Leto 1885.
155
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXII. — Izdan in razposlan dne 6. maja. 1885.
54.
Ukaz ministerstev za notrauje reèi, pravosodje, trgovino in poljedelstvo od 10. aprila 1885,
o odvračanji in zatiranji nalezljivega šumečega prisada pri govedih in prašičjega šena.
Ker se nalezljivi šumeči prisad pogostoma prikazuje pri goveji živini, s08ebno po alpskih deželah, a šen (pereči ogenj, rudeča bolezen) pri prašičih po vseh deželah, in ker se je opazilo, da se v odvračanje in zatiranje teh bolezni, za katerima pogine toliko živine, ne uporabljajo celo nikake poskrbe in naredbe ali pa da se uporabljajo one zoper črmnico (prisad na vranici) ukazane, katerih upo-raba vendar v tem slučaji moro preseza, daje to povod ministerstvu notranjih reČi, v porazumu z ministerstvi pravosodja, trgovine in poljedelstva poprijeti se Pooblastitve, podeljene mu v §. 1, odstavku 3 postave od 29. februvarja 1880 (L)rž. zak. št. 35) ter vzprijeti govejo bolezen: nalezljivi šumeči prisad in pa 8vinjski ali prašičji šen med bolezni, navedene v 1. odstavku §‘ 1 napomnjene postave.
Po le-tem naj se na ti bolezni uporabljajo splošna določila oddelkov L, II., til., V., VI., VII. in VIII. te postave in zvršitvenega ukaza k isti (Drž. zak. °d h 1880 št. 36), in pa kazenska določila postave od 24. maja 1882 (Drž. zak.
51).
Poleg tega izdajö se v odvračanje in zator teh bolezni, katerih znamenja ali Pokaži se ob enem naznanjajo, sosebno še naslednja ukazila.
A. Goveja bolezen : nalezljivi šumeči prisad.
1.	Kadar se kje pokaže nalezljivi šumeči prisad, naj župan (grajŠčinski na-^Rlnik) precej naznanilo o tem dotičnemu političnemu okrajnemn oblastvu pošlje.
Goveda, pri katerih se kažejo znamenja šumečega prisada, treba je do prihoda uradnega živinskega zdravnika, da poistini, kâko bolezen imajo, odločiti od zdravih in do tega časa okužene hleve, stajalisča in pašnike živini zapreti.
(Slov.ol.oh.	o.
2.	A ko živinski zdravnik spoznâ, da je bolezen nalezljivi šumeči prisad, sme kužna komisija opustiti nadaljšnje odločevanje živali, ki na novo zbolé, in vzdrževanje zaprtij e.
3.	Dokler živinski zdravnik ne izreče, kakšna je bolezen, treba je za bolno živino postavljati posebne strežnike, ki ne smejo prihajati v dotiko z zdravo živino, in posebne posode za klajo in napoj in posebno orodje uporabljati za zdrava in za bolna živinčeta.
4.	Po izrečeni uradni določbi o bolezni naj župan (grajščinski načelnik), če živina na novo zboleva, dâ napraviti propisane živinozdravno-policijske naredbe ter ni potreba več posebne poizvedbe po uradnem živinskem zdravniku.
5.	Živali za šumečim prisadom zbolevše ne smejo se klati v ta namen, da bi se meso použilo.
6.	Mrtva trupla takih živinčet, ki so crknila, kakor je poistinjeno, za nalezljivim šumečim prisadom, ali ki so bila zarad te bolezni pobita, smejo se iz kože devati.
V prid obračati take kože dopušča se pod uvetom, da bodo ali precej v stro-jamico oddane in ondi v vapno djane, ali da se, kjer bi to ne bilo mogoče, razkužijo s tem, da se najmanj 24 ur denejo v redko vapneno kašo ali čorbo, narejeno iz 1 dela jedkega vapna in 60 do 100 delov vode.
7.	Druge dele in izdelke od živinčet, ki so bila bolna za šumečim prisadom, prepovedano je v prid obračati ali prodajati.
8.	Mrtva trupla živinčet, katera so poginila za Šumečim prisadom ali ki so zarad te bolezni bila pobita, treba kar je najhitreje mogoče odstraniti takö, da ne bode nikake škode odtod.
9.	Ako se mrtva trupla ne odstranjajo po termičnem ali kemijskem poti, morajo se jame globoko izkopati, mrhovine va-nje vržene naj pred z jedkim vapnom ali pepelom posuti ali z degtom (katranom) ali gnojnico politi in stoprv po tem s prstjo zasuti.
Jame za mrhovino naj se primerno zavarujejo.
