26 številka. Trst v torek dne 26. januvarija 1904. Tečaj XXIX Jzhaja. rsat dan tudi ob nedeljah in praznikih) ob 5. uri. ob ponedeljkih ob 9. un zjutraj. *a«amezne številki se prodajajo po 3 novč. (6 stotink) * mnogih tobakarnah v Tr«tu in okolici. Ljubljani. Gorici. C«4ji, Kranju, Mariboru. Celovcu. Idriji, Št. Petru. Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd. 0 naložili obojestranski vladi, ki imate o tem odločevati. Minister je na to poročal o zakonito dovoljenih p jsoj lih b i-anskej upravi v svrho gradu e železnic, katera posojila so se izplačala iz szupnih aktiv. Po tem dolguje Bosna •-kupni viadi 30 638 000 kron, med tem ko ima pravico p i skupnem finančnem minister-stvu še do 10 milijonov kron za obrestova-nje amortizacije. Predatdn k najvišjega računskega dvora, Plener, je prjašnjeval, da se do sedaj ni ničesar sklepalo o skupnih aktivih, ker se je 1. l^ti*. takoj po u vedenju duvalizma, ustanovila likvidacijska komisija, ki se pa glede razde jevalnega ključa nekaterih zahtev skupnih aktiv ni mogla sporazumeti, vsled česar se je varstvo teh ektiv poverilo državnemu tinatenemu ministerstvu. S.cer pa so se ta HKupza aktiva, ki ses:ojajo iz takozvanih bla gajnien.h preb.tkov in skupnih depozitov, skrč !a sedaj na minimum. Položaj v vzhodni Aziji. TUKI JO 25. (Reuterjev bird). Tukaj se misli, da §e je izjavila Koreja neutralno pod ruskim vpiivoa. SOEUL 25. Korejanski poslanik v Pe-tr >gradu je brzojavil semkaj, da ru*ka vlada te odobrava korejanske izjave za neutralne st. PETROGRAD 25. Ruska brzojavna sgentura poroča iz Port Arturja: Glasom vesti v nekem listu odpotoval je kitajski general Mrt na čelu 20 polkov v Šmhajkvan, da i'.asede strategične točke na meji pokrajine Piš 1 . TOKfJO 25. Japonski tolmač tukaj-pn ega rusitega vojaškega atašeja bil je v soboto tret.raD, ker je na sumu špijonaže. I-tega l>od<> sodili v Jokchami. Tudi na več drugih leti tak sum. Ki M 25. »Patria« trdi, da se v tukajšnjih političnih krogih širi govorica, da ee PODLISTEK. Molčanje. Pripovedka. ruski spisal Letnid Andrejev. Pow>. —H.— I. S*oco posiloma je od vel svojo ženo ; in k * e Oiga S.epanovna stopajoč* po stopnji-eab, jela iti počasneje, je govorili resko, še-petaje : »U-u! Ti si jo napravil takšeo. Po tebi je poded »vala ona to vedenje. Ti boš odgovoren. Oh, kako sem ueartčaa...« In oca se je z okala ter pogostoma po-inezitcala z <.čmi, ker ni videla stopnjio, inje korakala tako prev;dno, kakor da je spodaj brezni , v katero bi imela pasti. O J tfg* dneva je oče Ignacij nehal go-t uriti s hčertco, toda ona kakor bi tega niti ne zaptža a. Kakor p »prej je sama ležala v svoji čumnati, sama hod la in pogostoma, pogostoma si drgnila z dlanjo oči, prav tako kakor bi jej tile zalepljene. In potrta od teh dveh m lčečih ljudj, je O.ga Stepanovna, sama ljubeča salo in smeh, obupovala in nahoela, ne znajoča, kaj ima govoriti in kaj delati. Nekekrati se js Vera šla sprehajat. Tudi čiez teden dni po tem razgovoru je bila odišla italijanskemu kralju poveri razsojanje rusko japonskega spira. Cinizem praske protipoljske politike. ^Brzojavno poročilo.) BEROLIN 25. V današnjej seji pruske zbornice izjavil je minister za notranje stvari, baron Hacmeistein, da ni mkakega govora o spremembi vladnega sistema v zgornjej Šleziji ter da bo vlada z vso eneržijo nastopali proti posebnim političnim stremljenjem, da ohrani nemško gospodstvo na Poznanjakem (Pohvala na delnici.), kar velja tudi za zg »rnjo Šlezijo. Tam ao razmere Čisto diu-gačne. kakor na Poznanjakem. V zgornjej Šleziji — dejal je minister — imamo vele-posestvo, ki je bitsUeno nemško, katoliško svečenstvo, čegar zastopniki se danes stoje na nemškem temelju in slednjič dobro razvit« obrt, ki je prevejana nemškim duhom. To so činitelji, s katerimi imamo računati. Zalibog pa je združenje poljstva se socijalno demokracijo tudi v zgornjej Šleziji provzročilo taao ljutest, da so potrebne energične odredbe. Zaupajoč v patrijotično mišljenje viHoke zbornice, nastopimo s takimi denarnimi zahtevami, ki so potrebne v interesu nemstva. Posl. Richter — nadaljeval je minister — je trdil, da ni opažati nikakega vspeha naše poljs&e politike, a opomniti moram, da se tako velik boj razvija polagoma in neprestano in mora biti za vedno naša naloga, da skrbimo za pottačenje poljskega m šljenja in za vedno večji procvit nemškega čutsvovanjs. V odgovt ru na izvajanja poljskega poslanca Jozdztw kega, kattri je obdolžil vlado, da je kriva ljut*ga boja v zgornji Šleziji, izjavil je minister Hammerstein, da se poljsko vprašanje pomiri še le tedaj, ko na Pruskem ne bo več Poljakov, marveč bodo le poljsko govoreči Prusi, ki bi bili izključno zvesti nemški podaniki, ako ne bi se bila me-dnje j zanesia velikopoSjska agitacija. Ista ni nav-stala v zgornjej Šleziji, mtrveč se je tjakaj importirala iz Gal cije. V zgornjej Šleziji so zaman vsa prizadevanja, da bi se proglasila neodvisnost. Ako se bodo Poljaki priznavali za nič druzega, nego Pruse. zavzela bo tudi vlada drugačno stališče. Zalibog pa so stvari čisto drugačne. Vse, kar je pruskega, ee napada in vlači v blato. Brzojavne vesti. Iz ogrske zbornice. BUDIMPEŠTA 25. Predsednik Perczel je ob 10. uri in pol zjutraj otvoril sejo. — Zbornica je prešla na dnevni red in nada Ijevala razpravo o rekrutai predlogi. Potem ko je Ivaa Moloar (ljudska stranka) govoril proti predlogi, začel je govoriti posl. RoJerkazv. Za njim so govorili še trije poslanci, na kar ee je brez posebnih dogodkov seja zaključila. Boj proti ogrski obstrukciji. BUDIMPEŠTA 25. »Peati H.rlap« piše, da .Tieza bržkone že jutri ali pojutršojim opozori obBtrukcijo, da je zadnji čas, da položi izredno orožje. Ako se obstrukeja ne bo dala pregovoriti, trajala hodo posvetovanja delegacij približno do 20. februvarja. Poslanska zbornica tekom tega časa ne bo imela sej. Na to se spremeni zbornični poslovni red in se rešijo državne potrtbe. Temu bo sledilo razpuščenje poslauske zbornice. Nove volitve vršile se bodo koncem aprila in pričetkom maja. Zi vse te odredbe ima Tisza že pooblaščence. t Vojroda Friderik Anhaitski. DES3AU 25. Vojvoda Friderik je včeraj po noči umrl. Bechtolsheim umrl. DUNAJ 25. Danes zjutraj je tukaj umrl bivši korni poveljnik v Zagrebu, general konjice baron Bechtolsheim. TRIDENT 25. Nadvojvoda Evgen je prekinil vojno nadzorovanje in je odpotoval danes zvečer na Dunaj k pogrebu generala konjenistva, barona B^chtolsheima. Bivši predsednik avstro-ogrskega eksport-nega društva uuirl. DUNAJ 25. Danes predpoludne je umrl bivši predsednik avstro ogersk ga eksportnega društva, Fran Wilhelm, 72 let star. Macedonske reforme. SREDEC 25. B jlgarska brzojavna agen tura dementira po vrsti vsa slednja poročila Porte na rusko in avstrijsko poslaništvo, v katerih poročilih se cbdolžnje Bolgarijo, da povspešuje revoluc jonamo gibanje in se pripravlja na vojno. Brzojavka omenjene ageu ture trdi, da si je Tuičija izmislila te ob-dolžitve, da s tem oprav.