BBAVKO • igiLSR«O1*’ " ‘Mr T Kotovi IZHAJA VSAK TORHK, ČETRTEK IN SOBOT«. ? ‘ 2 $«Rf. “•T1«1* m« 1W- rrn#^ r|\rc ir wf f CiTP J. JOL^JI^F ▼ 911.JU SLmM.^3 J. Časopis za trgovino, industrijo In obrt. Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani edništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LBTO VID Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v torek, dne 25. novembra 1930. Telefon št. 2552. ŠTEV. 137. Kdaj naj se prične pobirati davek na poslovni promet po novih predpisih? V mesecu avgustu t. 1. je stopil v veljavo zakon o skupnem davku na poslovni promet, ki daje ministru za iinanee pravico, da preuredi plačevanje tega davka po avstrijskem vzorcu tako, da se davek na vse predmete, ki se izgotavljajo iz ene tvarine ali iz njenih sestavnih delov, plačuje naenkrat po skupni stopnji pri proizvodnikih ali ob uvozu. Bistvo izpremembe obstoji v tem, da se davek na poslovni promet pobere za vse promete odnosno laze, katere običajno napravi blago gotove vrste na svojem potu od proizvajalca ali od uvoza do potrošnika, v primerno zvišani izmeri kot pavšal na enem mestu ne glede na to, ali je pot do potrošnika dejansko daljša ali krajša. Pavšal naj se pri tem sistemu pobere za domače produkte praviloma pri domačem producentu, za uvoženo blago pa praviloma ob u-vozu. S tem se je davek na poslovni promet bistveno izpremenil. Finančna uprava, ki je mnenja, da se donosu tega davka iz proračunskih ozirov nikakor ne more odreči, je upoštevala pritožbe gospodarskih krogov, ki šo šle za tem, da je davek v obliki sedanjega faznega sistema, ki obremenjuje vsak promet z 1%, pretrdo breme, lzpremenila je sedanji fazni sistem v veliko elastičnejši sistem pavšaliranja faz. Pavšaliranje faz ima svojo prednost v tem, da v nobenem oziru ne ovira vmesne trgovine v njenem razvoju. Davčna obremenitev je za blago ene in iste vrste vedno ista, pa naj gre čez več ali manj rok. S tem je torej natančna kalkulacija davčne obremenitve jako olajšana, kar je koncem koncev prednost, ki jako govori za izpreme-njeni sistem davka na poslovni promet. Gospodarski krogi stojijo slej kot prej na stališču, katero smo tudi mi že opetovano utemeljevali, da je v interesu neovirane trgovine in produkcije nujno potrebno, da se prometni davek ukine. Uvidevajo pa tudi razloge, ki ovirajo finančno upravo, da ne ugodi njihovi želji in smatrajo, da bo sistem pavšaliranja faz izdatno ublažil trdote tega davka v dosedanji fazni obliki. Predpogoj za pobiranje davka na poslovni promet predpostavlja sestavo cele tarife za razne vrste blaga, po kateri naj bi se pobiral ta davek potom pavšalacije faz. Predvsem je treba ugotoviti, koliko faz napravi vsako posamezno blago do potrošnika, koliko se ob vsakem prehodu iz rok v roke poviša cena za dotično blago, koliko se dotične vrste blaga uvaža v našo državo, koliko znaša preobremenitev pri gotovih vrstah blaga po davku na poslovni promet itd. Ugotoviti je celo vrsto okolnosti, ki vplivajo na izmero pavšala. Finančna uprava je to tako važno kakor težavno delo odmenila gospodarskim korporacijam in jim prvotno za izvršitev tega dela stavila rok 6 tednov. Že tekom prvih poizvedb gospodarskih korporacij pa se je izkazalo, da je stavljeni rok prekratek in da že iz tehničnih razlogov ne bo mogoče staviti v tem roku za sestavo tarife ministrstvu predlogov za vse najrazličnejše blagovne vrste tako pravočasno, da bi se mogel pavšalni davek pobrati že od dne 1. januarja 1931. dalje. Na zadnjih konferencah, ki so se vršile pred kratkim v Beogradu, so gospodarske korporacije navzlic intenzivnemu delu mogle obdelati samo en del za sestavo tarife potrebnih podatkov. Jasno je torej, da pobiranje davka na poslovni promet potom pavšaliza-cije faz dne 1. januarja 1931 ne bodo mogle stopiti v veljavo. To je tudi povsem naravno, kajti v vseh drugih državah, kjer se je preuredil fazni davek in sistem pavšalizacije faz, se je izkazalo, da je potrebno vprašanje tarife izčrpno proučiti, da ne postane nova oblika davka težka okova in ovira za razvoj gospodarstva. Za proučevanje in sestavo tarife so drugod porabili pol leta in še več, v Nemčiji se pa enotna tarifa sestavlja že skoro dve leti. To kaže, da se tudi pri nas tarifa ne more sestaviti preko noči, na kratko, brzo roko. Spričo tega so se pojavili glasovi, naj se pavšalizacija z dnem 1. januarja 1931. uveljavi vsaj deloma, ču-jejo pa se tudi zahteve, naj se pavšalizacija odgodi dotlej, da bo sestavljena celotna tarifa. V interesu gladkega poslovanja naših trgovcev, obrtnikov in indu-strijcev nujno želimo, da se ne prične davek na poslovni promet potom pavšalizacije faz pobirati preje, nego da bo izgotovljena celotna tarifa. Delno uveljavljenje bi povzročilo v vrstah naših davkoplačevalcev diso-rijentacijo in zmedo, ker bi še bolj kompliciralo že itak komplicirane davčne predpise. Če smo že toliko potrpeli, bomo potrpeli še par mesecev, za več itak ne gre, da