10.	Vsakovrstni odpadki, ki izvirajo od živali obolevših za šumečim prisadom, in pa gnoj iz hleva in stelja morajo se sežgati ali pa posuti z jedkim vapnom ali pepelom in potem globoko zakopati.
11.	Okužene hleve, staje in priprave (orodje) treba je kaj dobro in razsežno razkužiti.
12.	Kadar se nalezljivi šumeči prisad prikaže kot kuga, ki se širi, reči je uradnemu živinskemu zdravniku, da hodi od osmih do osmih dni živino ogledavat. Kadar slučaj ostane edinit, bode dovolj, poslati ga, da v čisto dene, kaka je bolezen, in da vodi razkuževalni postopek.
Kadar se v enem in istem prostorstvu istodobno prikaže šumeči prisad in pa črmnica ali vranični prisad, naj zdravnik hodi živino ogledovat v rokovih za črmnieo postavljenih ter naj ob enem ogleduje obojo bolezen.
13.	Sprožene živinozdravno-policijske naredbe naj pri edinitih slučajih te bolezni tedaj prestanejo, kadar ni več nobenega bolnega živinčeta; a če se kje šumeči prisad kužno Širi, naj prestanejo, kadar v Štirnajstih dnevih, odkar je poslednje živinče poginilo ali ozdravelo, ni več nobeno živinče vnovič zbolelo za šumečim prisadom tor je v obojem slučaji propisana razkužba hlevov, staj, orodja in posodja zvršena.
Kužno-poročilni razkazek je sestavljati po priloženem obrazci I.

B. Prašičji šen.
1.	V naznanilu, katero mora župan (grajŠčinski načelnik ali nadstojnik) brez odloga poslati političnemu okrajnemu oblastvu, čim kakor si koli bodi zvé, da se je med prašiči prikazal šen, treba je povedati število obolevših živali in pohištev, katerih se je ta bolezen lotila.
Zupan (grajščinski načelnik) naj precej napravi, da se zdrave svinje odločijo od bolnih in da se okuženi hlev zaprè.
2.	Vidi li se iz tega naznanila, da se je bolezen v nekem pohištvu bolje razpasla, ali da seje izcimila v več pohištvih, ali da se sploh nevarneje kaže, naj politično okrajno oblastvo odpošlje uradnega živinskega zdravnika, da stvar ovč m živinozdravno-policijske poskrbe sproži.
Kadar slučaji ostanejo samo ediniti, moči je županu (grajščine nadstojniku) prepustiti, da on pod svojo odgovornostjo ukrene in nadzira živinozdravno-policijske naredbe.
3.	Prašiče ali svinje za šenom obolevše treba je odločiti od zdravih ter okužene hleve in staje zapreti.
Prepovedano je svinje iz kužnih pohištev goniti na vkupno pašo, če se tudi zdi, da so še zdrave.
4.	Bolnim svinjam treba je postavljati posebne strežnike, kateri ne smejo priti v dotiko z zdravimi svinjami, ter nabavljati posebne posode za krmo in napoj, in pa posebne priprave za zdrave in za bolne svinje.
5.	Take svinje iz okuženih pohištev, ki so še viditi zdrave, ne smejo se klati nego samo v teh pohištvih in pod nadzorom oglednika za živino in meso postavljenega.
6.	Meso takih svinj, ki so bile zaklane o prvem začetku bolezni, sme -— če pri klanji pričujoči mesovni oglednik natanko ogledavši ga spoznâ, da se
8ffie dopustiti ljudem v použitje ter se ne zapazijo nikake premene v notranjih organih, — samo izključno v kužnem selišči uporabljati za užitje pod uvetom, da ®c takšno meso precej po zakolji vročini za vrenje potrebni izpostavi (podvrže) ali pa v razsol dene.
Prepovedano je sirovo meso od prašičev, ki so imeli šen, uporabljati ali za °dplato ali brezodplatno oddajati.
7.	Mrtva trupla crknenih in onih pobitih prašičev, imevših šen, za katere 8e je izreklo, da njih meso ljudem ni užitno, treba je odstraniti tako, da ne bode cikake škode odtod. Takisto je treba od onih pobitih prašičev, imevših šen, katerih meso je bilo spoznano, da je za jed ljudem, vse ostale dele (drob v prsni *0 trebušni otlini, možgane itd. po tem odpadke) odstraniti po neškodnem.
8.	Ako se mrtva trupla ne odstranjajo po termičnem ali kemijskem poti, nego z zakopavanjem, morajo se jame globoke narediti, po tem, ko se mrhovina va-nje dene, s prstjo dobro zatlačiti in primerno zavarovati.