či neizvraevanje reform ter lastno oboroževanje v svrho napada na Bolgarijo. Potrjena razsodba proti posl. Hybešu. DUNAJ 25. Kasacijsko sodis5e je odbilo prit >žbo po-lanca Hybeša proti razsodbi brn-akega porotnega sodišča, ki je posl. Hybeša radi razžalitve nekega orožnika cbs:;dilo na 6 tedenski poostreni zapor. Seja moravskega spravnega odseka. BRNO 25. Permanentni spravni odsek moravskega deželnega zbora, ki sestoji iz 21 zvečer kakor navadno. Toda niso je več videli žive, zakaj tega večeia se je vrgla pod vlak, ki jo je prerezal na dvoje. Sam oče Ignacij jo je pokopal. Žene takrat ni bilo v cerkvi, ob novici o smrti hčerke Vere jo je zadela kap. Nogi, roki in jezik so jej otrpnili in ležala je nepremično v mračni čumnati, med tem k » so zavezali v zvoniku zvonove. Čula je, ko so prišli ljudje iz cerave, kako so peli pevci proti njihovi hiši ter se je trudila, da bi dvignila rok). da bi se prekrižala, toda roka se ni vdala. Hotela je reči: »Z Bogom, Vera!», tuda jezik je ležal debel in težak v njenih ustih. In le-ži!a je tako mirno, da bi on, ki bi jo slu čajno vide', gotovo mislil, da tukaj počiva človek, ali da sp:. Samo očesi je imela odprti. V cerkvi na pogrebu je bilo mnogo ljudstva. Prišli so znanci očeta Ignacija, pa tudi tujci in vsi ondt zbrani so pomilovali Vero, ki je preminula tako grozne smrti. Prizadevali eo s', da bi v kretanju in glasu očeta Ignacija zapazili znamenja ttžkega gorja. Niso imeli radi očeta Ignacija radi tega, ker je bil v svojem vedenju surov in ponosen ; sovraž 1 je grešnike in ni jim rad odpuščal. In vsem je bilo ljubo videti ga tr pečega, pob tega in priznavajočega si, da je on kriv hčerkine smrti. Ia vsi so ga ogledo vali radovedno, on pa, čuteči vprte p g.ede v svoj krepki in široki hrbet, je mislil ob enem na umrlo hčerko in na to, kako naj peptopa, da ne bi škodoval svojemu ugledu. In tako, trd in raven, je odišel oče Igna ej na pokopal šče, taksen se je tudi vrnil od ondot. Samo pri vratih v ženino čumnato se mu je hrbet nekoliko skrivil; toda to se je vtegnilo zgoditi tudi vsled tega, ker je večina durij bila prenizka za njegovo postavo. PriaedŠ! od svetlobe, je le b težavo razločal lice svoje žene, ko pa je je razločil, se je močno začudil temu, da je isto povsem mirno in da v njenih očeh ni solz. Ia zares ni bilo v teh očeh ni jeze, niti gorja ; bile so neme ter eo težko, uporno molčale, kakor vee njeno dobr» rejeno, onemoglo telo, ležeča na perni.d. »Nu, kaj, kako se počutiš?« jo je vprašal oče Ignacij. Toda usta ao bila nema; molčali eti tudi oSesi. OSe Ignacij jej po'.oži roko na čelo ; bilo je hladno in vlažn<», toda Olga Stepanovna ni izrazila z ničemer, da bi bila začutila to dotiko. In ko je oče Ignacij od teguil roko. ga je gledalo nepremično dvoje sivih, globokih očea, ki sti se kazali skoro črni od razširjenih zenic, toda v njih ni bilo ni tuge, niti jeze. »Nu, jaz pojdem v svojo sobo«, je rekel oče Ignacij, kateremu ae je zdelo tu nekako hladno in strašno. Prekoračil je obednico, kjer je bilo vse členov, imel je danes aejo, v katerej so bili izvoljeni referenti in koreferenti za vse odseku odkazane zadeve. Nadalje so bili izvoljeni 3 pododaeki in sicer za volilno reformo, za kurije in za šolstvo. Nadalje.se je sklenilo, da odsekove razprave* načelno ne bodo tajne in da se vlado pozove v eeje. Med predlogi, odkazanimi pododseku, so sledeči : sprememba deželnega reda in deželnega volilnega reda, izvedenje jednakoprav-nosti obeh deželnih jezikov, ustanovitev češkega in nemškega vseučilišča na Moravskem, razdelitev deželnega šolskega sveta v dve narodni sekciji in razdelitev okrajnih eolskih svetov po narodnih skupinah, nadalje ustanovitev šol za narodne manjšine, sklenjenje zakona glede kurj ia slednjič ureditev rabe obeh deželnih jezikov na avtonomnih obla-stvih. Proučevaluo potovanje nižjeavstrijskega obrtnega društva. DUNAJ 25. Nižjeavstrijsko obrtno društvo priredi v mesecu avgustu proučevalno potovanje v Z edinjene države. Isto obišče razstavo v St. Lnuisu in znamenitejša industrijska in trgovinska središči. Pošta za vojno tadijo »Frundsberg«. DUNAJ 25. Pošta za vojno ladijo »Frundsberg« sa bo odpravljala v Saiirno iz poštnega urada DuDaj I. daevno ob 8. uri in 50 minut v jutro a iz državnega kolodvora ia poštnega urada Trst I. dnevno ob S. uri in 15 minut zvečer. Zborovanje avstrijskih mlekarjev. DUNAJ 25. V popoludnevni seji prvega avstrijskega mlekarskega zborovanja se je po živahni razpravi sklenilo, sklicati shod mlekarjev, da ae ustanovijo mlekarska društva, katera bi se združila v večje mlekarske zveze in te potem v državno mlekarsko zvezo. Vlada se ima naprositi, da izvede te želje in da podeli potrebna denarna sredstva. Nadalje je bil vsprejet predlog poročevalca prof. dra. Winklerja z Dunaja, da se oBouje stalni mlekarski komitet za Avstrjo. Ministerski predsednik grof Tisza na Dunaju. BUDIMPEŠTA 25. Miaisterski predsednik grof Tisza odpotuje v sredo na Dunaj, da poroča ceaarju o pcložaju. V četrtek poda ministerski predsednik v zbornici izjavo, tičočo ee nadaljnega zas^daoja delegacij. Nadomestna volitev na Francozkem. REMIREMONT 25. Na tukajšnjej na domestnej volitvi, ki je postala potrebna vsled vstopa posl M-dina v s?nat, b 1 je izvoljen nacijonalist Flavelle. čisto in urejeno kakor zmerom in visoki 3toli, pokriti z belimi preprogiin , so stali podobno mrličem na parah. Na enem oknu je visela iz žice narejena kletka, toda bila je prazna in je imela vratca odprta. »Anastazija !