalni nauk in pro|wgnnda obstojata. Otrokom jo ut^pajo v glavo na razne načine. Zato pa moramo pridobiti mladino na tak način, da bo prišla k nam, kjer bo dobila pozitivno »nanje.
Vider so strinja z Zaitzem. Menton je omenil Rusijo, toda kdo ve kaj bo tam Čez deset let. Svo-
| hod na misel je dobrn stvar in koristna. Mladino moramo pridobivati ra lep način. Izobrazba je temeljna podlaga za naše ideje.
Molek je menenja. da Proletarec ni dovolj agresiven. Je sicer agresiven proti papežki politiki, ne pa v naši domači, poaebjno kar se tiče Clevelanda. Prizna, da kulturni boj ne sme biti surov. Kulturni b<ij mora sloneti na podlagi znanstvenega, materialističnega pojmovanja zgodovine, na podlagi ekonomskega determinizma. — Molkov referat se sprejme in odda resolucijskcmu odboru.
Bodočnost JSZ
Zbornica sprejme Zaitzev predlog, da se preide na IS. točko, bodornost JSZ. John Terčelj poroča za zapadno Pennsylvanijo in predloži sledeče poročilo:
TERCEUEVO POROČILO
Cenjeni ziborovalci!
Pred več, leti, tudi Ke pred par leti, ni no-bencinu izmed nas pršlo na um, da se bomo morali v soc. gibanju boriti s frakcijskimi prepiri v naših lastnih vrstah. Popolnoma sem uverjeti, kakor ta pojav ne vznemirja mene, da tudi vas he more, oziroma da vsaj večine članov to ne moti, da m- bi mogli razumeti, da nam je naša JSZ potrebna ter da ima pred se*K>j še velike naloge in dobro bodočnost. Obenem pa tudi. to, če hočemo, da bo naša JSZ igrala še veliko in zelo važno vlogo v delavskem gibanju v tej deželi, ako le hočemo.
Menda bi bil naš zbor bolj zanimiv, če bi mu zunanji referenti predložili ali predočili sliko iz posameznih krajev, iz katerih prihajamo, ka/ti radi t«*ga smo bili povablj*Hii na to zborovanje. Ponavljati ene in i*te stvari od enega do drug- ga »l>ora ter navajati potežkoče, na katere človek naleti pri agitaciji, se mi zdi, da ni vredno. Ljudje imajo navadno večinoma vsi enake ali podohne izgovore. Kadar pa se v stranki sami pojavi kakšen spor, potem pa kaj radi kažejo na to hibo, češ, da se bi tudi oni pridružili stranki, če bi tega ne biilo.
Nič se ne udajajmo iluzijam, kajti to bi za nas ne imele nob«ne bodočnonti. Mi moramo stvar presojati in videti v realnosti kakršna je. U. krajev, odkjer prihajam, niamn od našega zadnjega zbora, ki se je vršil v Clevelandu, do^ti napredovali v klubih ali na članstvu, napredovali pa smo v tem, da smo pridobili za sodelovanje v Prosvetni matici več društev »n par federacij, če nismo nikjer drugje zaznamovali napredka, moramo priznati, da je že to delo ugladilo pot našemu gibanju. Dosegli smo, da razna društva brez našega nadaljnrga posredovanja obnavljajo članarino in tako pomagajo naši kulturni ustanovi.
V naš*m kraju ali okrožju, kakor v mnogih drugih, imamo vsaj parkrat v letu konferenčna zborovanja. To so konference soc. klubov in društev Prosvetne matice JSZ. Na teh sestankih, ki so velikega pomena za naše gibanje, se večkrat pojavijo ljudje, ki pravijo, da bo vse skupaj zaspalo. Mi jih vselej poučimo in jim damo pogum, naj ne hodijo na naši zborovanj« s solzmi v očeh, temveč naj pridejo z r.amenom, da bodo o«pogumili še druge za skupno delo v našem gibanju. Mnogi naši sodrugit katere poznam ie več let, ne zamudijo nobenega nasegn zborovanja iti so prava garancija, da bo naše soc. gibanje dobilo svoj zamah ter da bo JSZ živela in vršila svoje delo potom svojih ustanov naprej.
Omeniti želim, da r.ani je pred 20 leti pretil polom, ko smo zborovali v Chicagu. Nekateri smo tudi na teni »boru, ki smo se udeležili takratnega zborovanja. Zaključek je bil klavem in zapisnik do-tičsiega zbora ni bil nikdar prioln;en. kajti niti najbolj*! stenograf ga ne bi mogel skupaj spraviti in urediti. To je povzročil frakcijski boj. Takrat smo mi bili n*>kc vrste 'sta roga rd isti" in ostali smo zvesti soc. načelom ter delali naprej, medtem ko so radikalci šli v razne struje in griipe, končno |>a ni več o njih slišati, de se hi še udejstvo-vali v delavskem gibanju. Največ se jih je potem ukvarjalo z munšajnom in razbijanjem organizacij. Jaz za sebe ne smatram nobenega za starogardista in tudi ne za inilitanta.
Kno je kar želim temu rf*>ru: da ne bi naši JSZ izkopal groba, (tkjmo, da bomo držali slenpaj, kadar pn bo prišel čas, ki bo ugoden, se bo tudi organrzaeija, ki se bo izkazala vredno m močno, l»obrigala za nas rn naše gibanje, in njej se pridružimo. To omenjam zato, (la se ne t>i na tem zboru tako cepili kakor so se v Clevelandu na konvenciji soc. stranke.
Se sprejme na zmanjne.	;
SNOJEVO POROČILO
Joseph Snoy govoai o istem predmetu in poroča za v»ho<bii Ohio sl«*deče:
Večkrat, se sliši, da je JSZ že preživela svojo mislijo in svoje delo. Toda to nikakor ni resnica. Kdor potuje iz naselbine v naselbino, koder žive naši ljudje, se bo kaj hitro prepričal, da jih je še mnogo, ki se zanimajo za delo JSZ. Videl bo tudi, da je pred nami še mnogo dela, kajti v mnogih de-Invskih hišah ne bo videl Proletarca. I>alje bo videl, da je še ninopo, mnogo naAih naselbin, v katerih ni klubov JSZ niti ne kakšne delavske Inifturne organizacije. Polje za razširjenje <lela JSZ je ši-
roko, treba ga je le obdelati
Naj vas |»ovedeni v vzhodni del države Ohio. Začnimo pri Akronu iii Barbertonu m pojdimo proti Brkfcreportu. V Barbertonu živi par tisoč naših ljudi, |»a nimajo i.občnega kluba JSZ, razprodajo zelo malo Ameriškega družinskega koledarja in menda nič Majskega Ola^a. Svoječasno Je imel Proletarec l< po število naročnikov, sedaj jih ima še par. Tu li socialistični klub so imeli skupno z naselbino Kenmore in je bil dokaj močan. Proletarec je t>il v tisti okolici dobro rašzirjen, danes ni več. Samo ti dve naselbini kažeta, da ima naša JSZ še veliko in široko polje, da se ca«-širi in pomnoži nar<»čnike na svoje publikacije. Toda poiskati je treba pluge, s katerimi se bo oralo.
Pojdimo dalje proti vzhodu, kjer so male naselbine. naseljene z našimi ljudmi. Tam se bi dalo še vedno dobiti naročnike Proletarcu, kajti nekateri so bili svoječasno že naročeni na list. Pustili *o ga radi enega ali drugega vzroka: depreaija, kriza, brezbrižnost in zanemarjenost. Prepričan seni. da gn bi zopet naročili. Po večjih naselbinah se bi seveda tudi dalo mnogo storiti. Ustanovili naj se bi klubi in pridobila naj se bi društva v Prosvetno matico, kajti društva so v vsaki naselbini.
Poglejmo na vzroke, zakaj zgubljamo na članstvu in naročnikih. Zato, ker nimamo potrebnih potovalnih zastopnikov in agitatorjev, kateri bi šli po naselbinah za Proletarca m za organiziiratije soc. klubov. To naj bo naš glavni cilj in name« vsaj v tem letu, da gre JSZ in njeno glasilo Proletarec naprej, da se razširita! Ako je delegaciji tega zbora Proletarec pri srcu in tako tudi zveza sama, tedaj bo sla biez dvoma na delp za povečanje obeh, kakor hitro s« vrne na svojo domove in naselbine!
SULARJEVO POROČILO
Anton SuVar predloži zbornici svoj referat in poročilo o delu v Kansasu. (»lasi se:
Sodrugi in sodružice!
Ker nas je več ki imamo nalogo referirati glede b<wfočnosti JSZ, pač ni potrebno porabiti preveč časa za vsak posamezen referat. Da ne bomo preveč ponavljali, bom omejil moje poročilo kolikor le mogoče.
JSZ deluje v sedanji obliki med našim delavstvom že nad 25 let in je še vedno živa organizacija. V nji je še volja za nadaljevanje njenih aktivnosti na političnem in prosvetnem polju.
Na podlagi izkušenj in zgodovine vemo, da kakor je bila ta organizacija potrebna in koristna slovenskemu in sploh jugoslovanskemu delavstvu v tej deželi r preteklosti, tako je sedaj in približno tako bo ostalo še desetletje ali več, na vsak način pa. dokler bo tukaj sc znatno število naših starih naseljencev.
Kar se tiče aktivnosti za JSZ v Kansasu: kakor se je razvijala premogovna industrija, tako so rastje slovenske naselbine in z njimi aktivnost za JSZ. In ko je bila premogova industrija na višku smo imeli skoro v vsaki slovenski naselbini klub JSZ. Ko je šlo navzdol z industrijo, tako je šlo z naselbinami in s soc. klubi. Konec pa je naredila vojna.
Že več let imamo samo en soc. klub, katerega tvorijo naši stan sodrugi, ki jih ni odnesla vsaka sapica, ne republikanska piosperiteta in ne sedanja kriza. Imamo se vedno nekaj sodrugov, Irt so ohranili trdo vero v socializem, ki pomagajo po svojih možmosiih graditi boljšo človeško družbo. Ti vrše vse propagandno delo kolikor ga je v slovenskih naselbinah in enako vrse to delo med dnigorodc.i, pri sklica van ju shodov, razdeljavanjti letakov, kroženju peticij itd. V takih razmerah seveda o kaki znatni aktivnosti za JSZ v naših naselbinah ne more hrti govora. Toda delo, kolikor ga vrši klub se bo nadaljevalo pod okriljem JSZ. r
Kako se bo razvijalo delavsko gibanje v Ameriki v bljižni bodočnosti, seveda neverno, ker ne vemo kako se bodo grupirale razne napredne struje. Toda n<4>enegn dvoma ni, Ha bo prišlo in mora priti do enotne fronte vseh napre<tnih elementov, ki stoje na socialističnih principih: produkcija m distribucija za |>oraho in ne za profit. Bodoče grupiranje naprednih stmj bo morda imelo vpliv na status nase organizacije, pa bomo lahko sodelovali z grupo, ki je nam najbližja.
J. S. Z. vrši zelo važno delo na političnem in kulturnem polju med našimi naseljenci, za graditev boljše človeške družbe, Včasi se mi poraja vprašanje, kake raznirre hi vladale med nami, ako bi ne bilo te organizacije. Nazadnjaštvo in splošna ignoranca. v kateri hi imeli zlate čase rami laži-narodnjaki in drugi politični sleparji, ki bi ložje prodajali glasove svojih "drsgih rojakov" kapitalističnim strankam, v svojo osebno korist. Razni "duAni pastirji" pa bi imeli neomejeno polje is svoje delo, držati maso nezavednih delavcev v večni ignorand, da služi posedujočemu razredu »n vladale bi pač ta-kc rnimere, kot so na primer med priseljenci poljske narodnosti.
Kadar govorimo o bodočnosti JSZ m če nam je zveza še potrebna, nač nihče ne misli na kako likvidacijo našega deta, pač pa na vprašanje, ki
včasi poraja med nami: asimilacijo federacijskih klubov k stranki, Ako bi mi ramogli v federaciji pokazati tisto, kar bi zelo radi, to je stalno, znatno
naraščanje Števila in vpliva naAe mladine v organizaciji, 'bi bilo vprašanje spojitve s stranko in njenimi klubi pač akutnejfte. Tako pa je malo takih zahtev ali priporočal od strani naših klubov. In zraven ima ta mladina, kolikor jo je v JSZ, vso priliko razvijati ae v socialističnih smernicah in biti aktivna vsepovsod.
Ogromno j« delo, ki ga je izvršila mala skupina organizirana v JSZ v zadnjih 25 letih med našim delavstvom. In s tem delom nadaljuje se dane*. Njeni klubi vrše važno delo na politidnem >0 marsikje tudi na kulturnem polju. Zadnjih 10 let se >e razvila njena važna ustanova Prosvetna matica, ki raste in se razširja od„ leta do leta. Vprašanje je, kdo in kako bi vršil vse to delo, če bi se spojili s stranko, ko bi drugi direktirali in nadzorovali vse to deio, v Katero nuiMtjv vpogleda in ne razumevanja za naše razmere in potrebe. Nobenega dvoma ni, da bi to delo trpelo in da ne bi bilo tako uspeano kot je. sedaj. V sedanjih razmerah pa bi bili nekako prisiljeni poseči v strankin notranji spor, katerega smo se doeedaj v veliko korist našega pokreta kolikor mogoče ogibali.
V smislu sklepa zadnje strankine konvencije v Clevelandu, ima strankina ekvekutiva nalogo rešiti vprašanje federacij v stranki. In če bi eksekutiva prišla do sklepa, da sc federacije razpuste in naši klubi združijo z ameriškimi, kjer obstoje, je moje mnenje, dasi verujem v načela mednarodnega socializma, da bomo naše delo pri širjenju socialistične ^vzgoje in propagande vriili med našim delavstvom bolje, če gremo samostojno naprej, vsaj dokler vladajo v stranki razmere kot so sedaj.
Sedaj ko se tako uspefrno razvija in napreduje ustanova JSZ, naša Prosvetna matica, ko imamo svoje shajališče Laibor Center, zakar gre največ zasluge čikaskerau klubu st. 1, ko imamo list Proletarec, ki je tesno združen s federacijo, t)ruž. Koledar in Majski Glas, pač vse te ustanove najboljšo služijo socialistični stvari na sedanji podlagi in ustroju federacij.
Najsibodo razni zaključki tega zbora kakorfcni-koli, eno imejmo pred očmi, da obranimo našo JSZ enotno in potem so nam nadaljnji uspehi zagotovljeni. Upamo, da bo ta zbor tudi v bodoče začrtal pot, ki bo vodila naše delo v korist jugoslovanskega delavstva v Ameriki.
Iz tedenskih poročil v Proletarcu, iz poročila gl. tajnika Pogorelca in iz navdušenja, ki vlada na tem zboru, lahko pridemo do zaključka, da imamo še vedno dovolj aktivnih sodrugov in sodružic, in če tu ali tam kateri ostane na strani, zaradi utrujenosti ali resigniranosti, pa drugi zavzame njegovo mesto.
J. S. Z. ima bodočnost, dokler ima v svojih vrstah sodruge in sodružice, ki so pri volji delati, delati, da ohranimo to kar imamo zgrajenega in da dosežemo še nove, nadalnje uspehe 1
GODI NOVO POROČILO
Filip G*«lina poroča za čikaško okrožje in za splošno gibanje JSZ. "Zakaj in čemu sploh hodimo na zvezina zborovanja, ako JSZ nima bodočnosti? Prepričan sem, da dokler se bomo prepirali radi militantov in starogardistov in drugih takih stvari, je med nami še vedr.o dovolj vzrokov za bodočnost JSZ. Večkrat se čudim, zakaj ni več življenja v naših naprednih naaetbinah. Včasi so večikrat povabili tega ali onega govornika iz Chicaga na svoje prireditve, kar je »elo pomagalo stvari in prireditvi sami. Na ta način se da naše gibanje razširiti, poživeti. Dobro bi bilo, da bi v bodoče naselbine povabile zunanje govornike, recimo iz Chicaga, na svoje priraditvo. Boste videli, da bo udeležba večja in moralen ter gmoten uspeh bolj zadovoljiv."
JANKOVICHEVO POROČILO
Anton Jankovich pravi, da v Clevelandu so aktivni kolikor jim pač razmere dopuščajo. Aktivni so za delavski tisk. On proda na stotine naših tiskovin. Imajo pa hude i>oje s klerikalci in nazadnjaki. V Clevelandu niso mrtvi in nazadnjaki jih ne bodo uničili. — Poročila gori navedenih se odoibrijo.
Frank Zaitz svetuje, naj se sedaj druga oglasijo. Na primer, zakaj je bil VVaukegan nekoč bolj aktiven. Pogorelec odgovarja, da Frances ZakovMt ve<ino izvrši svoj delež, tako tudi nekatere druge sodružice in sodrugi v VVaukegami, seveda pa so bi dalo v tem oiiru še veliko več storiti. Kluft št. 27 v Clevelandu bi lahko več storil za gibanje. Naša bodočnost nam je zagotovljena, ako bomo pokazali dovolj virilnosti v sebi.» Za naročniki je treba iti. Več Jankovichev, Zomikov, Rožičev in drugih nam je treba.	<
Anton Zornik pod.i statistično poročilo o rezultatu svoje agitacije za časopise, pri razprodaja-nju koledarja, knjig in broaur, ki je jakA ugodno. Knako poroča tudi o delu njihovega kluba.
France« Zakovšek pravi, da je Pogoreloc pretiraval njeno delo m zashige. Saj so tudi druge delale. posebno pri razprodaji Ameriškega koledarja in Majskega Glasa.
L. A>pner pravi, da je njihov klub it. 37 JSZ v Milwaukeeju delaven in člani delajo več ali manj za gibanje. Lahko se bi pa to delo pomnožilo in rezultat bi bil boljii.
Vidmar pravi, da je sicer prav, da jih jo Pogo-
f
t
relec malo pokritiziral, toda U kritika ne odgovar-ja reanici. S. Rožič ni bil sam, ki je prodajal koledarje aH Majski Glaa, prodajali »o jih tudi drugi. Da.ni bilo večjega u«peha, je bilo krivo to, ker ae ni upošteval aklep konference Prosvetne matice, kar pa nista »akrivila onadva s s. Alpnerjem. Upoštevati je tudi treba, da je v naselbino prišel razdirale«, ki ima avoj list m kateremu razdiralno delo bi ne bilo tako učinkovito, ako ne bi bilo pegice energičnih sodrugov na delu, da bi danes kluba niti več ne bilo. To so fakti, katere je* treba upoštevati, predno nas kritizira.
John Rak pravi, da ae mora dati m»Lwauškim sodrugom kredit za njihovo delo. Storili so že mnogo in *e t)odo. Kar se je naselilo med nje je neke vrste zmotno mišljenje, da ni JSZ več potrebna, medtem ko je baš sedaj še vsaka prilika in priloi-nost, da ne zveza pojača, da se njeno delo baš v Milvvaukeeju in West Allitiu razširi. Zveza ima vse pogoje, da nadaljuje svoje delo med našimi delavci. Njena bodočnost je še lepa in dolga. Kar nam manjka je kulturna aktivnost.
Zaključek popoldanske seje ob 5/10. .	Anton Sular, predsednik,
j.;	Louis Beniger, zapisnikar.
Charles Pogorelec, tajnik.
. r
Tretja seja 4. julija dopold.
Za predsednika so nominirani Aleš, Oven, Mary Jugg, Kobi, Sular, Terčelj, Bernik in Zorko. Zadnji sprejme in je proglašen izvoljenim.
Nominacija dveh podpredsednikov: Kamniker, Vidmar, Mary Jugg in Kobi. Sprejmeta Mary Jugg in Kamniker.
Zapisnik prve seje sprejet brez ugovora, druge seje pa s par dodatki.
Anton Zornik poroča 7.a poverita! odbor, da manjkajo trije delegati. Preide se na čitanje dopi-aov. Pogorelec prečita pismo od Jewrsh Socialist Verbanda, dalje od kluba 180 v VVest Allisu, od čehoslovaške soc. federacije in od kluiba št. 13 JSZ ter društva št. 6 SNPJ v Syganu, Pa.
Frank Zaitz naznani, da kdor hoče še vtopnic za večerno uprizoritev "Kamnoloma," jih lahko dobi v spodnjih prostorih.
NADALJEVANJE SPOREDA
Joseph Snoy želi, da se bi oglasil kdo izmed zastopnikov mladinskih odsekov. Nato povzame be-eedo Anton Kamniker iz Milvvaukeeju, ki pravi, da ni res, da se v njihovi naselbini odtujujejo delu JSZ. Samo dve osebi sta pri klubu št. 37, ki se tjgrčvata za tako id^j«, ostali pa so vsi kot eden za tesno sodelovanje z JSZ. Mladina kot celota je za podpiranje JSZ in pri tem bodo vztrajali vsi, dokler bo ostojala JSZ.
John Rak izvaja, da sodrugi in sodrugi nje v Mil-waukeeju so sicer aktivni, pa ne tako kakor bi lahko bili za pojačanjo JSZ, za njeno kulturno delo ter za razširjanje njenih- publikacij, posebno Proletarca. Kljub njihovi agilnosti za naše delavsko gibanje, se jasno vidi, da bi baš v Milwaukeeju delavni sodrugi lahko izvršili še mnogo več propagand ističnega dela.
Problemi naših koncertov in dramskih predstav
Na dnevi red pride točka "c", III. dela sporeda o Prosvetni matici; Peter Bernik poda referat, "Problemi naših koncertov in dramskih predstav". (Priobčen je bil v Proletarcu z dne 12. avgusta.)
Referent Bernik doda k svojemu poročilu, da je pokritiziral gotovo delo Prosvetne matice edino-Je s tem namenom, da se matično delo poživi, razširi in izpopolni.
Sledi diakuzija o Bemikovem referatu, katere ae udeleži več sodrugov. Rudolf Potočnik iz Detroita pravi, da se mu Bernikov referat zelo dopade ter navaja gotova dejstva iz lastnih izkušenj v Detroitu, končno pa vpraša, kaj je s kontestom, ki je bil razpisan na milwauškem zboru. Skuša naj ae dobiti več glasbenega materiala za pevska društva P. M. in i>a delavskih iger. Izvolita naj se še dva člana v prosvetni odbor.
Aleš predlaga, da si Bernikov referat izroči re-eolucijskem odboru. Sprejeto. Bartol Yerant prečita pismo Jacoba Ambrozicha, ki mu pošilja po-verilnico federacije društev SNPJ, obenem pa pozdravlja zbor JSZ ter mu želi obilo uspeha.
Anton Garden govori k predmetu o Bemikovem referatu. "Z ozirom na Potočnikove sugestije je treba omeniti, da smo po zadnjem zboru razpisali konteet za angleške igre, toda odziva ni IbHo nobenega. Nemogoče je pričakovati, da bi Prosvetna matica mogla s sedanjimi dohodki zalagati pevska društva z glasbenim materialom — pesmami in operetami — v taki meri kakor bi bilo želeti. Glasbeni material je namreč drag in stane včasi samo ena pesem deset do dvajset dolarjev. Pri eksekutivi smo večkrat tudi o tem že razpravljali, toda vedno naletimo na velike potežkoče — finančne in druge."
PROSVETNA MATICA IN FINANCE
Angela Zaitz dodaja k Potočnikovem priporočilu, da ne bi bilo umestno, če se bi izvolila še dva v prosvetni odbor, kajti kar se najbolj potrebuje zo finančna sredstva. Zato naj delegatje tega zbora na svojih letnih sejah društev in klubov delujejo na tem, da se zvišajo prispevki v fond Prosvetne matice. Na ta način bo več prilike in možnosti, da ae bodo nabavile razne peemi in igre.