9.	Okužene hleve, staje in priprave (orodje) pri bolnih živalih rabljene, treba je osnažiti in razkužiti.
10.	Ako se najde ta bolezen med svinjami, ki se kam ženč, treba je ustaviti Jih ter narediti, da pridejo pod zaprtijo.
Pri tem naj politično okrajno oblastvo dela na to, da se bolne svinje odstranijo, kakor je najhitreje mogoče. A če v 8 dnevih po tem, ko je poslednja žival Cfcdravela ali parnila, ni več zbolela za šenom nobena, dopustiti je, naj se ^alje ženč.
11.	Ako se prašičji Šen pokaže v večjem razširu, poslati je v kužno selišče uradnega živinskega zdravnika, da v čisto dene bolezen in končni razkuževalni postopek vodi.
Kadar se kuga razpase v velikem razsežaji, prepušča se sprevidu političnega okrajnega oblastva, hoče li uradnemu živinskemu zdravniku naročiti, da tudi po večkrat v primernih dobah ali rokih ogledovat gre po okuženih krajih.
Pri slučajih, ki ostanejo ediniti, bode dovolj, če se uradni živinski zdravnik pošlje na zadnje, da vodi razkuževanje.
12.	Zupan (grajščinski načelnik) kužnega selišča ali kraja je dolžan, vsak teden poslati političnemu okrajnemu oblastvu prav popisan kužni (bolezenski) razkazek, v katerem je treba poočititi, koliko je okuženih pohištev in staj, koliko je v poročilnem razkazku (poročilni razpredelnici) zapisanih vnovič zbolevŠih, po tem ozdravevših, erknenih in pobitih svinj.
13.	Ukrenene živinozdravno-policijske naredbe naj pri edinitih slučajih te bolezni tedaj prestanejo, kadar ni več nobene bolne svinje; a če se kje prašičji šen kužno šm, naj prestanejo tedaj, kadar v 8 dnevih, odkar je poslednja svinja ozdravela ali poginila, več ni vnovič zbolela za šenom nobena svinja ter je v obojem slučaji zapovedana razkužba svinjakov, svinjskih staj, orodja in posodja opravljena.
Kužno-poročilno razpredelnico ali razkazek sestavljati je po priloženem obrazci IT.
Taaffe s. r.	Pr ai lik s. r. Pino s. r. Falkenhayn s. r.
Obrazec I.
Knžno-poročilni razkazek
o nalezljivem šumečem prisada v okraji.
Občina	Kraj (selišče)	Dan, katerega je			Število goveje živine oku-ženili pohištev (pašnikov) zapisano o času poistinjanja	Do dneva podanega poročila je						Dne . . . izrečeno, da je bolezen nehala	Opomnja
		bolezen vnela se	naznanjena	poistinjena		zbolelo	ozdravelo	parnilo	zaklanih		ostanek bolnih		
									bolnih	sumnih			
													
Obrazec II.
Knziio-poroëilni razkazek
o prašičjem šenu v okraji
Občina	Kraj (selišče)	Dan, katerega je			Število svinj	Do dneva podanega poročila je						Dne . . . izrečeno, daje bolezen nehala	Opomnja
		bolezen vnela se	naznanjena	poistinjena	okuženih pohištev zapisano o času poistinjanja	zbolelo	ozdravelo	parnilo	zaklanih		ostanek bolnih		
									bolnih	sumnih			
T				\									V tem razpre-delku je poočititi število o začetku bolezni zaklanih svinj, za katerih meso se je izreklo, da ga smejo ljudje použiti. 1
Pouk
o znamenjih nalezljivega šumečega prisada pri govedih in šena pri
svinjah ali prašičih.
A. Goveja bolezen : nalezljivi šumeči prisad.
Nalezljivi sumeči prisad je bolezen kažoča se sosebno po leti in v nekih določenih krajih pri mlajših govedih od šestih mesecev do štiri leta starih, redkeje pri starejih govedih. Ta bolezen hitro teče ter se navadno s smrtjo končava in znamenje jej je to, da se govedu naredi naglo rastoča oteklina, ki zašumi ali za-hreŠčl, če se potiplje.
V nekaterih slučajih je otok prvo opazno znamenje bolezni, a v drugih nasproti kaže govedo, predno oboli, neko mlohavost ali trudnost, žalost, neče jesti in prežvekovati, smrček mu je suh, životne končine mrzle, koža se trese, živinče šepa (Šanta) na eni ali drugi nogi, včasi ga tudi napenja in kolje.