dobimo v roke celotno tarifo, ne pa samo odlomek, s katerim bi nam ne bilo ustreženo. Agrarna kriza in predlogi beograjske konference izvoznih zavodov. S tem vprašanjem se bavi v beograjskem »Trgovinskem glasniku« znani gospodarski strokovnjak dr. 1. Belin in razmotriva, ali bo izvedba sklepov beograjske konference res ugodno vplivala na razvoj današnje agrarne krize ali ne. Kakor znano, je sila in težak položaj, v katerem se nahajajo danes vse agrarne države, prisilil nekatere vzhodne in srednjeevropske države, med temi ludi Jugoslavijo, da so se začele resno zanimati za to, kakšni skupni koraki naj bi se podvzeli v svrho če že ne odprave, pa vsaj ublažitve te krize. Tako so se vršile konference v Sinaji, Bukarešti, Varšavi in nazadnje v Beogradu. Vse te konference pa niso doprinesle zaželjenih uspehov — cene produktom še nadalje padajo. Zadnja beograjska konferenca pa je med drugim sklenila tudi to, da naj bi se osnoval poleg državnih izvoznih zavodov še en centralni izvozni bureau. ki bi naj določal cene in proučeval vse možnosti in pogoje za plasiranje agrarnih produktov. Po mnenju dr. Belina pa ne bo ustanovitev tega centralnega izvoznega bu-reaua prav nič doprinesla k rešitvi ali ublažitvi sedanje agrarne krize, kar argumentira na sledeči način: Predvsem bi bilo treba, če se naj dosledno izvede oni sklep, monopolizirati izvoz vseh žitaric, kar bi ne bilo tako lahko kljub temu, da je to danes pri nas faktično že izvršeno z ustanovitvijo Privilegiranega izvoznega društva. S tem monopoliziranjem pa bi ne bilo še ničesar doseženo, kajti ta centralni izvozni bureau ne bo mogel sam določati cen, ampak se bo moral ravnati po cenah, ki vladajo na svetovnih tržiščih. Pomisliti je namreč pri tem treba, da te države ne igrajo na svetovnem trgu skoro nobene vloge, ker izvoz vseh držav, ki bi naj osnovale centralni izvozni bureau, je v primeri z izvozom U. S. A., Avstralije, Argentinije in Kanade tako malenkosten, da skoro niti v poštev ne pride. Tako bi ta centralni bureau moral enostavno prevzeti cene, ki jih diktirajo te velike države, a lo se že danes faktično vrši kljub temu, da centralni izvozni bureau še niti ustanovljen ni. Tudi bi se nikakor ne mogla obnesli naloga, ki bi jo naj imel centralni bureau, da bi določal pogoje za izvoz žitaric in to radi tega, ker danes ne moremo in ne smemo mi nikdar diktirati pogojev, pod katerimi naj bi inozemstvo uvozilo previšek naših agrarnih produktov; s tem bi odbijali kupce, katerih danes itak ni baš lahko najti. Ta naloga centralnega izvoznega bu-reaua bi bila umestna le tedaj, če bi kriza obstojala v nemožnosti plasiranja, kar pa danes ni slučaj; mi smo do sedaj še vedno našli tržišče za naše produkte, a seveda le po ceni, ki vlada na svetovnih trgih. Kriza obstoja v nizkih cenah in temu je treba odpomoči. Pač pa bi lahko posamezne države podvzele primerne korake za ublažitev krize vsaka zase in to one, ki žitarice uvažajo s tem, da bi primerno prikrojile svojo carinsko tarifo, one pa, ki žitarice izvažajo s tem, da bi omejile produkcijo, podpirale mlinsko industrijo ter tako dosegle, da bi žitarice izvažali v predelanem stanju in zato po višji ceni ali pa da bi dajale premije za izvoz žitaric. Centralni izvozni bureau bi le tedaj imel življensko upravičenost, če bi ga ustanovile vse svetovne države, o čemur pa danes niti govora ne more biti. SPRIČEVALO IZVORA PRI POŠILJAT-VAII V FRANCIJO. Od danes 25. novembra dalje mora biti spodaj navedeno, v Francijo namenjeno blago opremljeno s svcdoČbo izvora, izdano od Trgovske zbornice produkcijskega območja. Blagovne vrste so: Živa in zaklana pcrotnina, golobje, žitarice in razna živila, sladkor, melasa, navadni les (razen smolnatega) v štorih največ 2 in pol metra za izdelovanje lesovine (za papir), želatina, olein, stcarin, oljna kislina, stearinova kislina. * * * NOVA LJUBLJANA. V četrtek, dne 27. novembra 1930 ob pol 9. uri zvečer predava v restavraciji »Zvezda« v okrilju Trgovskega društva Merkur za Slovenijo v Ljubljani v ciklu »Ljudska univerza za trgovske in obrtniške kroge« podžupan ljubljanski g. prof. Evgen Jarc o predmetu »Nova Ljubljana«. Dame in gospodje so dobrodošli. Vstop brezplačen. * * * Dvignite »čisti« dobiček! Beseda »čisti« dobiček je v trgovskem jeziku najvažnejša in najpomembnejša. »Kosmati« dobiček in »brutto« promet: vse to je brezpomembno,: kajti podjetje ima lahko milijonski kosmati promet in kosmati dobiček, a »čisti« dobiček vseeno izostane. V Londonu n. pr. je imel znani »Kristal pa la st« v slabem poslovnem letu približno 30 milijonov Din prometa, a niti pare »čistega« dobička. Pred to ogromno palačo pa prodaja neki raznašalec časopisov liste in ta je zaslužil v istem času približno sodeč okoli 13.000 Din »čistega« dobička. Ta je imel torej več »čistega« dobička, kot pa ena naj večjih stavb na svetu. Največja in res vzorno upravljana podjetja zaslužijo res malo. Zatrjujejo, da je eno najboljših velikih podjetij trgovski dom Macy v Newyorku, a še to ima samo 8% »čistega« dobička. Mnoga ogromna podjetja pa imajo komaj 2%. Pri šestih veletrgovcih s premogom v Londonu znaša »čisti« dobiček letno 9‘— Din pri toni. Manjšega dobička si skoro ni mogoče misliti! Ce si nabavi kaka modna trgovina 1 ducat srajc in 11 od tega proda, je komaj verjetno, da je že kaj zaslužka. »Čisti« dobiček bo šele tedaj, če proda tudi dvanajsto srajco od celega ducata. Le malo jo trgovcev, ki se tega zavedajo! 