Potočnik pojasmjuje svoje izvajanje in dodaja, če se bi razpisal kontest, da je možnost, da bi bil rezultat dober.
Benedikt je mnenja, da edina pot je, da bi . društva in kluibi Prosvetne matice plačevala gotove prispevke v zadevni fond kot nekakšno odškodnino za sprejemanje knjig, iger in pesmi. Se strinja z Bernikovim priporočilom.
John Rak pravi, da so kontesti dvomljiva pod-vzetja. Zadnji eksperiment za angleške igre nam to pokazuje in potrjuje. Večina članov Prosvetne matice so društva, in pod sedanjimi razmerami in možnostmi jim nudimo in tudi damo dobro postrežbo. Zadnje čase se je delo v tem področju izboljšalo in pospešilo. Seveda, kljub temu je še vedno dovolj prostora in prilike, da se naša važna delavska kulturna ustanova Prosvetna matica in njeno delo izboljša.
John Zornik iz Detroita z gotovostjo trdi, da je zanimanje za Prosvetno matico in njeno delo mnogo večje kot se kdajkoli prej. Zato pa je priporočljivo, da se spet razpiše kontest. To bi vsekakor poživilo zanimanje za Prosvetno matico in njeno delo, splošni rezultat pa bi bil tudi mnogo boljši.
Joško Oven izvaja: Govorite o operetah, kakor bi se trgale kar tako poljubno. To je vendar težka utvar. In delavskih operet nimamo. Uglasbitev in vsporeditev besedila vendar zahteva zmožno osefco. Kar imamo mi delavskih pesmi, so večinoma le prevodi. Izmed vseh sta seveda najlepši Marseljeza in pa Internacionala. Kadar teh dveh ni na naših delavskih programih, ae mi zdi, <la vsega manjka. Vsaka delavska prireditev hi morala vsebovati na svojem programu vsaj eno teh dveh delavskih kompozicij. Vsekakor bi radi s pesmijo vžgali zanima-
nje med maso za nate gibanje. In baš delavska pesem je ano sredatvo, ■ katerim se da mnogo doseči. Dobro bi bilo, da bi stopili v stike z vsemi našimi kulturnimi delavci, da bi videl kaj premoremo in kaj moremo v tem oziru storiti. Mi bomo skušali dobiti najboljše pesmi in operete. Berniko-va sugestija je zelo dobra. Pri tem pa bi potrebovali vodjo, ki Ui to stvar vodil naprej.' To je vsekakor poU-ebno. Bernik je bil tak vodja par let in je izvršil precej dela v tem področju. Upamo, da bo še pomagal ter da bodo pomagali tudi drugi, kajti naša Prosvetna matica vrši dobro delo, zato za-slriži vse naše sodelovanje.	i
Bernik je mnenja, da namesto konteatov, naj se bi dotični denar porabil za nabavo potrebnega materiala — pesmi in iger delavske vsebine — kakor je ž* prejšnji govornik omenil. Pogorelec in Rak nikakor ne moreta vsega dela sama izvršiti. Upam, da se bo dobil kdo, ki bo za tako delo imel voljo in zmožnosti. Nam je tre-ba delavskih dram in peami. Drama "Rdeče rože" je pač* bila izredno dobro sredstvo, da *e pritegne naše delavstvo k sodelovanju naše Prosvetne matice.
Martin Stefančič je prepričan, da je naša Prosvetna matica šele v razvoju. Kadar bodo finančna sredstva 'boljša, tedaj se bo vsekakor v tem pogledu mnogo več izvršilo.
Pogorelec poudarja, da delo pri Prosvetni matici zahteva sredstva. Tudi v starem kraju nimajo delavskih peenitev, več pa imajo delavskih iger. Glede delavskih pesmi so tudi tam tako revni kakor smo mi tukaj, kakor je že omenil Oven. Sredstva »o glavni pogoj za uspešno vršitev tega dela. Operete in druge glasbene kompozicije stanejo denar. Dalje je treba večkrat tudi plačati honorar. Uprizorili smo z izredno uspešnostjo znano socialno dramo "Rdeče rože" že večkrat in treba se je oddolžiti z malim honorarjem njenemu avtorju, ki je delavec kakor mi. Vsekakor pa igre same kot take bre« druge atraktivnosti ne prinesejo denarja.
Betty Boga tay iz Clevelanda predloži poročilo o kulturnem delu soc. pevskem zboru Zarja v Clevelandu, ki je priobčeno v angleškem delu tega zapisnika.
Potočnik je mnenja, da društva, ki so priključena Prosvetni matici, ne vršijo skoro nobenega dela, le članarino plačujejo. Glede U-ga se bi dalo veliko storiti, da bi matična društva postala aktivnejša gmotno in moralno ter bi podkrepila delo naše Prosvetne matice.
John Zornik iz Dttroita pravi, kadar govorimo o igrah in |>esmih, vselej mislimo le resne delavske igre in delavske |k*«iu, ne pa kakšnih kikiriki operet in druge take robe, ki itak ne spada na delavski oder. Delavcem je treba delavske drama in glasbe, burke pa prepustimo onim. ki se na to razumejo.
Pogorelec zagotavlja zborovalce, da bo Prosvetna matica z veseljem sodelovala s klubi in društvi, ki so včlanjena pri matici, pričakuje pa s««, da bodo isto storila tudi vsa društva in klubi. Potem smo lahko gotovi, da bo šlo delo jadrno naprej, rezultat bo boljši in napredek na našem delavskem kulturnem polju bomo zaznamovali vsepovsod.
Potočnik dostavlja, da je tre-ba predvsem |»ov žrtvovalnih pa zmožnih ljudi. Njihov pevovodja na primer izvrši večino dela gratis, pomisliti piv moramo, da dela dnevno v tovarni, kar ga utruja. I^ahko se bi morda pisalo tudi v stari kraj in od tam do&ilo zaželjena dela.
Zbornica sprejme Bernikov referat. Pogorelec naznani čas slikanja fiborovalcev XI. redna zbora JSZ pred dvorano Sokol Havliček-Tyrš ob 1. popoldne.
Socialistična stranka in J. S. Z.
V dvorano pride gl. tajnik ameriške soc. stranke s. C. Senior in zbornica mu da besedo. Uvodno je dejal, da je JSZ skupina v soc. stranki, ki je znala rešiti enega najvažnejših problemov. Pred šestimi leti, ko je govoril na zboru JSZ, je opazil, da je JSZ znala pritegniti v svojo sredo mladino. To je bila takrat edir.a federacije v soc. stranki, ki je znala rešiti problem, ki je pred nami, to je: mladina in starejši člani ali kako prnlobiti mladino. Dalje je treba priznati, da soc. stranka dobi od JSZ več opore kot od katerekoli druge soc. federacije. Opazil je, da je Proletarec, glasilo JSZ, že pred leti pričel izdajati mladinsko ali angleško sekcijo, da pridobi mladino. To je vsekakor velik korak naprej. Opazil je tudi, da ima Prosveta, glasilo SNPJ, istotako angleško sekcijo za mladino. Je prepričan, da JSZ ima vse pogoje za nadaljevanje svojega dela kakor ga je vršila v preteklosti.'
Pred kratkim je Finska soc. federacija izstopila iz stranke ter se pridružila social-demokratski federaciji, katera podpira sedaj Roosevelta. Treba je pribiti, da soc. stranka ni komunistična stranka. Sedanji boji v soc. stranki segajo daleč nazaj. Za časa vojne je bila soc. stranka na svojem višku. Takrat je imela dobršen del ugleda med delavstvom, ker je nasprotovala vojni. Konec vojne ji je seveda prinesel oslabitev. Po vojni so prišle še hujše zareze, ki so se zajedle v soc. gibanje. Prišel je uspeh komunistične revolucije v Rusiji. To je škodovalo ameriški soc. stranki bolj kakor vojna. Sledila so vladna prizadevanja, da se uniči soc. gibanje in stranka kot taka. Prišla je doba proaperitete, ki je bila zopet porazna za soc. gibanje. Kdo naj bi verjel v socializem v dobi izobilja? Takoj zatem pa je prišla depresija ki je s tako silo udarila po prosperitetni psihologiji tudi dejansko, da se je ljudstvo znašlo v silni zagati. Od takrat naprej je polagoma »pet soc. stranka začela pridobivati na članstvu in ugledu. Tako je šlo naprej, dokler se ni pred dobrim letom pojavil v tfranki nesporazum.
Leta 1929 je stranka bila odvisna od 50% tujerodnih članov oziroma tujejezičnih federacij, od takrat naprej pa, z izjemo JSZ, se je ta odeto tek znižal na 18%. Pojavil se je boj med mladimi in starimi sodrugi. Razmere in stvari ter pogoji se spreminjajo. Slični boji se pojavljajo vedno v vsaki organizaciji. Resnica je, da mladina nima izkušenj, ampak pripravljena je, da dela. Videli smo ljudi, ki so bili že petnajst in več let v uradih pa niso niso ničesar storili za poživljenje soc. gibanja. To je vzrok, da je mladina postala nezadovoljna, nestrpna. Drugi vzrok je, da je nastal nesporazum med starimi in mladimi sodrugi, je ta, ker že leta ni ibilo v strankinem časopisju nobenih diskuzij, kakor so jih na primer vodili sodrugi v glasilih tujejezičnih federacij. In na kakšen način naj se bi mladina naučila pravega pomena socializma, ako ne iz stvarnih in konkretnih diskuzij? Zakaj je v Rusiji nastala boljševiška revolucija in ne socialistična revolucija? Mladina je hotela to vedeti. Vedela je kako bo vse to izvedela — in je izvedela! .
Na detroitski konvenciji se je poskušalo vzeti moč starim in jo dati mladim silam. V zadnjih 15. letih sta izšli jedva dve knjigi o orientaciji in taktiki soc. stranke v Ameriki. Sledila je detroitska načelna zjava, ki je razburila dotedanje vodje. Sedaj, po klevelandski konvenciji, m> v Nevv Yorku ustanovili social-demokratično federacijo. To je nekaj takega, kar je v Angliji zastopal Ramsey Mac Donald. V glavnem gre v tem sporu le za eno ali
Fotografirala Angela Zaitz
Skupina žensk, ki so bile članice XI. rednega »bora JSZ. Dve nista na tej sliki
dve o suh i, ki sta si poatali sovražni. Po detroitski konvenciji so začeli mladi element sabotirati.
Protitujezemska p.opaganda nima prostora v soc. stranki. Naš skupni namen mora biti: skupno sovraštvo proti sedanjemu sistemu. Ali naj se izoliramo in pomagamo Rooseveltu, ali soc. kandidatom? Mi ne smemo podpirati Roosevelta. Socialni demokratje so se indirektno izrekli za ta manever. Mi socialisti bi bili izdajalci soc. gibanja in delavstva, ako bi storili kaj takega. Verjamem, da tujejezične federacije v soc. stranki bodo same rešile svoje probleme, oziroma se bodo ti problemi sami rešili. Proletarec uvaja angleško gradivo, kar je hvalevredno. Moje iskreno mnenje je, da federacije ostanejo kakor so tako dolgo, dokler bodo potrebne. Končno apeliram za sodelovanje V letošnji volilni kampanji.
Anton Zornik zeli vedeti, zakaj in kako socialno-demokrat.ska federacija podpira Roosevelta.
Senior odgovarja, da nikakor ne misli vsakogar v federaciji. Toda načelnik soc. demokratke federacije je dejal, da Roosevelt vrši dobro delo. (Op. ured. — Agitacijo zanj je začela voditi pozneje. Newyorška socialdemokratska federacija tedaj ni še direktno podpirala Roosevelta.)
Ivan Molek je mnenja, da to vprašanje o stranki moramo rediti sami. Vider vprašuje Seniorja glede protislovja v njegovem izvajanju, kateremu se pa izogne z odgovorom, da so se statogardisti sami izključili iz stranke. Vršil se je nečeden boj med obema grupama v New Yorku, večinoma osebnega značaja in največ radi ene osebe. — Snoy omenja NeW l<ea<ier in f>a troekiste. Soc. *iruiika tli tiikdai sprejela trockistov, sedaj pa so se zagrizli vanjo, kar zna roditi slabe posledice. — Justin Zaje predlaga, da se Seniorjevo poročilo sprejme. Sprejeto.
Socialistična stranka v povojni dobi
Zbornica preide na 4. člen sporeda, 11. točka, pod katero Frank Zaitz referira o predmetu soc. stranka v j>ovojni dobi. Navaja vzroke nazadovanja takoj po končani vojni, dalje dobo proisperite-te. ki je omamila večinoma vse delavce, ker so mislili, da bodo imeli vedno visoke mezde in da bo šlo tako vedno naprej. Prišla je velika depresija, ki je namah zrušila ekonomsko kapitalistično strukturo in vrgla na milijone delavcev na cesto. Polagoma so delavci pričeli spoznavati, da so vendarle socialisti imeli prav in soc. stranka je spet pričela rasti. Pred nekako dvema letoma se je v stranko zanesel razjedajoči boj med 'dvema strujama, med mlado grupo neizkušenih novih članov in pa med staro gru|>o sodrugov, ki imajo za seboj leta trdega dela za soc. gibanje. Naša federacija (JSZ) je ves čas, odkar je pridružena stranki, z njo tudi sodelovala, neglede če se je s kakim sklepom strankinih konvencij strinjala ali ne. JSZ se je s posebno izjavo izrekla proti detroitski deklaraciji in navajala razloge, na podlagi katerih je članstvo urgirala, da naj na referendumu glasuje proti nji. Toda istočasno in na isti strani v Proletarcu so bili objavljeni tudi argumenti manjšine eksekutive, katera je |M>zivala članstvo, da naj voli za deklaracijo. Mi nismo povzročili notranjega boja v stranki. Zveza kot taka je bila zavzela v tem konfliktu srednjo pomirjevalno pot in poudarjala stališče, da se gre za ohranitev našega gibanja in temu smotru moramo posvetiti svoje delo pristaši bodisi ene kot druge struje. Rekli smo: če socialistična stranka razpade, bo kmalu ustanovljena nova. ker je zgodovinska |H)treba delavstva vsake dežele, da ima socialistično stranko, če pa bi v tej dobi, ko je naseljevanje ukinjeno in mnogi napredni naši delavci že utrujeni, propadla Jugoslovanska socialistična zveza, je ne bi mogla v efektivni Obliki več obnoviti ne ena ne druga struja, ki se udejstvujeta v notranjem sporu.
Nesoglasja med federacijami in stranko so se pojavljala tudi v prejšnjih časih. V vojni dobi — leta 1918 — je JSZ odstopila, ker se je posvetila delu Jugoslovanskega republičanskega združenja, in odstopile so tudi nekatere druge federacije, nekaj pa jih je stranka vsled njihovih levičarskih aktivnosti izključila. Vse to se je izvršilo v imenovanem letu in deloma leta 1919, ko so elementi v stranki prignali taktiko razkola do viška.
Nekatere federacije so ae pridružile komunistom, druge, nied njimi JSZ, pa so se vrnile v soc. stranko. Naša zveza je bila vsled dela za JRZ in vsled l>ojev s komunifti (s hrvatsko komunistično sekcijo) močno prizadeta. Vzlic svoji oslabljenosti pa je bila v stanju nevihto prenesti in ob enem se je znala v marsičem asimilirati novim razmeram in poskušala se je uveljaviti tudi med mladino.
V	medvojnih frakcijskih bojih je od vedel iz soc. stranke eno skupino Chas. Ruthenberg, ki se je udejstvoval v Clevelandu, in drugo pa nekaj tednov pozneje John Reed Lz Nevv Yorl:a.| Oba sta že umrla in njun pepel je zakopan pri Kremlu v Moskvi. Največ vsled notranjega boja in razkola, in veliko vsled diskreditiranosti, ki so jo povzročili v histerični vojni dobi rcakcionarji vseh vrst s svojimi napadi na socialiste, je socialistična stranka od leta 1919 naprej shirala toliko, da ji leta 1924 nI več kazalo nominirati svojega predsedniškega kandidata. Iz tega vzroka se je 1. 1923 in 1924 pridružila Konferenci za neodvisno politično akcijo, katere predsedniški kandidat je bil Robert M. La Follette starejši iz Wisc*onsina. Namen je bil, ustanoviti |w> volitvah trajno delavsko stranko, v kateri bi dominlrale unije, toda med tem je l*a Follette umrl, vodstva sodelujočih unij pa so se za idejo osnovanja take stranke ohladila, češ, da bodo več dosegla s prejšnjo "nestrankarsko" politično akcijo, v dokaz pa so navajale, <la je dobil La Follette komaj pet milijonov glasov.
V	ameriški socialistični stranki so v povojni dobi prevladovali židovski sodrugi iz New Yorka še veliko bolj kakor poprej. Na pobudo Normana Tho-masa so se ji začeli pridruževati Anierikanci, večinoma študenti, profesorji, učitelji in protestantski duhovni, torej ljudje iz srednjega sloja, fce na konvenciji leta 1932 v Milwaukeeju so pokazali svojo moč, vendar pa večine Še niso imeli. Dobili so jo dve leti |>ozneje na detroitski konvenciji, na letošnji meseca maja v Clevelandu pa so dominirali
po|M)lnoma. Stara garda je bila potisnjena ven deloma z manevri (v New Yorku), deloma pa je sama odstopila.
V jK>vojni dobi se je za ojačanje stranke posebno mnogo prizadeval pokojni Eugene V* Debs. Ko je prišel iz ječe, je bila močna samo še v New Yorku, Readingu, Pa., in v Milvvaukeeju. fte ko je bil Debs v zaporu, sta ga pridobivali za svojo ictvar obe tedanji strankini struji—socialistična, in ona, ki se je kretala v komunistično. Po prihodu iz Atlante se ni Del« izrekel za nobeno, pač pa izjavil, da mora zdaj, ko je prost, naj prvo premotriti položaj in potam se odloči. To je kaj kmalu storil z jzjavo, da je bil in da ostane socialist do konca svojih dni. Začel je spet z govorniškimi turami, pisal v socialistične liste, na njegovo, priporočilo je bil usta-, novljen strankin tednik American Appeal, in sklicane so bile distriktne konvencije, kakor si jih Je on zamislil. Am|wk po deželi je zavela prosperiteta, v kateri je nastala še špekulacijska manija. Ljudje so se brigali za dobičke, ki jih morda napravijo, če kupijo delnice, stavbišča ali kar že. Politično je šla naša stranka — razen v Milvvaukeeju in Readingu — še bolj navzdol. Komunisti so med tem vztrajno napadali in socialisti smo jim bili "socialfašisti", izdajalci delavskega razreda, sluge kapitalizma itd. T ho m asu so rekli "reverend". Ko je kandidiral za predsednika, so vpili, da je on kandidat tretje kapitalistične stranke. Danes mu pravijo "sodrug" in bi ga bili pripravljeni indorsirati za predsedniškega kandidata, če ne bi bil izjavil, da noče njihove podpore. Danes so komunisti za demokracijo in za združevanje z liberalnimi in sploh z vsemi elementi, ki so za demokracijo in proti fašizmu. Koliko so v tem Iskreni, bo pokazala bodočnost.
Frakcijski boj, ki je imel svoje glavno zaledje v newyoršlei soc. stranki, torej ni nova stvar, kajti njegove "Korenine segajo daleč nazaj. Socialistična stranka si je spremenila svoje lice, ker v letih pro-speritete ni dobila nič novih članov, da jih bi izve-žbala v duhu starih svojih tradicij, po krizi pa so pristopili v njo, kakor že omenjeno, trumoma in zahtevali akcij ter se ukvarjali z bombastičnimi proglasi. Stari, že umirjeni sodrugi so bili po smrti Morris Hilhjuita v takih okolščinah toliko lažje potisnjeni v zadnje klopi.
Tudi združevanje wisconsinskih socialistov s pro-gresivci v farmarski-delavski progresivni federaciji na razvoj socialistične stranke ne more dobro vplivati, četudi so se odločili za to taktiko v prepričanju, da je praktičnejša kot pa kandidirati direktno na socialističnem tiketu.
Glede narodnostnih federacij pravi, da verjame Seniorju, da eksekutiva soc. stranke naši zvezi ne ho nasprotovala. Potrebno pa je, da razumejo naše delo, naše naloge n*š»« težkoče tudi na oni strani, da ne bodo naši klubi obremenjeni še bolj kakor so. Mi pa se moramo zavedati, da delo, ki ga vršimo med našim narodom, socialistična stranka direktno ne bi mogla vršiti. Sklicevanje shodov v naselbinah, širjenje tiska, kakršnega naši ljudje razumejo in morejo čitati, in kulturno delo v našem jeziku je naloga le slovenskih in drugih jugoslovanskih sodrugov. če mi to delo opustimo, bo v naši javnosti triumfirala reakcija in trud ter žrtve tridesetih let bi bile vržene proč.
Zgodovina JSZ je nam v ponos. Delo našega po-kreta je bilo koristno in pk>dono*no. — Glede od-nošajev s soc. stranko je dejal, da je za nadaljevanje pridruženja JSZ k stranki, |H>stane pa naj samostojna le če stranka sklene federacije razpustiti. Apelira, da naj v tej točki razpravljamo brez frakcijskih strasti. — Konec tretje seje. Louis Zorko, predsednik. Louis Beniger, zapisnikar.
Chas. Pogorelec, tajnik.
Četrta seja 4. julija popol.
Predsednik Zorko otvori zborovanje ob 1:30 popoldne.
JSZ v soc. stranki in med našim l judstvom
Na dnevni red pride referat Joško Ovna o predmetu, JSZ v soc. stranki in med našim ljudstvom: Skušal bom govoriti kratko in zmerno, čas je kritičen ne le za nas. temveč za vse soc. gibanje. Predvsem moramo biti trezni, ne smemo se razburjati. Dalje si moramo zapomniti, da mi nismo začeli ne povzročili boja v soc. stranki. Mi skušamo biti nevtralni. Mi imamo svoje delo in to delo tudi izvršujemo. Iz newyorškega boja se je pojavilo tudi vprašanje narodnostnih federacij. Za našo zvezo ne obstoja nobena nevarnost. Pred seboj vidim pogoje in čas za pojačanje zveze. Pomniti je treba, da boji so tudi v drugih strankah. Le kadar preti nevarnost tako resno, kakor je na primer v Franciji, potem šele se vse radikalne grupe združijo. Takrat gredo vse malenkosti v ozadje. Toda sedaj še ne vidim take nevarnosti v Ameriki, ne da bi bila še tako blizu. Ako bi bila danes tukaj taka nevarnost, bi mi danes imeli enotno fronto. Dosedaj smo le izmenjevali vsak svoje mnenje, ta mnenja pa se še niso izkristalizirala. Ako bomo hoteli uspešno delati, se bomo morali ogibati tehničnih sporov. Naši sodrugi po deželi so se še vedno obrnili na naše sodruge. Zdi se mi, da danes nimamo nobene potrebe ne vzroka, da se bi ločili od soc. stranke. Enkrat smo se že ločili, in Če bi spet danes kaj takega storili, bi napravili veliko na|>ako. Nobena organizacija med nami ni storila toliko dobrega dela za delavstvo kolikor ga je baš naša. Razmere in vzroki 7,a ločitev sedaj še ne obstojajo.