« je zakričal oče Ignacij in glas se je celo njemu samemu zdel surov ; celo njemu samemu je bilo zoperno, da kriči tako glasno v teh tihih sobah, sedaj, uprav po pogrebu svoje hčerke. »Anastazija!«, je poklical tihejše, »kje je kanarček ?«. Kuharica, jokajoča se tako močao, da jej je kar nos otekel in postal rdeč kakor pesa, je odvrnila oaoroo : »Znano je kje. Zletel je«. »Cemu si ga izpustila?« je zahrumel oče Ignacij ter najtžil obrvi. A na« t m zija se je zjokala ; podrgnivši ai lice s škrici svojega robca, je rekla skozi solze : »To je bila duša gospice... Je li mari raožoo držati jo ?« In očetu Ignaciju se je zazdelo, da je bil rumenkasti živahen kanarček, pevajoči vsikdar z naklonjeno glavo, zares Verina duša; in ako bi on ne bil odletel, pa bi ne bilo možno reči, da je Vera umrla. Ia oa se je še huje razsrdil nad kuharico ter zakričal : »Poberi se ven !« In ko ga Aaastazija ni takoj umela, je dodal: »Neumnica !< (Pride se.) Prehlajenje španskega kralja. MADRID 2o. Kralj je še vedno preti laj eD. Izjave franeozkesa ministra Pelletana. BORDE AUX 25. Na nekem tu prireje- Iz Krist jansunda odplul je velik parnik proti Aalesundu a se je moral povrniti, ker eo bile vBe ladije v pristanišču v plamenih. Prtb valstvo zelo trpi vsled mrazu in groz-nega viharja. Ker je tudi morje zelo razbur-nem banketu imel je mornariSni minister j kano, morajo se živila in druge potrebščine Pel le ta a govor, v katerem je zavračal proti dovažati le j»o kopaem. njemu naperjena očitanja, da dezorganizuje ' KRIS1IJANIJA 25. Sadi se, da je o mornar cd in je izjavil, da on hoče morna- j požaru v Aalesun lu nekaj ljudij izgubilo živ-rico le reformirati. Nadalje je branil poli- ljenje. tiko mini»terskega predsednika C^mbesa in BREMEN 25. Iz Bremerhavena odplul ie poživljal republiktn<*e naj bodo složni. je včeraj v Aalesund na pomoč parnik seve-Ustaja na otoka San Domingo- ronemškeg* Ll. vda »W imar«. SAN DOMINGO 25. Sinoči eo se za j KRISTIJANIJA 25. Gasilci so po 24 palile h 89 v predmectju. urnem dela opustili brezvspešen boj proti 'Ustaja t nemški jugozapadni Afriki. ogoj"- Včeraj ob 8. uri * jutro je bila vspo BERLIN 25. Glasom službenega brzo- stavljena telefonična zveza z Molde, |odkoder javnega obvestila in Windhofa od dne 17. t. je prišla prva pomoč. Kolikor je znano, ni m., je W ndhof še vedno v nevarnosti. Iz umrl noben človek. Vest o sožalju nemškega Okfchandije ni od 12. t. m. dospela nob?na cesarja je bila z velikim veseljem vsprejeta. vest. Poskusi za osvoboditev mesta so pone- KODANJ 25. Z iružene parniške družbe srečili z velik mi izgubami. pošljejo jutri parnik »Imbria« na pomoč v Pri farmi >H< ffjuog« je bi dne 15. t. Aalesund, a mornarično m niBterstvo pošlje m. vapešen boj čet, ki so šle na rekogaosci- toliko šotorov, postelj in kuhinjskih priprav, ranje, pri katerem je padel rezervni častnik kolikor jih lahko pogreša. Pomožni komitet, Boyensen, en podčastnik in 6 mož. Od ki se je tukaj sestavil, je zbral tekom dneva ustašev je bilo umorjenih 5 naselnikov z že- toliko denarja, da se je moglo kupiti 1000 nami in otrooi. Proti AVmdhofn stopa 5 od- vreč moke in drugih stvari, katere odpelje delkov Herrosov. >Imbria« v Aa esund. Tardija toži. KODANJ 25. Pod predsedstvom pre- . CARIGRAD 25. Poročilo Porte na po- stolonasledn c* LujUe seje osnoval tukaj Opatij,. To dejstvo izz.vlje na črtanje para alaništvi Rusije in Avstrije pravi, da je začel pom< žoi komitet za Aalesund. komite prebivalstvo v Ohridi podpihovati za AALESUND 25. Razdeljevanje živil . _ . . . , .. , rJ v , \jaam skimi Nemo1. Nemcev v Opatiji je le rasc- ustajo v prhodnji spomladi. Tam se priča- na obrežju vrši se o grozni guječi. Vsem , n , T .. , , « . , . . X Iri M merno malo in so le nustu'rajoči element — kujejo st.rje bolgarski Častnik), kateri prev- slojem pomanjkuje živež. L»anes se pncne ..... ...... . , . .... • - , . .. • . . i danes so, jutn jth m — vendar jim je državna zame o vodstvo ustaje. Zastopniki komiteja da razdeljevanje oblačil. L* begu iz mesta se je , , . , » , , m ...... ... . . » , , . mi, k i uprava dala solo ie po treh letih. V lrstu pa izsiljujejo iz prebivalstva denar&e prispevke poškodovalo mnogo oseb. Nekatere Oolnifce je t r r . „ . , . . . *. '83 olovenct avtohtonen element, Tisoči sta za naEnpovanie orožja. Bolgarski metropolit v zadela kap in eo umrli. .r , . , . .. »* • _____niev iz tega elementa prosijo ze dve deset- Ohndi nadaljuje ustaško agitacijo; v metro- KODANJ 2o. Mornarično ministerstvo ® r j , , . , . , , . . , , ... i i letji za eno borno ljudsko solo, ne da bi politan«kem poslopju in drugje da ie sprav- ie odposlalo v Aaiesund vojno laaijo z ooia- J . ... . , . . . . ,T • • ■ i. a državna uprava mignila ni z mazincem, da Ijenega mn^go orožja za ustaše. Komitadži čili m odfjami. Vojno ministarstvo odpošlje , v. . . , , , 7. . . , . - • * i prisilila občino na vršenje dolžnosti na- da so sklenili provzročevati pretepe med kri- danes zvečr o20 sotoro/ in mnogo Živil. r J .... . . . . . • « , n . o- r* ur i „ •___sproti tem u elementu na eolskem polju stijani in mchamedanci, moriti oni Bolgare, ki HAMBURG 2:» Cesar Viljelm e izročil . . . , . , ........ , . ^ , . a (marveč daje občini se potubo na nje upor- se bodo podaiali brez privoljenja komiteja in tukaišniemu pom znemu komitetu za Aaie- , . ' r J .... , . , , j . ili__ • nosti) in ne da bi ta državna uprava — če pripisovati umore turškim vojakom, sploh eund 10.000 mark za dobavo obleke in . r . . . . «••••• se ze noče zameriti tej svoji miljenki — kaj upncariati povsod vsakovrstne mainnaeije, živeža. . . , , , r ■> r , _ širna storila za resenje našega solsktgsi katere bi ovirale uvajanje reform. Komite da _ "" nasilno postopa proti onim Bolgarom, katerih ne more pregovoriti, da bi pristopili k usta- šem. Nadalje da silijo revno prebivalstvo, naj »Laibacher Schulze.tung«, (ca »šolski« in ni torej obstajala nikaka potreba kakega imenovanja na ttm zavodu. No, razrešitev te zagonetke je došlo nam takoj po izvršenem imenovanju. Oni dve učni sili niti nisti bili namenjeni sa Pulj, ampak za — Opatijo! Učitelja na zasebni ljudski šoli v Opatiji bo plačevala odslej državna blagejna, ga bodo plačevali davkoplačevalci! Ta odredba se je menda tudi naučni upravi sami