'Promet ne zviša vedno »čistega« dobička, še manj pa kričave »razprodaje«. Jasno in gotovo pa je: :>š I a j d r a n j e cen ne dvigne čistega dobič-k a. Kdor želi povečati svoj »čisti« dobiček, naj se ravna po sledečih pravilih 1. Ne bodite malenkostni! Premnogo podjetnikov dela, a ne vodi. Zapeljejo jih malenkosti. Vsak dan delajo isto, ne gledajo pa v bodočnost in nimajo nikakih načrtov. Ce vprašate ljudi, čemu ne čitajo kakih strokovnih listov, odgovore, češ, da nimajo časa na to. In zakaj nimajo časa? Sami si nakopičijo malenkosti in se z njimi ukvarjajo,, namesto da bi tako delo prepustil« svojim iiaetavljencem. Pobirajo pare, a puste ležati dinarje! Organiziranje jim ne gre od rok. Skušajo sami opraviti čim več, vved tega pa zanemarjajo važne zadeve. Zavedati in priučiti se morajo, da je naloga podjetnika, da delo razdeli med podrejene in sebe osvobodi, da mu na ta način preostane čas za važne in odgovorne posle. Trgovec, ki je prezaposlen in tiči v malenkostih, nima časa, da bi mislil na svoj obrat kot celoto. On mora čim več odgovornosti prepustiti drugim, na katere se lahko zanese. Kako more uspevati njegovo podjetje, če ga hoče vedno nositi v svojem: žepu?! 2. Iščite vzroke izgube! Trgovec mora neljubim in neprijetnim zadevam vedno v oči gledati! On mora pojasniti, čemu je »čisti« dobiček' tako majhen? Koliko odjemalcev je bilo v preteklem letu izgubljenih in zakaj? Koliko in kdo izmed nastavljenccv je zagrešil napake, da je trgovec izgubil svoje odjemalce? Ali radi nevljudnosti, brezbrižnosti ali radi pomanjkanja vaje v umetnosti prodajanja? Koliko odstotkov blaga leži kot mrtev kapital na poticah ali v skladišču? Koliko odstotkov je prodanega z izgubo? Ali so stroški dostavljanja previsoki? Presegajo pokvarjeni predmeti več kot ! % ? So-li stroški plač z ozirom na prodajo večji kot 15% ? Ali je reklama uspešna? Podjetnik mora najti napake, način in vzrok, zakaj se zaman troši denar. On mora proučevati svoj obrat, svoje podjetje; odkriti mora slabe strani in jih odstraniti! Svojo pažnjo mora osredotočiti na do-bičkanosue predmete. Mogoče ima v zalogi preveč vzorcev gotove vrste blaga. Svoj promet mora povečati z nabavo predmetov, ki se 'hitro razpečajo. Kratko: podjetnik mora iti po potih, ki donašajo dobiček in ne sme kupovati po mili volji. Njegov cilj mora biti: Pri vsakem predmetu mora m imeti »čisti« dobiček! iNespametno bi bilo, nastaviti v kakem podjetju mlada dekleta in fante, ki ■ nimajo izkušenj in vaje v poslovanju in prodajanju ter jim prepustiti in zaupati obrat. To bi pomenilo, s polnimi jadri pluti v konkurs. Večina naših podjetnikov pa se nc briga za svojo nastavljence. Trgovcu je popolnoma vseeno, kake uslužbence ima v svojem podjetju in kako opravljajo ti svoj posel ter kako postrežejo odjemalcem. Prodajalci in prodajalke se le redko šolajo sami. Res je, da se najde med prodajalci kak naraven talent, a ti so redki. Trije največjih trgovskih domov na d vetu — Eaton v Torontu (Amerika), Marshall Field v Chicagu in J. Wane-inaker v Newyorku — so biili prvi, ki so si omislili posebne šole za izvežbanje in poučevanje svojih nastavljencev. Kdor hoče imeti »čisti« dobiček, mora posnemati one, ki si ga znajo narediti! S tem pa ni rečeno, da bi uslužbenci morati zahajati v kako tako šolo, ki je ne premoremo. Pa tudi za to se najde izhod! Čemu ne nudite svojim nastavljencem vsaj prilike, da bi dobili v roke kako knjigo, revijo ali list njihove stroke? Ali i mar mislite, da jim bo škodovalo, če jim daste v roke »Trgovski list«?! V Nemčiji, Avstriji i. dr. imajo posebne strokovne liste za poučevanje in vzgajanje nastavljencev. Pri nas tega ni mogoče, fcljub temu, da je veliko trgovcev v mestih, ki bi jim to koristilo. Prigovarjajte onim, ki še niso naročniki našega lista, ■da postanejo! Kajti pri dosedanjem niškem številu naročnikov nam ni mogoče izdajati obširnejšega 'lista, ki bi imel za vse dovolj zanimive tvarine, za podjetnike kot za nastavljence. Pridobivajte nam nove naročnike, pa boste imeli stalno tudi članke o umetnosti prodajanja, o povzdigi podjetij in racionalizaciji dela. To bo samo vam v korist — v a š »č i -s t i« dobiček se bo dvignil! 