Charles Pogorelec govori nato o Istem problemu: če bomo reševali zaključke stranke in se pričkali za stranko, tedaj bomo zgrešili naš cilj, radi katerega smo (Janos tukaj: skupno in vzajemno delovanje med našimi delavci za osvoboditev izpod izkorišče-valskega sistema. Edino česar se bojim je, združenje s komunisti, kajti tako združenje nam ne bi prineslo nič dobrega. Toda ne glede kaj jaz čutim — naša prva naloga je naša JSZ. Najboljša pot je, da ostanemo v stranki toliko časa kot nam je mogoče ostati, če pa bi mi s tem, da ostanemo v stranki, imeli uničiti naše delo v JSZ, ne bi bilo umestno, da bi šlo tako naprej. Zato poudarjam, da ostanimo v stranki dokler mogoče, ali pa da sprejmemo resolucijo, da se da eksekutivi moč, da kaj ukrene. Nikakor ne smerno narediti kakega fatalnega koraka. Ako pride do Še hujšega spora, bomo še vedno imeli čas za ločitev.
Ivan Molek nadaljuje razpravo o istem predmetu: Najprej bi morali govoriti o svoji enotni fronti: Najprej se bi morali vprašati: enotna fronta s kom, enotna fronta — zakaj? Kar se nas tiče, ni ta stvar nikdar prišla od naše strani. Ta manever je prišel od komunistov. To je enotna fronta "from below". Dosedaj se ni nikjer obnesla. Začeli so r. enotno fronto z vsemi — tudi t demokrati! Za nas, in naše gibanje ne vidim nobene koristi od take enotne fronte. Enotna front« je sama konfu-zija. Vsekakor bo glede tega prišlo do glasovanja. Mi poznamo enotno fionto z delavskimi organizacijami naših načel, ne pa s komunisti. Komunisti sami naj se prvi združijo. Mi verjamemo v demokratična načela in na tem se hi združili. Vsekakor se strinjam z Ovnom, da sedaj še nI nevarnosti za fašizem. Obenem pa moram priznati, da je bil govor gl. tajnika Seniorja na dopoldanski seji zelo netakttfen. Danes je soc. stranka pod vplivom ko-
munistov. Senior je trdil, da je boj med starimi in mladimi. Toda Snoyu je dal zavajalni odgovor o trockijevcih. Ali naj podpiramo stranko kakršna je danes? Ali naj vse to sprejmem in podpiram? Ali naj izpostavljam naše ljudstvo nevarnostim perne-kucij? Jaz ae ne bom nikdar podal njihovi "two-face" (dvoobrazni) hinavščini. Enotna fronta naj bo enotna JSZ — svobodna JSZ!
Preide se na splošno diskuzijo o podanih referg. tih. — Matkovich izvaja, da glede enotne fronte se je v mnogih slučajih sedaj težko ven držati. So slučaji, ko je skupni nastop potreben. Kaj bo bodočnost prinesla glede tega, se sedaj še ne ve. — Bratkovich »e strinja s starogardlsti na vsej črti. Kdo se bi zavzel za kakšnega Kristana ali Bratko-vicha, če bi bila komunista in vriena v zapor? Nihče! Zato bi bili pod enotno fronto v nevarnosti persekucij in končno v nevarnosti deportacije. Mi lahko delamo naprej, kakor je omenil Molek. Ostanimo v stranki, če bo stranka nekomunistična. — Maslach je mnenja, da je najboljše, če ostanemo še naprej v stranki. — Vidmar: Sedaj vem odkod prihaja boj med nami. Komuniste se slika kakor nekaj groznega. Tu govorim le zase, ne za koga drugega. Nikakor se ne strinjam z izvajanji prejšnjih govorpikov, ki so omenjali bojazen pred enotno fronto. Nisem pa za to, da bi šla naša JSft h komunistom. Kot 18-letni član stranke se še n« morem šteti za pionirja, vendar lahko izrazim svoje mnenje. Naši vodje (Hoan, Benson itd.) se strinjajo s klevelandsko konvencijo. V glavnem je spor le radi taktike. Vsekakor pa sem proti wi»-consinskim sodrugom, ki so na skupni konferenci s progresivci izpustili iz programa besedo "produetion for use". Rečem, da šele takrat, kadar bomo vzgojili -našo miadino v smislu treznih izvajanj, bomo kaj pridobili. Omenim naj, da milvvauške socialiste pri zadnjih volitvah je |>orazila elektrarska družba s svojimi milijoni, kajti masa se še vedno pusti zavesti, ker ji manjka izobrazbe, namreč delavske izobrazbe. To je treba povedati. Socialisti niso bili poraženi radi komunistov, kakor se bi rado prikazalo. JSZ naj ostane kot je — izven frakcijskih bojev, kakor je sedaj.
Joseph Snoy bi rad vedel, kaj moraš biti v JSZ, da si militant ali tftarogardist. Kamniker predlaga, naj se da vsakemu le pet minut časa. Frank Zaitz je mnenja, naj vsakdo govori dokler ga zbornica ne ustavi. K temu govorijo Radelj, Aleš in drugi. Predlog poražen.
Anton Zornik pravi, da Joško Oven zna napraviti le bombastične govore, toda za agitacijo pa ni. Jannvs Maurer je bil dolgoletni sodrug in sedaj, ko se je spor v stranki tako poostril in je zavladala mi-litantna grupa, je pripravljen stranko pustiti. Sem proti detroitski deklaraciji in za amendiranje ameriške ustave. Na tisoče ur nem umi med in po vojni za pojačanje in širjenje JSZ. Ze dolgo nazaj so prorokovali, da se bodo v stranko utihotapili troc-kisti in da bodo izobčili stare sodruge. To so sedaj storili tisti člani, ki sekundirajo Thomasu in Seniorju. Apeliram za sodelovanje v JSZ, SNPJ in soc, stranki, glede spora pa naj se zadeva da na splošno glasovanje.
John Terčelj je odločno proti izotopu iz stranke. Znani so mu dogodki izza časa vojne, ko se je vršila ta ali ona skupščina. Med vojno so se pojavili razni problemi, ki so grozili delavsko gibanje uničiti. Treba je bilo delati in pojasnjevati. Sedaj se pa govori o komunistih. Kje so komunisti? Razgrajači niso nobeni komunisti. Kaj so militantje in kaj sta-rogardisti? čemu se bi delali angele. Delajmo smo-treno naprej med našim ljudstvom pa bomo imeli uspeh. Nikar se ne razburjajmo, ampak delajmo skupno. Morda pa se pripravljajo kakšne "bombe"? .
IZJAVA GJLEDE ODNOSAJEV S SOC. STRANKO
Frank Zaitz prečita izjavo glede odnošajev napram soc. stranki in jo predloži v razmotrivanje resolucijskemu odboru, da jo sprejme, amendira ali zavrže. (Dotična izjava je bila priobčena ▼ Proletarcu z dne 8. julija t. 1.)
Molek pravi, da izjavo naj amendira resolucijski odbor. — K nadaljni razpravi o vprašanju stranke in zveze govori Žlemberger, ki se strinja z izvajanji Franka Zajca. Frances Zakovšek pravi, naj nikar ne tratimo časa radi izstopa iz stranke, ker ga ne bo, ampak pojdimo naprej z našim delom. L. Alpner pravi, da je v Wisconsinu med stranko in ostalimi delavskimi grupami nastala konfuzija. Joe Radelj potrjuje isto. Pogorelec poda glede tega pojasnilo milwauškim odnosno wiseonsinskim sodrugom, naj delajo za Proletarca in JSZ, oni drugi pri farmer-Jabor stranki ali federaciji pa naj sami rešujejo svoje notranje zadeve, potem bomo mi imeli v našem gibanju več uspeha.
Anton Garden pravi, da je v pretežni večini sentiment, da JSZ ostane v stranki, kar je edino prav. Molku ne zameri, če je za izstop iz stranke, saj bi bil tudi on, če bi bil tako razočaran kot je Molek. On in nekateri drugi z njim gledajo vso stvar skozi črna očala. Izgleda, da gre v stranki desno krilo vedno bolj na desno, tako da bo končno ostalo 1« navadna liberalna skupina. Mi moramo biti revolucionarni ne le v frazah, ampak tudi drugače. Pri ameriških klubih me smatrajo za centrista, med našimi sodrugi pa sem levičar. Imeti moramo pred seboj končni cilj socializma. Prepričani moramo biti, da ne bomo dosegli naših ciljev le potom krvave revolucije ali pa le potom glasovnice. Delavstvo mora biti niilitantno, pa bo znalo z glasovnico ovreči kapitalizem. Razjasnimo si pojme. Zakaj neki se bi bali trockijevcev? Jaz »e ne bojim nobenega iskrenega trockista. Ali bomo mi sodrugi tolerantni drug napram drugemu — vsi militanti in staro-gardisti — mednarodni socialisti? To je potrebno. Izolacija je fatalni korak. Do Maurerja .ima ve« respekt. Poznam ga že 15 let. Leta 1926 je bil t boju s socialisti radi boljševizma, sedaj pa tako. I>ogodki in leta vsekakor vplivajo na človeka. — Nikakor se ne strinjam s predloženo resolucijo Fr. Zajca v celoti. Demokracijo izvajati le z jezikom, ni logično. Človek, ki je demokratičen, mora to tudi prakticirati. Učimo se iz dogodkov.
Joško Oven odgovarja Antonu Zorniku: Zornik se je zaletel vame povsem neupravičeno. Ni res, da nisem dobil naročnikov, ni res, da sem bombastičen v svojih govorih. I>>ta 1920 sem organiziral 11 klubov. — Molek pravi, da se izpostavljamo nevarnostim persekucij. To je navaden bavbav. Tak socialist, ki je socialist le dokler sonce sije, v temi pa je zmeren, ni noben socialist. Kje neki je Molek videl toliko komunistov, da se jih tako boji? Meni so komunisti že večkrat shode razdirali in vem kaj govorim. Ostanimo socialisti. Ako bi Šla naša zveza iz soc. stranke, bi jaz izstopil iz zveze.
Pojasnilo o delu k zapisniku
i A U
Zapisnik XI. rednega zbora J. S. Z. m P. M. je spisal Louis Beniger.
Odtiske je koregiral Chas. Pogorelec in angleške pa John Rak.
Za priobčitev in tehnično razpodelbo sta uredila zapisnik Frank Zaitz in John Rak.
»lUiup
rsgm
j« mnenj«, ako bi pred zborom imeli v 0 rsspravo o tem vprašanju, bi nastala konfusij*- JSZ mora imeti dovolj široko j, da bo v nji prostora za vse. Večina jt- za nA*a zveza ostane v stranki. Vsi smo lahko in ako bomo tolerantni, bomo šli lahko z Itetom uspešno naprej. "Jj^tkovich govori o militantih in starogardistih Leader ni vet* socialističen list; podal se je fllkfijjki boj. Thomas je napravil vel za soc. j^tnko kakor pa Oneal ali Waldman. Zbornica iprejm« Jankovichev predlog, da se debata za-
Sgg.
Benedikt pravi, da moramo stoodstotno naprej ^ d lota sa pojačanje JSZ in upa, da bomo tudi todoč« ostali prijatelji ter sodrugi, ki bomo skup-
*	delovali ta nato skupno stvar, jot,, Spendal is Sheboygana je mnenja, da se ne
II uneli razburjati glede vprašanja, če ostanemo
•	stranki ali ne. Dasi je to vprašanje važno, je -rod nami tudi vprašanje naše zveze,)za katero garamo delati. —Justin Zaje je za to, da resolu-
ki jo je prej prečital Frank Zaje, ostane ka-j«, izostanejo pa naj iz nje pogoji o sabo-— Frank Zaitz pojasni, da bo rosolucija pred-'»tens v mimiografirani formi na jutrišnji seji nem delegatom skupno. John Rak verjame, da bo resolucija sprejeta. Nikdar ni bilo med našimi so-jrogi aentimenta za izstop iz stranke in ga ni tudi g^lj. Terčelj pravi, da je njegova izjava) ki jo j« prej podal, resnična in ima podlago. Frank Zaitz -uri, da »e ne skriva ničesar. Iran Molek vprašuje, če bomo več izgubili z iz-ali če ostanemo v stranki. Ako ostanemo, šli nekateri ven, če pa bomo sprejeli resolucijo s amendmentom, bomo ostali vsi. — Vidmar je pasajs. da ne bo resolucija sprejeta stoodstotno, ker as* na nekaj veže. Stranka mora imeti avtoriteto. Kako naj potem napreduje zveza? Sem tfen soc. stranke, ne pa militantov in ne starogar-distov.
frank Zaits predlaga,, naj zbornica preide na točko 24 (agitacija med Srbi in Hrvati). Sprejeto. Ta točka pride na dnevni red kakor hitro se govorniška lista izčrpa. — A. Zornik je mnenja, da le t mirno agitacijo bomo napredovali. On ve, da je Ovtn mnogo delal, zato tudi želi, da mu oprosti o bombastiki. — Louis Zorko pravi, da goli in za klub št. 27. Mi moramo ostati v itrsnki. Glede taktike: ako bi sprejeli predloženo resolucijo kakršna je, bi zveza padla v stagnacijo. Mi smo kompetentni, da napravimo jasno črto. Nasprotnike trockistov vprašam, kje so bili prej, ko so se bali stalinovcev? Mnogi ste takrat bili komuni-fti in ste sedaj v soc. stranki. Tako je tudi s trocki-sti. čemu se jih bi bali! Mi imamo večino in jih la-hko izključimo, če je treba. Enotna fronta je edina po«, d« se vdpomorc sedanji situaciji, Ako bi bil izgled, tedaj bi bil za skupno akcijo s komunisti.
Nosa agitacija med Hrvati in Srbi
Govorniška lista se s tem izčrpa in zbornica preide na točko 24, pod katero poroda s. Maslach namesto B. Stojanovicha: Jugoslovanska socialistična zveza je dsnes takorekoč le še slovenska sekcija. Prizadevala se je že mnogokrat, da se bi za sodelovanje pridobili v večjem številu tudi Srbi in Hrvati. Mi?smo poskušali na razne načine, da se bi sginteresirali i srbski i hrvatski delavci za socialistično gibanje, pa nismo uspeli. JSZ nam je že voikrat sla na roko pri teh poskusih. Sedaj smo zopet sklenili, da se napravi še en poskus, da se orga-aWsaj<> naši srbski in hrvatski delavci v soc. stran-ii sod okriljem JSZ. Zveza nam dala vso kooperacijo s svojimi odseki vred. Treba je, da se ta ■Misebojna vzajemnost razširi in nadaljuje ter izpopolni da bomo kos našemu delu ter da bomo končno uspeli pri organiziranju naših delavcev v soc. stranki.
Chavich govori o istem vprašanju in pravi, da je JSZ z ozirom na srbsko in hrvatsko sekcijo le na papirju. Kajti v resnici ni ne srbske ne hrvatske aokcije, ampak le slovenska, ki ji gre vse priznanje. Med Srbi ni zanimanja za socializem, dasi bi »oralo biti. Isto velja i za Hrvate. Srbski delavci bi morali dobiti pomoč od JSZ, da bi kaj zgradili.
Godina izvaja, da mi jim bomo dali pomoč le takrat, kadar bodo sami hoteli in vprašali, da jim fremo na roko. Mi bomo to radi storili, kar smo ie večkrat v preteklosti. Glavno je, da se oni zainteresirajo za soc, gibanje.
Ladevich verjame, da kadar organizacija ne more izvesti svojih dolžnosti, potem je ležeče na posameznih članih, da pristopijo v stranko direktno. Mi ne smemo bojkotirati soc. stranke. Njegovo mnenje se razlikuje od mnenja ostalih dveh srbskih sodrugov v tem, da on verjame, da se mora delati z lastnimi (domačimi) delavci direktno. Nikar ne poskušajte vzbuditi zanimanje med ameriškimi delavci kot so sedaj orientirani. Delo JSZ je med Slovenci.
Pogorelec se prav nič ne čudi, da se srbski delavci »e morejo organizirati. Vsa vera v delavsko gibale, vsa virilnost je posla. Med nje se je naselil defitizem. JS& prispeva več soc. stranki kakor katera druga federacija. Treba je vedeti, da med »trsti zelo delujejo komunisti. Trošenje denarja *s tovornike iz starega kraja, ki bi nastopali med Srbi in Hrvati, ne bi prineslo uspeha.
Predragovich poda sliko situacije srbskih in hr-. 'tih delavcev. Izgleda, da je s. Ladevich izgu-W voe upanje, kar pomeni izgubo upanja za vsako •npsaizacijo. Pred desetimi leti je bilo naše gibanje dokaj živahno. Glede dobitve govornika iz sta-kraja je mnenja, da bi ta način bil uspešen. ™ka sekcija ima seCaj v svoji blagajni nekaj katerega se bi lahko v te svrhe porabilo. 8noy predlaga, ds se suge3tije srbskih sodrugov P£edW>žjjo bodoči eksekutivi v razmotrivanje. — **tkovich protiprediaga, da se posveti več časa T*" Problemu in da se ne odlaša s predložitvijo •ksekutivi. Predlog sprejet, ^ključek seje ob 6:30 popoldne.
Zorko, predsednik. Louis Beniger, zapisnikar. Ckas. Pogorelec, tajnik.
Peta seja 5. julija dopoldne
1* predsednika sta nominirana Filip Godina in 2*nk Alesh. Godina sprejme. Za dva podpredsed-so nominirani Kobi, Snoy, Vidmar, Angela
Anton Zornik, Yerant in Terčelj. Sprejmeta in Yermnt-
■•Fisnik tretje in četrte seje se sprejme v celoti. Jamica osvoji Jsnkovičev predlog, da vsak pri-Ej* *l*gnt govori le enkrat k vsakem pred-
NADALJEVANJE SPOREDA
**feljuje se z razpravo med Hrvati in Srbi.
KrC.uw1t,,la<'h iroVori ° Odno**i'h med srbskimi, stskimi in slovenskimi sodrugi. Poudarja, da
7»H)venski člani že veliko storili, da se bi zani-"je med Srbi in Hrvati za soc. stvar poživelo. lie III* n* oziroma slovensko sekcijo, da poŠte nfnVOril. e nt nJihov« 'hod* ter v vseh ozirih i*;rfJ jooperira s srbskimi in hrvaškimi sodrugi. imeli	U	konference, ki smo jih
« prosvetaši, katere smo skušali pridobiti sa
sodelovanje z našo zvezo, in s tem bi dobila tudi srbska sekcija glasilo v svojem jeziku, ftkušali tmo z organizatorji in 1. J 1*32 miio izdali velik letak v srbohrvaščini in ya razposlali po vseh Zed. državah,' toda vsi ti apeli niso dosti zalegli, kajti kar je med Hrvati radikalcev, so v komunističnih klubih, drugi, na primer prosvetaši in bivši hrvatski komunisti, pa so se iz delavskega gibanja umaknili in se udali brezbrižnosti. Nato Zaitz predlaga:
Udruženje broj 20 naj skliče posebno konferenco v svojih prostorih na Clybourn Ave., na katero naj povabi tudi somišljenike, ki jih imajo srbski sodrugi med Hrvati in Srbi. Te konference se naj zaeno udeleže člani odborov JSZ in obdržujejo ob tej priliki v lokalu srbskih sodrugov sejo z njimi In potem svojo sejo, če bo morala eksekutiva JSZ sprejeti kake nu^ne zaključke z ozirom na agita-cijo med Hrvati in Srbi. O datumu te konference se naj povabljene člane in odbornike JSZ pravočasno obvesti. Predlog podpiran.
Godina k temu izvaja, da Slovenci smo za sodelovanje s srbskimi sodrugi in pripravljeni pomagati, toda iniciativa za sklica-vanje shodov in za prireditve nied njihovim narodom naj pride vedno z njihove, ne pa z naše.strani. Kajti mi sami tudi pri najboljši vujji Hrvatov in Srbov ne bi mogli organizirati v hrvatski in srbski socialistični sekciji.
Frank Udovich je mnenja, da mi njim lahko le (»omagamo, oni sami pa morajo z delom začeti.
Angela Zaitz pravi, da čas beži, kajti to je zadnji dan zborovanja, pa imamo še važne predmete pred seboj, na primer Rdeče sokoliče (Red Falcons), in že ta predmet je važi n toliko, da mu je tre«ba posvetiti več časa. Vprašanja agitacije med Srbi in Hrvati tu ne bomo rešili. Naj se skliče posebno konferenco, kakor je predlagano, in srbski sodrugi naj na nji izdelajo načrt, ki ga bo mogoče izveati. Sodelovanja od nas bodo deležni v polni meri.
Zorko pravi, da soglaša s temi izvajanji.
Benediktov predlog, da se debata zaključi, sprejet.
Zaitzev predlog za sklicanje konference z Go-dinovim dodatkom sprejet.
Nase publikacije
Preide se na točko.Naše publikacije (V. del sporeda, 13 točka).
Pogorelec referira o publikacijah JSZ in poudarja, da so iste zelo važnega pomena za naše gibanj?. Obenem se zahvaljuje ža sodelovanje vsem z upanjem, da se bo to harmonično in koristno delo med društvi, klubi in Prosvetno matico nadaljevalo. Ali naj se radi bojev, ki so zadnje čase nastali v soc. stranki, tudi mi pričkamo? Mi moramo delati med našim narodom za pojačanje dela, ki ga vrši JSZ. Na vsak način bi moral Proletarec bolj napredovati, toda kakor sedaj izkazujejo podatki, sc v tem oziru ne moremo pohvaliti. l*ahko pa se pohvalimo z uspehom, ki ga imamo z Majskim Glasom, ke»- se izplačuje, tako tudi Družinski koledar. Prav tako bi lahko izkazoval prebitek tudi Proletarec, če se bi vsi sodrugi v k'ubih in društvih bolj resno zavzeli, da mu pridobijo več naročnikov. Stvar ni tako težka kakor se zdi. Treba je iti na delo, pa bomo imeli uspešen rezultat.
V zvezi s tem Pogorelec poda statistično poročilo o stroških in dohodkih Proletarca.	* %
GOSPODARSKO STANJE LISTA
Dohodki Proletarca na naročnini in oglasih leta 1935 so bili $5,042.32, stroški pa $7,902.69, kar zna^i, da smo imeli deficita v prošlem letu $2,860.37. Krili smo ga v glavnem iz prebitka od koledarja. Majskega (»lasa in prostovoljnih prispevkov v .tiikovui food lista. I>ohodki, s katorimi krijemo deficit, niso redni, niti vedno enako visoki. Glavni dohodki na katere se mora vsak list opirati so naročnina in oglasi. Gospodarsko stanje pri listu e je zadnje leto nekoliko izboljšalo, tudi na številu naročnikov smo napredovali, vendar pa še ne v toliki meri kot bi bilo potrebno, da se bi list izplačeval iz svojih dveh glavnih virov, to je, naročnine in oglasov. Dolga je imel fist 30. junija 1936:
Jugoslov. stavbinskem in posojilnem društvu na posojilu...................:...........$
Slovenskem del. centru na posojilu..........
Osobju v uradu na plačah..........................