zdela — recimo — preodijozna in zato jo je izvršila tako zavratno, po tihotapski. Pristranost sedanjega avstrijskega režima v obča (in naučoe uprave še posebno) nemškim stremljenjem v prilog je notorična ; in če vendar niso mogli tudi naši ljudje prav verjeti v resničnost naše vesti, in izlasti ne v način, kakor je b lo izvedeno podržavljenje nemate šole v Opatiji — moremo v tem videti le znak, kako gorostasno je bilo vladino postopanje v tem slučaju. Gornji posnetek po »Laibacher Schulzei-tungi« odpravlja sleherni dvom: naša vest je zadobila potrjenje v polni meri. Izlasti pa mora po podržavljenju nemške šole v Opatiji vskipeti kri med tržaškimi Slovenci in jim ogrenevati čutstva. Nemška šola v Opa-tji obstoji še le tri leta in že je vsprejeta v državno oBkrb, ali kakor »Laibacher Sohul-zeitung« konkretneje označa stvar: država bo plačevala učitelje za tiste Nemce v In vendar nas uči vzvišeni Ustanovitelj naše vere glede otrok : »kdor pa žali enega teh najmanjih, ki verujejo va-me, bilo bi najbolje, da se mu obesi mlinski kamen okolo vratu in se ga potopi v morja, kjer je najgloblje«. Luk. 17, 1, 2. In istotako kakor ti lakoto trpeči otroci Dunaja zastonj pro3ijo koačeka kruha, istotako brezvspešen bi bil naš apel na ka-koršnjo-koli etično futstvovanje naših narodnih nasprotnikov, s katerimi tvorimo v svojo nesrečo bolehno državo in ki le za-se zahtevajo prostora na solncu. Zato se omejamo v tem svojem novoletnem pozdravu na konstatacijo samih dejstev in na najostreji protest proti kakorsnjem koli drznemu utešavanju diplomacije, opravljajoče le nemške posle, v osvob< jevalno akcijo balkanskih Slovanov sploh in Makedoncev še pnsebe. Kar pa se dostaje avstro-ogrske diplomacije : more-li postopanje avstrijske in ogrske vlade nasproti avstrijskim in ogrskim Slovanom od nekdaj sem dajati tej diplomaciji kakov praven naslov za umešavanje v stvar balkanskih Slovanov ? ! Našim plemenskim bratom v Makedoniji želimo pa iz globine srca končno in popolno osvobojenje iz petstoletnega jarma turškega tiranstva. lele med postopanjem naučne uprave s tržaškimi S ovenci in med postopanjem z opat j- Govor dejstev. te kryave naše kulturne po- vprašanja trebe ! ! ! Mej postopanjem vlade v Trstu in v .. Opatiji je razlika, ki kriči v nebo. Med najema pri p-ljedeljski banki posojda, dajim list lzhaja v Ljubljani) piše v 1. številki po(ltopaoj ker gmo ven,lar teli bež ti. Ig'altc Paulv je pomiril občin- £el,mo njegovemu neumornemu prizadevanju etvo. V kratkem s j dospeli gasilci in njih tudj v bodoče najlepših vspehov. — Isto {»oveljnik je izjavil, da ni nobene nevarnosti, dobno se je izvršilo tudi imenovanje na kar se je nadaljevalo s predstavo. Ra- ff0Sp0da E. Briiekuerja C. k. podučite njena sta b la na glavi dva zapiralca lož od ]ja na imenovanem zavodu. Nemška š«>la v padajočega kamenja. vsi državljani iste države : pod istim zakonom, z ifet mi dolžnostmi in menda tudi istimi pravicami ! V sobotnem izdanju eo čuli č'tatflji v uvodnem članku govor številk iz statistike o Po požarjn v .lalesundu. česar ni mogla poravnati telji naj izvole p razun 20—30 malih hiš ter farin-ike hiše in smo tu gori posneli iz nemškega Opatiji je sedaj trorazredna in je obi-k »vana 8rejQjem šoWjtvil DaneB 5ujejo govor dej. oi 140 otrok. Država je torej poplačala ^ na poJju ^^ Qba ^ ^ goyora ge česar ni mogla poravnati »ležela !« u t>«rn.nniXno -mpri _ ) združujeta v harmonično označenje smeri, KRISTIJANIJA 25. Požar je unič.l vse (\tttelji naj izvole pazno prečitati, kar ^^ 8jed. avstrijaka državna uprava. Ali tu gori posneli iz nemškega »šolskega« ^ ^ ltalijanj bi mofali blugati fa g)VOf> e£-p^d cijskega skladišča na obrežju. Veliko lista, izhajajočega v prestolnici »Slovenije«, Rer t|]di na n.jh &e ure8nigi drne3 jutri nevreme težuje p jI žjj diužinaai, ki so brez ki ga urejuje c. k. prifcaor Rudoll E. Peerz pr< govor. Danes meni, jutri tebi. S palico, strehe. Na pjti je več p »možnih ekspedicij iz in ki ga izdtja društvo, imenom »Kraimscher, g kaLenj onj tf>pe}Q daneB na9> utegae danes bližnj h mest. Prebivalcem je jako težavno Lehrerverein«. Ža dejstvo samo, da v oered ^^ ^ _ germanska ekspanzivnoat ! dospeti na parnike, kateri jih prevažajo v nji pokrajini Sloven je z Dja 9o odstotki —, AH rfa ^ ..m mora,e nav3tajati Ele 8lut. Malde. slovenskega prebivalstva obat>ji društvo uc;- KRISTIJAMJA 25. P,žar v Aalesundu tel ev, ki izdaja glasilo s takimi nemškona- je navstal ob 2. uri in pol po po unoČi v to- cijonaln mi tendencijami, že tj dejstvo samo, varni aalesundske Preservering Cjmpaov. pravimo, je v kričtčo ilustracijo nuš h raz- Prvi je zfcpaz 1 požar neki pomorski kapetan, mer je neoporečenim dokaz »m, kako ima kateri je po svojem možtvu dal takoj o tem nemška ekspanzivnost v smeri proti našemu obvestiti prebivalstvo. V manj, nego dveh jugu, mc gočnega zaveznika in povspeševate urah bil je veči del mesta upepeljen in pre- lja v kurzu avstr jBkega zistema sploh in bival-tvo ni moglo druzega, nego bežati pred naučne naše uprave še posebe! ! Glasilo požarom. Početkom se je res skušalo nekaj učiteljskega društva na Kranjskem proslav- rešiti in se je mnogo predmetov spravilo na lja in blagoslovlja delovanje nemškega schul- ulice a p žar se je tako naglo šini, da je vereina ! To dejstvo nam kaže v bengalični bilo treba vse prepustiti plamenu in c bežati, razsvetljavi, kako mogočni val nemški s Glasom poročd aalesundakega magistrata pre svojimi južnimi iztoki rije v fundamente naše biva na p >lj h pred mestom kakih 10 000 ekzistenca in kako zistematično mu c. k. polunagih oseb. Otroci so večinoma spravljeni avstrijska vlada odpira vedno nove struge... ! v borgunskej cerkvi, mfd tem ko ss je del Ko smo mi (in sicer prvi) nedavno odrašč.mb ljudij zatekel v bližnje vasi. temu prinesli vest, da je schulvereinsko šolo i)usedaj ni bilo še možao priti do splošnega v Opatiji država vzela v svojo upravo, jih pregleda pol< žaja. Groza i a zmešnjava je bila je bilo tudi med našimi ljudmi, ki n so tako velika, da ni bilo niti mog če misliti na mogli prav verjeti tej vesti; niso nam pa hoteli rešilno akcijo. Tudi dva majhna parnika v prav verjeti, ko urno jim povedali, kako se pristan šču sta popolnoma zgorela. Mnogo je zgodilo