4. Uporabljajte izložbena okna! Polovico najemnine plača najemnik v mestih zaradi izložbenih oken. Izložba je oko in zrcalo trgovine in pove, kake stroke je dotična trgovina. Način okusnosti opreme izložb izda, kdo in kako se vodi trgovina! Zlata prilika ponudbe in cenene reklame je zamujena, če vaše izložbe ne zanimajo mimogredočih. Pogled v izložbo se mora vedno osredotočiti na kak predmet, ki je tako spretno razstavljen, da se človek nehote ustavi pred izložbo. Najsi bo karkoli, samo da vzbudi zanimanje ter radovednost in željo po kupu. j 'Najcenejša in najboljša prilika reklame je čedna in zanimiva izložba. Ljudje, • ki jim dinarji v žepih žvenketajo in stoje pred izložbo, se domislijo še nečesa, da bi kupili, kar bi gotovo pozabili, če jih ne bi na to spomnila izložba. (Dandanes je preveliko število trgovcev, da bi ‘mogli i oni uspevati, ki se ne brigajo za svoje izložbe ali ki so slabo in neokusno opremljene. >5. Predajajte kakovostno in ne ceneno blago! Boljši predmeti ostanejo neprodani, če imate prodajalce, ki samo ra oglašujejo cene! O tem sto lahko prepričani! Največ prodajalcev je, ki najprvo razkažejo cenejše predmete; to pa posebno odbija premožnejše kupce. Naj-češče menijo 'prodajalci, da (želi vsak odjemalec hlap,o cenejše kakovosti, kar pa ni res! Prodajalci bi morali biti vedno dobro poučeni o kakovosti blaga. Odvaditi se morajo najprvo omenjati in navajati ceno. Glavno je kakovost, nato šele cena. iNavedite kupcu, ki se zanima za kak predmet, najprvo prednosti blaga in dobre lastnosti. Če potem navedete ceno, ko ste našteli prednosti blaga, se kupcu cena ne bo »dela previsoka. Skoro vsi trgovci imajo prenizko nastavljene cene. Čisti dobiček znaša komaj 2%. Poleg tega pa mora biti 'že precejšen promet, da se lahko računa z 2% čistim dobičkom. Ali se izplača to pri tolikem trudu, skrbeh in riziiku? Pa sami pomislite in računajte! Svesti pa si morate biti, da ni mogoče zaslužiti večji dobiček, dokler vaši nastavljenci prodajajo biago z ozirom na ceno, a ne po kakovosti, kot je edino pravilno! 6. Nudite odjemalcem točno, zanesljivo in vljudno postrežbo! Če pripravite kupca do tega, da se res odloči za kup kakega blaga, s tem še ni vse doseženo! A le malo trgovcev se zaveda tega. Razgovor med prodajalcem in kupcem mora biti tak, da se kupec prihodnjič zopet povrne v vašo trgovino in postane vaš stalni odjemalec. Kupci gredo tja, kjer se jim dobro po-streež, uljudno, in kjer je p r o d a j a 1 e c res pravi svetovalec kupcu. — Pomnite! Vsak kupec ima svojo »črno listo« onih trgovcev, pri katerih noče več kupovati. V sak trgovec mora stre m e t i z a t e m,d a i o n n e p r i d e n a ono »č r n o list o«; k a k o to uredi, je njegova zadeva! Trgovec, ki h o č e d v i g n i t i »čisti« d o b i č e k, m o r a premišljevati in se s a m učiti, n a kak način si bo pridobil iz priložnostnega kupca svojega stalnega o d j e m a 1-c a. Teh šest točk torej ne zahteva nika-kih posebnih žrtev.Vsaka točka vam bo pa pripomogla, če se po njej ravnate, da se vaš »čisti« dobiček dvigne. OPOZORITEV NA TEČAJ ZA PRŠENJE BARV. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOl v Ljubljani opozarja ličarsko-pleskarske, kleparske, mizarske, stru-garske, usnjarske in čevljarske obrtnike in pomočnike na tečaj za pršenje barv, ki ga zavod priredi od 3. do 13. decembra t. 1. v Ljubljani. Prijave je poslati pismeno na Zavod PO Zbornice TOI v Ljubljani do petka 28. t. m. TVORNKA CIKORIJ* Priporoča svoje izvrstne izdelke 3* m3ill TRGOVINE V NEDELJO DNE 80. NOVEMBRA 1930. Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča svoje gg. člane, da bodo v zmislu sporazuma trgovine v nedeljo, dne 30. t. m. odprte od 8. do 1. ure popoldne, dočim morajo biti v zmislu člena 33. naredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih obratovalnic v ponedeljek dne 1. de-cemebra t. 1. na praznik Ujedinjenja celi dan zaprte. Načelstvo. Smotreni trgovci in industrij-ci Utajo vse dobavne razpise, ki jih redno prinaša nas list. Do-hr?v potom javnih licitacij se n*ore udeležiti vsak trgovec in v«ak producent! Čitajte in ne opuščajte ugodnih poslovnih . prilik, ki Vam jih nudijo ude-! Ifižbe na javnih licitacijah! * Kateri gojenci imajo pravico na dijaški služb. rok. Glavni prosvetni savez v ministrstvu prosvete je določil, da imajo na podlagi čl. 49., odst. A, točka 1 zakona o ustroj-stvu vojske in mornarice pravico na dijaški rok: A. Diplomirani študenti univerz naših in tujih in visoke ekonomske šole v Zagrebu. B. Vsi učenci, ki so absolvirali redni študij z višjim tečajnim izpitom ali sklepnim izpitom na teh šolah: umetniška akademija v Zagrebu, srednja glasbena akademija v Zagrebu, visoka glasbena akademija v Zagrebu, srednja šola za konservatorij v Ljubljani, visoka šola za konservatorij v Ljubljani, učiteljski oddelek glasbene šole v Beogradu, učiteljski oddelek glasbene šole Stankovič« v Beogradu, višji akademski tečaj umetnosti v Beogradu, učiteljski oddelek umetniške šole v Beogradu; vse gimnazije v kraljevini Jugoslaviji; vse realne gimnazije v kraljevini Jugoslaviji; vse realke v kralj. Jugoslaviji; vsa učiteljišča v kraljevini Jugoslaviji: vsa