915.00 300.00 940.00
Skupaj..........................................$2,155.00
Kot je bilo že poročano, smo si bili 1. 1933 izposodili pri Jugosl. stavbinskem in posojilnem društvu $1,500. Posojilo jamči stavbinski fond JSZ. Na to posojilo smo do konca junija vrnili $585.00. Poleg teba nam je bil tudi odbor Stavbinskega fonda JSZ posodil ob istem času vsoto $356.00, na račun tega dolga smo plačali $56.00. Ostalo vsoto $300.00 zdaj dolgujemo Slov. del. centru. Stavbin-skemu društvu plačujemo po $23.75 mesečno z obrestmi vred in se te obveznosti kljub vsem pote-škočam redno plačujejo, dočim nam Slov. del centru do danes ni bilo mogoče plačati več kot že zgoraj omenjeno. Drugi računi, to je za tisk lista, plače, itd. se plačujejo večinoma redno vsaki mesec.
Referent nadaljuje. Kriza je zadala hud udarec nagemu gibanju. Vsekakor pa je treba z našo agitacijo naprej. Treba je več zanimanja. Potovalne turneje so se še vselej izkazale uspešne. Pred dobrim letom sem šel na zapad in dobil sem lepo število naročnikov (nad 200), prodal pa tudi lepo število knjig in brošur. Turneje so dobre in jih je treba nadaljevati. — Družinski koledar postaja čezdalje bolj priljubljen. Razpečava se izvrstno. Majski Glas si je pridobil med ljudstvom moralni uspeh, obenem pa tudi finančni. Vse izredno delo za te publikacije se izvrši brezplačno. In to delo izvršijo v glavnem le tri osebe v uradu ter sotrud-niki ia agitatorji. Največ dela odpade na urednika. Kajti jmleg vsega izrednega dela, ki nastane z Družinskim koledarjem in Majskim Glasom, mora skrbeti, da redno izide Proletarec. za katerega treba preskrbeti dovolj izbranega ter raznoličnega gradiva. Večkrat me ta ali oni vpraša, zakaj nič ne napišem za Proletarca. Rad bi to storil, toda z delom sem preobložen tako, da ni mogoče.
Kar se nas tiče, je najboljše, da razpravljamo o naših zadevah. Centralna organizacija je važna za napredek in nadaljevanje. V ngleški sekciji Proletarca ste lahko opazili, da je ta sekcija dobra l>o vsebini, tako v originalih kakor v ponatisih. Važno je, da vselej in pevsod izrabimo velike in večje proslave naprednih organizacij za širjenje naših idej in interesov. I«ahko bi bili kaj storili na idor.-ski proslavi v tem oziru, pa nismo. Upam, da v bodoče bomo porabili vsako priliko v korist JSZ.
Frank Zaitz referira o istem predmetu: naše publikacijo, pomen Proletarca, koledarja in Majskega (Jlasa za naše delavstvo. Pred leti je bilo v navadi, da je Proletarec dobival precej oglasov od klubov in društev, sedaj ni več tega. Takrat so oglašali tudi trgovci, ki sedaj ne oglašajo. Torej je treba poiskati druge vire, druge dohodke. Vsekakor je ts stran Proletarca važnega pomena. Pred ustanovitvijo dnevnika Prosvete je imel Proletarec vrsto sotrudnikov, sploh jih je imel največ, potem pa se je njih število pričelo krčiti. V angleški sekciji Proletarca je Donald I/otrich vztrajal precej let, zadnje čase pa je zaposlen in nima več toliko časa na razpolago, da bi redno nadaljeval a svojo kolono. Mary Jugg piše zanimive članke in vodi
svojo kolono za naraščaj in za ženske. Noben pokret ne more uspevati brez svojega glasila. In Proletarec je bil ves čas svojega obstoja velikegs pomena za naši* delavsko gibanje. Vodil je vedno boj proti reakciji 1n ignoranci. V Proletarcu vzame precej prostora sgrtstorično grsdivo. Prostora je vedno premalo*' zato morajo konferenčni in drugi zapisniki večkrat čakati po tedne predno pridejo na vrsto.
Polemične dopise skušamo v Proletarcu ublažiti, četudi se nam to vselej ne posreči. Eksekutiva je dovolila uredniku, da drii strasti ven is Proletarca, kar je pošteno sa nas kot socialiste in kot ljudi. Polemika v glasilu o frakcijskem boju bi škodovala našemu gibanju in Proletarcu. Strasti moramo ns vsak način krotiti na inteligenten način. Le na ta način bomo napredovali. — Družinski koledar je uspešno delo v našem gibanju. Naš koledar ims število sotrudnikov, in tudi v starem kraju ima ugled kot edina slovenska ameriška publikacija, ki prinaša zgodovinske podatke v spisin in v statistični obliki o udejstvovanju slovenskega ljudstva
v	tej deželi. Pred par leti sem šel v Minnesoto, potem dvakrat na zaimd, da sem nabral podatke za gradivo v koledarju, in to na lastne in ženine stroške. Seveda take počitnice niso najboljše, toda delo je treba izvršiti.
Majski Glas je dosedaj bil uspešen vseskozi, tako po izbranem gradivu kakor v drugih ozirih. Pri takem delu je treba agitatorjev, da se publikacija razširi med čim večjo mas«). To velja predvsem za Proletarca, ki mu je treba ohraniti naročnike. Proletarec bo šel naprej, tako tudi ostali dve publikaciji. Delal bom še naprej za vse tri publikacije,
vi	sodrugi pa se odločite, da nam boste pomagali. Naš napredni Cleveland bi se moral bolj resno oprijeti dela sa naše publikacije med starimi naseljenci in med mladino. Ponosem sem na naše sodruge in sploh vse, ki delajo v naaem gibanju. In če gremo z ognjem naprej, bo šlo naše delo za socializem tudi naprej. Naše glssilo in naše publikacije morajo uspevati.
John Rak predloži referat o delu za naš tisk med mladino, ki se glasi:
(Rakov referat je priobčen v angleškem delu tega zapisnika.)
H koncu svojega referata Rak doda, da angleška sekcija v Proletarcu je selo važnega pomena za našo mladino in naše gibanje sploh. Zato je potrebno, da daste Proletarcu in mladini vso podporo in oporo, da bo šla z vami naprej.
Anton Zornik: najvažnejša točka zbora je Proletarec. Delal bom do konca svojih aktivnosti za Proletarcs, posebno če bo več kooperacije. Zapomniti si pa moramo, da moramo delati skupno. V Evropi fašizem dviga svojo glavo na vseh koncih in lahko se tudi zgodi, da pride na površje tudi v Ameriki in nam uniči Proletarca ter vse delavsko časopisje. Toda mi moramo trezno in zmerno na-prej.
Frank Udovich: Mi delamo za naše publikacije v Chicagu kolikor pač moremo. Nekateri pišejo zanje, drugi nabiramo oglase in naročnike lUl. Če se bi bolj zavzeli za dtlo, bi gotovo imeli tudi več uspeha.
Radelj: Naš Proletarec mora ostati, toda zapisan je smrti, kot vsi časopisi priseljencev, kajti tako bodo zahtevale razmere v bodočnosti. Do takrat pa mu moramo dati vso oporo, kajti sedaj ima se trdne pogoje, da se raaširi in napreduje. V Mil-waukee smo se na nekak nov način organizirali za povečanje Proletarca. če bo uspeh, bomo videli. Kakor izgleda bo in upam da bo. Pri tem pa moram omeniti, da je treba v listu od časa lo časa dati priznanje tirftim, ki za list delajo. To je važno in dobro vpliva na prizadete. Drugi so dobili priznanje, ne pa on.
PRIREDBE V KORIST PROLETARCA
>
Garden: Deficit pri Proletarcu pokazuje in dokazuje, da klubi niso tako aktivni kakor bi morali biti in kakor bi lahko bili. Vsi klubi bi v tem oziru morali pokazati več aktivnosti za Proletarca. Vsako leto bi morali klubi prirediti vsaj eno prireditev ali veselico v korist Proletarca. V Chicagu prirejamo Ive veselici na leto v ta namen. Isto bi morali storiti v drugih naselbinah. Glede agitacije naj omenim le to, da je za naše gibanje važnega pomena. Agitator, ki gre od naselbine do naselbine, lahko losti koristi listu. Toda, če nimamo človeka ali stalnega zastopnika, tedaj ni vredno o tem govoriti iK diskuzirati. Vsi skupaj se moramo zavzeti, da bo Proletarec napredoval.
Tajnik naznani, da se bo zbornica slikala ob 11.45 pred dvorano Havliček. — Angela Zaitz naznani, da se vsi delegatje in gosti vabijo h kosilu v .spodnje prostore takoj po končanem slikanju. —-Vider povabi delegate, naj med 12, in 1, uro pridejo v poslopje SNPJ, da si ga ogledajo. Filip Godina, predsednik. Louis Beniger, zapisnikar.
Cha*. Pogorelec, tajnik.
Šesta seja 5. julija popoldne
Predsednik Godina otvori šesto in zadnjo sejo XI. rednega cbora JSZ ob 1:15 popoldne. Nadaljuje ae s sporedom.
Slovenski delavski center
K VI. delu sporeda, 14. točka, Slovenski delavski center, poroča tajnik te ustanove Frank Zaitz. Konstatira, da smo vzlic krizi in vsakojakim težko-čam uspeli tudi s skladom, ki naj nam bi omogočil lastne prustore. Sedaj jih imamo. Poslopje na So. I*awndale Ave. in 23. ulici smo kupili zadnjo jesen, urade pa smo preselili! vanj januarja to leto. Naš namen je ustvariti v tem poslopju resnično družabno in zborovalno središče našega članstva in drugih naprednih Slovencev.
Podal je nato finančno poročilo, ki se glasi:
V prošli polovici leta — to je, od 1. januarja do 30. junija 1936 — oba datuma vključena, so znašali dohodki in stroški Slovenskega delavskega centra kakor izkazuje naslednji pregled:
DOHODKI:
Vplačila na delnic«..................................$	595.00
Najemnina ^Korane......................................................................255.20
Najemnina uradov .....................................................................175.00
Družabni klub Sloven»lu center..............................300.00
Prejeto aa prodano pohištvo..........................................135.93
Obresti od JBLA ...................................... 96.00
Prispevki v podporo Slov. dal. cantru....... 96.44
Proletarec plačal na posojilo................... 56. 00
Posojilo kluba it. 1 ......................................................................100.00
Skupaj prejemkov v šestih mesecih........ $1,632.57
Prenos od 31. dec. 1935.................. ...... $ 300.23
$2,132.50
KOLONA ZA ŽENSKE
Vidmar: Mi moramo dobiti oporo pri ženskah, kakor jo imajo v ženski organizaciji SŽZ, a seveda v smislu soc. idej, ne pa na podlagi klerofašizma. Za tako gibanje med našim ženstvom pa bi morali imeti zmožno voditeljico. V Proletarcu bi morale naše ženske imeti svoj, ženski kotiček. Mary Jugg vrši dobro delo v anglešični, ampak med nami je še vedno zahteva za slovensko gradivo, zato se naj bi uvedel ženski kotiček ali kolona, v kateri bi razpravljale ženske o svojih problemih s stališča delavske žene in socializma. Potem bomo imeli več uspeha in več zaslombe med našim naprednim ženstvom.
J. Ovca: V Springfieldu imamo razne potežkoče kar se tiče našega tabanja. Imamo ražne tipe ljudi, Ui se skrivajo tudi pri listu progresivnih rudarjev. Naš klub stori kar pač more v korist Proletarca, Majskega Glasa in Družinskega koledarja. Toda naše delo je omejeno na majhno število naprednih rojakov in rojakinj. Poleg tega pa so razmere slabe in izgledi niso nič kaj razveseljivi.
Benedikt: Moje mnenje je, ker je v Proletarcu pomanjkanje prostora, da se v zapisnike vključijo !e važni zaključki, ne pa detajli z imeni predlagateljev, podpirateljev in', navajanji diskuzij v podrobnostih.
John Zornik: Mi moramo imeti inteligentne zastopnike. Skušnje nas učijo, da so le taki zastopniki lahko najbolj uspešni pri agitaciji. Dobro bi ludi bilo, da se dobi v naselbino vsakih šest mesecev potovalnega zastopnika ali govornika, kar bi /selej imelo dober uspeh za Proletarca in ostalo naše gibanje. — K temu vprašanju govorijo in nagajajo svoje izkušnje in priporočila sledeči delegati: Yerant, J. Zaje, M. Tek vutz, Matkovich, Brat-covich, žlemberger, Terčelj, Oven, Rak, Zorko in Irugi. Oven je mnenja, da se bi morale prirejati prireditve v korist Proletarca, Kobi navaja razne poteškoče v Minnesoti, Jankovich govori o svojem lelu v Clevelandu.	, ^^jgatSk
GARDNOV PREDLOG
Anton Garden predlaga, da enajsti zbor JSZ nalaga vsem klubom ter jih urgira, da vsako leto priredijo vsaj eno veselico, piknik ali kaj podobnega v korist Proletarca. Predlog sprejet.
Dnevnice
Tajnik Pogorelec pojasni, da bo moral pripraviti gotovino za dnevnice, preje pa mora zbor skleniti, kolikšne naj bodo. Do njih so upravičeni referenti in člani odborov JSZ, delegati klubov in konferenc pa dobe voznino. Dnevnice jim plačajo organizacije, katere so jih poslale.
Auguštin predlaga, da se plačajo dnevnice odbornikom in referentom po $5 in vozni stroški. Sprejeto.	___ . _
$270.26 299.62 $
$201.40 .. 164.32
Skupaj...........................
STROŠKI: Matertjal sa sploina popravila
in predelave ........................
Plače pri popravilih ..............
Materijal aa predelanjo klati
v Club Room ...................
Plačo ........................................
Elektrika .................................................
Plin ............................................................
Prostor sa balincanje materijal in plača..
Premog ....................................................
Stroški s vrtom........................................
Hišna potrebščine .............. .....................
Kuhinjska oprema....................................
Čiščenj« ....................................................
Jug. stav. in pos. društvu na
glavnico ...................................$246.02
Obresti ........................................ 267.02...... 515.04
Poštnina, telefon itd ............................................................6.92
Pisarnišk« potrebščine-....,......................... 17.06
Lawndale Nat. Bank sa čekovno poslušbo	6.12
Davki sa vodo itd................. ..........................14.04
Napis nad glavnim vbodom ..............6.00
Za prevos opreme ....................................................................9.00
570.06
365.72 46.06 5.59 151.32 69.20 8.9« 114.06 66.26 99.36
Skupaj .................................
V blagajni 30. junija 1936.
$2,096.77 $ 36.03

$2,132.60
IMOVINA DNE 30. JUNIJA 1936: Čekovni račun v Lawndale Nat'l banki $ 36.03 Vloga v Jugoslovanskem stavb, in pos.
druitvu ................................................ 6,500.00
Millard Stat« banka (v likvidaciji) ..........................................$156.51
Ogd«n Stat« banka (v likvid.) 453.62 Posojilo ProUtarcu.................... 300.00 942.36
„ $7,476.36
V tem pregledu imovine niso vključene vsote, ki *mo jih izplačali JSPD na glavnico in za obresti, ne kupna cena poslopja in stavbišč, ki jih posedujemo. Ti-podatki bodo v letnem računu.
Obveznosti S. D. C. znašajo 30. junija 1936 sledeče vsote:
Jug. stavb, in posojilnem društvu............$6,900.00
Dolg delavcem na plači............................ 34.50
Klubu št. 1, posojilo.................................. 100.00
Električni ventil....................................... 45.00
Skupaj obveznosti................................
....$7,079.50 398.86
Enaka vsota kot gori.................................$7,478.36
Najemnine za dvorano smo prejeli od meseca novembra do konca junija t. l.,$359. Delnic je bilo v istem času prodanih u. $822.82.
Za popravila in predelave smo izdali od novembra 1935 do konca junija 1936 $1,429.18. Od tega je bilo porabljenih okrog $50 za novo ograjo (les, barve in plača), nad $100 za balincarski prostor, ostala vsota pa je bila porabljen^ za predelave v notranjosti poslopja.
Proletarec in JSZ sta v prošli polovici leta plačala $175 stanarine. Družabni klub Slovenski center je prispeval v prvi polovici te*a leta za kritje stroškov s predelavami $300, oziroma ves svoj prebitek. V začetku julija je prispeval nadaljnih $125, skupaj $425. Ta klub šteje zdaj kakih 130 članov. Podrobni podatki o Slovenskem delavakeim centm se priobčujejo od časa do časa v Proletarcu..
Poročilo tajnika Fr. Zaitza sprejeto na znanje.
Mladinski odseki J. S. Z.
Preide se na VIII. del sporeda, 16. točka, "Udej-stvovsnje mladinskih odsekov v našem gibanju". Referira John Rak (njegovo poročilo je v angleškem delu tega zapisnika.)
ESTOK MENTONOVA KRITIKA
Estok Menton pravi, da ni dal Rak v svojem referatu nikakih nasvetov, da se bi poslužili nove taktike v našem gibanju z namenom, ds bi razširi naše delo v vseh njegovih opredeljih. Pomniti moramo, da med staro in novo ali mlado generacijo so razlike, različni inUresi. Mi razumemo predvsem le jugoslovanski socializem, ne pa ameriškega. Mi se izoliramo, in sedaj pa nekateri še celo hočejo, naj bi izstopili iz soc. stranke, nadaljevali pa da bi le kulturno delo. Toda ko^a bomo vzgajali in kulti virali? Sami sebe? V DetroKti ne prispevamo k soc. gibanju mnogo. Od časa do časa priredimo kakšno igro in pri tem ostane vse naše gibanje. Vedeti in zavedati «o moramo, da socializem je mednaroden, ne naroden. Na vsak način moramo hiti — in celo bolj kot do«edaj — s soc. stranko v vseh ozirih.	. ^
DELO SOC. PEVSKEGA ZBORA "ZARJA"
Betty Bo ga ta y predloži svoj referat o delu Zarje in kluba št. 27 ter o aktivnostih in pomenu mladin-»kega odseka. (Njeno poročilo je v angleškem delu
s^pisnika.j, ___j___■	--— > ----—
K svojemu poročilu dodaja, da moramo opustiti osebnostne mržnje in boje v stranki ter da moramo žrtvovali še mnogo drugega bolj važnega v našem livljenjti v prid socializma in soc. stranke ter našega gibanja sploh. Poročilo se sprejme na znanje.
NAČINI AGITACIJE MED MLADINO
Oscar Godina s kratkim uvodom zbornici predloži referat o vprašanju, kakšne taktike se je treba poslužiti, da se pridobi mladino v angleške ali mladinske odseke J<SZ. (Referat priobčen v angleškem delu.)
Govornik poudarja važnost unionizma in vseh drugih udejstvovanj, ki so koristna delavstvu, posebno pa soc. gibanju. Mi moramo biti zmožni voditi naša podjetja, ako hočemo voditi podjetje vlad. Sodelovanje je zelo važno. Omenja angleški sekciji Prosvete in Proletarca, ki sta dobro ogledalo našega mladinskega gibtnja. Potrebno je, da bi v angleščini Proletarec t<<iensko prinašal gradivo zgodovinskega pomena iz našega lastnega gibanja, kar bi zelo zanimalo našo mladino in jo pomagalo pritegniti k našennu delu. Poročilo se sprejme na znanje.
MLADINA IN BRATSKE ORGANIZACIJE
Donald Lotrich predloži svoj referat o vlogi, ki jo igrajo tu rojeni Slovenci v bratskih organizacijah in v delavskem gibanju. (Priobčen je v angleškem delu zapisnika.) Vsi ti referati se sprejmejo na znanje.
Sledi razprava o predloženih referatih, v katero poseže Zornik, ki poudarja važnost mladine v našem gibanju, dalje Kamnikar, ki pravi, da se bi moralo v naše gibanje uvajati atletika le zato, da se .pridobi mladina. Zorko je mnenja, da je bolj važno vprašanje, kako mladino obdržati kakor pa kako jo pridobiti. Pri nas smo imeli že tri poskuse in sedaj izgleda, da se ibo delo obneslo. Glavni urad bi morsl posvetiti več časa temu problemu. Brez vodstva ni nič. Dober voditelj dober uspeh. Treba je soc. šole. Angleško poslujoča društva bi bilo tre<ba uvajati v soc. literaturo in tiskovine.
Mary Jugg: Govorim kot socialistka. Morda bom malo osobna. Toda, ali mi vselej prakticiramo kar učimo? Na društvenih sejah, kjer je lepa prilika, niso socialisti, tudi če bi lahko bili in bi morali biti, medtem ko so na socialističnih sejah socialisti in še celo militanti. Ali je to logično?
OVIRE IN TE2AVE V AGITACIJI MED MLADINO
Alice Artach: Mladinski problem je težak. Kako mladino pridobiti in jo obdržati, to je težko. Vsekakor ji moramo nuditi nekaj, kar jo bo pritegnilo k nam, v naše gibanje. Druge poti ni. Mladina je dostopna našim idejam, toda treba ji je to stvar razjasniti. Vsaka organizacija ima pred seiboj svoje mladinsko vprašanje, tako ga ima tudi JSZ. Treba ga je rešiti na najuspešnejši način.
Potrebno je, da bi vsak mladinski kluib obdržaval vsaj eno večjo prireditev na leto, na katero naj se bi ipovaibili sodrugi in somišljeniki iz drugih naselbin, da bi prisostvovali na taki prireditvi. Recimo, da se bi aranžirala debata o kakšnem vitalnem ekonomskem vprašanju ali pa da se bi priredil kulturni program. — Poročilo, ki ga je podala sodružica Betty Boga ta y o aktivnosti njihovega kluba in o prejšnjih aktivnostih drugih mladinskih klubov pokazuje, da je vitalno, potrebno in zaželjivo, da se prirejsjo take večje prireditve. Napredek in delo vsakega mladinskega kluba se nagiba k uspešnim, vrednim in iplodonosnim rezultatom po vsaki večji prireditvi, posebno pa še po zboru JSZ. Poročilo o mladinskem gibanju pri klubu št. 27 kaže, da so bile njegove aktivnoeti uspešne v letu po zboru JSZ. To pa vsled tega, ker jih je poživelo in jim je dalo več navdušenja in korajže. Leto pozneje pa se spet kaže vsa drugačna slika, ki ni prav nič razveseljiva. Vsi načrti so pozabljeni in pridobitve zgubljene. Zato pa je priporočljivo, da bi prirejali take letne veselice za vsak mladinski klub, tako la bo navdušenje in dobra volja za delo ostala od !eta do leta.
Ovnu se zdi, da je med našo mladino morda prežeč zanimanja in dela za podporna društva, predvsem za SNPJ in morda premalo za socializem. Mladina se mora učiti socializma sedaj, predno do-aste v zrele može in žene.
John Rak povdarji, da je mnogo odvisno v pri-lobivanju mladine v naši taktiki ih nastopu. Oboje te mora med nami spremeniti, ako hočemo imeti /eč uspehov. Na vsak način pa moramo dati mla-lini nekaj dobrega s principi, tako da ibo razumela naše težnje, naše delo in delo soc. gibanja aploh.
r
Podporne organizacije
Preide se na X. del sporeda, 19. točka, "Kakšna naj bo taktika socialistov v podpornih organizacijah?"
VIDROVO POROČILO
Prvi referent k temu predmetu je Fr«d A. Vid«r. K uvodu izvaja, da imajo podporne organizacije pred seboj drugačna vprašanja kot pa socialiaitčna stranka. To je dejstvo, ki ga moramo upoštevati, če hočemo biti tolerantni drug z drugim in ako hočemo uspeti.
Izjavil je, da ni šel še nikdar preko socialističnih principov ne v podj>ornih društvih, ne drugje, toda delal je vedno s stališča splošnih koristi. Ostalo Vidrovo poročilo se glasi:
TAKTIKA SOCIALISTOV V PODPORNIH
ORGANIZACIJAH Kakšna naj bo taktika socialistov v podpornih organizacijah, je vprašanje, o katerem bi se dalo obširno razpravljati. O tem imamo najtorž tako različna mnenja, kakor se razlikujejo vprašanja ter odgovornosti posameznih sodrugov v bratskih podpornih organizacijah. Nestrpnost nekateiih strankinih članov je, da bi se morali sodrugi v imenovanih ustanovah držati strogo teorij soc. strante. Večkrat jih dotični sami tolmačijo, drugi pa smatrajo, da niso za »vojn dejanja v podporni organizaciji nikomur odgovorni. Toda mnenja prvih kot drugih so ugrešena! Kakor se ne da vse gladko ix-vajati po predpisih in zakonih soc. stranke med sodrugi samimi v stranki, tako ir. še težsvnejše je to mogoče doseči med člani bratske podporne organizacije, med katerimi prevladujejo različna politična mnenja. To pa seveda še ne opravičuje nobenega sodruga, da bi moral vbaš radi tega, ker niso vsi člani v podporni organizaciji člani socialističnega prepričanja, tudi on pozabiti na svoje soc. prepričanje. Dolžnost socialistov je vedno in povsod zastopati delavsko načelno stališče, se boriti za splošne ljudske interese, poštenost in demokracijo ter pobijati laž in krivico. Taka taktika je v soglasju s socialističnimi principi.
Sodbe, ki se tu in tam čujejo, da se z udejstvo-vanjem sodrugov v podpornih organizacijah zanemarja delo za stranko in socializem, nimajo pod lage, ker podporne bratske organizacije se temeljito ločijo od navadnih insurance družb in so ljudske ustanove. »S tolerantnostjo, aktivnostjo in premišljenim delom med člani podpornih organizacij se da še mnogo doseči zs naše ideje, zsto bo potrebno, da se s tem nadaljuje. Več tega razsvetljenja bo tre>ba posvetiti naši mladini tudi v teh ustanovah, katera do sedaj — razen nekaj izjem — še ne kaže tiste volje v interesu delavstva, kakor starejše članstvo. Kskor se je naše izseljence dalo
pridobiti za soc. idej tako ho tu pogoji, da »e za-intereiira tudi našo mladino, katera še ni pokvarjena in prežeta s predsodki do soclalistttnill idej.
Vidrov referat r prejet na znanje, nakar »ledi postavka "b" ta' točke sporeda, v kateri referira Frank Alesh. Predmet in v ob!na njegovega porodila he glasi:
KAJ 30 NALOGE SODRUGOV V PODPORNIH ORGANIZACIJAH
Socialistične naloge v pod|>ornih društvih je do-sedaj vsak sodrug |k> svoje tolmačil in jib izvrševal vsak |K> svojem pravilu. Večina naših sodrugov ae udejstvuje mnogo let v podpornih društvih te ali one jugoslovanske podporne 01 ganizacije. Do sedaj Ae ni imela Jugoslovanska socialistična zveza svojih zaključkov, jk> katerih bi se njeno članstvo ravnalo. Vedno smo prepuščali članom, da so se ravnali kakor je bila njih lastna volja, kar nam je v mnogih »lučajih škodilo, koristilo pa našim idejnim nasprotnikom, kateri so zelo radi izbegavali članstvo.
'Pripetilo se je, da so v društvu ene ali druge naselbine nastala nesoglasja, ki niso imela nič skupnega z našo propagando; za nje je zadostovalo, da »o bili v tem boju prizadeti socialisti, kar jim je dalo povod za glasno kričanje, da diktira člka-go iu povzroča v njih naselbini prepire. Ker imamo iz preteklosti izkušnje, da nam je bilo v nešteto sJučajih v škodo, ker nismo dajali navodil našim so-drugoiu in siniputičarjem, kar so nam nasprotniki očitali, jc priporočljivo, da ta »bor sklene, da *eJ>o to v dobeče vršilo in da le bomo po teiu sklepu tudi ravnali.
Priznam, da »mo z dosedanjo taktiko v m katera društva razširili našo idejo in ae lahko na članstvo teh društev zanesemo, medtem ko v drugih nismo prav nič pridobili, četudi je v njih včlanjeno lepo število naših članov in somišljenikov. Vzrok bo mogoče ta, kor »o bili v teh društvih socialisti broz-- brižni za razširjanje naše ideje in društveno vodstvo pa so rajše prepuščali nasprotnikom. Razume se, da del krivde za te slučaje noaimo vsi, ker nismo takoj tvb ustanovitvi naše zveze v tem vprašanju napravili zaključkov, kateri bi nalagali našim članom širiti našo idejo. l>a. nadomestimo, kar smo * vr preteklih letih zamudili, je potrebno, da se poskusimo vseh sredstev, katere imamo na raspolago, ter vseh naših ustanov, ki nam omogočajo širiti uašo idejo v podporna društva. ? Prosvetna matica je ustanova, potom katere lahko zanesemo našo agitacijo v društva, dasi potrebujemo finančna sredstva. Ni najbolj važno, koliko mesečno ali letno prispevajo v to ustanovo, glavno je, da ga pridobimo, pa če prispeva še tako malo vsoto. Zato bi nmmi v**k	delovati,
da pridobi svoje društvo v Prosvetno matico. Ker nam je dobro znano, kako težka agitacija je za nas v društvih, katera nimajo prav nobene zvezo z nami. članstvo teh društev je nam v vtčini sovražno, vemo, da vsaka i.gitacija med njimi je nemogoča. V tem oziru moramo dati priznanje komunistom, da so zelo spretni in bi ne bilo v škodo nam, če bi nekaj te spretnosti prevzeli od njih. Kdor je zasledoval taktiko hrvatskih komunistov poslednja leta, mi bo priznal, da so se zelo zanimali za podporna društva. Vsak pojav v eni ali drugi podporni organizaciji so vzeli resno, ter so ga spretno izrabili za svojo propagando. Potom svojega časopisja in letakov zelo dobro poučijo svoje člane in simpatičarje, kako naj nastopajo na društevnih sejah. Naše glasilo Proletarec je v tem oziru vedno storil svojo dolžnost, zakar se mu mora dati priznanje, četudi to ni bilo vselej po volji posameznikom. Tajništvo zveze pa je bilo do«edaj največkrat nevtralno, mogoče radi tega, ker zveza ni imela odrejenega sta!»šča. Zato priporočam, da se nalaga bodočemu odboru zveze, da daje v vseh važnih vprašanjih članom potrebna navodila in list naj pa kot do sedaj zastopa naše mišljenje.
KAKO NAJ SODRUGI DELUJEJO V DRUŠTVIH
Zelo važno je kako nastopajo naši sodrugi na društvenih sejah zato, ker od njih nastopov je odvisen naš vpliv in njih ugled. Predvsem je potrebno, da »e kolikor jim je mogoče izogibajo surovosti in robatih besed, potrebna pa je odločnost, kadar gre sa naše principe, ktr z odločnim nastopom in lepo besedo se pridobi simpatičarje našemu gibanju. Priporočljivo je tudi, da se sodrugi izo-gibljejo osebnosti in prepirov v društvu za oslovo senco.
Vsi vemo, da je agitacija za našo stvar uspešnejša pri društvu, katerega odborniki so naši člani, ali vsaj naši simpatičarji. Kadi tega je priporočljivo, da naši sodrugi prevzemajo društvene odbore, če se čutijo sposobne upravljati delo, katero jim nalaga od!>orniško mesto. Zavedati pa »e morajo, da naše gibanje zahteva od njih poštenost v izvrševanju vsakega odborniškega mesta. Ako »e ne čutijo sposobnim izvrševati kateregakoli odbornf-škega mesta, je priporočljivo, da ga ne sprejmejo, ker vsako nesposobnost našega sodruga vedno izrabijo nasprotniki proti našemu pokretu. Nalaga pa se sodrugom, da dajo pri izvrševanju odlborni-ških poslov vso kooperacijo svojim sodrugom.
To naj bo njih socialistična dolžnost, ker s tem pomagajo naši propagandi. Odprta beseda in konstruktivna kritika je vedno na mestu, kakor tudi priznanje za zasluženo delo. Skoda našemu gibanju pa je vsako sebično delovanje sodrugov v društvu, kakor je tudi to, kar smatrajo nekateri za sodnu-žno dolžnost, da za vsak prestopek strogo nastopijo proti sodrugu, proti nasprotniku za enak prestopek pa nimajo poiguma.
Mnogokrat se pripeti, da v društvu med sodrugi nastanejo nesporazumi, posledice tega občutijo tudi socialistični klubi. V takih slučajih je priporočljivo, da sodrugi skliče jo sestanek ter izravnajo medsebojne diference.
NALOGA ZA SKLICANJE POSEBNE KONFERENCE
Aleshev referat sprejet na znanje, nakar sledi razprava, v katero posežejo Bratkovič iz Kansasa, Benedict iz Michigana, Jankovich iz Clevelanda, irt'"Frank Zaitz iz Chicaga, ki pravi, da ta točka »poreda potrebuje obsežno diskusijo, za katero pa zdaj, ko se zbor bliža koncu, ni časa, zato predlaga:
XI. redni sbor nalaga eksekutivi »klicati posebno konferenco, ki se naj vrši bodisi v Chicagu, Mil« wevkeeju ali v Waukeganu, katere se naj udeleže vsi člani odborov JSZ in drugi člani ter somišlj:-niki, ki se interesirajc sa delo v podpornih orga« nisacijah. Povabi jih naj tajništvo v sporasumu s odborom. To konferenco XI. redni sbor	poob-
lašča določiti smernice, ki naj bodo veljavne in me-rodajne sa vse člane na tem polju našega udejstvo-vanja in našega dela.
Raspravo in sprejete smernice se naj objavi rr Prolctarcu.
Predlog soglasno spiejet.
Rdeči sokoliči (Red Falcons)
Mary Jugg predloži zbornici svoj referat o Rdečih sokoličth (Red Falcons) s primernim uvodom, ki »pada v področje gibanja našega naraščaja. Poročala je v angleškem jeziku. Njen referat je v angleškem delu tega zapisnika.
Sklenjeno, da se njeno poročilo sprsjme na znanje in »e ga predloži v razpravo posebni konferenci, ki bo razpravljala o točki, v kateri sta bila
na tem »boru referenta Fred A. Vider in Frank Alesh.
Militarizem, breme Evrope
Unijsko gibanje
21. točka zborovega nporeda določi poseben referat z na lovom "Unijsko gibanje v l»'t h kriz«' in aaš pokret", za referenta pa je določen Anton C J ir-den. Ker bi ta, t o (k a vzela več ("asa, kakor ga pa imamo Je na la-pflagt za vse druga* Je sklenjeno, da se referat objavi v Projetar u, ali pa v zapisniku, o smcruicah pa naj razpravlja in skltpa posebna konferenca nI eksekutiva.
SE NEKAJ POZDRAVNIH PISEM IN BRZOJAVOV
Tajnik abora Ohas. Pogorelec prečita brzojave in pisma finske federacije, ki pcjasnuje vzroke svojega izstopa iz soc. stranke, dalje pozdravni brao-jav, ki sta ga v imenu illioniske »oc. stranke podala Arthur McDovvell in Maynard C. Jlrucgei, pozdravno pismo slovenskega kluba brezposelnih, ki ga je poslal tajnik Simon T roj ar, in nekaj drugih.
Ženstvo in naša agitacija
Sledi 211. točka sporeda, "Naša agitacija mod
aenstvona". Poročevalka o nji je Angela Zaitz, ki v uvodu omenja, da ne bo kritizirala čikaških sodrugov in sodružic, pač pa Ih> govorila k pre lmctu, ki ji je določen, s prijateljskega stališča do vseh sodrugov in sodruiic.
Nato pravi med drugim:
Že marsikateri sodrug je v diskusijah v Proletarcu, ali pa na sejah, omenjal, da smo sami krivi, če ni več žensk navdušenih sa naš pokret.
IN) prošlih par referatih sem se v to. vprašanje še bolj poglobila. Predvsem v vzroke, ki seiu jih že enkrat na kratko omenila. -
Med moškimi ju med našim narodom v Ameriki, posebno v nekaterih raacttiinah, socialistična ideja močno razvita, pred leti pa je bila menda še b >lj.
V	takratnih letih se po evropskih nazorih, in bržkone (M) nazorih delavcev kjerkoli, ženske niso smatrale sa potrebne sodelavke v razrednem boju. Med socialisti so se ženske sicer udejvtvovalc tudi takrat in nekatere so si s svojim delom, s sposobnostmi in z bojevitostjo pridobile sloves, katerega jim nihče ne bi mogel dati. V socialistični stranki, v unijah in v revolucionarnih pokretih v Evropi, posebno v Rusiji, so se ženske izkazale za enakovredne in enako sposobne bojevnice, ako so jim okolščine dale priliko. Med nami navadnimi delavci pa je bila stvar druga. Moški so morali na delo v tovarne in rudnike, izkoriščanje pri delu jih je sililo v unije,
V	socialistično stranko in v izražanje nezadovoljnosti. Doma »o se počutiti ooij prosu- in »o U»I;ko bolj na glas izražali svoj protest z raznimi zabav-Ijicami. Organizirali so se, mnogi ne samo v unijah, ampak v socialistični stranki, žene doma pa so bik* v skrbeh: Kaj, če bo delo izgubil, so se Vpraševale in gledale strahoma v svoje otroke. Iz+rubiti delo pomeni bedo. 2e marsikje so mi ženske pravile, kako so morale s svojimi družinami pustiti hiše, ki so »i jih družine postavile, in pohištvo, ter se podati za delom kamorkoli.
Moški, ki je pristopil v socialistično stranko, je morda razumel, čemu je to storil, ne pa tako ženske, ker malokdo se je potrudil, da bi jim to razložil. Zato je bil on pripravljen sprejemati razna agitacijska dela. Zraven je prispeval za agitacijo, udeleževal se raznih prireditev in si naročal socialistične liste in brošure. "Ne vem, kaj bo moj stari počel s tem papirjem," mi je rekla žena nekega rojaka, "saj nič ne bere, a denar le razmetuje za to navlako!" Veliko sta se pričkala. On ji je rekel, "če bi kaj vedela, pa bi ne nasprotovala," ona pa mu je užaljeno očitala, da če on več ve, čemu ji ne pojasni, kaj koristi socializem nji in njunim otrokom. Na take očitke se je on ponavadi razjezil, češ, kaj bom pravil tebi in njim, ko nič ne razumete!
Tako je sam — po svoji neprevidnosti — podrl most med seboj in ostalo družino ter zanetil prepir, kakršen se ponavadi konča z moževim porazom na ta način, da se uda, ali t>a. da postane družini odveč posebno, ako nima takega dela. da bi mu prinašal dostojno plačo.
Moški sami so torej veliko krivi, da je med našim ženstvom morda manj socialističnih aktivnosti, kakor pa so si jih ustvarili med seboj.
Treba je tudi upoštevati težkoče, ki so jih imele naše delavske žene, posebno v prošlosti. Ne v starem kraju, ne tukaj niso imele povečini skoro nič ali pa je prav malo prilike za čitanje. In tisto kar so brale, po navadi ni bilo delavsko čtivo. če so bile zaposlene kot služkinje, so bile privezane na delo od zgodnjih ur do poznega večera. Mnoge, ki so"se poročile, so se ubijale z boarderji ih vse so bile vedno obdane » skrbmi za moža in otroke. In v takih okolščinah, tudi če niso bile verne, so si v cerkvah našle največ tolažbe in utehe — ali vsaj predstavljale so si, da je temu tako. Druge — mnoge druge žene pa so rekle svojim možem: Kaj so ubijaš po sejah in zapravljaš, namesto da bi zame in za otrok« boljše skrbel! Vselej, kadar o tem premišljam, se spomnim knjige Jimmie Higgins, ki jo je pisal o tem socialističnem agitatorju Upton Sinclair in je v prevodu Ivana Molka izšla tudi v slovenščini. Bila sem v nekaterih naselbinah, kjer mi je ta ali oni dejal, da je bil nekoč član kluba in zastopnik Proletarca. Na vprašanja, zakaj sdaj ni več, je bil navaden odgovor, da je bil takrat še samski, a v zakonu človek ni več sposoben. Mora »e brigati za družino. Marsikdo je nato še pojasnjeval, da je koncem konca itak vso skupaj nič. Zdaj ima mir v družini in navsezadnje, kaj pa so socialisti še dosegli, da se bi bilo vredno žrtvovati zanje 1 Tako je po njegovi in njeni krivdi zavladala nad njima brezbrižnost, naza Injaštvo pa je imelo koristi od takih lji/lli.
To je ena stran. Na drugi strani vidimo, da so naše ženske bile v stavkovnih bojih v večini slučajev prav tako odločna kakor moški, in da so pomagale v bojih za unijo celo bolj navdušeno kakor moški. Torej SO razredni zavednosti dostopne, čim dobe, ali so dobile pravo priliko. Stavki, v kateri ženske ne bi pomagale, bi bila v naprej izgubljena. Kakor je njih sodelovanje i>otrebno na indu>trial-nem polju, to je, v unijah, tako je potrebno v klubih JSZ, v Prosvetni matici, v socialistični stranki, v agitaciji za Proletarca itd. In me, članice, smo lahko ponosne, da je V naši zvezi mnogo agitatonc.
Iz poročila, ki nam ga je na seji dal o stanju JSZ tajnik Pogorelec, vidimo, da je v nji skupaj H0.'l članov in med temi je 285 žensk. Se večji odstotek žensk je v angleških odsekih, namreč skupaj imajo 106 članov in od teh je 40 deklet in žena. . Vendar pa je v JSZ in v angleških odsekih naših klubov v Pplošnem ne samo piemalo žensk, ampak tudi premalo moških. Kako jih pridobiti — obojih — da nas bo več, to je po mojem mnenju namen takih referatov kakor je ta in pa razprave o njih.
Nedavno sem Čitala o konvenciji podporne organizacije slovenskih žer.a, ki se je vršila v Milvvuu-keeju. Dasi je njih orgnnizacija v primeri z drugimi slovenskimi organizacijami še mlada, pravi njeno glasilo, da ima že okrog deset tisoč člani j! Po duhu je katoliška in pomaga cerkvi kjer in kolikor more. Pravijo, da so dobile v letošnji kampanji čez tisoč novih članic.
Molke in Zaitze, Zomiko i«,Ovne — mi p »trebu-jt mo *Vaak und filo" za nase delo. Mi moramo piuuati delovanja vsak delavcev, kateri deluj Jo v prid nate,a cil„a. Mi moramo biLi tolerantni na p..-m onim, ki iiuajo diugacna mngjija o Ukliki m Tteloveiiju. ' fcdmo a tcUrnn o bomo prišli tdizc z j.rug.iiii delavskimi grupami n tako pomagal, u tu noviti človeško druz'»o. v kat ri bo z.vlj 'iiski V»;oj in bodoč no t delavstva su;o;ovljcna, Družba proizvajalcev dobrin za v.ee delavcel
Sedež prihodnjega zbora
V svrho, da :i prihranimo na času z Ia j ii pozneje predlaga Nace 71 cm berger fpri-m mbo v ni-ših pravilih, ki se glasi.
"Sedež prihodnjemu zboru JSZ naj določijo člani odboiov JSZ. Tcčku v pravilih, ki pravi, da sbor reminira tri me.ta sa sed«»ž prihodnjega sbora, med katerimi naj odločuje članstvo na referendumu, pa naj odpade."
Predlog je podpiran in sprejet.
RESOLUCIJE
Njeno glasilo, v katerega pišejo poleg žtii-k tudi duhoVniki, je polno .Vat Janjo* ti; kuhinjska stran, IKiročila o večerjah iu o "parties", o oblekah, modah, obiskih, cerkvenih slovesnostih itd. S takimi rečmi je čitateljice najlaglje zainteresirati, ker jim ni treba misliti t kakih socialnih problemih, ali študirati, čemu imamo krizo, dasi je v tej deželi vsega zadosti za vse.
To razmerje med naprednimi moškimi in njih nenaprednimi ienami, kakršno vlada v mnogih družinah, je veliko vzrok, čemu mladina v njih mrši prepričanje, kakršni ga ima oče. Navdušuje se za zavajalni radikaliz« m kakega Coughlina, ne pa za socializem! Ako pa bi bila mati prav tako prepričana v pravilnost socialističnih naukov, kakor je oče, bi ji bilo veliko laglje privesti svoje otroke v socialistično mišljenje, kakor pa očetu. Matere, ki sc članice "*šjh klubov in delovne v agitaciji, mi pričajo pravilnost te ugotovitve.
Na tem zboru smo poslušale referate o vprašanju, "Kakšne so možnosti za bodočnost JSZ?" V naših klubih je čtzdalje več članic, in one bodo skrbele, da taka vprašanja ne bodo tako težka, kajti njihove aktivnosti v agitaciji bodo jamstvo, da bodočnost JSZ ni,v nikuki nevarnosti, ako bomo vsi delali vzajemno.
Nedavno mi je pri Proletarcu prišla v roke ženska priloga mednarodnega informa ijsk. ga vest-nika, ki ga izdaja delavska-socialistična internacionala. Divila sem se posebno napredku socialističnega gibanja med ženskami na ftvedskem. V kampanji prošlo leto so ustanovile 250 novih ženskih socialističnih klubov. Kljub temu so na svoji konfe* renči spomladi t. 1. sklenile, d« je ta rezultat nezadovoljiv, kajti izmed 390;0t)0 članov, ki jih ima švedska socialistična stranka, je .varno 50,000 žensk. Samo 50,000, pravijo sodružice na švedskem! A v Zed. državah je nas v.-eh organiziranih socialistov komaj 20,000. "Samo pet sodružc v parlamentu," se glasi ena izmed re ohicij, ki so bile* sprejete na njih konferenci, "zat^ je treba z delom naprej, da po-tane -lehi rna delavska žena na Švedskem članica soc. stranke." V Zed. državah nimamo v kongresu niti enega socialističnega poslanca.
Švedska ni edina; kjer ima socialistično gibanje med ženskami močno zaslomho. Ima jo tudi v Angliji, na deškem, poleg v Švedski v vseh drugih skandinavskih deželah, v Švici in v raznih drugih državah po svetu.
Za napredek in ztnagovanje socialističnega gibanja je sodelovanje žensk neobhodno potrebno. Smatram, da bomo v tem dos; gli v delokrogu nase zveze čimveč, ako jiii pridobimo direktno v klube JSZ namesto v kake .s« parat ne ženske klube, in ako jih čimveč pridobimo za agitacijo v prid našega tiska, v delavska kulturna društva in sploh za vse nase aktivnosti. Par sto novih članic v naših klubih in pojačanje mladinskih odsekov, pa bodo aktivnosti toliko večje, da 1k> JSZ nadomestila z novimi pridobitvami vse, kar je Izgubila v poslednjih letih in vrh tega postala po delu in vztrajnosti močnejša kot prej v prošlih 15. letih. Sodružice, za vzemimo se za to nalogo v prvi visti me in videle boste, da bodo sodrugi na prihodnjem zboru morali priznati, da ni ostalo samo pri referatu, ampak da smo agi-tacijsko delo po zboru u-pesno vršile.
Vsled pomanjkanja časa se v kratki razpravi zopet poudari'Vidmarjevo sugestijo, da se naj bi v Proletarcu pričelo posebno slovensko kolono za ženske. Koristila bi velike*. V tem oziru se lahko precej učimo od nasprotnikov, ki zavajajo-delavske žene v našemu gibanju sovražen tabor. '
KOBIJEV APEL ZA ENOTNOST
Sodrugi!