to! Kajti nač^n, kakor je sedanja jadren c s» m rali potopiti, da so jih rešili na-ičaa uprava izvršila podržavljenje nemsse pred p žarom. šole v Opatiji, je bil naravnost zavraten, ti-Bjlniki iz bolnišnice bo se prepeljali iz hotapski. Imenovala je dve učni sili na c. mesta na vozovih in so se spravili ped streho k. ljudsko šolo v Pulju ! V resnici pa ni v bližnje vasi. bilo na tem zavoda nobeno mesto izpraznjeno nje po besednem boju, ki se je bil ravnokar razvil v avstrijski delegaciji med Nemcem Dobernitfgom in Italijanom Bennatijem ? ! ! „Jttakedonija". (Zvršetek.) Iz stotine izgledov enega! Vsako leto ob početku zime se razlega iz dunajskih predmestij globokožalostLa tožba o neop sno veliki bedi otrok. Tisoči otrok, nedolžnih na svoji žalostni u*odi zmrzujejo in trpe lakoto v takozvanem cesarskem mestu, kateremu so nami8lili celć neko »zlat) srce«. To je neu-tajljivo nago dejstvo. Zmrzujejo in trpe lakoto od leta v leto, ne da bi se v tem kr* ščanskem in nemškem velikem mestu, prestolnici cesarskem mestu našlo zanje mrva kruha v zadostni meri, tako mala mrva v primeru z milijardnim bogatstvom, nakopičenim v tem mestu ! NcvinBtvo, ki se sicer cedi izlagane morale in razsežno . govoriči o vsaki brezpo-membnesti in bedastoči — omenja tega žalostnega in toli sramot lnega dejstva komaj v kaki skriti notici — da »visoka gospoda« iz plemstva in finance niso motjeni na uži-vanju svojih milijonov. Dogodki v Avstriji. Dr. Koerber je že dobil od češkega agrarca Prašeka, kateremu je bil doposlal tisto svoje famozno pismo s prijavo, da bo moralo trpeti po grozni katastrofi zadeto češko prebivalstvo, ako češki poslanci ne spremene Bvoje taktike. Odgovor pa je tak, da si ga g. Koerber gotovo ne ohrani za zrcalo : Češki poslanec je dal g. Koerberju izborno lekcijo o dolžnosti države in vlade do bednih državljanov, a s tem tudi pojasnilo, kako se je motil g. ministerski predsednik, ako je špekuliral, da bo sedanje gibanje med češ si mi agrarci mogel izkorščati za Bvoje polit čoe namene. Tuli deželni in državni poslanec Kubr, ki je predse Inik izvrševale*gi odbora stranke čeških agrarcev, je izdal ravnokar poziv do dež-lnih in državnih p .slancev agrarne stranke, v katerem pravi : »Z ozirom na neugodni odgovor ministerskega predsednika Koerherja, ki heče naše shode izfc«Tiščati Bebi in svoji taktiki v prilog, smatram za potrebno, zaprositi Vas, da v vseh okrajih — brez ozira na to, ali so prizadeti po bedi ali ne, ali bo trpeli škodo ali ne — skličete protestne shode v najvećem številu na katerih podre 1 t; postopanje vlade zasluženi kritiki.« Ce!6 večina pol skih listov obsojajo postopanje Koerherjevo in mu oč tajo brez-taktnost. Jako ojstro p^ša >Slowo Poiskie« : > Vlad , kije zag-tovljala, da je nad strankami in nad nar« dmmi strastmi, ki je trdda, da ciij njeni politiki je bl-ginja monarlvje in nie Darodov, izjavlja, da hoče prebivalstvo Češke kaznovati z bedo in lakoto, dokler nje zastopniki ne odnehajo in se ne udajo želi i vlade. Juriat čno se more izjavo vlade v >Wiener A »endpost« kval ficirati kakor izsiljevanje. Se stališča morale ne treba niti označati te izjave, s političnega stal šča pa je bila to velika pogreštea. 0e je bilo stališče mladočeških poslancev nulce omajano med lastnim narodom, pa jim je je izjtva v »\Vie-ner Abendpost« gotovo zopet utrdila.« Kako je kaj gospodu dru. Koerberju v ulogi novodobnega proroka Bileama: šel je proklinjat in je — blagoslovljal. Evo vam jih nemške krščanske socijaliste v lepi slogi z 1 beralci in 8ohon*rprjaoci v gonji proti vojnemu ministru P treiebu-radi njfgove zel6 pametne in pravične naredbe, naj se tuli v vojski ne žali narod-nostni čut Nenemcev in naj se v interesu vojske same sp. štuje materini jez k čUnov te vojske! Tu so vam ti »krščansKi« — pra-vičneži ki izjavljajo v svojih glasilih, da se iz »patrijotičnih in narodn h v,rokov« pridružujejo akciji družili Nemcsv proti tej jezikovni naredbi vojnega ministra. A važno je _ to treba posebno povdar.ti —, da na čelu tej »kciji maršira »Neue Freie Presse« _ :gta »Neue Freie«, ki najbolj pozna intencije in mišljenja vlade! Ministerski predsednik v duhu spojen z naskokom na vojnega minstra radi enega čina Dajelementarneje pravice. Tudi to je posebno iz političnega življenja Avstrije! Kakor da je sedan a vlada poli žila svečano prisego, da se ho"e ob VB»ki priliki kompromitirat, ko gre za mrvo pravice nenemškim narodom! Vo-jja takozvane nemške ljudske stranke ee je bil te dni v delegacijah prav pošteno uletel. On, predsednik stranke, ki se vedno z emfazo imenuje » judsko«, se je zavzel za to, da nas parlament nima nič govoriti o stvareh organizacije vojske in da mora vee molče prepuščati visokim krogom v odločanje. Ia to je storil mož v trenotku, ko so ee na Ogrskem vse stranke brez razlike po-etavile na stališče, da je tudi v stvareh vojske volja naroda, oziroma parlamenta suverena ! To se pravi »pravljati naš parlament ob vsaki ugled in mu jemati vsako moč nasproti (grškemu parlamentu! Ali resolucija posl. Der^chatta je prinesla vendar nekaj dobrega, o č-mer bi le želeli, da bi ee dalje razvijalo. Med polj-k mi demokratičnimi elementi se p »javlja reakcija proti vedenju poljskih delegatov, ki so kar slepo pritrdili resoluciji pos . D^rscuat a. In zopet maramo povdariti dejstvo, da je tudi ta mož v intimnih razmerah z drom. Koerberjem. In B<-g vedi, dali ni vpliv miaister^kega predsednika porodil ono resolucij >, ki je bila vse prei, neeo — ljudska ! Dnevne novice. Pogreb pokojnega sodnega adjankta Maksa Hrovatina. Iz Sežane nam p.šejo : Včer»-j oh 10 uri predpoludne so se dvignili zemeljski ostanki pokojnega Maksa Hrova-tina, so d nt ga adjunfcta v Sežani, iz h še žalosti ob vsestranski ude ežbi sežanskega občinstva in naroda iz drueih krasnih vasi. V sprevodu za krsto sta stopala dva brata in ena eestra pokojnikova iz Vipave, dočim je oče pokojaika, kateri je bil pr šel iz Vipave, da prisustvuje pogrebnemu slovesu Sežanča-nov, moral na žeijo eoroduikov in prijate ljev zapustiti S-žano ter se vrjiti proti domu, da ne bi ga sočutje, katero so izkazali pokojniku mnogoštevilni pogrebci, se bolj pretreslo, kak or ga je dejstvo, da je moral zgub ti nadep ^lnega in obče prdjub jeuega sine. Pogreb pokoj u i ka vrš 1 se je najsijaj-nejše ter je pričal o obči simpatiji, katero je vživai pokojn k v sežanskem okraju in med vsem , ki so ga poznavali. Ko ko vzd gnili truplo pokojn ko-o v hiši žil sti, zapeli so sežanski pevci žalo stinko, na kar se je p >mikal sprevod proti cerkv : na čelu š >lska mlad na in sež?ft*ki ognjegas-oi, za krsto gornii s >ro Iniki, e. kr. okrajni tria var R-bek t-fe svo imi uradniki, deieln sodn svetnik Pi*t«er eč svojim' uradniki, c. kr. davčni inšpektor, c. kr. ^avkar, župan, uč teljstvo in župani različaih kraških obči d. Me 1 vnanj mi g "ti smo še opazili g. eodnika Ka'tijana :z Kanala, gosp. sodnega adjunkta Pavletiča z K mna, g'ts, oda dra. Doieuca iu dra. Siejka iz 1 r-tako b zo pokopališča, kjer se je Žalni sprevod vstavd in kjer so vzeli po-grelci z-dne slovo od pokojnika, katerega teiesue ostanke so od tod prepeljali na pokopal *če rojstnega kraja v Vipavi. Prej nego se e mrtvaški Vuz s truplom pokojnika ločil «»d p greha, zapeli so s» ženski pevci v zadnje elo\6 še eno ialost oko. V očeh vseh prijateljev pokojnikovih, kbt-r h je isti zbog svojega ljubezajivega značaja imel obilo, stale so solze, katerih mnogi niso mogli pie-magati. V ptjkojn ku ne le da so zgubili prijatelji odkritega in Ijtibeznjii ega prijatelja, zgubil e ^ sežanski okraj obče spo štovar.«-ga in pr zaano izvrst i» ga eo lnika, kar se dostaje ; ravičnosti in kar ee dostaje pravniškega zaauja. S.aremu očetu in bratom in sestri po kojnikovim naj olehča težko bol, kat aro jim je |>ro7cročil nepričakovan: utlarec, zavest, da injimi •ooutatvujejo mn gošte.'ilni prija telji pok< jcikovi, katere si je poslednji zaal pridobiti ti svojim ljubernjivim in odkri-tof>rčn m uat-topom p< vs< d, kjer je biva.. »Otročarija«. Prejeli smo: Dne 22. t. m. je vrtuariea meetrega šolskega vrtca na istrski c»-«>ti priredda pred šolskim poslopjem kupoek kamenja ter je v istega zasadila — Laško trol ojmeo ! V bližini delujoči kamenoseki so takoj zahtevali, naj gospica o l*t aoi izzivalno zna menjs. Vrtnanca se je postavila na stališče. da ona ima na »svoji remiji« vso pravico lavnico Josipa Veisberga, ki ee nahaja v veži raeobesati, kar hoče. hiše št. 35 v nlici Riborgo. Ko je včeraj v Kamenoseki pa so jej povedali, da »nje« j jutro Veisbergova hči Pavlina prišla odpirat tla so tam onkraj luže in konečno je vrtna- ( delavnico, je našla isto Ž9 odprto. Po krat-riea odstranila zastavo — »di la da ve- kem inventarju je konstatovala, da so tatovi mre '« Zanimivost iz dijeceze škofa Flappa. odnesli 6 srebrnih medaljonov skupne vrednosti 18 kron, en zlat (?) prstan vreden 2 kroni, Iz Rovinjskega sela pišejo »Naši Slogi«, da 1 par uhsnov vrednih 1 krono in še nekaj je pr šel tjakaj nov svečenik, ki je uvel druzih takih predmetov male vrednosti. Ta-razne latinske novotarije, ki vznemirjajo tovi bo pobrali te predmete, ker so mislili, da narod. Kie je, o gospoda, načelo : nihil in- bo Bog ve kakšne vrednosti, dočim so pustili ventur! Će gre za to, da se Slovanom dela 2 uri na niha'o, ki ste visele na zidu. škoda, tedaj stopa hitro iz veljave to načelo ! Včerajšnji pretepi. 49 letni težak Fran Kake vrste — vernik pa je ta svečenite priča Kos iz ulice Benvenuto št. 1 je bil v pre-nadalnje sporočilo v »Naši Slogi«, kjer pri- tepu hudo opraskan po obrazu. Ker ni hotel poveduje, da je imel ta župe - upravitelj povedati, kdo da ga je, ss sodi, da ga je na sveti večer pri sebi gostov možkega in najbrže kak maček, ali pa kaka ženska, ženskega spola, ki so plesali ob sviranju na — 27 letna lal koživka Josipina Campos harmoniko...! iz ulice Aitana št. 8 ee je včeraj stepla z Bog ve kaj je pogubneje za versko Deko — svojo koleginjo, katera jej je pri-stvar : ali slovansko bogosluženje, ali harmo- tisnila pe^t na levo lice s tako silo, da jej je nika n* sv. večer?! i#to takoj postalo dvakrat toliko, kakor je Prijeten človek mora biti posestnik bilo prej. Fran Zupančič iz Tlake. Ko je nekega dne 28 1» toa dninarica Katarina Žerjav iz prišel pijan domov, je bilo prvo njegovo delo, ulice della C »rte se je stepla z neko svojo da je ;ei pretepati lastno ženo. K»r pa je — prisrčno prijateljico, katera jej je prebila žena h« tela ubežati batinam, je ustrelil dva- dolnjo ustnico in jo naklestda po nosu krat, ne da bi jo bil — na srečo — zadel, tako, da jej je isti močno otekel in krvavel. Sosed nji pa, ki ga je karala radi tega, je — 24-ietnega kotlarja Karola Zarottija zagrozil, da jej zažge h šo. Zupančiča so za- \z K jadi na je nekdo z nožem porezal po prli in ga izročili okrajnemu sodišču v hrbtu. Zarotti ni hotel povedati imena onega, Litji. ki ga je ranil. Dvoboj. V petek popoludne se je vršil v — 32-letni tiskar Viktor Trigero iz ljubi. vojbšn:ci dvoboj med visokošo cem Trii ulice Riborgo št. 17 je prišel s noči < b 11. lerjem in nadporočnikom Lavtarjtm Trider uri in pol na zdravniško postajo. Imel je je dobil le neznatno poškodbo, nad poročnik obraz ves spačen po d bljenih udarcih in pa je bil telv> razmesarjen na glavi in na pr- si';er: velibo bulo nad desnim očesom, drugo sib. Vzrok dvoboju je bil neki prepir v ka- še večjo na n< su in več manjih drugod. Na varni »pri slonu« radi tega, k za kaJ Kre vendar?« — Ljub: stric, etalnetra pevovodje. Ona diuitva, ki soeven- če ima kdo pet-lina in je ta p*t-lin zletel n« tli valno rt fl Utirala na gospoda Vognča, ozi- sosedov vrt in je tam znesel jajc«: čet;»voj* roma pos.mičaiki, ki žele dobivati pouk v *> jajce ?c — Sodnik je odgovoril smehljaje : glasovir u, uaj izvole javiti t) gospodu Ju i jaJce ePada posestniku petelina. Ali če liju M koti, uradniku >Ddalskega podpornega j« ho8e inoeti> £a m,,re sosed tožiti' ker ^ društva« stopil na vrt tega poslednjega, dasi ni imel pravice v to. Mala nečakinja je poslušala Dvorana za sodne dražbe v ulici Sanita št. 23—25. Uradne ure (samo ob delavnikih) zjutraj od 8. ure do 12, popoludne od 2. do o. ure, ob sobot-ih, od —---- 2.—7. ure. . DRAŽBE: V sredo, 27. januvarja. oh g. uri predp. Pohištvo, kape, hey<-r 's Coaver.-mut ns Lex ono, pisarniški predmeti. V soboto, 30. januvarja ob g. uri. predp. Finalne mi/.e, stoti, Koši, po niš ovo, posode '/a jedila, p< reea. »Murski Sokol« t Ljatomern (na . , . . . . „ _ . to noiasnilo navidezno z velik:m zanimanjem ar-kem) st-je seilaj i6 l/.vrsu oč b, 61 T J J . . v x v. . in je potem menila poredno : »Liubi, ali rrsi podp ornih in dva eat-tna elena. iNa zadnjem 1 J . , .■ i. - . mislil na to, da pettlin — ne neskemu društvu na vroS h tleh trdega boja za pravico in obstanek naroda kličemo kre pak : Na zdar! Popravek. Po pomttt ie bilo v »Edinosti« St. 21 od 22. t. m. objavljeno, da je omizje v »K inaumnem društvu« pri s/. Jakoba nabralo 1 K 03 «t.t ker v resnici je nabralo ia izročilo 2 K 03 stot. B agajništvo. Kmetski odsek e. k. kmet. drnštra t Gorici za okraj Komen vabi svoje ude a« redni občni zbor, ki se bo vršil dne 2. februvarja t. 1. ob 3. uri pop. v šolskem po elopju v Komnu. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročil » tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Podpisovanje *a naročitev kmetskih potreb ščin, kakor žvepla, vitrijola i d. 5. Slučajni predlogi. V Komnu, 23. januvarja 1U04. Odbor. Tatori na delu. Predsinočnjim so ne znani tatovi ulomili v skladišče premogi go-gospoda Evgena Cbierini v kolodvorski ul. št. 6. Ko so bili v skladišču, so pa udrli v pisarno ter so od tam odnesli Wertheimsko blagajno. Včeraj v jutro so pa nekateri <)f»enci prijavili redaratvenej oblasti, da so videli v Siorklji ia sicer poleg stara ceste ki vodi na Opčine, v bližini gostilne »Al Panorama«, neko blagajuo. To je bila Chie rmiju ukradena blagajna. Bila je že prevrtana a iz nje je bil vzet denar v znesku kakih 4000 kron in nekaj druz h vrednostnih papirjev. — Drug', ravno tako neznani tatovi Trgfovina. Borzna poročila dne januvarja. Tržaška borza. Napoleoni K 19.0«—19.08. angležke lire K 23.93 do 23.98, Lond >n kratek termin K 239.55—240.15, Francija K 95.20—95.45. Italija K 95.20—95.45, italijanski bankovci K 95.20—95.45. Nemčja K, 117.05—117.35, nemSki bankovci Iv 117 05—117.35, avstrijska ednotna renta K 100.60 -100.90, ogrska kronska renta 99.00—99.30, italijanska renti l\ 101.85—102.30, kreditne akcije_ K 673.00—676.00, državne železnice K 672.00—675.00, Lombardi K 83.50—85.50, Lloydove akcije \ 735 00—745.00. — Srečke: Tisa K 326.--330.—, Kredit K 464.— do 474.—, Bodrnkredit 1880 K 295.--300.—, Bo- denkredit I88i* v 287—291.—, Turške K 133 — dr 135.—. Srbske 2°'0 —.— do —.—. Dunajska borza ob 2. uri popol.: predvčeraj danes Državni dolg v papirju „ „v srebru Avstrijska renta v zlatu v kronah 4% A vat. investicijska renta 3l/sa'0 Ogrska renta v zlatu 4% „v kronah 4 */0 renta 3 100.70 100.65 120.55 100.70 93.15 118.90 99.05 90.90 100.70 100.65 120.65 100.70 93.25 118 90 99.05 91.05 160*.— l&hi — 675.75 673.25 239.65 239 70 117.07'/, 117.07 »/-23.44 23.42 19.051/. 19.06 95.25 95.25 11.32 11.32 kakor prejšnji, so pa ulomili v urareko de- —.— Mlačno. Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 Tii-rk 20 frankov 10 i tal. lir Cesarski cekini Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 97.77, b\ italijanska renta 102.35, španski ezterieur 86.11 akcije otomanske banke 589.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnire 720._ Lombardi —-— unificirana turska renta 87.20, menjice na London 251.60, avstrijska zlata renta 102.40, ogrska 4°/0 zlata renta 101.—, Landerbane _tur&ke srečke 123.50, panžka banki 11.08. italijanske m^ridijonalne akcije 72».—, akcije Rio Tinto 12.38. Slaba. London. (Sklep) Konsolidiran dolg 8».— Lombardi S1/«, "rebro 25.1/, 5pa ska renta 85V4, italijanska renta 10L1/,, tržni diskont 33/ia, menjice na Dunaju —.—, dohodki banke —.—, izplačila banke TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij — TRST ulica Malcanton št v. i. po zelo nizkih cenah. 0000000000000000 Tovarna pohištva Aleksander Levi IVlinzi 1 ulica Tesa št. 52. A. =z (v lastni hi&i.i ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da ne 11 ( bati nikake feoukurmic«. Sprejemajo se vsakovrstna deln turi? po posebnih načrtih. Haatrov&n oenlk brezplačno in franJca, Kavarna RDSSI ulica S. (jiovanni št. 16. Telofon St. 1G32. Odprta celo noč. Bogat izbor tu- in inozenskih in slovenskih časnikov. "k Užgaiii znak na zamašku t varstvo MATTONIJA proti ponarejanju GiessBiiM er Sanerhraun. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih C-oah. Za enkratno insercijo se plača po 2 stot. za besedo: za večkratno insercijo pa se cena primerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 20 K. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnb obrokih. Najmanja objava 60 stot- V Trstu. Kavarne. Trgovina z jestvinami in delikatcsami Peter Novak l lica Comereiale št. T TRST. Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi za ninogo-hrojen obisk in jamči za točno in najboljšo postrežbo. Pošiljatve na deželo izvršujejo ee točno in sicer po poštnem povzetju. CeUo gosje pene do ceni! 5 kg.: novo sko- bljeno K Q-6o, boljše K. i 2-—, beli mehki puh, »kubljenu K 3o.- , K 36-—. Pošilja se franko pO povzetju. Zamena ali povrnitev dovoljena proti povrnitvi poštnih stroškov. Benedickt Sachsel. Lobes 183. [h^u Plzen, ČWk". Salvator balzam (Liquer aromatic) Antnn ^nrli p^p01*0*« sTOj° kavarco rllllUlI OUI II »Commercio« kjer je aha-jaliMe Slovencev. Na razpolago so vsi slovanski in mnogi drogi časniki. Zaloga likerjev v sod dih in bu*elfkah. Perhauc Jakob vis in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. XK*$XXXKXKXXXXMKX Veliki krah! »w-Ynrk in London nista prizanašala niti evropski ce'ini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svoio zalogo 7 gol j proti majhnemu pla-č lu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakemu sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6.6O in sicer: 6 komadov najfinejših numižnih nožev s pristno angleško klinjo; 6 komadov amerikanskih pat. srebrnih vllie iz enega komada; »> komadov amerikanskih pat. srebrnih jedilnih žlic: 12 kom. amerikanskih pat. srebrnih kamih žlic; 1 komad amerikanska patent srebrna zajemalniea za juho; 1 komad amerikanska patent srebrna zajemalniea za mleko: tj kom. ang. Viktoria čaše za podklado 2 kom. efektnih namiznih svečnikov ; 1 komad cedilnik za čaj ; 1 kom. najrin. tipal niče za sladkor. 42 komadov skupaj samo gld. 6.6O. Vseh teh 42 predmetov je popred stalo gld 40 ter jih je moči sedaj dobiti po U j minimalni ceni gld. 6.6O. Amerikansko patent srebro je zkozi in zkoz bela koviua. ki obdrži btjo srebra 25 U t, za kar se garantuje. V najboljši dokaz da le-ta inserat ne temelji na nikakšni slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti bree zadržka znesek in naj nikdor ne prilike, da si omisli to krasno gar-e posebno rikladna kot prekrasno svatbeno in priložnostno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo; Dobiva se edino le v A. HIKSCHBERG a Esportni hiši amer. pat. srebrnes-a blaga na Dunaju 113 Rembrandstrasse 19. Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če s znesek naprej vpošije. Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno ^ ^^ znamko (zdrava kovina.) ^ ^ ^ Izvleček iz pohvalnih pisem : Bil » pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Oton B a r t u c h. r. in kr. stotnik t 27. pegpolku. Ljubljana. S pat. srebrno jrarnituro sem jako zadovoljen. Tomaž R o i a n e, dekan v Mariboru. Ker je Va4a garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi poHjete Se jedno. Št. Pavel ori Preboldu. Dr. Kamilo Bobm, okrožni in tovarniški zdravnik. Najuspešnejše domače zdrailo proti trganju (migraene), zoboboli, glavoboli, zagrlenju ter raznim želodčnim in črevnim boleznim; zdrai maternico, jači vid ter je v vsakem pogledu univerzalno domače zdravilo prve vrste. Cena omotu od 11 stekleničic z navodilom 5 K ako se denar pošlje na spodnji naslov. Cpll zdravi hitro in temeljito od starih časov vže poznano do-IVdoCiJ mače zdravilo — TrpotČev SOk. Cena steklenici z navodilom, ako se denar naprej pošlje poštnine prosto K 2.40. NASLOV ZA NABOČBE: LEKARNA H „SALVATORJU" - - Fr Riedl, VARAŽDIN kbr. 103. jflnton Sancin pok. prana TRST. — Ulica Barriera vecchia štv. 11. — TRS T. Velik dohod fuštanja veleur v najnovejših risanjih. Zaloga perila in imbotiranih pogrinjal, zimskih srajc, srajc od fuštanja ter belih v velikem izbora kakor tudi ovratnikov in kravat. Vezeniae in moderci. Snovi od same volne za obleke za ženske. Blago za delavske hlače in izdelki za delavce, oooooooooo Jako znižane cene. Ivan Semulic v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša) priporoča slavnemu občinstvo v Trstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. V zal« gi ima vsakovrstno najfineje in drugih vr$ t pohištva dobrega lepa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množiifi. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena. r t ii' ■V' ■lir X '—J •M : 'j f/r i' f ■ K? »oooooooo s»ojj k Mojim! aooooooorapl Zlatar DRAGOTIN TEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbe, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. H K * K K g * K K K K K X « ||]XKXXX«XXX> Svoji k svojim ! <>QQOQOOOOt|j Kašelj - Katari Dobro/.nane katraiiinate paštilije Kavasini. koje e« izdelujejo z izvlečkom kemično čistega nor>eškesrt» katrani«, imajo same na sebi že m» dicinaliio moč, tiobm zdravijo vsakovrsten kašelj, vse bolezni dihalnega organa ter zlasti odpravijo katare, bronhijalne, želodčne in črevesne zasliženja. Ena škatljica z navoiilom 80 stot. Zahtevati je le paštilije z vžganim imenom „Ravasini1- ter zavračati vsakovrstna ponarejanja. Po poŠti pošilja proti povzetju najn anj 3 škatljiee. Glavna zaloga : Lekarna Ravasini v Trstu. Vdobivaju se v TRSTU v lekarnah: Antoniazzo Skedenj, Biasoletto Ponterosso, Gmeiner ulica Giulia, Jeroniti ul. Čase r m a, de Leitenbtirg pri javnem vrtu Leitenburg trg f?. Giovanni, Iitciola Barr. vecchia. Serravalo ul. Pešce, Suttina Corso, V i da 11 d'- Vardabasso pri sv. Antonu nov. ; v GORICI: Cristofoletti in Pontoni ; na REKI : Prodam in Schindler. in v glavnih lekarnah v Avstvo-Ogerakej. w Rudolf Aleks. Varbinek zaloga glasovirjev najboljših tu- in inozemskih tovarn = Borzni trg- št. 2. II. nadstropje == (nasproti sladčičarne Urbanis). Razposojevanje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor tudi na obroke. V Konkurenčne „Gospodarsko drušW pri sv. Mariji M. mm registrovana zadruga z neomejeno zavezo. VABILO na občni zbor ki se bo vršil 13. februvarja 1904. ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji št. 98, DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika: 2. Poročilo tajnika ; .3. Poročilo blagajnika ; 4. Odobrenje letnega računa. 5. Volitve novega odbora in nadzor-niStva. o. Razni predlogi in nasveti. Na obilo udeležbo vabi ODBOR. . Pavel Crastwirth Trst, ulica Madonnina 3. Zaloga pohištva, popolnih Bob. Dunaj—Trst. Železno pohištvo, zrcala iz Beltr'je. — Podobe v izboru in tapetarija. — Ure, šivalni stroji za dom in obrt po najugodnšihej. hneae. Pozor ! Podpisani je odprl v ulici S. Marce*, št. 15 novo prodajalnico svinjskega mesa. V isti trgovini se vdobi vsakovrstna suha in sveža svinjina po zmernih cenah. Sv: Jakobskiin Slovanom se priporoča Joahim Roncel. 1 TRST - Ul. Farneto 8. - TRST priporoča svojo zalogo jestvia, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, najfinej -testenine po jako nizkik cenah, r u-dajle moko, žito, kavo. sladkon Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo. Cenike na zahtevo franko. Ljubitelji dobre čase ća a, zahtevajte povsod najfinejši in najboljši čaj sveta INDRA TEA Zme* najHinejžegrt Caja Kine, imlije in Cejljnu. Pristen le v izvirnih zavitkih. Zaloge je raz videti iz lepakov. Ure od elektr. plaque zlata. Samo 16 K Kdor želi imeti natančno uro. naj si naroči zaupno pristno greiifsko remont, uro od It karat, plašne zlata, koja ura je hila na zadnji pariški razstavi odlikovana /. naj večjim darilom. Te ure imajo neprekosljiv preeizij->ki tek. katereira jamčimo pismeno /a 3 leta. Okrov ure obstoji iz treh odstočjivih po-krovcev (savonettei jc-krasno oprein jen, linu vdolben in graviran, mo-derneira rzkega farona napravljen z novoizaa deno pojtohioma nespremljivo amerikansko goldin loviho-in vrhu tegfc še prevlečen potom elektr. » 14 karat, zlatom. Ta ura se nič ne raeloči od pristne zlate ki eljn 200 K ter si kako' zlate i i edino nadomestilo zlatih ur, ker ob Irže s»ojo vrednost. Da ae te ur-; raz-irijo, smo ceno možkitn iu ženskim uram postavili le na K 16.— l'r»ik» poštnine in «arine prej s) stih-K 35.—)• K vsaki uri dodi se et\'ij. Krasna moderna verižica za možke ali ženske (ob jednem tudi za okoli v ratCi) od p.a