bogoslovja v kraljevini Jugoslaviji: pravoslavna bogoslovja v Bitolju, Prizrenu, Sarajevu, Sremskih Karlovcih in Cetinju; katoliško bogoslovje v Djako-vu, frančiškansko katoliško bogoslovje v Dubrovniku in v Makarski, Mariboru, Mostarju in Sarajevu; centralno katoliško bogoslovje v Splitu, frančiškansko bogoslovje v Sarajevu, dalje krimski kadetski korpus v Beli Crkvi, rusko-srbska gimnazija v Beogradu, frančiškanski gimnaziji v Banja Luki in v Jajcu, zasebna nadškof, gimnazija v Beogradu, zasebno novobečejska gimnazija v Novem Bečeju, zasebna gimnazija v Otoku, velika medresa kralja Aleksandra I. v Skoplju, šerijatska gimnazija (šerijatska sodna šola) v Sarajevu, šola ruskega kadetnega korpusa v Sarajevu, šola donskega kadetnega korpusa v Groždu, zasebna škof. gimnazija v Št. Vidu nad Ljubljano, frančišk. gimn. v Sinju, v Travniku, na Širokem Bregu, državna strokovna obrtna šola v Livnu. v Tuzli, na Sušaku, v Osijeku in Korčuli, drž. trgovska šola v Vinkovcih, Pančevu, Osijeku, Splitu, Kotoru, Tuzli, Celju, Ljubljani in Mariboru, vojaško-obrtniška šola v Kragujevcu, drž. trg. akademija v Nišu, v Zemunu, Pančevu, Beogradu, Velikem Bečkereku, Novem Sadu, Osijeku, Zagrebu, Sušaku, Ljubljani, Mariboru, Splitu, Dubrovniku, Sarajevu, Brčkem, Skoplju, Virovitici in Podgorici, drž. pomorska akademija v Bakru, Dubrovniku in Kotoru, državna srednja tehn. šola v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Splitu in Novem Sadu, državna strojna šola pri pomorski akademiji v Bakru, drž. srednja poljedelska šola v Valjevu, Bukovem in Križevcih, drž. poštno-brzojavna šola v Beogradu (ki je obstojala do 17. julija 1926) in drž. prometna železniška šola v Beogradu. C. Pravico na odložitev dijaškega roka imajo študenti odnosno učenci vseh gori naštetih šol, če so pri rekrutiranju v vojsko redni dijaki šol. To interpretacijo je sprejel minister za prosveto. TEČAJ ZA MIZARSKO LUŽENJE V MARIBORU. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani priredi na soboto in nedeljo 6. in 7. decembra t. 1. tečaj za mizarsko luženje v Mariboru. Tečaj se bo vršil ob dneva celodnevno. Poučevalo se bo luženje raznovrstnega mehkega in trdega lesa, pri čemer se bodo uporabljala lužila po najmodernejših receptih. Dala se bodo tudi navodila glede nabave lužil in vsak udeleženec dobi vrhu tega še seznam preko 100 receptov za sestavo lužil. Sprejmejo se v tečaj v prvi vrsti mojstri, po razpoložlji-vosta prostora pa tudi pomočniki. Prijave je poslati neposredno Zavodu za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani najkasneje do 2. decembra t. 1. Pristojbina za mojstre znaša Din 50-—, za pomočnike Din 25—. Vsak udeleženec nosi tudi stroške za nabavo 65 komadov deščic iz raznovrstnega lesa v dimenzijah 20 X 10 cm, katere preskrbi za vsakega udeleženca zavod sam. % ^ udu Obtok bankovcev v Jugoslaviji je znaša! po zadnjem izkazu Narodne banke 5352 milijonov Din. Tovarno gumbov v Beogradu hočejo ustanoviti domači in tuji interesenti. — Poleg gumbov bo izdelovala tovarna tudi druge galanterijske predmete. Zanimanje za tovarno je veliko. Japonska trgovska delegacija se je mudila v Beogradu in se je posvetovala z našimi uradnimi in gospodarskimi mesti in organizacijami o možnosti otvoritve trgovskih stikov med Jugoslavijo in Japonsko. Podružnico v Pančevu je ustanovila Jugoslov. Union-banka in ne Jugoslovanska banka. V Vukovaru nastajajo nova industrijska podjetja; tako omenjajo tkalnico umetne svile, ki bo zaposlovala najprvo ca. 600 delavcev, koje število se bo moglo dvigniti na 1200. Tovarno bodo ustanovili nemški tovarnarji, ki imajo v Nemčiji že več takšnih podjetij. Za borbo proti ušem in drugim škodljivcem sadjereje in žita je določila Donavska banovina kredit 500.000 dinarjev. Potrebna sredstva bodo dobavili licitacijskim potom. Za svetovni kongres informacijskih pisarn so došli priglasi sedaj iz 28 dežel. Referatov je priglašenih 55. Radio Corp of America je imela v prvih treh letošnjih četrtletjih 32-4 milj. dolarjev bruitodohodkov proti 63‘3 milijonom v isti lanski dobi; Jani je bil v mesecih januar—september izkazan čisti dobiček 13J73 milijonov dolarjev, letos pa izguba 3-03 milj. dolarjev. Itumunija in Francija sta sklenili dogovor, po katerem bo dobavila Rumuni-ja Francija 80.000 ton koruze. Poraba sladkorja v Avstriji je letos za ca 25 odstotkov manjša kot je bila lani; ne gre toliko za konsuin sladkorja samega v domači porabi kot za zmanjšani kouisuni 'marmelade, sadnih sokov, bonbonov itd. Indijska banka je znižala obrestno mero na 6 odstotkov. Delavske mezde v Angliji so dvakrat tako velike kot v Italiji, Španiji in Avstriji, za dve tretjini večji kot v Kanadi in skoraj za polovico večje kot v U. S. A. V Grčija je podpisala v Moskvi trgovsko pogodbo s Sovjetsko Rusijo in se bo pri-( čela pogajati glede sklepa trgovske pogodbe z Rumunijo. Obtok bankoreev v Nemčiji je znašal po zadnjem izkazu Državne banke 