Prišel sem na zborovanje v upanju, da bi dobil priliko udeležiti se razprav in |h» svojih skusnjah pomagati graditi pot do cilja, katerega je začrtala JSZ in mednarodno socialistično gibanje. To je: pripraviti delavsko maso za združenje v soc. organizacijo, da se strmoglavi krivični red in da se deluje za uresničenje kooperativne človeške družb«-.
Vidim pa, da je glede teja med sodrugi toliko različnih mnenj, da s" pripravljeni storiti samomor gibanju, katerega so giadili mn< go let svojega življenja. Izvajali so, če se sprejmejo taki ali taki zaključki, da ne bodo mogli še nadalje sodelovati v soc. stranki.
Sodrugi! Ali je to tisto, za kar ste delovali, nekateri vse svoje življenje? Ali je to v smislu Mar-ksovega znanstvene ga socializma?! Ali je to demokracija, za katero se borimo vsa leta našega prebujenja?
Sodrugi! Meni se zdi, da nas je zapeljal nagon osebnega mnenja v pogubne strasti, katerih nismo zmožni brzdati, in t*ko smo prišli v protislovja z lastnimi prepričanji.
Spoštujem osebno prepričanje vsnkcga delavca, če je v soglasju zn zrušitev sedanjega »sist ma. Osebne ideje prebujenih delavcev, če so izražene, poroa?ajo izči««titi konflikt ne zapreke in na ta način ustvarjamo pot, po kateri boino prišli do našega cilja.
Mi kot 'oHalilti odklanja/no druge grupe delavcev, kate-ri imajo drugačne namene, da bi prišli v boljšo človeško družbo, kakor na primer direktno akcijo, enotno fronto itd. Po mojem mnenju je potrebno, aa imamo prijateljske odnošaje * grupami, katere imajo s ličen namen kot mi, in kadar pride čas, da strnemo naSe moči v močno maso, da skupno napravimo končni korak za osvoboditev delavstva iz sužnosti. Mi potrebujemo v našem gibanju
Anton Carden pojs nl, da je on referent rero-lucijskcga odbora in bo predložil toliko re olu. ij, kolikor jih je re- olue ijski odbor mog.d pripraviti. Za o tule pa predlaga, da j h piiredi pozneje in j.h v imenu z.bora "bjavi eksekutiva JSZ,
V	imenu večine re solu ij. kcv.a odbora prečita nato hI dečo resolucijo:
JSZ in socialistična stranka
Jugoslovanska sot ielistična svesa na svojem enajstem sboru julija 1936 isjavlja, da jr s« nadaljevanje svojega včlanjenja v socialistični stranki in jo bo podpirala s vsemi svojimi močmi pri njenem političnem in prosvetnem delu v boju se njen program na podlagi demokratičnih načel in taktike.
V	slučaju, da socialistična stranka sklene federacije odpraviti in njih klube pridružiti direktno okrajnim organisaci ja m, kjer obstoje, ta »bor pooblašča ekt-ekutivo JSZ v smislu, da bo članstvo na referendumu o tem l.ihko glasovalo, bodisi da JSZ ostane še naprej federacija ter deluje s soc. stranko, ne da bi bila v nji direktno včlanjena, ali pa da se sprejme strankine naredbe o federacijah. Ras-prava o taki iniciativi naj traja šest tednov, predno se prične glasovati o nji. Ako bi eksekutiva soc. »tranke'to proceduro prepovedala, se odbor JSZ pooblašča, spraviti omenjeni iniciativni predlog vseeno pred naše članstvo, ker tako »ahtevajo koristi socialističnega gibanja med našim ljudstvom, in ker je to potrebno saradi naših ustanov, katere smo si zgradili s velikim trudom, srtvami in boji.
Nadejamo se, da bodo merodajni krogi v soc. stranki vse to upoštevali in s tem s svoje strani pripomogli, da ne pride do takih nesoglasij.
(«arde*n nato pojasnuje, da je bila razprava v re-solueijskcm odboru obširna, vzlic temu pa n izbilo mogoče doseči enotnosti. Iz prvotnega osnutka je bilo črtano v drugem odstavku sledeče besedilo:
"•Dalje (JSZ) izjavlja, da ne bo podpirala takih resolucij, ki propagirajo nasilne sabotaine metode, prvič, ker stranki niK> v korist, in drugič, ker se jih v navalih reakcije uporablja za sredstvo pri preganjanju socialistov na sodiščih."
Večina se je sporazumela, da kar je že v prvem od-tavku resolucije konstatirano, da bo JSZ podpirala soc. stranko na (>odlagi demokratičnih načel in taktike, je drugi odstavek nepotreben, ob enem pa je za stranko žaljiv.
Za resolucijo večine so potem, ko je bil omenjeni stavek črtan, glasovali člani resolucijskega odbora Anton Garden, Joško Oven, Louis Zorko in Frank Zaitz, proti pa Ivan Molek in Anton Zornik. — John Itak, ki je tudi član resolucijskega odbora, se odborove. se-je vsled drugega nujnega posla ni mogel udeležiti.
Nato (iarden na zbornico apelira, da naj sprejme resolucijo, kakor je predložena.
Predlog manjšine resolucijskega odbora
Ivan Molek za manjšino resolucijskega odbora predlaga, da naj odstavek, ki ga je večina črtala iz osnutka, katerega je prvotno predložil Frank Zaitz, ostane v resoluciji, v prvem odstavku pa se naj besede "na podlagi demokratičnih načel in taktike** nadomestijo s "samo v mejah demokracije".
Podpira drugi član manjšine re-olucijskega odbora Anton Zornik, in pa delegat Peter Benedict.
Molek nato izvaja, čemu je za JSZ koristno, ela zbornica glasuje za preellog manjšine resolucijskega odbora. Besedilo, kakor ga predlaga on, j? določnejše in je abosluino za demokratično taktiko. — Sledi razprava.
Vidmar se strinja z resolucijo večine in jo pri-l»oroca v sprejem. Z* demokratične metode se bomo z njo dovolj jasno izrekli.
Anton Zornik govori v prilog manjšinskega predloga ih navaja razloge, čemu ga priporoča.
Matkovich pravi, da med enim in drugim predlogom ne vidi |>osebne razlike, kajti večinska resolucija je dovolj jasni in uključuje vse.
Vider pravi, da je F. Zaitz osnutek resolucije dobro spisal, ker pozna situacijo, toda ne razume, čemu je spremenil stališče v resolucijskem odboru na seji prejšnjega večera.
Godina: Član sem soc. stranke že dolgo vrsto let in vem kaj govorim. Nihče drugi nima pravice do nase lastnine, nego mi. Tu gre tudi za Slovenski delavski center, da se ga ne izjH»stavlja nevarnosti z nespametnimi resolucijami, kajti v slučaju kritičnih momentov bi nam radi premilitantnih resolucij znali zaseči našo lastnino. Tu je torej na mestu ekonomiko vprašanje, ali pa naj se ('enter loči od JSZ radi varnosti.
Pogorelec se čudi Zaitzu, ker je iz resolucije izpustil, oziroma privolil izpustiti odstavek o sabotaži. S tem se izpostavlja reakciji, da nas lahko napade. Zveza mora imeti ekonomsko stališče. Se strinja z manjšinskim predlogom. Izvaja poteze proti Nevv Leadru, ker ga članom strankini kre*gi prepovedujejo, da bi ga naročali in čitali.
Jankovich pravi, da predl<*g manjšine je na mestu. ker je lx>lj jasen radi protekcije.
Ze»rko vprašuje, čemu strašiti z nečem, česar nikjer ni. Kaj se bi prerekali, saj resolucija večine /apopada tudi drugi odstavek, kakor ga predlaga manjšina.
Frank Zaitz izvaja, da si je v resolucijskem oel-l>oru prizadeval doseči sporazum med vsemi člani, da bi bila predložena enotna resolucija in v JSZ pa ohranjena sloga in volja za skupno delo. Toda mu ni u*|>olo, ker Ivan Molek ni hotel popustiti. Ko ga je končno vprašal, če je pripravljen na te spremembe v osnutku, je dejal, ds bo določno povedal drugi dan zjutraj, torej danes. V teh okolščinah ni večini preostajnlo drugega kakor priti pred to zbornico z resolucijo, za kakršno smo se zcdinili. Izjavlja, da se je prizadeval držati nv nad frakcijami in delati pomirjevalno med obema, priznava pa, da »ta obe frakciji v Nevv Yorku in drugje zagrešile marsikaj za netenje razprtije in da se ne more reči, "ta je v pravem \nje ona je vsega kriva." Glede New Leadrn odgovarja, da ga ni eksekutiva soc. stranke nikomur, prepovedala in nikomur zapovedala, da ga ne sme čitati. To bi moralo biti jasno posebno Pogorelcu, ker ima opravka r uradno strankino korespondenco. Prepovedala pa
je članom agitirati za Nevv Leader, ali ga ft»t| ohij-ka soc. stranka iz razloga, ker piNanje N*w l.eadia stremi razbiti »oc. ntianko, oziroma ja uni* čiti 'popolnoma, kar tudi nt rkrito nobenemu č.ta-lelju. Pravi,, da priznava zasluge, ki jih iina po-ubno ur>dnik Nevv I caira in mu Je />al, da j.? pri-lo tol ko daleč, da je danes izven stranke. Tudi \Valdman, Lee itd., ;o veliko »torili in bili t u Ji pre-;anjani radi svojeg* rocialistrčnega prepričanja, »•lede resolucije vcč>ne poudarja, ela ni pr >voka-ivna, da varuje koristi zveze i koz in skoz, da m srčka za sodelovanje » toe.'stranko na i*>ilaj(i demokratičnih načel in taktike in da je za ^Dostojnost zveie čim bi stranka ustvarila |>oložaj, ki bi f deracije v nji, kakor je rasa, onemogočil. Pri-fKirera zbornici, naj glasuje zanjo, kajti izjava, ki jo predlagamo, pokriva zelje obeh na teiu zboru •latAopanih skupin.
V Viadal j no razpravo |w»sezejo še Ju.tin Zaje, Anton Zornik, Bratkovič, ftuUr, Terčelj, Spi>ndal, Frances Zakovšek, Radelj in več drugih, ki izrs-žajo svoja mr\t nja za en ali drug predlog članov re-olucijskcgu odbora. Vider snova priporoča predlog manjšine.
A les priporerča, da se naj vključi v resolucijo večine še Mplkovo - piemembo in dodatek.
llolek pravi, da h velika razlika "v mejah" in "na podlagi" demokratične taktike.
Draslcr meni, da je spor v stranki večinoma osebnega značaja.
Benedict apelira na zbornico, da voli za spremembo besedila "v mejah".
Garden pravi, da samo "v mejah" demokracij« so •e svoječa no držali nemški socialisti in so propadli. c e smo socialisti, moramo biti socialisti veiao —- v lepem iu grdem vremenu, ne pa samo kadar sonce sije. Sklepi zbora so veljavni za vse enako, takei tudi strankini. Kako bi izgledalo, če bi na primer kakšno društvo reklo svoji jednoti, da ne sprejme vs«'ga, kar je sprejela konvencija jednute? Tako je tudi glede socialistične stranke.
PREDLOG ZA REFERENDUM
Justin Zaje rtavi sledeči posredovalni predlog: "V očigled dejstva, ker je mnenje delegatov in odbornikov tako različno glede večinskega in manj-šinjsk« ga |>oročila resolucijskega odbora glede od-nošajev stranke in zveze, in ker na zboru prevladuje vzrujenost gled« tega vprašanja, naj »e obe poročili s komentarjem vred da članstvu na Kplošno glasovanje."
Predlog podpira Bratkovič.
Aleš želi vedeti, zakaj se ni prišlo do sporazuma na seji resolucijskega odbora. Zeli, da se na zboru zedinimo za c*ba predloga in jo pretvorimo v enega. Pravi, "jaz sem za enotno resolucijo".
Fi*iiccs Zakev**k priporoča v sprejem predlog večine.
Korošec iz Detroit.i je mnenja, da stari ljudj« imajo stare ideje medtem ko mladina stremi za
novimi.
Jankovich je proti posredovalnemu predlogu Justina Zajca. Splošno glasovanje bi ustvarilo konfu-zijo, zato je boljše, da se »porazumemb sedaj.
Frank Zaitz pravi, da bi bil on za referendum le ako bi bil pred nami preellog za izstop Zveze il stranke. Am^ak take-g^ predloga n"i7 pač pa se grs le radi besedila. Ako damo zdaj to še na splošno glasovanje, bo treba prostor v Prcilctarcu dati na razpolago za razpravo, v klubih se bo s tem tratilo čas, namesto da bi prostor in čas porabili za volilno kampanjo in agitacijo, ki je resnično važna. Pojasnuje, da se je prejšnji večer na seji resolucijskega odbora trudil nad eno uro, da bi dosegel spe>-razum in enotno resolucijo, toda Molek ni hotel odnehati od svojega predloga niti za las.
Resultat glasovanja
Predsednik Godina naznani, da je lista govornikov izčrpana in da se preide na glasovanje.
Za (Hisredovalni predlog Justina Zajca, da se da to vprašanje na referendum, sta bila oddana dva glasova.
Za predlog manjšine resolucijskega odbora (Molek in Zornik) je bilo oeldanih 12 glasov.
Za predlog večine resolucijskega odbora (Garden, Oven, Zorko in F. Zaitz) je bilo oddanih 31 glasov. Predsednik Godina proglasi, da je slednji sprejet.
Delegati Prosvetne matice o tem notranjem vprašanju JSZ in soc. stranke niso glasovali.
Revija v počast Cankarju
Garden predloži v imenu vsega odbora sledečo resolucijo:
Enajsti redni sbor JSZ se načelno strinja s akcijo provizoričnega odbora v Clevelandu sa ustanovitev revije v počast spominu Ivana Cankarja 1» pooblašča eksekutivo JSZ, naj tej akciji posveti svojo posornost s pogojem, če eksekutiva dobi »a-■ gotovilo, da bo nameravana revija urejevana v smi-I: Iu delavske kulture.
' Resolucija sprejeta. — frato Garden pojasni, ds ostalih resolucij ta odbor ni utegnil prirediti v taki obliki, da se jih bi zdaj predložilo. Predlagano in sprejeto, da naj vse druge priredi eksekutiva JSZ, jih odobri in nato objavi v zapisniku zbora kot del zapisn ika.
Eksekutiva je obravnavala in sprejela po nalf>fu zbora sledeče resolucije:
Naše delo med mladino
JSZ se seveda važnosti širjenja socialistične f'1"' sofije in idej med mladino. Kajti odgovornost sa ogromno nalogo, preurediti sedanjo človeške <*ru žbo is smede, sebičnosti in iskoriščanja sa privatsi profit v pravičen socialni red pade na njena ramena.
JSZ dalje prisnava sa svojo dolžnost, pridokivsti sa svoje naloge med tu rojeno našo mladine P" staše in jih vsgojiti sa socialistično delo. V «■' menu, da se naša agitacija čimbolj pospeši in p"P° more k razmahu socialistične misli in v naporih s» isboljšanje življenskega stanja delavcev v Zed. dr-žavah kolikor največ mogoče, nalaga enajsti r^dm sbor eksekutivi, da naj stori vse potrebno v agitaciji za pridobivanje članov in somišljenikov med našo mlado generacijo. Dalje se eksekutivi nalaf« izvoliti poseben odsek, ki bo planiral in vodil nal« agitacijske in prosvetne aktivnosti med mladino.
Prosvetna matica
Odbor Prosvetne matice ima tri člane, ki •• izvoli na splošnem glasovanju, kakor določajo Povila J3Z in Prosvetne matice. Poleg njih je ob enem tajnik odbora Prosvetne matice tejnik JSZ, ki ima v njemu enake pravice kakor ostali trije člani.
On vodi upravne posle in skupno s odborom vrli agitacijo sa pridobivenje novih organisacij ▼ **ro' svetno matico. Odbor v celoti planira delo na prosvetnem polju, raspravlja in sklepa o literaturi, ki se jo deli členstvu organizacij Prosvetne matice, aranžira predavateljske ture in izvršuje »ploh drugo delo v svojem področju. Svoje predloge «■ načrte predlaga v sprejem eksekutivi JSZ.
V svrho čimboljšega izvrševanja svojih nal»f ima odbor Prosvetne matice direktorja dramatik«, čigar nakga je imeti v svojem področju korespondenco s organisacijami, katere žele igre »a
vpri.
>
Proletarec, September 23, 1936
13
rjjmje na svojih odrih, »loge, not« sa pevska 1 — vodila in rusna pojasni'« k sporedom. Ko-
vseh pisem direktorja dramatika sa vlagajo v arhivu »rada Prosvetne matice. O vsem tem in fjOpggUB »vajam delu, tikajoča t* te ustaaova, po-direktor dramatika na sejah odbora Prosvetne
^ •• 0^0r*» JSZ. - D»lje ima adbor Prasvatne matica direktorja • dicrimi fuukc jami sa angleiko poslujoče organi-
•Mlje, ki so vclaajene v Prosvetni matici.
Arktv Piosvetne matice, vključivsi igre, nota in lllga, i« upravo tajnika in obeh direktorjev, ki iivrisj*i° to	sporazumno. Vse morobitne spre-
»««ke v poslovanju tajnika, direktorjev in odbora frosvatne matica v celoti se naj predloii v raapra-vo »n sklepanj« eksekutivi JSZ.
Ta resolucija o Prosvetni matici je spisana k osi-roni na priporočila v referatu Petra Bernika, upoštevane »o v nji sugestij*, podane v r a spravi na ikoru. »n priporočila ter argumenti, podani na seji gkstkutne JSZ, ki se je vršila 21. julija ltf3t».
Podporne organizacije
Stališče JSZ j« z ovironi na podporna organizacij« j« zapopadeno v sledeči resoluciji:
JSZ ne sasledufe v podpornih organisacijah jugoslovanskega delavstva nikakih koristi, ki ne bi Ula koristi članstva' prizadetih podpornih organi-atcij. Mi ae iščemo ki nt role nad njimi, kar prisna-vama vsaki organiiaeiji pravico, da .si sama doleča gnravo, gospodarstvo in smernica.
Ta ja ftališča, ki ga sastopa JSZ s ozirom na odnošaja • podpornimi organisacijami še ad pečetka. Toda zavednim delavcem ni in ne sme biti ikics, kadar vidijo v podporn h organisaci jah skupil ali poiatnesnike, ki nimajo smisla za koristi ikapnosti, pač pa zasledujejo le svoje osebne interese ia dajejo na rarun organiaacije pomoč v korist politikom, ki so odkrito za okraaitev sistema okoriščanja in korupcije.
Radi tega so člani JSZ, ki so ob enem člani raznih podpornih organizacij, v njih prisiljeni posegati v boj proti onim, ki podporne organizacije izrabljajo člamtvu v škodo. Vsi, ki člane-delavce za-tajajo s nacionalizmom ali z vero, ali ki jih izrabljajo za lestvo k političnim službam, so kvarni interesom članov-delavcev, ki so v vseh naših podpornik organizacijah v ogromni večini.
V slučaju, da eksekutiva JSZ uvidi, da ja potrebna v tej ali oni podporni orgaaizaciji smotrena akcija zavednih delavcev proti zavajalcem in kori-tteleverm, ali da so člani JSZ med seboj z ozirom ■a taktiko v njih v kakem vašnem slučaju ali boju T nesoglasjih, mora položaj proučiti in storiti vse potrebno, da člane zedini za (kupno akcijo.
Zadružništvo
XI. redni zbor JSZ meseca julija v Ch;cagu saava poudarja, da je zadružništvo ena izmed naj-vaftnejših vej delavskega gibanja. Vsled posebnih razmer in okolšditi se v Zed. državah zadružništvo še ni razvilo, posebno kar se trgovine in obratov tiče. Vendar pa vzlic večjim oviram napreduje |«di v tej deželi.
Za uspeh zadružništva v delavskem smislu je potrebno dvoje: Sposobno vodstvo in zadružni duh člaaov. JSZ ja v svojem glasilu in na zborih to pravilo vedno naglaša in ga bo v bodoče.
Naloga našega članstva in somišljenikov je, dU v bratskih podpornih organizacijah, kooperativah, kranilaih, stavbinskik in posojilnih društvih, t produktivnih zadrugah, in v zadružnih domovih (dvoranah) negujejo zadružno miselnost in delavska zavest.
Za razprave in poročila a zadrugah in zadružništvu je Proletarec na razpolago vsem. Zadrušnikom m prijateljem zadrug priporočamo, da se poslu-Jijo njegovih kolon.
Priznanje in zahvala
Člani XI. rednega zbora JSZ se iskreno sahva-tjujejo sodrugom, sodrušicam in drugim rojakom v Chicagu in Ciceru z* gostoljubnost, ki so jo nam Izkazali v vseh osirih. in za razvedrilo ter predstava. ki so nam jo s sodelovanjem Čikažanov oskrbeli sodrugi, sodružice in somišljeniki iz Detroita.
S prijateljskim sprejemom in uslužnostjo so nam čikaški in okoliški rojaki omogočili naše delo toliko Uglje vršiti. Nadaljujmo tako vsi skupaj, pa se asm ni bati nobenih ovir in nasprotstev — kajti v takih odnošajih bo nai«j- skupno delo vedno •spešno!
Spremembe v pravilih
Razen točke v pravilih, ki določa, kako se naj izbere sedež bodočega zbora, ni ta zbornica spremenila nobene druge. Bilo je predlagano in skle-sjeno. da naj tajnik JSZ o vseh potrebnih spremembah v pravilih poroča pred eksekutivo, in ta naj sprejme nove določbe, ako jih smatra potrebnim.
Razno
Oven predlaga, du se izreče priznanje Frank Zaitzu, Chas. Pogorelcu in John Kaku za vestno delo, ki ga vrše pri naših publikacijah, v uradu JSZ in pri Prosvetni matici, dalje vsem drugim,
ki so sodelovali. Sprejeto soglasno.
ZAKLJUČFK ZBOROVANJA
H koncu zborovanja Oven apelira na udeležence, da naj gredo vsi kot eden na delo za pojačanje na-žega gibanja in JSZ. časi so resni vsepovsod, zato j« naloga socialistov, da gremo v boj za socializem na celi črti!
Predsednik zbora Filip Godina nato zaključi enajsti redni zbor J. S. Z. ;n Prosvetne matice s kHeem, da nadaljujmo z izvrševanjem nalog, katere ■mo ti dali v teh treh dneh zbyrovanja, da se bomo i* prihodnjem zboru čez dve leti lahko radostno oxrli nazaj in delali še bolj navdušeno za svoj pro-fnun in cilj«!
Zborovanje zaključeno ob 6:30 zvečer. Filip Godina, pre«lsednik. "Louis Beniger, zapisnikar.
Charles Pogorelec, tajnik.
ItEPOltTS SITIBMITTED IN IM.I.ISII TO
TIIE XI. 11C U (J L A It JSF CONVENTION
AH v vati naselbini klub JSZ že obstoji? Ako ne, ustanovite ga!
In če društva v vasi naselbini se niso v Prosvetni matici, predlagajte, da se naj ji pridružijo!