Otok lahko se usede na različnih mestih telesa; najraje biva na gnjati, križi, na ledovji, na stegnih, na spolnih delih, tudi pod prsi in na vratu ob strani. S po-četka majhen, brez razločnih mej in jako boleč, raste in povečuje se ta otok kaj hitro ter utegne v osmih do desetih urah kaj znamenit obim doseči. Malo po malo postaje sè sredine manj občutljiv, zahrešči, če se potiplje, ter daje jasen glas, če se potrka ali pokleplje na-nj. Öe se vreže v otok, pocedi se iz njega s početka bolezni rudeČkasta, pozneje temnobarvena kri, proti koncu življenja peneča tekočina.
Dokler oteklina ali nabuhlina raste, povečujejo se prikazni vročnice, koža postaja vroča, kri hitreje teče; živinče hitro a težavno sope; bolna žival kaže veliko slabotnost ter se more samo z velikim trudom in omahovaje premikati. Naposled se uleže ter nikdar več ne vstane, koža postaja mrzla in živinče na Zadnje, najraje en dan ali dva po tem, ko so se mu zapazila prva znamenja bolezni, navadno pogine. Redko kdaj katero ozdravi; a če govedo enkrat šumeči prisad prestane, ne loti se ga ta bolezen v drugo.
B. Prašičji šen.
Prašičji šen (pereči ogenj, rudeča bolezen) prikazuje se sosebno v vročih poletnih mesecih ter se najraje loti mlajših živali in pa takih, ki se bolezni težje ubranijo (ki so manj odporne).
O začetku bolezni je svinja mlohava in žalostna, rada polega, žrč le malo, a nasproti ima večo žejo; ne redko se vidi, da jo mraz pretresa in da se ji toplota kože izpreminja, sosebuo na ušesih in nogah ; težko sope ter največkrat hripavo kašlja.
Ko bolezen napreduje, svinja popolnem neha jesti; na zadnjih delih telesa je pbčutljiva, če jo pritisneš, pogostoma jo sili na bljevanje ali tudi zares kaj lzbrulia iz sebe; včasih seji zapeka po črevih, Še raje pa ima drisko. Čim huja
je driska, tem bolj omedleva žival. Kadar se bolezen sosebno na dihala vrže, tedaj živali zelo zmanjkuje sape, pogostoma hripavo pokašljuje in časih se vidi, da težko požira.
Vidne sluznice so zamoklo rudeče, koža je mestoma ali tudi razsežneje, sosebno na trebuhu, v dimljah, na presredku, na notranji oblini stegen, na pod-šijku, na rilci in ušesih rudeča ali vijolasta ali črno-marogasta in otekla, časih tudi z mehurji; v nekih slučajih se prime prisad večih ali manjih kosov kože, sosebno na ušesih, na končinah noge ali na repu.
Poleg tega kaže bolna žival tu veliko razburjenost in nemirnost, tam nasproti veliko topost ali opoklost, nekatera tišči ali sili v eno plat, druga se vrti krogoma, pozneje-se vidi slabost in mrtvoudnost na zadku.
Kjer je bolezen ložja, utegne žival ozdraveti, ali taka včasih vendar ni popolnem zdrava, ker vsled ne ozdravljenih črev rado kaka napaka v prebavljanji in rejenji (hranitbi) ostaja.
Hujši slučaji se navadno končavajo s smrtjo in sicer, kjer bolezen prav hitro teče, užc v enem ali dveh dnevih, a pri manj hitrem teku bolezni v štirih do osmih dnevih.
55.
Ukaz ministerstva za pravosodje od 21. aprila 1885,
da se občina Udrška odkaznje pod okoliš Bohovskega okrajnega sodišča na Češkem.
Na podlogi postave od 11. junija 1868 (Drž. zak. št. 59) odločuje se občina Udrč iz okoliša Žlutiškega (Zoltiškega) okrajnega sodišča ter odkazuje v okoliš Bohovskega okrajnega sodišča.
Ta ukaz pride v moč 1. dne januvarja 1886.
Praž&k s. r.
5«.
Ukaz ministerstva za finance od 27. aprila 1885,
o neki premeni ukaza od 20. januvarja 1884 (Drž. zak. št. 13) gledé dovoljenja, pivo s pridržkom
davkovnega povračila izvažati.
Določilo točke 2 v ukazu od 20. januvarja 1884 (Drž. zak. št. 13), po katerem dovoljenja, pivo s pridržkom davkovnega povračila prek čolne meje izvažati, ne sme dobiti niti noben tak pivar, v katerega varilišči je kdo izmed njegovih služnikov storil težek dohodarstven prestopek zoper propise o davku od piva ter je zarad tega prišlo do pravokrepne obsodbe v kazen, razkreplja se v po-razumu s kralj, ogerskim ministerstvom za finance.

l>unajewtiki s. r.