4131 milijonov mark in je bil krit v zlatu in devizah s 64-5 odstotki. * Francoska tvrdka Schneider-Crenzot izkazuje za poslovno leto, preteklo 30. aprila, 25’6 milijonov frankov čistega dobička (lami 26*3). Dividenda znaša kot lani 100 frankov. Mednaroda konferenca o rečni plovbi je bila otvorjena 18. t. m. v Ženevi. Udeležena je tudi Jugoslavija in se je tudi že oglasila k besedi glede državne pripadnosti ladij, ladijskih hipotek in odškodnine pri trčenju ladij. Poenotenje carinske nomenklature je zahteval na mednarodni gospodarski konferenci v Ženevi francoski delegat. Pristavil je, da pogoji za prisilno akcijo glede znižanja tarif niso ugodni. Francoske kolonije Zahodna Afrika, Madagaskar, Indokina, Togo in Kamerun so dobile od francoskega parlamenta dovoljen kredit 3900 milijonov frankov. Število brezposelnih v Avstriji je že nad 300.000, povprečno za 30 odstotkov več kot lani ob tem času. Nova kitajska carinska tarifa, obsegajoča 47 postavk, bo stopila v veljavo s 1. januarjem 1931. Nove carine se gibljejo med 7 in 40 odstotkov vrednosti blaga. Od francoskih kartelov železa so mogli samo zvezo surove pločevine podaljšati do aprila 1931. Za druge zveze so potrebna nova pogajanja, a dvomijo o njih uspehu. Pogajanja srednjeevropske bombaževe industrije so se končala brez uspeha, ker se jih italijanska industrija ni udeležila. Zadnja pot tovarnarja Globočnika. Gospodarjev, samozavestnih, podjetnih in naprednih imamo Slovenci malo. Zlasti neznatno je število takih gospodarskih mož, kot je bil pokojni Karl Globočnik iz Tržiča. Bil je v resnici vzor gospodarja in podjetnika, mož kremenitega značaja, blaga duša in nacijo-nalen skozi in skozi. V sredo popoldne je legel k večnemu počitku, spremljan od prijateljev in znancev, ki so prišli od blizu in daleč, da izkažejo dragemu pokojniku zadnjo čast. Tržič ni še videl tako veličastnega sprevoda, kot ga je imel na svoji zadnji poti Karl Globočnik. Počastili so ga prijatelji, izkazali so mu zadnjo čast v znak globoke hvaležnosti zastopniki raznih korporacij, organizacij in društev, saj je bil pokojni Globočnik Steber raznih naprednih društev, za katere je žrtvoval mnogo truda in denarja, ne da bi za to zahteval kateregakoli priznanja. Skromen je bil skozi celo svoje življenje, dasi si je že kot mlad gospodar priboril mnogo zaslug za nacionalni in gospodarski procvit svojega kraja. Tržič bo večno hvaležen pokojniku, ne samo da mu je v prav znatni meri pripomogel, da je postal Manchester, ampak še bolj, da je postal slovenski Manchester. Prav v tem oziru bo ostalo ime pokojnega Karla Globočnika zapisano z zlatimi črkami v analih Tržiča. Obrat, ki ga je prevzel po svojem o-četu je pokojnik na novo preuredil, opremil z modernimi pripomočki, tako da je mogel tudi v najtežjem konkurenčnem boju ohraniti in utrditi izdelkom svojega obrata renome, ki si ga je pridobil že njegov pokojni oče. Fužinarski izdelki tovarne Globočnik, zlasti njegove kost; so najboljše uvedene na velikih trgih na Balkanu, pa tudi v Italiji in Poljski, kjer so bili znani že pred vojno, od koder so se uvažali tudi v Rusijo. Karl Globočnik pa se ni zadovoljil - ' ‘delom v svojem obratu. Velik del svojih energij je žrtvoval tudi za splošni napredek. Zato so ga občani že pred 10 leti izvolili v občinski svet, kjer je požrtvovalno deloval do svoje smrti. Poleg intenzivnega udejstvovanja pokojnika v raznih kulturnih in narodnih društvih moramo prav posebno povdariti njegovo skrb za vzgojo in napredek obrtniškega in industrijskega naraščaja. Bil je dolgo vrsto let aktiven član obrtno-nadaljevalne šole v Tržiču. Pokojnega Globočnika smo videli na vseh večjih zborovanjih, kjer je šlo za gospodarski in kulturni napredek naše domovine in naj bo tu posebej podčrtano. da je bil Karl Globočnik ztfest či-tatelj »Trgovskega lista«, naš prijatelj in podpornik, odkar list izhaja. Malo je tako zavednih in stremečih gospodarjev, prav malo, zato za pokojnikom iskreno žalujemo. Vrzel, ki se je odprla z njegovo smrtjo v vrsti slovenskih gospodarjev, bo težko izpolniti. Vzornega podjetnika, ljubeznivega gospodarja in blagega moža ohranimo v častnem spominu! Njegovi težko prizadeti družinici in sorodnikom naše iskreno sožalje! ffinudbc.»ouDHkitdnia Za izvoz fižola in orehov. Tvrdka Carlo Ledner, Dunaj VIL, Neubau-gasse 25 se zanima za uvoz fižola in orehov. Gospodarske zveze v Čile. Pred kratkim se je osnovalo v republiki Čile večje trgovsko podjetje pod na-slovom»Oompania Interamoricana de exponadones Chile-Autillas«. Glavnica znaša 5 milj. pesosov, a sedež društva je v Santiago de Chile (Ca-silla 41-37). Družba bo pričela v glavnem z izvozom čilskih produktov, prevzela bo pa tudi zastopstva inozemskih tvrdk. V upravi družbe so odlične osebnosti finančnega in gospodarskega sveta v Čile. Točnejše informacije o novi družbi daje konzulat republike Čile v Zagrebu. Ivan M. Madun, Skoplje, Mokranjče-va 9, želi prevzeti