Th ia aeetion of tke JSh' runeention minut* t in-cliuitH tke r+p»ri§ in h'nyltnh aubmitteii by our youtk und otker d*leyotea. h'ourteen of them, re-piinentiufj hnf/liak Seetiona of JSh' brunckea tirni SSVJ loilyiH uffiliatrd mth t^c t\dneut tonul liunuu, trere fneat nt. Severul bf tkem were u»-aiyiud to report on vnrioua topua of tke conven~ tion nttenda. Tkiir reporta ure puldmked kerein. Tke dirtcuamon tkut fotloued tkeat rtport* ia ffubiiaked in tke Slovene aeetion.
(Nehaj resolucij je na 5. strani! v tej številki, her na tej strani *onje ni bilo prostora.)
EDUCATIONAL BUREAU
Part three of the agenda wa« taken up vvith the vvork and funt* t ion* ef the E lucatitfnal Bureau. In addition to the rtport j af comiadei Chas. Pogorelec. Ivan Molek umi Peter 'Bernik (publuhed in the Slovene Section of the e minute*), John Kak gave a revicw of the wa:k done aniuiig th? younger generation. His report is as follovv s:
THE EDUCATIONAL BUREAU AND ITS WORK AMONG THE YOUNCEK GENERATION
The Educational Bureau of JSF at present as in the past, is carrying on as much vvork a* it is possible ulso among the younger generation. Uf the 183 unils that arc« affiliated vvith our institution, there are nine English speaking lodges of fraternal societies.
To these lodges vve have mailed since the last convention the follovvin«{ literature: America for AU, better knovvn as The Commonwe*lth Plan, by Paul Po rte r; The Dream of Debs, Labor Unions and the Socialists, by Leo Krsycki, an.l The Heri-tage of Debs. In addition we supplicd aH re^uvst* of labor plays, conudies, rccitations and other material of educational nature (for the affairs of the various branches and lodges) that vve have at our disposal and vrere othervviae able to get.
The literature is usually sent to our Engli«h speaking lodges in Janiiary followed vvith a letter explaining this service and asking for their re-affiliation. The lodges that .are members of this institution are the Chicago Pioneers, Detroit Voung Americans. Milvvaukee Badgers, Little Fort of VVaukegan; Mohavvk« of LaSalle. Golden Lagles of Girard, t)hio, Flood City of John*town, and the Torch of Liberty in Latrohe, ali of the SNPJ. The Chsllengers, an ČSPZ English speaking lodge in Strabane, Pa., are al-o members of tiie Educational Bureau. In Cleveland as yet we haven't been able to interest any of the English speaking iudges for their cooperation.
The job to interest youth groups for this institution is more difficuh because of their lack of under^tanding vvhat the pur)»oses and funetions of the Educational Bureau are. In this connec-tjon vve have hal numerous in<]uiries to vvhich our vvork in detail vvas exp!ained.
One of our handicaps vvith the Educational Bureau is the limrted supply of English labor dra-mas. Suitable material that vvould meet the re-quirements is hard to get. To the collection wc already have, we have added several nevv ones. Hovvever, the requests for labor plays are not very large. Comedies are more in demand. In this line vve usually have to turn to other sources for the desired material. •
Since the last JSF convention held in, Cleveland, the Educational Committee also prepared and sub-mitted the rules and regulation.i for the Play Writlng Contest. It vvas announced in Proletarec, Prosveta and Enakopravnost, at various times. The response vvas not verv impressive in spite of the publlcity and encouragement given.
The question before us is hovv to broaden the vvork of our Educational institution and solicit more of the English speaking lodge cooperation. A most effective means is through personal ngi-tation at lodge meetings vvhen the matter of en-rollment is before :hem. Letters from the central office cannot always give the full information the young people usually vvant. It is important that someone vvell posted about the purposes and funetions of our institution is present at the meeting and gives the necessary explanation.
It is very evident that the support for the Educational Bureau must be inereased in order that this institution vvill be more able to sirve its metrt-bers. Forces of reaction are emerging among the younger generation very atrongly and they must be met vvith constructive cducational propaganda. Thf Educational Bureau serves this purpose vvith its literature and available stag? plays that express the špirit and need of a povverful Labor Movement.
REPORT OF SOCIALIST SINGING SOCIETY "ZARJA"
Bettjr Bogatajr, delegate for the Socialist singing society Zarja of Cleveland, submitted the fol-lovving report of their vvork and funetions on the cultural fieid:
I bring to you greetings from Socialist singing society "Zarja" and I am proud to present to you their report.
Considering tho "stiff" connpetition vve have to deal vvith, I might say vve are doing fairly vvell. Yearly vve sponsor tvvo major affairs, our annual spring concert and our fail concert, vvhich is held every Thanksgiving day. A t intervala we sponsor socials, vvhich include amateur programs, affording any talent in our group a chance for eapreftsion, VVe also sponsor outings and picnics in conjunction vvith Branch 27. In our presentationa of pla.vs and operettas vve endeavor to convey to our audience the špirit of the class struggle, famil-iarizing them vvith our Socialist propaganda. Our only regret is the scarcity of sueh material to be had for this use.
There is much enthusiasm and cooperation among our members. The youth element has become more active in Socialist "Zarja" and ia doing faiiiy good vvork.
Though our membership has fallen away con-siderably, our active members are 011 the aleit for any nevv talent.
In closing I vvish to inform you that our coming fnll concert, to he held on Thanksgiving day vvill mark "Zarja'*" 20th nnniversary. \Ve are en-deavoring to mnke this an exceptiona!ly fine pro-rrftm and extend an ipvitation to ali of you, vvith the sincere hope you vvill visit us. I'm sure your attendance vvill < ncourage us to do greater and better things in the future.
OUR PUBLICATIONS
A financial rtport of the Jugoslav Workmeri's Publishing Co. is Hubmiit<kl by eomrade Cha-s, Pogorelec. Frank Zaits-analy*ad the vignificance of Proletarec. The May llerald and The American Family Almanac for the Jugoslav vvorkers. Both reports in detail are published in the Slovene section. John Rak guve a reviivv of the vvork done by the young comradts for our publications. His report ia as follovvs:
YOUTH'S VVORK FOR OUR PUBLICATIONS
4 A number of our young c>uyadvs are aclive for our pubhcatioiLs. Most of their efforts are devoted to vvriting art cles and nevvs reports for the Knglish sections of Proletarec an 1 Thj May H< rald. The first regular contributjr to the English page of Pioletarec vvas Cjmtudc Donald J Lotrich. IIia weekly "Searchlight" appeare 1 in the very first number vvhen the English section of Proletarec vvas started. Another on« of our regular coiiti ibutors for the »aiin* publicution u Coni-lade Mary Jugg. Her artleles about vv omen give Proletarec that de ired column of news of which mention vvas made at the last JSF conv«n;ion. in addition she contributcs regularly a column 011 youth activities under the heading of "The Falcon Nest." Besides these regular contributors, v^e receive 'various articlcs and news reports from our young comrades in Cleveland, Milvvaukee, VVest Allis, Detroit and other places. The May Hcraid and the 30th anniversary number of the Proletarec also displaycd some fine English material contributed • by our members.
Agitation
Since the last JSF convention »oine efforts have been made by our young comrades to solicit .subseription« and help inerease the circulation of our various publications. In Cleveland the young comrades of Branch 27, JSF, made an attempt by distributing sample copics of Proletarec to pro-speetive subsciibera for a few .. ks and then fol-lovvvd up their vvjrk by soliciting subseription«. •VVhat measure of succes* they have accomplishid the comrades did. not report. In Chicago the Social Study Club 111 conjunction vviih the senior coir.radcs carri^d on a three-week drive for Proletarec su-bs vvith some ?ucceas. Districts weie planned and a house-to-house canvass made.
There is no question but what sueh agitation-drives vvhen carried on mostly by young CJinrades, not accustoined to sueh vvork, is very difficult. Every sueh move is vvelcomed. Our young comrades :vvould be made to feel that the re.s|>on.sibili-ty of circulation is aLso the i rs. VVith their forces properly organized for this job, their assistance to local agitators vvill be a big help to inerease the circulation ef our various publications. Our masa* meetings and cultural programs are opportunities that* should not be neglected for -uch agitaiiqn. At sueh affairs our young comrades can and should be called for joint cooperation.
Sustaining Fund
As no official drlve for finances to the sustaining fund of Proletarcc vvas carried on since thj last JSF convention. vve cannot determine hovv much effort vvas made in this respect by the young comrades. Hovvever, rt is vvell to analyze vvhat can be expeeted in the way of financial support from our various youth groups. In Chicago the Social Study Club gave a good example of vvhat can be done. Through their eolleetive efforts they ralsed a substantial amount for the sustaining fund of Proletarec at a benefit picnic last yiar. In addition $75 vas raised through various socials for vvhich shares were purchased in the Slovene labor Center. At present they are engag. d vvith another drive for sustaining funds for Proletarec. This is an example for our other youth groups to follovv.
This is but a brief pieture of vvhat the young eomrade,s have done for our publications. There is no doubt but vvhat more could have been ac-complished i t those active .comrades vvere not so overburdened vvith other duties. Nevv forces t > assist our staff of agitators and the vvhole-hearted support of every eomrade must be recruited for the continuance of our various publications. This responsibility has rested on too fevv shoulders and the job at times vvas very difficult. VVe have a nucleus of young people vvith vvhich to vvork. Their cooperation to maintain our established publications must be solicited. At our past con-ventions due to lack of time, not much thought vvas given for the active support of our publications from the younger comrades. VVe should concentratc vvith ali seriousness to get the younger generation interested and share the responsibili-ties that are envolved vvith our publications. If necessary a speeial conference should be called of our Englisji sections am( staff of agitators for that spccific purpose.
JSF Y0UTH SECTION
Comrades John Kak and Betty Bogatay submitted vvritten reports on the role of our English section in the JSF. For the Chicago .vouth group John Rak reports as follovvs:
English Sections And Their Purpose As Units Of J. S. F. Branches .......
VVhat is the purpose of o,ur English sections as organized units of our various JSF' branches vvould be a question asked more direct and needs, as it seems to me, more clarification. There is only one* answer. None other than to promote and serve the cause of Socialism. The question of vvhere they can do the most good for our movement is debatable. As units of our branches they are a nucleus organized to carry on Socialist education,. propaganda and cultural activities among the Jugoslav-American YoUth and they can brst serve the.«e aims as sections of our- branehe«. VVhy? Because the Jugoslav Socialist Federation ha«; as large a field to vvork for Socialism as it ever had. There are stili thouannds of Jugoslav* that rnusl be reached for our cause. This is a job that falls uj»on our branches and they must be cquipped vvith strong youth sections to assist them in their vvork.
There have been and stili are s>me comrades in our midst that are of the opinion that our ynung*r gnnerp.tion can better serve its purpose by hein^ directly affiliated vvith tho Socialist Party. I <lij-agree vvith this point of view, beeau»e sueh affili-ation vvould only hamj»er the vvork of our Federation for the Socialist Party. It vvould be taking
I uway forces thal are ncvdtd by the Federation .to c unbat the resct!:»naiy tlements vvhich are rap-i idly emerging among Jugoslav vvorkers The Sa-; cialist Party in thi* sea«e, vvould not gain but .iC-i tually lose if Federation« vvere crippkd of iheir 1 rources to g*.*t nevv reeruits. «
VVhat little progreas our Fedvraliun has mai' i to en list the servic s of the younger g ne ra t ion J came thiough the efforts made by our senior eomrade i. The Slovene youth ia not vvilling and ready to Joln the Socialist Party of its own acc r>l. ! Thor* that di I join belong to the English sectlon i of our branches. L was our nior comrs les tha j cnthused them to do so and they are novv nai t Ji our Federation vvhich thev help to cai ry on it vvork for the Socialist Psrty. Probably the be.-. rn»wr that can be applied to tho«o criticj tnat fce! thjt our youth .'ct!,)n.: cyn better serve th Socialist movunent by Stirg directly affilistel vvith the c!alist Ptrty, th-it if the Denioc at.
nd Hejiuhfican- find it profitable to orgmize vouth gr tups b.v nationalitl for their propjgan da, hurely our English section« can serve >u hran( ' c t and the JSF for it . vvorlc—Socialism.
If vv *cview the progress .of our youth groups, it must be rightfu!ly adinitted that vve cann >t booat of tny	inci^a e in membership. Th •
ta si; of converting youn«r people for Socialism is not easy an I lt wi!l continue to be a tcdiuus job until a mass labor movement once geta under vvay. Hovvever, \vv must continue our primary job of Socialist agitation, improve our plan; and set-up and carry 011 vvith 'more sggressiveness and de-termination to beecpne a forceful youth grout». VVhat vve havv greatly lacked is a national director, one vvho vvould eoncentrste niost of his time towards our youth movement. But in order to have activity and vvork done b.v our youth groups in larg»\r proportiona than heretofore, vve vvill have to establish sueh a po t. The vvork among youth must not be ncglected.
At this time it vvould be no more than right to report some of the activities ihat our youth groups are engaged vvith. Speaking for the Social Stujy Club of Branch No. 1 JSF I must sa.v that Wv-have performed a good deal of work> More could have been aeeomplish"d but our comradea are often overburdened vvith other responsible duties. VVe are al-o active in fraternal lodges. Under these circumstanees and the small membership that vve have, vve neverthele s held some mighty fine debate«, sympc iutn-i, educational meetings, socials and other enttrtainmcnts. In addition our youth group has been active in the dhtribution and selling of literature. A revolving fund vvas established for this purpa.f? through vvhich it vvas porsible to }»lace our sales of literature on a self-sustaining basi:! and d i"-pose of hundreda of nam-phlets. Through various -ocials and entertain-ments, enougb fund \ vvere raised to purchase three shares in the Slovene Labor Center. Our novelty concession spon»ored at a picnic brought us a substantial sum of m ney vviiich vvas contributed to the /ustaining fund of Proletarec. At present the comrades are engaged vvith another drive ftor funds for the same purpose. A number of our girl comradea perform good vvork for the Red Falcon group of our branch. Betvveen the senior branch and our Social Stud.v Club there exL-ts the best of hurmony and cooperation and many of our young comrades tak? an active part in its cultural programs.
The vvoik I have just, deseribed has been our role and purpose a> a yjuth group vvithin Branch No. 1 JSF. It is a contribution of practical vvork to the JSF and its forces. VVe must interest and assist more (»f our youth groups for :<uclu aetivi-ty. Their deed* and aetiens vvill give our movement that assurancc that its vvork for Socialism vvill be carried on among the Jugoslav masses.
THE ROLE OF ENGLISH SECTIONS IN THE
JSF
Bel ty Bogstajr reports for the English section of Branch 27. JSF, in Cleveland as follovvs:
The role of English sections. in the Jugoslav Socialist Federation is one of jtpceat importance— mainl.v for the reason that English sections are composed of the youth element, and that the youth of today vvill be the vvorkers, voters, politicians, the uncmployed and disinherited of tomorrow. The.v shall govern and perhaps ruin thL«! ]>otential good vvorld, or they vvill be its salvation.
In the light of past accomplishmenta of the older generation, it vvould set m that vve can 110 longcr depend solcly upon them. How many of
you, Comri'.des, vvho have vvorked spreading the
Socialist philo<ophv, have been revvarrled vvith loud Isught r ar.ri with sneer« by those you have b< < n trying to help? Hovv many have spent their time, money and energy knovving ali the time that for te as the old vvell-vvorn sayirig goes, they vvould be brtrayed by thosi* they have been try-ing to help? That is why I say the future depends upon ou:* .vouth. Vouth ^ould be educatcd and 'hovvn the way out of this abominsblc mes« vve find ounelve« in t(»day. The purpose of our or-giiiisatlon h«>u!d b? to unite into ono soliJ body iil .voung people in the interest and batterment of the v. uking class. VVe should provide means r tpre^fling philo«ophy of Socialism. Sureiy, voung ini ids are far easier to molj and devclop an tho c more advanccd in age vv.io are set iri heir belit f s and purpo. es. "Our youth should and uat be Aiught i.he princi ples of Socialism—Inter-.at ii n ol I ' ciuli nH—s s vvell as b.ing trained to ist in Soeialiatic propaganda and in the polit-al i ld. ! uch i.s the f »undation vve must buil l
0	in. uv«- i:ndying interest in our causv and ita ork. Until then little can be expected.
I vvill ttternpt to prove in m.v report of the ac-ivitin of Engli h Secti »n 27 the nece i t y of yuch
1	foundation. Our group vvas rzorganised tvvo ,'< jir< t'i' v i>ast April. During our first year very •jfood vvork vvjs uccompllshed. There vvas un-bou-ided interest in every issue—unb^grudged energ.v vvas given to very venture. Members ac-cepted assignments a« delegates and appointments on committoes fulfilled their duties vvith zest. Of ?our o, there vvere a fevv members vvho did a little more than the rest—hovvever, this situation is found in every organization. For the year 19U5 our English section had only one failure marked :*gainst it. VVe tried to organize a juvcnile group, but vvith our lack of interest, time and ability our efforts vvere feeble anJ finally "petered out." On the other hand, 85 per cent of our membership co-operated at the May Day Demonstration. During th • elections for ma.vor and councilmen our group did memorable vvork obtaining signatures on pe-titions. VVe spon»ored a »uccessful raffle, outing3 and several fairly successful socials.
For the year 1936 it is a different story—a sad story. Con^imittees did not funetion, members elected delegates Who attended their allotted meetings once or tvvice, and then quietly forgot ain»ul thi a;. We h»d to diseontinue a dramatics class spon-ored by the VVPA, because of disinter-est and inattention. Efforts to sponsor an econ-omics cla s ai.ao met vvith failure for the same rea-ons. At present, every Wednesday night, vve are having a class, in vvhich we are given test« on psychology and social intelligencs. I am sorry to s:ty vve are having sueh poor attendance* that vve may b" forced to give up this venture, also.
I feel that the trouble lies in out lack of ,under-standmg the true value of education. I am glad that I have this opportunity to appeal to this convention to help us—the yauth in general. VVe need your help as much as the Socialist movement needs us. Our group feels that a National Vouth Office .«hou!d be set up vvith a National Director (vvho could posiiiblv act as National Youth Organ-izer) and believe that in this way much more could be acccmplished vvith the youth. There should be an organizer to cooperate vvith the younger generation in the various districts to aid th m in getting the proper start. There should also be a national director to keep in constant contact vvith these groups—notifying them of nevv developments and direeting them along the line of Socialist education and political activity. Com-rades, I knovv these suggcstions vvill tako finances, time and energy, but vvon^t- the results be vvorth it,
in closing I vvish to say that I am del,ighted to be present at this the 11 th biennial convention of the JSF. It is a rare treat to be among you vvho have given your best years tovvard the establish-ment of a sane and a better vvorld. At times I feel that life, as it involves me in the day-to-day struggle vvith selfishness, ignorance and greed, has little in store for me.—And, Comrades, at time3 it makes me feel sad and lonely, knovving that in comparison vvith the great numbers bein<? oppresa-ed, 1 those vvho have revo Ited are fevv indeed. But, now—as I look about me, I realize that though we are fevv, there is much vve can do. Yes, I am hap-py to be vvith you vvho feel t^p strife—vvho are ready for it, and better yet, my Comrades, who feel the hope of a better life for aH of us.
A Brief Survey of the XI. Regular Convention of J. S. F. and its Educational Bureau
The XI. regular JSF convention was h^Jd in Sokol Havliček Hali, 2619 So. Lavvndale Ave., Chicago, Illinois on July 3, 4 and 5, 1936. The delegates at this convention represented 30 branches, 5 English Sections, 4 JSF conferences, 29 lodges of fraternal societies affiliated with the Educational Bureau, six SNPJ Federations, six culturnl e.nd other organirations. Seventy-three delegates, in-cludinof the executive committee were present. Thirteen of these were women delegates and 14 came from the rankp of the young people. The largest delegation came from Illinois, closely followed by Ohio, Pennsylvania, Michigan, Wis-ccnsin and other states.
Amonp the charter members of our . Jugoslav Socialist Federation, comrades Nace Zlembergcr and Ivan Molek were present. Nace Zlemberger was a delegate for branch 95 of Piney Fork, Ohio. Ivan Molek served as a member of the JSZ Educational Bureau.
Anten Sular of Arma, Kansas presided the first day, Louis Zorko from Cleveland, Ohio the second day and Filip Godina of Chicago the third. The vice-c hair men for the first day vvere: Anton Jarkovich from Cleveland, and Frances Zakovshek from North Chicago; the secord day, Mary Jupg of Chicago and Anton Kamnik-r from Mi!waukee; the third day, Bartol Yerant from Pennsyl-vania and Joseph Vidmar from Milwaukee.	<\w
Charles Pogorelec was the convention secretary and Louis Beniger recorder
of minutes.	'
The most debated topic at this convehtion was the question of future rela-tionship of JSF vvith the Socialist Party. The resolution »o remain affiliated with the S. P. was adopted by an overwhelming majority.
Some of »hf-Slovene reports have been published in past issues of Proletarec.
In addition to the regular subscribrrs of Proletarec, this issue containing the minutes of the JSF convention has been mailed to ali units affiliated with the
Educational Bureau.
Kt
WHAT KIND OF TACTICS SHOULD BE USED TO GET THE YOUNGER GENERATION TO JOl* OUR EN1USH SECTIONS?
For this topie Comrade Oscar B. Godina sub-mita the follovving report:
Of course, you knuw the ideal way to mske s Socialist. The chiJd is taken wshile yet in the cradle. The mother teache* him that he is of the vvorking class element which he repeat* like a parrot. Hi* brain, like wax, receive* aH these in| pressions vvithout reacting. When he is about aeven years old, he join* the Falcons. I^ater he become* a iraember of the Y.P.S.L., and finally a member of the Socialist Party.
The parents should discuss the importance of a Labor movement with their children at ali time*. The children hear propaganda on the radio, con-versation on the street and in the school* that are contrary to our beliefs. The father and mother are forever present to combat this. It is para-mount that the experience* of the folk should be related that such things as strikes are not like a baseball game. Thi* alway* provcs to be signifi-cant, for the parents vvords are good.
The young people'* branch *hould be made up of sympathizer» and ex-Falcons if poaaible because they are friend* already. The strangers should
cessful cooperators. Dom* *hould be made to pay us dividends not in dollar* and cent*, but afford meetings at cheap rates. An effort Vnu*t be made be next enlisted. Ispeak thi* vvith a little bit of \Ao f0ll0w the Socialist slogan: "For Use and Not
Photographad by Angeline Zaita.
A group of youth delegatos at the XI. regular JSF convention in Chicago. They are Roae Musich, Jean Rak, Betty Bogatay, Alice Artach, Ernestine Jyil, Helen Stainer (visitor). John Rak, Anton Kamniker, Lewis Korošec, Joseph Drasler, Estok Menton, and Louis Jarta. The convention pieture i« on page 9.
exper»ence. A Slovene Comrade tried his best to organize a Socialist branch among people vvho vvere strangers to each other. It fsiled to sue-ceed. Why are there no young people'* branches in Herminie, Strabane, Springfield, Kansas, etc.? I wi*h the delegates from these distriets vvould ex-plain to us *o that vve may become acjftiainted vvith the situations present in these localitie*.
It is important that the funetion* of the branches be of social and practical significance. An outing should be conducted once a year by the branch. A debate of real value or if po**ible a aeries of lectures on labor topics should be arranged in the !ocality vvhere the branch i* situated. This really is a social as vvell a* a practical funetion. The picnics and the dance* sponaored should be made so that they earn an attractive profit, are aside from this. I believe if the profit is Isrge enough from such affairs, the debate or lectures should be given free. I mean, do not advertise free and then pass the hat around to cover the expense. This antagonize* people. VVe must con-duct our affairs in a business-like manner, giving the people the most for their money. The largest picnic I ever attended had 25,000 people present. It vvas given by the Milvvaukee County Socialist Party. I believe it vvas big because the desire to come to it was created and vve must do likevvise* Socialism after aH is the biggest business in the vvorld, therefore vve must learn if vve do not knovv, to be the largest and the best business people.
In my exposition vve must speak of practical dis-cussions and actions betvveen ourselves. One of the first things vve should learn is vvhat Ralph Emerson said: "AH infractions of love pnd equity in our social relatiorv* are speedily punished. They are punished by fear. VVhilst I stand in simple relations to my fellovv man, I have no displeasure in meeting him. VVe meet. as vvater meets vvater, or as tvvo current* of air mix, vvith perfect diffu-sion and interpretation of nature. But as soon as there is any departure from «implicity and attempt at halfnesa, or good for me that ,is not good for him, my neighbor feels the vvrong; he shrinks from him; his eyes no longer seek mine; there is vvar betvveen us; there is hate in him and fear in me." In a fevv vvords, vve must be friends to be comrades.
VVhen vve go to different tovvns vvhere an affair is held, vve shonld ferret one another out. Get acquainted and talk our problems over. Just to give you an illustration, I am anxious to meet Max Kumer and inquire on the Pennsylvania situation. I vvant to pat him on the back for he has done un-usually good vvork on the Slavic League čase of Pittsburgh, Pa.
At our meeting« vve should discuss Union Label Goods. the names of goods sold in our neighbor-hood that vve can really buy, and Union activities in our vicinity or nation. Speak of things you can do and not of dreams. Socialist advertisers must be patronized so that vve shall have friends also among small businessmen vvho vvill then be able to advertise in Proletarec and. our other pub-lications and thus support them. VVith more income vve can reduce the priče of the paper and make it even more interesting.
In polities vve must, if possible, have a set-up that fits in vvith the ctty organization. Be a real political army in our vvard, find out among your neighbors vvho are friendly to the movement. Make yourself the precinct captain and ferret out the votes that you can. If possible, let us have an affair so that funds may be raised to be throvvn into the campaign. A house-to-«house campaign of pluggers, etc. This is a phase vve ali knovv vvell but really do very little, in fact nil.
The most important part of this discussion is that vve must always see that our organization is financially sound. No one desires to belong to an organization that is full of debts. Socialists must see to it that they are sound, for vve are the biggest business in the vvorld. VVe must be able to operate little ones.
Our local nevvspapers should carry nevvs about us. Be sure to furnish nevvs to them vvhenever possible. This vvill create public sentiment in our favor.
Prosveta is to be.commended upon in that it has union cartoon* on the last page. Pietures are the chief attraction. It is very important that Prosveta publishes in English our Socialist mani-festos, so that vve may have the public acquainted. Many do not knovv that the S.N.P.J. adopted its ovvn manifesto of such type.. Not to publish such announcements quite often I consider it a blunder on our part. A simple article in this week's Prosveta by Dr. J. J. Zavertnik is very significant. It tells in English that, the aetive men of our organization are Socialists and sympathizers.
Proletarec I believe should undertake the task of publkching the history of the Slovene Socialist movement in America in its weekly issues in English. You older comrades are saturated vvith ex-periences and are backed up vvith good reasons for being loyal to the movement, but the young people t receive these bulvvarks too. Proletarec is just the medium. Come, bring enlightenment to Today vvho just came from Tomorrovv.
I suggest that each Dom Library of America buy every once in a vvhile a copy of English Socialist literature and induce people to read them. Get the librarian to teli the young people of these books, especial!y those vvho are interested in read-ing them.
A copy of Henderson's Čase for Socialism is important. Make reading Socialist literature so cheap that even the beggar can afford to read it.
It is our duty to sponsor as many of our affairs in our dom* as possible. They are a cooperative form of Socialism. People must learn to be sue-
For Profit." Then you can alway* teli the public there i* an idea of Sociali*m actually vvorking and common people make it vvork, not professors or .special business men.
The public already knovv* novv vvhat Shakespeare said: "He vvho ovvns the mean* whereby I live, ovvn* me." But let us bring Light and Truth to the public in vvhat Voltaire said: "The young are fortunate, for they vvill see many things."
Fraternal Organizations
Donald J. Lotrich submits a revievv of the rela-
tion .hip of fraternal lodge societies and the Labor movement and the role played therein by A meri-can-born Slovenes. Hi* report i* aa follovv*:
THE ROLE PLAYED BY THE AMERICAN BORN SLOVENES IN LODGES OF FRATERNAL SO-
CIETIES AND IN THE LABOR MOVEMENT
You vvill readily agree vvith me that the title give* an exceedingly large and important assign-ment covering a vvide range. There is, no doubt, much to be said on the diverse phases and activities uf thc rising yonnjr Juiroalav generation in America. It should be nece*sary to illuminate every angle of every vvorthvvhile endeavor under-taken. It should be even more necessary to illuminate the dark and ainister avenuea over vvhich Kome of our young national* condescend. It i* the intention to point out the good vvith the evil roads, to give the danger signal*, vvhere neccs*ary, and to command "A forvsard march" vvith the desire for trutb and righteousness in the expo*i-tion. I only regret that numerou* causes wili necessarily curtail my expo*itipn. And if I don't keep strictly to the sufcject ii vvill be due to the importance of the references made.
The first queation which must be ansvvered and ansvvered so that it is thorougbly understood by friend and foe alike, is, why do we interest ourselves in the vvork of our. young generation in fraternal lodges and in the labor miovement?
VVe vvant is understood that vve have a very de-finitive aim. Indeed, a noble purpose!
It has been, and stili is, our mission in life to seek a more abundant life, more of the better and finer things, and the full fruit of our toil for ourselves and our posterity. VVe have come to realize and to knovv that there are tvvo clas*es in this vvorld, those vvho produce everything and those vvho produce nothing. VVe have come to knovv that those vvho produce everything get but a minute share of vvhat they produce vvhile those vvho produce nothing, get the great percentage of every-thing. VVe have become conscious of the fact that vve are vvorkers and that as vvorkers vve must unite and vvork and fight together, to improve our lot and to vvin our demands. In other vvords, vve have become class conscious just as the so-called "social elite" is conscious that they belong to their class. VVe believe, vve knovv, vve svvear that great in-justicas are perpetrated against u* vvorkers by the capitalist system of the class conscious "social elite" and vve have, therefore, resolved to agitate, educate and organize to do away vvith this harsh, unjust system and replace it vvith a nevv social order, vvith a system vvhich vvould do away vvith ali the injustices, a system vvhich vvould do away vvith the nonproducing leisure class, a sy*tem vvhich vvill be based on cooperation, vvith a job for aH able to vvork and the full return* of the day's labor to the vvorkers. That's the aims of the comrades organizcd in the Jugoslav Socialiat move-fhent.
Engineers, scientists and machinists can produce an abundance for ali of us today. No longer need vve be vvithout life's necessities. Yet, literally, millions are in poverty and vvant. Careful invest-igations and close scrutiny have proven this un-questionably. That's a crime of the highest de-gree pinned on the present capitalist economy and vve declare vvar against it. The curse of unem-ployment is another black spot of the erime-ridden system and vve vvill prosecute and persecute this system until ali unemploym>ent is abolished. And the curse of ali curscs are the hatreds engineered and enegendered by the capitalist economy to cause blood »hed and vvar*. If for no other rea.son, for that alone, vve condemn this mad sy*tem to death and vve shall fight it vvith ali the means at our disposal until the banner of Socialism sup-plants the black flag of capitalist insecurity, fear, vvant, poVerty, suffering, greed and vvar.
But vvhat has ali that got to do vvith the role of the American-born Slovenes in fraternal lodges?
Just this! — Though fraternal societies and lodges are primarily founded to give financial aid to its needy members, vvorking-class fraternal lodges and societies mu*t not stop at that. They must have vision and foresight enough to reekon that many of the vvrongs, sufferings, accidents, illnesses and vvhat not, vvith vvhich their laboring members are afflicted, are caut*ed by the careless and vvretched economic *y»tem. It is their sacred duty to demand the removal of such condition* and the causes vvhich make such conditions. IIovv many poor Jugoslav vvorkers met death through avoidable sifkness or accident, in the desire of the sy*tcm to exploit them through inadequate safety measure* and facilities, vve have no count of. Hovv many more capitalism *ent to their graves pre-maturely because Of overvvork, etc., in order to eke out an existence, can never be said.
But that isn't ali! As grave as are these ques-tions there is one that i,* infinitely more important. VVhat'* being done for those vvorkers vvho stili live? Are vve using every Mifluence vve po*sibly can including the fraternal ^grouprf, to improve their lot?
One other question is pertinent. Perhaps, just the ansvver vvill suffice. The membership of our Jugoslav fraternal lodge* and societies is made up exclu*ively of vvorkers. VVe are pri|inarily interested in reaching them to* point out the road of freedom; hovv they can emancipate themselves fronp vvage slavery, unemployment, capitalist vvar and ali its attendant evils.. That'« why vve, aa Socialists, are interested in our fraternal societies and that should be the predominating špirit and intereat of every comrade.
Hovv much of this vvork ha* been done by the young generation? A number of intelligent young people in fhe various fraternal groups underatand our mi*sion. The great many of them, I am sorry to state, have been misled into believing that vve desire their contacts for aH other purposes but those mentioned here. This young generation has been /leglected by their tutors. It is natural for them to aeek the ea*ie*t road out of the problems, therefore. Be not aurprised that they follovv the preachers of false gospels, the ultrapatriots and the 100 per centers. Be not aurprised then, that they have been and stili are so ea*ily bluffed, misled aml fooled by self-seeking demagogic individ-ual* vvho use their graces for personal aggrandize-ment.
It i* not at aH su&>rising, therefore, that the great majority of American-born Jugo*lavs care very little about our aims, our program, our pur-po.se* and our desires. They knovv little and care less about our noble mission.
I believe it can be stated that some of our influence ha* been dceply felt in the foremoat Slovene Society, the Slovene National Benefit So-ciety, our closest ally. A number of our comrade« have vvorked *trenuou*ly to build up the Engli*h Lodge movement of this organization. They have taken on the great responsibility of ateering their reapeetive units into the progressive ranks and an-nexed sufficient confidences to retain their guid-ing positions. Particularly is this true in those communities vvhere our Federation has English groups. But it is not neeeseiari!y true that our English groups are the guiding force behind ali such progressive vvork as the fraternal units exist-ed before our ovvn did. It can safely be said that the Socialist ideals inbued into this society by the idealist founders, vvho were Socialists as they ereeted it, step by step, have been kept up in spite of this young generation rather than because of them. And tki* means, that vve are soon to have a day of reekoning unless vve become more careful, more alert and more vvilling to devote more time to this important problem. I hope, you com-«<!«•» underatand what is rr.car.t by that state-ment.
The S.N.P.J. vvould not be vvhat it is today vvithout the vvork of the Socialists and the Socialist špirit vve put into it. VVithout us and vvithout aims it v^o.uld be just another insurance society vvhich vvould have never attained its present goal and prominence. Every such fraternal group must have a*.-reason for existing.* The. S.N.P.J. is so strong today because of the špirit and creed our comrades imibued into it and just as soon as you allovv that špirit to die, the Society vvill begin to degenerate and disintegrate because there vvill be no more reason for the Society to exist as other insurance groups can adequate!y care for them. I speak these vvords primarily for the young people.
The pieture, though not a bit promising, i*n't completely lost. VVe stili have a number of aetive comrades and friends throughout the major centers vvhom vve must contact. The efforts of these young people must be cdordinated and I suggest r jhat the Executive Committee designate a committee vvhose duty it vvould be to issue a clear statement to contact the leaders and to dravv up a plan for future vvork among the lodges.
Too often vve are told that our comrade* devote too much time vvorking for fraternal groups. In many cases that is so, but hovv else can vve merit the confidence of our groups unless we shovv vvith our ability and aetion that vve are capable and that vve can perform the vvork.
The real vvork for the young comrade* is yet to come. I anticipate a great struggle because those vvho oppose us are aggressive and energetic and because of demagogism get a better hearing.
It vvill depend on our young comrades vvhether the S.N.P.J. retain« its battle scarred traditions. It vvill also depend greatly on our comrades in of-ficial capacities to assist the efforts of retaining the.se traditions. There has been a serious lack of understanding and cooperatjon particularly during the past tvvo years. That must not continue. As comrades vve should have but one aim, one purpose. VVe can carry on the vvork of these fraternal groups and stili promote our aims and retain our identity.
Comrades should not quarrel betvveen themselves to give the onlookers bad impressions. If vital and urgent matters need attention, our comrades should form a definite policy beforehand and abide by the decision of the majority, other-vvise exceedingly bad impressions are created.
There are only tvvo roads for the young people to travel. Either they go vvith the trend collec-tivism and tovvards Socialism or they vvill find themselves engulfed in a reactionary league of vvould-be fascist*.
VVe have a hard assignment so vve urge for united cooperation of aH our forces to thvvart the present trend and gain for the vvorkers nevv vic-tories. No other field can offer us as much in return* as the fraternal field. VVe must go out to vvin them.
THE W0RK OF J. S. F. AMONG CHILDREN
Mery Jugg for the Red Falcon organization reports as follovvs:
One of the things the convention in Cleveland tvvo years ago considered at length vvas the problem of the younger generation. VVe can remem-ber one after another favoring some type of club or class or Sunday school for the younger children.
From that suggestion and conviction of a need, vve have, after tvvo year* established tvvo group* of Red Falcons in the JSF—Chicago and VVauke-gan.
It is beside the point to repeat here the argument* in favor of children's groups or the need for them. Every comrade knovv* and recognizes them. Capitalistic propaganda is already formulated; our task ia only to diseover the best way to combat it. Let us consider here only three points in connec-tion vvith children's groups: 1) purpose, 2) ex-perience vvith such groups, 3) vvhat should be the nature of such organizations.
1. Purpose. It must be understood that any children'^ group vve may organise can be only cul-tural and'educational — a means for combating propaganda, received elsevvhere through every con-
ceivable mediurrt—the school, the radio, th« maga-zines, the achool textbooka, the movies^ and Boy Scouta and Girl Scoutu.
2. Ksperience in organization. VVe have had tvvo years to observe the aetual funetioning of such group*. What is the re*ult? VVhat ha« been ac-compliahed? Speaking for the Chicago group, I must say that the first year vvas rather indefinite. The children felt atrange; they didn't knovv vvhat to exp*ct. If it vvas to be a school, they vvouldn t be very enthuaiastic about it, because they already had five day* of it a vveek and the idea of 0 day» wa* not enticing. If it vvould mean getting out of vvorking at home, they vvould be aH for it. Many joined vvithout knowing vvhether they \vanted to atay permanently or not. Many dropped because there wa« a miaunderstanding betvveen the • families. Many times it vvould have been better to get the parents together and give them a fevv leaaons before trying to teach "brotherhood" to the children. In Chicago, the children are scat-tered. Many of them come long diatancea and nearly ali of them go to different achools. In VVaukegan the situation is aomevvhat different.
Headquartera vvere alao very important. It vvas-n't very pleasant to think of meeting in a baae-ment vvhich vva* u*ually dark on Saturday morn-ing*, vvhile the vveather out»kle vva* pleasant, and vvlH-n aH kind* of commotion vvere certain to in-terrupt	"
Hovv to approach the organization of such a group vvas also a problem, because most of the children had already come vvell-instructed from home. It seema that each parent had coached hi« child vvhat he had a right to expect. Some said their parents vivanted them to learn Slovene, even though they them«elves wouldn't hear of its Other parents vvanted it to be only a «inging soc»ety, that is, abo*it three-fourth« of the girls vvere of this opinion; the boys vvanted it to be a ball-team organization. Son* of the girls vvanted to learn sevving and stitehing, stili others vvanted to learn music or declamations or be in plays. Parents vvho vvere branch members vvanted the children to hear only about Socialism; other children had to drop immediately vvhen the parents found out that polities vvere mentioned. Hovv to coordinate aH of these things in a period of one or tvvo hours—one day a vveek—became the question. Above it ali, let it be remembered that there vva* nothing compul*ory to insure attendance. It wasn't like school vvhere you must be there, and take vvhat they give you.
VVhat vvas the course of our ovvn group? In the first plače vve tried almost cvery imaginable form of activity. Our general method has been this: A »hort meeting, conducted by the children themselves (this to instruct them in managing their ovvn business), follovved by a brief discussion on current or social problems, and then a period vvhen the children do vvhat they are most interested in. Last year vve had a division of handivvork, vvhich resulted in a fine exhibit held in the month of October. The children not only made things to exhibit and seli for a treasury vvith vvhich to buy uniforms, but they vvent to the trouble of making elaborate decorations of the plače vvhere it vvas to be held. Thi* they did vvith the idea of making a* pleasant an evening a« possible for the social that vvas to be held in connection vvith it. Much to their disappointment, hovvever, the response vvas not vvhat they had anticipated. The branch members as a vvhole took no interest in it. _ The attendance vvas bad, consisting only of the stand-bys vvho always attend, and even those vvho came looked upon it as a "children's affair." Criticism on this point cannot be too pointed. Sonvehovv it čast the impresaion that are are aH very good lalk-ers, sympathetic vvith the idea, very strongly "for" ehildren's organizations, but vvhen it comes to the genuine enthusiasm that should be given as the real support for such an undertaking, vve fail. Before we vvill be able to boast about any progress vvith this idea. vve, the adults, vvill first of aH have to be educated to realize that children are a posi-tive dravving card. Ali of you vvho come from smaller cities and tovvns knovv that the school is always the center of interest and activity in the vvhole community, and most often, it sponsors the only activity in the vvhole tovvn.
But vve have not yet accustomed ourselves to # attach much importance to arouse interest in children^ programs. For example: F\>r the first of May, I suggested an all-children's pn>gram vvhich vvas to call for cooperation of ali the children's grvups in this city and VVaukegan. Plans vvere begun in the early part of January, immediately after tihe December SNPJ Federation program. At first, the suggestion vvas not considered very seriously by our comrades, but as the time drevv near, they decided that such a thing should not be, because it vvould take away from the "dignity" of the occasion. VVhat vvas there to prevent a speaker or even tvvo from being included in the program to bring out the significance of May Dav? As it vvas, the program vvas stili an all-Falcon one vvith the exception of "Sava", but it carried the label of "Variety program", a thing vvhich in itself is reason enough for most people to stay away. Somehovv vve have got into the habit of vvhipping together an audience, and even torturing bhem for three hours or more vvith something that has no unity or coherence and make them believe they should like it because they got "variety."
I am also reminded of the lukevvarm manner in vvhich the perfornvance vvas received. In ali fair-ness to the children, it must be said that they per-formed vvell. Certainly after some of the things vve see that vve dare to tag "izborno", auch a presentation demanded a more thorough recogni-tion than vvas accorded it. Yet one of our most aetive comrades found more joy in devoting a good column-and-a-half in telling hovv they joked vvith each other as they paraded in the rain and
hovv they vvere buying raincoats than in giving rightful repognition to our ovvn children'« group. I>on't m i^m de r stand me. 1 don't mean giving loads of praise to individuat members. They are ali in-atructed i*ot to ekpect it. But older comrades kave not given the same help and cooperation in sponsor-ing such affairs to assure large audiences as aay other funetion of tke Branch.
So much for the listles* attitude of the majority of our ovvn members. Novv a* to other visible activities of this group. Mainly, of course, they have participated in programs. These it is unneceasary to enumerate, since it vvould take a revievv of almost aH of the funetions the 3ranch ha« apon-aored in the laat tvvo years. If you are intereated in follovving up the details, you may have referred to the Falcon column, vvhich has been running in Proletarec since the first of January (19116).
'A. Nature of children's organization*. Any children'* organization should mean not only a political school, but also a center for other activities of the child. It *hould be the one plače to vvhich he ahould like to go, becau*e he ha* no rule« as in school, he is free to move, to speak vvhat he wi*hcs, he doean't have to memorize anything, and he find* other« there vvho enjoy the same thinga a* he. Soclali«m ehould mean a better way of living here and novv, and juat as much of that a* vve can afford for the children, just so much vvill they be dravvn to us. For that reason, it is vvell that vve cater to many of their interest*. The rule* of Socialism can be stressed even in playing game*.
Children should be taugtft art. I don't mean. by thi* learning to sketeh, or paint, or dravv. I mean to develop a rt k Lic appreciation. This cannot be overempha^ized. They may get a certain amount of it in school, but it needs to be repeated and repeated. Art is learning to put yourself in some-body else's shoes, and seeing the vvorld as that person sees it. It is not preaching. Hovv else can vve develop brotherhood? Hovv else can vve develop the urge to bring about a change in the vvorld about us? I heard an authority on aeting say recent. ly: "No aeting is really aeting unless it moves you to a point vvhere you vvant to get out and do something about the way things are in this vvorld; no music, no painting is of any value unless it move* you; no *peech has any meaning unless it is able to reach your heart-strings and make you see the vvorld through someone else's eyes and move you to aetion." Is not this propaganda?
And so to conclude this point, let it be said, that any children's organization must be a center vvhere the child vvho is denied certain privileges mav obtain them and vvhere other more fortunate children may be taught class-consciousness by learning to see the vvorld through other people's eyes.
From the very first I felt that thi« vvas the duty of the national office, and to be quite truthful almost as much time vvas spent attending meetings and group discussions at the dovvntovvn office as vvith our ovvn group.-Tvvo national secretaries have been installed and have gone in the short period of not quite tvvo jrears. One of them in particular admitted his inefficiency only after he had left The newly-elected one (of vvhom they teli us that "no one knovv« anything much about") took office but a fevv vveeks ago, and his accomplishments re-main to be seen.
Some vveeks ago vvhen I first noticed that a report on the Falcons vvas to be given, I vvas about to suggest that our JSF establish such a center. Having Proletarec as a medium, this vvould have been possible. It could have aupplied itself vvith material, and made it available to different groups in much the same way as the educational bureau novv funetions. It could have encouraged the organization of such group* in aH of the various branches.
(In reference to the above report, John Rak, seeretary of branch No. 1 issues a statement vvhich is ipublished on page 5.)
RESOLUTlON§
Due to lack of time the convention referred a number of resolutions to the JSF executive committee for approval, among them the follovving vvas adopted:
RESOLUTION ON YOUTH
The JSF recognises the vital importance spreading socialist philosophy and ideals among youth upon vvhose shoulders will fail the tremendoas task and responsibility of remaking this tordid world of greed, insecurity and eaploitation. Tke JSF further recognises its ovvn special duty for gaining converts to socialism and labor movement in general among	American-born Slovene
youth. In order to help 'more effectively the co«-mon people in their day to day struggles for tke betterment of their ovvn life and hasten the filial emancipation of the vvorking class, the Elevevitk Convention of the JSF therefore direets its/«**-cutive committee to do ali in its povver for g^iaiaf converts to Socialism among our younger genera-tion. And in order to best promote this eAd. tki« Convention further instructs the eaecutive mittee to set up a youth committee vvhich si guide and carry on this vvork.
Is your lodge a member of the Educatio^ Bureau? If not, write to our headquartera for »■' formation and become affiliated.
Join your nearest JSZ branch. Organiae a y«utk seetion in your distriet. Subscribe to Proletare«. Distribute it among your friends.