zastopstvo tukajšnjih tvrdk za Južno Srbijo. Imenovani je že zastopnik za mineralno vodo Slatina Radenci. Zakon o občnem upravnem postopku. Nj. Vel. kralj je na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev generala Petra Zivko-viča podpisal zakon o občem upravnem postopku. To je četrti zakon, kar jili je bilo po vrsti izdelanih na polju notranje uprave. Po 6. januarju 1929 se s tem zakonom enotno uredi za vso državo enoten postopek v vseh upravnih zadevah, iz-vzemši upravpo-kazenski postopek, ki velja v primerih, ko so oblastva in njihovi organi zaradi javne varnosti pooblaščeni storiti nujne ukrepe brez predhodnega postopka. Zakon velja za vsa oblastva in njihove organe, za ministrstva, ki so jim oblastva podrejena, dalje za banovine ter za občine, kjer so, vpoštevaje posebne razmere kmetskih občin, določeni posebni predpisi. Prvo poglavje prinaša splošne predpise o oblastvih, o njihovi stvarni in krajevni pristojnosti, poverjenju uradnega dela drugim oblastvom in vzajemno pravni podpori oblastvom. — Zlasti so posebne odredbe o občinsko-upravnem oblastvu in o njegovi pristojnosti, v kolikor ni izrečno drugod urejeno o sposobnosti in bistvu strank, sposobnosti za samostojno izvedbo postopka, urejeno analogno načelom civilnega prava. Kot pooblaščenci smejo nastopiti vse samostojne osebe. Oblast je dolžna sprejeti in predložiti vloge s formalnimi napakami, toda mora zaradi reda preskrbeti, da se popravijo. Strankam je dovoljeno pogledati spise in vzeti prepise, razen v posebnih izjemah, kakor na primer pri zapisnikih o posvetovanjih in spisih, označenih kot zaupni. 0-blastva smejo izpremeniti roke, ki so jih sama postavila, ne smejo pa izpremeniti rokov, ki jih določijo zakoni in uredbe. V splošnem se je gledalo na to, da se v tem pogledu vpoštevajo u-pravičene zahteve strank. Roki se računajo od dne, ki pride za onim, ko se je dogodek zgodil. Prihodnja poglavja obdelavajo podrobnosti postopka v njegovih poedinih stadijih. V načelu velja princip, da se v glavnem izda en sklep, vendar se mora po potrebi predmeta tudi razčleniti v različne točke in v vsaki izdati odločitev. Proti predpisu prvostopne odločitve je upravičena pritožba samo na prvo višjo oblast. Po pravilu pritožba odlaga izvršitev sklepa, toda zakon predvideva tudi izjeme te norme. Razen tega so odredbe, s katerimi se izvršitev sklepa ukine, sama po sebi, ka-kor na primer: povrnitev v prejšnjo stanje, obnovitev postopka itd., in v primerih, kjer se taksativno navajajo. V pogledu izvrševanja oblasti velja načelo koncentracije. Od tega so izvzeti samo posebni primeri, kakor na primer ekskucija pri davku in podobno. Drugače izvrši sklep prvostopna upravna oblast. Krajevna politična oblastva in občine skrbe samo za izvršitev sklepa v svojem delokrogu. Do sedaj so u-pravna oblastva postavljala brez predpisa in si pomagala tako ali tako, bodisi da so se ravnala po sodnem postopku v praksi, ali pa ustvarjala neko običajno pravo. Za posamezna področja uprave so zato veljali različni predpisi, vrhu tega so bili raztreseni v nepreglednem nizu zakonov. Zdaj so ti predpisi vsi enotni in sistematično urejeni. Zakon o občem upravnem postopku ukinja to nesrečno stanje in daje v polnem obsegu enotnost uprave na vsem njenem področju. ZUNANJA TRGOVINA ITALIJE. Uvoz v Italijo v prvih desetih letošnjih mesecih je izkazan s 14.417 milijoni lir napfam 18.809 milijoni v prvih desetih lanskih mesecih; izvoz pa znaša 10.110 milijonov lir proti 12.469 milijonom v prvih desetih lanskih mesecih. Oboje je padlo, a uvoz bolj kot izvoz in je zato letošnji deficit s 4307 milijoni lir manjši kot lanski, ki je znašal 5540 milijonov lir. TRGOVINA MED RUSIJO IN ANGLIJO. Odkar so vzpostavljeni zopetni trgovski stiki med Vel. Britanijo in Rusijo, se je trgovska bilanca Vel. Britanije v medsebojnem razmerju preokrenila zelo njej v prilog. V gospodarskem letu, zaključenem 3. septembra t. 1., je kupila Ritsija v Angliji za 14-5 mil. funtov blaga proti 9-91 milijonom v letu 1928/29. Nasprotno je pa izvoz Rusije .v Anglijo padel od 29'3 na 23*5 milijonov funtov. K 0 N K U R Z I. Društvo industrijeev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo naslednjo okrožnico o otvorjenih in odpravljenih kon-kurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 11. do 12. novem* bra 1930: * A. OTVORJENI KONKURZI: Dravska banovina: Naraks Ivan, Zg. Ložnica. Savska banovina: Adler Ernest, Sl. Požega; Georgijevič Luka S., Ruma; VVissiak Matija, Osijek; Vujič Tošo, Bobota. Primorska banovina: Smoljan Ivanov Mato, Split. Dunavska banovina: Lenhart Antun, Vel. Bečkerek . Moravska banovina: Minič-a Djordje ž. Paraskeva, Caribrod; Minic: Djordje, Caribrod; Stojkovič T. Borivoj, Curpija. Vardarska banovina: Bečir Izet, Re-san. Beograd, Zemun, Pančevo: Hrnjak Dane, Zemun. B. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA: Dravska banovina: Krick Franc, Celje. Savska banovina: Deutsch Marko, Križevci; Kalman Antun i Dragica, Džakovo; Milankovič Meša, Vukovar; Sljukič Ilija, Ruma. Dunavska banovina: Jovanovič Josip, Vršac; Ratkovic i Tatič, Rastine; ROh-rich Johann, Vel. Bečkerek. Moravska banovina: Kočič Tasa, Pro-kuplje. Beograd, Zemun, Pančevo: Ajhert Mihajl, Pančevo; Solarič Dušan, Zemun. C. ODPRAVLJENI KONKURZI:**) Savska banovina: Hlavaty Belestin i dr., Zagreb. Drinska banovina: Basurovič Radivoj, Užice; Daničič Petko, Arilje; Majstoro-vic Mihajl, Cačak; Marinovič Dragiša, Cačak; Marinovič Miladin, Cačak; Ne-nadovič A. i A. Pavlovič, Cačak; Petrovič Zivojin, Piroman. Dunavska banovina: Blagojevič Mladen, Lazarevac; Jovanovič Radič, Beče-vica; Lukič Djuro, »Semkokret«, Vršac; Miloševič D. Radomir, Natalinci; Sajič Jezdimir, Ljig; Srbulov A., Vel. Kikinda. Moravska banovina: Kitič Milan, Niš; Markovič Djordje, Lasovo; Petrovič Ko-sta, Jagodina; Pijovič Radulo, Grljan; Stanisavljevič Milosav, Jagodina. Vardarska banovina: Bokič Aleksa, Skoplje; Djordjevič Borivoj, Skoplje; Filipovič Risto, Skoplje; Stojanovič Cvetan, Bistrica; Uroševič Neša, Skoplje. Beograd, Zemun, Pančevo: Nankovič Rado, Beograd. I). ODPRAVLJENI? PRISILNE PORAVNAVE:**) Dravska banovina: Frangesch Franc nasl. Rupert Jeglitsch, Maribor; Kova-čec Ljudmila, Ptuj. Savska banovina: Spiegel Franjo, Ogulin. Drinska banovina: Finzi M. Lenka, Tuzla; Muftič Mujaga H., Gračanica. * Ostali podatki, n. pr. kdaj je ugotovljeni narok, katero sodišče je razglasilo kon-kurz (poravnavo), kdo je konkurzni (prisilni) upravitelj, se izvedo v tajništvu društva. **) Vzrok, zakaj je bilo postopanje odpravljeno, se izve v tajništvu društva. V p i s a 1 e s o senastopne firme: 755. Sedež: Maribor. (Dan vpisa: 6. novembra 1930. Besedilo: A. Durjava, tvornica perila. Obratni predmet: izdelovanje perila. Imetnik: Durjava Anica, zasebnica v Mariboru, Gregorčičeva ulica št. 24. Prokurist: Durjava Maks, trgovec v Mariboru, Gregorčičeva ulica št. 24. 771. ISedež: Ribnica. iDan vpisa: 15. oktobra 1930. Besedilo: Tekstilna industrija, družba z o. z. v Ribnici . Obratni predmet: predenje, tkanje, barvanje, beljenje, tiskanje, sploh proizvajanje vsakovrstnih tekstilnih izdelkov, pletenin in sploh vseh v tekstilno stroko spadajočih proizvodov iz bombaža, svile katerekoli vrste, volne in iz drugih surovin. V ta namen in v svrho nadaljnje prodaje nakupuje družba surovine in poifabrikate, prodaja lastne izdelke, jih izkorišča za svoj ali za tuj račun, prevzema v last z nakupom ali jemlje v zakup in ustanavlja trgovska in industrijska podjetja te vrste, eksploatiia taka podjetja ter ustanavlja v dosego teli ciljev poleg podružnic zaloge in agenture v tu- in inozemstvu. Družbena pogodba z dne 2. oktobra 1930. Višina osnovne glavnice: 100.000 Din. iNa to vplačani zneski v gotovini 100 tisoč Din. V prosti razpolagi poslovodij. Poslovodje: Čihal Vaclav, podjetnik v Ribnici, Šmalc Anton, trgovec v Ribnici. Prokurist: Arko Ivan ml., trgovec v Ribnici, Cihal Jože, podjetnik v Ribnici. 772. Sedež: Stična. Dan vpisa: 6. novembra 1030. Besedilo: Koščak & Trost, družba * omejeno zavezo. Obratni predmet: lesna industrija in trgovina. Družbena pogodba: z dne 6. oktobra, opr. št. 16164. Višina osnovne glavnice 200.000 Din. iNa to vplačane osnovne vloge: 200.000 dinarjev, in sicer v gotovini 155.Q00 ter vnos v družbo vložka 225 Gorenjavas. Poslovodji: Koščak Josip iz Znojil št. 1 pri Krki in Trost Humbert iz Trsta, Rojan, via dei Mirti št. 6. 773. Sedež. Novo mesto. Dan vpisa: 11. novembra 1930. Besedilo: A. Kržišnik & C«. Obratni predmet: trgovina šivalnih, pisalnih in poljedelskih strojev, koles, otroških vozičkov, nadomestnih delov at gorenje predmete, potrebščin za šivilje, krojače in čevljarje, predtiskarija za ročno in strojno vezenje ter prirejanje reklamnih brezplačnih poučnih tečajev za šivanje in umetno vezenje po deželi ter prodaja potrebščin, ki se rabijo na brezplačnih poučnih tečajih. Imetnika firme: Kržišnik Anton, posestnik in privatni nameščenec v Novem mestu št. 162 in Hrovat Hermina, trgovka v Novem mestu št. 152. Vpisale so se i z p r e m e m b e in <1 o d a t k i pri nastopni firmi: 774. Sedež: Celje. Dan vpisa: 12. novembra 1930. Besedilo: Prva jugoslovanska žična industrija, družba z omejeno zavezo. Izbriše se poslovodja: Fuchs Franc. Vpiše so kot poslovodkinja: Fuchs Fani, posestnica v Celju. .1 k IH A Tečaj 24 novembra 1930. Povpia- ševanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 1 h. gold. . Berlin IM Bruselj 1 belga Budimpešta 1 pengo . Curih 100 fr Dunaj 1 šiling London 1 tunt Newyork 1 dolar ... . Pariz 100 fr Praga 100 kron Trst 100 lir 13-4675 1094-40 7-94G8 274-26 294-90 22-7S 13-4975 7-8866 98889 1097 40 7-9768 276-06 56-455 22224 167-68 96-90 Trgovci! Naročajte blago pri tvrdkah, katere oglašajo v »Trgovskem listu«. Veletrgovina 31. cšara v Jljubljani priporoča Špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno